Novo mesto, 7. mojo 1954 Stev. 18 Leto V. Lastniki In izdajatelji: Okrajni odbori SZDL Črnomelj, Kočevje in Novo mesto. — Izhaja vsak petek. — Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Tone Gošnik. — Uredništvo in uprava. Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 25. — Poštni predal 33. — Telefon uredništva in uprave 127. — Tekoči račun pri Mestni hranilnici v Novem mestu 616-H-T-24. — Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din. — Tiska Tiskarna »Slov. poročevalca« v Ljubljani Dolenjski Cona 10 alti Tednik okrajev Črnomelj, Kočevje in P* OD TEDNU DO TEDNE Navzlic temu, da mednarodna konferenca v Ženevi ni prinesla še nobenih vidnih uspehov, pa vendar zanimanje zanjo ne popušča. Kar smo že zadnjič u-gotovili, se vedno bolj odločno uveljavlja: korejski problem prehaja vedno bolj v ozadje, čeprav so doslej na uradnih sejah le o njem govorili, zato pa se s toliko večjo vnemo lotevajo Indokine, res sicer na neuradnih sestankih posameznih diplomatov, na večerjah in sprejemih, toda ta problem le pritegnil splošno pozornost. Na sedmih sejah ženevske konference sta se v korejskem vprašanju bili dve stališči, od katerih so eno zastopale - ZDA in Južna Koreja, drugo pa Ki-tajska, SZ in Severna Koreja. Navzkriž so si prišli zlasti zaradi izvedbe volitev v Koreji, kajti prva stran zahteva volitve le v severnem delu, druga pa v obeh delih Koreje in to brez nadzorstva tujih sil. Kitajski zunanji minister Cu En Laj je poleg tega sprožil še nesreč-no vprašanje ujetnikov, ki je dovolj dolgo mešalo štrene korejskih pogajanj. Delegati ostalih držav, ki so se zdaj v Ženevi oglasili v korejski razpravi, so se zavzemali za rešitev tega vprašanja v okviru OZN. Vsi skupaj pa niso niti za last premaknili razprave z mrtve točke In ?o tako v torek sklenili, da bodo s Korejo nadaljevali spet na petkovi seji. Zanimivo je, da doslej do teea vprašanja nista zavzeli stališča niti Velika Britanija niti Francija. Menda se njuni delegati pripravljajo bolj za drugi del konference, ki je zdaj že toliko dozorela, da je v glavnem določeno, katere države bodo sodelovale v razpravi o Indokini. To nalogo sta odpravila pomočnika francoskega in sovjetskega zunanjega ministra in se sporazumela, da bodo v Ženevo povabili tudi zastopnike Vietnama, Kambodže in Laosa ter Ho Si Minha. Poleg teh bodo seveda o Indokini razpravljali zastopniki Francije, Velike Britanije, ZDA, SZ in Kitajske, mogoče pa tudi — kakor nekateri domnevajo — Indije, Burme in Indonezijie. Po dosedanjih ugibanjih o poteku teh razgovorov je mogoče soditi, da bo ena stran — SZ, Kitajska ln Ho Si Minh — zahtev?la najprej prekinitev sovražnosti v Indokini, zatem pa šele, mogoče celo na posebni konferenci, razpravo o bodoči politični ureditvi te dežele; ostali udeleženci pa se bodo najbrž zavzeli za obratni vrstni red. Tudi tu niso preveč rožnati obeti, toda po splošnih pričakovanjih in napetosti, ki je zavladala spričo dogodkov v Indokini, svet vendarle pričakuje, da bo ženevska konferenca doprinesla določen pozitiven napredek v tem vprašanju. Ob robu ženevske konference ln okrog nje pa se seveda zgrinjajo ie tudi druei dogodki. Tako je vzbudil pozornost razmeroma hiter odhod ameriškega zunanjega ministra Dullesa iz Svlce. Res je Dulles že pred pričetkom konference napovedal, da se ne bo dolco mudil v Ženevi, toda marsikoga Je začudilo, da se je odpravil v Wa-shington še pred začetkom ln-dokitajske razprave. Deloma so to spravljali v zvez0 z nesoglasji med njim in predsednikom Elsenhowerjem. Govore namreč o njunih ločenih »linijah« glede na politiko do Indokine. Prišlo |0 že tako daleč, da so morali v Washingtonu demantirati vesti, da bo Dulles Po povratku iz Ženeve odstopil. Eisenhower pa je Dullesu pisal, da ena izmed njegovih izjav v zvezi z Indokmo ne pomen. Letos za 14°/o večji narodni dohodek na Kočevskem Pod predsedstvom predsednika OLO Janeza Pirnata sta 22. in 23. aprila zasedala oba zbora okrajnega ljudskega odbora Kočevje. Prisostvoval je tudi sekretar OK ZKS Jože Klarič. Po nekaterih pripombah, ki jih je dal predsednik okrajnega gospodarskega sveta Jože Košir k osnutku družbenega plana in proračuna, so ljudski odborniki začeli razpravljati o posameznih postavkah. SKUPNI DRUŽBENI PROIZVOD IN NARODNI DOHODEK Skupni družbeni proizvod za leto 1954 je predviden na 2 milijardi 189 milijonov. To je 69.453 din na prebivalca (lani 61.985 din). Narodni dohodek je pa preračunan na 1 milijardo 934 milijone — 14 odstotkov več v primeri z lanskim. Na enega prebivalca bo prišlo narodnega dohodka 61.713 din. Ce primerjamo družibeni proizvod *n* narodni dohodek za letošnje leto z lanskim, vidimo, da je 'precej višji, predvsem zaradi tega, ker bo letos zelo porasla gTadbena dejavnost — za 103 odstotke v primeri z lansko. Za realizacijo narodnega dohodka bodo največ pripomogla večja podjetja: rudnik Kočevje, LIP Kočevje, LIP Ribnica, Tek-stilana Kočevje itd. Pozabiti ne smemo tadi velikega dohodka gozdov, ki bodo dali vkljub zmanjšani sečnji, zato, pa racionalnejši obdelavi, svoj delež skupnosti. LESNA INDUSTRIJA IN KMETIJSTVO Glede lesne Industrije moramo omeniti, da se je doslej premalo storilo za razvoj lesne predelovalne industTije in premalo pomagalo razvoju hišne obrti. Domača obrt da, po nepopolnih podatkih, nad 100 milijonov dohodka letno. Letos je za opremo in obrate lesno predelovalne industrije v Kočevju, Sodražici in Loškem potoku določenih 120 milijonov. Precej je lani napredovalo kmetijstvo. Novi poljedelski stroji so pomagali uspešneje obdelati zemljo, s tem pa so povečali hektarski donos. Velik napredek so dosegla zlasti državna kmetijska posestva, ki zavzemajo skoraj polovico kmetijske proizvodnje na Kočevskem. Močno se je raizvila živinoreja; molznost krav se je povečala povprečno za 35 odstotkov. Narodni dohodek iz kmetijstva se bo v primeri z lanskim zvišal za 19 odstotkov. INVESTICIJE Za kovinsko delavnico v Kočevju je določenih letos 21 milijonov, za kemično tovarno 90 milijonov, za razširitev opekarne v Ribnici 60 milijonov, za predelovalno lesno industrijo v Kočevju 80, v Sodražici 25 ln v Ribnici 15 milijonov dinarjev. Za negospodarske investicije: urediitev jezu na Rinži 20 milijonov, vodovod v Stari cerkvi 25 in vodovod v Ribnici 4 milijone dinarjev. Investicije bodo črpale: Iz republiškega sklada 80 milijonov, iz pomoči LRS gospodarsko zaostalim krajem 160 milijonov, lz rep. proračuna 10 milijonov, ;z okrajnega kreditnega sklada 12 milijonov; go-spadarske organizacije bodo prispevale 122, iz okrajnega proračuna pa 50 milijonov dinarjev. OKRAJNI PRORAČUN Okrajni proračun za 1954 znaša 220 milijonov dinarjev dohodkov ln prav toliko izdatkov. Ostane še odprto vprašanje primanjkljaja za socialno zavarovanje (24 milijonov). Proračun je za 25 odstotkov višji od lanskega. Iz okrajnega proračuna bo šlo za kulturno prosvetne namene ■ okrog 57 milijonov, za soc. skrbstvo ln ljudsko zdravje nad 51 milijonov. Precejšnje so postavke za šolstvo, dijaške domove, učila itd. Za novo šolo v Dolenji vasi je določenih 1 milijon dinarjev, za Dom onemoglih 5 milijonov, zdravstvenemu domu v Kočevju 6 mili- jonov. Občinski LO 'Kočevje, Kočevska reka, Draga, Mozelj in Osilnica dobijo dotacij v skupnem znesku 12 milijonov 242.000 dinarjev. Za dvig kmetijstva, živinoreje* ln sadjarstva je namenjena podpora 6 milijonov 910.000 din. Letošnji družbeni proizvod, narodni dohodek ter okrajni proračun pričajo, da Kočevska naglo raste in napreduje na vseh poljih gospodarske dejavnosti, industrijske in kmetijske. Družbeni plan in okrajni proračun sta bila z nebistvenimi spremembami sprejeta soglasno. Karel Oražem nesto :ca Del eni s G prazni/c na •Mutfavi 110-letnica rojstva JOSIPA JURČIČA Stlrl slovenske vasice med Grosupljamt, Ribnico, Stično ln Izvirom Krke — Rašica, Retje, Muljava, Podsmreka — so dale štiri velike može slovenske kulture, kvartet slovenske besede: tvorca našega knjižnega jezika ln očeta naše književnosti Primoža Trubarja, velikega kritika In slovstvenika, pisca nesmrtnega Martina Krpana Frana Levstika, pesnika in esejista Josipa Stritarja ter našega največjega ljudskega pripovednika Josipa Jurčiča, čigar slavni Deseti brat je še vedno vzor našega najboljšega romana. Pridevek: najboljši ljudski pripovednik, nosi Jurčič po vsej pravici. Vzoren način pripovedovanja In vživetja v ljudsko dušo ne samo v Desetem bratu, ampak tudi v Juriju Kozjaku, Domnu in v drugih njegovih številnih povestih ln zgodbah, cela vrsta izvirnih, živih likov ln tipov (spomnimo se samo Krjavlja), to so posebne vrednote, zaradi katerih je Jurčič postal ne samo klasik naše književnosti, V Trebnjem bodo na obč roki praznik odkriliu>omenilcpadlim borcem Občina Trebnje se že dalj časa pripravlja na svoj praznik. To bo prvi občinski praznik v Trebnjem, ki bo združen z velikim manifestacijskim zborovanjem m odkritjem spomenika padlim borcem ln žrtvam fašizma, ki ga gradi ZB. kljubovati zmagovitemu pohodu brigad in je bila Po dvodnevni ogorčeni borbi razbita ln se ni mogla nato več obdržati. Občinski odbor ZB si je zadal veliko nalogo, da uredi nov park ln postavi spomenik vsem borcem občine, ki so žrtvovali Pogled na Trebnje Maja 1942. je bU v neposredni bližini Trebnjega osnovan I. Dolenjski odred, maja 1944 pa je okupator poskušal vzpostaviti v Trebnjem svojo postojanko, ki pa ni mogla dolgo življenje za svobodo. Park ln spomenik bosta v okras Trebnjega, ki želi zgraditi za parkom poslopje gimnazije. Velik delež je k spomeniku prispevala ZWI v Trebnjem, Avgust Jazbinšekv ljudski Dosi.i.iec IMšznegfi svet* proizvajalcev za naše tri okraje, porabi veliko časa, ko obiskuje podjetja in kolektive, da spozna njihove probleme. To je naporno in odgovorno delo, vendar potrebno, kajti le tako bo kot ljudski poslanec lahko tista trdna in in koristna povezava med podjetji'in zvezno ljudsko skupščino. Obisk v »Belsadu« Bil je lep aprilski dan, ko me je Avgust Jazbinšek povabil s seboj na prvo zasedanje novega delavskega sveta rudnika rjavega premoga v Kanižarici. Zasedanje je bilo ob treh popoldne in ker je bil še čas sva zavila na obisk v Bel sad. Vršilec dolžnosti direktorja tov. Kump je bil obiska zveznega poslanca zelo vesel, saj ima tovarna vse polno zadev, o katerih je lahko poslancu neposredno Most na Loki bo postavljen še ta mesec Delo pri gradnji mostu čez Krko na Loki hitro napreduje. Navzlic dežju v zadnjem tednu z delom niso prenehali, Raču-spremembe politike ZDA do te na Jo, da bo most gotov do 15 debele. KakSna so ozadja vsega poročal. Predvsem bi *adi povečali proizvodnjo,' obratnega kredita pa imajo še manj ko lani- Najprej bi začeli s kisarno, še bolj donosna bi pa bila žganjarna. »Kajti to, kar sedaj počnemo s sadjem je prava gospodarska sabotaža«, je dejal tov. Kump. >Pri predelavi gre ves alkohol v /,r»k in sml je maja. nakar ga bo treba še tegai do zdaj še nI Jasno. Dovolj Prebarvati. Vsekakor bo, kot se tudi ni Jasno, kako daleč se. 5 predvidevajo, odprt za promet med ZDA in Sepred prvim junijem, gajo nesoglasja me« Leseni most, ki bo služil sa- Vellko Britanijo v pravjstem mQ ^ promet( bo v vprašanju. Londonska vlada do ve,|ko o]ajSanle prebivalcem menda res vztrajala pri izjavi, dcsnega brega Krke Irče vasi k| Jo Je dal njen predsedniK Drske in Broda pa tudi Smi-ChurchiM, da bo Velika Brlta- heljčanom, zlasti pa dijakom, nija Sele po ženevski konferen- ]t{ stanujejo v šmiheljskem Cl določila svoje stališče do internatu. Tudi za kopališče morebitnega vmešavam la v In- jn športni stadion na Loki ter dokttajako vojno. Washingtonu Za boljšo povezavo med oddel-In — kot vse kfče — posebno ki splošne bolnice bo most ve-Dullesu pa se clede tega vse likega pomena, bolj mudi. In navsezadnje Imajo tudi v Parizu precejšnje težave, Her jo v skupsHm zelo deljena mnenja a politiki do l)aijne«a vzhoda. Nekatere stranke so hotele t?ko'*en sestanek skupščine, toda kontno so to le od-loMli, ker se bo?e vhdne krize, kar hI precel nerodno vplivalo na ženevsko konferenco. >..*. ■•-■•--»- •••••• Avgust jazmnseK, ljudski poslanec Zveznega sveta proizvajalcev ni tako izkoriščeno kot bi moralo biti in bi lahlto bilo«. Delavski svet o tem veliko razpravlja. Hudo jih stiska tudi amortizacija; plačujejo jo celo leto za polno zmogljivost obrata, čeprav je podjetje bolj sezonskega ustroja. Stroji so stari in izrabljeni, zato je p;oizvodnjn dražja, kakor bi bila z modernimi stroji. Zastopnik iz Zagreba je prav med razgovorom sporočil: >Ceprav so naši izdelki dražji, jih bom prodal, le kvaliteta naj bo ko 10 d»i Podietie *fi to*ej uveljnvlja na tržišču samo z dobro kvaliteto in kolektiv si prizadeva, da jo Čim bolj izboljša- Največ naročil ima- J Za lepoto ln zdravje samo krema proizvod tovarne »ZLATOROG* — Maribor jo za malinov sok, malin je pa iz leta v leto manj. Tega soka bi lahko prodali na sto in sto vagonov, pa ga nimajo. Doslej so odkupili malin največ pet ton v enem letu. Strokovnega kadra tudi pog', tsa |u. .fiiieccialistii lovama še sploh ni imela, inženirja so pa dobili šele \ zadnjem času. Proizvodnja v taki živilski industriji zalite-va popolno poznavanje dela in najskrbnejšo vestnost. Posamezni člani delavskega sveta se zanimajo za delavsko samoupravljanje, dokaj pa je tudi še takih, ki niso odvisni le od zaslužka v tovarni, temveč imajo še svoj kos zemlje. Pri teh je zavest precej šibka, gre jim predvsem za zaslužek. Večina kolektiva si pa le prizadeva, da tovarna navzlic raznim težavam napreduje. Nova stavba za kovinarsko in sodarsko delavnico je lani zrasla iz tal, letos pa bo, tako upajo, dokončana. Kolektiv rudnika je dobro izbral Člani novoizvoljenega sveta rudnika Kanižarice so bil: že vsi zbrani v sejni dvorani. Šestnajst so jih bili izvolili na zadnjih volitvah. Največ glnsov je dobil mladi jamski nadzornik Jože Požek, ke ga imajo vsi radi in mu zaupajo. Za predsednika so izvolili Janka Horvata, dosedanjega predsednika upravnega od- V sredo 12. maja ob 19.30 v Domu ljudske prosvete 1 Občni zbor Muzejskega društva Novo mesto O vlogi In nalogi muze jev bo govoril Franjo Baš, filme Novega mesta In okolice bo pred vajal Božidar Jakac. Vstopnine ni. Novome-ščan-i, pridite v čim večjem številu! bora, zato je tudi poročal o delu tega odbora v lanskem letu. Upiavni odbor je imel težko delo spričo raznih težav, ki so se bile pojavile. Z lastnim naporom in s pomočjo okrajnega ljudskega odbora je kolektiv težave spešno premagal- Težave 60 uspešno premagal. Težave so bile hkrati tudi dobra šola za kolektiv in vodstvo. Nekaj sklepov upravnega odboja je sicer ostalo le na papirju, toda niso bili bistveni za podjetje. V novem delavskem svetu so, razen dveh, Nadaljevanje na 2 stran) Vreme za Pas od 8. do 16. maja Okrog 10. in 13. maja se bo povečala oblačnost. Ostale dni bo lepo vreme s pogostimi nevihtami. ki je s prostovoljno pkcijo zbrala skoraj 400.000 dinarjev. Vsi člani so s svojim delom vzgled ostalim organizacijam. Najpo-žrtvovalnejši invalidi so Prose-nik Ladko, Murn'Pepca in Smuk Edo, ki so bili glavni organizatorji prostovoljne akcije nabiranja lesa za prispevek ; spomeniku. Clsmi množičnih organizacij SZDL, ZK, Ljudske mladime in Ljudske milice tekmujejo, kdo bo naredil več. Posebno je uspela akcija cestarjev, ki jo je organiziral Mežnairšič Gustelj, ki je sam tudi vedno med prvimi Prt delu. 67 voznikov je z udarni šikim delom in vožnjami prepeljalo velike količin« materiala, ki je bil pri gradnji potreben. Največ voženj je napravil Zupančič Jože iz Trebnjega* Tudi kolektiv nižje gimnazije v Trebnjem se je odzval delovni akciji. Partizanska mati Blazetič Marija in^njen mož, ki sta Izgubila v NOB dva sinova, prav tako kot tedaj tudi danes nista pomišljala m sta dala edino smreko, ki sta jo še imela. Kljub visoki starosti, saj sta oba preko 70 let, sta jo sama posekala in pripeljala za spomenik. Občinski ljudski odbor je med drugim poskrbel tudi za zunanje lice kraja, tako da bodo za praznik vse hiše prebeljene. Na predvečr praznika bo v domu Ljudske prosvete svečana akademija. Na sim praznik bo dopoldne manifestacijsko zborovanje in odkritje spomenika s kratkim kulturnim programom. Društvo Partizan bo popoldne priredilo vrsto športnih tekmovanj ln prireditev. V teh dneh bo v Trebnjem gostoval tudi Učiteljski pevski zbor iz Novega mesta. V Trebnjem in v vsej občini se ljudje zavedajo velikega političnega pomena tega dne, ko bo občina prvič praznovala svoj praznik. Mnogo je bilo o tem živahnih razgovorov na sestankih SZDL ln občani s ponosom gledajo na gradnjo, ki hitro napreduje. —j— temveč je tudi vsa desetletja ostal in bo še dolgo ostal pripovednik, ki ga ljudstvo vedno rado vzame v roke in prebira. Cas preseje in izbira; marsika-ko slavno ime hitro zatone v pozabo, ždi v kotih knjižnic, kvečjemu ga omeni še literarna zgodovina, so pa nekateri, ki zaradi svojih ne samo časovnih vrednot ostanejo kot neuvenljivl sad, ostanejo živi. Naš veliki rojak Z Muljave je med. njimi. »2ivi Jurčič.« Sredi vojne vihre, sredi trpljenja, borb in zmag slovenskega naroda je bila 1944 minila 100-letnica Jurčičevega rojstva. Slovenski narod tega jubileja ni mogel praznovati tako, kot bi bil rad in kot je pisec Desetega brata zaslužil. Naše vseljudsko gibanje — Osvobodilna fronta je pa vendar na njegovi rojstni hiši vzidala spominsko ploščo s posvetilom: »Za 100 let, za čas, ki gre mimo, tebi, ki kmet si iz nsre in naš sin, med delom in bojem gradimo, v pomladi tik pired svobodo v spomin. OF — Slovenskega naroda.« In zgodil se je sramotni, narodni in kulturni škandal: izdajalci svojega ljudstva, domobranci, so ploščo ukradli ln razbili. 110-letnico Jurčičevega rojstva praznujemo v svobodi. Slovensko, zlasti dolenjsko ljudstvo bo častno in spoštljivo proslavilo spominski jubilej svojega velikega sina, pisatelja, javnega delavca in borca za pravice slovenskega naroda v jarmu av-stro-ogrske monarhije. Spet bodo vzidali spominsko ploščo z istim besedilom kot leta 1944, hkrati bo pa v njegovi rojstni hiši odprt tudi majhen muzej. Glavna slovesnost bo na Muljavi 9. maja, že ves teden prej bo pa Imela muljavska mladina, zbrana v kulturno-umetniškem društvu »Josip Jurčič«, kulturne prireditve: igreli bodo »Dom-na«, imeli pevske ter folklorne nastope itd. Josip Jurčič je žlahtna dra-gotitia naše kulture, eden vo- gelnih kamnov slovenske književnosti. 110-letnica njegovega rojstva je praznik vsega slovenskega ljudstva, še posebej je pa praznik Dolenjcev. Kajti Jurčič je po vsem svojem človeškem bistvu in po svojem književnem delu tako naš, kot malokateri sin, ki ga je rodila Dolenjska. Muljava naj bo zlasti v teh slovesnih dneh kraj, kamor bomo šli s ponosom počastit spomin velikega pripovednika dolenjske zemlje in dolenjskega človeka. Pomanaimo tiMoloznim bolnihotn! V bivši Jugoslaviji je obstojala »Protituberkulozna liga«, ki je imela takrat velike naloge. Na Dolenjskem ni bilo nobenega stalnega dispanzerja. Specialista, ki je hodil vsak teden enkrat v Novo mesto, je morala pračati Liga. Čim je hotel iti.tuberkulozni bolnik v bolnico ali zdravilišče, je moral plačati sam. Kaj pa danes? Vse to je prevzela nase država. Samo na Dolenjskem imamo 4 protituberku-lozne dispanzerje in bolnišnico z 92 posteljami. V bolnišnici in dispanzerju so pregledi in zdravljenja zastonj. Toda s tem, ko je prevzela država tako veliko breme, pa vendar niso prenehale naloge protituberkuloznih sekcij RK. Sekcije morajo omogočati bolnikom, ki nimajo sredstev, normalno zdravljenje v dispanzerju, dajati podporo socialno ogroženim bolnikom in njihovim družinam, omogočiti asanacije in zboljšanje njihovih stanovanj ter posredovati okrevanim ponovno zaposlitev. Za vse to pa mora imeti proti-.tuberkulozna sekcija denar, ki ga ! [dobi v vsakoletnem protituberku-lloznem tednu in dotacijami pod- jetij in ustanov. Na tem mestu se mora TBC sekcija v Novem mestu zahvaliti za podporo v letu 1953: Mestni občini, podjetju »Krki« ,»Rogu«, »Izbiri«, »Industriji perila«, »Klavnici in mesariji« in Zadružni zvezi, z željo, da bi nam tudi druga večja podjetja priskočila na pomoč in ne odklanjala naših prošenj. S tem denarjem je TBC sekcija izplačevala socialno šibkim potne stroške in kosilo ob prihodu na zdravljenje oziroma na pregled v dispanzerje. Dajali smo podpore v hrani in omogočili nabavo zdravil. Za vse to je bilo izdano okrog 40.000 dinarjev. TBC bolnišnici v Novem mestu smo kupili radio aparat »Savica«. Tako smo omogočili onim, ki bivajo več mesecev v bolnišnici, vsaj malo zabave. Od glavnega odbora RK pa smo prejeli veliko oblačil in drugega materiala in ga razdelili med TBC bolne in njihove družine. Naj navedemo samo glavno. Razdelili smo 8 postelj, 7 žimnic, 10 odej. 38 rjuh, 89 kosov raznega perila, 22 hlač, 6 plaščev. Razdeljenega je bilo 280 kg mleka v prahu, 122 kg maščob in 2300 multivitaminov. Vsaka pomoč se daje na podlagi preverjenih prošenj ali po odobritvi proti-tuberkulozne patronažne službe. Naprošamo vsa podjetja in ustanove, da bi imeli do zaposlenih okrevanih bolnikov, kakor tudi za ponovno sprejemanje le-teh v službe, boljši odnos, če država žrtvuje ogromne vsote denarja, da spravi po večmesečnem ali letnem zdrževanju bolnika v stanje lahke zaposlitve, ali naj bo podjetje tisto, ki zaradi neuvidevnosti spet uniči zdravje in denar za bolnika? pomoč z odprtim srcem. Zavedajmo se, da bo tudi najmanjša mo-moč dobrodošla, saj je namenjena najpotrebnejšim, ki si želijo zdravja! NOVOMEŠČANIf Udeleiite se polnoštevilno koncerta pevskega zbora in orkestra ?D Dušan jereb, ki bo W. maja ob 20. uri v Domu ljudske prosvete! Ves rfo-biček je namenjen Protituberkn-lotni sekciji Rdečega kriza. Vsi, ki bodo tudi letos na kakršenkoli način podprli borbo proti tuberkulozi, naj prispevajo 44045632 Stran 2 DOLENJSKI CIST Stev. 18 Ze sama udeležba na IIT. rednem letnem občnem zboru Okrajne zadružne zveze v Novem mestu 28. aprila je pokazala, da zadružniki vedno bolj spoznavajo, da ima zadružništvo pri dviganju kmečke proizvodnje odločilno vlogo. Med gosti je bil tudi zvezni ljudski poslanec tovariš ing. Jože Levstik. Da je zanimanje kmečkih proizvajalcev za kmečko zadružništvo vedno večje, je pokazala že udeležba na občnih zborih posameznih KZ, saj je bilo potrebno med 34 KZ v okraju samo v šmarjeti dvakrat sklicati občni zbor in Se to največ zaradi slabega obveščanja. Obširno in izčrpno poročilo predsednika OZZ tovariša Toneta Pirca je zajelo vso zadružno delovanje v lanskem letu. V okraju je sedaj 34 splošnih kmetijskih zadrug, ki imajo skupno 8.227 bre rezultate. Povprečna mlečnost krav v okraju je 1.300 litrov, povprečna molznost krav v rodovniku pa nad 2.000 litrov, na državnem posestvu na Grmu celo 3.039 litrov. V okraju je bilo lani odkupljenega nad 900.000 litrov mleka. Poudarjeno >}e (biJo, da je treba mlečno kontrolo razširiti in dvigniti mlečnost krav v okraju vsaj na povprečnih 2.000 litrov, da bo dovoli mleka za novo tovarno v Novem mestu. Slabost živinorejskih odsekov dosedaj je bila, da so skrbeli samo za selekcijo, premalo pa so se brigali za boljšo krmsko bazo. Letos bodo živinorejski odseki razvi/li svojo dejavnost tudi v tej smeri, kajti tudi pri dobri pasmi velja staro pravilo, da »krava pri gobcu molzec. Polagoma se uveljavljajo pri KZ tudi hranilni odseki, Doslej najboljši letni občni zbor Okrajne zadružne zveze - Kmetje vedno bolj spoznavajo koristi zadružništva - Lani so zadruge ustvarile nad 46 milijonov dobička - Največ je zanimanja za napredno živinorejo izkusih so ti pododbori dosegli višji hektarski donos: pri pšenici za 43 procente, pri krompirju pa celo 110 procentov. Močno so se okrepili tudi strojni odseki, prav tako pa so sadjarski odeki napravili velik korak naprej. Tem odsekom predvsem primanjkuje škropilnic za uspešnejšo borbo proti sadnim škodljivcem. Kmečkemu proizvajalcu več Izobrazbe! V razpravi na poročilo so delegati predvsem poudarjali potrebo po izobrazbi kmečkega človeka. Delegat KZ šentrupert Maks Kurent je izrazil željo, da naj bi bili sadjarski tečaji ne samo v Novem mestu, pač pa tudi v vseh večjih središčih, da bi bili tako dostopni čim večjemu številu zadružnikov. Poudaril je tudi, da je treba uvesti obvezno kmetijsko nadaljevalno šolanje kmečke mladine. Preteklo zimo so bili v okraju trije enotedenski tečaji, katere je obiskovalo 78 tečajnikov, osem kmetijsko nadaljevalnih šol pa 163 tečajnikov. Bilo je tudi 89 strokovnih predavanj iz kmetijstva. Teh predavanj se je udeležilo nad 3000 kmetovalcev. Zelo uspešni so bili tudi eno, dvo in tridnevni tečaji s praktičnim poukom. Potrebo po večji izobrazbi kmečkega človeka so utemeljevali na splošno vsi delegati, zlasti pa delegatke. Zavedajo se, da brez znanja tudi v kmetijstvu ni napredka. Veliko so delegati razpravljali še o tež'av»h z«dni«? z obratnimi krediti. Marsikje ovirajo redno poslovanje, Pritoževali so se nad previsokimi cenitvami osnovnih sredstev. Delegat KZ Velika Loka je navedel primer, ko je bila pri njih šupa, ki je dejansko stala 92.000 din, ocenjena na 400.000 din. Zdravo gledanje na vlogo zadružništva pri pospeševanju kmetijstva kaže tudi razdelitev lanskega dobička. Od skupnih 46 milijonov din so občni zbori posameznih zadrug v okiraju določili: za investicije (gradnje) 49 pro- Naročnikom Dolenjskega lista! Kakor za dnevne časnike bodo tudi za nai tednik od maja 1954 dalje pobirali naročnino v LRS pismonoše. Prvič se bodo oglasili pri naših naročnikih še ta meseo, z zeleno tiskanimi položnicami. Pobrali bodo tekočo naročnino za letošnje PRVO POLLETJE, pri zaestankarjih tudi zaostale dolžne zneske iz leta 1953. Vsakemu naročniku bomo na hrbtni srednji del položnice napisali, koliko dolguje na doslej zapadli naročnini. Polletna naročnina za 1954 znaša 240 din. Vse naročnike, ki so v zaostanku z naročnino, vljudno prosimo, da olajšajo poštnim uslužbencem njihovo delo in da jim brez oklevanja vplačajo dolžno naročnino. Podprite pismonoše pri njihovem odgovornem delu z vljudnostjo in razumevanjem. Izpolnite svojo dolžnost do lista, ki redno prihaja v vaš dom. UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA glavntih in 1-239 družinskih članov, kar pomeni, da je v okraju nad 70 procentov kmečkih gospodarstev eaje-tih v zadruge. Skupno so imeli lani vsi zadružni odseki nad 900 milijonov din prometa, od tega nad 46 milijonov čistega dobička. Izgubo izkazujejo samo KZ Šmarje ta in Otočec. Skupni primanjkljaj v vseh zadrugah znaša 4,391.000 din; od tega odpade na primanjkljaj zaradi malomarnega poslovanja 2,600.000 din. Kriminal v KZ pada in se ugotovljeni primanjkljaj nanaša predvsem na prejšnja leta. 23 KZ dosedaj še ni bilo revizijsko pregledanih. Med pospeševalnimi odseki so najboljši živinorejski Čeprav je težišče poslovanja KZ še vedno v trgovanju, se vendar vedno bolj uveljavljajo in razvijajo tudi posamezni pospeševali odseki, predvsem po zaslugi naprednih zadružnikov. Najlepši porast kažejo živinorejski odseki, katerih je sedaj v okra j uižo 20. Ti od*eki imajo v rodovniku 1597 glav goveje živine, od katere je bfilo lani ivpisamih 379 krav. Molzna kontrola zajema že 673 krav in že kaže prve do- kar kaže na večje zaupanje zadružnikov do zadruge. Največ vlagateljev ima hranilni odsek KZ Šentjernej. Vseh hranilnih odsekov je sedaj 27, skupne vloge pa so lani dosegle vsoto 3,676.000 din. Semenska služba se pri KZ počasi razvija. Dosedaj je v okraju 9 pododborov. Najboljša sta v Mokronogu in Sentrupertu, katera vodijo zadružnice. 2e pri prvih po- ŽIVAHNO ĐELO V STRAŽI V prvi polovici aprila sta bila v Straži dva važna zbora. Devetega aprila je bil občni zbor Rdečega križa, na kateretn j« bilo navzočih nad 800 članov s področja občine Straža. Vodil ga je Stok Albin, kot predsednik delovnega predsedstva. Od članov okrajnega odbora sta bila na zboru dr. Hočevar in prof. Zobec, ki sta v svojih govor* orisala delo Rdečega križa pri zatiranju bolezni, asanaciji vasi, prvi pomoči pri nezgodah in v borbi proti nagemu najhujšemu sovražniku — pijančevanju. Novi odbor, ▼ katerem Je 11 članov, si je zadal velike naloge ln upamo, da Jih bo s svojim predsednikom StrumbelJ Martinom na 6elu tudi častno izpolnil. Štirinajstega aprila pa Je bil Izredni občni zbor kmetijske zadruge za izvolitev novega upravnega odbora. Občni zbor Je vodil Strumbelj Martin. Člani zadruge. ki Jih Je 290, so izvolili nov, devet članski upravni odbor. V odbor »o izvolili ljudi, za katere vedo, da bodo krepko vodili zadrugo ln izpolnili naloge, ki zadrugo se čakajo. Posebno veliko truda bodo morali vložiti v dogra- Dopisujte v »Dolenjski list« ditev zadružnega doma ln vodovoda, predvsem pa skrbeti za dvig kmetijstva ln a sanacijo vasi. Od lanskega dobička zadruge so člani določili 1,100.000 din za druge sklade. kmetijski odsek zadruge Je organiziral v Vavtl vasi plemertllno postajo plemenskih krav In tellc. Trije biki, ki jih redi ta plemenima postaja, so tako pod stalno kontrolo kmetijskega odseka ln veterinarja. Vsaka krava pa Je pred pripustom pregledana glede okužbe. Od 28. aprila dalj« oplemenjuje plemeni ln* postaja krave tudi umetno, kar bo posebno pripomoglo k pasem s* emu Izboljša nju ln preganjanju Jalovosti. Dela pri gradnji vodovoda so v polnem ir-ku. Izkopani Jarki že čakajo, da bodo vanje polotili ce vi. Upajmo, da bo tudi potrebna pitna voda kmaiu pntekla vsaj v Stražo in Vavto vas. T. L. centov, za obratna sredstva 35 procentov, za dvig kmetijske proizvodnje ^procentov, medtem ko so za razdelitev med člane določili samo 4 procente. Kot je poudaril tovariš ing. Levstik, je to zelo pametno naložen denar, ki bo prinašal korist tako zadružnikom kot skupnosti. Demokratizacija v zadružništvu je pokazala že dosedaj prav dobre rezultate za krepitev zadružne misli. Navzlic nekaterim pomanjkljivostim kmetje danes povsem drugače gledajo na zadružništvo in se ga vedno bolj oprijemljejo. Iz zadrug bo potrebno čimprej odstraniti Še tiste negativne pojave malomarnega in nepoštenega poslovanja posameznih uslužbencev, ki zbujajo nezaupanje kmetovalcev do zadružništva na splošno. Zlasti je treba dati poudarka razvoju in krepitvi pospeševalnih odsekov. Novi upravni odbor OZZ, ki so ga izvolili na občnem zboru bo prav gotovo imel v plodni razpravi občnega zbora najboljšo osnovo za svoje delo. P.R. Z ZVEZNIM POSLANCEM MED BELOKRANJSKIMI DElAVCI (Nadaljevanje s prve strani) vsi člani prejšnjega sveta, kar priča o zaupanju kolektiva in je priznanje za dosedanje delo. Letos so takoj spočetka začeli boj za izpolnjevanje proizvajalnih nalog- V prvem četrtletju so presegli vsi člani prejšnjega sveta, proizvodnjo za 16 procentov, čeprav je letošnja zadolžitev višja od lanske. Takega uspeha po vojni v tem rudniku še niso bili dosegli. Delajo tudi ob nedeljah, če je treba. Boj za večjo proizvodnjo in kvaliteto bodo nadaljevali, je sklep celotnega kolektiva- Človek občuduje člane delavskega sveta, v katerem so mlad nadzornik, šofer, strojnik in kopači, ki že 25 let vihtijo rovnice globoko pod zemljo in prehodijo na dan 900 stopnic v jamo in iz jame; občuduje namreč njihovo izredno vestnost in čut odgovornosti, ko razpravljajo o problemih rudnika. Šofer tovornega avtomobila je poudaril, da je treba zvišati odstotek kosovca, s čimer so se vsi strinjali. Znižati je pa še treba odstotek vlage in pepela. Star kopač je pojasnil, da bodo to lahko dosegli, ker bodo sedaj odkopavali tretji sloj. Z večjim čutom odgovornosti je mogoče zboljšati tudi delo na 6epa-raciji. V načrtu imajo povečanje rudnika in modernizacijo naprav, za kar so dobili 45 milijonov dinarjev investicij. Delavski svet sodi, da morajo nujno dobiti rudarskega inženirja, ki bo vodil delo za povečanje proizvodnje. V novi upravni odbor sc izvoltili Požeka, Kocjana Perušiča Jammikarja in ba-juka, odbor si je pa izvolil za predsednika Jožeta Požega, ki je tudi sekretar OPC v podjetju. Predsednik u-pravnega odbora je pozval vse k še večji delovni disciplini in poudaril, da se v polni meri zavedajo svoje odgovornosti do kolektiva in družbe. Napeli bodo vse sile, da bo rudnik uspeval in napredoval, kot imajo v načrtu. Letos bo minilo 10 let, odkar so med NOB trboveljski rudarji s pomočjo domačinov obnovili kanižarski rudnik, ki je poslej dajal Petdnevno posvetovanje .mladinskih voditeljev kočevskega okraja V Kočevju je bil končan petdnevni mladinski seminar za člane OK LMS, sekretarje in predsednike občinskih komitejev. Na seminarju so predavali predsednik CK LMS Tine Remškar, članica CK LMS Milena Bokse, sekretar OK ZKS Jože Klarič in predsednik OLO Janez Pirnat. Analiza dela mladine na Kočevskem v minulem letu je pokazala, da je bil dosežen velik napredek. V organizacijo je bilo na novo sprejetih nad 700 mladincev, ustanovljeni so bili novi aktivi, mladina je pa krepko razvila svojo dejavnost v kulturnih, fizkulturnih, gasilskih in drugih društvih. Največ uspeha je mladina pokazala v fizkulturi, ki je na Kočevskem postala prava mladinska manifestacija. Mladina je posegla tudi v reševanje širših družbenih vprašanj, manj pa je bilo storjenega na idejno političnem področju. Naloge naše organizacije ni mogoče ločiti od cilja naše družbe, je v svojem predavanju dejal predsednik Remškar. Če je danes v središču vseh prizadevanj borba za dvig zavesti ljudi, da bi se čim uspešneje uveljavila načela samoupravljanja in sploh socialistične demokracije, velja to predvsem za mladega človeka. Pri graditvi socializma so v zaostanku zlasti na podeželju, zato je treba v letošnjem letu več storiti za vaško mladino. V nekaterih aktivih je VBe premalo borbe za lik mladinca, za njegovo sposobnost in poštenost. Marsikje se sestanki ukvarjajo s preveč fientjernejske novice Pred kratkim se nam je naša vrla Igralsk« družin* zopet predstavila * igro ROKSI. Glavno vlogo, Rokst, je dovršeno podala Ftangusova Mira, pa tudi drugi, z odličnim igralcem ln režiserjem Cvetic Albinom na čelu, so bili na mestu. Čestitamo Igralski družini SKUD brata plrkov«! Igralska družina Vajenske Sole vadi igro Mlatllnlca, s katero fco pod vodstvom Tončke Skerleto-ve nastopila ob zaključku Šolskega letali brezkonkretnimi vprašanji ali pa jemljejo razna vprašanja preveč na splošno. Naloga in moč mladinske organizacije je, da krepi disciplino, da utrjuje odnos do dela in zavest svojih članov. Dolžnost ostalih organizacij pa je, da mladini pomagajo skrbeti za mladega človeka in ga vzgajati. O delu kmečke mladine je govorila Milena Bokse. Ker je polovico celotne površine zemlje last socialističnega sektorja, bi morali odgovorni ljudje več storiti, da bi že mladega človeka navajali na pravilni odnos do dela in družbene imovine. Ker je kočevski okraj pretežno kmeftjski, je treba nujno premisliti, ali ne bi ustanovili nižjo kmetijsko šolo. Predlog tov. Milene so podprli vsi udeleženci seminarja, saj je taka šola res potrebna in bi bila tudi izredno koristna. O nekaterih napačnih pojmovanjih ljudske demokracije je udeležencem govoril sekretar OK ZKS tov. Klarič. o delavskem samoupravljanju in o gospodarskih vprašanjih s posebnim ozirom na kočevski okraj pa predsednik OLO tov. Pirnat. V pogovorih s tovariši predavatelji so mladinski vodje pretresali vprašanja s svojega področja. Ponekod imajo čuden odnos do mladinske organizacije. V dobrepoljski občini je mladina prosila kmetijsko zadrugo, da naj ji pdstopi kulturni dom v katerem je skladišče umetnih gnojil, toda zadružniki so odgovorili, da je dom mladini nepotreben in ga ne dajo. Ker je mladina odločno vztrajala, so zadružniki sklenili, da bodo dom spremenili v valjčni mlin. Mladina na področju kočevske občine se pripravlja r.a občinski mladinski teden, ki bo v maju. Vprašanje nezaposlene mladine, o kateri je razpravljal III. plenum CK LMS, bo na Kočevskem mogoče rešiti le v tesnem sodelovanju gospodarskih podjetij ter družbenih in političnih organizacij. Gre zlasti za zaposlitev partizanskih sirot, ki nimajo dovolj šolske izobrazbe niti kvalifikacije. V Kočevju je v ta namen ustanovljena dopolnilna šola, kjer naj bi mladinci, stari že po 18 in 19 let, dobili osnovno šolsko izobrazbo. Seminar je bil zelo živahen in uspešen. Vrhu tega, da so razpravljali o vprašanjih dela mladinske organizacije na vasi, je koristen tudi v tem, da so se mladi voditelji medseboj spoznali in izmenjali svoje izkušnje. Na koncu so se pogovorili Se o slovensko-hrvatskem festivalu, ki bo junija v Kopru. Drago Debeljak premog za vojaške in civilne potrebe na osvobojenem ozemlju. Ta zgodovinski dogodek bo kolektiv proslavil kar najbolj slovesno. V civilni bolnišnici, ki je bila v njihovem poslopju med vojno, je izdihnil komandant NOV in POS Stane Rozman, zato mu bodo vzidali spominsko ploščo. Vse razprave, predlogi in sklepi zasedanja delavskega sveta so pričali o visoko razvitem čutu odgovornosti do delavskega upravljanja podjetja in o dobrem poznavanju bistva vseh problemov rudnika, kar je potrdil tudi zvezni ljudski poslanec Jazbinšek in ostali gostje, kd so prisostvovali temu zasedanju delavskega sveta v Kanižarici. Peter Romanič Sadjarji in vinogradniki ■ — ali poznate svoj iist? { Kmetovalec, ki hoče biti na-! preden in si pridobiti iz svojega dela čimveč koristi zase ln a skupnost, mora umno kmeto-vatt, to se pravi, okoriščati se mora z vsemi izkušnjami in dognanji sodobne znanosti, ki prav tako kot drugam, posega na vsa področja kmetovanja. Raznovrstni instituti po svetu ln pri nas si prizadevajo čimbolj modernizirati vse kmetijske panoge, jih storiti čimbolj donosne, hkrati z olajšanjem težkega kmečkega dela. Čedalje več imamo kmetijskih strokovnjakov, strokovnih knjig ln revij za naše kmetovalce. List, brez katerega bi ne smel biti zlasti noben kmetovalec in vinogradnik na Dolenjskem, je Saajarstvo, vinarstvo in vrtnarstvo, ki ga že šesto leto izdaja »Kmečka knjiga«. Saj je prav sadjarstvo pri nas treba povzdigniti, požiah-titi pa tudi naše vinske gorice. Naj omenimo le zadnjo, tretjo številko Sadjarstva, vinarstva in vrtnarstva, ki ima polno važnih in zanimivih člankov, opremljenih s številnimi slikami ,na primer: O angleških sadnih sortah, Misli ob sajenju sadnega drevja, Terase v sadjarstvu, Vinorodni rajoni ln okoliši LRs (z zanimivo tabelo trsnih izborov za posamezne okoliše in vinogradniško karto LRS). Kvalitetni ključi ameriških podlag, o pridelovanju regrata na naših vrtovih, o okrasnih grmičkih, poročila lz raznih krajev In podobno. Skratka, bogata in koristna vsebina, ki t« list ••ena dovolj priporoča. Naj omenimo še, da je celolet* na naročnina (za 12 št.) samo 250 dinarjev. Kdor Sadjarstva, vinarstva in vrtnarstva še nima, naj ga naroči pri »Kmečki knjigi«, Ljubljana, Miklošičeva c. f, aH pri svoji kmetijski zadrugi. , a..«•'• ■ •••••♦»•• .*-«..•. .»,.*,,». Stalne dohodke si lahko ustvarite z oddajo odpadkov železa, litine, barvastih kovin, tekstila, papirja, kosti, gume in črepinj belega in barvastega stekla. # Preglejte vaša dvorišča, kleti in podstrešja In Izločite vso # nepotrebno šaro, ki jo odkupi naše podjetje po ugodnih cenah! Odpadke oddajte našim skladiščem v NOVEM MESTU, ČRNOMLJU in BREŽICAH. ODPAD LJUBLJANA, Parmova 33. 99 99 9 podjetje za promst z odpadki Telefon 32-884, 32-732 . * ,■«»•■ >•,,».,«, .»»•<>•> .•<••••« xxx x xxx x"x x~x~x-x x xxx xxx xj(jcx:xx.jocx3Cx:>cxdocxxxxzx xxjc>pcxxxx)cxxnocx x^x xxxxxxx)cxjo učni uspehi te mladine. Posledica vojnih let, premajhna skrb pedagoških kadrov za take otroke (ponekod učitelji n. pr. sploh r.e vedo, kdo Je partizanska sirota!) in nezadostna povezava vodstev ZB s šolamj, in družinami so vzrok, da učni uspehi niso boljši. Posebno skrb J« treba posvetiti tisti mladini, ki bi šla rada naprej v šole (gimnazije in industrijske Šote) ali v obrt. Poleg Zveze borcev morajo pomagati reševati vprašanje zaposlitve partizanskih otrok tuđ) obrtna in trgovinska zbornica in posredovalnica za delo na OLO. Za otroke, ki nimajo dovoljne izobrazbe za sprejem v obrt, bo v internatu v Smihelu organizirano dopolnilno šolanje. V šolskem letu 1953/54 je bila podeljena štipendija 130 partizanskim otrokom. V okrajnem področju OLO Novo mesto je letos za šolanje teh otrok in za dopolnilno šolo predviden znesek 8 milijonov dim. Zato Je ena izmed osnovnih nalog obč. odborov ZB, da takoj uredijo evidenco vseh otrok, nadzirati pa morajo tudi, kako se uporabljajo štipendije za šolanje teh otrok. Ne sme se nikjer zgoditi kakor se je n. pr. v Žužemberku, kjer je skrbnik štipendijo znpil. So primeri, da partizanske sirote živijo pri skrbnikih, pa ne hodijo v šole, izkoriščajo jih za delo itd. Skrbniki naj bodo predvsem člani ZB, ker bodo taki skrbniki imeli več razume vnn j a za bodočnost otrok padlih tovarišev. Delegati so na skupščini ostro kritizirali malomarnost in brezbrižnost tistih odborov ZB, ki se ne zanimajo dovolj za življenjske prilike partizanskih otrok. Nekateri odbori niti podatkov takih otrok ne pošlji-jo. Neaktivnost odborov ln odbornikov ZB pTi2&d6Qa prav vojne sirote, partizanske mamice, bivše borce in ukti-viste na terenu. Odnos nekaterih obč. odborov ZB do ljudi ie naravnost nemogoč. Zelo pogosto se dogaja, da bi lahko pomagali vojnim sirotam z zdravniško pomočjo, zdravlje- njem, podporo in pod., pa Je zgolj malomarnost kriva,, da po nepotrebnem živijo v bedi. Značilno je, da so nedelavne organizacije ZB predvsem tam, kjer so nedelavni komunisti in odbori SZDL Čeprav je in mora biti skrb za borce in sirote ena izmed glavnih nalog ZB, pa le-ta navzlic temu ne sme prerasti v socialno skrbstvo. Dolžnost družbe je, da pomaga reševati te težke probleme. Sedanja socialna pomoč naj mladinca ali mladinko pripelje do življenjskega poklica, ni pa ta pomoč trajna oblika našega dela. Gre za vključitev v življenje vseh tistih, ki so zaradi posledic v vojni bili najhuje prizadeti. Delegati so precej razpravljali tudi o vseh ostalih nalogah ZB. Pri določanju občinskih praznikov so opozorili, da jemljimo za spominske dneve predvsem obletnice zmag. Pri določanju otrok v počitniške kolonije morajo odbori ZB v bodoče bolj Bodelovati in skrbeti, da pridejo do počitnic tudi otroci, ki sicer ne gredo nikoli nikamor. Skrb za urejanje grobov, čuvanje spomenikov in obeleževanje krajev, znanih iz NOB, kakor tudi zbiranje zgodovinskega oradlva in pisanje občinskih kronik, vse to naj bo stalna skrb organizacij ZB. 70 fetev. 18 DOLENJSKI LIST Stran 8 Na občinskih praznikih proslavljamo slavne dneve iz let narodno osvobodilne vojne. Večina občin na Dolenjskem in v Beli krajini je take spominske dneve že določila. Na sliki: pogled na zbrano množico v Adiešičih v Beli krajini ob proslavljanju občinskega praznika Proslava občinskega praznika v Kostelu Dan, ki je praznik vsega slo-"1 venskega ljudsrtva — 27. april — so si izbrali Kostelci za svoj občinski praznik. Pred dvanajstimi leti so italijanski okupatorji hoteli z najbolj surovim terorjem zadušiti vstajo kostelskega ljudstva, ki se je že leta 1942 množično dvignilo zoper okupatorja. Tega dne so z močnimi enotami prodrli v partizanske vasi Stružnico, Jesenov vrt in Drežnik. Pobrali so vse moške, ki se niso mogli pravočasno umakniti v gozdove, in jih v vasi Preži zverinsko s sekirami pobili. Za letošnji občinski praznik so se vse množične organizacije dobro pripravile. Člani Zveze borcev so iz raztresenih Gasilci so preprečili milijonsko škodo 24. aprila popoldne je v kratkotrajni nevihti udarila strela v gospodarsko poslopje kmetijskega posestva v Stari cerkvi. Poslopje sestoji iz hleva, nad njim je pa senik, ki je bil poln sena. Pokrito je z lesenimi deščicami. V hitrem času, 5 minut po udaru strele, so bili gasilci iz Stare cerkve že na kraju požara ter so s pomočjo vaščanov in tudi gasilcev iz Kočevja po daljšem trudu ogenj omejili in pogasili. V bližini so bile strnjene stanovanjske hiše in gospodarsko poslopje, zato gre gasilcem vsa pohvala in priznanje, da so preprečili v Stari cerkvi milijonsko škodo. Gasilci so tudi tokrat pokazali vse znanje in veščino in si tako še povečali zaupanje vaščanov kot varuhi njihove imovine pred elementarnimi nezgodami. Skoda zaradi požara ni preveč velika in je krita z zavarovalnino, -em- grobov po vsej Kostelski dolini zbrali kosti padlih borcev in v Fari uredili lepo grobišče, kjer bo postavljen tudi spomenik. Občinski ljudski odbor je imel slavnostno sejo, po seji pa je bila na grobu žalna svečanost. Tu so se od padlih borcev poslovili predstavniki množičnih organizacij. Domači pevski zbor in šolski pevski zbor sta spomin padlih borcev počastila s petjem. Popoldne I je bila v Domu ljudske pro- I svete v Fari kulturna prireditev, na kateri je igralska sku- I pina uprizorila Klopčičevo igro I »Mati«. j Največ zaslug za uspelo proslavo občinskega praznika ima vsekakor učiteljstvo, ki je vložilo mnogo truda in časa za priprave sporeda in ureditev grobišča. Pri bodočih proslavah bi morali dati več poudarka tudi današnji stvarnosti in izkoristiti občinski praznik za manifestacije gospodarskega napredka in drugih pridobitev socialističnega razvoja, za katerega so padli borci dali svoja življenja. Ing. Slavko Volk Loški potok In Potočanl Zahvalo Po dolgi ln mrzli zimi Je končno prišla pomlad tudi v potoške vasice. Delo n« polju je povsod zaživelo, kmetje orjejo ln sejejo, da bosta jeseni spet polni kašča in klet. Fotočanl so se letos lotili velikih načrtov; dokončno bodo uredili veliko delavnico za lesno predelovalno industrijo ter žago, ki je zelo zastarel obrat. Poleg tega imajo v načrtu gradnjo gasilskega doma. Dom bo stal v bližini osnovne Šole ob glavni cesti, ki vodi proti Sodražici ln Blokam, prostor Je zelo dobro izbran. V bližini gasilskega doma bo stala v bližnji bodočnosti nova osnovna Šola, stara je že pretesna ta vedno številnejši mladi nara- ščaj, nadalje bo tu stal zidan zadružni dom, vmesni prostor bo p* urejen za otroško igrišče. Šolarji že zdaj ob prostem času urejajo igrišče. Za bodoči gasilski dom (z gradnjo bodo kmalu začeli) so zbrali prebivalci Loškega potoka 140 m3 lesa, obljubili so pa tudi pomoč s prostovoljnim delom. Gasilski dom bo velika zgradba z garažami za gasilsko orodje in za avtobus, ki vzdržuje zvezo z LJubljano. V njem bo tudi večji prostor za potrebe TVD Partizan, sejna soba in druge pritlkline. Ko bo dom dograjen bo v ponos vseh Potočanov. V Segovi vasi in Retjah je nujno potrebna asanacija. Prvo, kar je treba storiti, je ureditev gnojišča in gnojišnih Jam. Tu Je dvojna škoda: izguba dragocenega gnojila — gnojnice, drugič so pa neurejena gnojišča leglo vsakovrstnih bolezni. Prebivalci so sami že večkrat izrazili željo, da bi začeli z urejevanjem gnojišč, vendar s svojimi dohodki ne zmorejo. So pa pripravljeni sprejeti kredit pod -zmernimi pogoji, V Retjah bi bilo tudi nujno po- trebno urediti, oziroma zgraditi vodovod. Vodo imajo v tem kraju slabo in nezdravo. Gradnja vodovoda pa bi bila zelo draga, saj bi stala vsa dela okrog 60 milijonov din. Sama vas tega ne bi nikoli zmogla, ob pomoči skupnosti pa je tudi ta zamisel uresničljiva. O. K. V Zburah tudi delamo Tudi na množičnih sestankih in zborih volivcev hočemo biti med prvimi. Preteklo nedeljo smo ponovno oživili organizacijo SZDL, v kateri je včlanjenih tri četrtine vsega delovnega ljudstva pri nas. Naša ljudska oblast rada pomaga, da bodo ljudje bolje živeli. To se kaže zlasti sedaj, ko pri nas elektrificiramo vas in ko sami nismo zmožni plačati visokih zneskov za napeljavo. Drogovi se že dvigajo. G. J. V novomeškem okraju deluje 37 kulturno prosvetnih društev Kulturno-prosvetno delo v novomeškem okraju je precej razgibano in čedalje bolj raste, hkrati pa pridobiva na kvaliteti tudi v takih krajih, kjer je šlo prej bolj »po domače«. Na Dolenjskem se širi in poganja korenine napredna kultura, odraz nove socialistične domovine in naše nove stvarnosti. To so potrdila tudi poročila in razprave na VI. letni skupščini okrajnega odbora Ljudske prosvete, ki je bila 24. aprila v Novem mestu. V okraju je 37 kulturno-prosvetnih društev, med njimi tri društva Svobode in tri mladinska. Najbolj množično se v teh društvih udejstvujejo dramatski odseki. Skupaj je 54 igralskih družin {1038 članov), ki so v poslovnem letu 1953/54 uprizorile 165 raznih iger, gostovale pa z njimi 245 krat. Vse te predstave si je ogledalo 71.710 ljudi, kar je vsekakor lepo število. Ta vrsta ljudsko-prosvetnega dela je ljudem pač najbližja in jih najbolj pritegne. Vsekakor bo pa treba poslej pravilno izbirati igre, da ne bo prihajalo na odre kako ničvredno blago, ki ljudem kvari okus in jih zavaja v preživelo, mračnjaško miselnost. Društva naj se prej posvetujejo pri okrajnem odboru Ljudske prosvete, sektorska kulturna društva pa morajo manjšim igralskim družinam vzgojno in strokovno pomagati. Nekdanje dolgočasne šolske proslave državnih praznikov so postale zanimive, ker sodelujejo tudi starejši. Takih prireditev je bilo 281. Večjih pevskih zborov je v okraju 23. Skoraj vsaka osnovna šola pa ima tudi svoj pionirski pevski zbor. Vrhu tega SP0RT1Nm£SNAVZG03A Okrajna zveza PARTIZAN Novo mesto se poglablja v delo Te dni Je Okrajna zveza Partizan Novo mesto zopet redno zasedala. Pred njo je bilo postavljenih več problemov, ki jih je bilo treba nemudoma rešiti. V odbor je bil kooptiran dr. Pavlic Marjan, ki Je bil na nedavni skupščini Republiške Zveze Partizan izvoljen kot zastopnik Dolenjske. Ponovno so obravnavali proračun, ki ga je bilo potrebno delno spremeniti zaradi predvidene nastavitve administrativne moči in nanovo določenih dotacij. Prav tako bo znižana pomoč društvom, izmed katerih bo najbolj prizadet novomeški Partizan, kateremu bo možno nuditi le manjšo pomoč, kar pa je očitno, premalo z ozi-rom na naloge in načrte, ki si jih je zadal prav v letošnjem lexu. Največja vsakoletna športno politična manifestacija je Titova štafeta. Tudi letos jI moramo dati čim več poudarka. Formiran je okrajni štab, ki bo v kratkem dal navodila vsem društvom. Kazen stalne glavne proge in nekaj okrajnih prog bo uvedenih še nekaj novih ln lokalnih z namenom, da se zajamejo vsi kraji, ki so pomembni iz časov NOB in naše socialistične graditve. Društva so za izvedbo štafete v svojih sektorjih že zadolžena, vso pomoč pa jim bo nudil okrajni štab. Ena največjih prireditev v letošnjem letu bo republiški zlet v Ljubljani, za katerega so priprave že v teku. Udeležba na tem zletu v precejšnji meri zavisi od nabave krojev. Društva so siromašna ln je le v redkih primerih računati na samopomoč. Prav v tem mesecu naj društva iščejo možnosti za nakup potrebnih krojev, seveda morajo obvladati tudi zletne vaje in program, ki se od njih zahteva. Zbor načelnikov in na-čelnic, ki bo 1«. maja v Novem mestu, bo dal pregled dosedanjega dela in priprav, obenem pa ob izmenjavi izkušenj nove smernice za nadaljne plodno delo. K. J. ŠAH - Mitja Sila - zmagovalec prvomajskega brzoturnirja V proslavo 1. maja — praznika dela — so šahisti SD >Novo mesto« Eriredili prvomajski prvenstveni rzotumir, ki je L»il obenem tudi okrajni brzoturnir za mesec april Tekmovanja se je udeležilo 14 naj- OBCINSKI LJUDSKI ODBOR PREDGRAD Stev. 103/1-54 Predgrad, dne 19. IV. 1954. 1. junija 1942 sta Belokranjska in Kočevska četa s pomočjo hrvatskih partizanov napadli fašistično postojanko Stari trg. Partizanske enote so s tem napadom zadale Italijanom velike izgube in jih spravile v strah. V Poljanski dolini se je vseljudski upor dalje zmagovito širil. Pri tem zmagovitem napadu so sodelovali tudi prebivalci okoliških vasi, ki so s svojo zmago nad okupatorji dobili še večje spodbude za nadaljnji odpor proti fašističnim osvajalcem. Ker je bil to prvi množično organizirani napad na okupatorsko postojanko Stari trg, je izdal Občinski ljudski odbor Predgrad na svoji seji dne 19. 2. 1954 na podlagi 15. člena in 2. točke 50. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, štev. 19-88/52) na predlog Zveze borcev ob* ine Predgrad z dne 14. 2. 1954 tale ODLOK o razglasitvi 1. junija za ljudski praznik Občinskega LO Prcdgrad. 1. Člen 1. (prvi) junij se razglaša za ljudski praznik občine Predgrad. 2. Člen Ta odlok velja od dneva objave na razglasnih deskah Občinskega ljudskega odbora Predgrad in po objavi v Dolenjskem listu. Smrt fašizmu — svobodo narodu! Predsednik občinskega LO: Jurij Prebilič, s. r. Marko Plut na črnomaljskem šolskem štadionu boljših Šahistov okraja, kot gost pa turli prvokategornik Koblar iz Črnomlja. Vsekakor rc bil ta brzoturnir po kvaliteti doslej najboljši, saj je poleg Koblarja sodelovalo še pet drugokafegornikov _ im šest tretjeka-tegornikov. Zato je bilo tekmovanje vseskozi zelo zanimivo, saj se do zadnjega kola še ni vedelo, kdo bo zmagovalec. Tokrat je postal zmagovalec brzoturnirja Mitja Sila, ki je razen Sitarja premagal vse nasprotnike. Drugi je tU Sitar, ki pa je dvakrat položil orožje, najprej z dr. Goležera nato pa s Koblarjem. Tretje mesto je osvojil Koblar iz Črnomlja. Izgubil j« le s Silo, Škerljem in dr. Goležem. Četrto mesto je zasedel dr. Golež, ki je dobro začel, nepotrebni porazi * Iloem in Popo-vičem pa so preprečili boljši plašni aH. Končno stanje po tabeli: Sila Milja 12 točk, Sitar 11 točk, Koblar (Črnomelj) 10 točk, dr. Golež 9, Skerlj 8 in pol, Fink 7 in pol, Avsec 6 in pol, Jenko 5 in pol, major Po-povič 5, ing. Sodnik 4 in pol, Rav-naher 4, lic 3, Brkič 2 in pol, major Kačundč 2 točki. ODBOJKA - S kvalifikacijskih tekmovanj za vstop v i. zvezno ligo Podjetje lo&srf . Diafc: Mušič 56,60, Jamšek 31,45. Štafeta 4 x 100 — 49,4. Dolenjski Šahisti na prvenstvu LRS V soboto začneta t Ljubljani in Portorožu polfinalna turnirja za prvenstvo LRS, kjer bosta sodelovala tudi inž. Volk iz Kočevja in Sitar iz Novega mesta. Verjetno bo tudi Koblar iz Črnomlja. Predstavnikom naše Dolenjske želimo čimveč uspehov na tem težkem tekmovanju, -m gega dne. Nasprotnik si je opomogel in po težki borbi zmagal, še istega dne so Novomeščaini v velikem slogu tolkli Zemu.ii in osvojili sini.patije gledalcev. Tudi vodstjo tekmovanja se je laskavo izrazilo o igri Novo.raeščanov in pohvalilo njihovo vzorno disciplino. Novomeški Partizan je imel največ in najbolj izenačene tolkače, medtem ko ostala moštva igrajo večinoma le na dva. Zato smo z njegovim nastopom, čeprav ni bil kronan z uspehom, popolnoma zadovoljni, pričakujemo pa, da nas bodo kaj kmalu presenetili z novimi zmagami. Katastrofa v č~~om!ju Na povabilo tukajšnjega TVD naj bi TVD Ljubljana-Polje odigralo v Črnomlju tekmo v majjm rokometu. Ker se povabljeni niso odzvali, je bilo vodstvo primorano prirediti tekmo med A in B reprezentancama gimnazije. Moštvi sta se predstavili v sledečih postavah: A: Telatko II, četku občutno poznala njihova ne-vigranost, od tekme do tekme pa so svojo igro boljšali. Tako so prvega dne igro s Spartakom izgubili v treh nizih po ogorčeni borbi, Lokomotivo Šterbenc, Jaklič, Klein, Simec, Čop, Zugelj. B: Novak 'Stavdohar), Ba-lič, Šujica II, Kastelic, Sujica I, Iva-nušič in Simonič. Igralcev je bilo okrog 150 in so bili priča velike katastrof« B mašiva 29:6 (15:2). Po odigranem prvem polčasu so bejevci zaigrali boljše in ogrožali vrata nasprotnika. Tudi vraiar je bil v tem času boljši. Gole so dosegli za A: Čop 13, Šimec 11, Klein 1, Zugelj 4. Za B: Sujica I. 2, Ivanušič 2, Kastelic 1 in Simo-nič I. M. T. imamo tudi osrednji pevski zbor prosvetnih delavcev, v katerem poje 90 pevcev. Velik uspeh je v letošnji zimi doseglo zimsko izobraževanje — razni tečaji (gospodinj-sko-kmetijski), predavanja gospodarskih in kmetijskih strokovnjakov in predavanja ljudskih univerz za splošno izobraževanje. ^Letošnji obisk tečajev in predavanj je bil za 50°/o boljši kakor lani. Delegati so poudarili, da se na Dolenjskem vse premalo goje ljudske plesi in bo treba tudi v tem oziru storiti več, kajti folklora kmečke gledalce zelo zanima. Težava je s pevo-vodji in vodji folklornih skupin, zlasti pa manjka režiserjev. Delegati so predlagali, naj se v počitnicah organizira seminar za režiserje, pevovodje in vodje folklornih skupin. Težko je tudi s prosvetnimi dvoranami, ki jih društva sama ne morejo vzdrževati; ponekod kmetijske zadruge zahtevajo za uporabo dvorane za kulturno prireditev kar oderuško ceno, marsikje morajo igrati kar v šolski sobi, pa tudi pod kozolcem, ker pač nimajo drugega prostora. Je zadnji čas, da se zadruge, podjetja in občinski ljudski odbori zavedajo tudi svojih kulturno-pro-svetnih dolžnosti, ki jih imajo na deželi in da kulturnemu razvoju vsestransko pomagajo, saj je to le ljudstvu v korist, ljudstvu Dolenjske, sicer bodo naprednejši kraji Dolenjski še dolgo očitali zaostalost. Delegati so izvolili okrajni odbor Ljudske prosvete: Jožeta Zamljena, Lojzeta Kasteli-ca, Boga Komelja, Karla Šmavca in Juleta Smida. A. Z. Priznanje organizaciji SZDL Irca vas Na terenu Irca vas pri Novem mestu je delo političnih organizacij zelo razgibano in v resnici množično. Mladinska organizacija tega terena je najboljša v Novem mestu, prav tako organizacija SZDL. Mestni odbor SZDL v Novem mestu je za prvi maj nagradil terensko organizacijo Irca vas s knjigo Življenjepis maršala Tita. Na skupni proslavi 27. aprila in 1. maja, katere se je udeležilo lepo število mladine in članov SZDL, je bilo poudarjeno, da jim bo to priznanje samo v spodbudo za še aktivnejše delo. letu starosti je umrla v Postojni MARIJA LILIJA Pokopali smo jo v Četrtek 6. maja. Sin Bogomir z družino KINO Kino KRKA Novo mesto Od 1. do 10. maja: avstrijski film »Jaz in moja žena«. Od 11. do 13. maja; jugoslovanski film »Sinji galeb«. Od 14. do 17. maja: ameriški barvni film »Broodvvajske melodije«v Kino Jadran Kočevje Od 7. do 9. maja; »Zig preteklosti«. 12. in 13. maja: »Večna nevesta«. Od 14. do 18. maja: »Pohlepnežl«. Kino Črnomelj Od 6. do 9. maja: »Vsi na morje«. Od 11. do 13. maja: »Zasebno življenje Henrika VIII.« Od 13. do 16. maja: »Knjiga o džungli«. Kino Lo5ki potok 8. In 9. maja: »Srečanje s Fran- kenstelnom«. 15. in 18. maja: »Pohod v džunglo«. Preklic Podpisana Tančar Jožefa Iz Tance gore pri Črnomlju prekllcujem osebno izkaznico štev. 11506 in jo smatram za nevellavno. Tančar Jožefa. Zahvala Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom In znancem, posebno Prostovoljnemu gasilskemu društvu in pevcem, ki so našega očeta in staresa očeta MATIJA VESELA spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči sinova in hčere: Antonija, Franc, Vinko ln Tvarta. Gornje Lollne, Stara cerkev pri Kočevju. Zahvala Iskreno se zahvaljujem za pomoč in ozdravitev v moji težki bolezni zdravnikom internega ženskega oddelka bolnišnice Novo mc^to, medicinskim sestram, bolniškemu is strežnemu osebju bolnišnico. MLAKAR HELENA, Novo mesto, Kardeljeva 5 Objava Od sobote 8. maja od 12. ure do ponedeljka 10. maja do 10. ure bo cesta Crmošnjiče—Stopiče za ves promet zaprta zaradi polaganja vodovodnih cevi. OKRAJNA CESTNA UPRAVA NOVO MESTO MALI OGLASI DVODRUZINSKA HISA, z vrtom, posebnim dvoriščem, podkletena, 4Vi sobe, se prodaja v Novem mestu. Vprašaiti v poslovalnici >TRI-GLAV« Maribor, Gosposka ulica ŽELEZEN ŠTEDILNIK, klop in peč naprodaj. Cena ugodna. V Šolski ulici 6, Novo m<*to. Prodam radio ln moško kolo. — Naslov v upravi. Dvostanovanjska starejša bi&a, pripravna tudi za obrtnika, naprodaj v Črnomlju - Loka. Naslov pri upravi lista. Tovariš, ki se je obrnil iz Vidma — Dobrepolja na uredništvo lista z vprašanjem, kje bi lahko prodal človeške ribice, naj poi-lje svoj točen naslov upravi Dolenjskega lista. Gibanje prebivalstva v Novem mestu Pretekli teden j« bilo rojenih 12 deklic in U dečkov. - POROČILI SO SE: Djurašinovič Vladislav, podoficir JLA in Perovič Miluša, gospodinja, oba iz Novega mesta. Ma-karovič Franc, šofer iz Novega mesta in Lapajne Silvestra, knjigovod-kinja iz Smihela pri Novem mestu. Rifelj Danilo, elekivomonter in Ku-lovec Majda, frizerska pomočnica, oba iz Novega mesta. UMRLA je McžnarŠič Marija, gospodinja 69 let iz Novoga mešata. IZ NOVOMEŠKE PORODNIŠNICE pKjfcrkli reden so rodile: Bučar Bronislava iz Podturna — dt-klico. Goričar Rozalija z Daljnega vrha — dečka. Glavinovič Ccnka iz Novega mesta — dečka. Zurie Anica iz Novega me^ta — deklico. Gril Zofka ti Novega mesta — dečka. Božič Slavka iz Kočevja — dečka. Zupančič Ivanka iz Jablana — deklico. Gliha Terezija iz Trebnja — dečka. Rožen Pepca — deklico. Kremžar Marija iz Krmelja — dečka. Kotar Jožica iz Črnomlja — deklico. Lovše Muni iz Mokro.noga — dečka. Jut-kovic Genovefa iz Prečne — dečka. Grat Hodi iz Straže — deklico. Zaje Anica iz Mokronoga — dekico. Rorštnar Matilda iz Mirne — dečka. Žagar Rezka i/. Birčne vasi — deklico. Grobar Marija iz Šentjerneja —-dečka. Panja Anica iz Črnomlja — dečka. Končina Jus.fi iz Krmelja — deklico. Pire Tončka iz Šentjerneja — dečka. Smalc Božena iz Črnomlja — deklico. Siniko Kati iz Krmelja — deklico. Kalčič Pepca iz Gotn« va« — deklico. Av*ec Stanka iz Novega mesta — dečka, Povič Delfa iz Novega mesta — dečka. Novak Marija iz Koč»vja — dečka. Brun-skole Jožefa iz Črnomlja — dečka. Dopandž Zlata iz Gotne vasi — deklico. Zu-pMičič Marija iz Tržišča — dečka. Stajdohar Ivanka iz Kočevja — dečka. — Čestitamo I Adria, Opatija. Olympia, Jaffa, Ohrid, Aleksa, Bled... FOTROŠNIKI, ZAHTEVAJTE ARTIKLE! ...Marion, Darinka, Almira, Komna. Zagreb, Bristol. Dubrovnik. Tolmin, Dublin Tamara, Hamburg, mm TEKSTILNA TOVARNA, NOVO MESTO TEKOČI RAČUN: NB 616-T-8 • TELEFON 31 POSTNI PREDAL 38 - BRZOJAV: -NOVOTEKS« 7.ENSKE OBLE K R VOLNENIPLASCI KAMGARNI VOLNA IHMIEOKME VOLNENI KREPI ŠPORTNE OBLEKE VOLNENE RUTE TIPIZIRANE ODEJE TROPIKAL PREDILNICA TKALNICA BARVARNA OPLEMENJEVALNICA TISKARNA IZDELUJEMO ZA DOMAČI TRG TO IZVOZ: VSAKOVRSTNO PREJO, TKANINE IZ ČESANE VOLNENE PREJE (KAMGARNE), POLVOLNENE IN MIKANE VOLNENE PREJE NASA VOLNENA BLAGA ZA MOŠKE IN 2ENSKE OBLEKE TER PLAŠČE UŽIVAJO ZARADI DOBRE KVALITETE NAJBOLJŠI SLOVES KUPUJTE NASE BLAGO IN SE PREPRIČAJTE O TEMI o i o TISKANO VOLNENO BLAGO - KOSMlCARTI TISK PRVA IN EDINA TOVARNA V JUGOSLAVIJI, KI TISKA VOLNENO BLAGO S FILMSKIM IN KOSMIČASTIM TISKOM MATASANOV KORL Zagledal sem ga v »Dolenjskem listu« in zaživel je pred menoj. Maiasanov Korl. Kdo gani pognal? V višino ni ravno zlezel, čez pleča pa ga je bilo kar nekaj skup. Z levico v žepu je široko postopal po trgu kot bi ga težilo hlač-no dno, postajal je pri Fnš-karju in se pomenkoval z Rjavim Jožetom, mešal se je med sej mar je, družil se je z rcrna>rji. Bil je povsod pričujoč. Ce pa se mu je mudilo, je drobil korake, da so ga kraike pete komaj dohajale. Neizbežna palica pa za njim. Prikl)e«*ivavala je po cesti njegovim korakom: tektek —tćk tektek tek, ko je okoli poldne ubiral pot po Kandiji proti moški > 'i i am c > imeli razumevanje za njegove telesne potrebe. Le točen je moral biti. Ce ga je na poti zalotil kapiteljski zvon, je ma-lokraki Korl pohitel in za-mencal kot bi plesal po zeljni kadi. In prav tedaj so ga zagledali študenti z Brega. Zaklical mu je eden čez Krko: >(K)orl, (K)orl, (kjam pa (g)res?« Korl je imel tanka ušesa. Ustavil se je kot bi odrezal. Izpod špehatega klobuka, ki ga je nosil poveznjentga čez ušesa in do nosu, se je ozrl naokoli. Nihče se ni zmenil zanj. Obrnil se je in spet pognal svoj stroj. Komaj pa je bil v poštenem zagonu, se je spet začul glas, morda dva: >(K)orl (K)orl, (k)am pa ta(k)u hitru? Ta(k) poča(k) no!« Kdo bi se ne ozrl? Tudi Korl se je ozrl, hiteč po cesti vzdolž Krke. Prav takrat se je oglasil še špitalski zvonček. Kdo bi postajal? Pa tudi ni bilo nikogar. Zaneslo je Korlna skoraj v Gorupičevo kovačijo, ko je v tretje priplaval do njegovih ušes poziv: »(K)orL ta(k) poča(k) no mau!« Ustavili se je, pomaknil klobuk na tilnik, da bi bolje videl ter se oziral na vse strani. >Ja, (k)du me pa (k)liče?« Nobenega glasu. >A1 nejmam cajt, moram (k) Usmilenra bratem!«, se je že opravičil proti Štemburje-vi gostilni, misleč, da ga tam V. • t-i • < •«c'.-r», -;ar ga nesle noge, da bi ne osta! brez kosila. Nič več ni slišal bre&kih nagajivcev, ki so ga vabili: >(K)orl, poča(k), (g)remo ure avšat!« Korl je zgrešil poklic pa tudi kraj svojega rojstva. Moral bi biti Francoz, take sijajno mu je tekla govorica skozi nos. Poklica pravzaprav ni imel, imel pa je vse pogoje za dobrega obrtnik« in izvrstnega trgovca. Meše-tarjenje mu je šlo kar imenitno izpod rok. Govoril je ko raztrgan dohtar in nabijal po rokah, da so ga dlan' še tri dni ščemele. Pa kaj zato? Pilo se je pa le, pilo. in še kak groš je zdrknil v zašiti ajžer, ki mu zdaj re-kamo žep. Prava Korlnova slabost pa so bile ure. Nikoli se ni učil, J'ih je pa raztrančiral, ko dr. )efrančevski mrtvega v bolnici, iU jih spet sestavil, da so tiktakale. Žne bolj počasi, Delovni kolektivi! Podprite z darili in prispevki Tombolo RDEČEGA KRIZA v Novem mestu! ■■■■>«.»« .•..«..«. .«..•..», druge bolj hitro. Nič zato! Sle so, ko so se poslavljale od njega. Vsako staro škatle je osnažil, pognal, potem pa zamenjal, fo predvsem je bil njegov konjiček. Zdaj pravimo nobel >hobby«. Vsi ki so ga poznali, so vedeli, da Korl zure tauša«, pravilno po njegovo »ure auša*. Nosati Korl namreč ni le nosljal, požiral je tudi golt-nike in skregal se je s črko t oziroma njenim glasom. Zć Novomeščane ni bil Korl temveč Orl in mestui pobali-ni .so kaj radi klicali za njim: »Ori, oii pa je blu, u je ovačeva otiš pod ovačera oziicem oriizo ausala?« Za bolje razumevanje za-pišimo to še enkrat po človeško: »(K)'orl, (k)o(kMi pa je blu. (k) u je (k) ovačeva (k)o(k)uš pod (k)ovačeum (k)oziicem (k)oruzo (k)ausa-la?« Pogoltnite še vi pri čitanju vse galtnike v oklepaju in iztisnite vse skozi nos, pa se boste kaj dobro približali Korlnovi govorici! v > - • :>i b 1 ' orlTv->v lik. če bi molče prešli njegovo mladost. Nekje pod Gorjanci je prikobacal na svet. V mladih letih se je rad klatil med gorjanskimi bukvami in nastavljal jeseini polhom pasti. Navsezgodaj jih je v vreči nosil domov. Nič manj ni cenil mladih zajčkov. Srečali so ga izletniki na poti h gorjanskemu Miklavžu. »Dobro jutro, stric, vi že nazaj? Kaj pa prenašate?« »Mah sem nabral, mah, (g)a bom posušil za božič«, se je od rezal Korl in mencal dalje. V vreči pa je nekaj zagibalo in zacvililo. »Stric, mah je oživel!«, so se zasmejali izletniki. »Vam naj pa jezi(k) pri-rmrzne!«, je zabrundal Korl in izginil za zaraščenim ovinkom. Dom si je pa kar lepo uredil. Tudi sam ni bil. V kasnejših letih se je rad pohvalil, da ima že drugo ali celo tretjo »žensko«. Nekje na samem pod Gorjanci je podedoval »kajžico v štuka dva«, majavo staro bajto. Zgoraj v veži in sobi je kraljevala njegova boljša polovica, spodaj v kleti pa je med kramo in sodi paševa! Kori In sodi niso bili prazni, saj je imel Korl nekje v Banu tudi zaplato vinograda. Živine seveda ni imel. Pa mu Zunaj se je med tem raz-besnela nevihta. Hleva ni bilo pri hiši, žival ne more ostati na prostem, pa sta spravila konja gor v vežo. Po svoji konjski navadi je rjavček, ki se je zgoraj oči-vidno dolgočasil, nabijal s kopiti po podu. Dvakrat, desetkrat, dvajsetkrat... Tristo kosmatih! Ko so bili spodaj pri cekinastem moštu najbolj zidane volje, je An-drejčev Fuks nenadno zgr-mel skozi trhli strop in s krvavečo zadnjico s obmiiro-val v kadi, polni svetlega grozdja. Mošt se je pobarval Tisto leto je imel Korl sod belega in sod rdečega vina. Pa mu rdečina ni šla po grlu. Prodal jo je in odtlej se je • k ti p i i ice osri bal. Povsem odrekel pa se ji le ni. Bi bil potem na Dolenjskem prevečkrat žejen. Vedno pa, kadar je imel v kozarcu cviček ali črnino, jo je zaprtih oči urno zlil vase, belo kapljico pa je srkal počasi in pobožno ter izpod krajevca za-H'hflnc t • klo;v' ■ z nvm očesom skrbno škilil v koza- je jeseni prijatelj Andreje . rec, če vendar ne bo prehitro pripeljal grozdje na dom. prazen... Veselo so ga stiskali v kleti. I Viktor Pirnat HtCadina naj potuje Od nekdaj je veljalo potovanje za tisto izobrazno in vzgojno sredstvo, ki je teoretično znanje o svetu in ljudeh preverjalo, bodisi ga je potrjevalo, bodisi ga je popravljalo in dopolnjevalo. Znameniti možje m žene so se tega dobro zavedali in niso opuščali prilik, da so tu in tam odhajali na potovanja. Mnogim prijateljem in znanstvenikom so bila potovanja ena močnih spodbud za nadaljnje njiuovo neio. \ ovojih delih so nam tako zapustili s potovanj podatke neprecenljive zgodovinske '.-rednosti Autopsija (ogled na lastne oči) je bilo dokončno merilo vsega, o čemer so prej le čuli ali brali v knjigah. Tradicija potovanj je bila pred zadnjo vojno med mladino dokaj čvrsta, toda vojna in povojne razmere so to dejavnost za nekaj let prekinile. Zadnja leta pa so spet oživele vrste organizacij, ki se pečajo s turizmom v šiv- Muzeisko društvo v Novem mestu V sredo 12. V, 1954 bo redai obeni rbor Muzejskega društva v No vera mestu. Uvodno besedo o nalogah in pomenu pokrajinskih muzejev bo imel direktor Franjo Baš, naito pa bo akademik ■ Božidar Jakac vrtel filme o Novem mestu. Vabimo v Novome&čani hoteli osnovati muzej; ta zamisel je bila posebno živa v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so nameravali v novozgrajenem Narodnem domu urediti rekaj muzejskih sob, kar pa se na žalost ni uresničilo. Toda ta zauii-d ni nikdar zamrla iiu ob tridesetletnici smrti zgodovinarja Novega mesta Ivana Vrhovca je bil postavljen ttmelj bodočega muzeja. Novo.me-šeami so se zavedali moralne dolžnosti, da se oddolže spoinAuu moža, ki je spisaJ Zgodovino Novega mesta do ki je sfcušal dvigniti Novo mesto iz provincianaline zaostalosti. Na pobudo prof. Alojzija Turka in na predlog agilnega f'erda Buka se je Olepševalno društvo v Novem reorganiziralo v Olepševalno m tnij-skotproraotmo druirvo s kulturnozgodovinsko sekcijo, z nalogo, da osnuje v Novem mestu lokalni nI uzo j. Ta od*ok j« podU prof. dr. Alojz TuT>k, ki je s sodelavci pridno zbira! gradivo za muzej. Prof. Janku Jarc je res.il in uredil dragoceni mestni arhiv, Novomeščainri so darovali novomeške tiske, zbirke so se množile z raznimi izkopavanji in darovi. Mestna občima je za vskla-dišeenje rfrhivalij in drugih predmetov uredila veliko sobo v kletnih prostorih osnovne šole. Ko pa je ta odsek dobil bogato etnografsko zbirko, je dozorel čas za ustanovitev muzeja. Zato se je od-sek pri Olepševalnem in tUijško>prometnem društvu preimenoval v pripravljalni odbor Muzejskega društva v Novem mestu s predsednikom dr. Davorinom Groi=om. Najbolj delavna sta bila Alojz Turk jo Jože Gregorif. Pripravljalni odbor se je dobro zavedal bodočih nalog Muzejskega društva in zato je hotel dati poseben 50 tisočakov v smeteh .. Naglica ni nikjer prida, pra. vimo včasih. Man da bo dostikrat kar res; o tem, se je prepričala tudi tov. UrSiČ Marija, starejiša gospodinja, žena delavca pri podjetju Mencator v Ljubljani. Ko je njen mož 24. aprila potem, ko ie površno pregledaj časopis, vrgel po lovsko sreike Državne loterije v smeti, je prišel k njej sosedov fantek i srečkami svoje mame, da bi pogledal Poročevalca. Tedaj je Uršičeva pobrala polovico moževe srečke Iz smeti — iti presenečena ugotovila, da ima v roki 50.000 dinarjev. Skoraj ni mosrla verjeli sebi ne sosedovemu fantku, vendar so ji na flh-ali Državne loterije pritrdili, da je ros zadela polovico ene izmed premij. Tako bi se Urši-eevim skoraj izmuznilo iz rok 50 tisočakov, ki &o ji'h medtem dobili izrpiačatne. Družini, v kateri mož redno igra na srečke, pa doslej ni imel kakega pomembnejšega uspeha, se bo nepričakovani dabirtek lepo poznal. Zarad! bolezni, ki so jo imeli v družini, bo dobirtek Se prav posebno dobrodošel. Morda vas zanima kaj bo začel Jože Zemva. mlad miizarski pomočnik, z glavno premijo 1 miljon din, ki jo je zadel pretekli mesec? Jože 2emva je soliden družinski oče. Njegova žena redno kupuje srečke in je že leta 1947 dobila 50.000 din; vedino igra na več srečk. Mož doslej ni igral in ga je k nakupu srečke slučajno nagovorila prodajalka v DAJ-DAMU. 850.000 din je vložil na hranilno knjižico Narodne banke; odlomil se je za nakup hiše, 150.000 din pa je dvignil v go- tovini. V podjetju kjer 2emva dela, so biLi njegovj tovariši dva dni bolj razburjeni kakor dobitnik sam. Seveda, milijon dinarjev — to niso mačje solze. 23. maja bo žrebanje Državne loterije v Ljubljani. Ce še nimate srečke, si jo pravočasno priskrbite. — Sreča se je tokrat »preselila« v Ljubljano ... študenti so igrali »Hči mestnega sodnika« Novomeški visokošolci, člani Kluba dolenjskih študentov, so za proslavo 1- maja igrali v Domu ljudske prosvete dramatizirano Jurčičevo povest Hči mestnega sodnika. Občinstvo ima rado naše študente in je do zadnjega napolnilo dvorano. Vendar pa so igralci razočarali. Brez režiserja na hitro pripravljeni, neizpiljeni v govoru in besedah, so dali medlo, slabo igro, kar je vsekakor Škoda, saj so bili vmes igralci, ki bi s pomočjo spretnega režiserja lahko res. dobro zaigrali. Verjetno bodo še kje nastopili, zato naj pridno vadijo in si priskrbijo režiserja, ki pa mora poseči tudi v dramatizacijo samo, kajti taka kot je sedaj, je na nekaterih mestih povsem neučinkovita. Ce so to pot »pogoreli,« naj jih to ne oplašL Le resno naj se potrudijo in skrbno pripra področju udejstvovanja svojega kluba poželi uspehe. Jubilef najstarejšega časopisa Dunajski list »Wiener Zei-tung« je nedavno slavil svojo 250-letnico in je najstarejši dnevnik na svetu. Ko je Napoleon 16. marca 1805 vkorakal na Dunaj, je list o tem prinesel čisto kratko notico, pa še to z najmanjšimi črkami. Tega poguma in nacionalnega ponosa pa list ni imel več, ko je na Dunaj vkorakal Hitler. Sorazmerje V Sovjetski zvezi je 121 ameriških državljanov. Vsi so ameriški funkcionarji, razen dveh novinarjev in enega duhovnika. V Združenih državah je 463 sovjetskih državljanov in vsi od kraja so vi jo, pa bodo lahko tudi na tem sovjetski funkcionarji. poudarek ustanovnemu občnemu zboru. In res so priredili kar nekak kulturni teden; prireditve so trajale tri dr>i: 7. januarja 1941 je predaval Janko Jarc o narodnem prerodu Novega me*ta, a Božidar Jakac je vrtel svoje filme o Dolenjski, 8. januarja je predaval Jože Gregorič o umetnosti na Dolenjskem, predavauje dr. Milka Kosa pa je zaradi nenadn* bolezni predavatelja izpadlo. V četrtek 9. ja/iuarja 1941 pa je bil ustanovni občni zbor ob navzočnosti zastopnikov drugih muzej, društev in muzejev. Uvodoma je predaval dr. Framce Mese^neJ o nalogah muzejskega društva iu spomeniškega varstva v Novem mestu. Občni zbor je izvolil za predsednika dr, Ivana Vasica. Mestna občima je začela s pripravljanjem muzejskih prostorov v poslopju, kjer je sedaj Voijnii odsek. Toda prišla je vojna in vsi načrti so zastali, še več, vojna je uničila pretežni del zbirk, ker je bila osmovma šola bombardirana. Med pokanjem granat sta iz goreče šole Teševala predmete prof. Alojz Turk in Drago Kome! j. Rešenih je bilo nekaj knjig, pretežni del arhiva, arheološiki predmeti in oklep, ki je danes ponos ljubljanskega muzeja. Ta oklep s čelado je izkopal prof. Janko Jarc na Stadionu in mislim, da je samo še en tak oklep v Berlinu. Etnografska zbirka je bila v celoti uničena, in še množica drugih predmetov. Prišla je osvoboditev in z njo nove naloge in novo delo. Muzejsko društvo je bilo oživljeno, za predsednika je bil izvoljen Bogo Komelj. Začelo se je s ponovnim zbiranjem predmetov in Čuvanjem tistih, ki so se ohranili v podstrešni sobi Zdravstvenega doma, kamor so bili preneseni iz osnovne šole po požaru. V Novem mestu je bilo zbranega ogromno pohištva iz gradov, veliko pa ga je še danes po deželi. Muzejsko društvo je dobilo novo nalogo in zbranega je bilo ogromno gradiva iz NOB. Vse to se je hranilo za bodoči muzej. Toda stanovanjska stiska je tudi tu naredila svoje: predmeti so bili večkrat preseljeni, n. pr. iz Sindikalnega doma v Dom JLA, nato v telovadnico osnovne šole, odtod v kletne prostore osnovne šole, nato na podstrešje osnovne šole in končno v grad Strujjo. Ko pa je dobila Struga novo funkcijo in ker ni bilo v Novem mestu prostorov, so bili vsn predmeti od.peljani v Ljubljano. Rešenega za Novo mesto je bilo zelo malo im samo tisto, kar je bilo hranjenega v Studijski knjižnici. Leto 1953 je bilo zelo pomembno v zgodovini Muzejskega društva: Novo mesto je dobilo svoj muzej v Križatiji' hi sedaj čakajo Muzejsko • ruštvo nove naloge. Zato bo občni zbor MD 12. maja pomenljiv dogodek za Novo me*to, ki je kakor en sam muzej naše nekdanje in nedavne zgodovine. K, B. Stanovanja v Dachau V zloglasnem nacističnerr. taborišču Dachau je še vedno nekaj barak, v katerih so živele žrtve fašizma. Nekaj teh barak so preuredili za stanovanje ljudem, ki ne najdejo stanovanj. Stanovanja so družinska, s tremi sobami. OBIŠČITE DOLENJSKI HUZEJ Popravljamo tiskovno napako iz zadnje številke našega tednika, v katerem je bilo v drugem odstavku članka z zgornjim naslovom napačno zapisano, da je treba šolske in množične obiske vsaj en teden prej prijavitti upravj muzeja. Pravilno je: Šolske in množične obiske je treba vsaj en dan prej prijaviti upravi muzeja. šem smislu (Turistična društva, taborniki, Počitniška zveza in podobno). Ljudska oblast to delo močno podpira. Vsi visoko cenimo sploŠ-■ ■ ugieuajuoii iii samo /:,'.>-io, ki ju terja od človeka potovanje in taborjenje. Predvsem morajo vedeti starši in vzgojitelji, da načrtno in dobro vodeno potovanje ni za mladega človeka nikako potepanje, marveč nad vse koristno sredstvo izobrazbe, zdrave vzgoje in potrebnega vživljanja v svet, ki morda rase in živi pod drugiimi pogoji, kakor ožji domači kraj. Tudi izkušnje — ta najboljši učitelj — so bogat kapital za vsakogar, ki ga življenje popelje v širok svet. Človek na potovanju neprestano primerja tuje kraje z domačim, ugotavlja razne življenjske oblike in z dovolj bistrim očesom nepre-siano dojema nešteto tistih drobnih kulturnih, prirodnih, zgodovinskih in etičnih po-posebnosti naše zemlje, ki mu utrjujejo znanje ter ga dopolnjujejo tam, kjer so šola, dom in knjiga odpovedali. Predvsem pa nauči potovanje človeka skromnosti, iznajdljivosti, bistrega 'opazovanja, tovarištva in prave cene delovnega človeka. S potovanjem vzljubimo svoje domovino. Kdor se mlad ni naučil prav potovati, se pozneje le s težavo vživlja v VNET PR0TIALK0H0LIK Ko je živel še stari podgot-janski krčmar Hostnik, je neke nedelje poslušal novega župnika, ki je s prižnice stra-šonsko rohnel čez pijance in jih pošiljal na dno pekla. Nazadnje je pozval svoje pod" gorjanske koštrune naj se vpišejo v »sveto vojsko«, se pravi med take, ki ne pijejo. Po maši čaka v svoji pisarni, če se bo ka/teri javil, pa nobenega ni. Potem je pa le potrkalo in vstopil je sam krčmar Hostnik. »Prišel sem, da me vpišete v sveto vojsko,« je dejal. Župnik je bil seveda hudo vesel, da je ravno krč-marja prvega spreobrnil. »Jot prosim, prosim! Ampak veste kaj, Hostnik, čudno mi se pole zdi, da se hočete vi vpisati. Kaj vas je nagnilo?« »Veste gospod župnik,* mu je zaupno rekel krčmar. »Jaz bi imel za novo društvo prav primerno posebno sobo.« tuje okolje in v miselnost drugih ljudi. Le Še dober mesec šole je pred nami in treba je misliti na to, da počitnice niso namenjene le počitku po trdem duševnem delu, marveč tudi praktični preizkušnji tega, kar je učila šola in knjiga. Resnični svet je zunaj v prirodi, med ljudmi. Tja na j zahaja vsak, kdor se hoče še več naučiti in preizkusiti svoje sile in sposobnosti. Tožimo, da mladina niti svojega najbližjega okolja ne pozna, da ni razgledana- Omogočimo ji torej ono počitniško življenje, ki je, od kar pomnimo širilo duševno obzorje. Pustimo mladini potovati! Počitniška zveza Slovenije omogoča s svojo organizacijo in napravami ne samo šolski, marveč vsej. delavski in kmečki mladini,, da * ceneno potuje in spoznava svojo domovino- Letos bodo potoval: člani te zveze v skupinah po sto ljudi po vsej Jugoslaviji do Ohrida, Lovčena, Dubrovnika in po Dalmaciji ob izrednih pogojih (cena 5.000 din). Mogli bodo tudi taboriti pri Rovinju in na Otočcu ob dnevni ceni okrog 160 din. Izkoriščati bodo mogli vsaj 58 raznih prenočišč v Sloveniji. In vse to ob stro-kovnem vzgojnem kadru. Prav tako se vse povsod trudijo Turistična društva, da bo tudi mladini na razpolago ■rse potrebno ?a ivu .,- e. Znano je vzgojno delo Planinskih društev za spoznavanje in spoštovanje naših gorskih lepot. Taborniki žive in se vzgajajo v tesnem stiku z naravo ter v zavesti, da je zvesto tovarištvo močno vzgojno sredstvo za življenje. Poleg vsega drugega je torej treba mladim ljudem tudi med počitnicami omogočiti udejstvovanje na tistem področju, ki jo moralno in umsko dviga, jo odvrača od nezdravega pohajkovanja in gostilne ter jo usmerja tja, kjer sta potrebna mladostni zanos in zdrava podjetnost-Seveda bodo brez pomoči in razumevanja staršev in odgovornih ljmdi hitro nastopile težave in pomisleki. Izkušnje pa kažejo, da je treba mlademu človeku na tem področju dela le pomagati i a ga hrabriti. OKROGLE BODIČAST t NA CESTI PROTI BRSLINV »Ti, zakaj pa Miha zmeraj drži roke v žepu?« »1, zakaj! Zato, da jih hitro najde, če pride polir.« TEŽKA UGANKA Lovec Jelenček se vrača z lova s polno torbo čez pleča. Sreča znanca, pa ga vpraša: »Janez, ugani, kaj imam v torbi?« »Hm, sladke koreninice.« »Ne!« »Krompir.« »Ne!« »Čevlje.« »Ne!« »No, kar povej, saj ne bom uganil!« »Zajca, Hohoho/* SREČEN ZAKON »Lej, Tonček, če se boš kdaj ženil, samo moškega poroči...« »Kaaj? Moškega?« »Ja, res. Jaz sem bil tako n°umen, da sem vzel žensko in imam same nadloge. Moja sestra je pa poročila moškega in živi kot v paradižu.« UPRAVIČENO VPRAŠANJE Janez in Micka že petnajst let hodita skupaj. Pa pravi Micka neki dan: »Ti, Janez, kdaj se bova pa midva poročila?« »Eh, Micka,« vzdihne Ja- nez, »kdo naju bo pa ie maral/« VEDNO V POPJU »Kaj misliš, Boltežar, kdaj človek cvete?« »I kdaj, kadar je mlad...« »Figo/ Človek sploh nikdar ne cvete, saj ima zmerom samo popek!« »Ubogi Peter, sedaj Je res v precepu. Nikoli ne ve, kam naj gleda. Na eno stran so mu dali uro, na drugo pa novo strojepisko!« (»\ ečrr') T R p L J E N J A POLNO LETO 1942 □ Odlomki iz dnevnika Belokranjke v rabskem taborišču Končno je le prišel čas, da smo po treh mesecih in štirih dneh tudi mi odJH v oddajno taborišče. To taborišče je bilo fciko, da se nam je zdelo, da nas peljejo v klavnico. Tam smo vso obleko, zvezano v svežnje, odložili na kup, da ga denejo v paro. Otroke do desetega leta so ostrigli. Nato smo sli v kopalnico, kjer smo se slekli do golega. Tako smo 22. decembra — skoraj o božiču! — ženske in otroci popolnoma goli in bosi stali v mrzli baraki na betonskih tleh in se kopali v hladni vodi. Ko smo se okopali, so dali po dvema skupaj ušivo odejo in nam naročili, naj se zavijemo vanjo-2enske so drgetale od mraza in tudi otroci so se goli, bosi in ostriženi, stiskali skupaj in šklepetali z zobmi. Nazadnje je zmanjkalo se teh odej in ko je prišla na vrsto stara naga ženica, je ni več dobila Skoraj dve uri smo tako čakali, ker se je kotel pokvaril in je počasi delal. Zunaj se je že zgoščala tema in ženske so nestrpno pričakovale, kdaj bo tu njihova obleka. Tam pri oknu pa je stala paznica, se divje drla nad njimi in jih ozmerjala z vla-čugamt, kar Je verjetno bila ona sama. 2e skoraj v temi je priletel od nekod sveženj obleke, ve« vroč in vlažen, saj je bil v žarečem kotlu Bile smo vse srečne, da smo ga dobile, saj smo mislile, da bomo vso noč ostale brez obleke. Hitro smo se oblekle. Od vseh strani se Je slišalo: »Meni manjka nogavic«l« — »Meni obleka!« —- »Meni srajca'« in podobno. Ko smo stopili iz barake, smo se vse tresle od mraza, posebno še, ker se je vroča obleka ohladila in postala vlažna. Zopet smo se znašli za gosto mrežo. Prinesli so kotle in dobili smo čisto vodo, kruh in za oreh veliko mesa. Tudi tu so bili šotori vsi mokri, pod njimi pa je ležalo malo vlažne, ušive slame. Odpeli smo tak šotor, prinesli skupaj nekaj smrdljivih odej in se spravili noter. Tako se nas je v en šotor stisnilo devet oseb. Bili smo lačni, prezebli in mokri pod fiotornimi krili, s katerih je curela voda. Vso noč nismo spali. Zjutraj ob treh so nas dvignili in postavili v vrste, kjer smo dobili grenke črne kave. Po dolgem čakanju so vendar prišli tovorni avtomobili in z veseljem smo se poslovili od tega nesrečnega kraja. ZAPUSTILI SMO RAB Ko smo se peljali mimo našega taborišča, so stali tam moški in nam mahali v pozdrav. Nato smo švignili po vijugasti cesti proti pristanišču in se ustavili ob velikem parniku. Tam so šli eni na krov, drugi pa doli v kabino. Ta je imela šest stebrov, ob straneh klopi in štiri okrogle line. Ce si stopil na klop, si videl skozi'lino, ki je bila malo nad vodo, kako je ladja rezala valove in plula v sivo meglo. Z morja obale sploh ni bilo videti, kei je bilo megleno. Proti deseti url je skozi meglo le prisijalo sonce, vendar je na krovu mrzlo brilo. Na kršni obali smo videli vasi in mesta. Proti poldnevu smo zagledali Sušak z njegovimi vilami in palačami Nad nJim je bil Trsat, sa- da j in pod njim pa tovarne z visokimi dimniki, ki so bruhali dim. ZOPET NA REKI Na Reki smo pristali. Tam so nam dali hlebček kruha in malo salame, ter nas spravili v vagone, v katerih smo čakali tri ure. Na morje so nam pustili razgled, na drugo stran pa so zaprli okna, da niso videli ljudje nas nesrečnih jetnikov. Stala sem pri okenski špranji in opazovala ljudi, ki so svobodno hodili po cesti mimo vagonov in se sočutno ozirali v zaprta okna. Po cesti je prišla starka v široki rdeči, odzad zakrpani obleki. Na glavi je Imela rdečo ruto, v rokah pa staro košaro. Včasih se je ozrla na morje, potem pa je počasi stopala naprej. Ko bi takrat mogla zamenjati svojih devetnajst let s starkinimi šestdesetimi leti! Vso svojo mladost bi dala za njeno svobodo. V pristanišču so nakladali na parnike les ln slamo, po cesti pa so vodili živino, zvezano z vrvmi. Prav tako so vodili tudi nas in mi takrat nismo vedeli, kam nas peljejo. Nad peronom je bil most za pešce ln po njem Je šla mlada žeriska. Mirno je stopala nad nami in se na drugem koncu pričela spuščati po stopnicah Bog ve, ali je vedela, koliko trpljenja ln bede je na svetu. Po dolgem času nas Je vlak potegnil proti St Petru na Krasu. Morski zaliv se je bleščal v zahajajočem soncu in ob hišah se je sušilo perilo, ki Je plapolalo v rahlem vetru. Na zemljo se Je pričela spuščati noč, naš vlak pa je drvel proti novemu taborišču, proti — Gonarsu. (Za tisk priredil Jože Dular) a. i i ,»-•—»» nn|n|i ... krema za nego kože: vas pomlajuje in polepša, hrani vašo kožo in ja daje elastičnost ter zdrav izraz DO 10. MAJA JE ČAS ko ne lahko vpišete v članstvo Prešernove družbe in »i s tem zagotovite v novembru letos prejem S bogatih knjig. Vsak član bo prejel za nizko članarino 240 din (in 20 din za poštnino) bogato •premijeni KOLEDAR. Franceta Bevka »tuja KRI«, prevodno delo, mladinsko povest Iva Zor-mana »SVOBODNI GOZDOVI« in geografski priročnik Vladimira Kokoleta »DEŽELE SVETA«. Člane vpisujejo poverjeniki Prešernove družbe, vs« knjigarne in uprava Prešernove družbe, Ljubljana, Ulica Toneta Tomšiča 9. ČLANARINO LAHKO PLAČATE TUDI V OBROKIH. Zato ne odlašajte z vpisom, da ne ostanete v jeseni brez knjig Pre-lemove družbe, ker bomo kasnejše vpise le težko upoštevali. PRFSERNOVA družba • .•..■„«.