„Danica" izhaja vsak petek na celi poli, in velja po pošti za eelo leto 4 gld. 60 kr, za pol leta 2 gl. 40 kr., za četert leta 1 gl. 30 kr. V tiskarnici sprejemana za celo leto 4 gl., za pol leta2gl., začertet leta 1 gl.; ako zadene na ta dan praznik, izide „Danica'- dan poprej.
Teiaj XXXVI	V Ljubljani, 2. svečana 1883.	List 5.
Nova dobrota sv. Očeta v prid dražbi Božjega groba.
Precej razširjena je tudi v naši deželi družba Božjega groba v Koloniji ob Renu. Leta 1858 so bili takrat še mladi družbi sv. Oče Pij IX za njene ude podelili popolne odpustke za dan pristopa in za zadnjo uro, pa za praznika najdenja in po vzdignjen j a sv. Križa, nepopolni odpustek GO dni pa za vsako dobro delo, ki se opravi s skesanim sercem. Sedanji sv. Oče Leon XIII, ki so tolikanj vneti za blagor jutro-vih dežel, so tudi to družbo ne le blagoslovili in njene ude k gorečnosti spodbudovali, temuč so jo še z novo dobroto obdarovali, namreč s popolnim odpustkom v praznik ss. treh Kraljev, in z nepopolnim odpustkom 100 dni za ude po enkrat na dan, kteri obmoli eno češenamarijo ali pa molitev, ki nasledva dalje v pismu sv. Očeta.
Papež Leon XIII.
V vedni spomin.
V Kolonji. kakor sc nam poroča, obstoji po cerkvenih predpisih osnovano društvo veruih obojnega spola z imenom „društvo Božjega groba", čigar namen je, vernim kristjanom v Sveti deželi podajati pomoč in podporo in skerbeti za to, da se v cerkvah Svete dežele dostojno opravlja božja služba. To društvo, katero se je z božjim blagoslovom v kratkem času po množili nemških škofijah razširilo, je Naš prednik Pij IX blazega spomina z apostoljskim pismom od 20. avgusta 1858 obdaroval z nekterimi popolnimi in nepopolnimi odpustki. S temi nebeškimi darovi poterjeni in spodbujeni, so dru-štveniki svojo gorečnost in ljubezen tako zvišali, da vživajo od njih dobrote ne samo katoliške naprave v Palestini, temveč tudi v Siriji, Armeniji in Egiptu. Zarad tega smo na goreče prošnje, da bi k obstoječim odpustkom milostno še nektere druge podelili, takim pobožnim željam radi vstregli, in to bodi znamuje Naše dobrohotnosti do teh družni kov, da svoje hvale vredno početje toliko veselejše nadaljujejo. V zaupanji tedaj na usmiljenje vsegamogočnega Boga in opiraje se na oblast njegovih aposteljnov ss. Petra in Pavla, vsim in vsacemu udu imenovanega društva, sedanjim, kakor onim, ki bodo v prihodnje pristopili, podelimo vsako leto popolno
odpušenje in odpustek za vse grehe, ako /are» spokorjeni opravijo spoved in sprejmejo sveto Obhajilo ter med pervimi večernicaini in solučnim zahodom tega dneva pobožno obišejo svojo farno cerkev v praznik Razglašeuja našega Gospoda J ezusa Kristusa in ondi bogoljubuo molijo za edinost keršanskih poglavarjev, za zatrenje krivoverstva, za spreobernjenje grešnikov in za povzdignjenje svete matere Cerkve.
Razun tega vsim sedanjim in prihodnjim družnikom po navadni cerkveni šegi odpustimo sto dni jim naložene ali kakor si bodi dolžne pokore, ako kteri dan koli s spokornim sercem molijo eno češenamarijo za pridobitev svete dežele, ali pa sledečo molitev pobožno opravijo :
„O Bog, ki s svojo prečudno previdnostjo vse vrav-nuješ, ponižno Te prosimo, reši to deželo, katero je Tvoj Edinorojen z lastno kervjo posvetil, iz rok vsih njenih sovražnikov, in dodeli, da bo v keršanski veri Tvojemu imenu služila."
Dovolimo tudi, da vsakteri teh odpustkov, odpu-šenja grehov in polajšanja pokoril se v podobi priprošnje zamore obračati za duše veruih, ki se z Bogom v ljubezni sklenjene iz tega sveta ločijo.
Nobeno nasprotje naj ne zavira pričujoče podelitve, ki je veljavna za vse čase.
Hočemo pa, da prepisom ali pa natisom tega pisma naj se prav tako verjame, kakor izvirniKu samemu, ako jih je podpisal kak „Notarius publicut" (vradnik sv. Stola) in so previden i s pečatom kake osebe cerkveuega dostojanstva.
Dano v Rimu pri sv. Petru pod Ribičevim persta-nom, 0. oktokra 1882 v petem letu Našega papeštva.
Za kardiuala Mertel-a : L. S.	A. Trinchieri, namestnik.
O tej priliki bodi za dobrotnike Svete dežele opomnjeno še naslednje:
V celi okrajini varhov Božjega groba se vsako leto opravi do 25.UOO ss. maš edino za dobrotnike Svete dežele z izločkom vsacega druzega namena.
Pospeševavci (zelatores) pa, ki se osebno pečajo ?. zbiranjem in pridobivanjem v prid Svete dežele, so deležni tudi sadu vsih tistih ss. maš, ki se na njihov posebni namen opravljajo na Jezusovem grobu, v rer-kvi najsv. Zveličarja v Jeruzalemu, v cerkvi Marijuega
oznanjenja ▼ Nazarctu. na prostoru Jezusovih jaslic v Betlcherau, in na rojstnem kraju sv. Jaueza Kerstnika. (Gl. „Das heilige Landu; Organ des Ver. v. heil. Grabe, 5. u. 6. Heft, 1882.)
Bodi še to povedano, da v okraji no varhov Božjega groba se šteje 42 samostanov in hospicov v Judeji, Galileji, Siriji, mali Armeniji, v Carigradu, na otoku Cipru in po Egiptu; — potem 35 frančiškanskih svetiš, to je, tacih krajev, ki »o zarad posebnih dogodb iz Jezusovega življenja ali terpljenja, Marije Device itd. posebno imenitni in spoštovanja vredni, n. pr. Getsemani i. dr.
Za take, ki žele pristopiti v Kolonijsko (Kolasko) bratovšino Božjega groba, bodi povedano, da po smerti ranjcega pobožnega gosp. slikarja Miškovica oskerbuje to bratovšino že več let posestnik in magistratni vrad-nik gospod Karol Lahajnar, kteri je zarad posebne vneme in vestnosti pri tem opravilu od presvitlega pa-trijarha v Jeruzalemu dobil častitljiv red ter je postal „vitez Božjega groba". (Stanuje v Florijanskih ulicah štev. 7.)
Izgledi bogoljubnih otrok iz vsih časov kerftč&nstva. 111.
(Dalje.)
6. Sv. Katarina Sijenska.
(Zadnjič se je po naklučji v popisu, kako je šla Katrica svojo sestro obiskat, nekoliko verstic izpustilo. Med konečne besede „obiskat sestro Bonaventuro* in začetne „Ljubeznjivo se je oziral Jezus" se ima še to-le vverstiti:)
Vsa vesela, kakor more le nedolžnost biti, se napotita Katrica in njen bratec proti sestrinemu domu. To si lahko mislite, da sta bila tam dobro postrežena in da je bil ta dan za nju prazničen dan, dan radosti. Pa tudi radovanja se človek sčasoma naveliča, posebno taki celo majhni ljudje, kakor sta bila ta dva gosta. Treba je bilo zopet na dom misliti, in kakor sta vesela prišla, se zopet vesela proti domu vračata.
Štefanček, kakor se že dečku spodobi, je bil bolj hiter od sestrice, ki ga ni mogla dohajati. Prideta do cerkve sv. Dominika. Deklica zagleda nad cerkveno streho v zraku veliko svetlubo bliščečo, kakor bi solnce svetilo. V tej svetlobi zagleda prelep leskeč tron, na kterem je sedel Jezus Kristus v škofovski obleki Ke-rubini so klečali poleg trona in bli/.o Gospoda stali so 8s. Peter in Pavel, in pa sv. Janez, ljubljenec Jezusov.
b) Njeno bogoljubno napredovanje.
Milost božja lahko človeka, kteri si jo sprosi in se ji ne ustavlja, v enem trenutku više povzdigne v kerščanski popolnosti, kakor bi se z lastnim prizadevanjem leta in leta mogel povzdigniti. Prelep izgled in dokaz imamo ravno v detiuskem življenji sv. Katarine, zlasti od takrat, ko je videla prelepo prikazen.
Kakor krasna vertnica v spomladi se je razvijala in na okrog razširjala prijetno vonjavo kerščanskih čednosti. čedalje obilniše so se zbirale krog nje male deklice in zvesto poslušale njene nauke in svete. Bila jim je vodnica ter jim naročala, kaj naj molijo, kako naj se zatajujejo itd. Mali Katarinki je bilo pripisovati, da se je v Sijeni marsikaj na bolje obernilo, zlasti pri mladih.
Pa odkar je imela prečudno prikazen, je postala bo^j zamišljena in resnobna. Kaj je bil pač vzrok?
Na pobožne puščavuike je mislila, ki so v pervih časih kerščanstva daleč od ljudi po samotah nemoteni
molili in so vedno mogli biti z Jezusom združeni. Tudi ona bi se tako rada odtegnila mestnemu šumu, da bi v tihi in mirni samoti prav po željah svojega pobožnega serca ziniraj mogla moliti in se vedno pogovarjati 8 svojim ljubljenim Zveličarjem. Pred si ne da miru, dokler res ne zverši tč vzvišene misli.
Neko jutro prav zgodaj zapusti skrivaj domačo hišo s terdnim namenom, da se ne bo pred povernila, dokler ne najde zaželjene puščave. Ko bi se ji to ne utegnilo tako kmali posrečiti, vzame — prav v otročji previdnosti — hleb kruha seboj za potovanje.
Kmali pride do mestnih vrat San Anzano; serčno jih prestopi. Potem pa vedno dalje dalje hiti. „Kmali bom v puščavi!" ta misel jo priganja, in ne čuti ne bolečin v nogah in ne sicer popotnega truda, čeravno je še tako majhna.
Zvoniki, stolpi in dimniki Sijenskega mesta se ji zdijo čedalje manjši, — slednjič polnoma zginejo. Mala puščavnica pride do neke doline, ktera se ji bolj samotna zdi. „To mora biti puščava", si misli in krene z velike ceste v stran. Ne gre dolgo, kar zagleda pred seboj velikansko skalovje in votlino v njem. Zdaj še le se odpočije. In ne vem, če je slavni Kolumb mogel imeti veliko veče veselje v sercu, ko je Ameriko znašel, kakor ga je imelo to sveto dete stopivši v staro votlino, — tolikanj zaželjeno puščavo!
Vsa srečna pade na kolena iu začne moliti in hvaliti nebeškega očeta; dolgo moli in moli tako priserčno, da se ne da izreči; sodimo pa lahko nekoliko po sporočilu, ki pravi, da se je med molitvijo od tal vzdignila, da se je z glavico jamskega stropa dotikala in tako več časa v zraku ostala.
V taki priserčni molitvi pa ne govori samo človek z Bogom, ne samo ubogi červiček s svojim vsemogočnim Stvarnikom, marveč tudi nebeški Oče se poniža in govori ljubeznjivo s svojim zemeljskim otrokom. V molitvi je Bog naznanil Katinki, da je še premlada za tako življenje, iu da naj nikar ne zapušča hiše brez vednosti svojih staršev. Precej vboga znotranji glas božji iu se vrača proti domu.
Strah in groza jo obhaja, ko že pozno zapušča samostarsko votlino; močno se začne bati, da bi se ji kaj hudega ne zgodilo v tej samoti. Tista junaška serč-nost, ki je zjutraj deklico spremljala, je zdaj vsa zginila; kakor je pred z veselim sercem iskala samote, tako je zdaj s strahom in trepetom mislila, kako bo spet domu prišla.
Zopet išče pomoči v molitvi, in nebeški Oče ne z j pusti otroka, ki ga tako priserčno ljubi iu obžaluje prederzuost, da si je upal zapustiti domačo hišo. Glej, angelj božji pride, vzdigne dete na svoje perutnice in kakor bi z očesom trenil — stoji Katinka pred mestnimi vrati! Od tod pa do domače hiše ji je lahko pot dobiti. Domači niso nič vedeli, kam je bila šla; menili so, da je bila pri sestri.
Čeravno se ni tako zgodilo, kakor je Katinka v svoji angeljski priprostosti nameravala, vendar zastonj ni bilo njeno potovanje v puščavo. Ta pot je bila zanjo zopet velika stopinja od dobrega do še boljšega. Duh božji, ki jo je bil zopet na dom pripeljal, jo jo zdaj učil, kako naj si v lastnem sercu napravlja samotnost; učil jo je, kako naj v sredi svetnega šuma in pri vsih svojih opravilih ima Boga pri sebi in se ž njim pogovarja. Kako zvesto je sprejemalo to izvoljeno dete nauk svojega božjega Učenika, mi ni treba še na široko popisovati. Zatajevanje je bilo od dne do dne veče; njeni pobožni zdihljeji in svete molitve so noč in dan terkale na večna vrata Očetove hiše. Sploh njena bogoljubnost je bila na vse strani tako velika, da so se morali domači večkrat kar čuditi.
Nekega dn6 ji pravi njena mati: „Pojdi v cerkev in prosi gospoda župnika, naj opravijo eno sv. mašo v čast sv. Antonu; te sveče in ta denar pa položi za darilo na oltar." Katinka natanko opravi vse, kakor je bilo naročeno; ko pa v cerkev pride, jo sveto opravilo tako prevzame, da ostane do konca v cerkvi. Pride tedaj nekoliko pozneje domu, kakor je bila pričakovana. Zarad tega je bila od matere ostro pokarana; med drugimi besedami je bila tudi ena kletevska. Ubogo dete je tega močno žalostno. Kmalo potem, ko ste bili z materjo sami, prosi in pravi: „Preljuba moja mati! če kaj napak storim ali če sem nevbogljiva, kazuujte me, kakor hočete; prav je, da se poboljšam. Toda prosim vas, nikar ne kolnite več zavoljo mene; vaši starosti ni primarno in za-me je hudo terpljenje." Za mater je bilo to zelo podučljivo; in tudi očetu povč potlej; pobožni mož hvali Boga, da mu je dal tako dobro in pobožno dete.
V svetosti tako zgodaj podučena z nebeškim raz-svitljenjem, je kmali spoznala, da med raznimi žarki svetniške krone se naj lepše blešči in sveti: sveta deviška čistost. Da bi ta neprecenljivi zaklad mogla bolj gotovo prav do smerti ohraniti, stori v sedmem letu obljubo vednega devištva. To obljubo izroči v roke naj boljše Matere Marije, ki se je bila izmed vseh perva z enako obljubo Bogu posvetila.
Tudi ta obljuba je bila nova podlaga za novo dušno napredovanje. Tako je bila vneta za lastno zveličanje in za zveličanje druzih, da je nad vse čislala one, kteri so goreče delali za dušno rešenje. Ker je bil zlasti sloveči red dominikanov v ta namen vstanovljeu, ga je taKo zelo spoštovala, da je celo stopinje poljubovala, po kterih je hodil kak duhoven iz tega reda.
Slomšek škofijski šolski nadzornik, kanonik in opat.
Slomšek je kot vzorni župnik, izverstni dekan in vneti okrajni šolski nadzornik postal ljubljenec svojega škofa in duhovnov. Ko je bil leta 1844 dr. Simon La-dinik postal gubernijalni svetovalec v Ljubljani in pozneje prošt, bilo je škofijsko šolsko nadzorništvo začasno izročeno dekanu v Vuzenicah, gospodu M. Slomšeku. Mesca maja tistega leta je Slomšek radovoljno sprejel to važno, pa tudi zanj težavno službo, ker moral je vsak torek iti v Št. Andrej k sejam konzistorskim, kjer je poročal v sredah, in v četertkih vračal se domu. Se živeči benediktinski kapitular P. Herman Venedik mi je pravil, da je večkrat videl Slomšeka peljati se z belcem svojim v Št. Andrej. (Ravno ta je tudi pripovedoval, kako da je Slomšek kot škof obolel.) Leta 1851 se je P. H. Venedik v Teržiču poklonil škofu Slomšeku, pridšemu s Koroške čez Lobelj. Pa Slomšek je bil bled in videla se mu je na obrazu huda bolezen. Od kod to? Ko se je namreč Slomšek vozil še na unkraj Lobelja, stopil je iz kočije ter nekaj časa peš šel v breg. Potlej je zgret s6del zopet v voz, ter se je prehladih Peljal se potem bolan v Celje, kjer je 5 dni visel med smertjo in življenjem. Že takrat je rekel zdravnik, da more k večemu le še 10 lčt živeti, a živel je še 11 let.
Mesca avgusta 1844 imenovan je bil za korarja Lavantinskega, ter mu je bila služba škofijskega šolskega nadzornika stalno podeljena. Dvoje pismo iz one dobe je znamenito. V pervera piše Slomšek prijatelju: „Po pravici tožite o britki zgubi našega Peveca, duhovnika po božji volji: „ecce quomodo moritur justus", mi ostanemo tu, ter imamo čas za pokoro. Dozorel je za nebesa, in prejel je plačilo. Smert takih duhovnikov je velika škoda in zguba celi škofiji. Pa to je volja Božja!
Naj njegov neutrudljivi duh nas navdaja! Čemu je župnik M. maloserčen? Čem hujši vojska, tem slavniši je zmaga. Moj Andrej se menda ne bo bal križa, kakor najemnik, ki vidi volka priti, pa beži. „Patientia vobi» necesaria, ut reportetis promissionem." Pridite k novemu škofu (Kutnarju) in žalujoči bote potolaženi. Kanonik Ladinik postal je gubernijalni svetovalec v Ljubljani, in vabijo me, da mu nasledujem, pa težko se ▼ to vdam. Vendar kakor Bog hoče, da bi le mogel prav spoznati njegovo sveto voljo!"
V drugem pismu piše: „Hvala lepa Vam za sočutje; ljubši bi mi bila Vaša molitev, na ktero se zanašam, da poziv ter klic pride od Boga in me k njemu pelja. Deloma sem v Vuzenicah, deloma v Št. Andreju.44
Pičle dve leti bil je šolski nadzornik, pa si je veliko zaslug za šolo pridobil. Zaporedoma je prijazno spodbujal učitelje in katehete, in dajal jim koristne na-vode o poduku, in trudil se mnogo, da so se ustanovile nove šole, stare razširile. Spisal je dvoje mašne bukve: „Angel molitve" in „Sveto opravilo za šolarje",*) ki so prav primerne za otroke. Pozneje je zbral tudi šolske pesmi ter je na svitlo dal: „Šola veselega lepega petja za pridne šolarje". Leta 1861 izdal je tudi pesmi: „Za blagoslov". Nabiral je tudi mašne pesmi, pa ni doživel izdaje te pesmarice.
Zraven tega je bil pa kanonik Slomšek delaven v spovednici in na prižnici, ter je prav marljivo obračal zaklad mašnikovega posvečenja. Z veseljem je pridigarje nadoraestoval, in rad pridigoval vsaki čas in na vsakem kraji. Postal je po svojih pridigah ljubljenec Lavantin-ske doline. V Št. Andreju ga je pridigovati slišal kardinal Švarcenberg, in ta ga je poznej imenoval za škofa. (Exemplo A. Slomšek et nos thesauros ecclesiae, acqui-sitos sanguine Chrysti, Agni immaculati, bene admini-stremus, ut et nos divites evadamus, et populo chri-stiano, gregi dominicae in abundantia communiceiuus. Quid vero, si thesauros Chrysti aliis distribuerimus, nos vero inanes inveniamurV)
Leta 1846 začel je tudi izdajati vzorne „Drobtinice", ki so zakladnica podučivnih in blaživnih spisov.
Leta 1840 imenovan je bil Slomšek za opata v Celji, ter se je podal tje mesca aprila. Željno so ga pričakovali; ali ker iyjioteljslovesnega_8^rejeqyi, prenočil je v bližnji fari,od kocler se je peljal zgodaj m, sv. Marka dan v Celje, kjer je dospevši oil na čelu pTTiCesiji ter moTiT sv. ro^ni .vepec. Perva njegova pot po~mestu bila Je j>ot jioiore. Slomšek sam piše o svojem nastopu enemu korafjeV: „Celje 26. aprila. Tu Vam poročim o svojem popotovanji in prihodu in Vas v pervič pozdravljam iz Vaše rojstne doline, ktera bode, če je božja velja, tudi moj grob. Zapustivši tiho lavantinsko dolino prišel sem v Celje 25. aprila zjutraj ob šestih. Precej ob 7 imel sem sv. mašo z blagoslovom, ter sera šel s procesijo k podružnici sv. Duha. — Kdaj bomo zvedeli o novem škofu?"
Po novep £kj>fu popjraSiye Slomšek, pa vendar jo njega io| izvolil vikšega pastirja škofije. Pri svojem vhodu v mesto ni maral za čast, slavo, ampak mislil, da bode tu njegova zadnja služba. Ali človek obrača, Bog pa oberue. Dne 30. majnika 1. 1846 imenovali so
*) Cast verlim ljub ^nskim gg. bogoslovcem, ki hočejo pospešiti izdavanje SlomŠekovih zbranih spisov, kteri bodo tako postali 1 uiti na slovenskega naroda. Naj bode tu gospodom duhovnom in bogoslovcem prav toplo priporočena knjiga kanonika Fr. Kosarja: „Anton Martin SlomSek'1 1863, ktero rabim v teb spisih. Kedar prebiram spise SlomSekove, zdi »e mi, da mu je «sv. Duh narekoval besede; sv. Duh pa ga je tudi navdihoval, kedar je oznanoval Ložjo besedo. Pis.
ga nadškof Solnograški in kardinal Švarcenberg. vsled privilegije te metrupole, za škofa Lavaatinskega, in tako je Slomšek postal naslednik škofu Kutnarju, rojenemu Kranjcu.
Slomšekov značaj spoznavamo iz njegovih besedi. Rekel je namreč enkrat pri duhovnih vajah: „Ce nas želje obhajajo po časti, naslovih, visoki službi, ali po odlikovanji, recimo s sv. Alojzijem: Quid hoc ad aeter-nitatem? Od mnozih se bo reklo kdaj: jam reeeperunt mercedcm suani."
Po Slomšeku je prava ponižnost v tem, da se človek nikjer ne vsi I n je. temuč da se vda volji predpostavljenih (nam Spiritus sanetus plerumque loquitur per os episeopi. ininisteria s&cerdotibus per Dioecesin dispo-nentis), da nobene službe i pohlepno) ne iščemo, pa je tudi ue odbijamo, kedar nam je na ponudbo, in daT zaničevanje in krivice molčeči in mirni prenašamo.
Nikoli iu nikjer ni Slomšek iskal službe in časti, pa so mu bile vendar vedno na ponudbo. Predpostavljenim je sicer izrazil svoje pomislike. pa vdal se je rad njihovi volji, ker vedel je, da Bog slabe stori močne, in da le On dajo nam hoteti in dopolniti. Glej čudno ponižnost Slomšekovo, ki je bila združena z veliko serč-nostjo, ktero nad njim občudujemo. Pri vsakem važnem delu zanašal se je na božjo pomoč, in je le gledal, ali je početje Boru dopadljivo in po božji volji. Potem se ni ustrašil težav nobenih, rekoč s sv. Viucencijem: On, ki je dobro delo začel, ga bode tudi dopolnil. — Božji blagoslov bival je nad njegovim delovanjem. Slomšek non quaesivit nec divitias, nec honores, neque dignita-tes, sed quaesivit gloriam et honorem ejus, qui misit eum, Patris coelestis; ideoque Deus eum inventum ju-stum exaltavit humilem de gradu in gradum honoris et dignitatis et elegit eum Episcopum — et fecit eum crescere in plebem suam. Sequeutes ergo divum Slomšek devitemii8 superbiam mundi, ad quam toties tum laici tum sacerdotes abstrahuntur et alliciuntur, et proh dolor! multi evauescunt in cogitationibus suis et eorum ruina facta est magna — horrenda, irreparabilis. (Gambetta, Döllinger. Omnis haeresis ex superbia!) Iuduamus ergo Chrysti humilitatem — et Ipse noš olim exaltabit in gloria coelesti.
1.	Servemus in corde nostro verba Jesu dicentis: „qui major est vestrum, sit vester minister, qui autem se axaltaverit, humiliabitur; qui autem se humiliaverit, exaltabitur. — Quicunque voluerit inter vos major fieri, sit vester miuister, et qui voluerit inter vos primus esse, erit vester servus: Sicut Filius hominis non venit mi-nistrari sed ministrare. et, dare nirimam snam redemtio-neui pro multis. i Matt. 2U.) Quumque ohui Apostoli reverterentur gaudentes, quod daemonia subjiciuntur eis, dixit eis Jesus: Nolite gaudere, quod daemonia subjiciuntur vobis, sed gaudate, quod nomina vestra scripta sunt in coelis.
Ne simuM similes Farisaeis, qui amabant primos recubitus in coeuis. et primas cathedras in synagogis, et salutationes in furo et vocari rabbi.
2.	I)e humilitate, ejusdemque fructibus egregie loquitur s. Thomas a Kempis in sequentibus locis (Lib. III. cap. 40.): Vere iuanis gloria, mala pestis, vanitas maxima: quia a vera trahit gloria et coelesti spoliat gratia. Dum enim homo complacet sibi, displicet Deo, dum inhiat laudibus humanis, privatur veris virtutibus.
Est autem vera ßloria et exultatio sancta, gloriari in te, non in se, gaudere in nomiue tuo, non in propria virtute; — laudetur nomen tuum, non meum, magui-ficetur opus tuuin, uon meum; benedicatur nomen sanctum tuum, nihil mihi autem tribuatur de laudibus ho-minum: Tu gloria mea, tu exultatio cordis mei. In te gloriabor, et exultabo tota die; pro me autem nihil, nisi
in infirmitatibus meis. Quaerant Judaei gloriam, quae ab invicem est; ego hanc requiram, quae a solo Deo est. (Lib. III. cap. 42.) Qui autem sibi aliquid boni attribuit, gratiam Dei in se venire impedit; quia gratia Spiritus sancti cor humile semper quaerit. (Cap. 45. lib. 3.) Quam tutum pro conservatione coelestis gratiae, hurna-nam fugere apparentiam, nec appeterc, quae foris ad-miratiouem videntur praebere; sed ea tota sedulitate sectari, quae vitae emendationem dant et fervorem. Quam multis nocuit virtus scita, ac praepropere laudata! Quam sane profuit gratia silentio servata in hac fragili vita, quae tota tentatio fertur et militia! (Lib. III. cap. 47.) 0 si vidisses Sauctorum in coelo coronas perpetuas, quanta quoque nunc exultant gloria, qui huic mundo olim contemptibiles et quasi vita indigni putabantur: profecto te statim humiliares, et aifectares potius omnibus subesse, quam uni praeesse; nec hujus vitae beatos dies concupisceres, sed magis pro Deo tribulari gaude-res; et pro nihilo inter homines computari, maximum lucrum duceres.
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Pri Rudečem jezeru v severni Minnesoti v Ameriki, med Indijani, na dau sv. Tomaža, 21. decembra 1882. Preljuba moja mati! Prejel sem Vaše zadnje pismo, ali nisem Vam mogel precej odpisati, ker dalj časa nismo nobene pošte imeli tukaj. Zdaj še le mi je moč Vam to pisemce poslati, in Vam povedati, da so 8. oktobra naš škof Seidenbuš in g. Buh moj misijon obiskali, in tukaj 122 Indijanom zakrament sv. birme podelili. *) Potrebovali so 5 dni, nekaj po železnici in nekaj z vozom, da so od svojega stanovanja v Št. Klavdiju do sim v to divjino dospeli. Zelo utrujeni so sim prišli, ker pot simkaj je za voz zelo slaba, in ker eno noč so morali pod milim nebom prenočiti, in ravno tisto noč je zelo deževalo in treskalo. Ali tukaj jih je zelo razveselilo. ko so videli moje novo-keršene Indijane tako dobro podučene v sveti veri, videli, s kakim veseljem in po-božnostjo so tukajšni Indijani sprejemali ss. zakramente. V nedeljo, 8. oktobra, so ob desetih g. Buh imeli peto sv. mašo; Indijani so jim po latinsko odpevali, in lepe Baragove indijanske pesme prepevali. Med mašo sem jaz po indijansko pridigoval; po maši so pa škof po angleško pridigovali; ali ker tukaj komaj eden ali dva malo angleški razumevata, toraj sem moral jaz vsako škofovo verstico po indijansKi raztolmačiti. Indijani so pa tudi zelo pazljivo vsako besedico poslušali, ker to je bilo pervikrat, da so katoliškega škofa videli v tej divjini.
Vošim Vam in vsim mojim dobrotnikom in prijat-lom veselo novo leto!	Nace Tomazin.
Gaza v Sveti deželi, 31. decembra 1882. Od vsta-novljcuja misijoua v Gazi je sedaj že več kot tri leta. Takrat se jc tudi v Ljubljani več dobrotnikov za ta misijon oglasilo, sedaj pa se zdi, da se je na to popolnoma pozabilo. Misijon še vedno diha, in če tudi počasi, se je do sedaj vendar ž njim še precej napredovalo. Letos sem celo že sklenil, da bi se začelo zidati misijonsko poslopje. K temu me je napotilo to-le: Zadnjo zimo se je mnogo kamenja vozilo na prodaj in posrečilo se mi je, da sem si ga napravil veliko zalogo, da si ceno znižam. O veliki noči je prišel v Gazo zidarski mojster iz Nemškega, kateri ima dokončati zidanje nem-
*) Znano je ie is g. mis. Bubovega pisma, vendar ne ▼se; toraj dobro doilo.	Vr.
Škega „hospica" v Jeruzalemu, ter mi je obljubil narediti obris, kar je tudi storil. Ker je bila žetev že pri konci, se je začelo 9. majnika delati in sicer najpervo podlaga. Med delavci je umeten Mogrebec iz Tunisa, kteri nam je do sedaj že mnogotera dela opravljal. Med tem je bil obris izgotovljen in neki Arabec, ki ni še nikdar tacega videl, bil bi imel delo sprejeti. Ko se je do 500 kub. metrov posipine odpravilo ter se dobil za zidanje potrebni prostor, je bilo treba skerbeti za podlago. To pa ni bila mala reč, tu namreč ni naravnega temelja, kajti gornja Gaza, kjer moramo zidati, je 10—12 metrov visok kup sipine, katera je nastala po vednem razdevanji mesta. Morali smo toraj napraviti umeten temelj in v ta namen smo morali 14 votlin po 8—10 metrov globokih v tla izkopati, stebre narediti in z oboki zediniti.
V omenjeni globočini pa nikjer ni bilo kamnitega temelja, ampak le terda ilovina. Pri tem so se izkopo-vale vsaktere starine. Kmalo ko se je začelo za temelj delati, sem zvedil, da nemški zidar, ki je naredil načert, želi priti v Gazo, da zidanje sam prevzame. Se vč, da to mu je bilo prav močno po volji... Ob tistem času je eden mizarjev z Gaze odrinil v Tarz (Tarsus) tesarskega lesa nakupit Naredili smo ž njim pogodbo in pridobil nam je znamenito zalogo lesa po nizki ceni, ker takrat — o skipeuji egiptovske vojske — je malokdo po lesu prašal. Samo tri dni je potrebovala ladija iz Tarza do Gaze. Toda en sam zidar ne more hiše zidati; skazalo se je pa, da naš delavec, Mogrebin iz Tunis-a, zna tudi zidati. Pozneje smo dva tukajšnih zidarjev vdninali; pa ni šlo od rok, kajti ti ljudje leno delajo in hočejo zraven tega še „nargile" pušiti. (To je, iz turške velike pipe tobak puhati, pri čemur se mora delavec vsesti in dosti časa zložno dimkati. Tedaj zelo tako, kakor se je očitalo svoje dni nekterim Kranjcem, ki so menda s svojo pipico tudi preveč časa zadegavali, kar je bilo vzrok, da so ljudje potlej rajši tujcem delo dajaii. Upamo pa, da so se naši rojaki že zmodrili in to gerdo šego zelo opustili, in če ne še čisto, jo še bolj opustili bodo, ker tako počenjati, se pravi krasti, in taki lenuh bi moral škodo poverniti, bodi si pri zidanji, košnji ali kakoršnem koli delu. Vr.)
Nato je prišel neki Nemec iz Jeruzalema in se mi je pouudil, da bi rad prišel v Gazo s svojim bratom; bila sta oba zidarja in sprejel sem ponudbo. K temu mi je ob tistem času prečastiti škof iz Avgsburga poslal 3000 mark denara, kar je delo močno pospešilo.
Zdaj pa so se jeli kamnoseki kujati („štrajkati"), ko smo bili v naj veči zadregi. Vendar že omenjeni Mogrebec se je v vsi naglici kamnosekarstva naučil, eden zidarjev je tudi nekaj razumel iu pridružil se je še eden naj boljših kamnosekov iz mesta ter smo zopet imeli kamnosekov dosti — brez poviševanja plače.
Tako se je kljubu egiptovske vojske delo vedno nadaljevalo; pervo nastropje je doveršeuo, iu drugo bode do velike noči tudi dodelano, ker potrebna tvarina je že skupaj. Ako bi bil robo za stavbo sam moral osker-bovati, bi bil za-me pač težek trud; k sreči pa je to opravilo prevzel tukajšni mestni zdravnik, dr. Gnezevič, brezplačno in ga prav posebno dobro zveršil. Da tudi jaz kaj storim, sem si naložil nadzorovanje pri zidanji, in do zdaj se ni nobena znatna nesreča pripetila.
Nekako leto in dan je tega, kar je tukajšni prote-stanški pastor katoliškega mizarja poklical iz Jafe, da bi ga pridobil za (tako imenovani) „čisti evangelij" (to se pravi, k luteranstvu zvabil). Kaj pa, da to se ni zgodilo ; namesto tega pa je tudi še izurjen mizar v mojem področji.
Iz poročanega se vidi, da je dobrotljivi Bog večkrat v sili prečudno pomagal našemu misijonu; zato
zaupam, da mu bode pomoč skazal tudi v poslednji sili, in ta je, da misijon nobenih pomočkov nima več, da bi hiši tretje nastropje sozidal, in ako ne bo pomoči, ni druzega, kakor delo ustaviti, ali pa dolgove delati.
V zaupanji, da čitatelji Vašega verlega lista bodo tudi nekaj pripomogli, da se rešim iz te zadrege, se podpišem itd.	Juri Gatt,
katoliški misijonar v Gazi ▼ Sveti dešeli.
Opomba. Ta gospod je veri Tirolec in mudil se je nekoliko v Ljubljani, ko je pred nekterimi leti šel v svoj novi misijon v staroslavno Gazo blizo Jafe ob Srednjem morji, mesto, kjer so se tudi Jezus, Marija in sv. Jožef o svojem povračevanji iz Egipta v judovsko deželo nekoliko mudili.	Vred.
Nebeški sprevod in Marijina slava.
(Zložil Fr. Goriški Mestoselski, in poavetil čast. go«p. Jožefa Zupanu, duhovniku v To maju na Kraau.)
Glej, nebeška vrata se odpro, In prečudeu zlije svit se krog. Kakor morje, pa po njem priplava Zdaj krilatcev tropa tisočera, In svetnikov Božjih in svetnic. Aj, svitlost je svitla, in svitlost je Mila, ko v ščipu rajska luna. Zdaj
„Vexilla Regis prodeunt!" Daljno petje, čuj, zamaknjeno Uho zdaj zasliši, petje vnetih trum Niže plavajočih po zvezdišči. Glasne harpe, o kako brenče Mi v soglasji z rajskim petjem! Duh,
Zdaj postoj, iu ne zamikaj se!___
Iu potem, o čudo! — ko demantne
V	prostorinah zvezdnih presijajne, Rimski cesti slične, kakor blisek Vstanovš se ulice na višku Dolge, dolge, na vsemir prostrane, Na robeh stoje slopovi svitli
Iz rubinov in iz hijacintov, Pa iz druzih kamenov bliščečih; Glej, od slopa v slop zeleue kite Z žarki večnimi nanizane,
V	svojem navdušenji Serafimi Tje hite, iu cvetke trosijo
Rož, mogočen, diven vonj širečih Krog in krog. Ko zdajci se začuje Z dalj:
»Češčena bodi, Ti Kraljica!" Glej — o kje izraze najdem vredne? — Svitla kakor zvezda, aj, priplove, Na oblaku rožastem stoje, — Glej, Kraljica rajska! Oj pogleda, Sreče vse delečega, oj krasote! Še nezmernega zamaknjenja Pervi svit ni minil na obličjih Augeljev, svetnikov Božjih, iu svetnic, Ker — o čudo! — s svojih večnih tirov Prihiti, pevaje večne speve, Iuo v spoštovanji vsedostojoem, Prihiti, in glavo nezrečeuo Milo zdaj ovenča dvanajst zvezd; Druge se po njej vverstijo v plašč, Ki zašije po ueskončji v dalje Krog iu krog, ko venec velikanski Dčmantov ogromnih. Spet se sliši:
„Simeonov meč je že prestala, V večni slavi zdaj živi, Večno luč je ljudstvu dala, Naj jo ljud in angelj zdaj časti!" In naprej se, glej, pomikajo v navdušji. Te besede pevajoče trume, Iz katere vsak derži v naročji Mlaj al pa zastavo svitlo z venci. Ktero bi oko preštelo trume, Stopajoče v tej slovesni dregi? Zadone trobente na vse vetre, Silni sprevod ustavi se, utihne. Kaka radost sije iz obličij Mlajenoscem in banderonoscem! Kaka zora jim nedolžja prede Po sneženi, belojasni polti Čakajočim na demantnem mostu! Toda, čuj, kak tok zadeva sluhe? Godbe divne te so harmonije, Po zamaknjenih zopet zvezdah Iz neskončja vedno bliže. Glasi Veličastni, krasni so in sveti! Vse omolkne.
Zdaj oblak pripluje Po ozvezdnem tiru ko danica, Migljajoča v neznanskem siju; Pluje sredi angeljev, v molitve Vtopljeuih iu v nedohodno resnost. Čuje zdaj se: „Sveto, sveto, sveto!" Iu trakje ko bliski njega žarkov Tje teko v zahod, v izhod in sšver, Tje na jug. Vse zgruzi na kolena V krogu hipno se, pa vse zapoje Gromno in na veke sveto pesem: „Pange lingua gloriosi...!" Harmonije povzemo spet godbo, In zvonovi iz daljav donč, Vmes zapoje, čuj, neskončni zbor: „Slava Tebi na višavah, zemlji Mir, ljudem pa dobro voljo!" O kako pri serci zdaj mi je O nebeški pesmi! Glej, v stermenji, Ko bi trenil, kleknejo kolena. Se ozrem, le goste megle vidim Nad seboj, in slišim daljne grome, Slišim strašne grome, vidim bliske, Iu iz megel čujem glase rajske: „Oj pesmi, ve zdaj se glasite, Zapojte, ve duše svete, Vsi Kralja vsih kraljev častite, Hvalite Marijuo ime!"
Čudovito ozdravljenje.
(Dopis iz Sva ca na Tirolskem.)
Ravno je eno leto dokončalo svoj tek, kar sem storil obljubo, da hočem po „Cvetju" razglasiti prečudno svoje ozdravljenje. Lani novega leta dan je bilo, ko sem šel pobitega dulia s pekočo bolečino v gerlu v našo samostanski» kapelico svetega Uonaveutura. Kapelica je bila vsa prelepo opravljena in razsvetljena od mnogih sveč, katerih bleda luč je obsijavala še bolj bledo obličje uedolžne«ia ur>*eljčka v človeški podobi, ki je tu ležal na mertvaskem miru. Njegova srečna smert je bila popisana v rCvetjir v 3. zvezku lanskega leta. To je bil namreč brat Kpifanij Lep, Slovenec iz Maribora. V to samostansko kapelico so ga prinesli, ko je bila njegova lepa dušica zapustila pozemeljsko ječo ter odplavala tje
gori v zaželeno večno domovino. Kako milo mi je bilo pri sercu, ko sem videl to mirno truplo! Rad bi se bil vzdignil tudi jaz tje gori, kjer je on že vžival plačilo za junaško zmago. Tožilo se mi je po boljšem domu, po domu rajskega miru in pokoja; zapuščenega sem se čutil, sam tu poleg mertvega preljubega brata.
Več kot leto dni je bilo, kar se me je bila prijela v gerlu neka bolezen, ki mi je od dne do dne bolj sušila življenja moči. Zdravnikov merzla zdravila so mi le hujšala žgočo bolečino. Tako nemilo me je peklo v vratu, da sem mislil, zdaj mi mora gerlo preperhneti in pre-tleti. Nobena lega telesna mi ni zmanjšala terpljenja; ne d& se popisati, kako hudo je bilo. In verhu vsega me je ostri zrak tirolskih gor oblival, kakor vrel krop, ter mi celo dihanje oviral. Sam ne vem, kako sem mogel toliko prestati in preterpeti.
Že davno sem bil sprevidel, da po natoruem potu ne bom več ozdravel. Ako me hoče Bog še dalje pustiti na tem svetu, me bo pač on sam moral zdraviti na svoj način, to upanje mi je še ostalo.
Da je Bog v svoji neomejeni oblasti tudi zdaj še Bog čudežev, da se more tudi zdaj še. preziraje natorne zakone, katerih je On sam gospod, na čeznatorni način izkazati dobrotljivega, kako bi dvomil o teui ? V resnici se mi je duša terdno zanašala na skerbijivost njega, ki mu je znana vsaka naša sila in potreba.
In ko sem tako sam bil poleg merliča v kapelici, se mi je zdel čas najbolj vgodeu, da z živo vero izrečem Bogu svojo željo in molitev, ter ga posrednje, po bratu Epifaniju, prosim pomoči, ako bi mi bila k sreči iu ne na škodo za dušo. Nemogoče se mi je zdelo, da Bog ne bi uslišal prošnje, ki se mu izreče po ljubljencih njegovih. In brat Epifanij se ni nikoli iu nikjer sramoval svojega Boga; ali bi ne hotel tedaj tudi On pokazati dopadenja do tako mladega služabnika svojega?
Pa ne le te splošne misli so mi budile zaupauje v sercu, poterjeval me je v tem tudi poseben dogodek, ki ga hočem tu omeniti. Ne dolgo pred smertjo brata Epifanija sem bil pri njem v celici ter sem ga nagovoril s temi besedami: „Ti, brat Epifanij! ako te sveti Jožef
—	njega je namreč posebno častil — k sebi vzame gori v nebesa, ali ne bi hotel ti Boga prositi za-me, ako bi mi bilo kaj treba? Jaz bi najprej tebe prosil, potlej bi mi pa ti izprosil pri ljubem Bogu." V svoji priprosti ponižnosti je odgovoril brat Epifanij: „Ja,ja, to pa že!"
—	Ta obljuba njegova toraj mi je še bolj množila zaupanje. In ko sem bil tako sam pri raertvaškeui odru, ga nagovorim, kakor bi bil živ: „Najljubši bratec! znano ti je, koliko jaz še terpim. Zdaj mi ti lahko izprosiš ozdravljeuje tam pri ljubem Bogu: saj si mi obljubil. Ako me ozdraviš, hočem jaz to dobroto po „Cvetju" povedati Slovencem, da bodo znali, kako dober in zvest je Bog, ter ga bodo častili in hvalili. Da, moj ljubi bratec, ozdravi me!"
Nato ves vdan v voljo božjo položim levo svojo roko na njegovo bledo čelo. Nedopovedljiv mraz me spreleti po vseh žilah. „No!" si mislim, „če si tako hladan, potem mi pa vsaj lahko potegneš speklino iz gerla." In to se je tudi zgodilo. Se večkrat čez dan me pretrese predirajoč mraz. Vendar me gerlo kakor na kljubost še hujše boli iu zažiga. Po noči potem me nekaj naglo zbudi. V levi rami čutim prevzemajočo bolečino. „Kaj pa to pomeni? Od kod prihaja zdaj še to?" tako premišljam. Čez nekoliko časa se mi privleče bolečina do lakta ter me hudo zbada in terga. V skerbi, ali mi ni morebiti škodilo, ker sem se dotaknil merliča, zaspim zopet. Ali kako se začudim v jutro, ko celo zdrav vstanem iz postelje! Kako lahko se mi je zdelo gerlo! Kakor bi se mi bilo čez noč znotraj nekaj zacelilo, tako mi je bilo. Boje se, da si mi zopet kaj ne
preterga, si nisem upal glasno govoriti. Kdo more popisati moje veselje? Kako sem hvaležen bratu Epifaniju! Gotovo se to ne bi bilo zgodilo brez njegove pomoči. In da tu ni nobene zmote ali blodnje in prazne vere, zadosti priča dosedanje moje zdravje, ki je od tistega Časa ostalo stanovitno.
S tem oznanilom, mislim, da sem dopolnil svojo obljubo ter se po moči hvaležnega skazal do dobrotnika, ki mi je ljubo zdravje izprosil pri Gospodu, katerega nevidna roka me je tako milostno vodila in vladala s čudovito dobroto. Brat Epifanij pa bo ostal gotovo tudi zanaprej priprošnjik naš v nebesih. Ta Bogu zvesta duša je vredua, da jo ljubi naše serce. Takemu mladeniču slava bodi! —	br. E.
(Iz „Cvetja", 2. zvezek.)
Razgled po svetu.
Ogrt hočejo letos slovesno obhajati tisočletnico svojega prihoda v deželo, svoje deržavno vstanovljenje na Oger8keuo itd. Posvetujejo se zdaj, s kacimi napravami in vravnavami bi to zveršili. Govori se o nekaki „Val-halli" (velikem spomiuku slavnih mož), ki jo namerjajo vstanoviti, o silo veliki piramidi, o vstanovi, ki naj bi neugasljiv storila spomin tega dne itd. Očitno je, da njih slava izvira od papeža, ki jim je kralja sv. Štefana kronal, od sv. Štefana kralja, ki je na Ogerskem katoliško vero vterdil, od Marije Device, ki jo imenujejo patrono Ogersko. K sv. Štefanu kralju iu k Materi Božji nazaj naj se toraj vernejo o svojem „Millennium-u" z vsim narodom in s celim sercem: to bode njih naj veči slava in korist. V njihovem postavodajstvu je marsikaj zopercerkvenega in napačnega, tisto naj spremene; z nemadjarskimi narodi naj delajo po bratovsko ter naj njihovi narodnosti puste pravice, kakor jih madjarščina ima; potem bode zopet rosil blagoslov Božji nad deželo, kakor svoje dni.
Pnisaitvo bi rado, da bi se na kulturno borbo pozabilo, ne da bi se njene pogubljive postave odstranile. Pošteni in serčni nemški katoličani pa so druge misli in so v deržavnem in deželuem zboru svoje pravične zahteve zopet obnovili, namreč: odpravo postave, ki katoličane triuoži zarad maševanja in cerkvenih opravil, in s pripertjem duhovske plače. Tako je prav! pravi eden nemških listov, poslanci ter namestovalci katoliškega ljudstva ne sinejo nikoli nehati, ter morajo vselej zopet na novo zahtevati svoje pravice, ako se jim odbijajo. Tako je tudi v diuzih rečeh, v odstranjevanji razuih napak po mestih iu vaseh: katoliški predstojniki naj zahtevajo vzajemno pomoči zoper razno napake, zahtevajo pri vradih in po svojih poslancih pri deželnih in deržavnih zborih, — sej zato so; n. pr. zoper nočno potepauje in vlačugarstvo, ki je naj veči sramota za mesta, zoper napake po kerčmah, skrunjeuje dui Gospodovih itd.
Angleško. Baron Steno Titby, eden naj bogatejših posestuikov v severui Angliji, je s svojo družiuo vred prestopil v katoliško Cerkev. Po sv. kerstu je izročil velik dar za sv. Očeta; odločil zraven tega 5 milijonov mark za katoliško cerkev, ki se bo zidala na ujegovem zemljišču. V kratkem se poda z družino v Rim na božjo pot in prosit si apostolskega blagoslova od sv Očeta.
h Damaska ima „Journal de Rome" prav znamenito novico, ki je kaj spodbudljiva oziroma na jutrovo gibanje med razkolniki iu priča, da trud in blagoslov Leona XIII v prid jutrovcev nikakor ni zgubljeu. Preteklo leto namreč je v Damasku v katoliško Cerkev
prestopilo ne manj kot šestdeset družin iz gerškega razkolništva. Sprejel jih je v naročje sv. Cerkve mons. Bazilij Haggiar, nadškof Havrauski. — Ni dvoma, da srečno gibanje v prid sv. Cerkve je velik dei pripisovati prizadevanju in gorečnosti omenjenega odličnega prelata, kteremu Časnik zato zahvalo naznanuje. (Kakor primek kaže, je nadškof sam jutrovec, ker primek Haggiar — r. Hadžar — pomeni v arabskem jeziku „kamen®.)
Rune nesreče po svetn. London. 7. grudna je
pogorelo „Royal-Alhambra-kazališčeu, eno naj večih in naj lepših gledišč. Drugi dan precej je nasledval še veči in strašnejši ogenj sredi mesta, ki je pokončal vse poslopja, dva orala velikega prostora in silo blaga in druzih reči. Škoda se ceui na 15 milijonov dolarjev.
V	Dublinu so 14. grudna pogorelo prodajafnice z imenom „družbinske štacuneu. Škoda je silo velika, zlasti ker so bile štacuue napolnjene z vsakterim blagom. Neki hišni gospodar 8 svojo družino je boje v plamenu konec storil. — V Carricku, v grofiji Danegalski, pa je tako grozna lakota, da utegne 2500 ljudi za lakotjo umreti.
V	Berdičevem na Ruskem je pogorela kome-dijanska naprava (cirkus Kostali), in ž njim je 300 ljudi zgorelo. Počez je zgorelo 90 moških, 120 ženskih in liO otrok (kteri, se ve da, so prav potrebni pri tacih burkah!?) Po umetnih ogujih se je vnelo. Godcev se nobeden ni rešil. Tudi vsi konji so zgoreli.
V	Ameriki pri San-Frančišku je železnični vlak šinil s tira in se prekucnil v propad, več vozov se je vnelo, zgorelo in 15 popotuikov bilo končanih, 14 pa hudo ranjenih.
Povodnji so zopet hudo razsajale po mnozih deželah. Reka Rena grozuo sega čez svoje struge. Samo v Palatinatu (Pfalz) je 20.000 ljudi brez stanovanja, ker jim je voda hiše odnesla ; veliko ljudi in živine je potonilo. Tudi po druzih nemških krajih je več ljudi konec storilo v povodnji, veliko vasi je pokončanih, drugi stradajo in prezebajo. Tudi na Hervaškem in Ogerskem so povodnji. — Vse to k pokori opominja.
Bratovnke zadeve.
Koledar za prihodnji teden:
5. svečana. S. Agata. — S. Rotija. — 7. Pepel-nica (začetek 40dauskega postai. S. Romuvald. — 8. S. Janez Mata. — 9. Spomiu terujeve krone N. G. J. Kr. S. Polona. — 10. S. Školastika. — 11. Perva nedelja v postu. S. Deziderij.
Zahvale:
Št. 9. Stotisočkrat bodi zahvaljena Naša ljuba Gospa pre8V. Serca, ker mi je zdravje «prosila. Bil sem take hudo bolan v herbtu, da nisem mogel službe opravljati: po eni devetdnevnici se mi je kiualo zboljšalo.
A. B.
Št. 10. Žeua je imela neozdravljive rane na nogah in njeu otrok je bil G tednov ves poln rân ter ni mogel ne živeti, ne umreti. Dali srno opraviti eno sv. mašo pri N. Ij. G. in eno na Brezji in več devetdnevuic se je opravilo, iu bili srno uslišani; bodi nezmémokrat hvala Bogu in N. Ij. G. presv. Serca.	A. B.
V molitev priporočeni:
Dekle, že več lét na bolniški postelji zarad izpah-njene noge, serčuo priporočeno. — Nevarno bolan mož. Zahv. od obéh se nazn. — Bolna, da bi na prošnje N. Ij.
G. presv. Serca, sv. Jožefa in sv. Deodata ljubo zdravje zadobila, če je Božja volja. Ob enem češenje in zahv. N. lj. G. in sv. Jožefu za večkrat skazano pomoč! — Sestra priporoča sestro za spreobernjenje. — Zena svojega kletvini vdanega moža za poboljšanje. — Oseba ▼ velikih bolečinah na nogi, kjer nobeno zdravilo nič ne zdi. Uslišanje se naznani.
Pomočki k modrosti. (Is Pregovorov III. in IV.)
5.	sveč. Modri bodo slavo posedli, nespametnih poviševanje je sramota.
6.	Poslušajte, otroci! očetovsko krotitev, in glejte, da se naučite razumnosti. Dober dar vam dajem, moje
postave ne zapušajte!
7.	Pridobivaj si modrost... Primi se je, in te bo
povišala.	,
8.	Ne veseli se steza hudobnih, in pot malopridnih
naj ti ne dopade.
9.	Beži pred njo (pred potjo malopridnih)...; ogni
se je in zapusti jo.	.
10.	Pot hudobnih je temna; ne vedo, kje padejo.
11.	Moj sin, poslušaj moje govorjenje.... Z vso skerbljivostjo vari svoje serce; iz njega izvira življenje.
Listek za raznoterosti.
Is Ljubljane. Za dobrotnike v prid ubožnih dijakov in šolarjev bode v ponedeljek, 5. svečana, ob 7V4 sveta maša pri oltarji Naše ljube Gospš presv. Serca, s posebnim priporočilom, da bi dobrotljivi Bog vsim dobrotnikom šolske mladine podelil obilno časno in večno plačilo, in zlasti, da bi jih na priprošiye N. lj. Gospč presv. Serca uslišal v tistih zadevah, ktere so jim naj bolj pri sercu. Tudi vsi zadevni mladenči naj molijo pri sv. maši v ta namen.
Y Kranju SO premilg. škof Jernej Vidmar nevarno bolni; — v Št. Vidu na Dolenjskem pa enako ondotni preč. g. župnik Mat. Kulavic. Priporočena v molitev.
Kiesje-ikolljskft svttnika sta postala prečast. gg.: Janez Volčič, župnik v Šmarj^ti, in Daniel Ter-ček, prošt in župnik v Metliki. Čestitamo!
C. kf. okrajni šolski »vitniki so preč. gg.: Kanonik Andr. Zamejic (za mestni ljubljanski šolski svet); dalje dekani: Andrej Drobnič (za ljubljausko okolico), Ant. Mežuarec, Silv. Keše, Jan. Oblak, Jan. Rus, Edv. Polak, prošt kan. Peter Urh, Ant. Aleš, Mart. Skubic, Mart. Šlibar in Jan. Hofsteter.
Nesreča. V Ljubljanico je 30. pros. (kar značaj ranjcega in vse okolišine pričajo) po nesreči padel Egidij Jančar in utonil; šel se je bil boje umivat, ko mu je kri tekla, kakor sicer večkrat; našli so ga pri kraji v vodi — na eni strani še s suho obleko. Bog se mu duše usmlili!
Vredniitvo „lir-a" v Celovcu je g. A. Einspieler, ker na očeh slabi, izročil g. Fil. Haderlap-u. Novi g. vrednik naznanja v 2. štev. „Mira", da njegovo gčslo je: rVse za Boga, cesarja in domovino". Tako je prav in pošteno.
Velikodušna žena. Francoski dnevniki pišejo, da je princesinja Klotilda (žena Jeroma Napoleona in hči Viktor-Emanuvelova) omedlela, ko je zvedila, da je ru-
deči princ zapert in da njena brata vsak dan pozvedu-jeta, kako je z zdravjem pobožne princesinje.
„Unita cattol.44, ki je v okolišinah, da lahko zvfc resnico, temu nasproti piše:
Gotovo, ta keršanska žena ni mogla in ni vnfemarna ostala pri osodi svojega moža; toda ona je močna žena in ona spolnuje vse svoje dolžnosti, ne da bi zat6 omedlevala. Svojo duhovno moč je prav blagodušno pokazala o smerti svojega očeta Viktor-Emanuvela. Ko je bila zvedila, daj je kralj bolan, je poslala prošpjo do Pija IX, da smč priti v Rim streč svojemu očetu. Nekdo, ki je videl pismo velikega papeža, nam zaterjuje, da je Pij tako-le odgovoril:
„Predraga hči! Ne le da Vam dopustim priti v pomoč svojemu očetu v njegovi poslednji bolezni, temuč Vam tudi to zapovem."
Princesinja se podd na pot. Predno pa dospe v Rim, zvč, da je kralj umeri; toraj m6ni, da ji ni več dopušeno priti v papeževo mesto, in se verne.
Ko Pij IX z\6 velikodušno obuašanje Klotilde, je zaklical: „Lejte jo, pravo katoliško ženo; ta je v resnici princesinja — vredna starodavne Savojske hiše!"
Duhovske spremembe.
T Ljubljanski ikoflji: Č. g. Jan. Vidergar, duhovni pom. v Vipavi, je postal kurat v Podkraju. — Duhov-nija Leše je do 10. sušca razpisana. Prošnje se ravnajo do preč. g. Jožefa Zupana, stolnega prošta.
Dobrotni darovi.
Za itudentovsko kuhinjo: Č. g. Martin Barlič 1 gl.
—	J. Š. 10 gl. — <3. g. župnik Ant. Jamuik 2 gl. 96 kr.
—	<5. g. župnik Fr. Eržen 1 gl. — C. g. Jan. Dolžan
1	gld. — C. g. župnik Jan. Koprivnikar 2 gl.
Za cerkev Jezusovega presv. Serca v Ljubljani: Z Ihana po č. g. župn. J. Dolžanu 5 gld. — Jan. Gasar 52 kr. — Eliz. Pintar 52 kr.
Za opravo uboinih farnih cerkev naie Škofije: Iz Leskovca 22 gld. — S Tople Rebri 9 gld. 70 kr. - Iz Blagovice 17 gl. — S Polšnika 15 gl. 12 kr. — Neimenovana 30 kr. — Po preč. g. kanoniku Urbasu 1 gl. Za Č. g. Matija Majarja: Neka dobrotnica 4 gld.
—	Eden prijatlov 1 gl.
Za Tirolce in Koroice s povodnijo poSkodovane: Dob-ska fara po č. g. župniku L. Albrehtu 24 gl.
Za Marijino sirotišnico g. kan. dr. Jegliča v Sarajevu: L. Krek po č. g. J. Resniku 1 gl. Za sv. Očeta: Nekdo 3 gld.
Za afrikanski misijon: C. g. župnik Fr. Eržen
2	gld.
Za misijon preč. g. J. Oatta v Oazi: Milg. prošt Jož. Zupan 5 gl.
Za naj potrebniSi misijone: Nekdo 7 gl. (Dragi dar. prili.)
Pogovori z gg. dopisovalci.
6. A. J. v S.: Intencije se oddajo berzo dalje. Iskrena hvala in pozdrav! — El. P. v Terž.: Priporočeno odpravni-stvu, ter bode vravnano. — G. F. E. na Z. L.: Upamo, da se vse vravn&; govori se, da ni vselej vsrok pri odpravništvu. Pozdrav! — Preč. gosp. poiiljavceina iz Gorice in Celovca-PreserČna zahvala in pozdrav! — G, S.: Gratias intira.!
Odgovorni vrednik: Loka Jeran — Tiskarji in aaloiniki: Jožef Blaznikovi uasiedoiki v Ljubljani.