ali
pomenki o slovenskem pisanji.
Spisal
Mara«
II. Let o.
«	mm*
Natisnil in založil J. Ru do lf M ilic.
človek, razuma iskaje v vsem svojem djanji in ne-išče razuma tudi v pisanji. Hote si olikati ? slovensko pisavo, hoče vediti ne le, kako naj se piše prav slovenski, temuč zakaj in čemu naj se piše tako in ne drugač. Dokler se pa jezik govori, dotlej se tudi spreminja. Kako naj se spreminja, kako množi in oli-kuje slovenščina? Prava hčerka staroslovensčine ima perva pravico do premoženja svoje matere; toda vsaka stara, če prav materna, se pomladiti ne more, mertva vselej poživiti ne da. Jemati je tedaj treba iz narodovega govora, kar se ga knjižno skazati da, in potem iz bližnjih narečij slovanskih, z vednim ozirorn na staroslovensčino. Narodno naj se mika in razcvita slovensčina v duhu slovenskem, po lastnih pravilih, po velevah lepoglasja in besedne razlage. V7 ta namen se je lani že oglasil „ Jezičnik" in gre tudi letos po svetu, ker nabral je spet zlato čislo lastnih pomenkov ali razgovorov o slovenskem pisanji med časi porednim učencem in časi neporednim to-varšem. Vendar si je svest, da mu bode brez zamere. Da se resnica prav spozna in dobra reč pospešuje, to mu je mar; sicer pa ne misli, da le njegova je prava — kaj še! Beseda besedo prinese, in kjer je mnogo govorjenja, je malokdaj |)rez; graje; kar pa je govoril, je govoril brez suma — z jezikom brez jeze — Jezičnik!
V Ljubljani 1864.
J. M.
o
slovenskem pisairji.
i.
„Navada je vrišit Nov' leto priti, Al res al z' jezikam Mire se striti".
Učenec, ^ako je pisal naš Vodnik v svoji veliki pra-tiki še v unem stoletji. Doslej se je marsikaj spremenilo, navada ta je pa ostala. Novo leto se mora vošiti. Vošim ti ga, ljubi „Tovarš!" tudi jaz, pa ne samo z jezikom kakor je-zičnik, ampak v resnici kakor resničnik. Radovala sva se lani v svojih pomenkih in marsiktero sva uganila; radujva se še letos lepo prijazno, veselo in koristno se pogovarjaje o slovenskem pisanji
Tovarš. Ze velja! In ker je tudi meni resnica, rečem v začetku novega leta, kar Tonček nikoli ni pozabil, ko je prišel v kuhinjo, kadar je Babica kruh pekla, da ima reči: „Gospod Bog blagoslovi!" — Dasi z jezikom, vendar prav iz serca rečem torej: Gospod Bog blagoslovi tebe, tvoje in moje tovarše v novem letu!
U. Slišal sem nekdaj visocega gospoda besedovati: „0-čitno, v očitnem govoru kar ne morem reči blagoslov, blagosloviti, pravim raji le žegen, že gnati". Nato pa spregovori še visočji gospod : „Res, pa vendar jest očitno nikdar ne porečem žegen, žegnati, ampak le blagoslov, in blagosloviti". — Kaj mi je misliti o teh dveh besedah?
T. Kakor veliko druzih smo tudi besedo žegen, žegnati, žegnanje v latinski cerkvi z latinsko službo božjo prejeli iz latinskega jezika.
U. Oho! Kaj nam ni z nemškega žegen došel?
T. Kaj še! Dasiravno veliko reči, toda beseda žegen nanj
ni došla iz nemškega, ampak iz latinskega jezika. Reče se po latinski signum (Zeichen sc. des Kreuzes, signare, segnare das Zeichen des h. Kreuzes machen) in po nemški S e g e n segnen (vid. Adelung Wb., Bauer Gr.), ker se ž eg no vaje da vselej kako znamnje, večidel znamnje sv. križa, in od tod imamo Slovenci žegnati (sich segnen, križati prekrižati se), žegen, žegnanje, Čehi in Poljaci žehnati, žehnani (Panbuch požehnej), Hrovatje in Serbi pa imajo blagosloviti, blagoslov.
U. Kako se ume beseda blagoslov?
T. Iz blago (bene)in sloviti (dicere, slovo verbum), torej blagosloviti benedicere (nemški benedeien), blagoslovljene ali še navadniše blagoslov, benedictio (Segen), kadar se kaj govori ali moli.
U. Kadar se pa kaj moli, kak dar pomoli, kaj daruje, kako naj se tedaj imenuje?
T. Tedaj se sme reči blagodar, blagodat ali blago de t (iz blago in djati, dati, deti, sagen, thun), po latinski beneficium, gratia.
U. Gratia je gnada; gnada nam pa res iz nemškega prihaja.
T. Pred ko ne, ker iz gnati, ganiti (ganem, genem, ginem — ganada, genada, ginada — g na d a), kar človeka gane, ganja, priganja k dobremu, se pač ne more razlagati, — kali?
U. Kako Nemci razlagajo besedo Gnade?
T. Eni iz glagola (nithan), ki pomeni pomagati, podpirati (helfen, unterstutzen), eni pa iz ni d (nieder) Genade, Gnade (von der Herablassung zum Nieder en).
U. Ali ni nemška razlaga bolj prisiljena kot slovenska ? Ktero besedo imajo Slovani za to?
T. Slovani imamo sploh m i I o s t, ki sama po sebi pomeni ljubezen in usmiljenje, in res iz usmiljenja (miseri-cordia, venia) se nas Bog usmilva, nam prizanaša, iz ljubezni in prijaznosti (gratia, favor) nam daje svoje neskončne dobrote. Prav se tedaj Gnade po slovenski imenuje milost. Velikrat se lahko reče dobrota, pomoč, prijaznost, blagost, blagota božja, dar božji ali blagodar, in kakor je v staroslovenskem in v rusovskem blagodat, blagodet božja.
Tako se vjema latinska benedictio in slovenska blagoslov, beneficium in blagodat ali blagodet, blagosloviti, b I a g o d a r o v a t i ali tudi b 1 a g r o v a t i benedicere, nemški benedeien.
U. Sej res, blagrovati je segnen, blagrovana ali blažena je benedicta (gebenedeit). „Le toliko nas bla-gruje, vedno me blagruje", se tu in tam sliši; in po tem takem je blagor Segen.
T. Miklošič, kakor se kaže, tega ne poterdi ter pravi? da so si ljudje še le naj novejši čas to besedo vmislili. (^Blagor asi. blago že, euge, als subst. anzusehen, ist den leuten erst in der jungsten zeit eingefallen: blagrov. ravn." piše v Formi. 181.)
U. Ravnikar ni ravno iz naj novejšega časa (roj. 1776, um. 1845), in sej tudi novejši čas ima marsikaj dobrega in hvale vrednega. „Take blagre mi je soseda zavolj tega dajala", so mi rekli nekdaj mati. Slišal sem jih na svoje uho.
T. Primeri po tem takem blagor, blagora; blager, blagra in tabor, tabora; taber, tabra. — Sicer pa rečem še enkrat o novem letu: Blagor tebi (blagože, eiige, gut H e i I) !
n.
U. Dobro še pomnim, kadar so o božiču ali velikonoči mati pekli kruh — popertnik ali kolač —, smo otroci bili vsi po koncu, vsi veseli, vse praznično se nam je zdelo. Tako se bere tudi v najni knjižici: ^Kadar koli je babica kruh pekla, imeli so otroci praznik". Govori se po tem o kruhu, hlebu, hlebcu in hlebčeku... Ako je ktero dete mrvilo kruh na tla... na d rob ti ne se ne sme stopiti... kdor se prepira s kruhom... ko se hleb po strani reže... mrvila je drobtine... košček kruha... palje kruh na tla itd. — Kako se pač razlagajo besede kruh, hleb, drobtina, drobiti, m e r v i t i ?
T. Kar zdaj pravimo kruh (panis, Brot), se je nekdaj sploh reklo hleb, se sim ter tje po Slovenskem še pravi, povsod pa ume ; ravno tako je v navadi beseda hleb v staroslovenskem, ruskem, češkem, poljskem jeziku v tem pomenu. V nekdanjem gotiškem se bere hlaifs, hlaibs (Brot, panis), in
iz tega so Nemci povzeli svoj sedanji L a i b, ki se le iz go-tiškega ali pa iz slovanskega da razumeti.
U. Hleb kruha sploh pravimo kranjski Slovenci; ali bi ne smeli reči tudi kruh hleba?
T. Še lože, ker kruh hleba je po besedni razlagi to, kar pravimo sedaj navadno kos kruha. Kruh je kos (fru-stum, fragmentum) iz k ruši t i (frangere). O tem piše Kopitar vGlag. Cloz.: „Kruh' proprie frustum panis; hinc Carn. et Dal-matis panis ipse (aliorum hlčb') a verbo krušiti frango. Sic et Graecis artos nune est psvmi (psomos) frustum, buccella" (Broc-ken, Bissen, Mundvoll).
U. Morebiti so tisti hleb imenovali kruh, ki so ga k r u š i 1 i, drobili, lomili, kakor lomimo postavim mlince?
T. Ze menda. Kruh-, herhniti, kerhek (fragilis), krušiti itd. so v slovenskem, krušiti, krušina v češkem, kroha (mica, drobtina), krošit' (frangere, drobiti) v ruskem navadne, torej vzajemne besede slovanske. In kaj velja, da je nemška beseda krurne, krumehen ravno slovenska kruha, krušina, kruhma, k e r m a ?
U. Kar pravimo drobtina, kaj ne? — Čul sem že tudi droAtina in drobtina ?
T. Toda le po posamnih krajih, časi iz blagoglasja. Glasniki se radi spreminjajo in med seboj vravnavajo ali vpodob-vajo. O tej spreminjavi piše Metelko str. 4: „Po več krajih gorenje Kranjske se glasi tudi b na koncu besedi, in v sredi pred k in t kakor f: drof nam. drob, droftine n. drobtine, bof n. bob, bofki n. bobki (bohnenformige Schmalzkuchen) itd., kar pa koj potem „Volkscorruption" — ljudsko pokvaro — imenuje.'
U. Hleb (hlebec ali hrov. hlebac, hlebček) se torej kruši, drobi in celo mer vi; kaj znamenuje mervi se, mer v a, mervica?
T. Kakor drobtina iz drobiti, tako merva iz merviti. Merva je a) Heu, b) Kleinigkeit, kakor troha iz treti (Kleinigkeit, Splitter): mervico (Krumehen, ein Bisschen) mi daj; nisem dobil le trohice, le mervice ne (ganz und gar nichts). Kakor merva Viehfutter, pomeni kruh lahko Menschennahrung, živež sploh, kakor molimo tudi: „Daj nam dans naš vsakdanji kruh".
U. In krušni oč e je rednik sploh, kteri komu skerbi
ga potrebni kruh ali živež. — V tem pomenu se glasi pregovor: Vaša gnada kruha strada. — Morebiti je gnada le vendar slovenska beseda, in vaša gnada tisti, ki se žene, poganja, in si kdo vč kaj domišljuje?!
T. Celo v tem pregovoru ima Metelko za besedo gnada oklenjeno besedo milost v znamnje, da je tuja, ter piše: „Va š a g na d a (milost) kruha strada (Er gibt sich fiir einen Edelmann aus, ist aber ein armer Schlucker)".
III.
U. O božiču mati potice peko, in tudi učenci gremo tedaj radi vsaki na svoj dom, ter imamo praznike ali vakance. Ako se ne motim, je nedavno v Glasniku nekdo pisaril, da imamo vakancam reči počitnice, ne pa prazniki ali šolski prazniki. Ali res?
T. Jaz bi djal raji poskočnice ali popotnice, ker tedaj naj učenec poskoči, če zna, čez germ in sterm, da si krive ude poravna, ali naj popotuje čez hrib in dol ter pogleda po svetu, ali znajo drugod kaj več kot hruške peč'!
V. Kaj torej pomeni beseda praznik, daje mogel oni tako nasvetovati.
T. Praznik je iz prazen, a, o (vacuus, leer), tedaj prazniki po besedni razlagi prav primerno vakance (vacare a studiis). O tej besedi piše spet Kopitar: „Prazd'nik' m. dies festus. Cave credas in prazd'nik' inesse quidquam (de) d'n' (den, dan). Est formatio simplex et regularis ab adj. prazdV; prazd'novati ferior. De d epenthetico in prazdV pro praz'n' (cf. pol. prozny) diximus alibi".
U. Praznik je torej namesti prazdnik?
T. Kakor gosposka nam. gospodska, soseska n. sosedska, brezen nam. brezden ali brezdno (brez in dno, stsl. bezdna f. abyssus), pozno n. pozdno, serce n. serdce itd. (cf. I. Jezič-nik. L.)
U. Ker je prazen lat. vacuus, se res prav imenujejo vakance šolski prazniki, ker so šole in šolske klopi prazne, šolarji pa praznujemo, smo prazni ali brez dela.
T. Praznik pomeni v pervotnem pomenu prestajo ali prestanek od dela (Gutsman), skorej to, kar del o pust (feria Ruhetag), in nedelja — iz ne in delo, delati — dan, o kte-rem se ne sme navadno delati; v drugotnem pomenu je pa tudi
(kar lat. feria) posvečen dan, svet dan, svetek, god (dies festus, Festtag). Drugi Slovani imajo v tem pomenu svet-dan, blagdan, svetac, svetkovina, posviceni (čes.); in že na Dolenskem pravijo svetačen, svetičen, svetčen dan, svetična ali pa praznična, pražnja, nedeljska obleka.
U. Kakor praznik, pomeni tudi nedelja oboje : a) prejenjati od dela ali praznovati in b) dan posvečevati, na tanko po zapovedi. Vendar — ali bi se ne smelo pisati nedela ali nedelo brez j — iz delati, delo?
T. V naših pervih, brizinških spominkih se bere nedel moškega spola (cf. mon. Frising. I. ježe ne spasal nedela, ni sveta večera). Mislili so nekteri, da je tu napaka nam. nedelje; toda Jarnik je povedal, da se nedel na Koroškem rabi v moškem spolu (nedel der Feiertag, nedelja der Sonntag; in Karnt. auch eine Woche, vid. Etymo!.).
U. Ravno tako se mi zdi pondelek ali ponedelek nam. ponde 1 j ek.
T. Jarnik piše ponedelik; Metelko je imel najpred tudi ponedelik, potem je pa popravil v ponedeljek, in tako pišemo zdaj navadno pondeljek ali ponedeljek. Koroški in šta-jarski Slovenci pišejo vendar skorej raji nedela (cf. skudela in skudelja), pondelek, nedelska obleka, in Murko pravi celo postopaču nedelko!
U. To je pač prenežno ime za človeka, ki pase lenobo!
IV.
17. Unikrat si djal, da bi se praznik, svet dan, smel imenovati tudi god (dies festus, Festtag); — od kod pač to imenovanje ?
T. God je v stsl. hora, tempus (opportunum) ; g o din a hora, dies; godište tempus, annus; v nsl. je tempus, dies festus; v ruskem se zove tako leto; v hrovaškem tudi gostija, v serbskem slovesnost.
U. God moj je, kadar obhajam spomin svojega patro-n a, priprošnjika ali zavetnika pri Bogu.
T. Tisti god se imenuje po nemški Namenstag, po rus., polj., čes. imeniny, pb serb. godovni dan, ali imen dan.
U. Po moji misli se lepo vjemajo različni pomeni v slovanskih jezikih; kadar je v letu posebin god, se slovesno
aIi praznično obhaja, velikrat z gostijo, in mati večidel kaj čez ponev ali prav za prav v ponev veržejo!
T. Sicer pa pomeni god kar godi na, hora(ura so\vohl die štunde, als das Stunden zeigende Werkzeug).
U. V slovenskem vendar le imenitni, slovesni čas?
T. Pa tudi pripravni čas; torej goditi komu ("gra-tum esse, morem gerere); goditi se (contingere, tieri); v god, po godu, vgodno biti (opportune). V stsl. se piše sicer Mgodno; Kopitar ima god tempus, anniversarius dies, gode volupe; hinc ugoditi komu probare se cui, acceptum reddere; vendar bi jaz po svojem vodila raji pisal i'goditi komu, vgodno, nevgodno (cf. vdati se, vdan biti komu, vstreči komu itd. I. Jezičnik XLIL).
U. Kadar sem materi kaj nagajal, so mi rekli: ti n e-g u d a ti!
T. Lej, to je ravno iz glag. goditi, negoden ali nev-goden biti komu (inopportune, tempore importuno).
U. Lan pri nas godimo, in tiči se godijo, in kadar so godni, izletijo iz gnjezda; časi pa še pred poskušajo, in ker še niso leteči ali godni, se lahko vjamejo.
T. Iz glag. goditi se fieri, maturescere (zeitigen) je goden ali godan, godna, o, maturus (zeitig); od tod v nsl. z god a, zgodaj ali z g odej, pri godu mature, goden maturus ali sploh dignus, aptus.
U. Kako imeniten je ta-glagol za nas učence, ki se gori i m o, in bomo godni, kadar srečno opravimo tisto hudo skušnjo, ki se ji pravi godna skušnja ali „Maturitatsprufung". Da bi pač takrat mi ne spodletelo!
T. Kaj pa, če takrat „skozi padeš"?
U. Oh! kdo me bo lovil?
T. Bog daj, da bi tedaj bil godan popolnoma, in da bi ti vse po godu šlo!
U. Potlej bom obhajal god v pomenu rus., lirov., serb., staro- in novoslovenskem! Evo vzajemnosti!
V.
U. „ Ali morali so se navaditi na drobtine paziti.. Drob-tine morajo na ogenj.. Jožek se je moral odvaditi izbirčno-sti.. Dobra gospodinja mora za pero čez plot skočiti.. — in poprej je bilo brati: komur bi bila mogla zaupati dom in o-
troke.. ni mogla videti itd." — Ako se ne motim, se je že mnogo pisarilo o glagolih morem in moram, pomeniva se še midva o tej pisavi do dobrega!
T. Že 1. 1825 piše o teh glagolih Metelko : „Morem (nam. možem), konnen, zmagam. — Na dolenjem Kranjskem se čuje tudi sedanjik moram, ich muss. Tako se govori (kakor tudi v Hrovaškem): Star mora, mlad more umreti, ein Alter muss, ein Junger kann sterben. V preteklem se loči tudi na tanko: Smo mogli, wir mussten; smo mogli, wir konnten. S per- in za- je v pomenu nothigen skozi in skozi po tej obliki navadno: permoram, per morati, perm oral, per-moran". (Str. 118.)
U. Kaj pravijo k temu noveji slovničarji?
T. Janeiič piše (I. 1863 str. 83): „Glagolu moči — morem (konnen) se je v sedanjiku prvotni g v r sprevrgel (oblika možem je med Slovenci le ob hrvaški meji še navadna); po ostalih časih in naklonih se vendar pravilno pregiblje mogoč, (po)mozi, mogel itd. n. pr. Pomozi vsakemu, kolikor utrpiš. Ravn. — Bog pomozi k naši si oz i. N. pr.
Pri tej priložnosti bodi omenjeno, da se je z glagolom moči — morem (konnen) v novejih časih glagol morati — moram (miissen), kar se tiče njegove vunanje podobe, skorej pri vseh Slovencih (razun koroških v junski dolini in po bližnjih krajih, kjer se še dan danes razločno govori: moram, morati, moral) popolnoma v eno zrasel, tako da se le po pov-darku med sebo ločita, n. pr. Mlad more, star more umreti. N. pr. — Mogel sem, ker sem mogel (moral). N. pr.
Ker živi oblika morati — moram — moral še dan danes med Slovenci in ker je bila znana tudi pisateljem 16. stoletja (n. pr. Jest sem mislil ta celi testament vkupe pripraviti, ali se nei moglu, sem moral na dvie razdeliti, Trub.), zato bi bilo želeti, da se tudi v novoslovenski pisavi sploh v rabo jemlje".
Se bolj določno se bere o tem v Glasniku 1. 1863.
U. Povej mi še to v pojasnjenje!
T. Ondi se bere str. 90 takole: „Ni ga menda glagola v slovanščini, da bi se mu godila veča krivica, kakor glagolu: morati — moram (moral, a, o). Cehu in Polaku gaje izpodrinil nemški: museti — musieč, Rus ga nadomeščuje z: nadležat, podobat, dolženstvovat itd., in tudi Jugo-sloven se ga po gostem izogiblje; posebno pa ga črti tu pa tod
Slovenec, prigovarjaje mu, da je tujec, ki ga slovenščina ni nikdar poznala, ali novorojenček, ki so ga še le slovničarji ustvarili slovenščini. — Ne da se tajiti, da ga je večina Slovencev glede vnanje oblike zenačila z glagolom „moči — morem (mogel)", tako da je dan danes vsa razlika med njima samo v predtegnjeni in zategnjeni izreki; — pa vendar je le bosa, kar mu prigovarjajo njegovi nasprotovavci: glagol morati — moram ni tujec; nahaja se med prostim ljudstvom še dan danes, če drugod ne, vsaj po Goratanu v junski dolini in po bližnjih krajih, kjer ga še vedno na polna usta izgovarjajo : moram, morati, moral (v), a, o" in ga nikdar z obliko: wmorem — mogel" ne menjajo, kakor drugi Slovenci; —da „morati — moram" ni novorojenček, priča so nam slovenski pisatelji 16. stoletja, kterim je večkrat rabil, n. pr.: Jest sem mislil (ta) celi testament vkupe pripraviti, ali se nei moglo , sem moral na dvie razdeliti. Trub. — Naj dobi torej ta glagol tudi v novi slovenski pisavi spet veljavo, ki mu gre korenitemu Slovencu".
U. Po tem takem mu tudi midva ne smeva kratiti veljave, ki mu gre korenitemu Slovencu. Zastran Čehov pa že naš Pre-šern poje: „De včasih verli Čeh nemškvati m usi".
T. Res je to, da je moram — morati (zwingen, nti-thigen) prehajavni glagol (in še le gezwungen, genothiget wer-den ~ miissen), da se je po tej rabi težko ogniti vsake dvombe v pisanji, in res je tudi, da pravi Slovenec po glasu na tanko loči miissen in kdnnen.
U. Kako neki?
T. Vsedanjem m dr e m (ich muss) in morem (ichkann) moreš (mor'š) in moreš, moreva (morVa) in moreva, moreta (mor'ta) in moreta, moremo (mor'mo wir miissen) in moremo (wir konnen) itd.; v preteklem: sem mogel (ich musste) in sem mogel (ich konnte); sem mogla in mogla; smo mogli in mogli itd. — Da je samoči, samorem preveč po nemškem ver-mogen, in da je bolje pisati namesti njega samo moči, morem, časih pa premoči, premorem, — se samo po sebi razume.
U. Pa je sitno in celo napčno glas vselej znamnjati.
T. Torej mislim, da je prav in pametno , da pišemo m o-ram (ich muss) in morem (ichkann), sem moral (ich musste) in sem mogel (ich konnte), ker se govori tako d) po Slovenskem tu in tam, in sploh b) po Slovanskem (hrov. serb.) in
c) da se koj v pisanji pomen določi. Kdor pa moči — morem rabi v obojnem pomenu, naglaskov ali posebnih znamenj opuščati ne sme, da se kaže tudi v pisanji, kar se razodeva v govorjenji. —
Sicer pa Janekic še posebej piše o tem str. 240 tole: „Za glagol „k o n n e n" iuia slovenščina: moči ali u t egn i ti (posse), kedarse zaznamlja možnost, in znati (scire), kedar je govorjenje o vednosti; včasi je pa slišati „znati" tudi v prvem pomenu, kar pa ni, da bi se v knjigo jemalo, n. pr.: Mladeneč more, starček mora umreti. N. pr. — Jutri utegne marsikaj drugače biti, kakor je bilo danes. N. pr. —Kar znam, tega mi nikdo ne more vzeti. „Miissen, man muss", se slo veni z glagolom: morati, imeti, ali s pomožnikom je, treba je itd., n. pr.: Kdor se noče v mladosti učiti, mora na stare dni kruha prositi. N. pr. — Zanikernost imaš (ti je~) že v kali zatreti. — Meni je govoriti, tebi poslušati. Navr. — V zornih letih je treba sejati, da se žito v klasje vreteni v moški dobi. Levst.
VI.
U. Daje iz rnogti — moči, možem, mozi (m oz i ti Bog ali mazit' Bog — pravi Dolenec sosedu zdravico napiva-je) prava oblika, kaže slovnica; da pa namesti z ali x imamo zdaj r in pravimo morem, — kako je to?
T. To je v nekterih sorodnih jezikih evropskih navadna spreminjava. Tako postavim v latinskem primeri: o s — oris, mos- moriš, honos-honor, nasus - nares itd.; v nemškem n. pr.: frieren - Friesel - Frost, verlieren - Verlust, kiiren - kiesen, war - was - gevvesen, gahren - Gas, Moos - Moor - Morast itd.
V. In v slovenskem razun morem?
T. O tem piše Metelko str. 16. 17: „Znamenito je, da v nanašavnih besedah za staroslov. *e pridevamo r: nikdar (nik-deže), kjer (kdež), dokler (dondeže), kolikorkrat (čes. kolikož-krat), in v morem namesti možem spreminjamo ravno tako « v r. Na Notranjskem pravijo celo renem namesti ženem 0'ch treibe), in ure nam. uže (schon). Tudi namesti kajati, od tod kazen (die Strafe), govorijo po Dolenskem karati (mit Worten bestrafen)".
U. Kakor nalašč si me napeljal na karati in kaznovati, ker oboje se bere v naslednjih versticah: Kdor daru božjega (kruha) ne spoštuje, tega šiba božja kaznuje; babica
jo je pokarala; mati jih je ostro karala... kaj pomeni prav za prav karati?
T. Kar v staroslov. in ruskem še sedaj kazati (casti-gare, kasteien , hrov. kaštigati, ziichtigen, strafen), kazniti ali kaznovati, kazn' ali kazen v poljskem kara, karati (ferire, punire); kara stsl. rixa (cf. goth. kara, lat. cura, Sorge, Klage, Jammer; karati ali — koga jammern iiber jemand, kla-gen; kar nam. kvar iz kvariti — kaziti, beschadigen , ver-derben).
(I. Ali ni s to besedo v zvezi tudi pokora, pokoriti in pokarati koga ?
T. Nekoliko se vjema; v novoslov.je karati vituperare, reprehendere (mit Worten strafen, ausschelten; cf. rus. pokor' contumelia Tadel). Namesti kaj a ti (Iugere, — se, poenitere) bi jaz torej raji primerjal na ravnost kazati s karati po omenjeni spreminjavi: morem — mosi, kora — ko*a, nebore — ubore — ubo«en itd.
VII.
U. „Mrvila je drobtine mravljam ali ti ca m v lesu'', — pa sej ne červom, ki se v lesu rede in červojedino na~ pravljajo ?!
T. Les je v nsl. res Bauholz, Werkholz (lignum), v stsl. in v druzih slovanskih jezicih je pa tudi gojzd, log (sil-va, nemus, Wald); vendar tudi v nsl. se razume v les iti (v gojzd, ins Holz fahren), in rabi se mislim lahko vtem pomenu (cf.Holz — Geholz les — lesovje, Holzenegg — Lesno berdo).
U. Ali bi se ne moglo reči drevno ali drevesno berdo?
T. Drevo ali dervo pomeni v nsl. a) ar bor, b) ara-trum (plug), in c) dreva (rus. drova) v množnem številu Brennholz (ligna); torej lahko rečem: Grem v les dreva sekat, grem v les po derv, dreva nese iz lesa, lesovja itd.
U. Zakaj pa se časi piše £ica in časi ptica ?
T. Kakor tuj in p tuj, tič in ptič.
U. Kako se ta pisava razloži in pojasni?
T. Ne le posamesne čerke, celi zlogi se snemajo in od-metajo časi v slovenskem pisanji: nograd n. vinograd, čem — češ — če n. hočem — hočeš — hoče, sem. n. Jesem, mu n. >mu; tako tudi tič n. ptič (čes. ptak), tica n. ptica, tuj n. ptuj. O tej besedi negotov poprašuje Metelko v svoji slovnici
str. 79: „AIi ni ptuj, fremd, iz put, pot? Hrov. putujem ich wandere (peregrinor), putni (peregrinus). V sedanji ljudski govorici se sliši sicer le tuj, in ne več ptuj, kakor tudi tič, t i ca, namesti ptič, ptica Vogel".
U. Pa se vendar govori tudi ptuj in ptica; ali je res t u j n. ptuj iz putuj ?
1\ Ne vem, in zelo dvomim, ker se tako različno piše v družili jezikih slovanskih, p.: stsl. tužd', čužd' in štužd', rus. čužij , čes. cizi (cizinec, cizak), hrov.-serb. t u d j ; od kod. dj ali ako iz put, putuj ? Primeri čužd' in čud, čuden (selt-sam, fremd), Čud ingot, thiuda! Nemško se pač vjema z latinskim: Pilger, Pilgrim in peregrinus, in tudi Slovenci pravijo nekteri sv. Pečegrin nam. sv. Peregrin.
U. Pri nas pravijo, kadar je o shodeh veliko ljudi iz vsih krajev: „ToIiko je vnanjih ali zunanjih na shodu".
T. V n a n j i ali zunanji, po lat. extraneus (exter, externus, extraneus), po laški straniero, stsl. stran'n' (in strana regio), rus. stranij, hrov. stran, inostran (alienus, alie-nigena). Bere se tudi v naših brizinških spominkih: s t r a n n a (peregrinum).
VIII.
U. Celo se bere tu, drugej pa clo, in ravno tako jse najde sim ter tje zelo in zlo. Kaj mi je misliti o tem?
T. Celo je srednji spol iz celi, cela, celo (integer), in kakor se sicer srednji spol prilogov rabi prislovno (adverbia-liter), tako se sme pisati tudi celo, dasiravno se izrekuje polglasno c'lo, clo.
U. Pa sem že slišal tudi cel', cel. Ločan postavim e bolj na tanko izgovarja, kot o na koncu.
T. Torej pravim, da je dobro pisati z e: celo; da se o ne izrekuje, je popaka, kakoršna je na pr.: let', vin' itd. ter ni posnemati.
U. Ali velja to tudi o pisanji zelo in zlo?
T. Res se da razlagati zelo iz zel, vendar ima zel v žensk, zla in v srednj. sp. zlo (malus, a, um). Zlo pomeni torej male, bose, schlimm, ali pa zlo, a, malum, das Bose, das Uebel; zelo pa z visokim e (jat) pomeni v stsl. v a Ide, selir. Kakor v celo smo tudi v zelo visoki e spremenili v pol-glasnik, in skorej sploh pravimo zlo in clo nam. celo in zelo
ali zelo, da se loči koj od zelo, kakor se tu in tam sliši namesti pravega želo (stimulus, aculeus, Stachel).
f/. Zlo lep, zlo dober, se reče po tej razlagi torej hudo lep, hudo dober v tretji stopnji!
T. In zelo lep (valde pulcher), zelo dober (valde bo-nus) je silo, jako lep, prav dober. Ker se je v stsl. pisal e (jat), in ker se tako pomen vsaj nekaj določi, res ni napčno pisanje celo lep (ganz, sehr schon), zelo dober, celo ne, celo nič (cf. ganz und gar nichts) itd.
IX.
U. Slišal sem že, da se ima cel in ves ločiti v pisanji, pa ne vem kako.
T. Janežič to razloči str. 225, kjer piše: „Ves, vsa, vse pomenja prav za prav to, kar v nemščini ali, alles, — v latinščini: omnis, cunctus, universus, totus; včasi pa se menja med slovenskim ljudstvom s prilogom cel t. j. ganz, unver-sehrt — v lat. integer, n. pr.: Vsi ljudje vse vedo (kar pa ni res). N. pr. — Koren vsega hudega je lakomnost. Met. — Vsa (bolje kot cela) zemlja (jaz bi djal: ves svet) je hiša božja. Ravn. — Ves dan, vse leto, vse dni svojega življenja itd."
V. Ali se mar ne sme reči cel dan, celo leto, celo življenje?
T. Sme se sme, sej se ravno v teh zadevah reče lahko integer ganz, in sej tudi Metelko piše p.: cel teden je bil tam; celo noč nisem spal itd.
U. Celje hlebec, dokler ni načet; cele so hlače, cele so bukve, dokler niso natergane ali raztergane.
T. Nasprot pa se mora reči: vsi hlebci so bili načeti; hlače so vse umazane; vse bukve sem prebral (ne pa cele); vse mesto je bilo po koncu (ne pa celo mesto); vsa šola se je veselila praznikov (ne pa cela šola); vso kupico sem popil (ne pa celo kupico sem popil!), vsemu svetu je znano itd. Sicer pa pomeni cel' tudi zdrav, sanus.
U. R a n e se c e 1 i j o, ranjena roka ali noga se celi itd.
T. Torej je celiti sanare, sanum (salvum, integrum) alitjueni reddere; celovati osculari, salutare (kiissen, her-zen), celovanje salutatio (pariter convenit etymologice cel' (integer) cum salvus, salvum i. e. integrum aliquem velle, — Kop. Glag. Cloz.)
U. Ali imajo drugi Slovani tudi te besedici s povedanim razločkom ?
T. Sploh ste znane vsim, le da bližnji naši sosedje pravijo sav(vas),sva, s ve namesti našega ves, vsa, vse, ktero se lepše vjema s staroslovensko obliko. — In kakor se znam-nja tretja ali presežna stopnja s celo, zelo ali zlo lep, tako se sklepa v višji stopnji tudi ves ali vsega: vsemogočen ali vsegamogoben, v$e<jravedin itd.
X.
U. V kteri zvezi ste besedici zel, zla, o in zal, a, o, ker se mi zdi, da imajo Hrovatje tudi besedico zal?
T. Imajo jo res, toda v drugačnem pomenu.
U. Zel, zla, o je hud, a, o in zal, a, o je berhek ali lep, a, o.
T. Pa le v slovenskem jeziku, in še v tem le bolj na gorenji strani tako, da bi jo smel imenovati gorensko kranjico ali gorenko. Zal mladeneč, zala deklica je tu lep mladeneč, lepa deklica, po dolenji strani in po Hrovaškem pa hud mladeneč, hudobna deklica.
U. To bi Gorenec naletel, ko bi berhki Hrovatici rekel: Zala moja !
T. Res ne vem, da smo mogli Slovenci tako premeniti tej besedi pomen. Pač je le predostikrat zal dečko tudi za o ali zal (malus) v hrovaškem pomenu, in zala deklica ravno tako zala ali zla (hudobna)! Da bi tako ne! Vendar bi svetoval rabiti zal, a, o v pomenu lep, a, o (nett, schmuck) le v domačih prilikah in spisih, v vzajemnih pa se je ogibati za umevnosti voljo.
U. Zal je pri nas berhek (stattlich)?
T. Tudi ta beseda mi je na sumu ali dvomna, ker je ne dobim pri druzih Slovanih. Prav zdi se mi torej, da se vjema celo na tanko z nekdanjo gotiško bairhts in staronemško berht (lucidus, hell, kiar), in od tod berhtek, berhek (cf. Murko 780. str. briht, m. die Erinnerungskraft; brihtati se, sich erinnern, sicli besinnen), brihfen, brihtna glava itd.
U. Zdaj se brihtam, da ima zal v drugi stopnji berlike j ši ali berhkeji.
T. Metelko ima za brehek v drugi stopnji kar gorši, gorji; Potočnik zal (statllichj - gorji, gorši — z opombo,
da ima 95Pr' g°rnj'h Slovencih uno pomembo, sicer se pravi hudo, bose, v sodnji stopnji gorji, schlimmer; od tod medmet gorje, wehe! — Naj boije mi pa dopade, kar piše o tem Janežič str. 52: „zel (hud) — gorši, gorji".
Opomba. Gorši je Kranjcem sploh primerna stopnja prilogoma zal in brhek namest pravilnih oblik zaljši, brhkejši, brhkeji, ki se tudi sploh rabijo, n. pr.: Na gori cvetice naj zaljšc cvet6. Vilh.
U. To je i meni kej všeč. Čim manj razlik , tem lepši in pravilniši jezik. Pisati hočem torej zal, zaljši, naj zaljši v slovenskem, in berhek, berhkeji, berhkejši.
T. Prav , sej imamo tudi zališati ali zaljšati iz zaljši, kakor lepšati, boljšati, daljšati itd. iz lepši, boljši, daljši v drugi stopnji.
XI.
U. »Spoštujte božji dar (kruh), brez njega je gorje, in kdor ga ne spoštuje, tega božja šiba kaznuje", je babica govorila otrokom. Gorje je po tem, kar si mi ravno zdaj povedal, v drugi stopnji iz gorji, in to iz zel ali zlo (hud); pa tudi za zal (lep) in berhek je sodnja stopnja gorji, gorši; — kako se pa spet to enači?
T. Ključ do te razlage mi da Metelko str. 81, kjer pravi, da je gorje iz g dre k („Auf p und zwar up ist das einzige gorup, auch gorjup, bitter, herb, von gorek, vvelches letztere bey uns warm, bey andern Slavven aber bitter heisst, gorjč> gorčica Senf"). Kakor je iz širok, kratek itd. druga stopnja širji — širši, kraji — krajši, tako je iz gorek (vvarm, bitter) gorji — gorši, in od tod gorje (wehe).
U. Po tem takem celo Gorencu ni svetovati, naj zove nevesto svojo goršo memo družil)!
T. Kar gori, je gorko, greje, časih žge in peče, in kar peče, je hudo (arg), in čim bolj peče, tem hujše ali gor še (arger) je! Pa se da še drugač razlagati.
U. Kako še?
T. Na ravnost iz gerd.
V. Oho! Zala Meta — huda Meta, gorša Urša — gerša Urša! To je prav za pust!
T. Cuj! Kar mi pravimo sedaj gerd, se je reklo v stsl. gr'd' (superbus, arrogans, ostentans), v ruskem pa se glasi gord, in na ravnost iz gord je sodnja stopnja gorji — gorši,
kakor iz terd terji — terši (cf. stsl. gr'deti ali gr'diti se, rus. gordeti ali gorditi se, superbire).
V. Mi sicer nismo Rusi; vendar so zali ljudje velikrat res prevzetni ljudje, se šopirijo in napihujejo, in napuh je gerda reč. Sej pravim, pa še porečem: Slovenec je bistra glava. Kako pristne primke (zale, gorje, gorše) je vbral kej umoslovno prevzetnim in košatim deklinam, ki se ponašajo s svojo neeimurnostjo in si domišljujejo, da so ponosne, če tudi niso!
T. Zdaj si jo pa ti zadel! V serbskem res pravijo ponos v dobrem ali vsaj ne slabem pomenu (der erlaubte, edle Stol z), ponosen, ponosit, in tudi pri nas smo se tega popri-jeli; toda v staroslovenskem je ponos' exprobratio, dedec u s (magy. panasz (juerela, rum. ponos nomen infame — Miki.), ponosV probrosus, ponos'no indecore (unanstandig, schimpflich).
U. „Bi ti slovenske ker vi, bodi Slovencu ponos", poje gotovo v naj lepšem pomenu Koseski.
T. Pa mu je vendar, žali Bog! velikrat še ponos v ru-munskem pomenu — nomen infame!
XII.
U. Ne da se mi prav misliti, da bi res v tako slabem pomenu bilo navadno ponosit i, ponos, ponosno.
T. Sej pravim, da je celo v dobrem smislu jemati ponos, ponosno zdaj v slovenskem pisanji; ponos i ti t. j. malo nositi (ein wenig tragen, z. B. Kleider), ponošena suknja t. j. ne nova. Tudi v sostavi oponositi, oponašati, oponašanje rabimo v dvojnem pomenu: a) posnemati koga (nachahmen, jemandes Mienen, Geberden nachmachen), večidel slepo, neumno, v norceh posnemati, in b~) očitati komu (vorriicken, vorvverfen).
U. In tedaj se menda tudi loči, in a) reče oponašati koga, b) pa oponašati komu.
T. Pisati sojeli ponaša, Slomšek ponosa (Action des Declamators); govornik lepo ponaša ali ima lepo ponašo (ob-našo) t. j. lepo spremlja besedo svojo s primernim telesnim gibanjem in kazanjem. Sicer pa se ponašati, n. pr.: za svojo pravico, s svojo umetnostjo itd.
U. Oponašati ali očitati komu kaj —je pa vselej v slabem pomenu.
T. Pri nas Slovencih; pri druzib Slovanih pomeni sploh pokazati, razodeti, razkriti, po besedni razlagi iz oko—oči, očitati in očitovati (manifestare, ostendere), o č i t ali očiten (cf. stsl. očivesV, očivestV manifestus).
V. „Kar svet ima zdaj skrito, bo enkrat vsem očito" (nichts ist so fein gesponnen, es kommt einmal an die Sonnen), pravi slovenski pregovor. Bere se tu pa tam očividno.
T. Tudi očevidno in celo očovidno, prav po nepotrebnem, ker očito ali očitno, in vidno samo na sebi že pove, kar se ima reči.
r/. Ta mož je kej očiten, je kej vidin, t. j. ga je kaj viditi, je životan ali dobro rejen.
T. Pa tudi — je vreden, da ga vidimo, da nanj gledamo — skorej to, kar ponosen, veljaven (ansehnlich, statt-lich); in očito, očitno (oflentlich, augenscheinlich, visibiliter, palam), očitoma, kar vidno, vidoma. Sicer pa vidin ali viden, dna, o zaznamnja to, kar Murkov viditen, tna, o in viditelen, lna, o (sichtlich, sichtbar).
XIII.
U. Kar pravimo Slovenci hud, a, o, pravijo drugi Slovani zel, zla, o; ali pa imajo tudi našo besedo hud, hujši?
T. Imajo jo večidel, dasi v nekako širjem pomenu.
U. V kacem? Kaj pomeni beseda v staroslovenskem ?
T. Kopitar piše o nji: „Hud' vilis. Carniolis estmalus, et fere idem quod aliis %'l' et s'hužd'šati (s'hujšati) macresco".
U. Sej je re^ v teh dveh zadevah v slovenskem navadna: hud biti, Muditi, hudovati ali hudobovati se, in hujšati, shujšati, shujšan, pa tudi shujšati koga (na telesu), in pohujšati (na duši, scandalizare). Murko ima v slov.: shuditi verderben, schlecht vverden, n. pr. vino, kostanji, jabelka so se shudile.
T. Miklošič ima hud' stsl. pauper, sordidus (cf. vilis), hudeti minui, huditi diminuere, hudodušV pusillanimis; v hro-vaškem je hud — bose, boshaft; v ruskem aj schlecht, iibel, schlimm, b) hager, mager; v poljskem, češkem, slovaškem hudy a) ar m, b) mager (hudičky sehr arm), hudeti arm werden, huditi arm machen itd. (cf. macer in mager).
U. Kako lepo sklepa spet Slovenec gorenske in dolenske Slovane, ker v obeh pomenih imamo besedo hud (bose) in shujšan (mager), in ubogi berači ali reveži so večkrat shujšani ali suhi, pa tudi velikrat hudi na duši (schlecht, bose) Velika beračija velika hudobija — se le prerada pajdaši!
T. Res so ubogi dostikrat brezbogi, brez Boga, ubožni — brezbožni, torej tolikrat nadložni! — Huda se je godila hudobnim že pri naših prednikih. Živeli so nekdaj Slovani v tako imenovanih zadrugah ter so si vzajemno pomagali.
Svaka zadruga, piše Mesič v Književniku I, 1., imaše svoju baštinu (dje-dinu), od koje su namirivane potrebe svih članova: zato nije bilo siromaka (čes. chudy); siromak i bez imanja bijaše samo onaj , koga je zadruga zbog kakova zločina iz svoga krila izključila; zato je rieo ehudy izvorno toliko zna-oila koliko zli, kao što Slovencem hudi danas u tom znamenovanju rabi (cf-Slovanske pravo. sp. dr. H. Jireček).
U. Hudi — zli, zlobni — hudobni! „Hudo lepa, hudo dobra je ta" bi po tem bila tretja stopnja kakor zlo lepa, zlo dobra namesti zelo lepa, zelo dobra. — „Temuč reši nas od hudega" prosimo v Gospodnji molitvi, in časih se še sliši in bere: ^,od zlega". Hudo je tedaj z leg v slovenskem.
1\ „Aus dem sg. gen. neutr. zlega, piše Miklošič §.283, hat der unverstand den nom. z leg herausgekliigelt, woher der sg. instr. z lego m trub". —
U. Pa že Truberjeva neumna glava si je besedo zleg vmislila?! Torej je že tako stara?
T. Tudi naslednji in sedanji celo dobri pisatelji jo rabijo veseli, da imajo za zlo ali hudo (malum, das Uebel) lastno besedo, in kakor se vidi, jo javalne popustili bodo.
U. Ako je zlega res iz zli, a, o, so mogli sploh egarji biti, sicer bi bili pisali zliga, zlimu itd.	,
T. Da bi pa zavoljo tega celo besedo schlecht slovensko imenoval, tega pa ne (cf. schlecht — schlicht).
V. Kako to?
T. Bilo je že brati, dažleht ni schlecht beseda, ker je iz zleg-t, žleht! — Ne najdem je nikjer v nobenem slovanskem slovarji, bila bi grozna popaka, in nam je tudi Nemci ne pustijo.
U. Naj jo le imajo, le imajo! Mi Slovenci pa raji vse „žleht" reči in „žlehtne" lastnosti zaverzimo, potlej nam te besede celo treba ne bo (cf. Nov. 1849).
xrv.
T. In „ubogi berači ali reveži so večkrat suhi, pa tudi velikrat hudi na duši" — si tolikanj pomenljivo rekel; ali pa tudi veš, kako se razlagajo besede ubog in berač in revež?
V. Da se v sostavah ubog, ubožen, ubožnost, ubožati vjema u- z gerškim a- (privativum), ravno nasprot besedam Bog, bogat, bogastvo, obogateti, to si mi že lani razjasnil; in v Novicah je bilo nekdaj brati o koristi koreninoslovja:
Kriči Minerve sin: Zabite si v cepine! Vb ogi in bogatin Sta ene korenine!
T. Pa bi se moglo pisati z u- in glasila bi se tretja versta: Ubog in bogatin. — Obe se strinjate v besedi Bog, in Kopitar piše: „Radi\ vocis bogat', a, o dives certe a Bog', si-cut lat. dives a Dis aut Deus?" — vendar z vprašajem na koncu.
U. Ali je prav slovenski: bogati koga? Kaže se, da se bolji Slovenci pisaje ogibajo tega glagola. „Kdor ne boga, ga tepe nadloga", — so mi mati tolikrat djali, in bogi j i ve otroke imajo starši radi, nevbogljive pa karajo in kaznujejo!
T. Res imajo sicer Slovani v tem pomenu slušati, poslušati koga, pokoriti se komu (obedire, obsequi alicui), poslušen in p o s 1 u š I j i v, pokoren in p o k o r 1 j i v (obe-diens, gehorsam); toda marsikdo sluša in posluša in se celo pokori, pa vendar ne stori, t. j. ne boga. Tudi je slišati — slušati in poslušati to, kar je nemški h oren — horchen, latinski audire — auscultare. Dobro še pomnim, da mi je celo težko djalo, ko nam je učencem ranjki Metelko pri tej besedi z ramami zmajevaje rekel, da je bogati, bogam pred ko ne iz nemške folgen (folgati — bolgati — bogati)! — Od kod tolikrat^«- ali bolje menda v-: vbogati, vbogljiv, nevbog-Ijiv, vbogljivost, nevbogljivost? Kam je prešel l iz folgen — bolgati? Zakaj se nikdar in mislim tudi nikjer ne sliši? Kako, da je tako domača ta beseda in tako razširjena, sploh znana med slovenskim narodom ?
U. Morebiti za to, ker Slovenec rad boga?
T. Res je to, rad boga Slovenec, rad ravna z Bogom, po Bogu (nekdaj u Boga), pobožno, vdan v voljo božjo — svest si, da bo tudi Bog kdej ravnal z njim po svoji preveliki milosti. In ravno po Bogu ali z Bogom ravnati bi se djalo bogati ali vbogati.
(7. Pa ne še božati, pobožati koga?
T. Božati koga se reče v stsl. za boga ali malika koga storiti, delati, imeti (deum facere), kakor ima marsiktera mati svoje preljubko dete, ktero boža in boža, da se ji na zadnje zboža ali zboga, in je potlej brez Boga — njena nadloga!
U. Iz tega se lahko spozna pomen v novoslovenskem. Ce je torej božati ali božiti koga čisto slovenski, zakaj bi bogati, vbogati, bogljiv itd. ne bilo?!
T. Prav veselilo me je brati v Miklošičevem slovarji: nsl. bogov a ti vaticinari Irub. coniectura assequi meg. bogo-vec hariolus les. zbogati se corrumpi: seme se zboga; zlega boga vživa infelix est meti.; borme pro bože me. nota zboga, zbog rib. zbog prip. propter. — Ako je zbogati, t. j. spriditi ali skaziti se (corrumpi) v slabem pomenku res sloveuski, zakaj bi v dobrem — bogati, vbogati — ne bilo !
U. Pri nas pa pravijo: sta se zbogala, t. j. zbotala, pobotala ali pogodila, spravila sta se.
T. Po tem takem bi bilo ločiti z v dvojnem pomenu a) cum, mit, so - s - z in b) de, von, dis-, se-s-z, ali raz, kakor soglasen in seglasen, soroden in seroden (cf. I. Jezičnik XLIII).
C. Seme se zboga, t. j. spridi, in zopernika sta se zbogala t. j. spravila.
1\ Kolika pa mi je bila radost citati na drugi strani:„ stsl. bogati servire, nsl. bogati obedire". Zdaj sem gotov, zdaj vem, da je slovenska, ne pa nemška. — Res ima Miklošič koj po tem pristavek: „quod tamen germ. folgen esse videtur". Vi-detur — „esse videtur" — pravi slavni jezikoslovec.
XV.
T. Marsikteri duhovno ubog je telesno bogat, in nasprot telesno ubog dušno bogat, in le redko se sklepa oboje bogastvo; pa vendar po navadi je ubog tudi berač in revež.
U. Berač se imenuje tisti, kteri dari bere ali miloščine prosi in moli vmes. Prav za prav se pri nas češnje bero, grozdje se bere, kadar je zrelo; hruške, jabelkabero, pa tudi tresejo in pobirajo i. t. d.
T. In vtem pomenu je beseda berač ali morebiti še bolje brač — slovanska, sicer pa ne. Čehi pravijo našemu beraču žebrak (Bettler) in že brati ali žebroniti (betteln). Sicer
imajo tudi Slovenci to besedo, zlasti gorenski in koroški, in tudi štajerski vedo, kaj je žebrati, zebram in žeberjem (Murko , beten), požebrati, žebranje itd.
U. Morebiti je res češki žebrač naš brač ali berač, kakor pravimo nograd namesti vinograd? — V slovenskem beremo tudi bukve in pisma, — ali jih drugi Slovani ne?
T. Drugi jih čitajo. Že v stsl. ima brati dvojni pomen: a) capere, legere, colligere (lesen, sammeln), in b) pugnare, contendere, congredi (kampfen, streiten).
V. Po tem takem se res vjema berač in revež, brati ali pa rvati se, in kadar se berači zrujejo ali spopadejoje huda. celo pregovor imamo, kadar sneg zelo naletuje v precej kosmičih, pravijo: sneg gre, kakor da bi se berači tergal i!
T. Sicer ima Kopitar r'vuse rixari, germ. sich raufen; in Miklošič: „r'venije, revnost' contentio, aemulatio; revnovati aemulari (cf. neosl. reven et pol. rzewny)".
U. Pa to utegne biti v dobrem in v slabem pomenu?
T. Se ve da. Kar v stsl., pomeni tudi v novejših slovanskih jezicih: reva, revnost, revnivost aemulatio, zelus in zelotypia; reven, revniv aemulus. Pri nas je reva, revež — ubog, ubožec (mitleidswiirdiger Armer, Metelko).
U. * Kakor gladež», pumpež, kradež, sitnež !
T. Cigale ima celo rev a ti (arm sein), kar je v stsl. ubožati (pauperem esse); strašno je reven (er ist blutarm) itd.
U. Ta in una reva je že marsikoga ugonobila!
XVI.
U. V slovenskem beremo tudi bukve in pisma, drugi Slovani pa jih čitajo; — ali je č i ta ti naša beseda?
T. Prašaš, sej imamo že dokaj časa čitavnico, kjer čitamo dnevnike, tednike, letnike, mnogoverstne časnike ali časopise.
U. Iz ktere korenine se razvija glagol čitati?
T. To nam pove Kopitar: „č'tu valere i. q. numero, hodieque Carn. čteti est numerare; hinc lego literas, numero habeo aliquem i. e. honoro®.
V. Čitati po tem takem pomeni a) numerare, b) legere, 'n c) honorare.
T. Korenika je prav za prav čet ali čit. V stsl. se
glasi č'tu čsti in čisti, ker se t pred t v s premeni, kakor pletem, nedol. plesti nam. pletti itd.
U. Pa mi ne pravimo čteti, ampak a) šteti numerare.
T. Kakor štirje namesti čtirje, pošten nam. pocten, poštenje nam. pocten je, ali kakor Serbi pravijo što nam. čto. Zavoljo blagoglasja torej spreminjamo č pred terdim soglasnikom v š, pred samoglasnikom se pa spet prikaže: četerti itd. V češkem imajo čet ali število (v rus. celo Ehepaar, četati in s'četati conjungere, copulare), tudi v stsl. četa cohors, turma; iz nedol. čisti je stsl. čislo in čisme, numerus ; čisla (v rus. Numeri, IV. Mojz.). V lirov. pomeni čislo tudi Rosen-kranz (krunica, brojanice), kar v rus. četky. Sploh se sme reči, da šteti ali številiti pomenijo glagoli česti, citati, čisliti, čislati, čislovati (zahlen, rechnen).
V. Citati pomeni b) legere brati.
T. Že v stsl. ima ta pomen, in v češkem ločijo čtu čisti t. j. brati in čitati t. j. prebirati, večkrat ali delj časa brati. V hrov. pravijo štiti n. čtiti knjigu in čitati; od tod čitatelj, čitanka (berilo, knjiga), čitarna, čitavnica, čitaonica itd. Tudi čisme -ena, kakor pisme ali pismenka (litera).
U. Vjema se pervi pomen z drugim, in čislo ali brojanice se imenujejo zato, ker se na vezi nabrane jagode štejejo in prebirajo pri molitvi.
T. Kar pravijo gorenji Slovani čislo (število) v slovnici, imenujejo dolenji broj iz brati, brojiti (numerare), p. enojno, dvojno, množno čislo, enojni, dvojni broj, množni ali višebroj.
U. In c) pomeni honorare častiti.
T. Tudi častiti ali česti ti se da razlagati iz česti ali čisti, in čislati, čislovati, v čislu ali v d i s I i h koga imeti (aestimare, laški stimare, schatzen, achten).
U. Od tod štimati, štiman torej; koliko lepše se reče čislati, čislan !
T. Če s t in poštenije nam. poč'tenije je že v stsl. honor, v nsl. čast pa tudi čest, častiti, častit, častitljiv in čestiti, čestit, čestitljiv.
17. Zakaj pa pišejo zdaj a zdaj e?
T. Ker se jerek namestuje časi z e časi z a; večidel je e, in v „angeljevo češenje", češena Marija" sploh, ako se razlaga iz čestiti, česčen ali češen, in ne na ravnost iz česti čtA.
Sim ter tje se tudi na tanko e izrekuje, in mora se ločiti od stsl. čest' t. j. del, čestiti ftequentare (v hrov. serb. čast, ča-stiea in čest, čestica, Theil, Theilchen). Sicer pa primeri o teh besedah Metelko pag. 51 in Rački v Pismo slovjensko pg. 42.
XVII.
U. Sicer smo djali tistemu, ki knjige ali bukve bere, bravec bravca, zdaj pa pišejo bralec bralca — zakaj to?
T. Pred ko ne se bojijo, da bi Slovani ne mislili, da je naš slovenski bravec hrovaški bravac, kakor naš lonec hrov. lonac, konec — konac, tergovec — tergovac itd.!
U. Pa res sem čital tu in tam že n. pr. bralcem, d e-lalcein, volilcem —
T. Morebiti tudi valilcem in rogovililcem!! Tako so naši prejšnji bravci zdaj bralci, pisauci — pisalci. Kaj meniš ti o tej pisavi ?
U. Ali ne tudi pisali? Kakor pisalec, Ica, se sme menda ravno tako djati pisala, le — ali ne?! Ali se je res bati, da bi naš bravec utegnil biti hrovaski bravac?
T. Celo v hrovaških knjigah ne najdem ni oblike bravac ni bral a c v omenjenem smislu. In v stsl. je po Miklošiču brav' animal; victima. nsl. brav, bravski suillus; bra-vinski vervecinus. croat. brav aries, bravar opilio. Tisti strah je torej v sredi votel, okoli ga pa nič ni!
U. Imena „bralci, čitalci, delalci, volilci" narejajo pred ko ne iz preteklega deležja na l: delal-ec, volil-ec, pisal-ec itd.; jaz bi jih likal raji iz deležja na v: delav-ec, pisav-ec, bravec itd., ker ima to že samo po sebi nekako bolj samostavno obliko in veljavo. Kaj pravi staroslovensčina k tem oblikam na — le c?
T. V stsl. teh oblik ne dobim, lahko bi jih soštel na perste, kar jih je, in še te so, kakor se meni zdi, iz novejše dobe in večidel iz hrov. serbskega povzete. Tudi drugi Slovani nimajo kaj dosti imen s tacimi obrazili.
U. Torej je una oblika le hrovaško-s erbska?
T. Res imajo Hrovatje imena s tem obrazilom: čitalac, pisalac, tkalac, in v rod. sklonu čitaoc«, pisaoca, činioc«; pa celo o teh piše Mažuranič: „Xekoja od ovih promenila-su radi lakšega izgovora l na v, n. p. vladavac (a v ca); 1 i z a v a c, škripavac itd."
V. Zavolj „Iakšega izgovora" bi parni pisali zdaj — kaj ne — delavec, čitafec, plesa/ee namesti delavec, plesalec, pisawec itd.?! — Ali teh naših oblik — pisarec, delavec — staroslovensčina ne poterdi ?
T. Pač — in ima jih dokaj, n. pr.: d ar V; delat?' dela«V, delavstvo; pe»V; piVn' — niča; pita^V; plesavica; preda?>V
—	vica — »'nik'; tako tudi vladavV itd. (Miki. Lex.)
U. In drugi Slovani ?
T. Povsod jih imajo mnogo s temi končnicami; unih na
—	lec pa skorej res ne poznajo.
U. Pa se tudi meni pozdeva, da je volilec tisti, ki je že volil, in valile c tisti, ki je že valil, ne pa tisti, ki zdaj voli, ali pa ima še le valiti!
T. Iz tega vzroka so navadniše v staroslovenskem, in sploh v vsih slovanskih jezikih imena naravnost iz nedoločiv-nika: delatelj, pisatelj, volitelj, igratelj, deržatelj, in druzih tacih brez števila.
U. O kterih sva se že lani menila, da jih gorenski Slovani pišejo raji brez.;': učitel, mučitel, delatel, — dolenski pa j: učitelj, mučitelj , delatelj.
T. Metelko piše o teh imenih str. 47: „Von Zeitw. ab-geleitete Substant. auf atel, etel, i tel sind bey andern Sla\ven sehr haufig, bey uns aber allgemein iiblich nur: per-jatel, perjatla, Freund; zaletel, zaletela, ein Unge-schickter, der anrennt, von zale te ti. In mancher Gegend Unterkrains hort man noch učitel Lehrer, und ljub i tel der Liebende. Uebrigens haben wir ftir kres ti tel, kerstnik Taufer; ftir gonitel, gonjač Treiber; ftir delatel, delo-vec (tudi v rus.) Arbeiter; ftir pogrebatel, pogrebec Todtenbegleiter; fur strojitel, stroj ar Garber; ftir mlati-tel, mlatič Drescher, etc".
Lepo je tudi, kar piše o tem Janežič v svoji poslednji slovnici *) 1. 1864 str. 118:
»eU (za ženski spol se doda — i c a). Ta lepoglasna končnica, ki je med prostim slovenskim ljudstvom močno opešala; vendar v pisavi spet čedalje večo
*) Slovenska slovnica za domačo in šolsko rabo. Spisal Anton Janežič, c. k. učitelj više realke v Celovcu. Tretji, popravljen natis. Natisnil J. Blaznik v Ljubljani. 1864. — Sme se reči, da je mnogo popravljena in bolje verdjana memo poprejšnjih natisov, slovnica, kakoršne razun Čehov, kar jaz vem, še nimajo drugi Slovani. Po tej se hočeva tudi v prihodnje ravnati v svojih pomenkih. Blagože!	Pis.
veljavo zadobiva, prirašča nedoločniku nedoveršnih glagolov namesto poslednjega samoglasnika ter imenuje moške osebe po njih opravilih, n. pr. činitelj, govoritelj, kerstitelj, niiritelj, mučitelj, pisatelj.. — mučiteljica, pisateljica itd."
U. Ako se torej prav piše: bravec, čitavec, delavec, mora tudi prav biti: čitavnica ne pa čitaZnica, delavnica itd.
T. Dokler ima napis nad vratmi čitavnica, bi se vsaj ne smela zvati čita/nica, sicer poreko, da sama sebe po glavi bije. Dobre so tudi imena, kakoršnih imajo zlasti Cehi veliko, na -arna: delarna, čitarna, pisarna, pisarnica itd.
U. Tisti hrovaški o v preteklem deležji itd. mi kar nič ne dopade.
T. In je tudi zoper vse pravila. V moškem pisarijo de-lao, čitao, pisao, v ženskem pa dela/a, čitaZa, pisaZa; hrovaški štioc bi slovenski mogli pisati štilc! Ko bi Hrovatje pospeševati hotli slovansko vzajemnost, bi ga brez dvombe popustili. Od oblike -ac.; čitalac, činilac — pravi Mažura-nič, da „znači mužkarca, koji-je sto činio, pa-se smatra, da i sad čini".
V. Poprej sem rekel, da tiste imena obrazujejo iz preteklega deležja na Z, — kako pa učijo slovničarji?
1\ Metelko jih izpeljuje iz glagolov, toda ima sostavljene končnice atel, etel, i tel, in ravno tako pri prilogih a v en, oven, even, i ven; sam pa piše: pevec, tkavec, poslušavec, svetovavec itd.
Potočnik spredej stran 8. sicer pravi, da se enake imena iz djavnega preteki, deležja obrazujejo s tem, da se Z v c spreminja; zadej pa str. 178 po Miklošiču piše: „DeIavec Arbeiter, pivec Trinker u. s. w. sind nicht von delal, pil u. s. w. sondern von den Adjectiven delaven, piven abzu-leiten*.
U. No, zdaj ga pa imaš! — Vselej sem tudi slišal, da se pisatelji soditi imajo po poslednjih delih, ker človek vedno napredovajfe vseskozi boljša in zboljšuje svojo pisavo. Verh tega bi delavec ne bil le tisti, ki je delal, temuč tudi tisti, kteri dela ali še le delal bo. To so moje misli, kterih — se ve da — nikomur ne vnujam.
T. In Janež i č razlaga omenjeno obrazilo v izpeljavi samostavnikov str. 118, kjer piše tako le: „ec (za ženske ose-
be - ka ali ica). To končnico slovenščina jemlje zelo rada v rabo in jo pritika raznim govornim razpolom.
c) Kedar hoče imenovati delajoče osebe, prideva to končnico glagolski koreniki ali osnovi, zev pa zatika v odper-tih zlogih z glasnikom v, n. pr. brivec, pevec, pivec; delavec, delivec, pisavec , tkavec; — pevka, igravka, plesavka.
„Hrovatje in Seriji in po njih tudi nekteri slovenski pisatelji izpeljujejo te in enake samostavnike rajši od II. tvorno-preteklega deležnika; zato pišejo: de-lalee. igralec, poslušalec, svetovalec, vladalec, tkalec."
Temu nasprot pa je pisal M. C. v slovniških drobtinah v lanskem Glasniku str. 90. 91. II. „Nekteri slovenski pisatelji so se v najnovejih časih pri nekterih besedah poprijeli pisave , n. pr. bralec, volilec, rodilnik itd. na mestu do sedaj navadne „bravec, volivec, rodivnik", ki je pri izpeljavi enacih imen l vselej v v spreminjala. Ktera pisava je bolja? Pravilniša je gotovo: „bralec, volilec itd., ker nam naravnost kaže izpeljavo od II. tvorno - preteklega deležnika; vpraša se vendar, je li v resnici bolja od doslej navadne in je li torej naši pisavi neogibno potrebna? Ozrimo se v staro slovenščino! Ta ima le malo malo imen, skrojenih od gori omenjenega deležnika; kar sem jih pa doslej našel, rabi jim iz večine črka v mesto l, n. pr. dav'c', dator (Miki. Lex. 152) itd. — Po tem takem pisava: bravec, volivec itd. ne more biti napačna, ker se opira na staro slovenščino. Če bi se hteli pa vendar noveje pisave poprijeti, ali nam ne bo tudi pisati: de-lalec, delalen, poslušalec, pelec, pileč itd. (saj so te besede enako skrojene, kakor gori omenjene) namesto sploh navadnih: delavec, delaven, poslušavec, pevec, pivec? — Kaka zmešnjava utegne nastati, če se ne ustanovi gotovo pravilo za pisavo tacih besedi! Pisati zdaj l zdaj v, to nikamor prav ne kaže. Ostanimo torej raji pri starem !"
U. Ostaniva torej tudi midva raji pri starem!
XVIII.
U. Kam naji je zanesla beseda berač — k bravcu, bralcu, volilcu in celo rogovililcu!! Skorej sva pozabila, da se pomenkujeva po knjižici svoji, kjer je brati: „Ali, babica, kaj pa je za eno peresce?" — Ali je to slovenski: kaj za eno?
1\ Sej ni samo „kaj za eno", ampak: kaj pa je za eno peresce?" (čes.: co pak je o je dno pirko?) — v po-
menu: koga, kako malo ali koliko je vredno eno peresce, — kar se vidi iz naslednjega, in tudi iz pregovora: „Dobra gospodinja mora za pero čez plot skočiti".
Z7. Ali bi se smelo reči: koga je eno peresce ali koga je za eno peresce?
T. Med ljudstvom, pravi Janešič §. 383., redkeje v pisavi, služi večkrat koga za kaj v imenovavniku in toživniku, kaj pa za: zakaj, čemu? n. pr. Koga sem jaz in koga je moje ljudstvo, da bi ti mogli kaj podariti? Ravn. — Oj Vel-tava! kaj kališ si vodo? Kr. r. — Ravno tako nam je razlagal Metelko razloček med kaj in koga, in v slovnici ima o tem tole : „Wenn das Zeitwort den Gegenstand gleichsam nur beriihrt, und die Wirkung mehr in dem Subjekte bleibt, so ist auch im Sachlichen der Genitiv fiir den Accusativ iiblich: koga ti bo neki dal, sej nema nič, was wird er dir wohl geben, er bat ja nichts; so auch koga je to? was ist das? in dem Sinne: wie gering ist das ? sonst aber k a j je to?" (Vid. pg. 203.)
£7. To pač to. Zdelo se mi je koj, da je po nemški: was fiir eine Feder — kaj za eno pero?
1\ To bi bila se ve napaka — nemsčica, ali kakor ji pravimo, nemškuta! Ne smelo bi se reči p.: kaj za ena ger-da navada je to, nam.: kako gerda navada je to! Kaj so to za ene bukve = kake, ktere bukve so to? Kaj so to za eni tiči ~ kaki, kakovi, kakošni tiči so to? Kaj je to za eno darilo — kakovoje to darilo, ki se z eno roko daje, z drugo jemlje?
17. Kako v, a, o — se mi zdi tako nenavadno.
T. Pri nas v sredisču slovenstva ; na vzhodnji strani, že na dolenjem Kranjskem se sim ter tje sliši, in nekdaj je bilo celo v navadi, k. :ov, ova, ovo (hic, haec, hoc); o-vak (tališ) kakor tak, inak (alius), ovakov, takov, ina-kov (diversus); ovde (hic) itd.
17. Tudi ktere bukve in kake bukve — se mi zdi razločno.
T. Res je kak, kakov ali kakošen (wie, wie be-schaffen, qualis) bolj sploh, kteri, a, o pa bolj posebej v navadi za osebe in reči glede na množico, iz ktere so vzete, ali na red, v kteri se štejejo, k p.: kdo (sploh) pojde z menoj ? Kteri (izmed vas) pojde z menoj ? itd.
U. ^Kakovo je to darilo, ki se z eno roko daje, z drugo jemlje?" — si prej rekel; v najni knjižici pa se koj p0 tem bere: »Pomisli, deklica, pridruži se drugo k druzeniu in bode jih več". Ali„eno k druzemu" ni prav? Zakaj pravi „drugo k druzemu?"
T. Uno je bolj po nemški (eines zum andern), to pa bolj po latinski (alius alium, alius aliter, aliud alio modo itd.) Posebno Metelkovci so se poprijemali pisave: drug druzega, drug drugač, drug drugod itd. V češkem pa je tudi: „sejde sejedno k druhemu, bude jich vice".
U. Pa se mi zdi to nekako posiljeno. — Ali slovničarji ne razložijo te reči?
T. Janežič piše 376: Vzajemno djanje, t. j. djanje, ki od več osebkov izhaja in od enega na drugega prehaja, da se vsacega dotika, naznanjamo v slovenščini:
а)	spovračavnim zaimkom, n. pr.: Ljubite se med seboj. Met. — Ako si med seboj ne pomagamo, kdo nam pomore? Cegn. — Rodovi so med seboj blebetali in se v besedah eden od drugega daljšali. Vodn. — Počasi so se v jeziku ločili in slednji svojega sebi naredili. Vodn.
б)	s pripomočjo besedi: eden drugega, eden drugemu itd. ali še boljše drug drugega, drug drugemu itd., n. pr. Pomagajte eden drugemu, kolikor vam je mogoče. — Voljno eden drugega slabosti nosite. Slomš. — Drug drugemu je serce delal. Cegn. — in
c) s ponavljanjem samostavnika, da nam kot osebek in predmet rabi, če djavnost od enega na drugega prehaja; Nemcu služi v tem primeru samostavnik in : des andern, dem andern itd. n. pr. V r a n a v r a n i oči ne izkljuje. N. pr. — Roka roko umiva. N. pr. — Če slepec slepca vodi, oba v jamo padeta. N. pr. — Orel orla plodi, sova sovo rodi. N. pr.
U. To se časih poda, vselej pa ne.
T. Zlasti v pomenu: uber, nach einander, p.: pismo za pismom pošiljati, Briefe uber Briefe schicken; voz za vozom, ein Wagen nach dem andern; dan za dnevom, teden za tednom, leto za letom; od konca do kraja, od kraja do konca, od konca do konca (nam. od enega do
druzega, ali od pervega do zadnjega konca); od hiše do hiše, od praga do praga itd. — Sila pa tudi v tem ni mila.
U. Tako je res bolje: Kakovo je to darilo, ki se z eno roko daje, z drugo jemlje? nam. z roko daje, z roko jemlje?
T. Ali pa: „z eno daje, z eno jemlje?" — Kadar je govorjenje o delih kake množice, tedaj nam služijo: nekteri — nekteri ali drugi, eni — eni, eni — drugi, n. pr. Nekteri otroci so staršem v veselje, nekteri (drugi) pa v žalost. — Eni so se za Frangipana, eni pa za Krupa potegovali. — To se mi zdi lastno ali primerno slovenskemu jeziku.
S tem se vjema, kar piše Janežič §. 414: Priredno
—	zloženi stavki so deli ene je obsegajoče misli; stikajo je pa:
a) časi — časi, včasi — včasi, zdaj —zdaj (== latv tum — tum, nemšk. bald — bald) verste izreke v času, n. pr. Časi slast serce napaja, časi jok pelini spet. — Zdaj me trese mraz, zdaj spet vročina kuha.
6) nekaj — nekaj, ne koliko — nekoliko in tuji deloma — deloma (— lat. partim — partim, nemšk. theils
—	theils) verste izreke po načinu, n. p. Lama je nekoliko kozi podobna, nekoliko pa je podobna kameli. — Nekaj v blagu, nekaj v denarjih (theils in Waren , theils im Gelde) itd.
17. Pa se mnogi ogibajo pisanja: eni — eni, in raji pišejo : neki — neki.
T. Vsem tistim velja, kar piše verli učitelj v 3. 1. o besedi eden (quidam) in pred imeni en, a, o: „Te besedice se pa pisatelji sedanjega časa močno ogibljejo in bolj boje, kakor pošasti, kajti mislijo nemško vati, kedar reko: En človek me je iskal, rajše reko: Neki človek me je iskal (neki, ad-verb. etwa). Res da se moramo nemškovanja ogibovati, ali ko bi v drugih rečeh še gerje ne nemškovali, smeli bi zares biti ponosni".
XX.
U. „Lama je nekoliko kozi podobna, nekoliko pa je podobna kameli." — Ali nimamo za kamelo svoje besede slovanske ?
T. Imamo jo imamo , pa so nam jo hotli eni že utajiti.
U. Sej sem res čital ali v Novicah ali v Glasniku nekaj o tem.
T. Ali pa v obeh, ker v obeh se je bralo po Miklošiču: »slavi a gothis habent". Drugi pa pravijo: „gothi a sla-vis habent". V gotiškem se glasi ulbandus, v slovanskem pa vel bi od ali velblud.
U. Ako se prav spomnim, smo se učili nekdaj v prav lepo slovenski pisanih zgodbah svetega pisma, kako so se sprehajali stari očaki s svojimi vel bi ud i, koliko velbludov ali vel bij ud o v je imel pobožni Job pred nesrečo in koliko jih je imel potlej itd.
T. Kakor imamo za elephas (Elephant) slovensko besedo slon, tako jo imamo tudi za kamelo.
U. „Ti si pravi slon!" pravi Slovenec v norceh človeku, ki se vedno sim ter tje potika in naslanja po vsih kotih in voglih.
T. In Glag. Cloz. se bere: „slon' elephas, quia credunt, hoc animal sornnum capere inclinatum (slone) ad arborem". O ros lan (Gutsman, Murko i. dr.) v pomenu lev je pa i t. jutrovih jezikov (tudi v turškem), in bolje je rabiti sploh evropsko besedo lev.
U. Ali znaš skazati, daje gotiško ulbandus iz slovanskega velblod, ne pa slovansko iz gotiškega?
T. To nam skaže prav lepo učeni prof. B. Jiilg (v Zeitschf. f. vergl. Sp. in cf. Jireček Konigl. H.), ter pravi, da je beseda ulbandus v gotiškem samitna in se iz njega ne da razlagati; v slovanskih jezicih je pa sploh (v stsl. verblud' in vel'bud', polj. wielblad, čes. velbloud, rus. verbljud, celo litv. verblu-das), in ima domač pomen itd.
U. Kaj neki pomeni ?
T. Vel ali viel (vviel), je to kar velik, a, o; v sostavah je prav pogostoma: rus. velmožnij, pol. wielmožny, čes. veleslavny, velryb ali velryba, pol. wieloryb (Wall — Wallfisch, der grosse Fisch), slov. velelepi, velečestni, veličastvo itd.
U. Ali ne tudi Velehrad, Veli — ali Veliki grad?
T. Tudi, in ravno na Velehradu sem vidil Slovanov vsake verste, vsake noše, zlasti Hanakov mnogo v prav pisanih oblačilih. Mislil sem si, kar se vidi zdaj tuskupej, imajo Slovani krog in krog po svetu. Pa tudi v jeziku so Hanaki imenitni, kakor sploh Slovaci in Slovenci. Hanaki imajo besedo bloud, blud, po svojem narečji bloud (ein dummes Thier, lat. bru-tum), zlasti bloudek, bloudi (die grossen Hausthiere); vel-
bi o ud (Kamel) je po tem takem: „das grosse dumme Thier, das grosse Hausthier". — In iz slovanskega so dobili Gotje svoj ulbandus. Res se bere v stsl. oblika vel'bod', pa tudi vel'bl6d', in žive narečja imajo sploh Z, v rus. verbljud, v litv. verbludas, v slov. vel bij ud (Ravnikar). Kako bi bili Gotje prej poznali kamelo (ulbandus), kakor Slovani, ki so tudi prišli iz Azije!
U. Sej so nam Nemci že marsiktero našo ukraii!
T. Pa so marsiktero že tudi nazaj dali. Tako jih je mnogo menilo, daje slovenski plug nemška beseda Pflug; ali Grimm sam, ki se mu je stika pfl- sumna zdela, je spoznal, da je plug slovanska beseda. Taka je z imenom steklo, dasi-ravno ta bistri jezikoslovec tega še ni verjel. Steklo pravijo je gotovsko stikls (zdaj le v pomenu Becher); v slovanskih jezicih je pa vzajemno že od nekdaj v splošnjem pomenu (vitrum, Glas): stsl. st'klo, rus. steklo, pol. szklo (nam. stklo), čes. sklo, litv. stiklas, rum. stikle, sloven. steklo (cf. steklenica Glashiitte in Unterkr. bei St. Barthelma, skleni ca Flasche in Wochein — Metelko; sklen Jap., Koseski. Izpeljuje se pa steklo iz s-tek-lo (das Zusammengeflosse-ne). — Tako tudi velblud ali velblod (Ungethum, ein grosses Vieh, cf. slov. blod, bloditi). Mogoče je pa vendar, da je gerški e le p h as in latinski elephas, elephantus sorodnega pomena z velblod in ulbandus (cf. A. Pictet Zeitschrf. f. vergl. Sprf.).
XXI.
U. „Časi slast serce napaja, časi jok pelini spet." — Poslednjo besedico pišejo naši knjižniki sopet in zopet, kakor tudi soper in zoper.
T. In o p e t, zlasti v hrovaškem, v češkem spet, spet in na spatek. Sploh pa govorijo stari ljudje, stari Slovenci , oboje: sopet in swpet, soper in swper, celo zwpet in zwper.
U. Večidel pravijo vendar le spet. — Kako se pač razlaga, da pišejo to besedico tolikanj različno?
T. Dobrovski ima obliko vspet' (retrorsum) a peta; Miklošič piše v stsl. opet', v'spet' in v'zopet' (retro, retrorsum, e contrario); nsl. opet, zopet; srb. uzopet, na opet; ces. na zpatek, zpatky, zpatkem , spet. — Iz tega se kaže, da se ima izpeljevati iz peti, p nem in »z ali so, sti (conj, cum), zdaj s in s, torej vz- peti ali pa s- peti t. j. skleniti,
zvezati prejšnje z naslednjim , ali tudi o- peti v tistem pomenu (retrorsum, vvieder, aberraal, um —).
U. Potlej bi se prav pisalo »spet, »spet, .vpet, kakor vzpeh, vspeh, speli.
T. Čudo res, da se naši »torkarji in sorravci niso poprijeli že pisave »spet ali saj »spet! — Da je resnična ta razlaga, nam spričuje ravno o pet (iz o — in peti), in Vodnik ima spet in sopet, obakrat e zaznamvan, in glagol spetovam , pospetovam (itero, reitero), spetvaven (iterativus).
U. Kakova pa je z sopet in spet ?
T. Ker se pred (erdim p v slovenskem sliši s, in ker sicer ta predlog po naslednjem glasniku spreminjamo, je torej v slovensčini napak spet, prav pa je sopet, s pred samoglasnikom o, in sploh se skorej izrekuje zopet, in v sedanji pisavi je celo sprejeta in vterjena že ta oblika. Ravno to velja od oblike soper, sopernik itd.
U. Ali je zoper ali soper tudi tako sostavljeno, kakor zopet in sopet ali spet?
T. Ako se ne motim, se razlaga 1) iz stsl. preti, kar pomeni a) fulcire (podpreti, podpora) in 6) contendere (opora, opreti se impingere, prenije pugna, prja in rasprja conten-tio, actio , supr', supernik' ali bolje sAprnik' adversarius), in od tod super ali soper (contra, adversus, wider, gegen); ali pa 2) iz stsl. prati, kar pomeni calcitrare, salire, in od tod stsl. vyspr' supra, vyspr'n' supernus (cf. vysok', višji -visi, in lat. super, supra, laški sopra; tudi hrov. suprot-ti).
U. Kaj mi je misliti o pisanji soper in super, si«pet ali SMpet?
T. Kakor smo pri nekterih ohranili so: sopraznik, sosed, soteska, soderga itd., tako se sme pisati tudi soper in sopet. Begala bi mnoge pisava supet, supet, super, dasiravno živi stari Slovenci dostikrat še tako izgovarjajo, in o. Marko tudi piše: super mene in meni super, v obeh sklonih, kakor ga imamo še sedaj. Murko ima celo oblike zoper in zoper t (contra), zopern, zopernik in zopertnik, zopervati in zo-pertvati, ki so navadne med štajerskimi Slovenci. — Sicer pa primeri o tem I. Jezičnik XLIII.
V. Po staroslovenski, ako te prav urnem, bi mogli naši kračmani pisati sopr, ne pa soper! — V omenjenem razgovoru lanskega Jezičnika si pa govoril o pisavi so in se; mo-
rebiti komu v misel pride pisati šepet ali celo zepet!— Se ve da , še s epe t cev se nam manjka, sej imamo cepcev in cepetcev že dosti in dovolj!
T. Ti si pa poreden.
U. Sem sem poreden, in želim tudi po redu ostati jn se ravnati vekoma!
XXII.
T. Sem sem poreden, praviš ti; tedaj misliš, da je poreden tisti, ki se po redu ravna?
U. I kdo pa?
T. Ites bi človek mislil tako, ali vendar je med Slovenci, po Kranjskem posebno, v nasprotnem pomenu navadna ta beseda, in ni še zdavnej, kar mi je znan slovničar tožil, da se po nekterih knjigah napčno piše n ep o red en namest poreden (Iascivus, procax, muthvrillig, boshaft)."
V. Kako jo tedaj razlagajo ?
T. Eni iz po in a) red (ordo), eni pa iz b) vred (noxa, vitium); in Metelko piše v svoji slovnici str. 89: poreden muthwillig, vielleicht von dem veralteten vred Schade, durch Elidirung des v.
U. Kteri so pa moje misli?
T. Kniali potem, ko je omenjena slovnica prišla na dan, je pisal iskreni Jarnik o tej besedi to le: »poreden heisst in Karaten ehrbar, ehrsam, und ne por eden muthwillig, gleich-sam ordinat us et inordinatus. Die Krainer liessen also fur ihre Bedeutung das so nothwendige ne hinweg. Irrige Wort-formen mussen aus der Nachbarschaft verbessert werden. Ein Pendant dazu ist das Unt. Krnt. čem'rn statt dem Ober Krnt. richtigeren nečem'rn". In Kopitar je pisal nekdaj dr. Jak. Zupanu šaljivo: „Vale et sis minus rej en, et magis reden et poreden i. e. diligens ordentlich".
(J. To je pa smeh in resnica. Jest tudi tako terdim. Jarnik in Kopitar sta oba sloveča knjižnika, kterima se sme verjeti.
T. Da je uni pomen res star, kaže nam tudi to, da je že leta 1764. Fil. Jak. Bepež , orglar v Ložu, dal nekaj mar-kovih pesem „Nebešku blagu — romarjem na Križni gori" na svetlo in seje podpisal: „narn a v r e d n i š i in nar pore rini s i hlapec Kristusov".
U. Morebiti je tudi to smeh in resnica. — Kaj pravijo o tem drugi Slovani ?
T. Kar vem, imajo vsi obe besedi: a) red, ry'ad, porzad, porjadok' itd. (ordo, sors), in b) vred, vrijed, wrzed (damnum, ulcus), in v redi ti, vrijediti, uvrijediti, vreždati (laedere, no-cere, offendere in vulnus) v pomenu raniti telesno in dušno.
U. Kako je v staroslovensčini ?
T. Stara slovensčina ima te besedi v povedanem pomenu: red', pored' ordo, sors, redV aplus, redov'n' sequens, red'nik' conductor, po red'n' ordinatus; vred' lepra, damnum, jactura, vulnus; vrediti, vreždati laedere, nocere, af-fligere; v r e d' n' pa pomeni a) corruptus, mancus, in b) dig-nus, kar v slovenskem vreden , v serbskem vrijedan.
U. Po tem takem se stsl. vredV vjema z nsl. poreden v dvojnem, tolikanj razločnem pomenu.
1\ Murko ima sicer poreden eig. ordentlich, ordnungs-massig; gem. muthwillig, ausgelassen; in vrediti einrichten, ordnen , vrediti pa masten. Vred je znana persna bolezen; verdan je, pravijo, in verdnik je neko zelišče, dobro zoper to bolezen. Verdan, verdnik je enaka glasnikova prestava, kakor v dervo namesti drevo, drevje; germi nam. gromi', deri, terl n. drel, trel, stolp, volk, dolg n. stlop ali stl'p, vl'k, dl'g itd.
U. Po gorenji Kranji, zlasti v Poljanah, v Javorjah itd. pravijo verdjati, verdjan t. j. v red djati, v red djan. Kadar se očanec dobro nakosijo ali najužinajo, pravijo: No, hvala Bogu! lepo sem se verdjal, zdaj sem pa verdjan.
T. Reče se tudi ve rdeti, t. j. v red deti n. djati, in od tod verdevati, verdeva — prav lepo slovenski. Sicer je težko ločiti pomen samo po naglasu v naši pisavi: vrediti (ordinare) in vrediti (vulnerare).
U. Tu naj bi naši vavekovci v tanjo razločbo sprejeli v ter pisali poreden ordinatus, diligens, in p o vre d en Ja~ scivus, laesus?!
T. In vreden kakor v staroslovenskem: a) corruptus in b) dignus? —
XXIII.
U. Kdo bi mislil, da imajo tiste besede časi tolikanj različno pomembo, p. poreden pa vreden (cf. muthwillig po nemški, samo na sebi muth-wi 1 lig, in po sedanjem pomenu).
T. Z unima besedama se vjemate vrad ni in vradnik.
U. Prav, ker se tolikrat rabi in tako mnogotero piše. Eni pišejo uradnik, drugi uradnik, tretji itrednik, četerti vrednik, in ravno tako vrad, urad, ured, vred, in vradovati, vradnija itd.
T. Cigale piše v Volkovem nem.-slov. slovarji: Amt, ured (nicht urad, cfr. poln. urzad, urzedu, kroat. ured); Beamte, urednik, richtiger als uradnik, welches iibrigens schon Gutsmann in dem ungetreue Beamtete betreffenden Sprichworte: uradnik okra d ni k anfiihrt, cfr. das poln ur-zednik; ured, uredama, uredovati, uredsk, urednišk, uredništvo.
(J. Pa se vendar ne razlaga iz vred ali uvred (noxa), ali vreden (corruptus), kar bi bilo po Gutsmanovo: uradnik okradnik?!
T. Lepše bi se dalo izpeljevati iz vreden (aptus, dig-nus) po staro- in novoslovenski. Pisati bi se moglo potlej vred ni k, in strinjalo bi se z lat. dignitas, nemšk. Digni-taet, Ehrenamt, Wiirde, amtliche Wiirde, Wiirdentrager, s slov. častnik (honorabilis, honoratus) itd.
U. Bog hotel, da bi vsi služabniki, bodisi mestni, deželni, deržavni ali cesarski, bodisi kterikoli, bili res vredniki, t. j. sami svoje službe, in po tem tudi časti in hvale vredni!
T. Ali, da se ima likati iz red (ordo), to nam spričuje ne le poljska, ampak tudi ruska, češka, serbska pisava. In opomniti se sme, da se naša beseda red skorej v vsih pomenih vjema z latinsko ordo (cf. stsl. čin' ordo, činiti ordinare, tudi hrov. činovnik).
£7. Ako se zobrazuje iz red, se mora pa spet pisati vrednik, t. j. v red deti ali djati — devati, in po tem ni razločka med vred ni k (Redacteur) in v redni k (Beamte).
T. In vredni k (Ruhrwurz, Gutsm., Murko, gnaphalium. Linn.). Ime vrednik ima torej lahko več pomenov, kakor tudi glagol vrediti, vredovati sploh pomeni ordino, rego, di-rigo, praeparo, administro itd.
V. Po tem takem bi se pa v slovenskem ne smelo pisati urednik z u, kakor sva se lani menila (Poni. XLI in XLIL), sicer bi bil spet gradnik — okradnik" na versti.
T. Dasiravno drugi Slovani pišejo u (u ali au-), je vendar vterjena v slovenskem pisava z v, kakor dokazujejo iz-verstni knjižniki naši (Metelko, Podgorski i. dr.).
U. Kaj pa misliš o pisavi vradnik ali m-adnik?
T. V tej obliki se da razlagati a) iz stsl. rad i ti (roditi), t.j. delati, curam gerere, opere, munere fungi, ter pisati »radovati, »radnik, ne pa uraditi (perficio, Vuk); ali pa, kar je že gotovo, b) iz red (ordo) z nosnikom, kteri se po narečjih različno piše in izgovarja (rad, rjad, rzad, ržad, re(n)d, red), torej vrad, vradnik, vrjadnik, vrzadnik itd.
U. Ali se da v slovenskem skazati, in ali ima kaj prilike?
T. Kakor se stsl. nosnik a v nsl. namestuje časi z o, časi z u, taka se godi tudi nosniku e, da ga narečje naglasuje zdaj z e, zdaj z a ali ja, n. pr. jačmen, j«zik po Dolenskem, pa tudi po druzih krajih nam. ječmen, jezik; s/agla n. segla, svat svjat nam. svet (sanctus, svent ali sviet; svet mundus, svejt, po nekterih krajih svajt, Iajpa n. lejpa ali lepa, bajla n. bejla ali bela); jed in jad, jesti in jasti; pri ogerskih Slovencih prijati, začati n. prijeti, začeti (vid. Miki. Lautl. pg. 235). Po vsem tem mi je celo prijetno, da so se mnogi mnogi pisatelji tudi v slovenskem poprijeli pisave vrad, vradni, vradnik, vradovati, vr«dnija, »radnišk, uradništvo. Lepo se a) določi pravi pomen in razloči od besede vredni k (Iledacteur) in verdnik (gnaphalium), b) vjema se nekoliko z rusovskim, poljskim in češkim, in c) opravičiti se da celo v slovenskem.
XXIV.
U. Kej različne so časi besedne razlage, in nektere se celo odlikujejo!
T. In so po tem odlične, kar jim pa ni v hvalo.
U. Kako da ne, sej je odlično to, kar je posebno lepo ali izverstno?
T. Kaj še! Vsak slovenski otrok ve, kaj je lično, ročno, urno, ljudno ali priljudno itd.
U. Se ve da, in jaz tudi.
T. In vsak slovenski otrok tudi ve, kaj je nasprot odlično, odročno, odurno, odljudno itd.
V. Se ve da ve, in jaz tudi vem; in zdaj se spomnim tega, kar se je nam nekdaj v šoli primerilo.
T. Kaj tacega?
U. Pisali smo slovenske naloge, ali kakor jim učenci dostikrat raji pravimo, zlasti kadar so težke, nadloge, in naj bolji so dobivali slovenski znak ali klas „od I ičn o,¥. Ko po tem nastopi drug učitelj, naui pri neki priliki razloži v slovenskem
besedo odličen, in tedaj še le se mi je dobro /delo, da nisem bil nikdar med odličnimi!
T. V hrovaškem, pa tudi v rusovskem so sploh jeli rabiti to besedo v pomenu ausgezeichnet, vorziiglich; v slovenskem se pa res ne poda.
U. Ali v staroslovenskem tudi ne ?
T. V stsl. je lice a) facies, figura, vultus, gena; b) persona; c) color; ličV (ličen) je to, kar pulcher ali speciosus, formosus, in personalis (cf. Vodnik: prono-mina personalia - lične zaimena) tudi v novoslovenskem. Vesel sme biti vsaki učenec, kadar lično naredi svojo nalogo. In kakor so si v latinskem nasprot facilis — difficilis, nobilis — ignobilis, humanus — inhumanus itd.; tako so si v slovenskem lično — odlično (conformis — deformis, gestallet — ungestaltet, wohl - missgestaltet), ročno — odročno, urno — odurno, priljudno — odljudno itd.
U. Tako ima vsak jezik kaj svojega ali posebnega.
XXV.
T. Lotiva se koj poslednje besede, in povej mi, ali bi se ne smelo pisati tudi p o sob no, osobno.
U. Mnogi celo pišejo osoba nam. oseba; ktero je pravo, ne vem.
T. Lično je a) krasno ali izverstno, in b) posebno (personalis) ali osebno; in posebno je ravno tako a) izverstno in b) osebno. Kakor v stsl., se rabi tudi v rus.: lice pervo, drugo, tretje n. perva, druga, tretja oseba. Zdi se mi, da posebno je po sebi (posebi, -e, -ej), kakor osebno — o sebi, sosebno — so sebo, ali morebiti po osebi, s' osebo?
U. Torej se prav piše oseba, osebno, posebno, sosebno nam. osoba, osobno itd.
T. V tistih jezikih, v kterih pravijo in pišejo sebe, sebi, sebo ali seboj, je pravilno pisati oseba, poseba in posebej (po sebi), sosebno; v kterih pa pravijo sobi, sobe, soboj, je pa osoba, osobno prav (cf. potomci in potemci).
V. V slovenskem je sebe, sebi, se, o sebi, seboj zdaj navadno.
T. V storivnem, kakor meno, tebo, sebo, in menoj, teboj, seboj, tudi mano, tabo, sabo (pri ogerskih Slovencih celo me-nov in menom, pri hrovaških menom in menum, vid. Miki.) sim
ter tje; vendar navadna pisava je seboj, in sicer zev vsih sklonih, torej je najbolje v slovenskem res oseba, osebno, posebno. V stsl. je samo v storivnem soboju, sicer pa je povsod e: sebe, sebe, se; vendar je osob', osobi, osobe, o-sob'no seorsim: recte o sobe (sebe) nota nsl. osoba habd. dain. osebenik lex. osobenik trub. inquilinus, colonus osebek, osebejek besitzer einer kieineren hube osebenica solitarie vi-vens, osebujek ausgeding osebujni particularis habd. croat. osoba. Miki. Iex.
U. Vidi se iz tega, da je o bolj hrovaško ali vsaj manj slovensko kakor e.
T. „Na posebnice se zanaša, zatone je" er macht Rech-nung auf die besondern Gerichte (Speisen), desswegen isst er nicht, piše Murko, in posebati (abstrahere, segregare), po-seban (abstractus, segregatus), posebva (abstractio, segrega-tio), posebnik der Sonderling itd.
U. V slovenskem bi bil posebnik zdaj tisti, ki bi pisati hotel osoba, osobno, posobno nam. oseba, osebno, posebno!
XXVI.
V. Midva piševa sploh ali, drugi pa tudi alj, al in in celo al'.
1\ Ali je sostavljena besedica iz a in li, in kakor so besede sostavljene, tako jih tudi — razstavljaj, veleva pravilo; jaz pa pravim: Tako jih tudi piši!
U. Torej naj pišem vselej ali, kaj ne?
T. Moja misel je Ie-ta: ker je iz a in li, naj se v navadni pisavi rabi skozi in skozi ali; pesnikom in pevcem naj rabi, kadar je treba, tudi al. Res so hotli nekteri razloček imeti med ali in al; toda jaz ga doslej ne morem spreviditi. Alj pišejo eni samo za tega voljo, da bi kdo ne čital av (al); pa — ker se občno priporoča, naj se glasniki, kjer koli se da, čisto izgovarjajo, torej se mi zdi j in ' nepotrebna pristava.
(J. Zakaj praviš: pesnikom in pevcem? kteri so ti in kteri so uni?
1\ Dasiravno se tu in tam brez razločka spreminja (Dich-ter — Sanger), Slovenci vendar večidel razločijo ter pravijo pevec tistemu, kteri poje, pesnik pa tistemu, kteri sklada pesmi. Marsikteri je pa oboje — pesnik in pevec ob enem.
C. Ne zameri — jaz pa nisem ne to, ne uno! Ne zameri
tudi, da tako skačem v svojih pomenkih, in povej mi raji, kaj pišejo naši učenjaki o besedici ali?
T. Metelko ima str. 163 tole: Das « kommt bey uns nnr in der Zusammensetzung mit li oder l' yor: oče ali sin, der Vater oder der Sohn; jaz ali ti, ich oder du. Der Krainer fangt die Fragen gern mit ali an: ali greš z menoj? gehst du mit mir? ali pa tudi veš, če je res? tveisst du es aber auch, ob es wahr sey? — Das ali kommt im gemeinen Spracligebrauche auch als Bejahungsvvort vor: morebiti ganesividil? Antw. ali, vielleicht hast du ihn nicht gesehen? Antw. wohl , ja wohl.
Fur ali haben Binige al geschrieben, was wohl dem Poeten dien-lich seyn mas:: več al menj, melir oder vveniger; povedal bi ti, al nič ti ne pom&ga, ich wiirde es dir sagen, allein es hilft dir nichts; al veš, al ne, ent-weder weisst du es, oder nicht.
U. Sej toliko mi je dosti. Kar je preveč, od tega rada glava boli.
T. Res, ker enako pišeta Murko, Potočnik, in drugi; vendar beri še to, kar piše o tej besedici Janežič str. 223!
U. b) Ali, al' (— lat. sed, verum — neinšk. allein, aber) jemlje se v službo:
cr) kedar se nasprotni reči ena drugi nasproti stavite, n. pr.: Bog ima veliko lastnosti, ali nobene prilike. N. pr. — Volja je dobra, ali meso je slabo. Pr. — Večkrat so bili (Slovenci) premagani, ali nikoli niso izgubili prave ljubezni proti svoji domovini. Vodn.
6) kedar se veljava pervega po drugem reku omejuje; v tem primerljeji stoji v pervem stavku navadno: sicer, res, res da itd., n. pr. Žetev je sicer velika, ali delavcev je malo. Met. — Resnica more sicer na en čas potlačena, ali premagana ne more biti. Met. — Povsod je božja zemlja, ali dom je vsacemu najmilejši. Cegn. — Čas res ternje in cvetlice pokosi, al' oboje koj mladike ponovi. Čb.
T. In kakor ima Metelko ali — ali (ent\veder — oder), tako piše Janežič str. 224:
U. «) ali, ali — ali (— aut, aut-aut, vel - vel — nemšk. oder, entweder — oder), naznanja, da od dveh ali več reči biva ena ali druga, n. pr. Ali germi ali se zemlja trese. ^ Ps- — Sodnik se mora krivicam ali naravnost ustaviti ali pa začne pravico preganjati. Met. — Zavoljo serca človek Bogu ali dopade ali mu je zopern. Met.
T. Ker se najde tudi vsako posebej — a in li —, torej se pomeniva še midva o vsakem posebej!
U. Sej res berem v novih spisih sim ter tje a, li pa tudi v starih.
T. Pisarilo se je o tem nedavno že marsikaj; tukaj ti čem le nekoliko zaznamnjati.
U. Kaj pomeni v stsl. a, in kaj pomeni li?
T. Miklošič piše: 1) a, a li sed, vero; 2) a, a li et;
3)	a bi —, ašte (ako — ko); 4) a ut, a ne ne; 5) a i 1 i (vprašaje); 6) a vel itd.; 1) li vel, aut; 2) (juarn; 3) vero;
4)	si; 5) in interrogatione directa et indirecta itd. — To so nekteri staroslovenski pomeni, in reči se sme, da so vsi ti, nekaj v teh nekaj v unih slovanskih jezicih, še danes znani.
U. Povej mi v novoslovenskem vsaj nekaj od vsacega posebej!
T. Metelko piše Str. 163: li, l', eine Nachsylbe, ob, etwa: Ne vem , je li res aH ne , ich weiss nicht, ob es wahr sey, oder nicht; daher jeli, jelita, jelite, sag, saget, dass es ist, bejaliet es, gelt. — Potočnik str. 82: Li und mar sind fragende Partikeln , welehe beim Hilfszeit-vvorte biti nach - , bei anderen Zeitwortern aber vorgesetzt werden; z. B. Je li res? ist es vvahr? Mar spi? sclilaft er? oder: ali spi? — Nekaj več pove o tem Murko v slovarji str. 164: Li, li (eine Fragepartikel, die als Nach-silbe gebraucht wird) ob etvva, wohI (das enklitische ne der Lateiner); nur (modo, tantum, dumtaxat); nur allein (solummodo): ne vem, je li res, ali ne, ich weiss nicht, ob es wahr sei, oder nicht u. s. w. Hauflg jedoch (in St. durchgehends) wird li mit einer Verstarkung „ali, jeli ob" gebraucht, und steht dann immer im Anfange und vor dem Zeitworte. Statt je li tvoj brat do-mi, spricht man daher gern jeli je tvoj brat domi oder ali je tvoj brat domi, ist dein Bruder zu Hause?
U. Pa li ~ ob, etwa — in nur t. j. le — je razločiti?
T. Prav imaš. Li naj ostane vprašavni členek, le pa v terdivnih toda večidel ločivnih in nasprotnih stavkih, p.: Le vzemi, le idi (nur, nur zu, sicher). Dobro je tudi, kar pravi o tej besedici Metelko str. 203, da jo deva Dolenec pred, Go-renec pa za uni, a, o in ta, to, kadar hoče zlasti povzdigniti svoj govor: leuni, leunega, leunemu itd. leta, letega, letemu, in unile, unegale, unemule itd. tale, tegale, temule, itd. Nekteri pišejo tudi: le - uni, uni-le, ta-le, le - ta. „Unser pole, sieh, ist ein Gegenstiick zum lateinischen ecce, und tale, tole zum hicce, haecce, hocce". — Po Miki. je le iz lej - glej - gledaj.
U. Sej res! Janežič pravi: Le, samo (lat. solum — nemšk. nur, allein) naznanja izjemo, ki se stavi prejšnemu reku nasproti, n. pr. Vse na svetu se stara, le „narod vedno živi".
Erj. -
T.	Kar pa ni res!
U.	Vse nas zapusti' v srnerti, le „dobra dela gredo z nami".
T.	To je pa res! — (Cf. gledaj - glej - lej - le. Miki.)
XXVIII.
U. Ali ali (wohI, ja wohI) — pravi Dolenec, pa tudi: Bali bali — kaj je vendar to?
T. To je, da ,,Gorenci v nebesa ne pojdejo!"
V. Oho! morebiti jih pojde več kakor Dolenčev.
T. Morebiti; vendar — tako sem slišal ne deleč od bele Ljubljane, ako bo sodnji dan Gospod po slovenski govoril — javalne?!
U. Kaj je že to; tega ne urnem.
T. Ako poreče sodnji dan Gospod tistim, ki bodo na njegovi desnici, po dolenski: „Balite, blagodarjeni mojega Očeta!" — se bodo vzdignili tedaj le Dolenci ter pojdejo za njim v nebesa, ker Gorenci ne bodo vedili, kaj če s tem reči!
U. Kdo si je pa spet to izmislil?
T. Oponašali so to nekdaj Metelkovcem, ki so po njegovi slovnici spravili v knjigo dolensko „balite bal it e" namesti „pridite". On sam piše na več krajih od te besede p. str. 23, 168 in 153, kjer pravi, da se slovenski be (ja wohI, ey \vie) vjema s češkim in ruskim ba, in da temu Dolenec prilika li ali le v bali, bale; in slednjič (cf. gimnaz. letu. 1864) se bere po njem, da imajo Nemci iz slovenskega besedico bal d (v alemanskem bale) od bali, bale, to pa od besedice bi, ki jo imamo v želivnem naklonu, s sicer navadno pretiko polglasnega i v a in natiko vezine besedice li ali le, od tod ve-livni naklon: bali ali bale, bal i t a, bal i te, kakor: jeli, jelita, jelite (gelt, gelten's, sag, saget ja, bejahet es), kjer ima Murko: jeli, je li (was, ist's so? nicht wahr?) jeli da oder jelita, e (nicht wahr ja? nicht \vahr?) — kaj le, was nur? itd.
V. Kali, ali kali — pravimo poprasevaje.
T. Iz kaj li je kali; teže je razdrobiti besedo javal-
4
ne, Potočnik javolne, Janežič javelne (vermuthlich nicht, schvverlich).
U. Kako pa jo razlagajo ?
T. Večidel iz ja-ali-ne, je-ali-ne, vendar od kod in čemu v vmes? ali je samo zavoljo Iepoglasja, da ne zevamo preveč izrekovaje ja-a ali je-alne? — V hrov. imajo sicer jali (oder), javi (gerade so, wie); v rus. in stsl. jav', jave, v jav' t. j. očito, javno, javalne — očitno, res ali ne (va-letne , cf. valere, si. veljali, nemš. gelten itd.)
U. Javalne rečem, in več povem, kakor ti z vsim svojim razlaganjem!
XXIX.
U. Zavoljo Iepoglasja — in unkrat si pisal za tega voljo; zakaj pa ne pišeš zarad Iepoglasja in zarad tega, kar je v novejših pisanjih tolikrat hrati ?
T. Zakaj ne; če ti ni prav, pišem lahko za volj, za-stran, zadel, za delo, zbog in zboga, radi in zarad in še pora d — Iepoglasja, in celo za tega volj o, zategadelj itd!
U. Kakor nalašč, tvarine dokaj; popiši in razloži mi te predloge ali razmeri mi one razmernike posamesno , ne pa kar na mernike!
T. Za voljo in za tega voljo (um Willen, um willen, volo, velle, laško voglia lat. voluntas) je znano, kakor tudi, da se v pisanji lahko sklene: zavoljo in na koncu o sme sneti zavolj (cf. do vol j, zarano, zares; meni, tam itd. namesti memo, tamo). Prav znano je tudi stran ali zastran (seitens, cf. kraj, konec, del).
U. Kako, da se piše zadel, zadelj in za delo?
T. V stsl. ima Miklošič: delja, del'ma in del'mi (propter iungitur cum genitivo , cui postponiturj; v nsl. se da po tem izpeljevati iz a) del, deliti (pars , dividere, cf. stran, plat) in b) delo (opus) in se vjema z gerškim pa tudi latinskim ergo (ergon.) Da nekteri Ij (delj) pišejo, mislim, da s tem znamnjajo stsl. jerek, ali pa, da se ima Z glasiti, kar se razvidi tudi iz pisave delo.
U. Janežič ima str. 182 opombo: Predloga zavoljo in zadelj (na Koroškem je tu pa tam slišati tudi nesestavljeni delj —cf. rus. dle) vzameta ime večkrat na sredo, n. pr. Pomagaj meni za tvoje dobrote voljo. Dalm. Za naših pregreh delo, Guts. — Za tega delj, za tega voljo itd.
T. Prav tako, ker skupej pisati je vendar preokretno, p. zategadelj, zategavoljo! — Sicer ima Miki. nsl. za naše delo propter nos res. za naših pregrehov delo res. za tega deli res. croat. dil luč. lit. del, delej let. del.
U-■ Kako se pa z bo g in zboga vravna ali zboga ?
T. Z bo g in zboga, časih sbog kakor sbor, sloga, smisel itd, je navadno le bolj ob hrovaški meji in pri družili južnih Slovenih. Kako bi se razlagalo, ne vem. Ali iz a) z Bog, za Boga (um Goltes Willen, serb. vid. Miki.), ali iz b) zboga t i se (cf. causa), ali morebiti celo namesti c) z b o k (n. pr. poleg in polek) iz bok v stsl. in nsl. latus, Seite (cf. stran, zastran).
U. Zarad seje mladim pisateljem, ali kakor jih je Metelko rad imenoval, novakom kej priljubilo, da ga vseskozi pisarijo.
T. Jaz bi že raji pisal po stsl. radi: tega radi, sego radi, in za sego radi (ob, propter, gratia). V hrov. in serb. sostavljajo in spreminjajo: rad-i, zarad-i, porad - i.
U. Kaj le pomeni beseda sama na sebi ?
T. Derznem si jo razlagati ali iz a) rad, a, o (lubens, gratus), torej lat. gratia, ali pa iz b) raditi curam gerere, curare, facere, torej lat. causa, ergo, in slov. del, zadel, za delo. Potočnik ima str. 83 celo to raj (radi tega) folglich; zato darum; zavoljo tega, za tega voljo, dess\vegen. In kar velja o razpostavi v gerškem in latinskem (virtutis ergo , be-stiarum causa, liominum gratia), skorej vse to velja v slovenskem. In kaj piše Janežič od teh razmernikov ?
U. Omenjeni samostavni predlogi (lat. propter, causa — nemšk. wegen) kažejo vselej vzrok kacega djanja, in so časi vezniki v sklepavnih ali posledičnih stavkih (lat. propterea, quapropter, itaque — deshalb, deswegen, darum, demzufolge, folglich) ter naznanujejo posledek, ki izvira iz prednjega reka, n. pr. Blagor zavoljo pravice preganjanim. Met. — Ogibljimo se prepira zarad malih stvari. Napr. — Bog je zadelj nedolžnih otrok tudi starše rešil nesrečne smerti. Slomš. — — Slaba tovaršija spridi dobro zaderžanje; zatorej ne zahajaj med slabe tovarše. Slomš. — Skušnjave so povsod; torej bod Vedno pazen , da va-nje ne zabredeš.
XXX.
T. „Kakor nalašč, tvarine dokaj" — praviš j popiši in razloži mi torej besedico nalašč!
U. Nalaš, nalašč pa tudi navlašč se piše; vendar ni celo to, kar je po Janežiču str. 222: izvlasti, zvlasti, zlasti, navlasti lat. praecipue, majume — nemšk. besonders, insbesondeve), kar imenuje reč ali osebo ter jo stavi nad druge, n. pr. Vsaka strast popači obraz človeku, zlasti pa nevošljivost. Ravn. — Velika božja dobrota je vino, izvlasti za bolnike. — Ravn.
T. Daje sč ali šč iz st, se ve; v stsl. je navlasti adv. proprie, peculiariter, recte na vlasti cf. vlast; nsl. last dominium; vlast potestas prip., zlasti praecipue. Miki.
U. Ali se torej loči last in vlast?
T. Menda ne; kakor v mnogoterih, izpusčamo tudi tukaj v: last, lastno, lastnost, lastnija n. vlast, vlastno itd. Sicer ima vlast dva poglavitna pomena: a) kar pravimo lastnina (Eigenthum, Heimat, Vaterland zlasti v češkem, dominium) in 6) oblast n. obvlast (Gewalt, imperium, potestas) iz glagola vlasti ali vladati imperare, dominari (od tod vladika dominus).
U. Tedaj se ima ločiti tudi zlasti in nalašč.
T. Zlasti je hrov. navlast-ito (ali osobito besonders, vorziiglich) in nalašč je navlaš (consulto, vorsatzlich, studio, eigens, mit Fleisz). — Metelko in za njim Murko ima tudi prilast (von lest, list, die Tauschung, der Betrug), was der Kuh wahrend des Melkens zu essen gegeben wird (in einigen Gegenden Steiermarks lizanje). Toda Dobrovski misli, da prilast ni iz list (fraus, dolus, goth. lists list, rad. lis, cf. lisica), ampak iz last, kar se kravi tedaj v last ali prilast da, in to se mi celo verjetno zdi.
XXXI.
V. Besedo „dokaj" sem pa od tebe sprejel, toraj mi jo moraš ti razložiti.
1\ Do v sostavah doda ali dostavi, kar je sploh manjkalo, in kaže dokončno dopolnjenje: dokaj, t. j. prav mnogo, dosti, obilo.
U. Od kod pa dosti, d os t in zadosti, ali tudi do s ta se bere tu in tam ?
T. Dosti, zadosti s polglasnikom na koncu in s sploh znanim predlogom, ali po izreki d ost, v hrov. s polnim glasnikom dosta. Tudi v nsl. so se poprijeli nekteri pisave d os t a, ker jo razlagajo iz staroslovenskega.
17. Kako pa že spet?
T. Mislijo eni, da je stsl. imenska sklanja v rod. do sita (iz do in sit, syt, dosyti satis iz dosijtiti sufficere) nam. zaimenske sedanje do sitega (sat, satis satt, sattsam), kakor zdavna, z lepa, zjutra, ali v daj. kmalu (kmalu ali malemu) itd.
U. Drugi pa menijo, da je vse to domišljava ali presi-Ijava, ter zelo dvomijo, da bi to res bilo.
T. Res se da do s ta razlagati na ravnost iz glagola do-stati (sufficere, dosta zur Geniige, dostaje mi namesti dosta je mi itd. v hrov.); vendar je bolje, da imamo saj nekaj gotovih razlogov, če tudi ne dokaj.
17. Kaj pa dovolj ali d o vel j, kakor se tudi piše?
T. Dovolj je iz do in volja, volja pa iz voliti in to od veleti; tudi dovleti in navdoleti je znano v nsl.: Ni si dal navdoleti (befriedigen) — pravi llibničan; sploh je pa v stsl. v različnih oblikah: dovleti, dovliti se, dov'leti, dovoleti, dov'-lati sufficere, contentum esse, dovol' satis; nsl. dovoli ali pa dovolj, da se 1 glasi na tanko, serb. dovoljno; dovelj kakor v stsl. polglasnik namesti polnega o.
U. Kteri razloček je med dosti in dovolj?
1\ Po besedni razlagi se da obračati dosti (iz do - sit) bolj na vnanje, dovolj (iz do - volja) na notranje, kakor p. prost (prostreti, prostor) in svoboden (svoj - biti), gotov (pa-ratus) in svest (conscius) itd.
XXXII.
17. Ker je konec prednjega mesca tudi konec šolskega leta, bi bilo prav, da bi se o tem kaj pomenila zlasti, ker sem si svest, da bo dobro moje spričevalo ali kakor pravijo drugi, da bo čedna moja svedočba.
T. Ali je pa tudi gotovo? Zakaj ne rečeš n. spričevalo krajše "in lepše spričalo, spričba, pričba?
U. Ker je tako natisnjeno v listih imenitnih pismih, ktere dobivajo latinski učenci sredi in konec šolskega leta, razun veliko druzih imenovanj , ki se pa le proti solncu lahko bero.
T. Nekdanji latinski učenci so dobivali spričevala v latinski besedi.
V. Sedanji pa samo v nemški, le sim ter tje se belo svetijo tiste imenovanja nekaj v latinskih, nekaj v cirilskih velikih pismenih.
T. Da izvedo še drugi to posebno imenitnost, beri, če
znaš, imena po versti, kakor so razpostavljene po tvoji spričbi iz pervega polleta!
U. „Te s t i m on i u 111, svedoctvo, svidectvo, vysvedčeni svedočva, attestato, tcstimoniu, svidocanstvo, spričevalo, b i zo nyi t vany, zeugnisz".
T. Pač imenitno, ravnopravno, kej pisano pismo v enaj-sterih jezicih mnogojezične Avstrije!
U. Pa še imenitniše nam učencem je to, kar pišete vanje vi učitelji, ki je še vse bolj različno pisano, in še vse veče ravnopravstvo razkazuje!
T. Prej jih je bilo očitnih znamenj v latinskih spričbah, kolikor je perstov na roki; zdaj jih imamo pa še več, kakor je perstov na obeh rokah.
U. To se pravi: dokaj, dovolj in dosta! Torej jih le malokdo ve; vendar bi prav bilo, da bi bile znane očitno, in tudi, v kterem redu si nasledvajo, da bi poredni, t. j. pov-redni učenci tolikrat za nos ne vodili svojih slaršev in dobrotnikov !
T. Ker imam te dni tudi dokaj, dosti in dovolj opraviti z dobrimi in slabimi svedočbami, torej ti hočem le navadne znake za zdaj napisati po številkah brez posebnih določil, in sicer le v nemški besedi, v kteri jih prejemajo sedanji latinski učenci. Sledijo si v tem-Ie redu:
1) ausgezeichnet, 2) vo r z iigl i c h, 3) selir gut, 4) reclit gut; — 5) gut, 6) be frie digen d, 7) genugend, 8) ausrei-c li e n d ,	cben ausreichend ali kaum genugend; — tO) mindcr
genugend, 11) ungenugend, 12) ganz ungeniigend ali gering, in da jih je ravno 13): sehr gering. — Kolikor više po številki, toliko slabše , in čim niže, tem bolje.
U. In čim bolje, tem lože	prepeva dobri učenec konec šolskega leta znano veselico: A — a — a
Lacta s unt tem pora . . ali po	slovenski:
A — a — a	I — i — i
Sola je nehala!	Kdo se ne veseli?
Prišel je zdaj že zlati čas,	Sladak je mir, ko neha boj.
Čas praznikov, juhej! za nas	Sladak po delu je pokoj, A — a — a I — i — i Šola je nehala! Kdo se ne veseli?
E — e — e	0 — o — o
Preč so težave vse!	Vsim se zahvalimo,
Dva mesca bomo rajali	Ki ste učili nas lep6 ,
Brez vse skerbi vstajali	Iz glav preganjali temo, E — e — e O — o — o Prež so težave vse! Vsim se zahvalimo.
U — u — n Zdaj pa le berž domii Objet vse prcljubljene: Juh! starše, bratce, sestrice!
U — u — u Zdaj pa le berž domu !	(J. N.J
XXXIII.
T. Hes vesel prepeva o šolskih praznikih dobri učenec, kije dobil lepo spričevalo ali hvalno svedočbo.
U. Vse druge imena slovanske, ktere so po spričevalih sedanjih latinskih učencev, če tudi le proti solncu brati, kažejo ravno tisto koreniko razun slovenskega; — kako je to?
T. Slovenci smo tudi sicer v množili rečeh posebniki!
U. Ali Slovanom ni znana naša beseda priča ali pričevalo?
T. V stsl. je pril'ča parabola, aenigma, exemplum; v liro v. serb. ravno tako, proverbium, narratio, in pričalo qui milila narrat (Vuk).
17. Sej marsiktero pričalo res veliko pove! Odkod pa je v stsl. t- pritča?
T. Metelko pravi, da se razlaga iz pri in tikati ter pomeni v nsl. Zeuge in Zeugnis, Gegenwart, in torej pričo ali vpričo in Gegenvvart, vor (coram). — Murko: priča, svedok Zeuge; priča, pričanje, spričik, spričimba Zeugnis, in v hrov. spriček Credit, na spriček. — Cigale: priča (im Altsl. eine Parabel), svedok (Vodn., Jambr., bei Gutsm. svi-dek, mehr bolim.), pričavec itd.
[7. Pričati, na ali za pričo biti, pričo ali vpričo, vpri-čen, vpričnost, pričujoč, pričujočnost — so sploh znane besedp.
T. Pričttjoč je prav iz pričujejo namesti pričujejoč, ne pa pričejoč ali pričajoč. — V nsl.: priča testis, kriva priča trub. krivopričnik; pričati excusare hebd. pričkati se rixari meti. opričen praesens trub. res. pričevanje testari trub. croat. pri-tač f. adagium verant. prič i ca fabula ibid. priča iinpedimen-tum, luc. serb. priča proverbium, narratio rum. priče his: th. t'k suff. ja Miki.
U. Marsikteremu je spričevalo tudi in parabolam, zlasti ktero je slabo !
T. Tudi dobro, prav dobro spričevalo je in parabolam, se ve v drugačnem pomenu.

U. Svedok in svedočba, svidok in sv/dočanstvo je po vzajemni spreminjavi slovanski.
T. Iz korena vid — ved, lastnega vsem Slovanom. V stsl. videti videre, vedeti scire, intelligere, vedok gnarus in svedok conscius , vest' scientia in svest' conscientia, sve-dok in svedetelj (conscius) testis, svedočba, svedočanstvo in svedeteljstvo testimonium i. t. d.
XXXIV.
U. Imena, ktere učitelji učencem po nemški pišete v spričbe, se pa tudi v senci lahko bero, ker so nektere celo znamenite. Kako bi se pa po slovenski glasile ?
T. Pač res — glasile, ker ni misliti, da bi v naših učilnicah jili skorej pisali ali celo tiskali po slovensko. Sicer bi pa prazno slamo mlatila, ko bi jih hotla sloveniti po nemškem redu. Celo dobro poslovenjene bi dišale po nemškem, in nič se mi ne zdi zopernišega kakor nemški duh v slovenski besedi. Prav graja tako nemškarijo Metelko: „Nekteri pisatelj je nemškega duha tako navdan in slovenskega tako prazen, da s slovenskimi besedami nemško piše; kdor ga tadaj hoče prav razumeti, mora, kadar bere, nemško misliti, sicer ne bo lahko posnel pravega smisla ali pomena: komur je pa nemški jezik ptuj, si bo pri taki slovenščini zastonj glavo belil". Kaj si more slovenski kmet misliti, naj mu sinko še tolikanj pripoveduje, da je dobil i z ver sten ali predstven red ali red s pred-stvom, da se je učil do vol j no, dostojno ali izhajno itd.!
U. Ker jih ti ne maraš, jih čem pa jaz posloveniti po tistem redu, po kterem si mi jih unkrat naznanil: i) slavno, 2) častno, 3) livalno, 4) lepo, 5) dobro, 6) dovolj, 7) dosti, 8) malo, ali skezi (skvoza), 9) pičlo, ali komej skezi; — 10) prepičlo ali premalo, 11) slabo, 12) preslabo ali zanikamo, in 13) prezanikarno!
T. Krajše in bolje se mi zdi posamesne rede znamnjati kar po številkah: 1, 2,. . 10, 11,.. 13.
U. Prav po tvarinarsko ali tergovsko, sedanjemu času celo primerno! — Nekdaj so šole tako šteli, in pripovedovali od devete in enajste šole na Verhniki, v Logatcu, itd. ! Toda čemu si glavo beliti! Priprosti kmetič si z dvema besedama vse zaznamnja, namreč s kolom in s kljuko. S kolom, si misli, gre sinko vedno naprej od šole do šole, dokler ne dospe do svojega konca; kljuka ga pa pripne, da obsedi in — leto zgubi.

T. Nekdaj so imeli toliko znamenj, kolikor je perstov na roci; — po bogoslovnih, začetnih in poglavitnih ljudskih šolah jih imajo še sedaj, le da jih različno znamnjajo: l) Eminenter pri-mam, 2) accedenter primam, 3) primam, 4) secundam, in 5) tertiam classem (lem, lace, 1, 2, 3 .. in v letniku za poslavljene in pohvaljene: praemio donati sunt; his proxime aecesserunt itd.)
U. Kakor imajo v nemških še: Mit Scliul- ali Ehrenpreisen sind belohnt ali betheilt vvorden; diesen sind zunachst gekommen; sehr guten, guten, ali mittelmassigen Fortgang haben gemacht, ali pa: erste, zweite, dritte Fortgangs-Classe haben, t. j. Fortgang, da se smili komu! Po slovenski bi djal: kopita poberite in šolo na kol obesite ali staknite! ali bolj po hrovaški: odlazite, — ker vi niste za šolo in šola ne za vas !
T. Sej so jeli zdaj po slovenskih in slovensko - nemških šolskih razredbah ali razverstitvah učencev pisati: Darila so prejeli, ali o b darova ni, p oh valj eni so bili, dobro, srednj e, ali slabo so se učili. Smelo bi se morebiti tudi reči: Poslav-Ijeni, pohvaljeni, poterjeni, pograjani ali zverženi so bili itd.
U. Jaz bi pisal raji takole: Slavno, hvalno, dobro, malo, slabo so se učili.
T. To so prav dobri in čisto slovenski znaki ali znamki! Slavno so se učili, ki so bili poslavljeni s kacim darilom; h v al no, kteri so bili pohvaljeni ali so hvale vredni; namesti malo in slabo bi se lahko reklo slabo in preslabo so se učili; vendar tudi malo in slabo dobro kaže nekdanjo dvojko in trojko.
U. Namesti znakov, znamkov, znamenj ali redov bi pisal pa še naj raji klase, — sej je klas lepa slovenska beseda; in kakor se žito razloči po svoji vrednosti, tako bi znamnjal žitje t. j. djanje in nehanje učencev s pšeničnim, soržičnim, reže ni m, j eč m en o v im in ljuljčnim klasom.
T. Pravo! In ker dvakrat v letu dobivajo učenci sve-dočbe, bi se perva imenovala o zima, druga pa jara svedočba, ali pa o zim k a in jarka ali j ari ca!
XXXV.
T. Dvakrat v letu dobivajo učenci spričevala ali svedočbe svoje pridnosti in svojega napredovanja, in nekaj let že si dajo tudi srednje šole (gimnazijske in realske) očitne svedočbe ali letne izvestja (Programme in Jahresberichte); letos so pa celo glavne šole jele po svetu pošiljati slovenske letne sporočila, kar je pač hvale in posneme vredno. Kakor letos, je že tudi
5
lani glavna šola v Ipavi dala na svitlo v očitnem sporočilu; »Besedica staršem ipavskim po dokončanem šolskem letu 1863. 1864".
U. Vidil sem tudi jest „letno sporočilo c. k. očitne glavne šole Postojnske" in po tem posneto „letno sporočilo očitne glavne šole v Črnomlju", ktero popisuje zgodovino vsako svoje šole.
T. Nekaj so nam že poprej bile prinesle nektere slovenske šole skorej skrivaj v tiskanih razredbali, razverstitvah, v napredku ali pridnosti svojih učencev in učenk; vendar ipavski glavni šoli gre čast, daje sprožila hvale vredno djanje , s kterim se mnogo storiti da za dom in narod, v prid in blagor šolske mladine in v slavo šole same.
IJ. Vtem je torej ipavska glavna šola drugim v zgled, če prav ni sama izgledna, kakor nektera, ki ravno tako izgleda, kakor ven vidi (»izgledajo je ravno tako ponem-čeno, kakor: ven vidijo, prednašajo [vortragen t. j. uče], predlog [Vorschlag t. j. nasvet] itd., — je pisal svoje dni Metelko«), in ima razredbo, da se zgledujejo nad njo ne le perve in pervotne, male, početne in začetne, glavne in poglavitne, ampak tudi srednje, višje in celo visoke šole!
T. Raji reci: slovenske, slovensko-nemške, nemške, in latinske šole, pa tudi učenci iz devete in enajste šole se ji čudijo. Toda — pisarilo se je o tem že premnogo drugod, in tudi midva toliko opraviva, kolikor žaba pri lešniku!
U. Ali ravno iz tega spoznam, da Slovenec nima zastonj več dobrih pregovorov za nemški ^vergebliche Dinge thun" — namreč: Prazno slamo mlatiti; bob v steno metati; v mlinu gosti; z rešetom vodo zajemati; rakom žvižgati itd.
T. Poslednji pregovor je naj bolji: Rakom žvižgati — in čem bolj se jim žvižga, tem večji rakovci so!
U. Pa ne bo vedno tako. Dvigajo se šole po deželi, po kmetih celo, in nektere čisto slovenske se lepo razcvitajo ter verlo napredujejo.
T. In z njimi napreduje mladina, in z mladino napreduje mladi narod, in svest sem si, da nam bodo vprihodnje prihajale letne sporočila šolske iz vseh krajev naše mile Slovenije ter pravile, kako napreduje narod naš slovenski. Popisovale naj bi zlasti narodne šege, navade, narodne pesmi, lepe kraje,
vasi, mesta, itd. posamesno zemljinsko in zgodovinsko in v zgled naj jim bode »Ribniška dolina" v letošnjem sporočilu tukajšnje gornje realke.
U. Ali bi se ne smelo reči letno spričevalo, očitna svedočba te ali une šole namesti sporočilo?
T. Tudi, ker spričevalo se po nekdanjem stsl. pomenu celo vjema z besedo sporočilo (porok, ponos), kar sem ti že pri drugi priliki povedal. Kakor spričevalo, je tudi sporočilo marsikomu v ponos in v pričo (in parabolam), in marsikaj bi se še dalo o tej reči pisati, vendar pustiva to tvarino!
XXXVI.
U. „Kakor nalašč, tvarine dokaj" — si unkrat djal, — ali razložil si mi doslej samo nalašč in dokaj, besede „tva-rina" pa še ne.
T. Deblo ali steblo je tvar, in končnica ali obrazilo je -ina. Kej imenitna je ta končnica slovenska. Sploh je slovenščina v obrazilih zelo bogata; v njih se razodeva prečudna moč in gibčnost našega jezika; te prav poznati in sukati je tedaj perva dolžnost slovenskemu pisatelju.
U. Ali deblo tvar samo po sebi kaj pomeni?
T. V novoslovenskem menda ne, v staroslovenskem pa, in sicer je tvar res, res creata, iz tvariti in to iz tvoriti, tvor.
V. V nsl. imamo v tem pomenu stvar, stvarstvo, stva-riti, stvarjenje, stvarnik itd.
T. In storiti nam. steoriti, kakor sicer v mnogih prilikah: hoja nam. huoja, zagozda nam. zagvozda, srab nam. surab, sraka nam. suraka itd. — V stvariti (creare, facere) se v spet prikaže.
U. Pa je bilo kaj razločka v stsl. med tvoriti in stvoriti, tvariti in stvariti?
T. Pervo jim je bilo nedoveršno, drugo pa doveršno, kakor v briz. spom. grešiti in sgrešiti. Nekteri so celo besedo natora (natura) razlagati hotli namesti natvora iz na tvor i ti.
U. In kaj pomeni obrazilo — ina?
T. Skorej ti ne morem kaj boljšega povedati mimo tega, kar piše Janežič str. 122.: nina se zrašča s samostavniki in pridevniki ter pomenja:
a) mesenino in kože živalske, n. pr. bravina, glavina, govedina, kozletina, svinjina; kožuhovina, kravina;
plačila in davke, n. pr. brodnina, cestnina, desetina, dnina, mostnina (mostovina), pisarina, voznina;
c) razne jezike, n. pr. angleščina, češčina, francoščina, greščina, latinščina, nemščina, slovenščina, serbščina;
rf) razne lesovine in druge snovi, n. pr. bukovina, hrastovina, hruščevina, kotlovina, kislina, lojevina, medenina, srebernina, voščevina, zlatnina.
e) mnogotere druge reči raznega pomena, n. pr. novina, starina, pervina; dolina, planina, ravnina, višina.
U. Pa naj Nemec pove to, kar pove Slovenec tako kratko in krepko!
XXXVII.
U. Doslej mi še nisi povedal, kaj nam kaže prav za prav beseda tvarina.
T. Končnica in a, ki se sprijema časi z n v ni na, časi z ov v o vina (za ozkimi soglasniki evina) in se zdaj na kratko (predtegnjeno), zdaj na dolgo (zategnjeno) izrekuje, nam služi pri obraževanji samostavnih imen za snovi, iz kterih, ter za orodja in sredstva, s kterimi se kaj dela.
U. Tvarina zaznamnja torej več reči ali stvari skupej, s kterimi ali iz kterih se kaj tvari ali tvori, t. j. dela ali nareja.
T. Rabi nam v duhovnem in telesnem ali tvarinskem (ne pa: materialnem!) pomenu, kakor tudi snov, gradivo itd. Prav dobra je končnica i na, in z njo pove Slovenec lahko ob kratkem, kar mora Nemec opisati z dvema in dostikrat še z več besedami.	,
U. Tako pravi Slovenec govedina, Nemec pa Rindfleiseh, kožuhovina — P e 1 z we rk, brodnina— U e b e r f ah rt s g eb ii h r, mostnina ali mostovina — B rii ek en ma 11 th , nemščina — deutsche Sprache, slovenščina — slovenische Sprache, hrastovina — Eichenholz, kislina — sauere Sachen, starina, novina — altes Zeug, neue Bach en, srebernina, zlatnina — Silberzeug, Goldsachen, lojevina — Talg-stoff, lončevina — irdenes Zeug, železnimi — Eisenwerk itd.
T. Naj jih še jaz nekoliko naštejem, da se resnica bo<je
spozna: pestina — Kinderwartcrin, pašina — Weidegeld, poverti-na — G ar t eng e wach s e, — poljščina Feld frii chte, tkavsčina — Wre-berlohn, dnina — Taglohn, lesčina — Haselstaude, zverina — VVildpret, bezgovina — Holunderholz, gabrina — W e i s s b u c h e n-holz, sirkovina — M e e r hi rsstroh, vpisnina — Einsc h rei b egc b ii h r, životnina — P c r s o n a 1 s t eue r, dohodnina — E i n k o m m e n s t e ue r, kertina — Maul wurf sh aufe n ali — hiigel, kozina — Ziegenfell,
kozlina — Z i ege n b ock s f el 1, kozlieina pa cel<5 Z iegen b 6 ckle in s f e 11!— Vremsčina, Drenovsčina — der in Vreme (v Vre ni ah) , derin Drenovec erzeugte Wein itd.! (cf. Met. pg. 45. 46.)
U. Na razvalinah novina oživi (auf den Trfimmern bliihet ein neues Leben auf), piše že Metelko v svojih pregovorih tako kratko pa krepko.
XXXVIII.
U. Za snovi.. sno v a .. — kaj pomeni? Bolj znana mi je beseda osnova.
T. Res je bolj znana po vseh slovanskih jezikih beseda osnova, pa tudi osnov' (bulg. in polj.) in samo s nova, po nekterih snov, !. Osnova je iz glagola osnovati, osnovam in osnujem, ki pomeni 1) ordior telain (zetteln, anzetteln), osnova, osnutek in snutek (snuti, snujem), stamen, malus tex-torius (Weberaufzug, Zettel), in 2) fundo, fundamentum po-no, jacio (griinden, stiften), torej osnova basis, fundamentum (Grund eines Cebaudes, Grundlage, Grundfeste).
U. Kar pravijo časih nemškutarski Kranjci grunt pa f u n d a m e n t!
v
T. Ne le Kranjci, tudi Cehi, Poljaki, celo Rusi in Serbi rabijo sim ter tje grunt in fundament, gruntati, izgruntati, grun-tovat' itd.
U. Po slovenski je temelj, kakor se bere sedaj v vseh novih temeljitih spisih in čisto slovenskih knjigah.
T. Naglica ni pridna! Tudi temelj ni slovenska, ampak gerška beseda Q&ifithof') in iz gerškega so jo pobrali Serbi v pomenu fundamentum, in temeljit, lemeljan, temeljak jim je valens, robustus. Murko ima temel, ml a der Ursprung, der Urgrund!
U. Ali smem torej pisati osnova namesti temelj?
T. Velikrat se da v ravno tistem pomenu. Kakor osnovati sploh zaznamnja fundare, con dere (grunden, errich-ten, stiften), tako tudi osnova v slovanskem ni le Grund, Grundlage, Grundfeste, temuč tudi, zlasti v podobah ali prilikah: Plan, Anlage, Anfang, Ursprung, Quelle, Keim, osnovi ca de. zarte Grundstoff (Murko), in zlasti brez predloga — snov ali snova — nam pomeni Stoff, Materie, Materialien — skorej to, kar zaznamnja tvarina, gradivo itd.
U. Kaj pa zaznamnja beseda gradivo? Tudi ta se mi zdi bolj nova in manj navadna.
T. Nikar ne misli, da je to, kar se tebi zdi novo in nenavadno, samo na sebi vselej novo in drugim nenavadno; nikar tudi ne pozabi, da živ jezik vseskozi raste in napreduje, da se slovstvo njegovo vedno množi in bogati.
U. Da novim rečem daje nove besede, starim pa stare — kaj ne? —Kaj mi že pomeni gradivo? Janežič pravi v slovnici svoji od obrazila ivo, da znamenuje snovi in priprave za kako delo, n. pr. belivo, gradivo, netivo, pecivo, pisivo, streljivo itd.
T. In graditi se pravi že v stsl. sploh aedificare, ali kakor piše Vuk v slovarji svojem: „graditi, gradim v. impf. machen, verfertigen, condo, n. p. opanke, kuču, crkvu, most, gusle, gadlje (Dudelsack), sedlo i. t. d.
U. Opanke gr adi ti, gosli ali sedlo — to je pa vendar preveč! V novoslovenskem je graditi posebej mejiti, mejo, plot delati, se pire (zaunen, befestigen) in od tod graja, ograja, pregraja itd. Gradivo pa zaznamnja po tem takem sploh več reči ali stvari skupej, s kterimi ali iz kterih se kaj gradi, tvari ali dela. Tudi grad ali terdnjava je razlagati iz graditi.
T. Kakor v serbskem, pomeni tudi v stsl. grad' 1) arx (Burg, Schloss) in 2) grando (iz grad' cum rhinesmo, toča ali tuča Hagel, cf. Schlosse, in stsl. grad' idet' toča gre, po moravski hradi, es schlosset). Posebej je v stsl. grad' v per-vem pomenu tudi murus, hortus (cf. goth. gards domus, ahd. gart domus, hortus, vr'tograd' goth. aurtigards, vr'tar' hortu-lanus, Gartner in po tem slov. vertnar namesti vertar, nograd ali vinograd itd.), paradisus, stabulum, civitas, urbs in gradeč vicus, oppidulum, gradište castrum itd.
U. In Babji grad, Bežji grad (asylum), Carji — ali Carigrad, Beligrad, Velehrad na Moravskem, Novgorod (No-vigrad) na Rusovskem; Polhov gradeč, Nemški gradeč, Slovenji gradeč, Gradišče gornje — spodnje, Gradiška itd.
T. Kakor se pravi meja, saj a zdaj namesti nekdanjega mežda, sažda.., tako se je nam. graja glasilo nekdaj gražda, in nsl. graja liabd. res ad sepem condendum neces-sariae, razgraja disseptum (cf. Miki. lex.).
£7. Kdor grajo spodobnosti ali ograjo svojega stanu prestopi ali celo preskoči, si pa nakloni vso drugačno grajo. Od kod pa ta beseda graja (Tadel), grajati, grajanje?
T. Mislili so nekdaj, da ni slovenska. Kopitar sani je s pervega djal: „Ta je pa Markova — E i n P. M a r c u s i s c h e s Wort!" — Ali pozneje si je spremislil. Dobil jo je že pri Krelu, prav dobrem pisatelju iz perve dobe novoslov. slovstva. Ker je Vodnik sam, kakor se mi zdi, posnel nekaj Krelovili misel, naj ti povem, kako piše Sebastianus Krellius v Span-genbergia Karflianfki Poftilli: „Ne moti fe pak, ako bode lih mnogi, na to nafhe Pifmo merdal, inu sc obresal: Bdan Centencie, drugi befede, tretij puhftabe, zheterti tipfelne alli zherke, peti ne vem fain kai fi, graiai. Sa-kai hudizhova natura ie, da ne more obeno ni boshie, ni karfhanfko delo pres tadla pulti ti. Inu navada ie par liideh, da snaio bulie opravliati, kakor poplavljati. Inu bersh v'drusih ozheli bijl, kakor v'fvoih trame vidio : Da fe tudi vzhafy krulievac sa krulievcom pofmehuje. Inu gdo ozhe, alli more, vfim lii-deni, vfakateri glavi, vf t rez hi ?« (cf. Kop. 420. 421.)
[7. in kaj pravi Kopitar na to?
T. „Wir bitten bey dieser Gelegenheit dem guten Verbo graiati (was vvolil zu gerd, und zum gurši anderer Dialekte gehdrt) das Unrečht ab, dass \vir es S. 141 fiir ein Pater Markusisches gehalten haben. Das Compositum zgrajati (abtadeln, durch Tadeln verleiden) haben wir inzwischcn selbst gehort".
U. Ali je pa -res iz gerd in gurši (gerši ali gorši)?
T. O tem primeri pomen. XI. tega leta. Nekdaj sem res mislil, daje iz stsl. gr'd', gr'diti iz 4. in grajati bi bilo iz 5. reda. Tudi v serbskem je grditi a) foedare in 6) con-vicium facere, kar bi se vjemalo s slovenskim grajati vitu-perare. — Prav zanimljiva in naravna je razlaga te besede, ktero ima Jarnik (Etymologikon pg. 225), ker se strinja s poprej razloženo. Jarnik pravi: grajati tadeln d. i. fig. dem Menschen Schranken setzen; grajati se, pass.; o-grajati, einschranken, rings herum befestigen; grajanje oder grajenje, das Tadeln (iz graditi, kakor saditi — sajenje, kaditi— kajenje); graja Damm, Zaunung, Schranke; Ta-del$ grajavec Tadler; zagraja Redoute; vertograd altsl. der Garten itd.
U. Skorej bi djal, da je ta resnična.
T. Spet drugač piše Vuk Stefanovič v slovarji str. 98:
N
grajati vide govoriti, in grajati vide graktati (crocito, krachzen) in graja vid. govor, in graja crocitus, das Ge-krachze.
U. Po tem se pa s krokati, krokar (corax) vjema in ima res gerd pomen. Bog me varuj graje in grajanja!
T. Da je res tako, se vidi iz Miki. lex. str. 141: graj cautus. rad. gra: nsl. grajati vituperare serb. grajim loquor, grajem crocito lit. gro crocitare, in koj po tem grakanije, grakati. Pa tudi grajati crocitare. nsl. gra ja riihmung dain. 98. grajati vituperare cf. grakati, gracati lit. groti et alid. krajan crocitare kravvu crocito: vera rad. est gr, unde rad. secundaria gra. ztsclir. 8. 257.
U. Kakor krokar kroka in krokota ali krokoče, kdor graja! Sram ga bodi!
T. Kdor graja brez potrebe; torej glej, da ne boš nikdar grajal druzih brez potrebe, pa tudi, da sam ne boš kteri-krat vreden in potreben graje ali grajanja!
XLI.
U. Nekteri so celo besedo natora (naturo) razlagati liotli namesti na tvor a iz natvoriti?
T. Mnogi tudi pišejo natvora, natvoren, natvoroznanec itd., in Murko ima besedo natura za ptujo, neslovensko za-znamvano, natvora pa mu je prav slovenska.
U. Natura je iz latin. nascor-natus, torej slovenski roda ali naroda, e?
T. Bolj navadna je priroda ziasti v češkem, pa tudi v poljskem in ruskem, kar po besedi pomeni kaj prirojenega (etvvas Angebornes t. j. Naturell, einen Zuvvachs). Tedaj se velikrat lahko reče last, lastnost, lastnija; mu je lastno, vro-jeno, naravno; bitje, bitstvo ali bistvo (die Natur — das Wesen der Dinge); časih se da kako drugač povedati: je močan, je slaboten (er hat eine starke, schvvache Natur); v blagu dati, plačati (in natura); pod milim nebom, na planem živeti (in der Natur leben); izvirno, samo na sebi ali po sebi ali od sebe (von Natur, naturlich) itd.
U. Kako pišejo drugi Slovani ?
T. Vsem je pač znana beseda natura (natora), p. Poljakom, Serbom, Rusom, v dvojnem smislu (die in allen korper-
Iichen, materiellen Dingen liegende Kraft als Eins gedacht, so wie auch der Inbegriff aller werdenden Dinge).
U. Ali nimamo za to ktere bolj domače besede?
T. Imamo, in sicer v pervem pomenu se kej lepo reče stvarnica, in v drugem stvari, stvarstvo, s t varjen je itd.
£7. Sej že Vodnik poje svojim rojakom :
Glej stvarnica vse ti ponudi, Li jemat' od nje ne zamudi!
T. In v tem pomenu (die schaffende, schopferische Na-tur) je zlasti sedanjim naravoslovcem (nekdo se mi je odmel: naravo-oslovcem) kej všeč!
XI>II.
U. Sej res! Narava pišejo sedanji slovenski pisatelji, ali ni to dobra beseda za omenjene reči?
T. Narava pisarijo še le nekaj časa serbsko-hrovaški, in po njih noveji slovenski knjižniki; drugim Slovanom, kar vem, v tej obliki ne rabi.
U. V kteri pa?
T. Gutsman že in Vodnik imata narav, i v ženskem spolu (Natur, Naturell), in ravno tako Vuk Stelanovič v serb-skem (ituloles).
U. Kako pa ini ali drugi Slovani? Ali v staroslovenskem slovstvu ni te besede?
T. V staroslovenskem je nrav' mos in blag' nrav' virtus (nravi dobri, blaži-boni moreš, virtutes), in tako več ali menj v vseli sedanjih jezikih slovanskih (Sitte, Gewohnheit; Lebens- Gemiithsart; Charakter). Tudi v novoslov. se bere sim ter tje in piše nravna t. j. veda (scientia, doctrina inoralis), kar je v rus. nravoučenie, nravstvennost' (Moralitat; Moral), nravi se mu t. j. dopade mu, všeč mu je, nravno t. j. prijetno , prijazno.
U. Torej se rabi v duhovnem in telesnem ali notranjem in vnanjem pomenu. Narav je se ve le raztegnjeno iz nrav.
T. Čudno ali po ruski tudi nravno — in skorej smešno je, da Cehi imajo namesti nrav (v staročeskem je še nrav, u mos, indoles) sedaj mrav, u in mravny (mravni) je v novočeskem m oral is (sittlich).
U. To je pa res čudno. Ali v nobenem drugem nI te spremembe ?
T. V starosl. in v druzih je mrav', mravij in mra-vija, kar v novosl. mrav, mravlja ali mravljinec; v Reškem mravec, mravenec. Primeri zdaj besede inravni (formicalis čes. moralis), nravni (m oral is) in naravni (naturalis).
U. Pa Nravoslovec, nravoznanec in naravoslovec, naravo znanec — kako lično, in vendar — kako različno!
T. Različno bi ne bilo, da bi mravov vmes ne bilo. Ali — kar je spustil stari zlodej (II. mon. frizing.) mravljince po človeku, in je človek znejeveril se Gospodu ter zatajil svoje pervotne nrave, oh — kolika razlika je in bode med nravno in naravno (vedo), nr a vos I ovci in naravoslovci!
U. Da bi pač tudi v življenji sploh, v vsem našem djanji in nehanji, ne bilo tiste nesrečne razlike!
XLIII.
T. Kakor se žito razloči po svoji vrednosti, tako bi znamnjal ž i t j e t. j. djanje in nehanje učencev —, si nedavno prav pomembno rekel; ali pa tudi veš, kaj je žito in kaj pomeni žitje?
U. Kar nam prirase na polji, da vžijemo ali vživamo, se sme imenovati žito, in žitje kaže pri tem naše ravnanje.
T. Prav iz stsl. glagola žiti (v nsl. imamo še vžiti — vžijem, vživam — vživanje, vživovanje), ki pomeni pasci, vi-vere, incolere, commorari, je žito fructus, frumentum, množ. štev. žita opes sploh , žizn' in ž i ti je je pa vita, vitae ratio ali conversatio, torej prav — djanje in nehanje!
U. Bral sem že časi ž i t j e tu in tam , zlasti pri pesnikih.
v
T. Zitije je potlej anima, victus, kar žit', žit'k', v nsl. vžitek, živež.
V. Pa tudi življenje; sej sem tolikrat čul že posle hvaliti se: pri tem gospodarji, pri tej hiši imamo dobro življenje t. j. hrano, živež.
T. Po slovnici je življenje iz ž i viti (vivificare, leben machen, ernahren), t. j. victus (Nahrung, Lebensnahrung, Leben), pa tudi Lebensart kakor stsl. žitije.
U. Sej sem že bral žitije sv. Grigora v Supraselskem
popisovanji, kar zdaj pravimo po uavadi življenje svetnikov, življenje sv. VencesJava, iz življenja cesarja Jožefa I. itd.
T. Iz žiti in živeti vivere je žila vena, žica nervus, žival animal, živina animalia (žive stvari), život' anima, ani-mal (lit. živatas corpus), životinje animalia itd.
XLIV.
U. Sedanji čas nekteri celo živo te naših prednikov popisujejo, kakor so časi zamurci in drugi popisovali si kožo s pikami, različnimi znamnji in podobami.
T. Kako se more život popisati, ki je že zdavnej iner-tev —kajne! Živo telo je sedanjemu Slovencu život, mertvo pa truplo.
U. Zakaj pišejo nekteri život, životopis nam. življenje ?
T. Misli na staroslovenski pomen, in sicer Slovani rabijo velikrat život, kar imenujejo zdaj Slovenci življenje. Tako pravi Hrovat: kratak mu je život —
U. Se ve — pritlikovcu (Zwerg, pri tleh)!
T. Staža, večer, konac života —
U. Prednji ali zadnji, v znožji ali v zglavji?
T. Deržavni život, životni duh (Lebensgeist). —
U. Oho! Duh, kiježivotan ali životen (beleibt, genahrt).
T. Život vživati, životno pitanje Hervatske (Lebcnsfrage), se tolikrat čita po novinah hrovaških.
£7. Kak debeljak že lahko vživa život, in Hrovat ima dokaj žira in želoda, pa tudi prašiče in slanine, s kojo pita i Kranjca, in z Dolencem veselo popeva: Tukaj se život redi in pase!
T. Ne le Hrovatje, tudi drugi rabijo besedo život v pomenu življenje, in kakor pišejo oni: za moga života (za mene živa, me vivo), tako je pisal Dalmatin Tob. 5, 4.: Pojdi —, de ti te denarje za mojga života zupet dobiš; Gehe —, damit du dieses Geld, so lange ich noch lebe, zuruck bekommest. Život heisst hier das*Leben, sonst auch der lebendige Leib, ein Seitenstiick zum Italienischen la vita (Metelko pag. 256). Kakor Dalmatin so pisali zlasti v pervi dobi slovenskega slovstva Truber, Krel, in celo Schonleben velikokrat život: Jest pustim moj život za ovce. Ne skerbite za vaš život. Aku Bog odlog našimu životu da itd.
6 *
U. Torej nam nosijo časniki zdaj živ o t opise in ži-votopisanja, ki so časi res žive in životne!
T. Z i v op is a t i je v starosl. pingere, in živ opis, ali živopis'c (živopisec) pictor, tudi v rus. in serb.; živo t opis pa Biographie, Lebensbeschreibung, ne pa samo Leibesbe-schreibung!
XLV.
V
U. Život nam je živo, truplo pa mertvo telo; od kod pa te imeni?
T. Truplo že samo pove, kar je; iz glagola trup i ti (conterere, brdseln, reiben). V stsl. je trup' cadaver hominis, entseelter Korper, Rumpf; trupije (collect.) Korper iiber-haupt; čes. trupel m. Masse, Klumpen: trup Stock, Block, Bumpf des Korpers, trupak Tolpel itd.
U. Od kod pa telo?
T. Telo (iz teti —tnem?) corpus, rod. navadno z množ-nikom telesa, pa tudi tela (zlasti nečloveškega). Lepše in bolj častito se mi glasi duh in telo, duša in telo, kakor pa duh in život, duša in život ali duh in truplo.
U. Torej pravimo tudi: Sveto rešnje telo (corpus Domini).
T. Kar nam pomeni a) iz rešiti solvere, redimere ali corpus redemtoris, redemtorium ali salutare (Erlosungsleib), ktero nas ima rešiti pogina ter nam dati pravo življenje; ali pa, kar je še verjetniše, 6) iz res, resen, resnji — rešnji, a, e (telo), kakor iz dnes ali dana* — dnesnji in današnji, letos in letaš — letošnji in letašnji itd. Sveto rešnje telo je torej corpus verum, certum (vere corpus Domini).
U. In god sv. rešnjega telesa se imenuje Telovo ali Telesovo?
T. Kakor Duhovo Pfingst-, h. Geistfest, se piše Telovo (obhajilo, pravi Murko) Frohnleichnamsfest (cf. nemško besedo Leichnam nekdaj — živo telo — in sedaj — mertvo ali truplo).
XLVI.
T. Ker si me ti zavolj besede život tolikanj poprijemal, te čem pa jaz zavolj besede življenje. Zakaj praviš ti: v življenji sploh in ne: v živenji, kakor pišejo nekteri du-hoborci zdaj?
U. Za to, ker nikjer na Slovenskem (ako ne pravijo; čemu bi jaz sam pisal ali govoril, kakor nobeden! Sej se ne borim sam seboj, sam s svojim duhom!
T. Kakor život, so pisali poprej imenovani pisatelji različno tudi živenie, živejne, živlejne, živlenje, in sedaj pišejo navadno življenje, kakor terpljenje, ne pa terplenje ali terpenje.
U. Zakaj pa pišejo sedaj nekteri živenje ali celo ži-\enije?
T. Ker gre pravilno iz živeti III. verste glagolno ime živenje, kakor veleti — velenje, germeti—germenje brez Ij, in živenije po stsl. pisavi. Ondi se je likalo iz glag. I. reda žiti terpivno deležje žit in živen, in od tod ž i t i j e in živenije ali živenje, ktero se pa v tej poslednji obliki vendar ne bere v staroslovenskem pisanji.
U. Kako jo razlagajo pa v novoslovenskem?
T. Metelko piše (str. 110) : „Die zwey letzten (živeti — življenje in terpeti — terpljenje) ahmen riicksichtlich des epenthetischen Ij die 4. Form nach; einst war terpenje und živenje iiblich; Schonleben sehrieb 1672 noch haufig živenje". In Janežič (str. 86.): „Pravilne so res oblike: hrepenenje, kopernenje, poželenje; ali drugač je z glagolniki življenje in terpljenje, mesto zastarelih oblik: živenje in terpenje, ki je nekteri pisavci spet v rabo jemljo".
V. Kaj je misliti od oblik živlenje in terplenje?
T. Kadar se vstavi l, se vstavi vselej topljen Ij, zlasti za ustniki v glagolih IV. verste; prav je torej le življenje, terpljenje.
U. Sej se glagoli sim ter tje sprehajajo in preseljujejo po posamesnih verstah ali redovih (cf. videti — viditi, vedeti — vediti. I. Jezič. XXI).
T. Res se sprehajajo ter si sposojujejo nekteri glagoli zdaj iz te zdaj iz une verste, in ravno glagoli III. verste se pregibljejo na dveh osnovah: nedoločnikova izhaja na e (a), sedanjikova na i, kakor pri glagolih IV. verste.
U. Ali je tedaj življenje napačno?
T. Marsikako življenje je napačno t. j. polno napak, in marsikteremu je življenje prekratko, ker ima predobro življenje in preslastno! Sicer pa — ali ni živeti in se živiti skorej tisto? Ali niso rabili oblike te premnogi — dobri pisatelji že mnogo,
premnogo let? Ali se ne govori sploh tako? Ali se ne da eelo pravilno izpeljevati iz lirovaškega življeti — življenje kakor iz terpljeti — terpljenje?— Tudi Miklošič pripusti to pisavo (pg. 211): „Vie einsclialtung des Ij im part. praet. pass. ist unorganisch, doch trpljenje, življenje neben trpenje, ž i ven je".
U. Vendar!
XLVII.
U. Hvalil in hvalil si sporočila vipavske, postojnske in černomeljske šole, ktere vse kažejo tudi v pisavi lep napredek, da je r samoglasnik! Pogovarjala sva se sicer že lani o tem in tedaj si mi djal: „Pustiva za zdaj to reč!" Ali — ker se mi zdi ta reč prevažna, in ker doveršijo najni pornenki v kratkem drugo leto, lotiva se je še letos. Povej mi vendar, zakaj ne posnemaš doslej unih glavnih šol, in kdaj misliš vsaj tudi ti pokazati v svoji pisavi lepi napredek, da je r samoglasnik!
T. „Ua se resnica prav spozna, je čuti treba dva zvona".
Čuj, poslušaj torej pervi zvon, ki poje, da je r samoglasnik! Pervi je pisal dr. Miklošič, da sta l in r samoglasnika v staroslovenskem, 1. 1850 v „Lautlehre der altslov. sprache" str. 10. 11. takole:
Von den vocalen /, r. §.18. »Die buchstaben l und r haben im altslovenischen eine zweifache bedeutung: stehen sie ini inlaute zwischen consouanten, im vvelehem falle ihnen stets einer der beiden schwachen vocale jer, jerek folgen muss, oder bilden sie mit einem der genannten vocale jer, jerek den anlaut, so sind sie als vocale anzu-selien: p 1'n' (plenus) č r ' n' (niger) 1'žica (cochlear) r'vanije (rugi-tus); in jedem andern falle sind diese beiden buchstaben consonanten. weun man bemerkt, dass diesen beiden buchstaben, so oft sie als vocale auftreten, stets einer der beidenschwaclien vocale jer, jerek folgen muss, so komite man versueht werden anzunehmen, dass nicht l und r, sondern die sie begleitenden schwaclien vocale die sylbe machen, folglich jene nicht als vocale anzusehen sind, dass daher nicht pln, črn, lžica, rvanije sondern etwa p lun, črun, lužica, ruvanije zu sprechen ist; in dieser annahme konnte man bestarkt werden durch formen wie slun'ce ant. hom. m r o z o k' pat. c r i k' v' in spateren glagolitisehen handsehriften: allein wenn man dagegen erwagt, dass dio beiden vocale l und r auch im sanskrit vor-kommen, dass femer der schwache vocal nicht nur in den freilich nichts beweisenden spateren glagolitisehen handsehriften, sondern auch in alte-ren handsehriften in diesen Silen manchmal ganz fehlt, dass endlich der vocal r in allen diesseits der Donau gesproehenen dialeeten fortlebt, so kann man nicht umhin, die buchstaben l und r in den obeii angegebenen
fiUlen fiir vocale zu erklaren; den umstand, dass den vocalen l und r regelmiissig einer der beiden schwachen vocale folgt, mochten wir entvve-der dem moglichen einflusse einer fremden sprache und einer fremden schrift auf das dem cyrillischen zu grunde liegende glagolitisclie alphabet zuschrei-ben, oder dadurch erklaren, dass die beiden vocale l und r allerdings ein dunkler nachliall zu begleiten scheint«. V novoslovenskera pa je samo r samoglasnik, in o tem je pisal dr. Miklošič 1. 1852 v „Lautl. der neuslov. spr." str. 230. takole: »Der vocal r lebt im slovenischen fort; anlautend: rdeti se, rž, r s k e t a t i; inlautend : brbati, brv... črv, škrbati. Die slovenischen grammatiker sind indessen nicht zur erkenntniss der vocalischen natur des r gelangt, indem sie serce, terpeti und sogšir k ar del o (jarnik) schreiben; selbst Metelko hat sich, wie es scheint, von der altslovenischen schreibweise be-stimmen lassen, dem vocal r einen halbvocal beizugesellen, den er dem r vorsetzt: smert, obgleich jer im altslovenischen ausnahmslos dem r nachgesetzt erscheint. bloss in den fur die ungarischen Slovenen ge-druckten biichem wird richtig srce, trpeti u. s. w. geschrieben, so dass auch hier die einfalt richtiger sieht als der verstand der verstandi-gen...«
Drugi je pisal Belankin v slovenski Bčeli. I. 1852 (po nauku našega učenoga jezikoslovca g. dr. Miklošiča), »da sta
r in l (1 je ali rov prisni brat ali izvekšega jegov pravi sin: kar tedaj r zadeva, to tudi l) prava Slavenska vokala, ino da kakor taka ne potrebujeta pred soboj nikakoga drugoga vokala«, — celo »na konci besede po konsonantu: hribrBerg; dobr gut; Petr...« in str. 194 pravi: »O tem pak, kar vsak previdi, celo nič ne rečem, da je neumno e ali a na konci besedi pisati, dokler v pregibanji odpada: dobr, a ne dober, ker je dobra, dobro, dobromu, pak ne dobera itd; ostr — ostra; vetr — vetra; kozi — kozla; topi. — toplota; padi — padla, pletl — pletla itd. (Kdor to ree tenše premisli, bo videl, kako nam je nek namestek staroga jera vendar potreben, če ravno ne toliko pri l\\ ino ru, ali da očitno povem, kako nam je cirilica potrebna!). In str. 205. »Ino zadnji, akoravno prvi ino prevažni razlog, zakaj pišimo l i r, kedar sta sama vokala, je sloga slavenska, ino toj se mora vse drugo ukloniti, podvreči ino ji streci. — Povrzimo da prokleto starokopitno, robsko pravopisno pravilo: »Piši, kakor govoriš«. Ker je to, dokler šče jednoga, kniževnoga občega jezika ne imamo, našemu slovstvenomu približanju naj vekši sovražnik ino se ne ustavljajmo dlje potrebnim popravam; pišimo od sega dob etymologički, složno, vzajemno, občinski, bratovski — Sla-venski, slovstveno!«
Tretji se je oglasil prof. Lesar (v Jaliresbericht der k.k. selbstslandigen Unterrealsehule) I. 1861 v spisu „Glasoslovje slovenskega jezika" (posneto po dr. Fr. Miklošič-evi Ver-gleich. Gramm. d. slav. Spr.), kjer se bere o glasnici r tole: »To glasnico v govorjenji tudi mi še dobro poznamo, v pisanji pa se je nam Slovencom skorej do dobrega pogubila; in sicer menda le po ne-
vednosti ali zanikernosti slovničarjev, ki njenega bistva niso spoznali. Še clo ranjki Metelko se je dal zapeljati, de je svojo pologlasnico pred r vtikal tudi tam, kjer je r sam že glasnica; morebiti ga je to motilo ker je stara slovenščina jer za glasnico r pisala; toda Metelko je svoj 8 pred r stavil: s me rt za smrt. — Le ogerski Slovenci se še do današnjega dne terdo derže starega. V novejših časih se je je nekaj pisateljev zopet poprijelo, in želeti je, da jo oživimo, torej pišemo: srce, smrt, rdeč, brv, brdo, brkle, brleti i. t. d.« — O glasnici l pa: »Ta glasnica nam je pa šla popolnoma v zgubo v pisavi in govorjenji, in se ne bo več dala obuditi« itd.
Leta 1862 so poprej gospodarske, obertniške in narodne Novice v 2. listu postale obrtniške ter so jele skorej skozi in skozi pisati samoglasnik r. Mnogoteri so popraševali, zakaj in čemu? Nato so odgovorile v 5. 1. na vprašanje: Zakaj »Novice" iz puščaj o tihi e in pišejo črko r kot samoglasnik? tole: »Novice«, ki so odstranile zastarelo bohoričico in ustanovile novo pisavo, so čez 20 let — to gotovo ni prehitro — storile spet eno stopnjo naprej in začele letos pismenko r pisati kot samoglasnik, kakor se izgovarja, — tedaj: trd, prst, smrt itd. Že prejšnih let bil je v »Novicah« o tem govor; med jezikoslovci je to tako trdna, znana reč, da smo mi Slovenci poslednji, ki v tem resnici odpiramo vrata, ter se tudi v ti malenkosti bližamo ostalim Slovanom, kteri take besede kot mi izgovarjajo brez samoglasnika e.
Morebiti je ravno ranjki Metelko v svoji sicer izvrstno izdelani slovnici največ pripomogel, da se nismo do sedaj pravega poprijeli, ter po krivi neki misli, kot da ne bi poznal samoglasne narave te pismenke, v njegovo (svojo) slovnico str. 3. pisal je: tard, sme rt, perst i. t. d., kot da bi bil pred r polglasnik, kar pa ni res. (Glej Miklošič vergl. Laut-lehre str. 227. 230).
Kot samoglasnik, tedaj brez pred in za njim stoječega samoglasnika rabijo to pismenko stari Sla veni, Štokavci (razun Dubrovnika, kjer se čuje a), vsi Čehi (na Češkem, Moravskem in Slovaškem), in mi Slovenci razun nekterih krajev na Hrvaškem, kjer se jasno čuje pismenka e na pr.: perst kert i. t. d. Po tako malem številu pa se vsaj ne bomo ravnali in ne zoper jasni izgovor in zoper pravila primerjajoče slovnice krivo pisali; vsaj se trudimo po vsaki poti, da, kolikor moč, pišemo po izgovora.
Poslednji med Štokavci pisali so samoglasnik pred to pismenko književniki zagrebški, izgovarjajo se s tem, da se po Zagorju, tedaj med Kaj-kavci čuje e. Sedaj se razun šolskih knjig že tudi največi del knjig v Zagrebu tiska kakor zaliteva temeljita znanost.
Za one pa, kteri se plašijo besed: prst, krst, trd, misleči zmi-raj le na pravilo nemške slovnice, da vsak zlog (Silbe) mora imeti samoglasnik, naj dodamo še troje:
Prvo: Mi Slovenci besede res izgovarjamo brez samoglasnika nemške slovnice, kar v nemškem jeziku ni; čemu bi tedaj pisali kar ne izgovarjamo? Drugo: Pismenka r je v takih besedah samoglasna (Selbst-
laut), tako da tedaj ono pravilo velja tudi za nas, toda v duhu domačega jezika. Tretje: Mi bi s to pisavo radi pomagali vsakemu p tujcu, ki se našega jezika uči, da zadene pravi izgovor in ne bere, na priliko, tard, smart, čarka i. t. d.«
Naslednje leto 1863 je prišla perva slovenska slovnica s tem naukom na svitlo, v kteri Janežič str. 12 piše: 38. »Starim Slovenom je bila črka r v sredi med soglasnikoma ali pa iz konca pred soglasnikom po g. Miklošiču samoglasnik, n. pr. br' v - brv, br' zda brzda, gr'lo-grlo, zr'no-zrno, . . ali iz začetka r' zati - rzati.
Tudi nam Slovencem je r v teh in tacih primerih nekam samoglasne natore; zato se pred njim poliglasnik e tudi v pisavi bolj in bolj opušča, kar močno lajša pravo izreko, posebno tujcem. Vrh tega se bližamo po tej pisavi Vidi drugim bratom na jugu in severju. §. 39. Kakor r bil je starim Slovenom tudi l med soglasnikoma samoglasne veljave; v novi slovenščini pa je v pisavi popolnoma v zgubo šel i. t. d.«
Letos pa je prinesel Književnik (časopis za jezik i po-viest hrvatsku i srbsku, i prirodne znanosti) ^ovu prepirku pra-vopisnu u r", v kterem (1, 1.) str. 31 piše V. Jagič: U slo-venskom jeziku tumarahu tudjom naukom pokvareni gramatici vrlo dugo, dok dodjoše do osvjedočenja, da je u njiliovu jeziku r naravi samoglasno : dobro jim reče Miklošič u svojoj gramatici: »die slovenischen grammati-ker sind indessen nicht zur erkenntniss der vocalischen natur des r ge-langt ... so dass auch hier die einfalt richtiger sieht als der verstand der verstandigen«. Zbilja čitam u najnovijoj slovnici Janežičevoj ovako: Tudi nam Slovencem je r v teh primerih nekam samoglasne natore ... Vrh tega se bližamo ... bratom na jugu in severju«. (Glej spredej).
To so poglavitni virniki, iz ravno tistega vira, kteri ponosno kažejo, da v novosiovensčini je r samoglasnik. Pervi je po tem nauku v novosiovensčini dal na svitlo svoje pesmi Matija Krač man o v na Dunaju I. 1855. Poprijemali so se te pisave sim ter tje nekteri mlajši pisatelji po raznih časnikih, zlasti kar so Novice sploh jele tako pisati, in huda se je že godila „zatoženemu sosamoglasniku" ne le v „ljublj anskej učilnici pri sv. Jakobu", ampak tudi v „ljubljanskej čitalnici" in celo v „Novicah" samih. Po vsem tem ni čudo, da so pokazale tudi glavne šole po Slovenskem lepi napredek, da je r samoglasnik, sej mu je že celo na ljubljanskem pokopališču postavljen spominek!
17. Po vsem tem je pa čudo prečudo, da ti ne kažeš doslej v svoji pisavi lepega napredka, da je r samoglasnik! Ali te ni sram, da si starokopitnež, rakovec in polžar! Vselej sem mislil, daje tebi lastna „die einfalt, welche richtiger sieht, als der verstand der verstandigen", da ti je
mar ,,sloga si a venska", da se ne ravnaš po »nevednosti ali zanikernosti slovničarjev", koji „tumarahu tudjom naukom pokvareni vrlo dugo u jeziku slovenskom!^ Sram me je, ker je „med jezikoslovci to tako trdna, znana reč, da smo mi Slovenci poslednji, ki v tem resnici odpiramo vrata!" Sej smo vendar Slovenci proti drugim Slovanom na zahodu, in tolikrat pravijo, da „od zahoda gre olika proti vzhodu". Duri in vrata odprimo torej v tem resnici, obieručke se je poprimimo ter kazimo v vsem svojem pisanji lepi napredek, da je r samoglasnik in pišimo „od sega dob ety-mologički, složno, vzajemno, občinski, bratovski — Slavenski slovstveno", ter kličinio preglasno: Živila vzajemnost! živila sloga slavenska! Naprej — naprej zastava slave!!
XI. VIII.
T. „D a se resnica prav spozna, je čuti treba dva zvon a".
Cuj, poslušaj drugi zvon, ki poje, da r ni samoglasnik. Pervi je pisal o tem, dr. Miklošiču nasprot, dr. Schlei-cher (tedaj „Professor der vergieichenden Spraclnvissenschaft und des Sanskrit an der Universitat zu Prag") I. 1852. v svoji „FormenIehre der kirchenslavvischen Sprache" str. 49 — 51 (akole: »Mit dieser ansicht kann ich durchaus nicht iibereinstimmen. ich halte vielnier l und r auch Mer fiir consonanten, jer und jerek fiir vocale. Moine griiude sind folgeude: jer und jerek geben sich durch den umstand als entschiedene, wenn auch schwiichere vocale zu erkennen, dass sie auch in wortern, die nur mutae enthalten, als die einzigen vocale erscheiuen, z. b. t'p't' strepitus, warum von dieser regel eine aussname statuiereu? ist es denkbar, dass eine so genaue schrift wie die kirchenslawische jer und jerek so ganz iiberfiiissig den lauten l und r zugesetzt babe? die sprachvvissenschaft zeigt uns diese vocale jer und jerek ganz an ihrem platze, demi die slawische regel fordert nach i und r auch den vollen vocal da, wo in die verwanten spraclien vor diesen consonanten haben, vgl. glava, lit. galva caput, vladii, goth. valda impero, grad' urbs, hortus, goth. gards domus, ahd. karto, nlid. garten hortus u. s. f. die berufung auf das sanskrit beweist durcliauss nicht fur die jausicht Miklosichs, denn es ist im sanskrit unbestreitbare tatsache, dass r und l als vocale d o rt stets auss alteren vollen sylben, fast stets ar und al durch verkilrzung, aussstossung des a entstanden sind, als kiirzeste form aber eben nach speciell indischer ansicht der grammatiker auch fiir die wurzelform gehalten wurden. wie im sanskrit auss al ar / und r ward, so in neueren slawischen dialecten auss 1', 1', r', r', l und r; das ist dem gange der sprachengeschichte gemass und somit
hat das von Miklosich beigebrachte zeugniss der neueren dialekte keine beweisende kraft fur die alter e šprache. dass selbst in alteren handschrif-ten manchmal jer und jerek fele, beweist speciell fiir r und l nichts, diess kommt aucli nach stummlauten vor, wie lautlere p. 23 bezeugt wird. und somit fallen die punkte weg, durch welche jer und jerek nacli r und Z sich von den iibrigen jer und jerek nach anderen consonanten unterscheiden sollten. ich glaube demnach mit recht diese laute aucli nach den beiden consonanten r und l mit den vocalen der anderen spra-chen in parallele gesetzt zu liaben".
Tako je pisal nekdaj že I. 1794 Mrazovič str. 32, da se ima pisati perst ne pa prst.
Kopitar piše 1. 1808 str. 136 zoper p. Marka (kteri pravi v slovnici svoji str. 204: „Also schreibt man skerbn oder skerbne, dobr etc., nicht skerban, dobar oder skerben, dober, vveil man nicht schreibt skerbana, dobera, sondern skerbna, dobra) tole: »Was sagen E. E. aber zu dem Lateinischen ager, faber, und zu dem Deutschen edel u. dergl.? Man schreibt auch agri, fabri, der edle. — Die Bohmen sind von alleu Slaven diejenigen, die die mildernden Vocale e und i im Schreiben bey weitem am seltensten ausdriicken, wiewohl auch die Stid - Slaven o s m', mgla, trna, lgati, rvati, rža, p e t r', statt des Bohoritschischen osem, megla, tarna, lagati, rhvati, ruja, Peter, schreiben: auch scheint P. Marcus uoch am oftersten in Bohmischen Grammatiken — g e-blattert zu haben. Man muss gestehen, dass die Consequenz der Ele-mentar - Orthographie durch die Bohmische Metliode an Strenge gewinnt: aber, ausserdem dass die Augen der andern Mit-Europaer beym Anblicke der dadurch verursachten ungewohnten Consonanten - Gruppirungen erschrecken, so verliert auch die Sprache selbst an Wolillaut und Singbarkeit, worin sie sonst der Italienischen so schon nacheifert«.
Prof. Vekoslav Babukič ima v slovnici svoji (cf. mali rečnik od Jos. Drobnica) str. 558 tole opombo: »Dieses kurze a ist gut zu unterscheiden von dem stummen a, welches immer nur dann gebraucht wird, wenn nach dem Mitlaute r ein oder zwei Mitlaute folgen z. B. karv, karst, markva, smart. — Statt dieses stummen a, welches demselben Laut der Natur nach als Ebenbild am ahnlichsten zu kommen scheint, schreiben viele das stumme e, was im Wesentlichen auf dasselbe ausgeht, z. B. kerv, kerst, mžrkva, smert. Einige wieder gar keine Rucksicht auf den Wohllaut nehmend, da weder ein klares a noch e horbar ist, schreiben keines von beiden, wie diess in der bohmischen Orthographie gang und gabe ist, als: krv, prst, mrkva, smrt u. s. w.«
Vec zoper to pisavo je v zagrebških „Narodnih Novinah" pisarili. 1852 Starčevie, in Anton Mažuranič, prof. in vodja reške gimnazije, pravi v „slovnici Hervatski za gimnazije i realne škole (I. 1859 in II. 1. 1861) str. 30. 31. §§. 64.
7*

1. U liervatskom ima jedan samostalan glas, za koji neima slova u klassičnih jezicih, a jasno se razlikuje' od glasa svih inih samoglasni-kah. U raznih krajih našega naroda može se on u mnogih reči h, te medju svakojakimi suglasnici čuti, a u nebitju k hod na latinskoga glasnika znaju-ga gdešto pisati sa ' : jed'n, se d'111, og'nj, dob'r, hrab'r, nag'l, red'k, op'11'k, v'rt, p'rst. i. t. d.
2. Ovaj glasnik verojatno da-se-je negda občenito tako izgo-varao u napomenutih i podobnih slovkah (u kojih - se sada večinom a izg-o-vara), ali u sadanjem najobičnijem izgovoru sačuvao-se-je još samo u ne-kojih rečih pred r: v'rt, p'rst i. t. d. S toga tverde nekoji učitelji, da-je u ovakvili slovkah glasnik r, te da netreba u njih drugoga glasnika pisati. Ali uzimati r za glasnik, znači dopuštati, da ima glasnikah, koliko slovah; jer nijednog neima suglasnika, koji-se nebi dao onako kao r s onim samostalnim glasom i spreda i straga izgovoriti n. p. b', 'b, r', 'r, i. t. d. Obe azbuke (§. 3.) imaju za ovaj glas osobita slova (glag. jerek; cir. jer, jerek), od kojih-bi-se jedno moralo pisati in ovakvih slovkah pred r, n. p. p'rs t (ne pr'st, što-je bugarski). Stoga e pi-še-se pred r za onaj izvorno hervatski samostalni glas, koji neglasi kao nijedan latinski glasnik: perst, kerst, ve rt, smer t i. t. d.
Tisto leto, v kterem je realkin letnik razkazoval, da je r samoglasnik, razkazuje pa gimnazijski, da r ni samoglasnik in pravi na to: »Da se glasnik pred r, ako mu soglasnik nasledva, v novoslov. le na pol ali celo ne izgovarja, skoraj vse novoslo-venske slovnice od perve do zadnje uče, vendar nobena si ne upa terditi, da jo r potlej samoglasnik. Nobena tudi ne uči, da se sme polglasnik tedaj spuščati . . . Dasiravno naglaska v teli primerih znamnjati ni treba, kar že Kopitar veleva; sim vendar čisto Mažuraničeve misli, in zdi se mi kakor bi vidil le kosti po koncu moleti brez mesa, kadar vidim krst, smrt i. t. d. Sicer polglasnika ne spuščamo, ga tudi tu ne smemo; in všeč mi je pravilo Babukičevo: Govori ušesu, piši očesu! — In Hrovatje sami ne vedo po tem, ker se ne ravnajo v pisanju vsi po slov-niškem pravilu, kako bi svoje ime (Hrovat, Horvat, Harvat, Her-vat, Hrvat i. t. d.) pisali!«
Ondi je tudi Janežičeva opomba iz slovnice 1. 1854: »Po izgledu staroslovenščine prištevajo nekteri pisatelji tudi pisme r samoglasnikom . . V 2. natisu 1. 1863 ga je tudi samoglasnikom prištel in pisal tako (cf. Knjiž. V. Jagič.); ali v 3. natisu I. 1864 — torej „u oj novijoj" — piše Janež ič str. 4.: »V pisavi polglasnega e pred r°m sem krenil spet po starem poti, da v pisanji ne bode razločka med slovnico in med ostalimi šolskimi bukvami — slovenskimi in hrovaškimi«. —
Ker se je ta reč tolikanj jela mešati in spreminjati, sem se hotel z nekterimi drugimi pisatelji posvetovati ter pozvediti, ktere misli so v tem, in — bodi mi brez zamere, de nektere tukaj očitno imenujem! Prof. Seb. Zepič mi je pisal tole;
»Uprašal si me zavoljo r*, kaj da mislim. V »izvesčih« sem pisal e

pred r°m, ker sem moral; sicer je moje mnenje, da e ali e pred r"'" ne pišemo, ne sicer zato, kakor da bi z Miklošičem mislil, da je r glasnik, ampak ker nimamo nobenega pripravnega pismena namesto e ali e pred r«"', dokler pišemo z abecedo latinsko, ktere se menda dolgo še, ali pa, kar je verjetnise, nikdar otresli ne bomo. Kajti če pišemo e ali pa e, kolikokrat je človek v zadregi zavoljo prave izreke, ali bi izgovoril C ali ne. ali ima e naglas ali ne? Če bi pisali s cirilico, bi mogli vzeti za to službo je rek ali pa jer, piše z latinico pa naj bolj prav kaže, da pišemo samo r, toda le v korenih (bi jaz djal), kjer je v starosloven-ščini r' ali pa r', ne pa v drugih zlogih: krt, prst, grmeti, grm , krvi; ali verjetni (od veru jeti), zopemi (ker kratek), sreberni, dober, koder i. t. d. Da pa r ni vokal, to nam kaže staroslovenščina, ki ne piše r temuč r' ali pa r' v tem primerljeji. Jaz sem torej za r brez e ali e, toda ne ker mislim, da je tukaj r glasnik, ampak le zavolj »oportuniteta« in zbog zloge, ker tudi Čehi uže od nekdaj tako pišejo, Srbiji (po Vuku) in skoro vsi hrvaški pisavci razun šolskih bukev.« —
Prof. Ladislav: »Kar se tiče tistega r (trd, vrt), jaz sem mu »ex principio contrarius«, pišem zmiraj e, toda v tiskarniei mi popravijo (celo lastno ime Hrovat v Hrvat!) — O tej reči sem začel precej premišljevati, ko so Novice e sistematično opušati jele. Naredil sem si neki načert, ki ga utegnem zdelati ... Če izpušamo e pred r, moramo tudi ga pred l (quia erat vocalis) 11. p. šel - š/ - šla - šlo; mis/ - misli; mrzl-a-o; tudi pred n: bolez« - bolezni, prikazn - zni, potlej bo pa sklanjanje lahko . . Pomisliti je, kako bo a) narod bral, b) kako bodo učitelji po deželi učili, in c) kako bodo pesniki »metrum« ravnali. — Če pa pravijo, zato opušajmo e, da bomo ptujcem ustregli in jim učenje lajšali. Prašam: Koliko so pa ptujci za nas storili ? Kaj jim bomo vedno mi stregli? — I11 če pravijo, zato opušajmo e, da se bomo Hrvatom bližali ter jugoslovansko literaturo ustanovili. Da! pač bi bilo želeti za vse Jugoslovane eno literaturo imeti! Ali tu naj dvoje izrečem: a) Ko bi se bili Hrvatje toliko bližali nam, kolikor smo se mi njim, bili bi že zdavuej vkup; b) ker se oni uečejo nič bližati, mi tudi naših starih pravic ne moremo (zavoljo njih) zavreči. . . . Reč se bo sčasoma pojasnila. Važno je to prašanje posebno za šolo. Učitelj mora v stanu biti za vsako reč pravilo pripravljeno imeti ter razlagati na ter d ni podlagi i. t. d. i. t. d.«
Celo resnično mi piše naš Svitoslav, čigar pisava je slavno svitla iz Danice: »Da je r samoglasne narave, menim, da je gola vraža, ker so nekteri jeli tako terditi in pisariti; resnica bi utegnila biti le, da se e pred rom z naslednjim soglasnikom veči del bolj ozko in tesno izgovarja, nikdar pa vendar ne pri Slovencih tako tesno, kakor pri Serbljanih in Čehih. Po tisti pravici skorej kakor pri r bi mogli tudi vsim drugim soglasnikom glasniško lastuijo prilastovati«. I11 spet: »Theorija zastran ra glasnika naj bi se v večne temnice vergla;to se pravi: r" čevljice vzeti in mu opanke pritvezti. — Če bomo prehitro na razpotja zavijali, ljudstvo ne bo moglo za nami, in pisali bomo sami za se. — To izpuščanje se ne more dosti ograjati; čimu neki jezik kaziti, ki nam ga je mili Stvarnik lepega dal!«
Kolikorkrat sem z ranjkini Metelkotom o tem govoril vselej mi je djal: „ Je preterdo, preterdo (zu hart, zu hart!) in s ta r os I o v e n sc ina drugač uči!" Iz gotovega vira tudi vem, da je ranjki Slomšek v slovesni družbi poprašan, ali je on za to pisavo ali zoper to, (da se piše r samoglasnik, brez polglasnega <;) rekel, da je zoper to pisavo. Ravno to sta mi ustmeno spoznala slavna naša pisatelja T e rs t e nj a k in Hicinger. In kodar sem liodil lani in letos po Slovenskem, so mi veči del tožili, da jim ta pisava ni po všečnosti. In kar sem rekel lani (I. Jezičn. VI.) tebi, rečem tudi letos: „Boli me omenjena gospodarska sprememba v slovenskem pisanji. Raztergali so nas v tem in — kdo ve, kdaj bomo vendar Slovenci složni v složni pisavi?!"
U. Oh! boli tudi mene, pa — veseli me, da ne kažeš doslej v svoji pisavi tistega napredka, da je r samoglasnik! Veseli me, da ne delaš na vrat na nos, ker naglica ni pridna. Zdaj vem, daje tebi lastna „die einlalt, welche r i c h t i g e r s i e h t, a 1 s d e r v e r s t a n d der v e r s t a n d i g e n ;6 da se ne ravnaš po »nevednosti ali z a n i k e r n os t i" slovni-čarjev, koji „t u m a ra h u tudjom naukom pokvareni vrlo dugo u jeziku slovenskom." Veseli me, da „med jezikoslovci to ni tako trdna, znana reč", da „mi Slovenci nismo poslednji, ki v tem resnici odpiramo vrata". Res, prav ima Svitoslav, „gola vraža je, daje r samoglasnik", in na ves glas kličem z njim vred: „Čimu neki j ez i k k a z i t i, k i nam gajemili Stvarnik I e p e g a d a 1!" —
T.	Kdor ne vč glumi glas,
Naj ne hodi k ljnilem v vas.
Naroden pregovor.
XLIX.
U. Kakor slovenski učeniki, kadar bi radi kaj neumnega dokazali ali kadar si pomagati ne morejo, pravijo, da je v sta-roslovenskem tako; tako se mi vidi, da se slovanski in drugi prebistri učenjaci sklicujejo na sanskrit ter razlagajo iz njega menda, kar je in kar ni, da na zadnje sami sebi verjamejo!
T. Res so učenjaci ali slovstvovatelji, ki učijo, da je r samoglasnik in izmed teh nekteri (p. Bopp), da je r samoglasnik postal le vsled zatrenja sprednjega ali naslednjega pravega glasnika, nekteri pa (p. Benfey) razločijo rsoglasnik in r samoglasnik. Po unih se ravna Schleicher, po teh uči M ik 1 o s i č.
17. To da Schleicherjevi razlogi se mi zdijo vsi bolj resnični in gotovi.
T. Razsoditi tega jaz ne morem in ne smem; to pa rečem, da mi v Miklošičevih razlogih besede: „konnte man ver-sucht oder bestarkt werden . . in den freilich nichts be\veisenden spateren . . manchmal . . in allen diesseits der Donau ge-sprochenen . . mochten wir . . zu begleiten scheint" prav nič ne dopadejo, in ker je Schleicher profesor sans-kritskega, mora pač vediti, kako je ta reč.
U. Pač res; in — če že v sanskritu r ni samoglasnik, kako more biti v družili jezikih! Kolikor vem in vidim, so pa vsi slovenski učenjaci posnemali po Miklošičevem nauku. Z njim vred se podira, karkoli se nanj opira. Ali niso tedaj vsi nauki in sklepi, kar so jih leti iz njega spletli in razpletli, prazni in nečimurni? — Morebiti je pa Miklošič pozneje se potegnil za svojo reč in jo skazal zoper Schleicherja?
T. Tega ne vem, vsaj bral nisem nikjer nič pozneje o tem. In ako res ni nikjer odgovoril, — čegava je prava?
U. Cegar je zadnja — pravi po domače Slovenec! — Kako pa uči Miklošič o družili Slovanih v svoji vzajemni slovnici, v kteri s staroslovensčino primerja sedanje slovanske jezike ?
T. Samo češki, pravi, je razun staroslovensčine ohranil oba samoglasnika rin l, novoslovenski in serbski (v cirilici) samo r, bulgarski, malo- in velikoruski, poljski, zgornje - in spodnje serbski pa so zgubili oba l in r samoglasnika (Cf. Vergl. Lautlehre der slav. Spr.)
U. To je tista „ večina slovanska", to so tisti „ostali Slovani", tisti „bratje na jugu in na severju", kterim bližatisenam veleva »sloga slavenska!" — Če soslovanski jeziki veči del zgubili oba samoglasnika (če smem tako reči ?) — r in Z —, kdo mi je porok, da je novoslovenski samoglasnik r še ohranil? Od kod mu tolika milost?
1\ Sklicujejo se na brizinske spominke in pravijo, da že leti kažejo, da je r samoglasnik. Ali — a) je dobro pomniti, da je pisatev v brizinskih pismih tuja, negotova, pokvarjena, da se torej z njo nihče skazovati ne more, in b) so v vsih treh spominkih le samo tri besede brez glasnika (mon. II. mrzna. raztrgachu. mrtuim), nasprot pa trikrat tri z glasnikom (I. mon. creztu. II. zemirt. mirzcih. mirzene. priuuae.
circuvah. vuirchnemo. zopirnicom. cruz. III. zridze). Kaj nam torej kažejo?
U. Kako pa je to: v V. gimnazijskem razredu imamo slovensko (t. j. novoslovensko) berilo iz I. 1853, v VI. i/ 1854 in v VII. iz I. 1858 in na vseh je brati: Izdal lir. Fr. Miklošič — pozneje, kar je jel učiti, da je r v novoslovenskem še samoglasnik. Sostavki so iz različnih pisateljev ; marsikaj je drugač, kakor so pisali oni sami, — toda od r samoglasnika ni duha ne sluha še, in celo v Kračmanovih pesmih ne, kteri, kakor praviš, je vendar le pervi pesnik bil, pri kterem se je samoglasnik r glasil?
T. To tudi meni ne gre v glavo, zlasti ker ima dr. Miklošič pri vladi toliko veljavo, in tudi sicer med učenimi slov-stvovatelji toliko slavo, kakoršne še doslej ni dosegel noben Slovenec — in to po pravici. Zasluge njegove za slovensko in sploh slovansko slovstvo so neprecenljive. — Tega si pa tudi jaz razložiti ne znam, da se celo v primerjajoči slovnici bere: „dve .. zvezdi preš 196. — boljiga srca 198. preš. — V mladosti trdniše so mreže, ki v njih drži napuha moč goljfiva preš. — Lenetu je zatrnjena pot. ravn. — Nikomur ne vpadi srce ravn. — Bliska se, grmi in treska slomš. — Umrši met. Bilo je pet tavžent mož brez žen in otr<ik met. 43. — Lenega čaka strgan rokav, vodn ... (cf. Miki. Formenl.); in vendar ni niti Prešern niti Ravnikar, niti Metelko niti Vodnik tako pisal.
U. Morebiti tu velja pregovor: Poslušaj me, ne glej me! — Da pa to kej dobro znajo ne le časnikarji, ampak celo slovničarji — prav po Napoljonovo —, je jasno kot beli dan. Iz tega se vidi njih tenka vest. Ali niso to pravi sa-moderžci ?
L.
T. Res pravi samoderžatelji so nekteri pisatelji. Zgled takega samosilstva nam je „u najnovijoj dobi" podal znanstveni časopis hrovaški Književnik, sicer res hvale vreden. I Hrovatje imajo še marsikako ^pravopisni! prepirku". Tako se hudo prepirajo zavolj rodivnega sklona v množnein številu na ah. Poslal je v Književnik znani pisatelj B. Sulek spis, v kterem razkazuje svoje razloge za omenjeno obliko — kakor sovrednik V. Jagič sani spozna — modro in pametno; ali vendar še celo vtem spisu »Obrana ahavca^ mu te oblike ni privolil. „Jed-
noličnosti radi izostavili smo iz njegova članka h u gen. množine" pravi V. J. v Književniku I, 2. I. 1864. V znanstvenem časopisu — pa tako malo svobode! Ali ni to: Sic volo sic jubeo, stat pro ratione voluntas ?
U. In sedanji čas, ko vse — Hrovat jako jako — po svobodi teži! Čudo, da mu je v naslovu vmesni /t pustil, da ni naredil: Obrana aavca — s^j je pervi h tudi iz rod. ali genitiva! Pred svojim pragom naj pometajo — pred svojim! Menda jih imajo tudi mnogo, koji tumarahu tudjom naukom po-kvareni vrlo dugo i u jeziku „hervatskom". — Kako pa oni, ali vsi složno složno, bračo! pišejo samoglasnik r?
T. Nekdaj so pisali različno, večidel d: k&rst, smart, poznej so jeli e: kerst, smert, in zdaj pišejo eni kerst, sinert, eni pa krst, smrt, kakor Čehi, kteri pa ne učijo, da je r samoglasnik. Da se ima tudi v Hrovaškem pisati polglasni e, učita slovničarja Babukič in Mažuranič, in celo ostro se veleva to po učilnicah. Ni davno, kar se je brala po časnikih „obaviest za predavanje hervatskogajezika na gimnazijah", ktero je izdala vis. dvorska kancelarija. Glasi se takole :
»Da se u naučanju jezika kervatskoga postigne jedan put na vsili gimnazijah nuždna jednoličnost: imati če se kao učitelji kod predavanja, tako i učenici kod učenja, deržati strogo jedne propisane slovnice i služiti se jednim pravopisom. — Za nauku oblikoslovja imade se svuda bez iznimke upotrebljavati slovnica Mažuraničeva, a za skladnju knjiga Ve-berova. Pravopisa imadu se i učenici i učitelji u svih školskili poslovili deržati onoga, kojim su tiskane školske knjige. Osim toga imadu se učitelji jezikali složiti medjusobom glede porabe iste gramatičke terminologije za svu gimnazij u i za sve jezike«. (Vid. Narod. Novine in Pozor 1.
1862.)
U. In to se tudi spolnuje in skorej vsako leto po šolah oznanuje. Učitelji grajajo učencem spise brez polglasnega e, in neki učenec z zagrebške gimnazije mi je pravil, da celo po tleh letijo spiski z r samoglasnikom; ali ni to tiranski? Vidil sem nekaj šolskih knjig, in res so vse tiskane po uuih pravilih. Tudi nam je spisal »Katekizem in Liturgiko" Lesar brez r samoglasnika, Erjavec „Živalstvo", Tušek »Rastlinstvo", in zdaj umem, da pravi Janežič v poslednji slovenski slovnici svoji: „V pisavi polglasnega e pred rom sem krenil spet po starem poti, da v pisanji ne bode razločka med slovnico in med ostalimi šolskimi bukvami — slovenskimi in hrovaškimi". — Ali bi moti
rebiti (udi pri nas vlada ne dovolila po šolali bukev po oni "pi-savi?
T. Da bi se vlada v slovniške reči vtikala, tega slovni-čarji in jezikoslovci sicer ne dopustijo, in Maksim je raji v ječi umeri, kakor da bi bil v to dovolil. To pa vendar smem reči: Ce že v hrovaških šolali te kračje ali kračmanove pisave vlada ne pripusti, kjer je veliko veliko bolj vterjena in razširjena; jo bo javalne dovolila po šolah na Slovenskem, ker se v našem jeziku doslej celo po zakoniku opravičiti ne da. Res je tudi, ko bi vsakemu učitelju bila ta reč na voljo dana, da bi učenci bili na zadnje vsi zbegani. Prav ima tedaj Janežič, da jo je krenil v tem spet po starem poti, sej je poter-jena ta pisava v staroslovensčini in novoslovensčini.
U. Pa so vendar Novice nekako omilovaje — dasiravno le memo grede — vzdihnile pri napovedi te Janežičeve slovnice: „Zal nam je, da je 3. iz tis r" zopet vzel, kar mu gre: samoglas; dozdeva se nam, kterim tudi velja „festina lente", da ne gremo naprej, ako se brez potrebe preveč obračamo nazaj«.
T. Tisti naprej je pravi „naprej", kteri zmoto pusti in za resnico hiti. Resnica pa je očitna, dasiravno je zabavna (lis) pravda „sosamoglasniku" nasnovana „in indice vel adhuc suh judice". Brez potrebe res ni dobro preveč se obračati nazaj. Ravno tisti pa se obračajo preveč nazaj, kteri hočejo pisati brez pravih glasnikov, ker tako so pisali nekdaj v hebrejskem in v druzih jutrovskih jezikih, iz kterih so zajemali tudi gerški in latinski pisatelji, pa so vendar jezik svoj likali in obrazovali po svoje. Tako bi se tudi mi preveč ločili od sedanjih olikanih narodov po tej pisavi. Latinec piše p. Grse-cus, Slovenec Grek ali Gerk (iz blagoglasja), novičar pa Grk, grško., uče, da je r samoglasnik; kdo bi verjel? Rus piše iverAo, drova, in izgovarja tako; Slovenec ali Hrovat pa izpusti zdaj v in e ter pravi: r je samoglasnik v besedi trdo, drva itd.; kdo bi se ne smejal?
U. Pa pravijo, da ravno tujcem hočejo postreči z njo in polajšati učenje.
T. Še le steži se jim učenje, ker jim je jezik preterd in v svojem jeziku tega niso vajeni, r samoglasnika ne poznajo (polglasnik —semivocalis — ga imenujejo, cf. Bauers nhdeutsch. Gram. 1861); in kdo ne ve, koliko so jih že Čehi zavoljo
svoje pisave mogli preslišali! Živ jezik preveč sprsteni in j,<jrveni ter kakor scvrt štrli bodeč v oči.
U. Zakaj pa ne pišeš tr po ravno tistem pravilu?
T. Sem že tudi vidil tiskano tr (iz nekdanjega teže, tere, (ar, ter, tr) pa trjati, crkev, crkveni, kakor pišejo Serbi in Hrovatje, kar je očitno napčno in se posnemati ne sme. Iz tega se vidi, da se s tem tudi domačincem ne vstreže. Kdaj se ima e polglasno brati, je pač kmali jasno, in malo moti tujce in domače; nasprot se pa ne vjeinajo nauki, kdaj je iz-pusčati in kdaj ne. In res — zakaj bi po unem vodilu ne pisali tudi tr, dobr, bistr, prtiti, prh ranit i, prmrznl, vndr, tnk, plhk, prvrgl — prav po hebrejski i. t. d., sej se glasniki ne čujejo, vsaj ne na tanko, kakor je tudi Schleicher o staroslovensčini prav opomnil. In zakaj piše Nemec Vater, JVlutter, versichern, zerbreehen, zerstoren nam. Vatr, Muttr, vrsichrn, zrbrechn, zrstorn, in Latinec faber, ager, magister n. fabr, agr, magistr (cf. Kopitar)?
U. Pisarjem, zlasti no vi čar j eni in tiskarjem se skrajša s tem pis in tisk!
T. Pisarji časnikarski naj se že potegujejo za kračo pisavo; tiskarjem pa to kaže, kar več nese. — Verh tega, kar sem prej povedal, je tudi pomisliti, kdaj in kako se nam bode vstanovila pisava v lastnih imenih, bodi si osebnih, kraj-nih, mestnih, deržavnih. Kaj poreko gospodje Brnek ali Brnk, Grčar, Grm k, Krč, Krčon, Mrvar, Petrnel, Rjaveč ali Rjave, R z a r, R ž e n, T r č k, T r s t e n j a k, V r š č a j in dr., ker nam že sedaj mnogi tolikanj zabavljajo, če kako popačeno, res pokvarjeno ime količkaj popravimo? Ali se bo dovolilo kdaj povsod in vselej pisati Črnuče, Razdrto, Trnovo, Trst, Tržič, Trjak (Turjak), Vrhnika i. t. d.? Sej že zdaj očitajo Slovencem, da pisarijo nerazumno, da narod za njimi ne more, da jo tirajo slovenski kermarji ne le v Zagreb in Beligrad, ampak celo v Cetinje!!
U. Slišal sem tisto očitnjavo na celo očitnem mestu in v slovesnem zboru, ter si mislil: Tu jo imate, ki na vrat na nos preminjate in pisarite brez pravega kroja in stroja! V Cetinje nas sicer ne tirajo, v Kolobocijo pa (cf. Ravnikar. Zgodbe).
T. Na zadnje ima vender le Metelko prav, da nam je Slovencem pismena ali znamnja za polglasnik treba. V nobenem slovanskem jeziku ni toliko polglasnikov, kolikor jih je v
novoslovenskem in v staroslovensčini. V nobenem se posebno znamnje tolikanj ne pogreša kot v slovenskem. In kakor se mi zdi, se vsa napaka verti okrog sebe in glasi takole: „V sta-roslo venske m so imeli polglasni k (ali oslabeli, slabi glas), ker so imeli p i sme zanj; v novoslovenskem ga pa ni, ker nimamo zanj pismena, nimamo posebnega znamnja".
U. Ali je pa to prav, daje po „krivi neki misli« polglasnik vtikal Metelko pred r tam, kjer je v staroslov. vselej za njim?
T. Kdo pa ve, kako se je na tanko izgovarjalo v strsl. (cf. Sunič ;,de vera orthograpliia" 1853)? lles ima stara slovenščina mnoge in stare pravila za novo, ali v vsem ji pa postava biti ne more. Jezik se je sčasoma spremenil in kakor v druzih slovanskih jezikih se tudi v novoslov. zgodaj kaže ta sprememba, in ker se res spredej polglasnik govori, ga je Metelko tudi spredej postavil. „Der G r a m m a tik e r i s t k e i n Gese tz-geber, sondern nur Referent und Ordner" (gleichsam nur Statistiker), je pisal že nekdaj Dobrovski našemu Vodniku. (Milth. Hist. Verein. Kopitar, gesamm. Schrift.)
Enaka je z l. Tudi temu je stara slovensčina polglasni jer ali jerek pridevala, v sedanji slovensčini smo djali pa glasnik kterikoli že pred L Če smemo govoriti in pisati solne e namesti nekdanjega sl'n'ce, poln nam. pl'n' i. t. d., zakaj bi ne smeli pisati ver t, smer t nam. nekdanjega vr't', sm'rt' i. t. d.?
U. Če se v slovenskem ne da opravičiti kračja pisava; morebiti je pa le pripravna za vseslovanskiali vzajemni književni jezik, kterega si mnogi obetajo po tej slogi slovanski?
T. Dokler pišeš slovensko, piši po slovensko; kadar pišeš slovanski, piši pa po slovanski ali po pravilih vseslovan-skega jezika. Večina Slovanov, kakor Miklošič sam kaže, r samoglasnika nima, in Maj ar ga v svoji vzajemni mluvnici tudi ni nasvetoval. — Zanimljivo, celo smešno je brati, kako se zavetniki kračje pisave ali r samoglasnika razgovarjajo, zdaj etymologički zdaj kolikor moč po izgovoru pisati velevajo; kako terdijo, da se po nekterih krajih čuje a, po druzih e, na zadnje pa je pismenka r vendar le samoglasna; kako da r sicer ni samoglasnik, vendar naj se piše iz potrebe in zbog zloge, ktere pa skorej nikjer ni! —
Da se v omenjenih okolinah e tu in tam po Slovenskem prav na tanko čuje (reja n. rja) skorej kakor v rusovskem, je gotovo (cf. Čop. Slov. Abc-Krieg). — Doslej je tudi lepo razmerje med glasniki in soglasniki, ktero po tem jenja. — Mnogo druzega bi se še dalo povedati.
U. Postavim, da so dozdaj pisali prav dobri pesniki in drugi novi knjižniki slovenski tako, da je novo Sveto pismo, slovenski Slovar, Zlati vek, Cvet slovenske poezije, Abuna Soliman i. t. d. pisan po teh pravilih.
T. Kdo praša po teh in takih bukvah! Novina mika mladino. Ali misliš, da bodo najni pomenki o tej reči kaj zdali? Ali ne veš , da navada popada, da je usus tyran nus?
U. To velja sploh pri grešnikih: tirani so in druge tirajo p. r, ki je res pravi tiran. To pa vsaj vein zdaj, da je resničen slovenski pregovor:
Da se resnica prav spozna, Je čuti treba oba zvona.

RAZGLED.
Razgovor.	Slr„„
I.	Blagoslov — dar, žegen, gnada, milost, blagor......j
II.	Hleb, kruli, drobtina, merva — ica...........
III.	Praznik — dnik, nedel — Ija............5
IV.	God — ina, goden, goditi ........■ . . . .	6
V.	Morem — ram, moči, morati, znati..........7
VI.	Moreni — mozi, karati — kazati — kajati........10
VII.	Les, drevo, ptič — tič, ptuj — tuj, vnanji.......1]
VIII.	Celo — clo, zelo — zlo..............12
IX.	Cel, ves, celiti — cclovati.............13
X.	Zel — zla — o, zal — a — o, berhek — brihten . ...	14
XI.	Gorek — gorji — e, gorši — gerd, ponos — ni.....15
XII.	O — ponašati, očitati, očitno — očevidno....... .	16
XIII.	Hud, hujšati, zleg — žleht.............17
XIV.	U — v — bog, v — bogati, božati, zbogati se......19
XV.	Berač, revež, brati, ruvati se............20
XVI.	Citati, čisti — čislati, čest — čast, češen . .......21
XVII.	Bravec — alec, pisavec — alec — atelj........23
XVIII.	Kaj — koga je to, kakov , kteri...........26
XIX.	Eno k drugemu, drug k druzemu, eni — neki......28
XX.	Velblod — bljud, slon — oroslan, plug, steklo......29
XXI.	Sopet — zopet, spet — zpet, soper — zoper ......31
XXII.	Ne — poreden, v — red, vreden...........33
XXIII.	Vrednik, ured — urad, vrad — nik .........34
XXIV.	Lice, lično, odlično . . ■.............36
XXV.	Oseba — osoba, osebno, posebno — sobno .......37
XXVI.	Ali — alj — al, pesnik — pevec ..........38
XXVII.	A, li, le — lej — glej..............40
XXVIII.	Bali, jeli, kali, javalne..............41
XXIX.	Zavoljo, za — stran, zadel — elj , zbog — a. za — rad — i	42
XXX.	Nalašč — navlasti, last — list, v — prilast......43
XXXI.	Dokaj, dosti — a, dovolj — elj...........44
XXXII.	Spričevalo gimnazijsko , očitni znaki nemški.......45
XXXIII.	Priča, spričalo — evalo, svedočba..........47
XXXIV.	Znaki ali klasi latinski , nemški, slovenski.......48
XXXV.	Letno sporočilo, očitna svedočba...........49
XXXVI.	Tvar, storiti — stvoriti, s — tvariti. — ina ......51
XXXVII.	Tvarina, — ina — nina — ovina..........52
XXXVIII.	O — snov — a, temelj — it, grunt . .........53
XXXIX, Gradivo, grad — iti, graja............54
XL. Graja — ati, grajenje — janje...........55
XLI. Natura — ora — vora, priroda, stvarnica.......56
XLII. Nrav — mrav, narav — a, nravni — naravni ......	57
XLIII. Žiti — živeti, žito, žitje, življenje..........58
XL1V. Život, živopis, životopis..............59
XLV. Truplo, telo — rešnje, Telovo ...........60
XLVI. Zivenje — nije, živlenje — Ijcnjc........ . .	60
XLV1I. Da je r samoglasnik...............62
XLVIII. Da r ni samoglasnik...............66
XL1X. Kračja pisava — čegava je prava ..........70
L. Naprej ali nazaj — r je tiran ...........72

IVIalikoslovje. *}
Spisal Fr. Metelko.
reden je Slovenom dobrotljivo solnce prave vere po božji milosti prisijalo, so po zgubljenem božjem razodenji, kakor drugi narodi, v tami malikovavstva tičali; pa vender tudi pri svoji otamneni pameti so si mislili, da mora biti mogočno bistvo, kteremu so vse stvari podveržene. Le lastnost in volje višjega bistva niso mogli spoznati, zato so si mislili: da je več bogov, da skorej vsaka reč ima svojega posebnega boga, da so med seboj v prijaznosti ali sovraštvu kakor ljudje, in da se jim z opravljanjem vnanjih šeg vstreže in njih prijaznost zadobi.
Ker imajo na Slovenskem še zdaj marsikteri kraji in osebe svoje imena od nekdanjih krivih bogov, in ker so se ostanki nekterih šeg, s kterimi so malikovavci svojim bogovom služili, noter do današnjih časov še ohranili; tedaj je treba za dover-šeno znanje lastnih imen in šeg malikovavstvo nekdanjih Slo-venov poznati. Učeni gosp. Ur. Hanuš je malikoslovje v svojih bukvah (Slaw. Mythus, Lemberg, 1842.) na dolgo in široko popisal, od koder tukaj le kaj malega posnamem in povem.
Avska (avša?), boginja zarje, Bezlea, boginja mraka, Breskta trne, Varpulis viharja, Pogoda lepega vremena, v spremljatvi Peru na nar višjega boga. Avšve ') bog nasledka solnčnih žarkov t. j. žetve. Po žetvi so njega slovesno češčenje obhajali, in jim je bil bog rodovitnosti; od ene strani poletnega, od ene pa tudi zimskega solnca. Avšve kot poletno
*) Od kod beseda malik? — Nekteri menijo, da so nekdaj rekli mali bog (Hausgotze); nekteri pa menijo, da jim je bil v tem pomenu inolik (zdaj pomeni m61ik Roženkranc). Jaz pa pravim, da je beseda „malik" iz Goškega manleika, v srednje - visoko - nemškem manalikho, ki človeku podobnega pomeni.
'} Avšve je popačena beseda od osvet, osvetilnik.
solnce in Sotvar sta eno, tako sta Avšve kot zimsko solnce ali Kur h os *) tudi eno, ali Avšve se spremini v Ziemneka a) in jenja biti Avšve t. j. svetilnik.
Baba, boginja porodništva, od tod babica (Hebamme); ima pa dobro in hudo stran, tedaj: Zlata — Baba in Ježi —. Baba. Od nje so si mislili, da oživlja in mori, zato se jezvala tudi Živa in Mora (Morana, Marjana). IJaba je bila po njih mislih zdaj boginja poletja in življenja, zdaj zime in smerti. Po svojih mislih so s tem zimo odpravili, da so sedmi dan po mlaji mesca Sušca njeno podobo (postavo, balvan) v dolgi versti spremljevaje slovesno po mestu nosili, in po tem v reko vergli. In še zdaj je nekaj spomina te slovesnosti v sredi posta pri vsih Slovanih. Pri nas pravijo, da sredopostno sredo Babo žagajo. Na Poljskem in Silezijskem nosijo otroci žensko podobo na dolg drog nataknjeno po mestu, pojo žalostne pesmi, zadnjic jo čez most v reko veržejo, in po tem veseli in poskakovaje domu teko. Na Pemskem med tem pojo: ^Giz neseni smrt se wsi, nove leto do wsi" t. je: Smert nesemo iz vasi, novo leto v vas. Ali pa: „Smrt plyne po wode, nowe leto k nam gede" t. j. Smert plava po vodi, novo leto k nam gre. Ali pa „Smrt gsme \vam zanesly, nowe leto prinest t. j. Smert smo vam odnesli, novo leto prinesli.
Od te boginje ima pri nas in družili Slovanih veliko krajev svoje ime: Babina3) Gora, Babina Polica, Babino Polje, Babini Vert itd. Tudi na Macedonski meji je gora, ki se ji pravi: Babagora.
Baram, Param, Parom pri Slovakih, Brama pri Ind-janih, je kar pri starih Slovenih Perun, to je nar mogočniši bog, od besede periti, ki pomeni s strelo zadeti ali zdrobiti.
Barovit, Borevit, Porevit, Harovit, Garovit, Gervit, Svetovit, Rugevit. Vit je bil solnčni bog s pred-stavki po raznih razmerah. Bar-, Bor-, Por imajo svoj koren v per-iti; Har-, Gor-, Ger-v jar-o; Rug- morebiti v rik-ati, ruk - ati. Rugevit je stal velikrat v sredi mesta na prav visokem kamnitem ali lesenem stebru. Gl. Svatovit.
') Kurhos, Krugis, Kurcho ali Kurko pride od kruh.
Z i c 111 i eni k je zemeljnik; njih zemeljni bog je bil Kurhos t. j. kri h, kar se razločno vidi iz teh besedi H. p. 227: _8emel in annocol-lectis fr ugibus consueverunt conlingere (po družili confringere) et pro Deo colere, cui nomen Curcho i ni p o s u e r u n t".
'} Prilog babin.a.o razločno pokaže, da se na omenjeno Babo nanaša in ne sploh na babe, ker bi se sicer Babja Gora itd. reklo.
Belibog ') je bil po njih mislih prijazen, bog svetlobe; temu nasprot pa Čem i bog je bil sovražin, bog tame. Uni je bil delivec vsega dobrega, ta pa je napravljal vse hudo. Belibog, Belevit, Svetovit so dobri duhovi; Černibog pa Zle bo g, Bes ali Pekelnik so hudobe.
Bele žene -) se v več slovenskih krajih imenujejo dobri duhovi. Na Kranjskemjih imenujejo „rojenice", na Koroškem „sibile prerokile", na Žili ,,bele ali častljive žene", v Rožju „/,elik — žene", v nekterih krajih na Kranjskem in Štajerskem „ morske deklice". Tudi Nemci na Koroškem v Labudski dolini jih poznajo in jim pravijo „Heidnische Weiberl", drugi ponem-čani Korošci jim pa pravijo „Wile — weiss" ali „Weisse — Frauen". Te so prebivale skorej v vsaki duhovnu ali župi (fari) na stanovitnih mestih: v pečinah, pri virih, potokih in rekah. Tukaj so živele svobodne ali samosvoje, nezakonske, ločene od moških. Na Koroškem so prebivale: v spodnji Roški dolini blizo Kapic; proti jugu v gori Ostrovci. Tukaj se še vidi ognjišče: vžalik-jami, ne deleč od Bilčevesi (Ludmannsdorf), in še v več družili krajih kažejo mesta njih prebivanja. Bele žene niso rimske Parke, pa tudi ne greške Nimfe, ampak prave slovenske bitja iz predkerščanske dobe, staroslovenske prerokinje, in duhovnice vere naših prednikov. Pravijo, da so prerokovale prihodnje vreme, sanje izlagale in učile polje obdelovati, rudo kopati in železo variti. Tudi pravijo, da so zdravilno moč vsa-cega zelišča poznale in zdravila pripravljale. Na solncu, luni in zvezdah so prihodne reči brale in od tod pravile, kdaj in kako je prav sejati. Pogosto so hodile v vasi ljudem dobrote delit; s posebnim veseljem je kmet ktero na svojem polji zagledal, ker si je mislil, da bo potem polje obilniši rodilo. ,r)
Pravijo, da zato so bele žene pobegnile in se poskrile, ker so ljudje po noči začeli razsajati, ukati in žvižgati.
Bile, vile (t. j. bele) pomeni pri nekterih Slovanih duše, ki so se iz svojih trupel že ločile, skorej je gotovo, da imamo bilje (Todtenofficium) ravno od tod. Sveto petje za bele, bile t- j. dobre duše. Ali ni od tod Veles (namesti Beles) in Pilvit (namesti Beli Vit)?
') Belin in Belinež je Apollo po P. Markotu.
l) Tem nasproti je na Koroškem znana perhta ali perhtra baba. Perhta t. j. prašna ali umazana, povaljena; kar pomeni, da je gerda in huda.
3) Kar se v nekterih krajih pripoveduje od belih žen, ravno to je v drugih krajih slišati od Vil.
B e n t i s pozneji Radegast ') je bil bog popotovanja in kupčistva.
Berstuk pri Prusijanih 2), sicer Pa rs tu k i ali Par-stuci (persta dolgi), tudi Koliki (morebiti namesti goltki) in Piku liki ali Pekelniki so malički.
Bludički (blodički) t. j. veše, so bili tudi zli duhovi.
Besna (Wesna) je bila kakor Živa boginja pomladi. Od tod ime Besnica.
Bobo, Bobon, Bo bo k, pemski Bubok, rusovski B u-ka, slovenski Bavbav ali Mertvolaz, pa Kaščej, koščej (od kost, Skelett) so hudi duhovi.
Starodavni Slovenie 3) so molili hribe in doline, ogenj in vodo; kar nam pričajo imena njih bogov: Triglav, med velikimi bogovi, ki se večidel na visokih gorah moli, od koder svoje dobrote deli; Bogaj, Bugaj, Bogana, Bohana (Bohinj na Gorenskem = GotteshainJ, bogovi in boginje, ki so doline in vode po njih posvečene. Vodni bogovi in boginje so se tudi imenovali: Makoš, Mokoš, Makošla, Mokošla (od moker). Krasopani (Venus, Urania) solnčni in vodni bogovi so velikrat združeni, ki jim je tudi zedinjenje njih slovesnost pridjano.
Bistri c navadno P i i s t r i c je bil klečeč kip (statva), ki je iz svojega votlega trupla po soparici dim in plamen šver-kal. H. p. 290. Zvingerus („Theat.« III. 1) pravi: I dol um Pustericintus cavum est et a q u a repletuin atque ign e c ircumda tum cum in gen ti sonitu aquam i II a m in adstantes instar flammarum evomit. Po tem menijo nekteri, da ima njegovo ime svoj koren v pro - stre - ti (od tod štrikati, štrikniti); bolj verjetno pa v bister (t. j. divji, de-reč, rapidus). Od tod toliko krajnih imen: Bistra, Bistrica.
Buda, Buddha, boginja čuječnosti, tudi modrosti, v Sanskritu je Bod'hana buditi in Buddha solnce. Nje če-ščenje je bilo po zahodni Azii in Evropi silno deleč razširjeno. Od tod je veliko krajnih imen: Budajne, Budna vas, Buje,
') Papanek („Hist. gent. Slav." p. 169) pravi: „Radokost quondam farnosus heros, dein inter deos relatuset a Slaviš in figura herois a d o r a t us".
2)	Prusija (Preussen) od kod? — Od Po-rusija; od tod tudi perušan , ki v Persovskem pomeni ljudstvo. Hanuš str. 82.
3)	V Im. je bilo ndkdaj Slovane, kakor nekteri še govore, da se pa od sedanjega Tož. loei, se sadanji cas večidel govori s koncom - i, - ije - ie: Im. in Tož. Kamničane, Im. Kamničani, Kamničanije, Kamnicanie. Tako tudi Poljaki pišejo: Haliczanie itd.
Budganja, Buda (Ofen), Budišin (Bautzen v Lužici), Budzjaki (Tatra- Gebirge) itd. Nasprotni pomen je zdaj pri nas v buri al o (Thor, Dummkopf).
Če mi bog, Černoboh je bil začetnik vsega hudega, kakor Bel i bog vsega dobrega. Pa vender je po njih mislih tudi C e r n i b o g nekteremu dobro storil, mu pomagal in bil njegov dobrotnik; kakor je tudi Belibog nekteremu hudo storil. Vse bogove je bilo tedaj treba častiti in se jih bati. V poznejih, tudi še v sadanjih časih je slišati Černoknjižnik, Čarovnik, Čarodenik v pomenu vražnika (copernika).
Čer t, Čar t ima svoj koren v černi in skoraj njemu enak pomen, le samo v nižji stopnji; tako tudi Vrag, Vrah, Vrog, Zlebog, Zlod. Vraga stan t. j. stanovanje hudega duha; in v Sanskritu (H. p. 184) Uraga — sthana, t. j. podzemeljska kačja jama. Krajno ime Čretež od Čer t.
Cica,Cyca, Ciza,Ziza, Cisa ali Sisa, boginja lastnosti Maje ali Žive v reditvi vsih živih stvari, enaka latinski Cereri. Od nje, pravijo, da mesto Zeitz v Saksonii, kjer so jo posebno častili, ima svoje ime. Nje veliki praznik je bil v jeseni v zahvalo za zemeljske pridelke.
C is e I bog, Z is I bog, bog časnih prememb ; Nočen a ponočnaluna, Denica, Danica, Jutrenjica, Svetluša, Svetlonoša, Večernica in druge take imena so imele ma-liske pomene.
Čudi, morski zmami, Čudo morskoje, med njimi je njih Car morski, so tudi mališkega pomena.
Čur, Curpan, bog za varstvo mej, posebno pri njivah; Čurilo, s čimur se zmaga. Od tod krajno ime Čurile.
Dagoda, Dogada, ki se družite s Perunom, ste eno s P o g o d o , in ravno to je tudi Jagoda — Baba.
Davor, vojskini Bog pri Slovanih, kakor Mart pri Rimljanih; davorija vojskina pesem; davoriti vojskino pesem peti.
Dažbog (Dajebog, Dažuba, Dažba, Dahuba) je bil bog zakladov in bogastva, pa tudi vse sreče, vsega blagoslova. Tega so posebno v Kievu častili. Tacega pomena je pri druzih P i Ivi t, z njim je K o vera skorej eno.
De v, Div, Divlik ali Diblik je bil hud bog, ki je svet terpinčil.
Devana, Devica, Dzivica Dživica, Živa (Siva), je rimska Diana. Nje češčenje je bilo imenitno. „Dianae cultus
Slaviš« (H. str. 281). „Berebistes rex usus est ora-eulis Dianae, quae ex antro edi ajebat, ut i ta sibi dieto audientes subilo redderet. Strabo etiam lib. 7. montes sacros fuisse ipsis pro templis et delu-bris testatur. Inde Sagori nions a Ptoloniaeo i„ S a r m a t i a n o m i n a t u r i. e. Sveta gora eo, quod Dianae i 11 i d i c a t u s fuerit. Šafarik „Starož.'< (I. n 619 622, 625, 653).	'
Did, Didi, Dida, Didko je bil pritlikovček, majhen in hudoben.
Doda, Duda, Donda, Dunda, Dodola boginja ljubezni, z Did om v nekaki razmeri.
Dogoda, Dagoda je s Pogodo eno.
Doga, D u g a, nebeška duha, t. j. mavrica ali božji stolček, je tudi mališkega pomena.
D ž um a (kužna bolezen, kužnoba), Kuga, Smertni-ca, Kužna nevesta, Povetrica, se je po njih mislih v dvokolnicah po deželah vozila in kužnobo trosila.
Flinc, pri južnih Slovanih bog smerti. Slov. Bč. cisl. 29, teč. HI.
Gorinja, gorska boginja, kar Šk ritki ali Škratelj.
G r e m n i k, G r o m o v i t, G r o m o v n i k je eno, ki grom dela, njegov vikši je Perun.
Ha r vi t, Garovit, Jerovit, je kar J ar o - Vit (bog pomladi).
Henil, Heynal, Eynal, Hi na, vse te imena pridejo, kakor kaže, od slovenskega boga imenovanega Gonilo ali Goni dlo. Xa dan njegovega praznika so bife črede brez pastirjev, v zaupanji v božje varstvo, na piano puščene. „Audi-vi de quodam baculo (H. str. 370), in cujus summita-te manus erat, unum in se ferreum tenens circulum (mende znamnje solnca, ki so ga molili), quod cum pastore illius villae, in qua is fuerat, per omnes domos has singulariter duetus in primo introitu a portitore suo sic salutaretur: „Vigila, Henil vigila!" sic enim rustica vocabatur lingua et epulantes ibi delicate de e j us dem se tueri custodia stulti autumabant".
De so temu bogu veliko čast skazovali, že to pokaže, ker so njegov praznik s solnčnim praznikom zedinili, in ga tudi
Imenovali praznik solnčnih žarkov: morebiti zato, ker solnce s svojimi žarki ponočno volčjo zgrabljivost ovira.
Skorej gotovo je od tod krajno ime Hi ne.
Hladolet (Saturnus), Hlodina, Hludana — tukaj, kakor v več krajih je /t namesti«/ — tedaj Glodina, ki je bila po Jungmanu pri starih Slovenih perva boginja zemlje, ker mora zemlja biti obdelana (glodana), de sad rodi.
Hobor, Ober (ambro, gigas) izpeljuje Šafarik od kel-tiških Ambronov, Grimm od A v a r us, Abarus, in Schloet-zer od Hun in Avar; ker se a velikrat v o premeni. (H. str. 325.)
Hudak, Chavdak, Chundak, je bil kakor Vrag (Vrah) v versti pa na nižji stopnji Černoboga.
Hvor (Chowof, Chworz) je bilo osebodetje (Personifi-kation) viharja.
Ipabog, kar Veles.
Ispolin (Riese) pri Rusih, meri na „gens Spalorum" pri Jornandu (H. str. 326).
Jaga — Baba in Ježi — Baba ste eno; indijanska boginja Bhadrakali se ji enako čisla.
Jasni, bog svetlobe, kar je tudi solnce bilo.
Jutro bog, Jutrebog t. j. jutrenjica, danica.
Kalenda, pomeni mlado solnce, ki se je mesca Grudna darovaje častilo, od kal (?) (Keim).
K ar vi t je kar Horvit ali Herovit, Gerovit itd.
Koleda, boginja pomladi pri Uskokih, v Dalmacii pa solncne obernitve; morebiti od kolo (Jubelfest). Koledniki so, ki dari za cerkev pobiraje po hišah pojejo.
Kaščej, Koščej od kost (Skelett) je bil med pošasti štet.
Kol tki, morebiti goltki, so bili hudirji. H. str. 229 se bere: „Apparebant Koltki aegrotis, praesertim noc-turno tempore, luna lucente, credebantur etiam tum nutritoribus suis comportare frumentum ex in-gratorum horreis et granariis ablatum".
K o n t i n a ali končina so se imenovali malikovavski tempelj -ni, morebiti zato, ker se je v njih zakon (ukaz) razlagal.
Kovera, boginja podzemeljskih zakladov od kov (ruda).
Krak, Krok je bil mogočen knez, skorej na pol bog; pravijo, de je v Krakoveni na Poljskem zmama v jami, ki jo še zdaj kažejo, prebivajočega s svojo zvijačo končal.
Kremera kar Kovera.
Krive ali Tri ve je bil veliki duhoven, ki je imel svojo hišo na stermini visoke gore. Pred-nj je mogla vsaka duša iti preden je šla v večnost; zato so z merličem vselej tudi parklje ali kremplje pokopali, de je mogla njegova duša po stermini do velicega duhovna priti.
Kervnik, v Serbskem ubiica, je bil, kteri je kri prelival.
Kupalnica (kopavnica, ognjena kopel) se je imenovala velika slovesnost, ko so po noči, kadar je bil dan nar dalji, na gorah solncu v čast darove žgali. Ostanke te slovesnosti imajo še zdaj, ker Kres žgo. Od nje je pel Jarnik:
Stari Kres nekdaj oeovam Našim svet, al' nam sinovam.
Skoro iz spomina vzet.
Teodoret pisatelj V. veka od 2. Reg. XVI. 3. pravi: „V i-di... accendi rogos et trans eos saltare aIiquos, non solum pueros sed etiam viros, infantes autem per flammam ferri a matribus: videbatur autem es-se quaedam e.xpiatio et purgatio.
Kurent bog vina in pirovanja.
Lada, Leda, Latona (Venera), boginja ljubezni, z glave ji preže solnčni žarki; zvala se je tudi solnčna boginja. Od nje, pravijo, se imenuje Ladoga — jezero (na Rusovskem). Od tod je mende tudi Ledeča vas, ki jo pišejo po nemško La-deudorf (pri Šentjerneji). Lado n j je bil nje ljubljeni vitez; Lado, bog boja.
Laj m a, boginja, ki sploh gospoduje v nebesih in na zemlji.
Lalo, družinsko božestvo.
Led ali Le do je bil vojskin bog, in zopernik boga miru po imenu Kola d a.
L e 1 (Castor), P olel (PolIux), zvezdi tudi v malikovavskem pomenu; pravijo, de sta bila dvojčka malere Lade. Le I in Polel sta kakor leto in poleto; tode po njih mislih je P olel v versti Cernoboga po zimi, L e 1 pa zraven Beloboga po letu vladal, ki sta se pa tudi v jeseni velikrat sperla. Tudi na luno so ji obračali, tako de polna luna jim je bila Lela, t. j. nalita (nateta) in zmanjšana Mena. (Od tod ime Mengiš, Menguš). Nju mlajši so se pa zvali Leliva. V pesmih serb-skega naroda se še najde: Lele mene. Od tod je v Serbskem mena ali mijena, kar pri nas mlaj.
Libussa (Ljubica) modra, boguzvesla gospa in Premysl,
jji je vse dobro premislil, sta bila nekdaj Pemska vojvoda, ki ji pa pravljice med bogove štejejo.
Liethua (boginja ognja) je na Litavskem, kar sicer Lajni a. Nje soprug Liethuvanis je po njih mislih dežja dajal.
Letnica (kar je zdaj obletnica, letnica pa zdaj pomeni letno številko) je bila velika slovesnost ob posebnem letnem času bogovom v čast obhajana.
Lihoplesa je bila neka povodnja žena; gorje mu, kdor se ji je bližal. Take hudirke so bile tudi Lutice ali Litice.
Ljel bog ljubezni.
Lojda ali Ljada je bila kar Lada.
L vara z i k močni bog (Iva je Rodiv. od Im. lev in raz pomeni moč). Tudi se bere Lva-Račic (t. j. leo regulus); ra-čitelj pomeni kralja. Tudi mu pravijo silni ali krepki bog.
Al a a 11 u s ed mende Mal oz e t, tudi L j u d ki imenovani, so majhne pošasti kakor Koltki, in prebivajo pod zemljo, po noči pa skozi luknje pridejo.
Maha,Matoha, kar Robo ali B o b o n pošasti, ki otroke strašijo.
Maja ali Majka, rednica, boginja vsega, kar se na zemlji maje in raste, sosebno pa žitnega polja. Nje v čast še zdaj v nekterih vaseh na Kranjskem postavijo o kresu visoko na verhu z mnogoterimi lepotinami okinčano smreko, ki jo še zdaj imenujejo Maj o. Sicer so, kakor piše J. v. Hammer (Wien, Jahrb. III p. 158), postavljali Majovko splošni materi Bha-vani (Venus Urania).
Maran (Moran) t. j. inorsk, voden.
Marjana, kar je poletju nasproti (v Indiškem pomeni marana smert.)
Markopeti kar Koltki (markotny pomeni siten, čineren, verdriesslich, v Poljskem).
Markopole, kar je bilo podzemeljskemu bogu posvečeno.
Mar o vi t, večerno solnce; kakor Jutro vi t jutrenje, Jarovit spomladnje, Pore vi t zimsko. Steblo mar kakor mor pomeni v slovenskem zginjajoče reči.
Mena, Menula, Mene s so z luno v zvezi, v. Le I.
Mer o vi t kar Mar o vi t.
Milda, Milina kar Lada.
Miloš tke (MiIostky, Gratiae.)
Od Lade se bere (H. str. 346.) — „Ipsa Dea curru
aureo vehebatur, q u a m duo albi c o 1 u m b u 1 i et duo c y g n i trahebant. A d s t a b a n t t r e s n u d a e v i r g i n e s sen Gratiae (?) manibus innexis, eo posilil, ut sin-gulae singulis terga obverterent. Od teh treh podob pravi Papanek („Hist. Slav." p. 172): Hae nuncupaban-tur Slaviš iVLilostky".
Mogilke so imenovali pesmi, ki so jih ob velikem prazniku boginje Lade na grobeh (mogilah namesti gomilah), kamor so jedi nosili, peli.
Mokoš, Makoš, Mokošla ali Makošla, bog vode, povodnji in dežja.
Mora boginja, ki ponoči ljudi terpinči.
Moraš (Morus, Moraus) skoraj kar Mora. Od tod M o-russi lesni duhovi (Faunen und Satyren). Morena boginja zime v. Mora.
Motolica, Maha, Matoha, kar Bob o itd.
Mura kar Mora.
Murgi, vitez in polbog.
Naharvali, popačena slovenska beseda (rnende namesti nekervavi). Tacit („Germ." 43., H. str. 354) piše: „Apud JVaharvalos (Nekervavos?) antiquae religionis lucus ostenditur. Priesidet sacerdos muliebri ornatu, sed deos in ter pre t a ti on e romana Castorem Pollu-c e m q u e m e m o r a n t, e a v i s n u m i n i, n o m e n Alcis; n u I-la simulaera, nullum peregrinae superstitionis ve-stigium, ut fratres tarnen, ut juvenes venerant u r". Po Vollmer-u („Myth. aller Nationen« Stuttg. 1836, p. 87?) je Alcis, Alces, Altschis le popačena slovenska beseda „Holzy, Holtschy, ki je slovensk malik v podobi dveh bratov izobražen. De je bil to slovensk malik, se tudi iz tega vidi, ker v nemškem malikoslovji („Grimm d. Myth" p. 39, 204) tega imena ni, in ker Tacit sam pristavi: „interpretatione romana, t. j. če se na rimsko prestavi, in „nullum pere-grinse superstitionis vestigium" kakor bi rekel: Je besede so ptuje, drugo nam je vse znano. Lahko je pa misliti, de beseda Alcis kakor tudi H o 1 z i, v pomenu deček ali mladenček, pride od staroslovenske h lak (pl. hlaci) ali h las t, t. j. ccelebs, ledig (hlačba, coelibatus). Kdor je navajen slovenskih besed pri ptujcih iskati, se ne bo čudil, če najde
hlaci v alcis preminjeno. Na Litavskem je bil pa vitez in polbog Alcis po imenu.
Nebo (Nebo, Na bo) obok nad njimi ali podnebje jim je bilo mogočno božestvo: od tod, so si mislili, izvirajo vsi drugi bogovi, kakor blisk in grom.
Neg o d a, boginja hudega vremena, nesreče, neprijetnega časa.
N e m i s i (N e m i s a, N e m i z a, N e m i s i a , N e m i z i a), bog rodovitnosti, z glave mu preže štirje žarki, ki vetrove pomenijo, na spodnjem truplu mu leži golob z razprostenima perutnicama, ki pravijo, de vihar pomeni.
Ni a, Nya(Niam, Ninva, Nij ola) podzemeljska boginja.
No cen a, ponočna boginja.
Novo leto (Nov-rok, Navruc, Nevruč) se je pri starih Slovanih po leti začelo; od tod še zdaj leto velja tudi za poletje (Sommer).
Oblevačka ali Kupačka je oblivanje ali kopanje pri nekterih slovesnostih.
Obr, Obor pomeni: velikan (gigas), po Griininu od Avar, Avarus.
Od in ') malik svetlobe na Litavskem.
Oglas, O h las, O z vena, t. j. jek (Echo); je bil po njih mislih lesni ali gorski duh.
Pan gospod, Pani gospa, pomenite velikrat bogove solnca in svetlobe.
Perun 2) (od peru = ferio, quatio) v. Baram, Piorun pols. Perkun, Perkunos, Perkunust, Parom, Peraun, Peron, Prono, P rove, P r oven. Tako različno so imenovali mnogoteri slovenski narodi svojega nar višjega boga, ki so si ga mislili v blisku, zato mu je bil Svetovit (Sveto-v i d) pridružen.
Bielovvski p. 15, H. str. 258 pravi: „Peron sive Pie-run vocatus a verbere, ac si diceres: fulminans' to-nans eandem, quam apud alias gentes Jupiter, inter Slavos habuit existimatio nem, et maximus omnium B e a s trorum 1'uisse princip i o apud i Ilo s perhib etur".
1) Odliin, kakor se bere v Šafarik's „Slavische Altertliiiroer" I. str. 134 —
139., je bil mogočen kralj in srečen vojščak.
3) Od Peruna in družili bogov se bere več v „Slov. Bčela" , čislo 37 , tečaj HI.
Pikal, Pikolo, Pikuljk, Poklus, P okoli o s. Vse te imena so eno, in pridejo od pekel, ki pomenijo podzemeljskega boga.
Pil vi t1) (Pihvit), Plivnik, Plevnik, bog rodovitnosti, ki stori, de žito plenja, tedaj je Plivnik ali Plevnik namesti Plenjik. Pilvit (Pluto) je skorej kakor Sveto-Vit sostavljeno.
Pizio ali Kauni s je bil sin boginje Milde (Lade).
Podaga, Pohoda, Pogoda (Dogada, Dagoda) boginja pomladi, jasnega višnjevega neba. Od Pogode (H. 274) pravi Dlugosz : „Habebatur et apud illos pro Deo Temperies, peni sua lingua appellabant Pogoda, quasi bonse aurse largitor".
Pohvist, Pogvizd, P os vi z t, Neg o d a (intemperies). V Kievu je bil Pohvist v posebno veliki časti, na Pemskem pa pod imenom N e h o d a.
Poklus in Pokole kar Pikal.
Pokuč hišni bog.
Poledne, Polednice (Daemon meridianus).
Polel, Lela, Lelum, Lelus v. Lel.
Polka n, Rusovski lesni duh, ki ga je pol človeka pol konja.
Porevit, Borevit bog zime, tudi pohitve (ropa).
Porembog, Potre m bog (Potreb - bog) ki pomaga potrebnim, kakor Višnu pri Indjanih.
Porenuc, Porenut, bog porodnic, ki je imel pet glav. H. str. 130: „Ha;c stat u a qu atu or f ac i es reprsesentat, quintam pectori insertam habebat, cujus frontem I se v a, mentum dextra tange bat". — „Slavi pergebant ad Porenutium, Deum scilicet embryonis et exora-bant, ut liberos in |utero bene formaret, quam vim ei tribuebant, Slavonice appellatur: Poroniny". Iz tega se vidi, de so ga od porodnice tako imenovale.
Por i tata, Porilada, Poruata, boginja končanja (od poriti, poruti ali porovati).
Potrimba pravijo, daje bil Radegost. Nemec Ekhard je ime Potrimba 2) izpeljal iz potreba.
') Pilvit, morebiti namesti Beli Vit, kakor Beli Bog; bile, vile (t. j. bele) pomeni pri nekterih Slovanih duše umerših in pri nas bilje (Todtenofficium).
2) Derivatur autem vox Potrimbus a sorabieo nomine potreba sive [potrebny egenus, indigens a verbo trebam, quod signifieat egeo, indigeo. (Motium. In-treboc. pag. 77.) Novice teč. 9. 1. 30. 1853.
pO z vi z d, bog burje in viharjev pri malikovavskih Rusih.
P rab o g je bil zmed vsili bogov izvirni in nar višji, bog vSe oblasti v nebesih in na zemlji. Pri Slovakih se je beseda prabog do današnjega dne še ohranila. Pra — je predlog kakor v praded, pravnuk itd. po sadanje predded, predvnuk itd.
Pramen (proinenj), Prom, Prome, Parom, Prouen. Seje spreminjal kakor svetloba ali žarek. Helmold („Chron. Slav." I. c. 83. p. 68, H. str. 260) piše: „Ulic inter vetustissi-mas arbores vidimus sacras quercus, quae dicatae fuerant Deo Prouen. Ulic secunda feria populus terrae cum tlamine et regulo convenire solebant pr o p ter j udicia",-
Pramžimas (Prabrama, Praživot), je bil na Li-(avskem začetnik vsega življenja; Prabog, svetloba, vzrok stvarjenja.
Pramžu je bilo imenovano Pramžimasovo stanovanje. ')
Pra uri me (Pra vrini e) boginja svetega ognja, ki so ga mogle device (imenovane Praume, Vestalinen, Vestalike, Veste, odtod izpeljujejo nekteri „nevesta" ne Vesta, ali ne v devištvo odločena, in Vesta od iarut dom, greška Hestia in indjanska Agnaja ste tudi boginje ognja.
Pravda, Pravo, kar Perun.
Prij a , kar Živa.
Pri peg al (Pripekal), kar Živa.
Prokorimos, kar Pramžimas.
Priapus, kar Tur.
Propastnik (Priepasnik), kar Pekelnik (od propast, brezno).
Prone, Prono, Proven, kar Perun.
Provo, Pravo, bog pravice.
Prvesnj a pomeni še zdaj pomlad pri Slovakih, karVesna.
Premysl v. Libussa.
Pušč (Puscetus) bog končanja.
P u s t e r i c (Pistric) bog osode (veči del hude). Mende od Pij a-ta bivšega v versti Černoboga in streti. Od njega (H. str. 290) se bere : „1 d o 1 u m Pusteric intus cavum est et aqua repletum atque igne circumdatum cum i n-genti sonitu aquam illam in adstantes instar ilam-"i a r u m e v o m i t". Nekdanji „hIapon".
Radagost, Radagaisus je po nekterih menjenji Ra-
') Svete ptice Slovenov. Oislo 11. tečaj 3. Gavran, čislo 14. tečaj 3.)
degost. Od unega Stredowsky (Sacr. M. hist. p. 37. H. str 11) piše: Radgost seu Radagostus ex faniosioribus Deaster unus et per plurimas slavonicarum gentium regiones praeci-pua religione celebratus, qua a Radagosto famosissimo inter Scytas et Gothos rege suum nonien et institutionem trahere perhibetur et hac ratione et occasione pro numine est a Slaviš sublevatus". Radagost (bog veselja in gostarij) je živel leta 411. Drugi pišejo od njega, da je bil slikan (malan) z levovo glavo, ki je bil na njej prelepo kovan venec, in gosi ali labu-du podoben ptič z raztegnjenima perutama. Čern konj mu je bil posvečen , ki se nanj ni smel nihče drugi vsesti, ko le njegov duhovnik. Ta konj jim je služil v prerokovanje. Veliko slovesnost so mu posebno spomladi doprinašali.
Rada m a š podzemeljsk bog, kar Pekelnik, Merot ali Marovit.
Rade gos t, Rad i ho s t, Radigost (Mercurius) je so-slavljeno ime z besedo radost, ki pomeni veselje in gost (hospes). Masi v bukvah „de Diis Obotritarum" (c. 4. p. 72.) pravi: „Radegast forma erecta augustiori conspi-cuus erat — fa c i e rot u nda a d maj es t a te m m a gis qu a m venustatem composita, pars imaginis pulchritudi-nem bero is, pars vero res gestas et insignia illius o s t e n t a t".
Rarah, Rarašek, kar Pekulik.
Rassa ali Rosa je bila velika slovesnost zedinjenosti ognja in vode; na Poljskem Sobotka, na Prusovskem Keki-ris, na Volhovskem Kokkuris in na Litavskem Rassa ali Rosa imenovana. Obhajali so jo 23. Rožnika zvečer, ker so ogenj netili in cvetlice v vencih v vodo metali.
R agana na Litavskem, kar Vile (\ymfa).
Ragutis na Litavskem, kar na Rusovskem Uslad bog gostja.
Razi, bog sveta (svetovavec).
Razivia, t. j. Rodiva, kar Živa.
R uge vi t v. Barovit.
Rusadla ali Turice je pri Slovakih imenovana slovesnost dne Letnice o vinkuštih, ko še zdaj visoke drevesa pri hišah stavijo. Mende namesti Rusalo ali Risalo, ker Ris in risati ima tudi pri Slovencih vražen pomen.
Rusalke, povodne device, ki v globočinah vod prebivajo (Sirenen).
Samargla t. j. Zmrzla, osebenost ali osebedetje (Per-sonificaiion) zimske merzlote.
Samoženke, S a m o ž o n k e (A mazonen).
Sani, T asa ni ali Dračice (sen) kar Vila.
Santu — Sitte, Suantevit (njegov pop se je /val Abaris (. j. obvarič) t. j. Sveti Vid, Sveta Sijatev.
S aru is ce t. j. Zarovisee (pokopališče) in Dupna mog-gula (votle gomile); tako se berejo spominki na Pomerskem in v Braniboru (Brandenburg), kjer so nekdanji Sloveni pokopani, in vsi njih mlajši v nemščini popolnama vtopljeni. (H. str. 407.)
Sj tivrat, Sytiarat, Satiourata (podoba solnca in vode) namesti Zitivrat (življenja povernitev); žitje pomeni življenje in vrat, vratiti, verniti.
Škrat, Skratelj v. Gorinja.
Schuaixbog t. j. Zvezdbog, je skorej kakor Svetovid.
Schwaitix se bere v pruso - litavskem malikoslovji, namesti Svetic (Luciferus).
Sevana, slovanska Diana. Prebivala je v tamnih gojzdih. Nje podobo so device z venci kinčevale.
Siva, Shiva t. j. Živa. Prokosi („Chronicon Slavo-saruiatieum Prokosii", Warsehau, H. str. 125) tako piše: „l)i-vinitati Zyvie fanuin exstructum erat in m on te ob ejusdem nomine Ziviec dieto, ubi primis diebus m e n s i s Maji innumerus p o p u 1 u s pie conveniens precabatur ab ea (sc. divinitate), quae vitae auetor habebatur longam et prosperam valetudinem. Prae-cipue tamen ei litabatur ab eis, qui primum cantum cuculi audivissent, ominantes s u p e r s t i t ia e, tot an-nos se vieturos, quoties vocem repetiisset: Gpina-b a n t u r enim s u p r e m u m h u n c u n i v e r s i m o d e r a t o r e m , transfigurari in cuculum, ut ipsis annunciaret vitae I e m p o r a".
Kakor se tukaj vidi, pomeni Siva boga moškega spola, tedaj Živi, eden nar višjih bogov; ker pravi: Opinabantur enim hunc universi moderatorem ild.
Slava je po menjenji gosp. prof. Kollar-ja kar indiška ognja boginja Suaha. Učene bukve „Slava Bohyne" je dal na dan, v kterih terdi, da je od tod ime našega naroda. Ali g. Šafai-ik („Slav. Alterthiimer« 2. B. str. 46) pravi, da te bukve sicer velike učenosti, so bolj delo pesniškega duha, kakor glo-
bocega preiskovanja, in spriča po vsih preiskavah, de le Slo« ven in Slovan (kakor tudi dalje Slovenec in Slovak) jP pravo lastno ime; vse druge knkoršnekoli našemu narodu oj ptujccv ali poptujčancev pridjane imena so le pokveke ali popake.
Smertnica pri Lužičarjih, kar kuga.
S o bo tka seje imenovala nar veči slovesnost solncu v čast o solnčni obernitvi, ali kadar solnce nar više stopi v. K u-palnica.
Sotvar, bog zemeljnega ognja pa tudi bog goved, zalo so mu živino darovali.
Spori ((T7roQot~). Tako so nekdaj Greki in Latinci Slovene imenovali; to je pa le, kakor g. Salarik dokaže (Slarož 7), popačena beseda Srb, Sorb.
S ta d o je ime zborov v čast Ladi in Lelu storjenih.
Staniča, Star i ca, Stavica (Standarte), kar pri nas stavnica. Saxo Gr. (str. 322) pravi: In ter signa et a<|ui-las erat Stanitia magnitudine et colore insignis, cui ta nt um venerationis a populo liugiano tributum e s t, (j u a n t u m o m n i u m pene d e o r u m m a j e s t a s o b t i n u i t*.
Sterrobog, kar Cernobog.
Strava1) ali Stipa se je imenovala na Litavskem vsakoletna mertvaška pojedina, pri kteri so si mislili, da jedo tudi duše umerših, in so jim jedi pod mizo metali.
S t r i b o g (Aeolus) bog zvezd in bliska.
Stuače (morebiti stojače) v Hercogovini gojzdni duhovi.
Studenec, jezero na otoku „Riigen", ki so mu božjo čast skazovali.
Stir, Tir, kar Tur.
Suaha, kar Slava.
Svantevit, Suatouvt, kar S ve t o vi t.
Sudice (Parcae) boginje, ki so duše ob smerli sodile in potlej drugim bogovom prepustile.
Svetogora v. Devana.
S ur, indišk bog svetlobe, od tod gosp. Ivollar ime Srb, Sorab itd. izpeljuje.
S ve t ic, Svetič, Svetlonos in Sveti u še, ki svetlobo nosi (Luciferus).
Sveta zelonaje bila slovesnost ob letni zelenjavi.
Strava, trava pride od truti rediti, kakor slava od sluti, Sava od
s u t i itd.
S veto vi t, Sventovit1) v. Zvantevithje bil nekte-rim nar višji bog. Naj krasnejši Svantovitov tempelj je bil v Arkoni, kjer je stala njegova štiriglavna podoba z obritimi lasmi in brado. V desnici je deržal brončen rog, v levici pa v kovk podperti log. Suknja mu seže do stegen. Stal je na goli zemlji, zraven njega pa leže berzda, sedlo in meč z zlatim derzalom jn z ozališano nožnico.
Obrita glava in brada pomenite, da ta Bog, akoravno ni bil drugemu podveržen, vender ni bil popolnoma svoboden ali samosvoj. 2)
Zmed praznikov, kteri so se vsako leto Svantovitu v čast obhajali, je žetvino praznovanje nar bolj znano. Praznik je bil prosiven in zahvaliven, in se je vsako leto precej po žetvi ob lepem vremenu obhajal. Duhoven, ki je bogu darove opravljal j je poprej tempelj z metlo očistil. Svetišče so tako častili, da nobeden, tudi duhoven pri očiščevanji tempeljna se ni smel odahniti. Kadarkoli se je hotel odahniti, je skočil k vratom, da bi tega svetega kraja s svojim dihanjem ne oskrunil. Trume ljudi so pri darovanji tempelj obdajale. Klavni darovi se vpričo ljudstva zakoljejo. Med tem Svantovitu posvečeni duhoven „Grive" imenovan, iz presvetišča božji rog prinese, ga ljudstvu pokaže in pogleda, ali je lanski med že vsušen, kar je pičlo žetev pomenilo. Tadaj je duhoven ljudstvo opominjal, da naj si obilne pridelke skerbno prihranijo. Če je pa rog še poln najdel, jim je duhoven obilno žetev prerokoval, in ljudstvo se je veselilo obilnosti, ktero jim dobrotljivi Bog za prihodnje leto obeta. Potem izlije duhoven z medom napolnjeni rog k nogam Svantovita, ga spet napolni in sam izpije. Dobro je pa tukaj razločiti med starim, skozi celo leto v tempeljnu shranjenim, in od Boga posvečenim medom, kteri minulost pomeni in se k bogovim nogam izlije, in med novonapolnjenim, ki pomeni prihodnost in gorke želje ljudstva, da bi jih Bog obvaroval silne nevarnosti, lakote in težav. Ta med se je Bogu posvetil; zato gaje tudi le duhoven izpiti smel, da bi druge ustnice posvečenega roga ne oskrunile. Bog je potem spet napolnil in Bogu v naročje podal, da bi med za prihodnje leto ohranil. Potem
') Valvazor ima (II. p. 378) Zvantevit in pravi, da so ga Slovenic imeli v toliki časti, da se še v okoljavi njegovega tempeljna niso prederznili ne kleti, »8 prisegati, ne svojega sovražnika zgrabiti.
'') Kaj njegove štiri glave itd. pomenijo, je povedano pod „Zvantevit".
silno velik jerbač (Honigkuchen) prineso, da bi se mož prav lahko za njim skril. Duhoven zanj stopi in vpraša ljudstvo ali kaj od njega vidi? Če se mu je vprašanje poterdilo, moli Boga, da bi se prihodnje leto ne vidil več izza jerbača, opomni ljudstvo k pobožnosti in zbor zapusti. Jerbač je pomenil vsa-koletašnjo žetev. Če je bila obilna, jej je tudi velikost jerbača primerjena bila; če je pa pri pičlem ostala, je prosil duhoven, da bi se prihodnje leto ne vidil več izza jerbačca, t. j. da bi dobrotljivi Bog veči obilnost dodelil, in mu je tudi veči jerbač obljubil.
Ko je bila daritev dokončana, se je ljudstvo k jedi in pitju spravilo, in vsakemu se je v greh štelo, ko bi pri taki pojedini trezev ostal.
Sy ti vrat, Satiuurata pri Indjanih, t. j. Žit i vrat, začetnik novega življenja.
Se te k, domovni duh, pri Rusih Deduška.
Tabor, kar Tur (Mars).
Triglaus, Triglav, (Terglav) bog, ki so mu Slovani posebno veliko čast skazovali: Od njega se bere: („Vita s. Otto-nis" II. p. 744, c. 13) „Summus paganorum Deus ima-gi n em TrigI a v i, qui pr in ci p al i ter ab eis colebatur itd. Erat autem ibi simulacrum triceps, quod in uno corpore tria capita habens Triglaus vocabatur".
Tiknis, bog solnčnega mraknjenja na Litavskem.
Topilec, (Topien, Topnik), potopni bog, ki ljudi in živali v potop vleče.
Torek je po P. Marko-tu Mars od kod? — v. Tur.
Tri bog, kar Cernobog.
Trigla, Trivejde, kar Triopa.
Triopa na Litavskem, Tri mu rti na lndiškem, bog v treh podobah.
Trpaslik na Pemskem, kar Paostuki, ki pod brinjem prebivajo.
Tur, kar pri Skandinavih Tyr (Mars), od tod Turica namesti letnica. Tur pomeni bika (Auerochs, Turjak, 1. T'rjak Auersberg); po tem se vidi nekaka zveza z Egipčani, ki so tudi bika (Apis) kot boga častili. Tur je bil tudi v znamnje rodovitnosti. H. (str. 196) pravi: „1 vicini Russi e Pola-chi conoscevano Marte col nome di Turo. Fra essi dura sempre un tal nomeff.
Ubijica pri Serbih, kar sicer Merot ali Krvnik, mer-tvašk bog.
Uslad ali Oslad, bog gostja pri Rusih, ki so ga po dokončani žetvi posebno častili.
Usparinia pri Rusih, Susparinia pri Litavcih je bil mejašk bog, ki jim je poljskih mej varoval.
Veles, bog domačih žival, pri Rusih je bil pervi za Pe-runom. V Boznii se imenuje od tod hrib, na Greškein mesto in na Kranjskem vas Velesovo.
V e 1 o n a, na Litavskem je boginja večnosti, sicer kar Baba.
Vila (Hekate) Nymfe.
Vilkodlak, hostni duh.
Vinithi, Vinuli, Vandali; tako so ptujci Slovene imenovali. Helmold (1. p. 2j: „Ubi Polonia finem facit, per-v e n i t u r a d a m p 1 i s s i m a m S1 a v o r u m p r o v i n c i a m e o-rum, qui antiquitus Vandali nune autem Vinithi seu Vinuli a p p e 11 ant u r".
Vit, Vid se z mnogoterimi predstav ki: S vi a to vi t, S v a-tovit, ') Zvantevit, Svatovid, Svetovid itd.
Vit, kot bog svetlobe, je tudi pomenil zmagovavca, od tod vitez. v. Barovit.
Vrag v. Čert.
Za bo t ali Sobot, skorej kar Svetovit in Sobotka, slovesnost mu skazovana.
Zarja, Zora, Zore, kar Jutro bo g.
Zelon, kar Radegast. Zelun (Žela) so rekli, je Peru nov sluga.
Zelu ali Zel v je kar Zelon; želev pa je črepaha (Schildkrote), in od tod menijo, da je Zelon.
Podoba malika Svatovita (kamnen balovan) je bila najdena 1848, kakor Dunajske novice povedo , v Galicii pri mestu Husiatinu zraven rusovske meje, in je zdaj hranjena v muzeumu Krakovskem. Najdena je pa bila Svatovitova podoba v potoku Zbruču; nad njim je skalovit griček, in razvaline starega zida iz terdnega kamna kažejo, da je tukaj malikov hram (tempelj) stal, še bi se skorej mesto dalo vganiti, ki je podoba na njem stala. Podoba je iz pešenika in bolj lično zdelana, kakor sicer take starine; visoka je čez 9 čevljev, in široka na vsako stran 15 paleov. Štiri glave ima, na vsako stran eno, in vse štiri pod enim klobukom; tudi ima več rok: v eni je rog, v drugi obroč ali kolo, druge ima na persi položene , na pasu pa meč pripet in spodej konja s podprogo. Stalo podobe je spodej odkrušeno, in na straneh ima več moških in ženskih podob. Štiri glave pomenijo štiri čase solnčnega leta, rog dobro letino, meč in konj pa vojskno zmago; ker je bil Svatovit bog svetlobe, solnca, obil-nosti in svetle zmage.
Zemarzla je Rusovska boginja zima t. j. zmerznjena, nje nasprotnica je pa Ziuisterla t. j. jiig.
Zenie mate na Pemskem, Zemesmathi ali Seva na Litavskem, sicer Zemena (zemeljna mati, Cerera).
Z m e k, Z m o k, Z e m i k, Z e 111 n i k, Z e m e n i k o s (od zemlja), bog pozemeljskih zelj, tudi bognja rodovitnosti.
Zernbog kar Cernobog.
Zernitra, Zernitračica (černi zniain Schlangen-drache).
Zernitrapič kar Zernitra.
Z i b o g v. Siva.
Zimsterla v. Zemarzla.
Zio kar Siva.
Zivonia boginja končanega življenja in Marzana ali Mor-zena ji je pridružena. S slovesno odnašo Marzanne podobe, kjer je pa tudi Zivonia mogla vpričo biti, so rekli malikovavski Slovani, da smert odneso. To šego so tudi še dolgo potem ob-deržali, ki so bili že kerščansko vero nase vzeli, in so vsako sredopostno nedeljo Marzanne in Zivoniine podobe na drogu nataknjene v verstni spremljatvi med žalostno petvijo nesli in v mlako ali reko vergli. Od tega se bere „l)av. Peiferus re-rum Lips" C. III. p. 312: „Hi (Lipsienses) ut t radi t ur simulaera Martanae et Ziovoniae, liaec autem i-dolorum Cereris et Oianae erant numina, contis infixa vulgo e vicis solenni pompa, lugubri et quae-rulo carmine deportare et in proximam paludem vel pr a e ter fl u e n t eni aninem objicere solebant".
Zislbog, g. Hankapiše Čislbog od čislati; morebiti je pa le Zišlbog, ker se bere, da je bil po noči solnčni namestnik (ko je solnce zašlo). Nocena ponočni bog, ki je lepoto in rodovitnost zemlje in ljudi navdihoval. Od navdihe lune se bere („Slaw. Boh." p. 287): „Natos crescente seu nova luna venustiores, vetere et decrescente deformiores futuros putant. Hinc Slaviš quoque ena tu m p rove rbium, ut deformes vetere luna natos dicerent".
Z i z a, C i z a, v C i ca. Od nje se bere (H. str. 279). „Ceres sive Ciza Dea mammosa et altrix omnium rerum". Tudi ji pravijo Zizilia, in Rus Kaysarov jo imenuje Didilia (ker je v Rusovskem titka, kar sicer cic, ziz ali sis).
Zlebog, Zli bog, Zli duh, kar Čer no bo g.
Zle, kar Čert.
Z ni a k , Z ni o k v. Zmek.
Z mora, kar Mora.
Zuttiber t. j. Svetibor (Heiliger Hain).
Zvič se je imenoval večni ogenj, ki je Perunu v časti gorel, in kterega ugasitev je bila s smertjo kaznjena. Ker jim je bilo na tem ognji tolikanj ležeče, je lahko misliti, da so se očiševanja duš v njem nadjali, da so duše umeršib skozi njega prišle v nebeški raj in de od tod imamo besedo vice (pur-gatorium).
Namesti Zvič se večkrat bere Z u i c z ali pa tudi Znicz, n. pr. H. str. 88: „lmprimis ignem, quein sua lingiia Znicz u t r e m s a c r a m a p p e 11 a b a n t c u 11 u d i v i n o p r o-s e q u e b a n t u r, e u m q u e in c e 1 e b r i o r i b u s 1 o c i s a t q u e o p p i d i s o b s e r v a b a n t — F u 1 m e n q u o q u e, q u o d P e-r u n u m slavonica iingua appellabant, pro Deo c o 1 e-li a n t. — Solem f o r t e n u b i b u s o b s c u r a t u m c r e d e b a n t sili i succenseri, i deo se se illi, quo placaretur, de-v o v e b a n t".
Zvantevith, Svatovid, v. Svetovit, ki je bil Vid (Vid ali Vit je po izreku skorej eno), tedaj tudi bog svetlobe ali Beli bog. „Scrip. rer. Jutreb." II. p. 12: „Hel molil u s (C. c.) a d m o n e t p 1 u r e s l) e o s b o n o s i. e. B1 e 1 o c o s, p 1 u r e s i t i d e m m a 1 o s sive Zernobocos1) a p u d S 1 a-vos fuisse, qui t a m en singuli propriis denuo n omili i bu s distincti erant". (S. Kriiger: „Disp. hist. de Serbis V).
Živa, Žive na (v. Siva), je skorej kar Ziza, pa tudi kot latinska Venera (Krasopani) H. str. 280: S i m illi m um V e n e r i s in c u r r u s t a n t i s cum t r i b u s g r a e t i i s (?) idolum fuerat Magdeburgi, quam urbem ab h a c Dea (tedaj Dzeva, l)eva) Slavo ni olim Diewen vocabant.
Živi, Zywie v. Siva.
Ž I i d n i, kar Ko 11 k i.
Žvvaigždunoka (t. j. zvezdino oko ali luna), so rekli, da pozna tek zvezd , vlada noč in ponočne opravila , ob polni luni gleda jasno na zemljo, in ob preminu lune se umakne.
') Valvazor (II. p. 377) ima Zcerneboch t. j. černi bog. kako.šen in kdo da je bil, že ime pove.
Po tem se jezi, se oberne in skrije v oblake. Da je bila z luno eno bistvo, pričajo tudi pesmi Litavskega naroda L. j Rhesa's ^Dainos".
Potrebno se mi je zdelo pričujoči kratki osnutek slovenskega malikoslovja, če tudi še v veliki nepopolnomasti, tukaj na dan dati, da bi blagovoljno Slovence opomnil ali spodbudil pridno nabirati, kar je k doveršenju tega predmeta silno potrebno, t. j. pravljice, marnje, basni, stare šege, narodove pesmi, m a r s i k a k e lastne imena, ki so se iz starih časov med ljudstvom še ohranile. Med ljudstvom po se-lih se marsikaj sliši, kar je v mestih popolnoma neznano, in velikrat je že ena zastarana pa na znanje dana beseda k znajdbi ali vterditvi imenitnih reči pripomogla.
Imena latinskih bogov iz slovanskega.
Več od tega je v SI. Bčeli 2. teč. str. 92, kar tukaj nekoliko krajši postavim. Vsak pameten človek da vsaki osebi ali reči takšno ime, ktero po njegovem jeziku pomeni kako lastnost te osebe ali reči. Kakor posamezen umen človek, ravno tako dela tudi vsak umen narod, in poišče za vsako osebo ali reč, ktero hoče kerstiti ali imenovati, iz zaklada svojega jezika kako pomenljivo ime. To je umnemu človeku lastno. Če se tedaj pri kakem narodu besede ali imena najdejo, ktere v njegovem jeziku nimajo nobenega pomena, če se tudi njega nar starjim koreninam primerijo, je to gotov dokaz, da so te besede ali imena ptuje, od druzega jezika vzete, ali izposojene s stvarmi ali umevki vred, ktere zaznam vajo. Po tem takem je gotovo, da so Rimljani večino svojih bogov od Slovanov sprejeli, ker so njih imena le v slovanskem jeziku lepega, primernega pomena, naj se to ime suče, zavija in obrača kakorkoli; ker ni ondi doma. Pove nam pa Herodot (v IV. kn.j'gO> ('a 80 Traki (staroslovansko pleme) Baha, Marsa in Diano častili. Pri njih je pa Bachus imel ime: Boch ali Bogli in jim je bil, dokler je še vera v edinega Boga živela, naj više bitje.
Bog ali Boch so pa Greki in Latinci po svojem prikrožili o v a preminili in mu os ali us nataknili. To poterdi tudi Stra-bon, ki v svoji 7. knjigi piše, da pri Trakih navadno božje ime: Samolksis ni nič druzega pomenilo, ko edinega živega Boga. Gerški Samolksis pa nič druzega ni kot slovanski Samo-
išivst t- j- kteri od samega sebe živi; / je ptuji jezik po svoji šegi vmeril, kakor še zdaj pravijo svitlo in svito. Kakor se je pa sčasoma vera v edinega Boga zgubila, je tudi njegovo ime ob pravi pomen prišlo in se na ljudi preneslo. Bach ali Bog jin je bil imeniten vojvoda, in Samolkis ali Samoživs jim je bil nar veči modrijan.
Bachus ali Bog je imel še dvoje drugo ime, kakor piše Makrobi (Saturnal. c. 18.). Imenovali so ga namreč tudi: Jachus, Jakus in Attes, Attimes. Razumen pomen teh se spet le v Traškem jeziku najde. Jachus je Jaki ') močni, ia Attes je otec, otac, atta, ker je Bog zares vsegamogočni otec.
Bacha ali Boha so tudi imeli za znajdenika vina; mati mu je bila Zemele; posvečen mu je bil Thirsus njegov spreva-javec je Silenus ali Zelenus in duhovnice so Bassaride. Vse te imena so Traške , tedaj Slovanske.
Zeinela, kakor Makrobi (Satur. kri. I.) priča, je bila boginja zemlje, od ktere je njeno ime. Semele je tedaj zemlja, zemblja, zemalja, ktera nam vino rodi. Palica Thyrsus, ktero je od Semele ali Zemlje rojen Bach ali Bog vina v roki imel, očitno ni nič druzega, kot ter s, ti rs, tars, ters ovit okoli kola; ters z grozdjem, iz kterega vino teče.
Basaride, Bachove duhovnice ali služkinje , niso tudi nič druzega, kot ilirske busare, busarice t. j. take osebe ali stvari, ktere so po germovji, ali busiah (zasedah, Hinterhalt) skrivokajo , skrivoma sprehajajo. To so pa storile Bahove duhovnice, kadar so njegove svetke , praznike obhajale; tudi so se z vejami pokrivale in venčale. Ravno zato so stari Traki tudi lisico imeli za busaro, in lisičjo šavbo so imenovali busa-rico. Greki in Latinci so tudi to ime po svojem jeziku zavili, u v a preminili in ga v basaris ali basarides prekovali. Silena Bahovega sprevajavca so slikali z zeleno rozgo (tertno mladiko) venčanega , napuhnjenega, prevzetnega, silovitega, ka-koršen je človek. Taki so nasledki vinske sile (moči), ali ni od tod ime Silenus? ali od zelenega venca?
Hči boginje Semele ali Zemlje je bila Ceres, Cerera. Njo so častili boginjo zemeljskih plodov t. j. zernja, sadja, itd. kar se iz zemlje rodi. Tudi Proserpina so ji rekli, namreč od serpa, proserpiti ali s serpom požeti, da se po tem zernje dobi.
Tudi Diana je slovansko ime; nekdaj so jo tudi imeno-
') Tega imena primki so na Kranjskem navadni: Jaki, Jakič, Jaklič, Jakse itd.
vali: Divi a na, kakor priča Varron (g. kn. de L. L.) in Tulj (2 kn. od roda bogov). Bila je prečista devica, kakor maliko-slovje ') govori, in da si to krepost, čistost obvaruje, je izmed ljudi v gojzd pobegnila z nekimi drugimi devicami in tam ob lovu živela; zato so jo tudi za boginjo lova imeli. Slovenci še dan današnji imenujejo dekle, deklino, divjo, ktera je ljudj boječa ali plaha, rekoč, da je nekako divja, divjasta, divja-kinja. Tako tudi pravimo od živine, ktera ni krotka in privajena, da je divja, zdivjana.
Ker Latinci, ki so boginjo Divjano od Trakov in Skitov dobili, njenega imena niso razumeli, so ga po svojem prikrožili pozneje v Diano.
Če globokeje pogledamo, vidimo, da še današnji Iliri svoje hčere po korenu: divji, a, e imenujejo: diva, deva, divna; ali v pomanjšanji: divojka, devica, devojčica. Iz tega se vidi, da boginja Diana ni imela lastnega imena, ampak občno z vsako drugo devojko. Pa tudi povesti nam pravijo, da so stari ilirski narodi svoje hčere ravno tako na skritem imeli in odgajali, kakor je Diana živela. Siromaške so sicer mogle tudi na polje, v verste itd. delat hoditi, ali ostro šego so imele, se tako skerbno moških ogibati, da na pozdrav celo hvale niso rekle, ker je nespodobno bilo z njimi le besedo pregovoriti. Še ni dolgo t. j. v I. 1806, kar piše Apendini, da so stari Do-brovničani tožili in se žalostili, da se ta sveta šega popušča, pokvarjena od ptujcev.
In iz Posidone izvemo po Strabonu (_kn. 7.), da so Traki devištvo in čistost v tako visoki časti imeli, da so mnogi vse svoje žive dni v deviškem stanu živeli. Rekli so jim čisti — zvesti, čiste — zveste. In kakor druge bogove in boginje so Latinci tudi to šego od Trakov sprejeli in vpeljali čiste, de-vištvu zveste device — veste — vestalie in boginjo Vesto.
Ravno tako se tudi iz traškega ali ilirskega jezika in iz nobenega druzega ne dajo zjasniti imena: Uranu s, Neptun, Libitina, Kotitus in Orkus.
Uraniti t. j. rano vstati, rano uraniti, pred dnevom, ali kadar je še nebo polno zvezd, so še sedaj pri Ilirih navadne besede. Od tod latinski Uranus t. j. zvezdno nebo, in Bog nebeza, in Urania znajditeljca zvezdoslovja. Nepoton, Neptun, Bog morja, ki ne vtone t. j. Nevton ali Neptun.
L) Beseda basnosluvje ne zaznamva pravega umena.
Li bit i na je po svedoštvu Plutarha toliko, ko Venus. \jeno ime pride od: ljubiti, ali libiti, kakor tudi latinske besede: lubet, libitum in libido. Rekli so ji tudi: Kotita od kotiti t. j. roditi; odtod še današnji: kotiv t. j. nezakonsko rojeni. Sicer se zdaj kotiti samo od živali reče. Tudi koklja skoti (n. zleže) piske. Orcus, bog peklenski, je naš vrag, urag. „Orcum, piše Veri (Verrius), ab antiquis dictuni uragum"; vrag "d vreg, vergel, veržem.
Mars, bog boja, ima tudi svoje ime iz slovenske korenine, bodi si iz marjati t. j. večkrat umoriti, ali iz in ar vi t i t. j. na drobce, mervice zdrobili, zrušiti, razmarviti, kar se v boji rado zgodi, ali že iz marši ti se t. j. z mesom pobitih ali z niarho se sititi, na kar mnogokrat bojna sila zažene. Bi bilo to ime iz latinske besede m o rs smert, smart, bi Latinci gotovo tudi rekli po svojim jeziku: Mors in ne Mars, kar jim ne da pomena.
Stari so imeli vero, da je Mart (Mars) Traškega rodu z gore Rodope. Po tej misli piše Klavdjan: „Flumina lavave-runt puerum Rhodopeia Martem", t, j. deček Mart se je kopal v Rodopejskih potokih. Rodophe , Rodope, Rodopejski pa je po navadni spremenitvi pismen (6 v p in oj v ej) očitno naš Radoboj in Rodoboj, t. j. rad boja, ali, če kdo hoče izpeljati to ime iz: ratba, rotba, rodpa, rodopa, rodope, ima ravno tisti pomen, ker rat, ratba je tudi boj po druzih slovanskih narečjih.
In da ima beseda Rhodape res ta pomen in izvir, poterdi ta okolnost, da so Rodopejci po priči Tucidida (kn. 2) z bojnim viteštvom deleč sloveli, obrožani s kosami, in zato imenovani: kosonosci (macheroferi). Druga priča tega je Klement Aleks, kteri Traškim naselbinam po Ilirskem tudi pripisuje, da so znajditelji bojnega orožja in zares ima tudi več Traških kraljev, vojvodov, narodov in krajev primek od kakšne bojne lastnosti ali imenitnosti. Tako govori po Apendinitu spisatelj v SI. Bčeli II. teč. in misli ranjcega Dobrovski-ta od te reči se bero v Slovanki II. d. str. 94 —111. «)
*) Kakor je bil spis »Vzajemnost slovenskega z drugimi sorodnimi jeziki" v letasnjem sporočilu ljublj. gimnazije, tako je tudi spis „!Halikoslovje" iz zapustnine ranjkega profesorja Fr. M et el ko-t», in vstre-gel bo nedvomno Slovencem, ker je sploh dobro in koristno poznati verstvo nekdanjih Slovanov in ker tako vbranega celega sostavka o tej reči doslej še nismo imeli, dasiravno so nam drugi pisatelji sim ter tje marsikaj že tudi bolj na tanko in bolj verjetno povedali in razjasnili.	^