URN_NBN_SI_DOC-CHUEEMHJ

OB PETINTRIDESETLETNICI KNJIŽNICE IVANA TAVČARJA V ŠK O FJI LOKI f J an ko K r e k P etnajstega decem bra 1980 poteka petintrideset let, ko so bili v javno knjižnico v Škofji Loki vpisani prvi člani, prvi bralci. Na pogorišču knjig iz javnih in šolskih knjižnic — saj so Nemci v naših k rajih skušali uničiti vse, k ar je bilo slovenskega — se je nadaljevala tradicija, začeta leta 1862 z ustanovitvijo Narodne čitalnice v Škofji Loki, nadaljevala se je tradicija nekdanjih knjiž­ nic Sokolskega in Prosvetnega društva, ki je bila v obeh svetovnih vojnah kruto in brezobzirno prekinjena. K er bomo leta 1982 tako rekoč praznovali stoletnico prve javne knjižnice in čitalnice v Škofji Loki, se to krat ozrimo samo v sko­ pih obrisih na zadnjih petintrideset let. Lahko rečemo, da so skrom ni povojni začetki, ko je leta 1945 štela knjižnica 689 knjig v fondu in im ela 65 članov, rodili stoteren sad, saj danes šteje knjižni fond samo v Škofji Loki 38.000 knjig, knjižnica ima 9.200 vpisanih članov (letni obisk preko 35.000) in v jubilejnem letu predvidevam o izposojo na dom samo v Škofji Loki (brez čitalnice) 110.000 knjig. V teh petintridesetih letih se je knjižnica trik ra t preselila, dvakrat na M estnem trgu, nato v Dom zveze borcev in končno v sedanje prostore, ki so bili zgrajeni za L jubljansko banko (1978). Leta 1960 je bila preurejena iz pultnega sistem a in »num erus cur- rens« v sistem prostega pristopa in urejena po sistem u decim alne klasifikacije (UDK). Izposoja je konstantno rasla, razen v letih 1954 do 1958 (preselitev v Dom ZB), leta 1961 in 1967, k ar je odsev kriznih obdobij v razvoju. V vseh teh letih se je dograjeval tudi strokovni kader v knjižnici: od začetnikov ljubiteljev, kot so bili B ranko Berčič, M atija Trebše, Janko Bernik, France Kalan, Stane Širok, prek m lajših ljubiteljev, od katerih so po več let delali v knjižnici Albin Igličar, Ivan in Francka Habjan, do prvega pol­ profesionalnega knjižničarja S taneta Pečarja. Ko sem leta 1958 po