8|l6dbiMN te Leto XXm., št. 47 UpravmitTOi L|uoi|axia. Kučani jen ulica 9« Telefoo fc. 51-22. 51-23. »1-24 fatseraun oddelek) Ljubljana. Pucdniie** oB> ca 5 - Telefoo k. 51-29. 31-26 Podružnica Noro mesto i Ljubljanska cesta 42 Računi: za Ljubljanske pokrajino pn poStno čekovnem zavodu to. 17.749, za ostale kraje Italije Servizio Cooti. Con Post. No 11-3118 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO a oglase is Kj. Italije io inozemstva ima Unione Pubblicit* Italiana 8. A. MILANO Ljubljana, sobota 27» februarja 1943-XXI Cena cent. 80 N«(o£oiaa razen p o o c d e I j k a icaec ■ O Lit 1S.-rključno • aPooeddiaknn crom« Ut 56.50. U r «d o i i t foi Pnccmijeva ali ca kev. 9. Itev. 51-22 51-23 51-24. RokopI CONCESSIONARIA ESCLUSIVA pa a pob- bliciti di provemena telnoi id ocen: Unione Pobbliciti Italiana S A MILANO Uspešni letalski napadi na afriškem bojišču Deset sovražnih letal sestreljenih — Potopitev treh parni-Ikcv v luki Bone in sovražne podmornice — Bombardiranje petrolejske rafinerije v Hajfi Glavni stan Italijanskih Oboroženih sil je objavil 26. februarja naslednje 1007. vojno poročilo: V tuniškem odseku akcije izvidnic. Lovske skupine Osi so z uspehom napadle neko sovražno letališče in uničile na tleh pet letal; nadaljnjih pet letal je bilo sestreljenih v spopadih. Naša torpedna letala so po premagan ju neugodnih vremenskih razmer in živahnega sovražnega odpora priletela preteklo noč nad pristanišče Bone in zadela s torpedi tri parnike, ki so se takoj potopili. Naša letala so učinkovito bombardirala petrolejske rafinerije v Hajfi in pristanišče L« Valletta. V Sredozemlju je naša torpedovka pod poveljstvom ladijskega poročnika Bartolija Brana potopila sovražno podmornico. Sovražna letala so odvrgla na nekatere kraje med rtom Passero in Pozzallo (Ra-gusa.) in Trabio (Palermo) bombe in jih ob- streljevala s strojnicami; zabeležnih je 12 mrtvih in 24 ranjenih med prebivalstvom, znatna škoda na poslopjih. Izstrelek protiletalske obrambe je zadel sovražno letalo, ki je treščilo v morje v bližini Pozzalla. Pripomba: Torpedna letala, ki so napadla in torpe-dirala sovražne parnike, navedene v današnjem poročilu, so vodili naslednji piloti: kapitan Mancini Urbano iz S. Gior-gio in Bosco (Padova) in narednik Grifoni Orlando iz Fabriana (Ancona); poročnik Mura Battista iz Cagliarija in podporočnik Catalano Ernesto iz Grosseta; poročnik De Martini Luigi iz Fratte (Salermo) in podporočnik Leonardo Giuseppe iz Maršale (Trapani); poročnik Abbata Armando iz Tripolisa in narednik Fabrizi Fabrizio iz Nemija (Rim); poročnik Provati Paulo iz Rima in podporočnik Mancuzo Pietro iz Savellija (Catanzaro). Ameriške skrM zaradi nevarnosti podmornic 7oo nemških podmornic pripravljenih za pomladansko akcijo na Atlantiku Lizbona, 25. febr. s. Revija »Life« piše, da so prevrne in e proge na Atlantiku glavne žile telesa združenih narodov. Ce bi bile te proge odrezane, bd lahko sledile najhujše posledice. Anglija bi bila izstradana in dobave ne bi več prihajale v Rusijo po severnem Atlantiku. Konvoji za Sredozemsko morje hi morala pluti okoli rta Dobre nade. V takih okoliščinah bi propadli vsi načrti generala Montgome-ryja ali Eisenhowra, in sicer zaradi pomanjkanja dobav. Nemške podmornice bi imele svobodno pot do Indijskega oceana, kar bi pomenilo pomoč Japonski. Ni torej pretirano, če trdimo, da je severni Atlantik najvažnejši. Če .ne bomo vztrajali na tem področju, lahko zadene združene narode smrtna nesreča. Revija piše nadalje, da ne sme biti nobenih dvomov glede načrtov, po katerih nameravajo Nemci presekati glavne žile zaveznikov. Podmorniška vojna se je razmahnila. Bombardiranje nemških pod-morniških oporišč na Atlantiku ni povzročilo nobene škode. Revija računa, da je pripravljenih 700 nemških podmornic za pomladansko akcijo na Atlantiku. Nemci so že poslali na morje največje in najhitrejše. Zato je obramba združenih narodov na tem področju že zastarela. Ti tipi velikih nemških podmorniških edimc imajo mnogo večjo tonažo kakor doslej zgrajenj. So hitrejši, se lahko globoko potopijo i® jih je zaradi tega težko zadeti z globinskimi bombami. Te nemške podmornice razpolagajo bržkone tudi z napravami, ki jim omogoča medsebojno zveze., čeprav so pod vodo. Ne operirajo več v velikih skupinah, temveč v majhnih skupinah po 2 ali 3 in po novi taktiki. Približajo se konvoju, sprožijo svoje torpede in se z vso paro zopet vrnejo. Spremljevalne ladje zapustijo konvoj in gredo na lov na podmornice, ko so se že oddaljile od laddj za zaščito konvojev Med tem pa drugi roji podmornic napadajo konvoj in mu zadajajo najhujše izgube. Revija trdi, da je samo eno sredstvo za pobijanje takih napadov, in sicer močno spremstvo lovcev, vendar pa za zdaj teh ni preveč na razpolago in konvoji morajo na pot po morju brez zadostne zaščite, zaradi česar utrpijo znatne izgube. Revija navaja trditve Roscoua Drummonda v reviji »Christjan Sience Monitor«, da dosegajo potopitve strašno višino mi »j ona ton na mesec. Z vsako potopljeno ladjo se potopi del dragocene vojne proizvodnje, narejene za ceno tolikih naporov Amerike, kar je zavora za vse ofenzivne načrte proti Evropi. Spričo sedanjega odstotka izgub jn žrtev za izvedbo velike ofenzive v severni Afriki so žrtve ogromne. Čeprav Osi ne bi uspelo presekati glavne žile zaveznikov na Atlantiku, lahko pušča zavetnikov toliko krvi, da prepreči vsakakršno angloameriško ofenzivo. Atlantiku, ki je glavna žila demokracije, preti huda nevarnost. Treba je vse ukreniti, kar je mogoče, na industrijskem, vojaškem, političnem in propagandnem področju, da se Atlantik reši. Pisec zaključuje svoj člane^ z besedam1: To je resnica, ki jo je treba povedati ameriškemu narodu glede Atlantika. Drago nadomestilo za ameriške tovorne ladje Lizbona, 25. febr. s. Zaradi pomanjkanja tonaže in podmorniške vojne Osi, skušajo sedaj Američani prevažati blago v Južno Ameriko z letali. Otvorili bodo novo letalsko zvezo med Saint Louisom in Riom de Janeirom, ki je 450 km krajša kakor dosedanja letalska zveza. Na tej progi bodo obratovala posebna tovorna letala. Zmeda amerišk*h zgodovinskih pojmov Rim, 25. febr. s. Med bolj ali manj uradnimi manifestacijami, ki so bile prirejene v zadnjih dneh v proslavo 25-let-nice rdeče vojske v Ameriki, zasluži poudarka izjava senatorja Thomasa. ki se je takole izrazil: Prvih 25 let ruske revolucije in prvih 25 let revolucije Georga Washingtona za edinstvo Severne Amerike je približno ista stvar. Treba je ugotoviti, da ni mogoče laziti bolj demoplutokratske servilnosti do boljševikov. Zgodovinsko primerjati osvobodilno vojno Georga Washingtona :n komunistično revolucijo, ki je napravila iz ruskega naroda brezoblično množico sužnjev z uničenjem milijonov ljudi in vseh moralnih vrednot, ni samo najbolj nizko prilizovanje zavezniških demokracij Kremlju, temveč tuedi krvava žalitev severnoameriškega ljudstva. Dejstvo, da Američani niso reagirali na to nezaslišano žalitev in da se ni našel Američan, ki bi primerno odgovoril temu senatorju se 1e drznil postaviti Stalina ob Georga Wa-shingtona. je brez dvoma vznemirljiv znak Lahko bi pričakovali, da bi se ameriško ljudstvo zavedlo nevarnost1 paida-šenja z boljševizemom in rea?;ra1o ria nesmiselne manifestacije nekaterih za Sovjetsko zvezo preveč navdušenih politikov. Negotova usoda angleškega imperija V Ameriki se pojavljajo zahteve po odstopu angleških kolonij Buenos Aires, 25. febr. s. Vedno številnejši so glasovi, ki prihajajo iz Amerike proti sedanji sestavi angleškega imperija. Zvenijo resnično kakor neizbežna obsodba, ki je tem bolj verodostojna, ker jo javno izrekajo sami zavezniki Anglije. Po- ročajo, da je tudi znani ameriški novinar VVilliam Shairer zatrdil, da je usojeno ko-lonijalnim imperijem, da izginejo, in je treba samo želeti, da bodo izginili na miren način. Upora v Indiji ne bo mogoče večno zatirati. Pisatelj Cecil Brovra, ki je bil svoj čas izgnan iz Singapura, ker je preveč odkrito kritiziral Angleže, pravi, da bo angleški imperij po končani vojni prenehal obstojati kot svetovna sila. Prebivalstvo Birme, Malaje in Palestine je izgubilo zaupanje v Anglijo. Znani voditelj izola-cijonistov v Ameriki senator Naye pa izjavlja, da je velika razširjenost angleškega imperija nevarnost, za svetovni mir. Brz ko se bodo pričela mirovna pogajanja, se bo morala Anglija odpovedati delu svojih kolonijalnih posesti. Vsa angleška posest na zapadni polobli se bo morala prepustiti Ameriki za delno odplačilo ameriških dobav na podlagi zakona o posojevanju in najemanju. Izločitev neangleskega vpliva iz Sueške družbe Rim, 25. febr. s. Odgovarjajoč na neko interpelacijo glede Sueškega prekopa je Eden izjavil v spodnji zbornici, da je dru- žba Sueškega prekopa popolnoma v oblasti angleških upravnikov, ki preb;vajo v Londonu. Čeprav so v -upravnem svetu Egipčani, Francozi in Nizozemci, ne nadzorujejo več poslovanja družbe. Resnični upravniki, ki jih je osem, so vsi angleški državljani. Na vprašanje, ali se še objavlja letno poročilo o finančnem stanju družbe in o tonaži, ki gre skozi prekop, je Eden odgovoril, da se taka poročila ne objavljajo več. Podatki o tem se držijo zdaj v tajnosti Te Edenove izjave so brez dvoma nadaljnji uradni dokument o ponovnih angleških kršenjih statuta mednarodne družbe, ki upravlja Sueški prekop ter brezvestnega kršenja zlasti egiptskih pravic v tej družbi. Lahko bi vprašali, o katerih toliko govorijo tvorci atlantske listine. To vprašanje pa ni novo, gotovo je, da se ni ničesar spremenilo pod solncem tradicionalnega angleškega imperijalizma. Angleški škof o nesocialnosti angleške industrije Lizbona, 25. febr. s. Iz Londona poročajo, da je škof v Birminghamu Barnes govoril v Exeterju in zahteval državno nadzorstvo nad industrijo v svrho preprečen ja brezposelnosti. Industrijski sistem, je dejal škof med drugim, je postal neznosljiv s krščanskimi ideali. Veliki industrijski organizmi vedno bolj obvladujejo našo družbo in ljudje, ki jih nadzorujejo, imajo ogromno oblast. Sporazumi, ki se tičejo deset Uspešni protisunki na vzhodu Več sovjetskih oddelkov obkoljenih in razbitih južnozapadno od Iz-juma - Izjalovljeni sovjetski napadi pri Orlu in južno od Ilmenskega jezera Iz Hitlerjevega glavnega stana, 26. febr. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Na mostišču ob Kubanu in na fronti ob Miusu so bili včeraj ob trajnem južnem vremenu samo boji krajevnega pomena. Na prostoru južnozapadno od Izjuma so vrgle napadajoče nemške divizije poraženega sovražnika dalje proti severu in severovzhodu. Več sovjetskih bojnih skupin je bilo obkoljenih, drugi močni oddelki čet pa razbiti. Število ujetnikov in količina plena naraščata. Zapadno od črte Harkov-Kursk se borijo naše čete v elastičnih borbah z napredujočimi sovražnikovimi silami. Bojna letala in letala za bližnje polete so razkropila prednje čete sovražnih oklopnih oddelkov in zbirališča čet na izhodiščnih postojankah ter bombardirala z odločnim učinkom sovjetski dovoz na cestah in železnicah. Južno in severno od Orla so se naše divizije zopet odlikovale v zelo trdih obrambnih bojih. Sovražnik, ki je z novopri-vedenimi pehotnimi in oklopnimi silami napadal tudi včeraj, predvsem severno od Orla, je bil v hudih borbah zavrnjen. Na nekaterih mestih, kjer je vdrl, se borbe nadaljujejo. Sovjetske čete so ponovno utrpele občutne izgube ljudi in oklopnih voz. Južno od Ilmenskega jezera je sovražnik razširil svoje močne napade na širokem odseku fronte, toda njegovi napadi s premočnimi pehotnimi in oklopnimi silami so se izjalovili s krvavimi izgubami. Lastna krajevna napadalna akcija na področju južno od Ladoškega jezera je dosegla zastavljene cilje. Protisunki sovražnika so ostali brezuspešni. Nemška bojna letala so napadla v vodah okrog Severnega rta konvoj, ki je bil na poti proti vzhodu, in so po doslej prispelih poročilih potopila 6000 tonski prevozni parnik, razen tega pa z bombami poškodovala še 4 nadaljnje ladje. Na severnoafriški fronti je bila napadalna akcija v srednjetuniškem gorovju zaključena. Močni angleški in ameriški oddelki so bili razbiti ali hudo poraženi. V teh borbah je imel sovražnik velike krvave izgube. Do danes je bilo privedenih skoraj 4000 ujetnikov, poleg tega pa zaplenjenih ali uničenih 2S5 okk,; nih voz, 161 ok!opn?h izv"dniških voz ter 160 topov in samovoz-nih lafet. Brza vojna letala so napadala z litrov Nogmsk^ eva ^Vladimir \ MuromiJ Sergai /itebsk Sms \Gorkii Čerikov f^Rogačev ^Klimoviči ' Kozeljik* Ciudinovo _ ^^ ukpvfca Bj^ieV 'Ruzajevka irjansk ^Karaeev OVeJ 'Navija jfMalo- , '«bADimIrov5l\ar'harge!isk I i, i-eVSV \ ° \ (4 . , (r ,v® rlfinintltaia V4.^.. Rovno •ValuJkl Bogufe^k?zanskaJ^ J»%>ajlovkaS pikotaje\ rka Smelac Poltava? Valki Ajeksan^nj KirovgradfPj?''^^. / , a Dnjepropetrovsli Bobri nec' ^ ' [upjansk »^,.1 iFrobvo c,\ ,. , , \ Meavedickaja^v>F\\ StarobjelskJ^V Kleckaja"^ ^;,er0V° , eRUKa!°ae Pavloarad . ^i^^vorosilovgrad A%fen5k ^ČiržTaja^ lubovka )talingrad Krivoj rog Apo$'olovo'" IMIZ LirsKaja T v« , ^ P5femkinskaja 'j[ŽuTovp'*Ab9a "gJJJft. ^Zaporožje vPologi m Herson -PerekcaD / fNikopolj Vasilivka Fedorivkai^*"'^^-/ .. m^OSsr*3 rWo!novdia Taganrog DVSKO M" dobrim uspehom gorske postojanke sovraž-nika. Pri napadu nemških brzih bojnih letal na izpostavljeno oporišče na južno-vzhodni fronti je bilo večje število sovražnih letal uničenih ali poškodovanih na tleh. Angleška letala so metala pretekV) noč rušilne in zažigalne bombe pretežno na stanovanjske predele nekaterih krajev v zapadni in južnozapadni Nemčiji, med drugim tudi na mestno področje Niimborga. Prebivalstvo je imelo izgube. Sest napa-dajočili bombnikov je bilo sestreljenih. Nemška ofenziv a med Doncem in Dnjeprom Berlin, 26. febr. s. Po vesteh, ki so snoči prispele z vzhodnega b; ;išča, so nemške čete na področju zapadno od Harkova in pri Kursku, ki so bile zapletene v težke obrambne boje, najprej zavrnile nekaj zaporednih napadov sovražnika in uničile 6 težkih tankov z dvojnim oklepom najnovejše vrste, nato pa prešle na nekaterih mestih v protinapad, uničile ali onesposobile nadaljnjih 10 tankov in zaplenile 11 topov. Nemško letalstvo in eskadre madžarskih lovcev so v tem odseku uničile v silovitih napadih, izvedenih v zaporednih valovih, nad 300 motornih vozil, namenjenih v prvo bojno črto. V težkih bojih, ki še nadalje divjajo v odseku pri Orlu, je sovražnik prav tako utrpel hude in krvave izgube. Južno ol mesta je rdeče poveljništvo vrglo v napad močno udarno množico 3.000 ljudi, katerih akcija bila podprta z oklopnimi in letalskimi silami ter silovitim top- šklm ognjem. vsi napadi pa so bili zlomljeni. Med boji, ki so se razvili severno od mesta, je sovražnik izgubil 24 tankov. Nekateri krajevni boji so bili takoj blokirani in strti Osredotočeni oereni nemškega topništva ie prisilil k molku 20 sovjetskih baterij in onesposobil nadaljnjih 17 tankov. Berlin 26 febr. Poročil* z južne fronte so vsak dan boljša, tako da se ustvarja splošno prepričanje, da je niz sovjetsk"h uspehov zaključen. Zapadno od Rostova so se ob cbrambni črti ob reki Mjus. ki ščiti Taganrog in njegovo zaledje ter predstavlja mogečno pregrado pritisku sovjetskih sil. ruske čete že to! ko 'zčrpale, da ri misliti več na kak znatnejši napad, zlasti, ker i>o vremenske okoliščine sedaj silno neugodne za operacije oklepnih in mot riziranih sil v velikem obsegu. Na obali Azovskega morja so nemške čete ohranile pr bljžno iste postojanke, kakor so jih imele pretekio poletje, ko so šle v napad na Rrstov ter na Kavkaz. Tudi nič ne kaže, da bi Nemci v kratkem ali čez daljši čas zapustili te po. stojahke. Položaj na področju med Doncem in Dnjeprom pa kaže tudi č sto drugačno s?ko. Tu se je čisto obrambra delavnost nemške vejske izpremenila v energično in zmagovito ofenzivo. Dckaz za to izpre-membo so zadnji dogodki, med katerim1 je predvsem treba omeniti skoro popolno uničenje cele sovjetske c klopne armade. Verki trikotnik Harkov—Kramatorska ja —Dr jepropetrovsk je prizorišče velikih operacij, o katerih pravijo nemški viri, da so posvečene uničenju tam obkoljenega sovražnika. Ruska armada je imela po padcu Harkova nalcgo, da prodre proti jugozapa-du v smeri nad Dnjeprovo koleno in da zasede ,ražno prometno križišče Dnjeprope- tisočev oseb in vplivajo na mednarodne od» nose v taki meri. da zaradi tega nastajajo vojne. se sklepajo tajno. Škof je zaključ'1. da je treba velika poslovna podjetja nadomestiti z državno intervencijo. Kot služabniki države bodo s tem delavci debli varnost in zaščito, po kateri upravičeno streme. trovsk Od tu bi morala ruska vojska v brzem pohodu prodreti do Azovskega m r-jr», da bi obkolila nemške čete, zbrane na zaparlu Kavkaza. Ta manever bi moral postati vrhunec ruske zimske ofenzfve jn nemško vrhovno poveljništvo bi imelo velike težave, ako bi se bil p.srečil. Dočim pa je množica oklopnih voz :n motoriziranih čet ruske vojske prebirala v smeri k vmesnemu cilju Dnjepropetrov-sku so Nemci z bliskovitim protiukrepom napravili ogr mno vrečo. V njej so »e znašle znatne ruske čete popolnoma obkoljene Polagoma je bila ta množica razdelje. ra v razne skupine, k5 so se branile z obupno besnostjo, toda brez vsake nade v rešitev. Po številu moštva in b:jnih sredstev je bila najmočnejša skupina v tej vreči že uničena, pa tudi ostale skupine ne bodo več mogle dolge vztrajati. Druge operac'je uničevanja sovražnih sO so v teku tudi tostran reke Miusa. nedaleč od področja, kjer so bili b:ji proti ostankom sovjetske 7. konjiške divizije, ki se ji je b:lo posrečilo prodreti v zaledje nemškim četam. B tka na vzhodu je dosegla svoj vrhunec v srednjem in severnem ovi-seku. S prenosom efenzive proti severu se rusko vrhovro poveljništvo nadeja, da bo prisililo Nemce, da bodo razpršili svoje čete in j:h z južnega dela fronte poslali na sever v obrambo najbolj ogroženih točk. Toda Nemcem ni treba oslabiti južnega odseka da bi s silami, odtegnjenimi na jugu, ojačili postojanke na severu. Po vsej priliki so remške rezerve na srednji in severni fronti zadostne, da vzdrže vse boijševiške navale Razen tega se obramba opira na sistem utrdb, ki sc odlično organizirane. Po nemških poročilih so boji naihujši v srednjem cdseku fronte pri Suhinič;h, do-č;rn so otv>racije -a črti Volhov—Ladoga— Petrograd trenutno nekoliko zastale. Pri tem jc treba P novno naglasiti, da Rusi nikjer n:so pridobili na ozemlju. Da bi se zmanjšal pomen tega dejstva, se poslužuje scvražna propaganda e"ega izmed svojih znanih prijemov in poroča senzacijonalne vesti, kakor da je tudi že Kijev v območju bitke zaradi napredujočega sovjetskega na-p-ida. ki 'ma izh dišče zapadno od Harkova Berlinski krogi označujejo take vesti kot gorostas-o vojno zvijačo, kajti najskrajnejše zapadne točke, ki so jih dosegli boljševiki za Harkovom, so oddaljene več kakor 300 km od Kjeva. (II Piccolo.) Hude sovjetske letalske izgube Berlin, 26. febr. s. Iz vojaškega vira se doznava. da je sovjetsko letalstvo v zadnjih 48 urah izgubilo 161 letal ki so jih sestrelili lovci in protiletalska obramba. Izgubam, ki so jih navedla nemška vojna poročila včeraj in pred* včerajšnjim, se pridružujejo 4 nadaljnja sovražna letala, ki so b la sestreljena v severnem odseku Izmed 47 letal ki jih le bilo zbitih v srednjem odseku, pripada 33 leta' kategoriji težkih vojnih letal, ki imajo poseben oklep n so v glavnem dvomotorni bombniki. V odseku ilmenskega jezera je eskadra nemških lovcev dosegla v teh dneh svojo 1500. zmago od začetka operacij na vzhodnem bojišču. Profelarskaja 9 Čemi jar ' luiovo Kotelnikovo °0bilnaja Zimovniki Vorgovoje eP.emontnoje ElisTa Jaškulj _Jfc km Razlogi nemške vere v zmago Razlogi, 26. febr. &. Pod naslovom »Nauki iz leta 1918« primerja politični sotrudnik lista »Volkischer Beobachter« položaj, v katerem se ie :z raznih razlogov znašla Nemčija v konfliktu leta 1914—1918, s sedanjim. Po njego* vem iinenju je velika razlika med obema dobama v tem. da vodi danes Nemčijo jeklena volja, ki izpodbuja in poživlja vse energije na« roda, utrjujoč jih vedno bolj, medtem ko se notranje in pravo bojišče vedno bolj povezujeta in tako jamčita pogoje za zmago, medtem ko v prejšnji vojni nemški narod ni verjoi v svojo bodočnost. Danes ni nemškega držav« Ijana. ki bi se pustil zavesti po propagandnih vabah sovražnika in bi verjel v 'ahek mir in prizanesljivo ravnanje s strani morebitnega zmagovalca. Vsakdo danes prav dobro ve, kaj bi se zgodilo Nemčiji, če bi se sreča ne nasmejala nemškemu orožju. Primer iz leta 191*8 je še vse preveč živo pred očmi nemškega naroda, toda z razliko od tedaj sloni danes gotovost zmage na neovrženih dejstvih, čeprav b' utegnila biti borba še dolga in težka in čeprav bi se mogel zdeti uspeh še zeio dalefi, medtem ko bo usoda še močno preizkusil« nemški narod z novimi udarci. Bcrci na vseh bojiščih pa bodo še bolj bojaželjni, bodisi ▼ materialnem kakor moralnem pogledu, in njV hova vera v bodočnost bo še bolj trdna. Finski demanti ameriških izmišljotin Helsinki, 25. febr. s. Finska brzojavna agencija je objavila naslednje poročilo: Finska brzojavna agencija doznava iz New Yorka o trditvi lista »New York Times«, ki baje ve iz zanesljivega vira da je Finska pripravljena podpisati takoj separaten mir za kakršno koli ceno. Po teh obvestilih bi bih Finska pripravljena prepustiti Karelsko ožino južno od Viinurija in razpravljati o popravi mej v okrož ' Salme in Petsama, vendar bi ne odstopila ! Iji.koja. Da b: Sovjetska zvezi sklenila tak mir, bi bili finski predstavniki pA pravi j eni nagovoriti tudi Madžarsko in Runra-nijo. naj sledita zgledu Finske. V teh trditvah se tudi navaja, da na Finskem razumejo, da bi se morala pogajanja vršiti v Moskvi. Na Fin« skem ne smatrajo za možno po teh informacijah. da bi Washington in London prevzela vlogo posredovalca ter bi se morala Finska po-služiti kake nevtralne države, da bi uresničil« svoje mirovne nade. V tem primeru Stockholm verjetno ne bi prišel v postev, najbrže pa bi se Vatikan lotil tega vprašanja. Pristojni viri pooblaščajo finsko brzojavno agencijo, da izjavi, da so informacije lista »New York Times« popolnoma izmišljene. Vodja nemških dijakov pri Jordani Madrid. 26. febr. s. Vodja nemških dijakov dr. Sheel je prispel iz San Sebastiana v Madrid. Na kolodvoru so ga sprejeli narodni delegat za zunanjo službo Falange in številni prvaki te* nemški in španski odličniki. Kasno popoldne je dr. Sheela sprejel zunanji minister Jordana. kampanja v Španiji Sevilja, 26. febr. s. V Sevilji in glavnih kra* jih pokrajine se bo prihodnje dni pričela proti-komunistična kampanja, ki jo bo priredila narodna delegacija falangistične propagande. So delovali bodo mnogi govorniki. Novačenje v Španiji Madrid, 25. febr. a. Z dekretom vojnega ministrstva je bilo odrejeno, naj se javijo rekruti letnika 1943. Od 20. do 22. marca se morajo prijaviti rekruti, določeni za Afriko, 6. aprila pa oni, določeni aa polotok. Resnica in laži Javnost, ld je daleč od središč velikih dogodkov, odigravaj očih se v svetu, se da često zapeljati od preproste in pametne presoje dogodkov s tendenčnimi glasovi, ki jih širijo nalašč neprijatelji miru in reda, da dosežejo svoje temne namene. Na tem področju širijo podli sluge An-glosasov in boljševikov na debelo razne laži, da dokažejo svojim gospodarjem, da zaslužijo denar, ki ga prejemajo za to svoje delo. Znano je, da so laži blago, ki se v vojni zelo lahko prodaja in da je te vrste trgovina najmanj opasna. Na drugi strani je res, da se samo lahkoverneži puste navdušiti za tako blago, res pa je tudi da so pač lahkoverneži zelo mnogoštevilni in da često njihovo mrmranje m blebetanje: »Pravijo, da...«, presega mejo dopustnosti. Vojne operacije na ruskem bojišču ter manever odmikanja nemške vojske, to dvoje je bilo nekak prašek, pod čigar vplivom je vzkipela voda, ki jo imajo v glavi razširjevalci lažnih vesti. Ti so začeli točiti svojo bedno penečo se vodico, kakor da točijo pravo pravcato peneče vino. Po njihovih besedah so Stalinove čete že pred pragom Balkana, že ograža-jo Zagreb in morda celo — zakaj neki ne — napredujejo proti Trstu, dočim Turki podpirajo angleško izkrcanje v Grčiji. Bilo bi otročje, ako bi hoteli postavljati na laž te vesti, kajti dejstva sama in izjave iz ruskega in angleškega uradnega vira jih postavljajo na laž vse in polivajo z vodo bedasti ogenj lahkega navdušenja onih, ki imajo koristi od slične zmede. Sam Stalin je zelo potlačil to navdušenje, ko je o priliki 25 obletnice ustanovitve rdeče vojske v svojem dnevnem povelju zapisal: »Ne sme pa se misliti, da je nemška vojska že poražena in da rdeča vojska nima druge naloge, kakor da preganja Nemce do zapadnih mej Sovjetske zveze Kdor tako misli se predaja nevarnim utvaram. Kdor tako misli, preveč precenjuje lastne sile in ne ocenjuje dovolj sovražnikove moči. Kdor tako misli, je pod vplivom pustolovskega duha. Rdeča vojska ima pred seboj še trdo borbo proti sovražniku, ki je še močan. Ta borba bo zahtevala mnogo časa, mnogo žrtev in največjega napona vseh naših sil.« Naj se tisti, ki imajo koristi od trošenja raznih laži zamislijo nad besedami rdečega vlastodržca in naj se potrudijo čitati med vrsticami te poslanice, ki je bila naslovljena na slavnostni dan četam v trenutku. ko je vojna sreča naklonjena sovjetskemu orožju. Vendar je ta izjava tako odločna, da lahko postriže peroti vsakemu pregorečemu navdušenju. Saj je res, da celo nevtralni vojni strokovnjaki presojajo položaj ruske ofenzive zelo previdno ter dajejo nedoločne napovedi za bodočnost. Njihove napovedi in izjave so vse opremljene z besedicami »ako«, »če«, »ven-dar», »po vsej priliki« itd. Komunistični razširjevalci lažnivih vesti so videli, da se s svojo domišljijo zaletavajo v zid stvarnosti. Spoznali so, da nimajo dovoljnih dokazov, da bi vzdržali tako zvane »resnice«, ki jih širijo med ljudstvo. Zato skušajo doseči svoj namen na drug način in si prizadevajo, kako bi skalili b'stro vodo stvarnosti tudi na področju notranje politike. Da bi dokazali, kako se njihove pobožne želje izpreminjajo v stvarnost, so izlegli pripovedko, da je Duce prevzel zunanje ministrstvo samo zato, da bi lahko napravil separaten mir z An- glijo. . Ne vemo, ali je ta vest nastala iz angleške želje in nas to tudi prav nič ne zanima, vemo le to, da je ta vest, v kolikor se tiče Italije, prava pravcata laž, in sicer tako bedasta laž, da kaže vso umstveno bedo onega, ki si jo je izmislil, in tistega, ki jo verjame. Druga iznajdba, ki gotovo ne dokazuje prevel:ke domišljije tistega, ki si jo ie izmislil, je vest — prosimo, pazite dobro — da »čuti Italija veliko potrebo po ljudeh, sposobnih za vojno, zato hoče izvesti novačenje med slovensko mladino ter jo vključiti v svojo vojsko«. To možnost izključuje že sam dekret o priključitvi Ljubljanske pokrajine h kraljevini Italiji, zato je naravnost nerazumljivo, da se najde kdo, ki take gcrostas-nosti ne samo razširja, marveč, da se najdejo tudi ljudje, ki take izm'šljot;ne verjamejo. Naj bodo slovenski mladeniči popolnoma mirni: Italija zahteva od njih samo red in delavno lojalnost, kakor je že ponovno izjavil Ekscelenca Visoki komisar Grazioli. Samo to zahteva Italija, toda to pa na najodločnejši način! Angleške utvare Realistično in stvarno prikazovanje položaja na vzhodnem bojišču v nemških listih :n v go<-vorih odgovornih nemških državnikov je zbudilo v anglosaških deželah vtis. kakor da išče Nemčija zaveznikov proti glavnemu sovražniku Evrope — boljševizmu. N2 ta podtikanja an gleških listov so v nemških vodilnih m novi* narskih krogih že odgovorili z vso odločnostjo: Ugotovitev, da je boljševizem največja nevarnost za Evropo in njeno civilizacijo, je samo ugotovitev resnice .kakor je ugotovitev resnice tudi to, da so Anglosasi izvršil; vele-izdajo nad Eropo s tem. da so zaradi svojih sebičnih interesov Evropo prodali boljševizmu Nemčija in njeni zavezniki pribijajo to dej* stvo samo zaradi zgodovinske odgovornosti ne pa zato. ker bi potrebovali pomoči v borbi preti sovražnku številka 1. Nemčija se zaveda svoje naloge v tem boju, ki je zanjo poslanstvo v imenu in v korist vse Evrope. Najboljši odgovorna navedene angleške utvas re pa je dal dr. Lev v tedniku »Angriff«, ko je še enkrat pribil trdno in odločno voljo nemškega naroda za dosego zmage. Pisec po- ziva v svojem članku nemški narod naj sovraži sovražnika, tako zunanjega kakor notranjega: »Kdorkoli brani naše nasprotnike in skula zapeljati svojega bližnjega z modrova* nji. izvitimi z trte, je naš sovražnik in bo uničen V tem pogledu ne poznamo obzirov do nikogar niti do staršev in sorodnikov. Geslo vseh Nemcev mora danes b:ti: Kdor ni z menoj. je proti meni; in kdor takoj ne uboga Hitlerja, je izdajalec« Dr Lev nato takole nadaljuje: »S kakšno pravico menijo kavarni« ški strategi da smejo govoriti o vojašk;h zadevah? Mi narodni socialisti smo bili vselej vajeni boriti se brez kompromisa. Še vedno smo neupogljivi skvadristi kakor nekdaj, ljud je, ki nismo nikdaT dopustili, da bi kdo nekaznovano kritiziral stranko Notranjega sovraž nika moramo streti tudi tedaj ko se pojavlja v javnih lokalih z bolj ali manj bedastimi dov-tipi. Kdor ne ugovarja je sam kriv Naš narod noče nič slišati o kakem usmiljenju. Srečni ,mo, da živimo v teh zgodovinskih urah Ne prosimo za milost in ne verujemo v čudeže; ;;rno le fanatiki in ne bomo nikdar popustili, nikdar kapitulirali!« Nevtralnost Turčije Carigrad, 24. febr. s. Listi posvečajo svoje uvodnike govoru, ki ga je imel predsednik vlade na slavnosti v Narodnem domu. V svojih komentarjih izražajo pisci svoje popolno soglasje z govorom, zlasti z onim delom, ki se nanaša na turško zunanjo politiko. V listu »Vakit« piše poslanec Asim, da je vlada iskreno izvajala politiko nevtralnosti, da sta jo oba vojna tabora razumela in znala ceniti. Dejstvo je, da nam je začela Nemčija, s katero nas veže prijateljska pogodba, izročiti bojno gradivo ln nam odprla v ta namen kredit 100 milijonov mark. T ist »Tan« trdi, da si je hotela Turčija s tem, da je podpisala razne pogodbe z obema bojnima taboroma zagotoviti nevtralnost za ves čas vojne, nakar poudarja, da si je Turčija s svojo odkrito in lojalno politiko pridobila zaupanje obeh vojnih taborov, svojih prijateljev in zaveznikov. List »Tasviri Efkar« podčrtuje oni del govora predsednika vlade, v katerem je dejal, da ni Turčija prevzela nikakih tajnih obveznosti z nikomur. Te besede bodo demantirale vse glasove, ki krožijo v inozemstvu, in bodo po vrhu potrdile iskrenost turške nevtralne politike. »Ulus« poudarja prav tako trditev, da m sklenila Turčija tajnih pogodb z nobeno državo in da njena politika ni naperjena proti nikomur. Kandidature za turški parlament Ankara, 25. febr. s. Ljudska stranka je prijavila kandilaturo Izmeta Inenija za predsednika republike v volilnem okrožju Ankare. Ministrski predsednik Saradzoglu bo kandidiral v okrožju Sinirne. zunanji minister Menemendzoglu v okrožju Carigrada in predsednik zbornice v okrožju čangira. Stavkovno gibanje v Siriji In Libanonu Ankara, 25. febr. s. V vsej Siriji in Libanonu so se zaradi ojačene komunistične propagande, ki jo številni sovjetski agenti z vsemi sredstvi izvajajo, obnovile stavke delavcev v industrijah. Delavci zahtevajo boljše plače in socialno zaščito, s katero bi se zboljšalo njihovo bedno življenje. Kljub stavkam, ki so v nekaterih krajih trajale več dni, v hudo škodo gospodarstvu obeh držav, vodilni razredi nočejo pristati na delavske zahteve. Te raerele podpirajo za-sedbene oblasti, ki zatirajo z vsemi sredstvi delavsko gibanje. Pri Azorih potopljena angleška ladja Lizbona, 25. febr. s. V Ponti del Gada se je izkrcalo 74 rešencev z neke ang'cške ladje, ki so jo potopile podmonrcc O i v bližini Azorov. Kitajski general © japonski premoči Lizbona: 25. febr. s. Genera: Humgšinhuj šef kitajske vojaške misije, ki je sedai v Londonu. je izjavil davi na konferenci tiska: Japonska ojačuje svojo moč in ne bo enostavno čakala na usodo Japonska ma ob ina sredstva na razpolago Misel za napad Japonske, ki ie na vrhuncu svoje sile. je zelo privlačna, tcda upoštevati je treba, da razpolag? Japonska 2 nekaterimi važnim; strateškimi postojankami Zaradi tega se je treba prilagodit, napadalne mi načrtu združenih narodov. K:tajski general je nato zahteval nadaljnja letala za Kitajsko in ugotovil da kitajske letal--stvo sedaj dejansko ne obstoji Nato so ga vprašali, če bi bil zadovoljen z obiskom v VVashingtonu. General je odgovoril: Pred končno zmago nas ne more ničesa. zadovoljiti Glede položaja v Indiji je deial Položaj je žalosten za nas. Upam da bo angleška vlada zadovoljivo rešila vsa vprašanja. DRAMA Sobota. 27. febr. ob 17.30: Ples v Trnovem Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol Nedelja 28. febr. ob 14: Zaljubi jena žena Izven. Zelo zr.ižane cene od 12 lir navzdol; cb 17.30: Veliki mož. Izven. Cene od 20 l;r navzdol. Ponedeljek, 29. febr.: Zaprto. * C. G°lar: »Ples v Trnovem«. Burka v reh dejanjih. Osebe: Cešnovar-Cesar, Loj-<.e-Drenovee, Polona - Gorinškova, Mica-Rakarjeva, Mina-Starčeva, Metka-Levarje-va, Poldka-Remčeva, Tone-Bratina. Režiser: M. Skrbinšek; scenograf: inž. E Franz. OPERA Sobe ta. 27 febr.. ob 17: Zemlja smehljaja Opereta. Izven. Cene od 28 lir navzuol. Nedelja, 28. febr., ob 14: GasparOne. Opereta. Izven Cene od 24 lir navzdol; ob 17.30: La Boheme. Izven. Cene od 24 iii navzdol. * Opozarjamo na nastop Belizarja Sanc»na v današnji predstavi Leharjeve eperete »Zemlja smehljaja«. Sancin je pel to partijo pred nekaj sezonami v mariborskem gledališču, kjer je doživela opereta visoko število repriz. Partija princa Su-honga Je bila njegova prva v mariborskem glela-lišču, z njo je dosegel odločilen uspeh za svojo nadaljnjo pevsko pot na tamošnjem odru. Ostala zasedba je sledeča; grof Lichtensteinski-Anžlovar, Liza-Mlejnikova, grof Pottensteinski-M. S3ncin, Mi-Barbiče-va, knez Čang-Debevec. Dirigent: R. Simoniti; režiser in koreograf: inž. P. Golo-vin; solo plešejo: Bravničarjeva, Japljeva, Remškarieva, Pogačar; načrti za kostume: J. Wilfan<->va; klobuki za balet: Ivanka Kunčeva; cvetlični nranžman: Pavel Šimenc. Položaj Švice Bern, 25. febr. s. Ob otvoritvi razstave ob 100-letnici švicarske znamke Je govoril predsednik zveze in šef ministrstva za pošto in železnice Celio. Poudaril je v pričetku z zadovoljstvom, da je Švici poverjena zaščita interesov 27 držav, ki so v vojni, kar znači, da jo vsi spoštujejo in ji zaupajo, vendar pa je sedanji trenutek resen in gotovo bolj resen, kakor je bil za Švico med vojno L 1870 in med svetovno vojno. Bije se gigantska bitka. Celio je dejal, da ni mnenja onih, ki mislijo v svojem optimizmu, da ni za Švico nobene vojaške nevarnosti več, kajti ti se ne spominjajo več, da so pred dobrim stoletjem švicarsko ozemlje teptale čete starega carjevega maršala, ki so prišle z daljnjih ruskih step. Zlasti na gospodarskem področju čuti Švica težave in se je stanje celo poslabšalo. Po omembi vprašanj, ki jih bo morala Švica še rešiti, je zatrdil, da se mora dežela izpopolnjevati. Ce bo kaj trajnega in splošno veljavnega preživelo sedanjo Kal vari j o, bo to pravičnejša ureditev družine in dela družine, ki bo priznana materinska celica civilizirane družbe, in dela, ki se smatra za najplemenitejši izraz človeškega bitja. Trpko razočaranje ameriške javnosti Lizbona, 25. febr. s. *New York Herald Tribune« trpko kritizira v uvodniku to, kar je Amerika storila v 14 mesecih vojne. Gre za največjo vojno ameriškega naroda. Za Ameriko je borba na življenje in smrt. še nikoli se Amerika nI nahaja'a v takšni krizi, celo ne v najbolj obupnih dobah državljanske vojne. Kaj se je doslej loseglo? Na Pacifiškem oceanu se vodi obrambna vojna. Na Kitajskem, na Aleutih in v Severni Afriki je jedva uspelo vzdržati in nič več. Ni še bila izvedena ofenziva., ki bi ustrezala ogromnim nalogam, ki jih je treba rešiti. V \V21shingtcnu se ustanavljajo novi uradi in mobilizirajo se iesettiscči pisalnih strojev, ki naj služijo demokracijam. V državi je mnrgo moških in žensk v uniformi, toda nobena od teh oseb še ni doslej duh3ila smo:lnika. Lastni vojski in vojskam ostalih narodov smo dali najpopolnejšo oborožitev. Mislilo se je na razvedrilo za čete z lepimi dekleti in s predstavami, ničesar se pa še ni storilo za zmago. Ameriški državniki pa so govorili, kakor da bi jim že ves svet pripadal. Amerika se nahaja., zaključuje list, v fazi reklame in ne v dobi borbe. Vsa predavania in propasradna objasnlla ne morejo te resnice prikriti. J3psr?i?ki Setafek? napadi na krtafske tr^stojacke Nanhng 25. febr s. Skup'na japonskih lovcev :n bombnikov je napadla mesto Vansien, 50 km vzhodno cd Lian^ana ob reki Jangce v pokrajini Sehvan. Učinkovito so bili bombardirani številni voja"ki objekti Zadete in hudo poškodovane so bile tud nanrave na letališču v Lijang^anu ter sovražne ladje ob pomolih v Vansienu. Skrb za Japonce, internirane v sovražnih državah Toki«, 25. febr. s. Parlament je sc/g lasno odobril načrt za povečanje podpornih ukrepov za 700.000 japonskih državljanov, ki prebivajo in so internirani v sovražnih državah in s katerimi sovražnik nečloveško ravna. Gospodarstvo Pridobivanje umetnih maščob Prevzemanje odrezkov živil* skih nakaznic za februar Trgovcem in pekom naznanja mestni preskrbovalni urad, da bo prevzemal odrezke živilskih nakaznic za februar tako, da pridejo v ponedeljek, 1. marca, na vrsto trgovci z začetnico A, v torek, marca, z začetnico B, v sredo, 3. marca, z začetnicami C do F, v četrtek, 4. marca, z začetnicama G in H, v petek, 5. marca, z začetnicama I in J, v soboto, 6. marca, z začetnimi črkami Ka do KI, v ponedeljek, 8. marca, vsi drugi trgovci z začetnico K, v torek, 9. marca, z začetnico L, v sredo. 10. marca, z začetnico M, v četrtek, 11. marca, z začetnicami N in O, v petek, 12. marca, z začetnico P, v soboto, 13. marca, z začetnicama R in S, v ponedeljek. 15 marca, z začetnicama S in T, v torek. 16. marca, z začetnicama U in V in v sredo. 17. marca, trgovci z začetnicama Z in 2. Peki morajo odrezke oddati tako, da v četrtek, 18. marca, pridejo na vrsto peki z začetnicami A do J. v soboto, 20. marca, z začetnicami K do P in v ponedeljek. 22. marca, peki z začetnicami R do Z. Odrezke morajo trgovci in peki oddati le v tako določenih dneh med dopoldanskimi uradnimi urami v II. nadstropju Mestnega doma. Maščobne odrezke morajo trgovci oddati cele. Ce so razrezani, jih je treba zlepiti z odrezki za olje. Lepljenje vseh drugih odrezkov pa ostane po doslej veljavnem načinu. Odrezke za moko, riž in testenine je treba ločiti v posamezne zavitke, kjer mora biti na vsakem navedeno število v zavitku povezanih odrezkov in množina v kilogramih, ki jo odrezki predstavljajo. Na vsakem zavitku mora biti tudi čitljiv žig tvrdke. Odrezke za riž in testenine ni treba rezati, temveč jih je treba pustiti skupaj. Ce so bili že razrezani, jih je treba zopet zlepiti v celoten, veljaven odrezek. Na zavitku odrezkov riža in testenin je prav tako treba označiti število v zavitku povezanih odrezkov in količino v kilogramih, na prvem mestu za testenine, nato pa za riž. Nadalje opozarjamo, da je treba odrezke dodatnih živilskih nakaznic, ki predstavljajo različno količinsko vrednost, ločiti tako, da je vsaka vrsta posebej v zavitku. Posebej opozarjamo še peke, naj naposled vendar že začno ločiti vrste odrezkov ter jih lepiti vsake vrste posebej. Ločiti jih je treba tudi po barvah, da je pregled lažji in natančnejši. Odrezkom je treba priložiti — kakor doslej — po dva seznama oddanih odrezkov. Razdelitev mesa Pokrajinski prehranjevalni urad sporoča, da bodo v soboto 27. t m. konzumentje lahko kupili pri svojih mesarjih po prosti izbiri 100 gramov perutnine ali 100 gramov mesa ali pa 125 gramov konzervirane tunine na osebo. Cena perutnini je določena na 30 lir za kg in tunini na 24 lir sa konzervo v teži pol kilograma. V mesečnem glasilu Mednarodnega poljedelskega instiuta v Rimu objavlja dr. Stam-pa zanimivo razpravo o pride b'van ju umetnih maščob, s posebnim ozirom na pridobivanju maščob na biološki podlagi. Nezadostna oskrba z maščobami v gosto naseljenih evropskih deželah je zgodaj vzbudila zan'manje kemikov in biclogov, ki ao pričeli iskati sredstva, da se ta nedostatek odpravi. 2e v prvi svetovni vojni je to vprašanje stopilo v ospredje in so poizkusi že takrat precej napredovali. Sedanja vojna pa je d;vedla do novega koraka v tej smeri. V Nemč!ji so pričeli pridobivati sintetične maščobe na podlagi oksidacije parafira Postopek sta razvila kemika Fischer in Tropsch (ki sta znana kot izumitelja postopka za pridobivanje benc:na iz premoga). Od leta 1940 krije Nemčija s proizvodnjo sintetičnih maščob 15% prejšnjega uveza maščob in 20% potrebe mastnih kislin za proizvod-jo mila. V zadnjem času je postalo posebno aktualno vprašanje biološke s!nteze maščob. Prva dela v smeri pretvoritve ogljikovih hidratov v maščebe s pomečjo rastlinskih in živalskih organizmov gredo nazaj v sredo preteklega stoletja, že takrat so ugotovili, da lahko rastljnsk' in živalski organizmi povzročijo nastanek maščob iz ogljikovih hidratov ln protidov. V ta namen služijo razne vrste glijivic, tako med drugim kvas-ne gljivice gl vice plesni itd. Poizkuse na področju biološke sinteze maščob s pomočjo glivic so pričeli delati že pred 50 leti, m sicer v večjem obsegu zlasti v Nemčiji. Po svetovni vojni so te poskuse nadaljevan nemški ln ameriški učenjaki. Njihovo prizadevanje je šlo za tem. ugotoviti one vrs.e glivic, ki dosežejo najboljši učinek, odnosno s križanjem najbolj akfvnih vrst glivic vzgouti nove vrste glivic z največjimi fiz,-kalno-kemiČDimi lastnostmi. Ti poizkusi so prišli že tako daleč, da stopa njihovo prak_ tično izkoriščanje že v prijemljivo bliž no. Biološka sinteza maščob na opisani podlagi omogoča, da se za pridobivanje maščob izk;rist'jo neporabni ali nevnovčljivi ogljikovi hidrati v rajrazličnejši osnovni obliki kakor so odpadki sadja, ksiloza (lesni sladkor) semenske luskine (zlast1 od sončničnega semena), sulfitna lužila. ki odpadejo pri proizvodnji celulze, itd. Nastajajo torej obsežne gospodarske možnosti za vnovčenje sadja in plodov, ki jih ni mogoče drugače vnovčiti ali se h!tro p-kvarijo. Izkoristijo se lahko tudi odpadki tvornic za sad-e konzerve, pa tudi drugi odpadki živalskega in rastlirskega izvora. Iz vseh teh snovi se lahko na opisan biološki način pri-d-bivajo nnščobe. in sicer po taki ceni kakršna po mnenju avtorja ni prmerna samo v izrednih časih, temveč tudi v normalnih razmerah. Pričakovati je. da se bo pridobivanje umetnih maščob po biološki poti naglo razvlo, pod-bno, knkor se je že razvilo v Nemčiji izdelovanje s-ntetič-ih maščob. Dr. Stampa v svoji razpravi še posebno opozarja na važno razliko med obema načinoma pridobivanja umetnih maščob, t. j. med s!ntetičnim in biološkim načinom. Medtem ko je za pridobivanje sintetičnih maščob po kemični poti potrebno zgraditi kompl!crane in drage naprave, se lahko umetne maščobe ra biolšk' podlagi pridobivalo na enostaven način tudi v manjših napravah. Te naprave se dajo docela prilagoditi spremenjenim trž"im razmeram glede na razpoložljivost osnovnih surovin (raznih cdpadkov, k' vsebujejo ogljikove hidrate). Vzgojitev posebnih vrst najaktivnejših glivic pa bo gotovo omogočila, da se bodo lahko na ta način pridobivale razne umetne maščobe, ki se ne b'do mnogo rrz~ likovale od sedaj najbolj uporabljeni naravnih maščob. Gospodarske vesti = Gospodarske vesti iz Hrvatske. V zagrebških »Narodnih novinah« je objavljeno besec¥lo spoiazuma o evropski poštni zvezi. Ta sporazum je podpisala sedaj tudi Hrvatska poleg Italije in Nem-čiie ter Albanije, Bolgarije, Danske, Finske, Madžarske, Nizozemske, Norveške, Rumunije. San Marina in Slovaške. Istočasno je objavljena izvršilna naredba za poštno'službo in za brzojavno službo. --Zaradi sklen;tve novega trgovinskega sporazuma s Švico je te dni odpotovala hi-va+cVa trgovska deVeacija v Bern. = Nova radijska oddajna postaja v Banjaluki. Te dni so pričeli s poskusnimi oddajanji v novi radijski oddajni postaji v Banjaluki. Poskusi so pokazali zelo zadovoljiv rezultat in se oddaje slišijo na vsem področju Hrvatske. = Racionalizacija v nemški tekstilni industrij'- Te dni so v Nemčiji uvedli novo tarifo za delo v tkalnicah, ki izdelujejo tkanine za uniforme. Ta tarifa se nanaša predvsem na delo pri novih specialnih strojih. Zaslužek delavca se ravna po doseženi sloritvi. S temi novimi stroji se glede na večjo storitev delavcev doseže prihranek delovn'h ur za 30 do 40Vo, ponekod celo do 50%. = poerostavljena P°sl vanja nemških podjetij z oblastmi. V teku vojne se je v zvezi z dirigiranjem gospodi rstva znatno povečalo poslovanje z raznim' formularji, pri avami itd. Te tak; zvane papirne vojne pa je sedaj ko'ec. Kakor poročajo nemški listi so bil: že ob koncu lanskega leta izdani dalekesežni ukrepi z namenom, da se doseže raciona'nejša kontrola, ki bo povzroči manj dela podjetjem. V tej zvezi je bil poenostavljen najprej način odbitkov za davke in ostale dajatve pri delavcih n nameščencih tako da sta sedaj samo dva e-otna cdbitka in je poslovanje mezdnih pisarn sedaj neprimerno lažje in enostavneje Sedaj ie bila uvedena za vso Nemčijo enotna vprašal-a pola za zaposleno osobje, k' nadomešča vse dosedanje prijave osebju. Vsak cbrat bo v bodoče samo enkrat na mesec izvršil prijavo na enotnem formularju za vse zal-tercsirane ustanove (za razne ustanove bolniškega in pokojn:nrine modne revije v Nemčiji Po odredbi voditelja strokovne skupine za damske obleke je odslej v zvezi z vojno-gospodarskimi omejitvami prepovedano v Nemčiji predvajanje modelov damskih oblek in prirejanje modnih revij. = Poljaka generalna guberniia ostane samostojno carinsko podr<>čje. V zvezi z nedavno odredbo generalnega guverner^ v Krskovu glede oorostitve carinskih dajatev pri uvozu iz Nemčije in s skladno olredbo nemškega državnega ministra za finance o oprostitvi carin pri uvozu iz Poljske generalne gubernije, ni bila ukinjena carinska meja. kakor so to nekateri tolmačili. Generalna guberniia ostane nadalje samostojno carinsko področje, za katero veljajo dosedanji devizni predpisi in predpisi glede potnikov ki 90 bili le v toliko spremenjeni, da se pobira carina na blago, ki ga vnesejo ali iznese jo potniki. = Obnova zasebne lastnine v baltskih državah. Državni nrnister za vzhodne dežele Rosenberg je te dnii izdal naredbo o obnovi privatne lastnine v Estonski, Letonski in Litvi. V sovjetski upravi razlaščena in kolektiviznrana zasebna lastnina se zopet obnovi in se prenese na bivše lastnike. Obnova lastnine je bila izvršena v trdnem pričakovanju, da bodo lastnika izpolnil' svoje dolžnosti nasproti nemškemu vojnemu gospodarstvu. = Izredno povečano pridelovanje oljnih rastlin v Franciji. Francoski kmetijski minister Bormafous je te dni razpravljal o vprašanju oskrbe francoskega prebivalstva z maščobami. Pri tem je navedel podatke iz načrta, ki predvideva izredno povečanje površine za pridelovanje oljnih semen in oljnih plodov v Franciji. Francija potrebuje pri sedanjem obsegu racioniranja za prehrano prebivalstva 280.000 ton maščob na leto. Ta količina pa je trenotno krita le v višini 151.000 ton, ker odpade uvoz oljnega semena iz Francija na leto 54.000, od te količine pa je krito 20.000 ton. Po nemškem vzorcu bo Francija krila precejšen del primanjkljaja z boljšim izkoriščanjem proizvodnje mleka in masla, to je s prisilno oddajo mleka mlekarskim zadrugam, ki bodo oddajale le posneto mleko konsumeniom. Na drugi strani pa bo letos izvršen da-lekosežen načrt za povečanje proizvodnje oljnim semenjem reši do konca vojne. Po večati površino za pridelovanje oljnih semen za 60.000 ha. V letošnjem letu pa je predvideno povečanje te površine na 250.000 ha in po možnosti celo 300.000 ha. Do leta 1862. je Francija vso potrebo krila z lastno proizvodnjo oljnih semen, pozneje pa je proizvodnja občutno nazadovala, ker ni bila zaščitena pred uvozom cenejših inozemskih oljaric. Tako je znašala leta 1939 površina za pridelovanj* oljnih semen komaj 7500 ha. Tako je morala Francija pred vojno uvoziti na leto okrog 270.000 ton olja iz kolonij in okrog 230.000 ton iz ostalega inozemstva. Sedanja prizadevanja ne gredo samo za tem, da se vprašanje oskrbe Francije x oljnim semenjem reš ido konca vojne. Po končani vojni dolgo časa ne bodo na razpolago ladje za dovoz oljaric iz inozemstva, vrhu tega pa bo domača proizvodnja s carinami zaščitena. = Nazadovanje izv°za vina iz P-rtugaU ske. Pred vojno je spadal izvoz portskegi vina med najvažnejše izvozne proizvod« Portugalske in je po svojem pomenu zaostajal le za izvozom plutovine in ribj:h konzerv. Odkar je izbruhnila vojna, pa s«? opaža stalno nazadovanje izvoza pertskega vina. kar je v zvezi s spremenjenimi možnostmi izvoza in večjo domačo p:trošnjo. Leta 1939 je Portugalska izvoz'la s* 409.000 hektolitrov portskega vina, naslednje leto 320.000 hI, predlansk m 86.000. lani pa le 67.000 hI. Po vrednosti je izvoz p rtskega vina leta 1939 predstavlja! 13%, lani pa le nekaj več kakor 1% celotnega izvoza. Zato pa je na drugi strari na prvo mesto v portugalskem izvozu stopil vol-fram, ki ga Portugalska pred vojno sploh ni izvažala. Od celotne vrednosti izvoza ie že leta 1941 odpadla polovica na vrednost izvoženega volframa. Proizvodnja umetnih tekstilnih vlaKcn v Zedinjenih državah. Po vzorcu osnih držav so pričeli v Zedinjenih državah, zlasti po izbruhu vojne, naglo graditi nove tvor-nice za umetna tekstilna vlakna, in to čeprav imajo na razpolago ogromno proizvodnjo bombaža. Pri proizvodnji avtomobilskih "gum so že lani docela opustili uporabo bombaža in uporabljajo sedaj umetna vlakna, ker so ravno za ta namen mnogo boljša kakor bombaž. Že leta 1940 je bila proizvodnja celulozne volne v Zedinjenih državah 8krat večja kakor 1. 1937. Naslednje leto se je proizvodnja povečala še za 50 odstotkov, lani pa za nadaljnjih 23 odstotkov. Leta 1937 je znašala vsa ameriška proizvodnja celulozne volr.e 90.00o metrskih stotov. za lansko leto pa se ceni že na 700.000 metrskih stotov. V istem času se je proizvodnia umetne svile povečala od 1.45 na 2.13 milijona metrskih stotov. Ameriški strokovnjaki so mnenja, da se glede uporabe sintetičnih surovin pripravlja prava revolucija. = Prisilna zaposlitev v ameriških oboroževalnih obratih. Iz New Yorka poročajo da je komisar za uporabo delovnih moči Mac Nutt sporočil sklep vlade, po katerem je sedaj delavcem v oboroževalnih obratih prepovedano zapustiti delo z namenom, da bi si poiskali drugo delo. Prepoved se nanaša na oboroževalne delavce v starosti od 18 do 36 let. Nadalje so v Zedinjenih državah objavili seznam 29 poklicnih strok, ki za vojno niso važne. To so med drug:m frizerji, gostilničarji, šoferji, čistilci čevljev itd. Pripadniki teh poklicev se bodo morali na poziv javiti za delo v vojno važnih obrat:h. Končno napovedujejo podaljšanje delovnega časa v oboroževalni industriji na 52 ur na teden. Sele nedavno je bil delovni čas povišan od 40 na 48 ur. Madžarsko-turška trgovinska pogodba Budimpešta, 25. febr. s. Včeraj so se v Budimpešti zaključila trgovinska pogajanja med Madžarsko in Turčijo, šef turške delegacije in šef madžarske delegacije sta podpisala trgovinsko pogodbo 'n konvencijo o plačevanju. Podpisani sporazumi bodo veljali leto dni. Sklenjeni sporazumi ustrezajo trenutnim posebnim potrebam ter določajo večjo izmenjavo med Turč jo in Mar džarsko. E. Josin: Stara Ljubljana XII. Gimnazijski profesorji Nisem študiral na ljubljanski gimnaziji, vendar se spominjam na veliko gimnazijskih profesorjev: Direktor na gimnaziji je bil dolgo let dr. Jakob Smolej, Iti je pozneje postal deželni šolski nadzornik za srednje šole. Smolej je imel sina, ki je služil pri sodniji in postal deželnosodni svetnik; preselil se je v Avstrijo. Imel je tudi dve hčeri, starejša hči Pavla se je poročila z znanim mecenom ing. V. Polakom, mlajša pa z I. Pučkom, gimnazijskim ravnateljem. Najstarejši dolgoletni profesor je bil Valentin Konšek. rojen na Trojanah kot kmečki sin leta 1816. Služboval je v Celju, Mariboru, Kranju, napcsled v Ljubljani oo leta 1855. do 1886., nakar je šel v pokoj ter umrl leta 1899. v Ljubljani. Profesor Konšek mi je prav dobro v spominu, kajti Konškova družina in naša družina sta stanovali dolgo časa v 3. nadstropju bivše Holcerjeve, pozneje Kendove hiše na Mestnem trgu. Konšek je veliko pisal v časopise, večinoma nemške. Kot pristen »star Kranjec«, je bil vedno pri dobrem humorju in imel sila dober tek. Večerjal je navadno dvakrat ali celo trikrat. Imel je veliko družino. Ena izmed hčera je bila dolgo let učiteljica na ljudski šoli pri Sv. Jakobu in mora biti starejšim ljubljanskim damam še vedno v spominu. Konšek je imel tudi civa sina: starejši sin Karol je bil zaposlen pri Laibacher Wochenblattu, drugi sin Julij Pa je bil po dovršenih študijah na gra-ški univerzi najprej v Celovcu finančni konceptni uradnik, potem se je preselil v Ljubljano ter služil pri finančni direkciji, postal finančni svetnik in je bil še pred prvo svetovno vojno premeščen k finančni direkciji v Gradec. Ako še živi, mi ni znano. Z žoržom sva zrastla v isti hiši, bila sva ves čas prav dobra prijatelja do njegove premestitve. Hodila sva veliko let vsak dan zajtrkovat k Čadu na Spodnji Rožnik, kjer so se shajali takrat: Leveč, dr. Nejedli. Ogorelec, Stenta. urar černe in drugi. Jurij Konšek je bil dober, kre-menitegn značaja, v uradu prijazen, a de-nuncijantov ni maral, Hcdil je v mlajših letih zvečer v gostilno »Numero eins«, kjer je dobil tudi svojo ženko. Filozof in matematik Nejedli Dr. Josip Nejedli, rojen v Pragi 1. 1821., umrl v Ljubljani leta 1919., je dolgo časa poučeval kot profesor na Slovaškem. Ko so Madžari odslovili profesorje in uradnike, je prišel 1. 1862. kot gimnazijski profesor v Ljubljano ter služil tu do upokojitve leta 1884. Nejedli je bil filozof, dober matematik. spisal je tudi več razprav. V šoli je bil precej natančen, toda ne zloben. Imel je ženo, ki je bila vedno lačna ter vzela vsa-kikrat v gledališče kak prigrizek — prvo večerjo. Stanoval je dolga leta v prvem nadstropju Paumgartnerjeve hiše na Aleksandrovi cesti. Vstajal je zgodaj ter v poletju zarana hodil na sprehod in zajtrk v čadovo gostilno pod Rožnikom. Tam se je vsedel, vzel svojo knjižico ter do prihoda drugih gostov vedno izdeloval računske naloge, prav tako kakor kak študent. Botanik Alfonz Paulin Alfonz Paulin, gimnazijski profesor, šolski svetnik ter univerzitetni profesor se je rodil kot sin oskrbnika na Turnski graščini pri Krškem leta 1853. Ko je napra-val izpite iz naravoslovja, je bil mobiliziran ter se je udeležil okupacije Bosne ln Hercegovine. Na ljubljansko gimnazijo je prišel leta 1881. ter šel v pokoj leta 1910.; obdržal pa je vodstvo pri botaničnem vrtu. Leta 1920. je bil reaktiviran in postal univ. profesor ter nato 1.1931. šel v stalni pokoj. Paulin ni bil oženjen, živel je pri svoji sestri Hedviki Martinakovi, vdovi upokojenega sodnega svetnika v Logatcu ter umrl 1. decembra 1942. v Ljubljani. Kaj je storil Paulin za Ljubljano, za botanični vrt in za ljubljansko univerzo je več ali manj vsem znano. Kari Melzer, rojen v Ljubljani 1. 1814. kot sin zdravnika Antona Melzerja, je služil najprvo v Gradu, Celovcu, Innsbrucku ter postal nato profesor na ljubljanski gimnaziji; leta 1875. je šel v pokoj. Predaval je zgodovino. Melzer je bil prava clobričina, kar je mladina izrabljala. Prav dobro se spominjam na tega gospoda, ki je hodil slabo oblečen in bil pravi čudak, ko je hodil domov po cesti čez Breg, je vedno sedel na kamnito klopico zraven Bilinove gostilne. Melzer je bil velik česti-lec Vodnika in Prešerna ter je navduševal učence za slovensko literaturo, ker je sam tudi literarno deloval. Umrl je leta 1878. v Ljubljani. Imel je več sester, ki so svoje premoženje zapustile humanitarnim zavodom v Ljubljani. Slovničar Josip Marn Josip Marn, rojen v Dragovškem pri Litiji leta 1832., je umrl v Ljubljani kot upokojeni profesor in častni kanonik 1. 1893. Kot slovenski časnikar je deloval pri Zgodnji Danici in drugih časopisih, izdajal »Je-zičnik«, spisal je tudi hrvatsko b? češko slovnico za Slovence. Valentin Kermavner, rojen leta 1835. v Vnanjih goricah pri Brezovici, umrl v Gradcu leta 1908., je poučeval na ljubljanski gimnaziji klasične jezike od leta 1870 do 1890. ter je spisal tudi več knjig za gimnazijo. Anton Heinrich se je rodil v Llebentalu v šleziji leta 1830. in umrl v Ljubljani leta 1888. V Ljubljano je prišel leta lžo5. kot profesor za geografijo, zgodovino, nemščino in stenografijo. Kot rojen Nemec je bil vedno tudi nemškega mišljenja. Pisal je razne članke in tudi Vodnikov Album je priobčil nekaj njegovih pesmi. Iz zgodovine bodeče žice Skoraj neopazno je šel mimo nas jubilej, ki ga v vojni nikakor ne velja prezreti: 751etnica bodeče žice. Meseca februarja 1868. je dobit Mihael Kelly patent za izdelovanje bodeče ž'ce za ograjo. Njegova prvotna bodeča žica je bila sestavljena iz dveh vzporednih žičnih pramenov, na katerih so bili v kratkih razmakih pritrjeni pločevinasti zobčki V novembru istega leta si je pridobil Kelly drugi patent za nov tip bodeče žice. Ta tip ni imel več pločevinastih zobčkov. temveč okrogle bodice. Kelly no« tovo ni slutil, da bo njegova iznajdba, ki jo je namenil za zaščito vrtov pred tatovi, imela nekoč pomenljivo vlogo v vojni indu>tnji. V burski vojni so bodečo žico prvič uporabili kot zaščito pred sovražnikom. Takrat se je prvič izkazala tudi strojnica. Lord Kitchener je bil, ki je spoznal velik pomen novega orož« ja. ki je kosilo sovražnike, da so padali kakor klasje pod srpom. V svetovni vojni je bodeča žica prišla še do večje veljave. Takrat se je pojavil na bojišču prvi tank, ki je pomenil resnega sovražnika za bodečo' ž'co, toda iznašli so tudi protisredstvo in bodeča žica je še vedno obdržala svoj pomen. V zgodovino bodeče žice je posegel tudi Nemec Jakob Heish. rojen 9. marca 1826 v Badenu. Dečku je bilo devet let, ko sc se njegovi roditelji izselili v Ohio. Šel je z njimi v novi svet in je prišel nekoč pri sestavljanju ograj za ameriške farme na rnsel nekakšne bodeče žice. Toda našel se je konkurent v osebi nekega Gliddena. in ko je hotel Heish patentirati svoj izum. sc je zapiel v dolgo pravdo, ki je bila rešena šele čez dvajset let tako, da je bilo leta 1892 Gliddcnu prisojeno prvenstvo za ta patent. Na ta način ie prišlo Gliddenovo ime 24. novembra 1874 v patentno knjigo pod številko 157.124 in je ta patent obveljal za edini patent bodeče žice v vvashing-tenskem patentnem uradu. Bodeča žica ima veliko in pomembno vlogo za napravljanje ovir proti sovražniku zlasti v moderni vojni. Že v prvi svetovni vojni so po« rabili ogromne količine bodeče žice. Julija 1913 ee/ proizvajali v Nemčiji 200 vagonov bodeče žice tedensko, v avgustu 1915 je poskočila produkcija že na 300 vagonov, mescca julija 1916. med bitko na Semmi, je znašala proizvodnja bodeče žice tedensko 700 vagonov. Skupna množina bodeče žice, ki so jo Nemci porab it v svetovni vojni 1914—1918. jc znašala približno 60.000 vagonov. Neki strokovnjak, ki na* vaja te številke, pravi, da bi bila ta množina zadostovala za zgraditev 65 m globokega pasu okrog celokupnega nemškega ozemlja. Bodeča žica se šc danes z velikim uspehom uporablja v vojni ter tvori eno najresnejših ovir proti nenadnim napadom sovražnika. Koliko vode potrebujejo rastline Že stari grški filozofi so dognali, da brez vode ni življenja. Pravilnost tega reka je potrdila kemija, ki je ugotovila, da ne potrebujejo vode samo ljudje in živali, ampak tudi rastline. saj je v rastočih rastlinah od 50 do 90"/» vode. Je tedaj povsem naravno, da so vse rastline tako ustvarjene, da si morejo priboriti za življenje in rast prepotrebno vodo. Nekatere nižje rastline sprejemajo potrebno vodo na vsem svojem površju, višje razvite rastline pa sprejemajo vodo skoraj izključno s koreninami. Da pa morejo sprejeti korenine dovolj vode, so primerno dolge in razraščene Razsežnost korenin je pogostokrat neverjetno velika. Naj« lažje si predstavljamo razsežnost korenin, če ugotovimo dolžino glavnih korenin m vseh stranskih odrastkov ali odcepkov Korenine popolnoma dozorele in razvite pšenice dosežejo do 600 m skupne dolžine. Pri popolnoma dozoreli bučevini pa znaša dolžina vseh korenin več kilometrov. Rastline sprejemajo vodo s svojimi drobnimi lasastimi koreninami, ki obdajajo debelejše ko« renine. Teh drobnih korenin so našteli na koreninah različnih rastlin od 200 do 250 na mm2. So pa z zemljo trdno zrast'e da lahko izsrkavajo iz nje vlago. Po lasastih koreninicah vsrkano vodo in v njej raztopljeno hrano vo« dijo debelejše korenine v deblo, veje in liste, odnosno v zelene nadzemne dele. Voda izhlapeva iz vse rastline najbolj pa skozi liste. Množina vode. ki jo rastline izhla-pe, je zelo različna. Pri visoki toploti izhlape rastline veliko več vode kakor v hladnem ir> oblačnem vremenu. Izhlapevanje pospešuje tudi suh zrak. Bolne in presajene rastline izhlapeva j o manj vode kakor zdrave, mlade zopet več kakor stare. Množina vode. ki jo izhlape razlčne rastline, je zelo velika. Odrasla sončnica izhlapi dnevno nad 1 1 vode. Izračunali so, da izhlapi na prostem rastoča breza z 200.000 listi v sončnem vremenu in v najbujnejši rasti dnevno do 500 1 vode, v celi letni rasti pa povprečno1 50—70 1 na dan. Hektar dobro zaraščenega bukovega gozda izhlapi dnevno do 300 hI vode. Po ugotovljenih računih izhlapi 1 ha zelja v 4 mesecih nad 20.000 hI vode. Vi,do izhiapevajo listine na vsej svoji površini, največ pa je izhlapi skozi listne odprti* nf ali reže. Te odprtine so silno majhne, zato jih je neizrečeno mnogo. Na popolnoma razvitem zeljnem listu so jih našteli nad 11 mili» jonov. Ko nastopi suho vreme, se listne reže stanejo in s tem pridrže rastlini vlago. Z?nima nas. zakaj vendar sprejemajo rastline toliko vode in jo zopet izhlape. Kakor jfc znano morejo sprejemati rastline iz zemlje le KUTTURNI PREGLED Prevodi Luigija Salvinija Avtor knjižice »Liriche slovene moderne«, prof. Luigi S a 1 v i n i je izdal v Gar-zantijevi zbirki »Stella dell'orsa«, ki jo urejuje skupaj z Binom SanmLniatellijem, 234 strani obsegajočo antologijo »Poeti crOati moderni«. Kako vneto se Salvini bavi v zadnj:h letih s hrvatsko poezijo, priča med drugim njegov esej »Riflessinoni sui gio_ vanissimi pceti croati«, ki ga je objavil v pravkar izišlem zvezku rimskega obzornika »L'Eurcpa orientale«. Hrvatska je v rajnovejšem času skoraj docela osvojila pozornost in delovne energije tega neumornega erudita ;n prevajalca iz slovanskin ugrosinskih jezikov. Antologija »Poeti croati moderni« je po njegovem prizadevanju postala največje in najpomembnejše pričevanje o hrvatski sodobni liriki v romanskem kulturnem krogu in bo zlasti podprla spoznavanje hrvatske duhovne kultur« v Italiji, tej stari vzornici ne le dubrov-niških pesnikov, marveč tudi mnogih poetov panonske Hrvatske cd Petra Zrinske-ga do Matoša in najnovejših. »Poetj croati moderni« štejejo šestdeset pesnikov, ki »o zastopani z izborom 135 liričnih pesmi. Salvini začenja svojo anto'o gij:> z A. G. Matošem, tem nemirnim bo-hemom. ki se je dob;l v Parizu dokončne poteze svoje impulzjvne in za vso hrvatsko poet čno kulturo tistega časa pomembne literarne osebnosti. Nato se vrste drugi vodilni predstavniki predvojne Moderne (Vidrič, Domjan:č, Begovič in Nazor) z generacijo, ki se je na pragu prve velike vojne uveljav!la z znamenito knjigo »Hrvatska mlada lirika«. So to predvsem Ljubo VViesner, lirik posebno značilne note in nadaljevalec Matoševega estetskega evange- lija z njegovim barresovskim kultom plemena in rodne grude (almanah »Grič«), pokojni Frain Galovjč, Nikola Polič, Zvonko Milkovič in drugi. V množici pesnikov, ki označujejo predvsem razdobje med dvema vojnama, sta posebno vidna dva nesporna vrhova hrvatskega liričnega izraza: Miroslav Krleža in Augustin Ujevič. Izmed mlajših so obitneje zastopani A. Bonifa-čie, Dobriša Cesarič, Slavko Batušič, Nikola šop, Dragutin Tadijanovič, Olinko De-lcrko in Antum Nizeteo. Antologijo zaključujejo pesniki, lci so stopili v ospredje kot sodelavci »Hrvatske revije« ali s prvo samostojno zbirko šele v zadnjih dveh letih: Radovan žilic, Viktor Vida, Šalih Alič in Vinko Kos. Sleherna antologija, ki hoče biti več kakor navadna šolska čitanka ali hrestoma-tija, je izraz subjektivnih sestavljalčevih pogledov na bolj ali manj široki kompleks, v katerem izbira po svojih merilih in svojem okusu. Razgledan čitatelj se vedno znova vprašuje: zakaj je sestavljalec odn. prevajalec izbral prav to pesem in ne katere druge, ki se mi zdi boljša in značil-nejša? Toda brez te osebne svobode v izbiranju bi bila nemogoča kakršna koli antologija in čitatelj mora že v naprej odobriti izbiro sestavljalca, ki je vreden zaupanja. Preko ugovorov, ki bi jih torej imeli zoper nekatere podrobnosti Salvinijevi izbire, pa moramo občudovati tudi v tem primeru njegovo razgledanost po vseh višinah in srednjih legah hrvatskega Parnasa. Salvrni je pravično upošteval razne pesniške struje zadnjih trideset štirideset let in je sprejel v svoj izbor do malega vse lii smm11 -r- ^mmmHte* t* * W > - gppliik-? H < , . '■■■■ ■■■■■............k'v*'', fži&žT' ' "V K '. v vodi "aztopljene rudninske snovi. Ker pa so hranilne snovi v zemlji v obče pičle, so tudi raztopine redke, zato pa je treba večje ko'i-čine vode, da dobe rastline dovoljno količino hrane, ki ostane po izhlapeli vodi drevesu. Pomagajte ner3da vitnemu sadnemu drevju Vzrok nerodovitnosti, posebno mlajšega sadnega drevja, je najpogostokrat napačno gnojenje. Nerodovitna drevesa, ki drve v rast, imajo najpogostokrat preveč dušika in premalo drugih snovi, posebno kalija in fosforja, pa tudi I apna. Če hočemo, da bo nastavilo tako drevje j cvetne popke, opustimo gnojenje z dušičnatimi i gnojili in jim pomagajmo k rodovitnosti s fos« fornimi in kalijevimi gnojili. S fosforti pospešimo nastavek cvetnih popkov in zdrav razvoj plodov, s kalijevimi gnojili pa pomagamo k zdravi in čvrsti rasti lesa. Sadnemu drevju damo potrebnega fosforja s Tomaževo žlindro, ki vsebuje tudi apno. Če pa je zemlja revna na apnu, ga dodamo še posebej v oblki apnenega prahu. Za odraflo drevo je treba 2—4 kg Tomaževe žlindre in prav toliko ali nekoliko več apna. Kalija damo drevju s 40®/o kalijevo soljo ali kajnitom« Odraslo drevo potrebuje 2—3 kg kajnita ali 1—2 kg 40°/o kalijeve soli. Gnojimo v marcu in v aprilu, da pomagamo drevju k nastavku cvetnih popkov v poletju in jeseni. Če bc drevje dobilo navedenih snovi dovolj in o pravem času, bo prihodnje leto cvetelo in rodilo. Vrbove malice so prve znanilke novo porajajočega se življenja spomladi. Ob letošnjem ugodnem vremenu so začele brsteti že v začetku februarja in kazati svoj sivi kožušček. Ljudje se jih vesele, režejo vršičke m jih nosijo domov. Nekateri pa jih narežejo cele butare, nosijo na trg in tam prodajajo. Ne zavedajo se, da delajo s tem veliko škodo čebelam, ki naberejo na teh mačicah spomladi največ obnožine ali cvetnega prahu. Obnožina je važen del hrane, ki jo pripravljajo čebele za zalego (črvičke). Brez nje se čebelje družine sploh ne morejo razvijati. Obnožina je za mlade čebele to, kar za naše otroke kruh. Zaradi velike koristi so vrbove mačice v vseh kulturnih državah pod zaščito. Tudi pri nas je Visoki komisarijat opozoril okrajna glavarstva na § 156 gozdnega zakona, po katerem je prepovedano trganje vrščikov in mačic vrbovja. Italijanske čete so prispele po zračni poti v neko taborišče tuniške fronte Uspešno delo nase Narodne galerije O poteku občnega zbora Narodne galerije in iz poročil odbornikov smo v soboto objavili daljši izvleček. V naslednjem podajamo šc ne> i katere zanimive podrobnosti: Varčno gospodarstvo Predsednik dr. Fran VVindischer jc v svojem nagovoru na zborovalce dejal med drugim: V gmotnem pogledu doba, o kateri vam poročamo, ni bila ugodna. Skromna denarna sredstva so nalagala dolžnost, da previdno preudarimo vsak znesek, preden ga izdamo. V skrbi za stroške tekoče uprave, za vzdrževanje velikega poslopja, za plačilo javnih in sociainih bremen, za najpotrebnejše potrebščine tehnične vrste »ismo imeli odvečnega denarja za nove nakupe in tudi ne za večja restavriranja. Varčno smo morali gospodariti s svojimi skromnimi dohodki, ki so poleg neznatne članarine bili na uporabo iz obeh subvencij javne roke. V tem pogledu mi je ljuba dolžnost, da se zahvalim na tem mestu kar najlepše V;sokemu komisarju Eksc. Emiliu Grazioliju ki je Narodni galeriji in naši likovni umetnosti od po« četka zelo naklonjen ter nam dejansko proži svojo naklonjenost z redno subvencijo V i so« kega komisariata. Eksc. Grazioli je rad obiskoval razstave naših likovnih umetnikov, z velikim zanimanjem je motril njihovo delo ter jih podpiral z nakupi razstavljenih umetnin. Mestna občina ljubljanska nam je bila tudi v preteklem razdobju zvesta podpornica ter mi mi je prijetna dolžnost izreči prisrčno zahvalo mestnemu županu generalu Leonu Rupniku, podžupanu comm. dr Salvatorju Tranchidi, ge« neralnemu tajniku mestnih uradov Francetu Jančigaju in načelniku kulturnega oddelka dr. Janku Pretnarju za naklonjeno redno subvencijo in bodrilno podpiranje našega kulturnega prizadevanja. Prof. dr. F. Mesesnelu, ki vodi naš spomeniški urad, se iskreno zahvaljujem za njegovo veliko naklonjenost Narodni galeriji, organizacijam naših likovnih umetnikov in naši likovni umetnosti. Prisrčna zahvala bodi izrečena uglednemu predsedstvu Hranilnice Ljubljanske pokrajine, Ki nam je z velikodušno gesto pomagala pokriti izdatke za narasla socialna bremena. Ko je Narodna galerija preteklo pomlad zbirala sporazumno z akademikom Matijo Jamo njegova dela za jubilejno razstavo, so lastniki Jamovih del z veliko ljubeznivostjo ustregli naši prošnji za prepustitev slik v razstavne namene ter tako odlično pripomogli k velikemu uspehu jubilejne razstave Matije Jame Take javnim ustanovam kakor zasebnikom bodi izrečena zahvala občnega zbora Narodne galerije. Razširjenje slovenskega kulturnega kroga V nadaljnjih odstavkih je predsednik govoril o nemotenem umetnostnem življenju pri nas in v Italiji. Z veseljem je ugotovil, da se je naše občinstvo v gostem številu posvetilo kulturnemu življenju. Naše gledališče naši kon« certi in umetnostne razstave privabljajo vedno večje število obiskovalcev. Za zaključek je predsednik Narodne galerije podal še naslednjo ugotovitev: Tudi naš književni trg je živahno razgiban. Mnogo knjig in raznih publikacij tiskajo. Lep napredek vidim v tem. da se pridno širijo ilustracije v novih knjigah in publikacijah. Pod veščim vodstvom akad. slikarja Mihe Maleša je naša revija »Umetnost« v sedmem letu lepo napredovala ter dobila za redno spremljevalko »Živo njivo«. Tajnik g. Saša šantel jc najprej poročal, da se je na prvi seji po občnem zboru konstituiral odbor v stari obliki, to je prvi podpredsednik je ostal Matej Stcrnen. drugi podpredsednik Gojmir A. Kos, tajnik Saša Šantel. blagajnik Franc Pretnar, mesto varuha b' moral prevzeti di Rajko Ložar ker pa zaradi velike zaposle« nosti v Narodnem muzeju ni utegnil izvrševati delo, ki je v zvezi z varuškim poslom, je odbor določil za njegovega namestnika dr Franca Šijanca, ki sc jc med letom tudi marljivo udej« stvoval pri notranjih urejevalnih delih v galerijskih zbirkah. Odlični obiski v Narodni galeriji in na razstavah Odbor je imel v razdobju od 20. oktobra 1941 do občnega zbora šest sej ter je na njih razpravljal in sklepal o vseh tekočih zadevah Narodne galerije. Odbor je b'I tudi informiran o obisku znamenitih osebnosti v /u rkah Narodne galerije in na umetnostnih razstavah. Umetnine si je ogledal generalni direktor turizma v ministrstvu za narodno kulturo G. Tof-fano in podpredsednik parlamenta Eksc. Grav. Visoki komisar Eksc. Grazioli je s svojim cb« iskom počastil razstavo Dcbcnjak—Jakac— Mihelič v Jakopičevem paviljonu. V družbi viceprefekta comm. Davida si je ogledal razstavo Matije Jame. v spremstvu svojega tajnika pa razstavo Tineta Gorjupa v Jakopiče* vem paviljonu. Ko so bile v decembru lani istočasno tri razstave (Mušič—Sedej—Zonič v Jakopičevem paviljonu. Pav lovec v galeriji Obersnel ter Mihelič in Tone Kos v salonu Oražem), si je Visoki komisar ogledal vse tri. Imenovane odličnike je vselej osebno sprejel in vodil predsednik ter jih informiral o težnjah Narodne galerije in razstavljalcev. V nadaljnjem je tajnik g. Saša Šantel podal pregled umetnostnih razstav in pridobitve NTs» rodne galerije v preteklem poslovnem letu. O tem smo podrobneje poročali že v našem so» botnem poročilu. Nato je g. Šantel nadaljeval: Na stavbi Narodnega doma so bile izvršen® naslednje spremembe odnosno popravila: tri-okenske odprtine, ki so pripuščale prah iz pritličja v galerijske prostore, so bile zaprte % lesenimi ploščicami. GILL je preuredil kletne prostore, dal popraviti kanalizacijo s priključkom na cestni kanal v Tomanovi ulici, dvori* šče pa je bilo preurejeno za uporabo kot zimsko drsališče. Opravljeni so bili razen tega običajni letni pregled po obrtnikih (krove, steklar. klepar, ključavničar). Naša galerija v tujem tisku Literarni prispevki s poročili o Narodni gft-Ieriji so se pomnožili s simpatično pisanim člankom polkovnika L. Lezzia, ki je izšel 16. januarja v listu »Prima linea«. Isti avtor jo priobčil v triestskem dnevniku »Piccolo« 22. tn 23 januarja enako toplo pisane članke o Na« rodni galeriji. Na koncu svojega poročila je tajnik g. SaSa Šantel še ugotovil, da je bil obisk galerijskih zbirk manjši kakor v prejšnjih letih, kar pa jo treba pripisati vojnodobnim razmeram, ki onemogočajo ekskurzije iz drugih krajev v Ljubljano. Prof. dr. Luigi Salvini pesnike, ki predstavljajo hrvatski sodoben liričen izraz v njegovih pestrih individualnih inačicah. Tudi ta antologija je pokazala, da imajo Hrvatje izredno živo, čustveno in idejno razkvašeno liriko in nekaj močnih pesniških individualnosti, ki jih lahko primerjamo z nekaterimi vodilnimi evropskem pesniki. O kvalitetah Salvinijevih prevodov je ali bo megla izreči tehtno sodbo italijanska slavistična kritika. Nekatere opazke Vlad. Nazora v eni zadnjih .številk lanskega let-n'ka »Hrvatske revjje« niso mogle zmanjšati celotnega vtiska, ki ga napravi Salvi-nijevo nelahko delo, ko je pozoren bralec do kraja pregledal antologijo. Nekatere pesmi so prevedene manj srečno, druge pa nas zavzamejo tudi tedaj, ko nam v spominu zazvene ritem in rime izvirnika. Kakor toliki drugi prevajalci v romanske jezike, se je tudi Salvini odpovedal rimam, pa lahko vidimo, kako nekatere pesmi, v katerih je prevajalec srečno prelil v svoj jezik njih poglavitne poetične značilnosti ter dosegel osnovni ton izvirnika, laže prenašajo izgubo tega, poleg ritma najjačjega harmonizuječega elementa, nego jo prenašajo druge, o te strani občutljivejše pesmi. Zanimiv je tudi SalVinijev poizkus, da nadomesti regionalno barvitost, ki jo imajo kajkavske ali čakavske pesmi, s prevodom v beneško narečje; taka traiispozicija pa je po svojem učinku, ki ga ima na nas, tem bolj dvomljiva, ker ima izvirnik zmeraj določeno lokalno barvo in z njo združene predstavotvorre možnosti, ki so lahko v beneškem narečju docela drugačne. j^Zato je bil bistvu pesmi nemara bližji tisti nemški prevajalec, ki je prevedel tudi pri-^nere Domjanideve kajkavske lirike v knii_ ževni jezik. Posebno tehten in za spoznavanje hrvatske lirike važen je Salvinijev obsežni uvod v antologijo. Tu je na približno štiridesetih straneh prikazal razvojne osnove, silnice in vplive hrvatske mederne lirike ter jo predvsem postavil v nasprotje z liriko 19. stoletja, orisal njene stične točke z mediteranskimi kulturnimi krogi in vlogo pesnikov, ki so neposredni ncsitelji teh vplivov in značilnosti, ter označil v odl;čno začrtanem okviru mesto in pomen posameznih pesnikov v novem dozorevanju nrvatskega lirizma. Salvinijevi pogledi na hrvatsko liriko slone nedvomno na podrobnem proučevanju vseh njen'h vrelcev in njene naj-pomebnejše tvorbe, vendar je njegov pogled preveč vajen meril, ki mer da niso v celoti pripravna za pravilno vrednotenje hrvatskega pesniškega razvoja. Tako bi »e zdelo, da Salvini preostro loči liriko 19. stoletja od Moderne, čeprav je bil na primer ▼ Kranjčev;<5evi poeziji zadnjih let dokaj očitno nakazan prehod k novemu pesniškemu izrazu, ki ga je generacija okrog »Života« med tem razvijala in oblikovala pO vzorih francoske dekadentne in simbolistične poezije. Vsekako pa so Salv'nijev: pogledi na hrvatski pesniški razvoj zanimivi že zato, ker je ta razvoj prvič osvetljen z metodami sodobne italijanske literarne kritike, ki se v marsičem razločujejo od prevladujočih »srednjeevropskih« metod in estetskih nazorov v sami hrvatski kritiki. Vsakega. pesn:ka uvajajo še posebej najvažnejši žjvljenjepisni in bibliografski podatki. Salvinijevi antologija »Poeti croati moderni« je nov velik dokaz prevajalčevega tankočutnega vživljanja v tuja kulturna podrečja in njegovih izrednih kvalitet ▼ težkem in odgovornem delu kulturnega posredovanja. čitalnice v kulturnem • življenju Bolgarije V eni zadnjih številk rimskega časopisa »Bulgaria« je izšla daljša razprava Petra Jordanova »Biblioteche e sale di Iet-ture in Bulgaria«. Iz nje izvemo marsikaj zanimivega o razvoju knjižnic in knjižničarstva v tej balkanski deželi, posebej te o razvoju osrednje bolgarske knjižnice, sofijske Narodne biblioteke, ki je nastala takoj po osvobojenju Bolgarije, in sicer iz zasebne knjižnice sofijskega izobraženca Ivana Nikolajeva Denkoogla (1176 zvezkov) in iz daru policijskega prefekta (228 zvezkov). 2e po dveh letih je štela 3942 knjig in 25 periodik, leta 1925. pa 138.592 del in 28.193 periodik. Lani je štela 300.000 Kronika * Odlikovanje zastave in standarte z zlato svetinjo. Z zlato svetinjo ie bila odlikovana zastava 30. pehotnega polka »Roma« ter standarta 3. polka bersaljerov. * Smrt na bojišču. V Afrik: ie cadel podporočnik Felice Basilisco iz Montone v Istrii. Študiral je medicino na univerz: v Padovi, potem ie bil dodeljen topničar-jem. Nekaj časa se je službeno mudil na Hrvatskem, potem je odpotoval v Afriko. V izvrševanju svoje službene dolžnost: ]e umrl Lu'gi Friscione iz Genove Bil je specialist za mehaniko streljanja ter ie bil v tem svojstvu zaposlen v Spezn. Pokopan ie v Trapaniju. * Smrt viteza železnega kriza. IN a posle licah v severni Afriki dobljenih ran je v nekem vojnem lazaretu preminil celovški rojak podpolkovnik Artur Haussel, poveljnik planinskega lovskega polka. Pokojni je bil odlikovan s celo vrsto vojaških od-ličij, med njimi tudi z viteškim križcem. * Inšpekcijsko potovanje fašističnih hie-rarhov. Nadzorniki fašistične stranke so izvršili v preteklih dneh več inšpekcijskih potovanj. Pietro Gazzotti je v spremstvu Zveznega tajnika obiskal Aquilo, kjer si je ogledal kolonijo 9. maja. Emanuele Gianturco je v spremstvu Zveznega tajnika obiskal Brindisd, kjer je obiskal sedež invalidov, inšpektor stranke Pagliani je nadzoroval fašistične ustanove v Rovigu, inšpektor Gusatti Bonsembiante pa je obiskal fašistično federacijo, GIL in druge naprave v Chietiju. Povsod so bili nadzorniki stranke prisrčno sprejeti. * Nagrada ustanove Pattani. Iz Berna poročajo, da je bila podeljena nagrada ustanove Pattani italijanskemu pisatelju Ugu Dona ti u za knjigo, ki prikazuje rimske spomenike ter ima naslov »Artisti a Roma« * Konec demarkacijske črte v Franciji. Pariški listi objavljajo uradno vest iz krogov nemške vlade, po kateri bo dne 1 marca ukinjena demarkacijslta črta, ki je ločila do nedavno pas med zasedeno in nezasedeno Francijo. V bodoče bo mogoč na celokupnem ozemlju Francije poštni, kakor tudi splošen potniški promet. * Po 58 letih skupnega življenja sta isti dan umrla. V Pavii je umrla Carolina Gat-ti Barberini. Bila je stara 78 let. Tri ure po smrti Barberinijeve je izdihnil njen 82-letni mož Ernesto Barberini, ki ga je že kakšnih 15 dni mučila huda naduha. Bar-berinijeva sta živela 58 let v srečni zakonski skupnosti in bosta tudi počivala v skupnem grobu. * Italijanski planinci so rešili dva Švicarja. Nedavno so štirje italijanski planinci pri koči Regina Margherita na Mon-te Rosa tik ob italijansko-švicarski meji rešili dva švicarska dijaka, ki jih je zasula snežna lavina. Med snežnim metežem in že v popolni tekmi so italijanski planinci z velikim naporom pripeljali ponesrečenca v kočo. Babi Strikbergerjevi v slavo Tako se nam zd.i, kakor da si še med nami. Saj ni mogoče, da si se za vedno poslovila. Čakamo, kdaj boš spet prišla in nas osvežila s svojim smehljajem. Kadar smo bili trudni tega velikega sveta, kadar smo bili nesrečni, si nam s svojo kipečo mladostjo pregnala bridkost; spet smo videli, da nj tako hudo na svetu. Res, vsi mladi in čisti do svojih srcih sejejo okrog sebe mladost in srečo. V svoji duši si imela toliko sonca, vedno, tudii ko ti je telo že omagovalo. »Kogar ljub:jo bogovi, umrje mlad«, tako so dejali že stari naredi. Saj je vsakemu, ki se zgodaj poslovi, prihranjeno toliko razočaranj. — Ko si odšla od doma. da se pozdraviš, smo vsi misidli. da boš prinesla s seboj zdravja. Daleč od mamice in očka Ti je krvavelo srce in želela si samo domov. Bil je sveti večer, zate ga ni bilo. tudi očka in mamica sta plakala ob plapola-jočih svečkah pri jaslicah, ko sta mislila nate. Morda sta slutila.. Potem si p:-sala, da bi prišla rada domov. Ti si že dobro vede1 a, zakaj se Ti je tako mudilo Potem si zorela: kot jabolko v jeseni. Prvi žarki pomladanskega sonca so Ti poljubljal: ličeca. da so bila vedno lepša Sama si dobro vedela, morda najbolje. Tvoja duša je bila bistra: ko je prišla ura, si mamici pomahala: »Mamica, jaz zdaj grem«. Tako se poslavljamo, kadar gremo za nekaj ur. Ti pa si odšla za vedno. Potem smo se poslovili od Tebe vsi po vrsti... toliko jih je bilo. Najlepše pa so se poslovile mlade deklice, ki imajo prav tako lepe dušice kot Ti, zato jim je iz prsi prikipela tako lepa pesem. Pesem je izzvenela kot si odhitela Ti. zvezkov in pravkar se v Sofiji dovršuje zanjo novo, po modernih načrtih sezidano poslopje. Jordanov navaja po statistiki iz leta 1929. število knjig v raznih jezikih; med 28 jeziki je slovenska knjiga na dvajsetem mestu, zastopana z dvajsetimi zvezki; verjetno je, da se je to razmerje zlasti po razstavi leta 1939. izdatno spremenilo v njen prid. V sofijski Narodni biblioteki je shranjenih tudi 5070 staroslovanskih rokopisov, arabski, turški, grški in perzijski rokopisi pa skupno z inkunabulami presegajo 9500 izvodov. V članku Jordanova je posebno zanimiv tisti del, ki razpravlja o razvoju in sedanjem stanju »čitališt« v Bolgariji. Beseda je slovenskemu bralcu domača, saj pomeni isto kakor naša čitalnica, t. j. prostor, kjer ljudje čitajo. Tudi Slovenci smo imeli sredi prejšnjega stoletja celo čitalniško razdobje, čigar sledovi so se ohranili do naših dni, medtem ko se je pri Bolgarih čitalnica razvila v široko segajočo narodno napravo in zavzema enega prvih mest v kulturnem življenju Bolgarije. Prav zaradi tega zasluži ta pojav pozornost in. podrobnejše zanimanje. V času pred osvobojenjem (t. j. pred letom 1378.) je delovalo na bolgarskih tleh okrog 136 čitalnic, ki so bile združene v Zvezo bolgarskih čitalnic, izdajateljico časopisa »Citalište«. Bili so to neke vrste ljudski »klubi«, v katerih se je zbirala revolucionarno usmerjena mladina. Prve čitalnice so se ustanovile skoraj ob istem času v mestih Šumen. Lom in Svištov. V necelih dvajsetih let;h so pos+nle eden največjih organov narodnega prebujenja in osvobodilne akcije. Ze omenjena Zveza je imela svoj sedež v Carigradu. Z osvobodilnimi b-"" se je delo teb narcdno-kul-tuiziih ed--.c pretrgalo, toda v svobodni * Sanjske številke so ji prinesle dobitek. Kinematografska zvezdnica Assia Nori je sanjala o treh srečnih številkah. Ko se je zbudila iz sna. je šla v loterijsko poslovalnico ter stavila na sanjske številke Zadela je terno in v loteriji so ji izplačali čedno vsoto sto tisoč lir. . * Smrtna nesreča s puško. Visokosoler Luiggi de Munari iz Schia se je te dni podal na lov. Ko je hotel preskočiti neki hudournik, se mu je puška po nesreči sprožila in ga je izstrelek tako hudo ranil, da je obležal na mestu mrtev. * Tat je ubil zasledovalca. Na trgu centralne postaje v Bergamu so organi javne varnosti zasledovali 251etnega Antonia Vil-lo iz Padove, ki je bil osumljen tatvine. Villa je opazil, da ga zasledujejo. Okrenil se je in s takšno silo pobil enega izmed zasledovalcev na tla, da je podlegel poškodbam. Tatu so potem prijeli in zaprli. * Cm se ji je omračil v cerkvi. 321etni Antonieti Francellijevi, rojeni na Sar liniji in zdaj zaposleni pri družini peka Sacconia v Civitavechii, se je te dni, ko je molila v cerkvi, nenadoma omračil um. V navalu blaznosti je Fancellijeva prijela za razpelo in ga strgala s cerkvene stene. Revico so odpeljali v umobolnico. u— Nova grobova. Po kratki mučni bolezni je dotrpela uradnica Poštne hranilnice ga. Frančiška Lavričeva. Pogreb drage pokojnice bo v soboto ob 15. iz kapele sv. Nikolaja na Žalah k Sv. Križu. — Za vedno je zapustil svojce g. Ivan štrumbelj. Za njim žalujejo soproga, dve hčerki in drugo sorodstvo. Na zadnji poti bodo rajnkega spremili v soboto ob pol 16. iz kapele sv. Krištofa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Pokojnima bomo ohranili blag spomin, njunim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje. u— Skladatelj L. M. škerjanc bo vodil v ponedeljek 1. marca ra velikem koncertu Glasbene Matice godalni orkester Orkestralnega društva Glasbene Matice in izvajal najprej dve slovenski skladb5, in sicer Gregorčev Preludij in svojo čakonc, ki jo je napisal na podlagi prastare sloverske narodne pesmi. Zgrajena je na 7/4 taktu. Drugi nastop godalnega orkestra bo ob sklepu koncerta. Izvajali bodo Abaccov cerkveni koncert v a-melu v treh zgoščenih stavkih, ki prehajajo brez prekinitve drug v drugega Prvi stavek, Ivtra arija, je svež. speven, zanosit, drugi Largo je poln melod:oznost'i tretji Presto pa skoraj vjr-tuczna skladba za violine ob spremljavi ostalih godal. V celoti je delo izredno učinkovito, enotno in lahko bi rekli ideal an-sambelskega stavka za godala. Poleg Dali' Abacca bomo slišali še Valdijevo Simfonijo v C-duru, ki jo odlikuje sveža, nikdar dolgovezna domiselnost. Poleg Orkestralnega društva bodo nastopili na ponedeljkovem koncertu: basist Julij Betetto, p'a-nist Anton Trost, sopranistka Valerija Hey-balcva in violinist Karlo Rupel. Spremlje-vanje solistov bosta oskrbela pianista Zora Zarnikova in Marijan Lipovšek. Začetek koncerta bo točro ob pol 7. v vel:ki uni-onski dvorani. Podrobni spered v knjigarni Glasbene Matice. u— Stanovanjski blok na »Iliriji« se izpopolnjuje. Blok sodobnih stanovanjskih hiš, ki je v zadnjih letih zrasel na prostoru nekdanjega nogometnega igrišča »Ilirije«, bo kmalu v celoti zazidan. Malgajeva cesta ki veže ob bloku Celovško cesto z Radio Ljubljana ' SOBOTA. 27. FEBRUARJA 1943-XX1 7.30: Napevi in romance. 8.00: Napoved časa; poročila v italijanšč ni 12 20: Plošče. 12.30: Poročila v slovenščin.. 12.45. Lahka glasba 13.00: Napoved časa; por. čila v italijanščini 13.10: Poročilo Vrhovnega poveljstva Oboroženih sil v slovenšč ni 13.12- Orkester Cetra vodi dirigent Barzizza 13.43: Simfonična glasba na ploščah 14.00: Poročila v italijan* ščini. 14.10- Koncert radnskega o-ktstra vodi dirgent D M Šijanec. Operetna glasba. 15.00. Poročila v slovenščini. 15.15: Pok>aimski vest-nik. 17.00: Napoved časa; poroči'a v talijan ščini. 17.10: Pet minut gospoda X 17.15: Koncert pianista Bojana Adamiča 17 45: Operna glasba 17.55 Gospod njsko predavanje v slo venščini 1930: Poročila v slovenščini 19.45: Pisana glasba 20.00: Napoved časa: poročila v •talijanščini 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini 20.30: Prenos vl trestskega gledališča Giuseppe Verdi: Pizzetti. »Fedra« V odmorih: Predavanje v slovenšč-ni Zanimivosti v slovenščini. Po končan operi: Poročila v italijanščini. Bolgariji so začele na veliko procvitati in se razvijati do današnje oblike. L. 1911. je bilo na Bolgarskem 600 takih »čitališt«. Iz preprostih čitalnic, kjer je bilo na razpolago samo nekaj listov in kaka knjiga, so nastale v poznejših ugodnejših razmerah ljudske knjižnice. Toda sčasoma so bile več kakor samo čitalnice ali samo knjižnice: postale so neke vrste ljudska univerza, krajevno žarišče vsega ljudsko-prosvetnega dela. V okviru čitalnic se prirejajo redna predavanja, literarni večeri in podobno, tu so gledališke predstave poklicnih igralcev, ki prihajajo gostovat, ali domačih diletantov, mnoge imajo tudi svoj kinematograf in v začetku radiofonije — a ponekod še danes — je bil v njih sprejemni aparat in številni ljudje so prihajali semle, da poslušajo zanimive oddaje. O razširjenosti in pomenu teh »čitališt« nam priča nekaj številk iz leta 1938.: v tem letu so priredile te organizacije 13.289 predavanj, ki jim je prisostvovalo 1,174.296 poslušalcev. Gledaliških predstav, glasbenih in drugih prireditev te vrste je bilo 9015 z več ko poldrugim milijonom poslušalcev. 55 čitalniških kinematografov je priredilo 12.909 predstav. 3056 čitalnic je imelo tega leta v svojih knjižnicah dva milijona zvezkov. Zanimivo je razmerje med leposlovnimi in poučnimi knjigami: v teh knjižnicah je bilo 820.000 zvezkov leposlovnih, 20.000 umetniških in 992.000 poučnih knjig. Po aneksiji novih pokrajin je število »čitališt« le še bolj naraslo. Posebno važno je njih predavalno delovanje Vsak aaarcčttik s,Jistra" je zavarovan! Plačajte zaastalo msroSniiMi 2 Medveiovo, je na desni strani urejena. Samo dve manjši parceli sta š« nezazidani. Urejen je tudi pločnik, ki je v vsej dolžini, razen kratkega presledka ob nezazidanem delu, asfaltiran. Neurejen je še ostal levi pločnik. Jesenkova ulica, ki raz-polavlja novi stanovanjski okraj, je na desni strani tudi že zazidana, na levi pa je prostora samo še za tri manjše stavbe. u— Akad. slikar Franc Klemenčič razstavlja. Danes dopoldne bo otvoritev nove umetnostne razstave v Kosovem salonu v prehodu nebotičnika. Slikar Franc Klemenčič bo postavil na ogled 10 svojih novejših slik, krajin in tihožitij. Razstava bo olprta kratek čas. u— Naraščajoč tramvajski promet. Promet na električni cestni železnici je zmeraj živahnejši. Skoraj na vseh progah se je izkazala potreba po uvedbi rezervnih voz. Zlasti na progah Ajdovščina—Vič in Ajdovščina—šiška je promet tako poživ-Ijen, da redni vozovi niti zlaleč niso več zadostovali. Zato je uprava električne cestne železnice uvedla stalno rezervno službo, tako da obratujejo rezervni vozovi tudi na progi šiška—Ajdovščina—Vič. u— Sedaj je čas, da si napravite načrt za posevke na vrtu. Uspeh vrtnarjenja je v glavnem odvisen od pravočasnega in točnega opravljanja dela na vrtu. Zato Vam priporočamo da si nemudoma nabavite Skuljev Delovni koledar za vrt in sadovnjak v knjigarn' Tiskcvne zadruge v še-lenburgovi ulici 3, ki Vam nudi vsa potrebna strokovna navodila. u— Hrano Je treba danes kar najbolje izrabiti. Zato pa morajo gospodinje poznati nje hranilnost in ostale lastnosti, kadar jo pripravljajo. O tem najdete v Gospodinjskem koledarju za 1. 1943. dragocene sestavke, ki jih mora poznati vsaka kuharica, vsaka gospodinja in sleherna mati. Gospodinjski koledar, ki ga dobite v Knjigarni Tiskovne zadruge, vsebuje danes naajaktualnejše čtivo za vsako gospodinjstvo. u— Novost v Prešernovi ulici. Te uni je dobila Prešernova ulica n;v majhen, vendar krepak poudarek trgovskega -ircdišča Ljubljane. Znana tvrdka z nalivimi peresi »Everest« je prišla na izvirno zamisel. Izobesila Je nad svojim vhodom ogromno nalivno pero, izdelano v povečanih merilih nata čno po vzorcu peres, ki jih razstavlja v svoji izložbi in jih ima naprodaj v trgovini veliko zalogo. Nazorna, praktična, no utrujajoča, obenem pa privlačna reklama je ckusen zamislek, k' se tud: zelo dobro sklada =» svoje okolico. Dandanes, ko mnogi trgovci preko potreb"e mere omejujejo svejo podjetnost, je tudi taka malenkost značilen znak življenjikega cptimizma, volje do napredka in neomajne vere v svoj uspeh. Tvrdka »Everest«. ki pozna odlično kakovost in obil.ro zalogo njenih peres že mnogo Ljubljančanov, s je s to 'zvjrno pobudo v sedanjih dneh izstavila novo spričevalo solidnega, krepko se razvijajočega podjetja. Njen reklamni izvesek bo gotovo dcsegel nameravani učirek. u— Razstava domačih umetnostnih lesenih predmetov, tvrdke Klein v Wolfovi ulici, prikazuje najlepše spominske krušne krožnike znamke »Naše«, katerih edinstveno prodajo ima Klein. u— V počastitev spomina blagopokojnc-ga g. inž. Franca žužka daruje rodbina Dekleva mestnemu magistratu za onemogle stare Ljubljančane 200 lir. • žalni venci, poročni šopki, aranžmaji in i cvetje »»KOŽA«« cvetličarna u— Jezikovni tečaji — italijanski, neim-ški, francoski v središču mesta pri Trgovskem zavodu, Kongresni trg 2, prično dne 5. marca. Pouk dopoldne, pcpoldre ali zvečer (po želji) v začetnem, nadaljevalnem ali ko"verzacijskem oddelku. — Najuspešnejša in najnovejša učna metoda — diplomirani predavatelji. Vpisovanje in ta formacije dnevno co 19. ure. u— podružnica vrtnarskega in sadjarskega društva v Mostah obvešča svoje člane in druge interesente, da se vrši v nedeljo 28. t. m. ob 17 v Mlatiirskem domu na Ko-deijevem prvo predavanje o gojenj sadnega drevja pod naslovom: »Od sajenja do sadu.« u— Učitelji(ice) in profesorji v pokoju, člani Združenja šolnikov, lahko dvignejo članske izkaznice za šolsko leto 1942/43-XXI v Frančiškanski ulici št. &.'I. vsak dan od 9.—12. ih 15.—18. ure. u— Predavanja o obdelovanju vrtov bodo današnjo soboto od 8- do 11. in še popoldne od 14. do 17. ure na magistratu v veliki dvorani. Kakor na drugih krajih mesta, bodo tudi danes poučevali izkušeni strokovnjaki o vsem. kar je treba vedeti za uspešno obdelovanje vojnih vrtov, da bo uspeh čim najboljši. Vsa predavanja so bila prav dobro obiskana in so pokazala izredno vel:ko zanimanje vseh slojev, zato pa smo prepričani, da bodo mestni zelenjadarski tečaji popolnoma do- Za predavatelje vabijo čitalnice ugledne strokovnjake: znanstvenike, pisatelje, časnikarje in umetnike. Tako prihajajo prav po zaslugi te ustanove v tesnejše stike predstavniki kulturnega življenja in široki ljudski sloji, ki se z očitno ukaželjnostjo udeležujejo predavanj. * Umljivo je. da država spričo takega razvoja »čitališt« ni mogla ostati nezaintere-sirana ob strani in da so se prosvetni ministri raznih vlad bavili z vprašanjem, kako bi se delo teh naprav kar se da usmerilo in podprlo. Leta 1927. je izdalo sofijsko prosvetno ministrstvo zakon, ki je vse čitalnice podredil ministrstvu, odnosno posebnemu čitalniškemu svetu. Zakon je med drugim določal, da si mora vsak kraj, ki šteje več kakor 10.000 prebivalcev, ustanoviti lastno čitalnico, vsaka občina pa je dolžna odstopiti domači čitalnici del občinskega zemljišča. Po zaslugi te odredbe in živahnega delovanja, ki je prinašalo dohodke od prireditev, so si mnoge čitalnice postavile svoje hiše, ponekod cele palače — nekaj podobnega, kakor so bili pri nas prosvetni in drugi taki domovi. Leta 1941. je -izšel novi zakon o čitalnicah in popolnoma nadomestil prvega. Zakon obsega 62 paragrafov, kar že samo po sebi kaže. kako zelo se zanima državna oblast za delovanje »čitališt« in kako važna je v Bolgariji ta ljudsko-prosvetna ustanova. Po tem zakonu je bil čitalnicam priznan značaj centralne prosvetne ustanove in jim naložena odgovornost za to delovanje. V večjih mestih se morajo ustanoviti podružnice čitalnic, ki si ustvarijo skupen odbor in delajo po enotnem načrtu in pod nadzorstvom oblasti. Pri prosvetnem ministrstvu v Sofiji pa deluje osrednji či-talniški svet, v katerem so poleg general- Tuniška fronta: Težki tanki ameriškega izvora, ki jih je uničilo italijansko letalstvo segli svoj namen. Zadnja predavanja bodo prihodnji četrtek, dne 4. marca v šoli za Bežigradom. u— Učite se strojepisja; Novi eno-, dvo-in trimesečni dnevni in večerni tečaji prično 4. marca. Najuspešnejša desetprstna učna metoda. Specialna strojepisna šo!a. največja moderna strojepisnica, raznovrstni stroji. Učnina zmerna. Pouk po želji dopoldne, popoldne ali zvečer. Informacije in prijave dnevno. Zahtevajte brezplačni prospekt: Trgovsko učilišče »Chri-stofov učni zavod«, Domobranska 15. u— Mesna hrana za živali. Društvo za varstvo živali in kinološki klubi imajo na razpolago nekaj mesne hrane za živali po 12 lir za kg. Prijave sprejema Teodor Dre-nig v Ljubljani, Cesta v Rožno dolino 36/1, in sicer ustmene v soboto in nedeljo od 11. do 16. ure, pismene samo do ponedeljka 1. marca opoldne. Iz Novega mesta n— Zankarji na delu. Vso letošnjo zimo je po dolenjskih loviščih na delu več družb zankarjev, ki so posebno za časa snega nastavljali gladujoči divjačini zanke. V zadnjem času so lovski čuvaji v okoliških gozdovih našli številne zanke, v katerih je uboga žival v najhujših mukah poginila. Zaenkrat se še ni posrečilo priti brezčutnežem na sled. Čeravno ni bila zima letos preveč ostra, vendar so doslej našli že več zmrznjenih srn in srnjakov, ki so poginili zaradi pomanjkanja hrane. Z brezvestnim delom zankarjev je škoda med dolenjsko divjačino še občutnejša. n— Nesreče pri delu. Pri izpreganju je v šmarjeti pred hlevom domači konj s tako silo brcnil 23 letnega hlapca Jerneja Miklavčiča v trebuh, da mu je povzročil težke notranje poškodbe. — Na poti domov je na klancu pred Adlešičih padel 36-letni Franc Muharek iz Vinice tako nesrečno s kolesa, da si je razbil čelo in zlomil levo nogo. — V Selah pri Otovcu je pri popravljanju strehe na kozolcu padel 48-letni posestnik Mihael Verbič 9 m globoko in si pri padcu zlomil obe nogi. — Na Otoku pri Gradacu se je pri nakladanju stelje nabodel na jeklene gnojne vile 321etni posestniški sin Ferdinand Ucmar iz št. Vida ter dobil težke notranje poškodbe. Pri nakladanju hlodov se je zvalil 321etnemu delavcu Jožetu Pogorelcu iz Ponikev težak hlod na nogo in mu jo zmečkal v stopalu. Z Gorenjskega Na vzhodni fronti so padli naslednji koroški rojaki: Prostovoljec Viktor Hopf-gartner, 211etni desetnik Johann Eder, desetnik v planinskem lovskem polku Ignac Grischenig, 361etni poročnik Karel Nolden, nadporočnik Karel Reiser, 211etni vojak Friedrich Ballner, 301etni desetnik Albin Thurner in poročnik v planinskem lovskem polku dr. Wolfram Illing. Uvedba okrožnih vozovnic za Gorenjsko. Z veljavnostjo od 1. marca bodo na priključenih ozemljih Koroške, Kranjske in Spodnje štajerske uvedli okrožne železniške vozovnice. Za Gorenjsko bo najprimernejša vozovnica Beljak 622. ki obsoga Koroško. Kranjsko in Spodnjo štajersko. Na severu meji na črto Trbiž—Beljak—Celovec—Maribor—Gradec—Mogersdorf. Nesreče. 55 letna zasebnica Ana Lesja-kova iz Blatne vasi je na cesti padla s nega tajnika tega ministrstva zastopniki raznih visokih ustanov, med njimi zastopnik Svetega sinoda, pisateljske zveze, zadružne zveze, učiteljske zveze. Svet se sestaja na ministrov poziv ter izdaja smernice za delovanje »čitališč« v vsej Bolgariji. Njegovi strokovnjaki izdelujejo sezname knjig in časopisov, ki se priporočajo čitalnicam v naročanje ter izdajajo vsa mogoča druga navodila za enotno in smotrno delovanje teh edinic velike ljud-sko-prosvetne organizacije. Zanimivo je. kako določa zakon namen »čitališt«: a) prebujati in utrjevati v ljudstvu državno, občinsko in nacionalno zavest; b) gojiti državljanske vrline in enotne nacionalne poglede: c) delovati za narodno vzgojo; d) delovati za socialno in moralno vzgojo ljudstva; e) utrjevati spoštovanje zemlje in vasi; f) propagirati delo kot edino podlago, na kateri je mogoče uresničJti moč ljudstva in poedinca; g) pospeševati zanimanje za knjigo in podpirati popoln duhovni razvoj naroda ter navezovati njegove stike z uspehi moralne in materialne kulture: h) biti središče vseh kulturnih in praktičnih pobud v kraju: i) širiti med ljudstvom poznanje in ljubezen do znanosti in umetnosti; k) širiti osnovne pojme o higijeni telesa in stanovanja; 1) vzgajati čustvo medsebojne pomoči in požrtvovalnosti v korist revnim in poškodovanim sonarodnjakom; m) podpirati vse pobude organizacije »Delo in veselje«. Delovanje teh čitalnic se materialno naslanja na njih nepremično imovino, na dohodke od prireditev, na posebno podporo države in občin ter na darila posameznikov. 50r'r vseh prejemkov gre za nakup novih knjig in njih vezavo, 30"'« za čital-niški sklad in 207r za druge izdatke. V zakonu so določene tudi posebne kazni za kolesa in si zlomila desnico. Zadušila se je 44 letna gluhonema Ana Svetčeva iz Leš. Dajala si je opravka pri nekem vojaškem kovčegu, pri tem pa je dobila epi-leptičen napad. Obležala je z vratom na robu kovčega in se zadušila. Neznanec utonil v Vrbskem jezeru. O-lovški dnevnik poroča, da jo 30. januarja utonil v Vrbskem jezeru neznan moški. 300 m od obale se mu je vdrla ledna ploskev in se je mož po izpovedbah opazovalcev, približno pol ure oprijemal ledu. Ker od nikoder ni bilo pomoči, je zaradi izčrpanosti utonil. Ker še do danes od nikoder ni prišlo poročilo, kdo naj bi bil ponesrečenec, pozivajo oblastva prebivalstvo za kakršne koli podatke o utopljencu. Iz Hrvatske Hrvatsko-španska manifestacija v Madridu. Predzadnjo soboto je na visoki novinarski šoli v Madridu predaval tajnik hrvatskega poslaništva dr. M. Jeličič o Novi Hrvatski in njenem novinstvu. V svojih izvajanjih je osvetlil zgodovinsko vlogo Hrvatov in jo vzporedil z vlogo Špancev. Odkril je nato manj znane skupne duhovne vezi in očrtal sliko življenja, kakršna se očituje v duhu in pisanju hrvatskega novinstva. Predavanje nemškega zdravnika v Zagrebu. šef-zdravnik otroške klinike in redni univerzitetni profesor dr. Franc Ham-burger z Dunaja bo na povabilo hrvatskega zdravniškega društva v Zagrebu preiava* v hrvatski prestolnici o vzreji otrok. Iz upravne služba. Dosedanji namestnik, velikega župana velike župe Gacka in Lik* s sedežem v Gospiču, dr. Stanko Bič, jo bil v istem svojstvu premeščen na vara-ždinsko veliko županstvo. železna brv čez Savo. Gradnja mostu če? Savo pri Zagrebu se je zaradi vojne zavlekla. Zato je podjetnik Ju raj Fureš sklenil postaviti železno brv, ki bo stala okoli 500.000 kun. Brv naj bi do zgraditve novega mostu posredovala promet med obema savskima obalama. Ustanovljeno je hrvatsko numizmatično društvo. Pred kratkim so zagrebški numizmatiki ustanovili svoje društvo. Na ustanovni skupščini so bili v odbor izvoljeni za predsednika prof. Ivan Rendjeo, za podpredsednika Alfred Makanec. za tajnika dr. Vinko Mikolji in za blagajnika Stjepan Hrčič. Društvo je že začelo z delom. Pričakujejo, da se bo prijavilo za članstvo mnogo numizmatikov. Železniški promet na Hrvatskem je bil lan: sila velik. Po najnovejših statističnih podatkih je bilo zabeleženih 10.325 brz:h vlakov, 110.242 osebnih vlakov, 75.045 mešanih vlakov, 154.410 tovornih vlakov in 32 300 režijskih vlakov. Skupno število vlakov je znašalo lani 392.322. Brzi vlaki so v letu dni prevozili 1.298.900 vlakovnih km, potniški 6.270.800 vlakovnih km, mešani vlaki 2,249.000 vlakovnih km. tovorni vlaki 11.109.900 vlakovnih km in režijski vlaki 1,995.000 vlakovnih km. 103-letni ženin. V Sarajevu je bila sklenjena nenavadna poroka. Ženin je staf nič manj kakor 103 leta. Je dobro situi-ran kmet in ima 22 odraslih otrok. Doslej je bil dvakrat poročen. Pred kratkim mu je umrla druga žena. Ker je mož bil navajen, kakor je sam dejal, mirnega družinskega življenja, se je spet poročiL Vzel je 50-letno ženo. tiste člane krajevnih čitalniških svetov ali osrednjega sveta, ki bi zagrešili kakršni koli zlorabo ali prišli navzkriž z duhom in besedilom zakona. ZAPISKI Nova številka »Našega roda«. Pravkar je izšla 7. številka mladinskega mesečnika. »Naš rod«. Prinaša povest P. Jereba »Marica«, Gustava Strniše prozo »Na snežrd poljani« in pesem »Snežinke«, L. Urbančiča prezo »Pet do drče«, B. S. pesem »Zimsko jutro« narodno pravljico »Jakec in Špel-ca«, Sajetov članek »Naredimo si leteči model« m drobne zanimivosti. Kakor vsak:* številka, je tudi ta primerno ilustrirana. Mondadorijeva »Bibliotoca roman ti ca*, ena najpomembnejših italijanskih ncwlh zbirk lepe literature je nedavno dosegla prvo serijo petdesetih knj:g. Pravkar je »il objavljen program nove serije, ki obsega med drugim nov prevod S i enkie wicze ve^n. romara »Quo vadiš?«, Božene Nemccvs »Babico«, vse povesti VI. Korclenka, Dostojevskega »Zločin in kazen«, prozo Ler-montova, pa tudi prevode Bronteja, Hardy-ja, Jeana Paula, Goncourta. Goetheja, Strindberga, Hugoja Rousseaua in dr. N°v prevod iz Saffine poezije. Kričik Valgimigli je izdal pri Pelicanu v Vice"zl knjigo sSafo e alhi Urici grec'«, ki prinaša posebno značilen izbor iz poezije najpomembnejše pesnice antike. Za Saffine pesmi in rje ž vi jen je je opaziti tudi drugod v Evropi novo zanimanje. »Laude drainmatiche e rappresentazlonl sacre«. Pod tem naslovom izidejo v prosUu vo stoletnice Le Monnierove »Biblioteoe Naz'onale« v tej zbirk' trije zvezki italiia-j-skih misterijev in dimgh starih nabožnih dramatikih del v redakciji Vincenza d» Bartholonaeisa. Izumitelj mikroskopa Mož je pisal dnevnik. Z nerodno strmo pisavo je zabeležil datum, ki je bil zgodovinskega pomena za ves svet: September 1675. Z vboklim zrcalom in lečo ie izdela' prvi mikros skop, ki mu je odprl nepojmljiv, nov svet Lečo je vdelal v zlat okov in povečala mu je vse stvari tako, da je bilo čudo- dvestokrat. Če pogledaš pod to povečavo las se ti vidi kakor palica. Mož, ki je sestavil to čudo, se je imenoval Antonv van Leeuvvenhoek \Ti bi! ne učenjak ne strokovnjak, temveč laik Ali še bobe res čeno: čudak in morda malo prismuknjen Vse holandsko mestece Delft se mu je smejalo, ker je hctel biti več. kakor je v tesn-ct bil. trgov-čič z majhno neoč tno branjarijo, za katero se ni skoraj nič brigal. Moč ni poznal nič drugega razen sveta znanosti, raziskavanja in spoznavanja. Če bi njegova žena tiho in požrtvovalno ne skrbela zanj. Bog si ga vedi, kako bi bilo z njim. Njegova sreča je bila nemara še to. da mu je bilo knjižno znanje malodane neznano in^ da ni go* varil niti latinščine kakor vsi izobraženci tistega časa Tako ga ni strašni učenjakarski bom-bast teJanje dobe prav nič obremenjeval in mu tudi nič koristil ni. Navezan je bil samo nase in na to, kar je videl s svojimi očmi, ker je lahko ot;pal s svojimi rokami. Znanje je bilo greh Živel je v času. ki je še tičal v najbolj divs jaškem čarovniškem praznoverju, ko je bilo še vsako raziskavanje. vsako znanje, ki je presegalo sholastične špekulacije, bogokletstvo in predrznost. Modema znanost je bila še otrok, ki je poskušal svoje prve korake. Ni bilo mi» nilo še dolgo časa od dni, ko se je moral Gali-iei zagovarjati pred inkvizicijo in ko so prve spcznavalce sveta, kakršen je v resnici, sežigali na grmadah ter jih obešali. Sosedje so se vase zakrknjenega trgovčiča izcgbali, govorili so o njem, da je bržkone v nedovoljenih zvezah s hudičem. Toda nekega dne je prišel k njemu učeni mož. član londonske Kraljeve znanstvene družbe, dr. Regnier de Graaf. Leeuvvenhoek ga je sprejel nezaupno in hladno, kakršna je bila njegova navada in šele po nekoliko urah mu je dovolil pogledati v čudežno svetovje. ki si ga je odprl sam. De Graaf je zadrževal dih in se čutil kokor omamljenega. »Vi ste prvi človek, ki sem mu vse to pokazal,« je dejal Leeuvvenhoek na svoj nepris jazni način. Sc isti dan je pisal de Graaf Kraljevi znanstveni družbi, naj imenuje Antonva van Leeu-venhoeka za svojega dopisnega člana, kajti to je drzen, originalen duh. stvaren opazovalec in raziskovalec njegov drobnogled ie najgenials nejša iznajdba stoletja. Učenjaki so se smejali V Londonu so se smehljali in so bili skeptični, vendar so de Graafa poslušali Zabavala so jih malo naivna, malo porogljiva holandska pisma k; jih je pisal tja laik Leeuvvenhoek. mož. ' /nai niti latinščine, o svojem izumu. Počas: pa so priznali izvirnost in veličino nje« g;>vega dela. Samo do tega ga niso mogli pripraviti. da bi jim dal kakšen svoj drobnogled n razpolago. Kdor ie hotel pogledati v čudežni svet najmanjšega, je moral osebno do njega, kjer se je lahko prepričal, da ne gre za nobeno potegavščino. Mož je imel celo baterijo mikroskopov in drug je bil boljši od drugega skrivnost njihove sestave pa je skrbno varoval. Nekega dne se je zgodilo nekaj, kar je spra-v lo ves svet v zmedo*: van Leemvenhoek je opazoval skozi drobnogled kapljico vode in je odkril v njej nesluteno gibanje in življenje. Stotine bitij vseh mogočih obl:k z gibalnimi organi in brez njih. je plavalo, živelo in se bo= rilo za življenje v kapljici, ki se je pod lečo spremenila v morje. Toda od kod prihajajo ta bitja, iz česa nastajajo? To je bilo vprašanje. ki ni dajalo premišljujočemu Holandcu miru ne podnevi ne ponoči. V Londonu so prisluhnili. Mož je pisal: »Najmanjša živalca, ki jo še lahko vidim, je tisočkrat manjša od očesa odrasle uši.« Njegove primere so bile pač oris ginalne in zabavne. Njegov nemirni duh pa mu ni dal, da bi ostal samo pri tem Hotel je v deti ;n vedeti še več. Predvsem ga je zanimalo. ali so v čisti, sveži vodi tudi takšne žis Pozor, hud pes! Ko smo se vselili v našo novo hišo. ki stoji samotno na periferiji, je bila moja prva pot, da sem obiskal nekega rejca psov. »Stanujem precej daleč zunaj.« sem dejal, »sosedov nimam, vsenaokrog je prazno polje, kakšnih 200 m zapadno od nas pa je gozd. Potrebujem torej res dobrega in zanesljivega psa čuvaja, ki se dvigne ob najmanjšem šumu in vlom.lce prepodi.« Pasji mož mi je obširno razložil dobre lastnosti vsakega svojega poedinega gojenca. A jaz sem hcdil od pesjaka do pesjaka, ne d3 bi našel psa. kakršnega sem si želel Dejal sem možu še enkrat: »Razumite me dobro: predvsem naj bo deber čuvaj!« »Nu. potem pa morate vzeti brezpogojno velikega psa.« je vzkliknil rejec »Svetoval bi vam Barona. Baron je največja žival, kar jib imam.« Baron je bil videti v resnici strašen, pravi orjak z ostrimi čekani Ko sem ga zagledal, m; je postalo kar grozotno. »Baron vam bo od= podil vsakega vlomilca,« je trdil rejec. Pa sem Barona kupil. Na naših vrtnih vratih se blešči sedaj napis: »Pozor, hudi pes!« Prav za prav ni pravilno, pa kaj hočemo, ko črkoslikar še nikoli nikjeT ni videl drugačnega napisa .. Baron je stanoval tedaj z nami. Sicer smo se ga vsi bali. pa to tako in tako ni škodovalo — vlomilcev smo se bali še bolj. Odpotoval sem za dva dni in ko sem se vrnil, se je bil v hiši primeril vlom. Vsa srebr* nina je bla proč! Zgodilo se je ponoči. Micika, naša služkinja, je bila trdno spala in je zatrjevala, da ni bil tud: Baron dal nobenega glasu od sebe. Stekel sem k rejcu psov in mu povedal vso zgodbo. »Prodali ste mi Barona kot čuvaja!« sem ga nahrulil. Mož je zamišljeno grizel cev svoje pipe: »Kdaj se je to zgodilo?« je hotel vedeti. »Ponoči! Čemu hočete to vedeti?« Tedaj se je pa pasji duši razjasnil obraz: »Ponoči? Ponoči Baron vendar spi! Kupiti si morate pri meni še enega psa prav majhnega, nedolžnega psa Mali pes bo budil velikega če pridejo vlomilci ponoči!« Preklel sem ga in odšel, za menoj pa so bevskali vsi veliki in mali psi tega v kupčijskih poslih tako spretnega faleta. valce. Navzlic svoji pobožnosti namreč ni mogel verjeti, da dežujejo kar tako z neba. Napolnil je porcelanasto posodo z deževnico, vzel je eno izmed pretenkih steklenih cevk, ki si jih je pripravljal nalašč za takšne namene (kajti spreten steklar je bil prav tako kakor spreten brusač leč in mehanik), posnel nekaj deževnice in jo pogledal pod drobnogledom. In glej, v kapljici ni bilo niti sledu kakšnega življenja! Toda od kod so potem živalce, ki jih je bil našel v stoječi vodi? Dal je stekleno cevko stran m jo hranil nekoliko dni. Potem jo je pogleda! znova skozi drobnpgled. Tedaj se je zgodil nov čudež: v isti kapljici je zdaj vse gomazelo! Zakaj je poper oster? Do Leeuvvenhoekovega časa je bila širna pršica najmanjše bitje, ki so ga ljudje poznali. Ta pršica pa je postala sedaj v primeri s Holand-čevimi mikroskopskimi živalcami tako velika »kakor konj v primeri s čebelo«. Zanimala pa so ga tudi druga vprašanja. Na primer: Zakaj je poper oster? Ali so tega prive ostre, nevidne konice in bodice? Položil je drobec popra v vodni kaplj ci pod mikroskop. Seveda ni mogel odkriti, zakaj nas poper peče — odkril pa je nekaj drugega kar je bilo neprimerno važnejše: V vodni kapljici so plavala predrobna bitja in ta so se množila od trenutka do trenutka. Iz poprove vode so se redila odraščala in se — del la. iz poedinega živega stvora sta nas stala nenadno dva in potem se je skrivnostna igra nadaljevala. Za to odkritje mu je Kraljeva znanstvena družba poslala krasno diplomo s svojim grbom, on pa ji je pisal v svoji na- vdušenosti in ganjenosti: »Dokler bom živel. Vam hočem zvesto služiti.« Kako često vodijo naključja do velikih od« kritij, nam kaže tudi drug primer. Nekoč je Leeuwenhoeka mučil zob. Ni si dolgo pomiš-Ijal in ga je izdrl. Potem ga je ves radosten, da je premagal bolečino, opazoval in si zasta* vil vprašanje, kaj more biti tisto, kar uničuje trdo zobovino. Odpraskal je z zoba malo gnilobne tvari in jo pogledal pod drobnogledom. Kar je tu opazil, ga je tako presenetilo, da se mu je zdelo vse kakor sanje. Pod lečo so se sprehajale neke predrobne zavojice, neke premajhne »ščukice«, kakršne bi si lahko zamišljal morda le v čudežnem živalskem svetu sanj. V votlem zobu jih je na milijone — misel, ki te mora prestrašiti, čudež, ki je vse drugo kakor dober! Okril je tudi. da vročina ubija mikrobe, in nekoč je kot prvi med ljudmi opazil krvni obtok v repu male ribe. Peter Veliki med obiskovalci laika in genija Kmalu je njegovo ime poznala vsa Evropa, učenjaki so prihajali v njegov dom. vladarji so ga obiskovali kakor pobožni romarji, da bi pogledali v njegov čudežni svet. Peter Veliki in angleška kraljica sta bila med njegovimi obiskovalci. Umrl je v starosti 93 let in šele v smrtni uri je izročil Kraljevi znanstveni družs bi skrivnost svojih mikroskopov. Ni bil vzoren človek, toda vsekako genij in pionir. Na njegovih temeljih je zrasla mogočna stavba današnje bakteriologije in vseh znanosti, ki opas zujejo svet najdrobnejših stvari. Kako potone ladja? Kako se konča smrtni boj torpedirane ladje? To vprašanje se vedno na novo pojavlja, kadar človek bere posebna poročila o kakšnem morskem kolosu, ki je šel na morsko dno. Se veda je odvisen konec ladje predvsem od tega kakšen je bil zadetek, ki je ladjo poslal v smrt. Ni vseeno, če zadene torpedo ladjo v prednji del trebuha, v sredino ali v zadnji del. Važno je namreč kje in kako začne vdirati voda v ladijske prostore, ki potegnejo »umetno človeško ribo« na dno. Če zadetek rani ladjo na sprednji ali zadnji strani, se tisti prostori najprej napolnijo z vo» do. ki pokrije krov. in tedai se navadno zgodi, da se nasprotna stran ladje, v kateio voda še ni vdrla, dvigne pokonci nad morsko gladino. Sledi navadno še kratka ponolnoma pokončna stoja ladje v vod:, nakar se ladja nenadoma v pokončni stoji pogrezne v morje Če se zgodi, da plapola na potapljajoči se ladji zastavica, je mogoče ugotoviti kako se odigrava smrtni boj. V spodnjem delu ladje se namreč razvija silen zračni pritisk, ki vpliva na ^o okolico ladje in seveda tudi na zastavico, ki plapola v določeno smer. Porcdkoma se zgodi, da ladja utone v vodoravni legi. To se zgodi Ie tedaj, če je zadeta v sredino trupa, tako da se vsi prostori istočasno in enakomerno napolnjujejo z vodo. Če pa izvrta torpedo luknjo v sredino ladje, se lahko primeri, da se trup ladje razkolje na dvoje ter utone vsaka polovica posebej. Potapljanje je poglavje zase. Vodne mase. ki vdirajo v ladjo, obtežujejo bolj in bolj notranjost, kar povzroči, da pride ladja najprej v poševno lego, potem pa. ko je ravnotežje prekoračeno, se ladja dvigne pokonci in slednjič izgine pod vodo. Nemške podmornice so že v svetovni vojni opazovale, da se pri pos topitvi ladij na plitvem morskem dnu sliši udarec trupa v globini. Najhitrejše in najkatastrofalnejše sc seveda potopitve municijskih ladij. Usoda takšnih tor-pediranih ladij se odigra skoraj vedno v nekaj sekundah. Ob strašni eksploziji se razleti ladja na kose in je po nji. Če pa sestoji tovor torpedirane ladje iz lahko vnetljivih snovi, na primer iz olja. bencina, lesa in kemikalij, navadno izbruhne ogenj in ladja je v najkrajšem času opravila. «ll»ll!liminre Novec5 ki skaže in težka dopisnica Dobili bomo novec iz kozarca, ki je zaprt z drugim novcem, ne da bi se ga dotaknili ali obrnili kozarec. Kdo to zna? Za to umetnijo potrebujemo stožičast kozarec z nogo, kak prav tako velik težak novec, kakršni so bili n. pr. stari tolarji. Mali novčič damo na dno kozarca, veliki novec pa vzamemo za pokrov. Zdaj je treba samo šc, da krepko pihnemo na veliki novec. Vrtil se bo okoli svoje osi, se za kratek hip postavil na rob in dal prostora malemu novčiču, ki ga bo s pihanjem zgoščeni zrak vrgel iz kozarca novcev lahko vzamemo seveda tudi dva primerno obrezana kosa pločevine. Ko smo tako prepričali gledalce o moči svojega pihalnika si zadamo drugo nalogo. Naša pomočita sta to pot kratka, ravna pipica in dopisnica. Dopisnico položimo vodoravno na luknjo, pipice in vprašamo: ali jo moremo, če pihnemo v cev, spraviti s tega mesta ali ne? Seveda bodo vsi gledalci potrdili naše vprašanje. A mi jim do-kažemo. da ni mogoče. Biti moramo le toliko previdni, da vtaknemo skozi sredo dopisnice iglo, tako da ne bo mogla zdrkniti s pipice. Dejstvo, da dopisnice ne moremo vzdigniti s tem, da pihamo v cev, je v zvezi z zračnim pritiskom. Množina zraka, ki od spodaj pritiska na dopisnico, če pihamo v drži dopisnico na njenem mestu. Le s tem, da nenadoma na vso moč pihnemo v cev, se včasih posreči vreči dopisnico iz pipice. Zato je treba zahtevati počasno, ena kome' no pihanje. VVILKIE COLL1NS. Nezadosten dokaz | Detektivski roman cev, je določena po prerezu glavice, med tem, ko je površina dopisnice, katero je treba vzdigniti, znatno večja. Zato je moč zraka, ki pritiska nanjo, veliko večja o<1 pritiska, ki prihaja od spodaj. Kakor hitro se dopisnica zaradi pihanja nekoliko vzd!g-ne, se prit'sk od zsrorai tako uveljavi, da zrak, ki prihaja od spodaj uide v stransKi smeri. Zrak, ki odteka ob robovih dopisnice, vleče zgornji zrak s seboj ln ta Ko nastane zračni tok od zgoraj navzdol, ki Maniea: Franček pripoveduje štiriletni Franček ln leto mlajša sestrica Katka, sta velika ljubitelja pravljic. Že sta zvečer pod odejico, a zaspati ne moreta prej, da jima dobra teta pove pravljico, če tudi kratko. Samo da je. Nekoč se je primerilo, da je bila teta zadržana. Otroka pa že v postelji. Joj, kaj bo zdaj? Kdo naj ju uspava z mično pripovedko? Tete ni, očka je zdoma, mamica ne utegne. Saj pa tudi nikdo ne zna tako povedati kakor teta. Torej — kaj? Ali naš Franček ni kar tako. čeprav je še majhen. V tej stiski jo kar kmalu ugane. Pa še kakšno! »Cuj Katka,« se obrne k scstrici. *ker n-tete. bom pa jaz povedal nekaj lepega. Ali hočeš pripovedujem?« »O plosim, plosim.« zakliče deklica vsa vesela, »Kal plipoveduj!« Franček se odkašlja: »Slušaj pazljivo! Petclinček in putka sta gia — no, le čakaj, — petelinček in putka sta šla — sta šla v mesto. Gresta skozi gozd — no — skozi gozd gresta. Pa ju zaloti noč in zgrešita pot. Pa pride škra-♦eliček — veš tak škr^t°JiČf»k ni kar nič hudoben. Pa — prime petelin-čka, — da. kar prime ga in ga dvigne na vejo. Pa hoče še putko. Pa putka za-kokodaka: Kokoko, pusti me na tleh, bom znecla jajčece, kokoko, koko — ko — ko -€ »Hrrrrr«, je zasmrčala pod odejo in Frančkove storjice je bilo konec. Katka pa huda: »No, pripoveduj dalje, plosim! Ali les noces, polednes gldi, ti, ti — ti — i...« In še bi bila Katka kregala zaspanega bratca, toda tudi ona je — zaspala. »Ali sta kaj pridna?« hoče vedeti pravkar vstopivša teta. Odgovora seveda ne dobi. Oba malčka sladko spita in najbrž se v snu že sprehajata po bajnem pravljičnem svetu. Šale za tnale Duhovitost Zjutraj se stric odpravlja na vlak. Mali Mirko ga spremlja na postajo. Spotoma se stric"spomni, da je nekaj pozabil ln reče nečaku: »Joj, Mirko, brž stec; domov in poglej v sobo, če nisem pozabil dežnika. Mislim, da stoji na levi strani umivalnika. In hitro se vrni, pozno je že!« Čez nekaj minut pridirja Mirko ves upehan in vzklikne: »Da, stric, dežnik Je še v tvoji sobi, na levi strajoi umivalnika.« Toda hotelirka, ki ji je hodila z druge strani, je kmalu razrešila to vprašanje, ko mi je prevzela besedo ln me kar po domače ogovorila z gospo Woodville. Z utripajočim srcem sem pogledala svojo taščo. V moje veliko začudenje ni pokazala niti najmanjšega znaka, da je razumela. Stara gospa Woodville je še naprej govorila z mlado gospo Woodville, mirno, kakor da nikdar v življenju ni slišala tega imena. Moj obraz in moje vedenje je moralo do neke mere izdajati mojo vznemirjenost, ker je gospa Woodville, ko me je slučajno pogledala, dejala prijazno: »Bojim se, da ste utrujeni, gospa. Tako ste bledi... Sedite tule in vzemite mojo stekleničico dišavne soli.« Imela sem jedva toliko moči, da sem ji sledila do mogočnega kamenja, ki je predstavljalo neke vrste klopi. Ne da bi se jasno zavedala, kaj delam, sem vzela iz rok matere svojega moža stekleničico dišavne soli, ki mi jo je dobrodušno ponudila, kakor bi jo bila kateri koli neznanki. Ako me ne bi bila zadrževala misel na moža, bi ji takoj vse razložila, toda popolnoma neznano mi je bilo, ali so odnosi med njegovo materjo in njim sovražni ali prijateljski. Stara gospa se je še vedno z največjo naklonjenostjo razgovarjala z menoj. Dejala je, da je tudi ona utrujena; prebila je slabo noč ob postelji svoje sestre, stanujoče v Ramsgatu. Zvečer je bila prejela brzojavko, da je njena sestra nevarno zbolela, pa je takoj prihitela pogledat. Zjutraj se je bolnica počutila nekoliko bolje in zdravnik trdi, da je vsaka neposredna nevarnost minila. Tako je mislila, da ji bo po dolgi noči, ki jo je prebedela ob bolničini postelji, dobro storil majhen sprehod ob morju. Preveč boječa in preveč zmedena sem bila, da bi se mogla udeleževati razgovora, tem zgovornejšo pa se je kazala hotelirka. »Tule prihaja nek moški,« je dejala in pokazala proti Ramsgatu. »želite, naj ga prosim, da nam naroči nosilnico?« Moški je prihajal vedno bliže. Hotelirka in jaz sva ga v istem času spoznali. Bil je Eustahij, ki nama je prihajal naproti, kakor smo se bili domenili. Hotelirka, ki ni I mogla zamolčati svojega zadovoljstva, je vzkliknila: »Oh, gospa VVoodville. poglejte, saj to je gospod VVoodville v svoji osebi; ali ni to sreča ? 4 Tudi zdaj sem pogledala svojo taščo in spet sem opazila, da ni pokazala najmanjšega začudenja, ko je slišala sinovo Ime. Ona še ni spoznala svojega sina. Nenadoma je Eustahij obstal, kakor da je treščilo vanj; nato je jel prihajati bliže... bled od razburjenja. Njegove oči so strmele v njegovo mater. »Ti tu!« je dejal. »Kako se imaš, Eustahij?« je vprašala mirno. »Si torej izvedel, da je tvoja teta zbolela? Si vedel, da je v Ramsgatu?« Ni odgovoril. Hotelirka, ki je prišla po izgovorjenih besedah do neizogibnih zaključkov, je pogledala zdaj mene, zdaj mojo taščo in od osuplosti ni mogla do besede. Čakala sem, z očmi uprtimi v svojega moža, kaj bo nastalo iz tega. Ako bi se obotavljal, da me predstavi svoji materi, tedaj bi bilo zastrupljeno vse moje bodoče življenje. Ni se obotavljal. Stopil je k meni in me prijel za roko. »Veste, kdo Je ta gospa?« je dejal materi. Odgovorila je s tem, da me je pogledala in prijazno prikimala. »Srečala sem jo na obrežju, Eustahij. Bila je tako ljubezniva, da mi je pobrala pismo, ki mi je bilo padlo iz torbice. Mislim, da sem slišala njeno ime« in obrnjena proti hotelir ki: — »ali niste rekli gospa VVoodville?« Mož ml je nehote krepkeje stisnil roko, tako da me je zabolelo, in vendar ni okleval niti sekundo. »Mama,« je dejal, »ta gospa je moja žena.« Gospa, ki je do tega trenutka sedela, je počasi vstala m molče pogledala tvojega sina. Nato se je izraz presenečenja umaknili izrazu najstrožjega ogorčenja in zaničevanja, kakršnega dotlej nisem videla v očeh nobene ženske. »žal mi je tvoje žene,« je dejala. Dvignila je roko, da mu je mignila, naj stopi od nje, nato pa je s počasnim korakom nadaljevala svoj samotni sprehod. Četrto poglavje Domov Ko smo ostali sami, smo nekaj časa molčali, Eustahij je prvi izpregovoril. »Boš mogla hoditi do doma?« je vprašal. »Ali pa naj gremo do Broadstairsa in se vrnemo v Ramsgat z vlakom?« Vprašal me je mirno, kakor da se ni pripetilo nič neprijetnega, toda njegove oči in usta so izdajale, da trpi. Nenavaden prizor, i« sem ga pravkar videla, ne le da me ni oropal še zadnjega poguma, temveč mi je celo okrepil živce ter mi vrnil oblast nad samo seboj. Kakšna skrivnost se skriva za materinim zaničevanjem do svojega sina in njegove ljubezni do mene ? Kaj pomeni njena nerazumljiva ravnodušnost, ko je dvakrat zaslišala moje ime? »Bolje se počutim,« sem odvrnila. »Vrnimo se peš, kakor smo bili prišli.« Eustahij se je ozrl na hotelirko, ki je takoj razumela njegov pogled. »Ne bom vaju več nadlegovala,« je dejala. »Opravek imam v Broadstairsu, in ker sem že tu, bom izkoristila to priliko in pojdem tja. Zbogom, gospa VVoodville.« S poudarkom je izgovorila to Ime in me pomenljivo pogledala, česar pa v svoji za-mišljenosti nisem opazila. Naposled sva bila sama! Ne Izgubljajmo časa z dolgimi uvodi. »Kaj pomeni vedenje tvoje matere?« A mesto da bi mi odgovoril, je bruhnil v smeh, v hrupen, robat in divji smeh, tako različen od njegovega običajnega vedenja, da sem obstala kakor okamenela. »Eustahij!« sem zaklicala, »ne poznam te več. Skoro se te bojim.« Ni se oziral na moje besede, videti je bilo, da sledi neki zabavni misli, ki mu je šinila v glavo. »Tako mi želi moja mati vse dobro!« je vzkliknil. »Povej mi vse, kar veš, Valerija.« »To, kar vem? Ti si na vrsti, da mi dal pojasnila.« »Ali ne vidiš, da je vse to le šala?« »Ne le da ne vidim šale, v govorici in r vedenju tvoje matere vidim nekaj, kar m« opravičuje, da zahtevam od tebe cele vrste pojasnil.« »Draga moja Valerija, če bi ti poznala mojo mater tako dobro, kakor jo poznam jaz, tedaj bi bila cela vrsta pojasnil o vedenju moje matere zadnja stvar, ki bi jo zahtevala od mene. Jemati resno mojo mater!« In znova je bruhnil v smeh. »Draga moja, zagotavljam te, da se je le šalila.« KAJ VEM? KAJ ZNAM? 103. Kaj ,ie volfram: 104. Odkod izvira beseda fotelj? 105. Kdaj so odprli Panamski prekop? * 106. Križanka. Vodoravno: 1. »samodrč«, 4. reka v Armeniji, 7. mesto v Salermski pokrajini. osebnost iz Schillerjevega »Dona Car-losa«, 9. kazalni zaimek. 11. pripadnik sta-roslovenskega plemena, 12. kratica za »po i1 2 3 4 5 6 H L 81 7 6 \r io |gi _ 12 j 13 iil 14 15 15 17 118 19 20 $ L 21 122 23 24 26 27 ■ S"28 18 Ul 29 domače«, 13. nekoč (srb.-hrv.), 15. barva, 17. znak za prvino. 18. pisar (turško-srb-sko), 20 rastlinski razred, 22. znak za težko kovino. 23. narečna oznaka za laz, prežgani co, 25. zastarel kemični znak za dušik, ki ga pa zlasti na Francoskem še uporabljajo. 26. pesniška oblika v vezani besedi, napev, 28. Adamov sin, 29. priprava za sedenje. Navpično: 1. mar, ali, torej. 2. znak za prvino, 3. sitna, krvi žejna žuželka, 4. visok (italij.), 5. latinska kratica za Kralj in Cesar, 6. natrijeva sol. 8. osebni zaimek, 10. lišp, 12. črtasta lisa, tir. 14. ali (lat), 16. drog, 18. šoba, 19. ujeda, 20. očka, 21. staroveški basnik, 24. kratica za »Zedinjene države«, 26. latinska kratica za »na primer«, 27. kratica za »mlajši«. e • * Rešitve nalog 25. t. m.: 99. Vino chianti izvira iz okolice mesta Chiantija v Toskani. 100. Locarno leži ob Velikem jezeru (La-go Maggiore). 101. V šolah in za manj natančne račune jemljejo za Ludolfovo število navadni ulomek 22/7, ki se pa ujema samo v prvih dveh decimalkah. Manj znano Je, da se navadni ulomek 355/113 ujema z Ludolfovim številom v prvih šestih decimalkah in je torej uporaben tudi za natančnejše račune. Tudi zapomnimo si ta ulomek lahko; če zamenjamo števec z imenovalcem, imamo Po vrsti po dvakrat prva tri ldha števila 113/355. 102. Tri stave Pred stavam; je imefl pri sebi 120 lir. Ta rezultat dobite lahko z naslednji* sklepanjem: S prvo stavo je izgubil Vs, z drugo izgubil Vs, s tretjo pa je dobil V« svojega da-nar j a. Če spremenite te ulomke na skupni imenovalec 60, dobite, da je s prvima dvema stavama izgubil 32, s tretjo stavo pa dobil 15 šestdesetin svojeea denarja, da je torej v celem izgubil ,7/«o svojega denarja, kar znaša po nalogi 34 lir. Sidep od ene šestdesetine (2 liri) na celoto pove število 120. Morda še ne veste, — da je mnenje nekaterih ljudi in lasulj ar jev, da je škodljivo sežigati konice las, češ da izgube hranilne snovi, zmotna Na konceh las v resnici ni nikakih hranilnih snovi; — da uspeva v Južni Afriki rastlina, imenovana streptocarpus, ki se od drugih rastlin razlikuje po tem, da ima samo eft list. Nekateri vrtnarji so jo vzgojili tudi v Evropi; — da je lev zelo hrumna zverina, M. zmeraj opozarja nase s svojim renčanjem. Tiger pa je nasprotno tih, kar mu omogoča, da z lahkoto napa le svoj plen; — da je neki nemški profesor, ki je pregledal 6.000 novorojenčkov, ugotovil, da šo se v zadnjih letih povečali. Prej so bili novorojenčki dolgi povprečno 50 cm, zdaj pa 51.5 cm. Prav tako so pridobili na teži. Dočim so bili včasih težki povprečno 3.200 gramov, tehtajo dandanes 3.400 gramov; — da so tudi Rimljani kadili Sicer ne tobak, temveč neko neznano rastlino; — da je na vsem svetu okoli 13 milijonov kamel in dromedarjev; — da je na svetu nekaj tisoč Se nema-iskanih otokov. Na Tihem oceanu pa jih je vsaj še tisoč popolnoma neznanih; — da je disk najstarejši športni pred-met. Že Homer ga omenja kot dobro znan športni predmet; — da so v 17. stoletju sprejemali goste v postelji in celo v kopeli. Preden je gost stopil v kopalnico =>o kopalno kad pokrili s posebno napravo, ki je imela odprtino za glavo, ali pa kar z rjuho; ŠPORT O smučarju brez roke in še kaj Uspehi slovenskega smučarja v Beogradu — Šport med valjevskimi Slovenci Beograd, februarja Beograjski tednik »Šport« objavlja v svoji številki z dne 19. I. t. 1. obširen članek z naslovom »Smučar brez roke, prvak v smuku«. Poročilo se nanaša na tekmo v smuku, ki je bila organizirana v nedeljo dne 17. januarja v Beogradu. Odstavek o izredno nadarjenem smučarju, ki je po poreklu Slovenec, navaja med drugim: »Smučar brez leve roke, presenečenje dneva. Tekmovanje v smuku se je pričelo popoldne, še dopoldne sem v skupini naših odličnih smučarjev opazil visokega, lepo razvitega mladeniča, tudi v smučarski obleki, ali takoj sem opazil nekaj nenavadnega: mladenič je bil brez leve roke. Zanimal me je in stopil sem k njemu. Piše se Anton Grošelj in je po rodu iz Slovenije. Zadnji dve leti je stalno v Srbiji. Od rojstva nima leve roke. Zato tudi mnogo ne čuti tega ne-dostatka, ker ne ve, kako človek živi in dela z dvema rokama. Je navdušen športnik. Nedavno je nastopil na lahkoatletskih tekmah za SK 1913 in je z uspehom zastopal svoj novi klub v metu kopja. Danes je slučajno prišel v Rakovico in se bo udeležil tekme v smuku. Sicer se je pa v pretekli sezoni naučil v Beogradu v Savt plavati! — »Upate danes na uspeh?« sem vprašal. — O. ne! Smučam samo za zabavo. Nisem baš »klasa«! — Popoldne se je pripravilo na tekmo 14 seniorjev-smu-čarjev. Med njimi so bili tudi nekateri znani smučarji kakor Kandič, M. Marinkovič, brata Kavčiča, Zlatnar in še drugi. Zjutraj sem- slišal, da bo Kand'č prvi. Toda prišlo je drugače; junak dneva je postal simpatični enoroki SLovenec. Vse je iznenadil s svojo sigurno in stilno neoporečno vožnjo. Njegova zmaga je bila zaslužena. Progo 800 m je presmučal v 55.1 sek. Dragi je bil Hu-dikoš s 56.8, Kandič — favorit — je bil šele tretji z 59.8, Mita Marinkovič četrti in Zec peti. Omenjeni Grošelj Tone se je rodil leta 1919. na Jesenicah ozir. Javorniku, kjer je bil uradnik pri KID. Poleti leta 1941. se je s svojo materjo preselil v Kamenico ln Krupanj, odkoder je prišel pred božičem 1. 1941. v Valjevo. Tu mu je dne 9. marca 1942 mati umrla, Grošelj sam pa se je v juliju 1942 preselil v Beograd, kjer je v službi. 2e na GorenjsKem je bil športnik tn tudi dober nogometaš. Dobro se je odrezal ta slovenski športnik na tujem in kar veseli smo njegovega uspeha! * Med valjevskimi Slovenci živi tudi varilec Panta Mitrovič, ki je dobro znan jeseniški in sploh slovenski težkoatletski ali vsaj boksarski javnosti. Panta je sicer doma v soseščini Valjeva, v srezu Kame-nici Valjevski, pa je prebil skoraj 15 let nepretrgoma v Sloveniji, najprej v Celju, potem pa do maja 1941 na Jesenicah, že tam se je uspešno udejstvoval v boksu. Na to svoje veselje ni pozabil niti v Va-Ijevu, kjer je zdaj zaposlen v tovarni »Vi-stad«. Večkrat je že nastopil na raznih boksarskih tekmovanjih v Valjevu ln vselej uspešno. Tako je na primer 5. julija 1942 porazil Beograjčana šišiča, 20. dec. 1942 pa je nastopil proti bivšemu profesionalnemu boksarju Manojloviču iz Beograda in bil tudi uspešnejši od njega. Mitrovič tekmuje v srednji kategoriji in dosega prav razveseljive uspehe. Kljub vsem težavam je našim fantom ostala volja do športa in borbe v njem! Kdo je najhitrejši v športu? Na hitro bi redko kdo odgovoril na to vprašanje, posebno še, če mu ne poveste, da mislite športnika, ki se premika na lastnih nogah, »Torej kdo? Nihče drugI kakor — drsalec. In kako je to? Na progi 500 m znaša najboljši čas na svetu, dosežen na drsalkah 41.8 sekunde, ki ga je v ostalem dosegel znani norveški mojster Egnestanger. če pritegnemo nekaj matematike, bomo lahko izračunali, da potrebuje ta človek za 100 m dolgo progo 8.36 sekunde, seveda povprečno na daljavo 500 m. Ce računamo še naprej, bomo izvedeli, da bi ta drsalec, če bi vzdržal ta tempo, kar pa seveda ni v človeških močeh, prevozil v eni uri nič manj kakor 43 km. Toda drsalci imajo svoje glavne discipline razdeljene na razne proge od najkrajše (% km), do najdaljše (10 km), na katerih vseh ne uspevajo samo s svojimi silami in hitrostjo, temveč prav tako z vztrajnostjo in nepopustljivo voljo. Računi ■o pokazali, da mora drsalec na 10.000 m, če hoče doseči dober čas, na 100 m doseči povprečno čas 10.37 sek., ki je enak času najboljšega sprinterja na svetu. Njegova povprečna hitrost na uro bi znesla 34.4 km. Svojo progo na 10 km predrsa približno v polovici časa kakor tekač na dolge proge, kar pomeni, da bi mu lahko ponudil polovico poti prednosti. * Drsanje v hitrosti merijo na okroglih progah, ki so dolge 300 do 400 m. Na ledu sta prirejeni dve ločeni progi za dva tekača, ki se pa po vsakem krogu sekata na križišču prog po dolgem. Mednarodno so za tekmovanja te vrste priznane štiri razdalje, in sicer na 500 m, 1500 m, 500U m in 10.000 m, tu in tam pa so razpisani tudi teki na 1000 m in 3000 m. Drsalec ima v tej konkurenci spet drugačne drsalke kakor drsalec pri likih ali drsalec pri hokeju na ledu. Manj znano je, da mora takšen drsalec, preden pride na gladko ledno ploskev, mnogo vežbati na kopnem. V te namene služijo posebni jarki, katerih stranske stene so bolj prikladne za takšen trening kakor čisto ravna tla. Ta način treninga je zelo naporen. * Domovina hitrostnih drsalcev je Norveška. že več deseteletij so tam doma vsi veliki mojstri te stroke in imena kakor Ballangrud, Staksrud, Egnestangen, Mathi-ssen so znana po vsem svetu. Samo finski drsalec Thurnberg je sem in tja zmešal štrene norveškim prvakom, sicer pa ostali Evropci niso imeli nikogar, da bi lahko vsaj količkaj enakovrednega postavili njim nasproti. Gotovo je, da je pri razvoju te športne discipline na ledu imelo važno vlogo tudi podnebje, po čigar zaslugi imajo severnjaki že po svoji zemljepisni legi ogromno prednost pred ostalimi. s— SK Vič poziva vse člane, da se udeleže važnega sestanka v nedeljo 28. t. m. ob 11. uri v gostilni Oblak v Glinški ulici. s— SK Mladika vabi vse svoje aktivne nogometne igralce na sestanek, ki bo v nedeljo 28. t. m. ob pol 11. v prostorih Mladinskega doma. Udeležba zaradi bližnjih prvenstvenih tekem obvezna! Iz Spodnje Štajerske Naloge socialnega skrbstva. V soboto in nedeljo je bil v Mariboru delovni razgovor, ki ga je priredil socialni ura.1 za oba mariborska okrožja. Udeležilo se ga je 2S9 sodelavcev. Govoril je zvezni uradni vodja Gillming o političnih nalogah socialnega urada štajerskega Heimatbunda. Sledila sta. referata o družinski in mladinski pomoči. Tovariš Kaltenecker je podal pregled finančne uprave socialnega skrbstva in zimske pomoči, potem pa sta govorila še višji zdravstveni svetnik dr. Toliich in Sebastian Weiss. Spominska ura za skladateljem W°lf°m. V slavnostni dvorani mariborskega Gradu je bila ob priliki 40. obletnice smrti skladatelja Huga Wolfa v okviru društva štajerskih umetnikov prirejena spominska ura O Wolfovem življenju in delu je govoril Hans Wamlek iz Ptuja. Koncertna pevka Marija Triegniggova in dr. Vilibald Weber sta ob spremljevanju klavirja zapela nekaj pesmi. V teku popoldneva je zvezni vodja Heimatbunda Franz Steindl v Slovenski Bistrici, Wolfovem rojstnem kraju, položil venec na grobove skladateljevih staršev. Sestanek poštarjev v Zidanem m°stn. Pred dnevi je bil v Zidanem mostu apel poštnih uslužbencev trboveljskega okrožja, številno zbrani člani so pazljivo sledili izvajanjem okrožnega uradnega vodja Schultza, ki je zborovalce povedel v središče današnjih svetovnih dogodkov. Za njim je govoril višji poštni upravnik Helm iz Zidanega mosta, ki je navzoče pozval nflfj vztrajajo do končne zmage. Nepoboljšljiv tat je Anton Hojnik iz Vodkovic pri Ptuju. Pred dnevi se je moral zagovarjati pred sodnikom, ker je zakrivil več tatvin in iz nekega skladišča odnesel večjo količino živil. Hojnik je bil obsojen na 18 mesecev ječe Ljudski dom v Svečini. Kakor v mnogih drugih krajih na Spodnjem štajerskem, so tudi v Svečini začeli graditi pol bivšo Jugoslavijo Slomškov dom. štajerski Hei-matbund, ki je Jobil stavbo v surovem stanju, jo je kljub vojni pustil dograditi. Poslopje ima veliko dvorano za 300 oseb s prostornim odrom in krasnimi stranskimi prostori. V Domu so našli streho tudi vaška knjižnica in urad Heimatbunda. Preteklo nedeljo so se vaščani zbrali k slovesnemu prevzemu doma. Prišel je tudi zvezni vodja Steindl z okrožnim voljo Doboczkim. Po kratkem nagovoru je zvezni vodja izročil poslopje krajevnemu skupinskemu vodji. Sledilo je pestro popoldne s petjem in plesom. Inšpekcija brežiškega okrožnega vodje. Pred dnevi je okrožni vodja Swoboda obiskal šolo v Planini. Nad uspehi pouka je bil nadvse zadovoljen. Popoldne je nastopila pred okrožnim vodjo in njegovim spremstvom brambovska četa v brezhibnem redu. Okrožni vodja je brambovce nagovoril z naslednjimi besedami: »Naj dogodki na fronti sovražniku vzbujajo še toliko upov nas opravičuje v temnih nočeh in jasnih dnevih gledati samo na zmago, ki nam je ne more iztrgati nobena moč na svetu.« Nato je okrožni vodja obiskal krajevno skupino v Pilštajnu. Tudi tam je navduševal mladino in starejše ljudi. Poročili so se: Ivan Lah in Rafaela Vončinova, Štefan Pisanec in Marija Ko-štomajeva, Valter Leskovar in Vilma Godčeva, Friderik Polutnik in Silva Kar-nerjeva, Karol Conček in Silva Oražmo-va, vsi iz Celja. V Št. Jurju sta se poročila Jožef Zefran in Jožefina Voduškova iz Svetelke in Martin Spes ter Alojzija Sivkova iz Vrbna. 3. simfonični koncert v Mariboru v sredo zvečer je prav dobro uspel. Namesto zadržanega dr. Galleta je Brahmsov violinslci koncert odigral Nikolaj Petrovič, drugi koncertni mojster mariborskega gledališkega orkestra. Dirigiral je Herman Frisch. Nesreče. 401etni sodar Jožef Heilinger je mei jedjo pogoltnil zobno protezo, ki mu je obtičala v goltancu. 571etni viničar Fr. Petrovič iz Medvedjega selia je padel z drevesa ln si poškodoval nogo. S kolesa je padla 411etna posestnica Jožefina Potrčeva in si zlomila roko. Na Pobrežju je neznan kolesar podrl 81etnega sina ključavničarja Mirka Gregorčiča. Fantek je dobil notranje poškodbe. V prepiru jo je izkupila 22-letna tovarniška delavka Marija Predika-ka s Pobrežja. Njena nasprotnica jo je s kaminom udarila po glavi in ji prizadejala precej hulo poškodbo. Velikega službenega apela v Mariboru v ponedeljek se je med drugimi udeležil tudi mariborski župan Knaus. Po uvodni pesmi je okrožni vodja Strobl govoril o delovnem načrtu. Mlalini, ki bo vedno nosila našo zastavo, je dejal okrožni vodja, moramo posvečati vso našo pozornost. Politično vodstvo in Hitlerjeva mladina bosta ve'.no najožje povezana. Nato se je okrožni vodja zahvalil mladinskemu vodji Reinhol-du Biihlu in voditeljici deklet Mirni Mo-rautschniggovi za njuno dosedanje delo in uvedel na njuni mesti Oskarja Sturma in Liselotto Hamplovo, naksir je govoril o totalni mobilizaciji. Za njim je p »vzel besedo zvezni vodja Steindl, ki je govoril poslušalcem o političnem peležaju. Na vzhodni fronti so padli naddesetnik Jožef Sulzer, desetnik Ivan Brolauer in 2Cietni višji topničar Franc Hcfstatter. Vse noči za zmago. V torek je bil v Ljutomeru službeni apel okrožnega vodstva v znamenju m;bil!zaeije vseh moči za kontno zmago. Okrožni vodja i-ž. Roman Nemetz je pojasnjeval ukrepe, ki so bil1 v ta namen storjeni. Okrožni uradni vodja Hans Haring je dajal navodila za praktično proj" agardno delo. Val zbor vanj. Kakor preteklo leto, bo štajerski Heimatbund tudi letos prired;l val zborovanj. V krajevnih skupinah Heimatbunda bodo javne skupščine, na katerih bo prebivalstvo poučeno o vseh aktualnih vprašanj h. Na okoli 460 skupščinah bedo govorili gcvormki štajerskega Heimatbunda. Zborevalni val, ki bo od 27. februarja do 7. marca, bo dosegel višek v dneh 3. m 4. marca v Mariboru, kjer bo ta dva dneva 41 zborovanj. Okrožno zborovanje v Ce-l.hi. V t'rek je b lo v Celju okrožno zborovanje, ki so se ga udeležili vsi strank ni funkcion"rj". Prvi je govoril okrož-i vodja D rfmeister o totalni mobilizaciji vseh razpoložljivih sil, potem pa je razložil vojaški položaj. Popoldne še je zborovanje nadaljeval, in se ie: zvrstilo še več govornikov. j V mariborskem gledališču je bila v torek premiera Kcrmannove kom čne opere v dveh slikah »Belcanto« in komične opere j v enem dejarju »Vitez Humpenburku-Dir giral je operni ravnatelj Rihard Dieti, režiral pa Matija S rge. Naslednja premiera bo Smetanova opera »Prodana nevesta«. Mati oglasi Kdor llie tiutbo plača aa vsako besedo L —.90. aa dr*. tn prov. takso —jGO, m dajanje naslova ali šifro L 2.—. Najmanjši tznos ca t« oglase Je L Tr—. — Za feenltve tn dopisovanja je plačati aa vsako besedo L 1.—, sa vse druge oglase L —JSO aa besedo, aa drž. ln prov. takso L —M. I1 aa dajanje naslova ali tlfro L S.—. Najmanjftl Iznos aa te oglase Je L 10/—. Hišni posli dobijo službo Služkinja za malo samostojno gospodinjstvo z znanjem kuhe, dobi službo takoj. Dr. Ferenčak, Gajeva 3. 3155-la Postrežnico za popoldansko delo. sprejmem. Predstaviti se Via Parmova 20 prtlič. 3118 la Postrežnico pridno, vestno in poŠte no iščem dnevno od 7. do 15. ure. Naslov v ogl. odd. Jutra. 3091 la il.nVMIBm Vajenca dobro vzgojenega, s hrano iščem za slaščičarsko obrt Naslov v ogl. odd. Jutra. 3109 44 r!l> Parcele že od 23.000 lir proda real. pisarna Pnstavec Pranj o, Ljubljana, Cesta Ar.elle Rea St. 3 (bivša Gosposvetska ce-sta)._J.235 M 20 Hišo večjo ali dve manjši-kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Do 2.400 000«. 3012 ^o Semena za vrt in polje dobite v trgovin: Do-r.imk Be zenšek. Miklošičeva c. 6 (palača Ljudske posojilnice). 2S00 6 Globok voziček poceni naprodaj Rome Prijateljeva ul. t'I. 3037-6 Semena le razkužena sejte v razkuženo zemljo. 2eli boste tako obilen prde-lek. Nasveti in sredstva: Ing. Prezelj, Wolfo7.i ul ca 3. 3031 6 Knjižno omaro lepo. dobro ohranjeno kupm. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod Knjižna omara«. 2962 7 Staro srebro ter vse srebne predmete kupim. Plačam na<-všjo ceno. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Srebro«. 3046-7 Vilo enonadstropno z 1000 kv. m sadnega vrta pet minut od tramvaja, na vzhodnem delu mesta, prod::m. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Petsto«. 3102 20 Delavnica z stanovanjem, vrtom, pripravna za vsako oort v Ljubljani prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Delavnicam 3103 20 riJjTTWjTllL oddam. Sobo Naslov odd. Jutra. v ogl. 2134 23 Opremljeno sobo se odda. Idrijska 11. 3148 23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, uporabo kopalnice, oddam boljšemu gospodu. Naslov v ogl. odd. Jutra. 3146 23 Izgubljeno Zlata damska zapestnica se Je izgubila včeraj zvečer pred kino Matico. Najditelja vljudno naprošamo, da Jo vrne proti nagradi na ogl. odd. Jutra. 213128 Obrtniška hiša z pritiklinami, večjm prostorom, prodam v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Obrtniška hiša«. 3108 20 Knjižno omaro lepo dobro onr.injenc kup m. Ponudbe ni ogi odd Jutra pod Knjižna 2952 8 omara«. Knjige »Ljubljanski zvon 6 let nikov Jurč č 10 zvez kov, Kersnik 2 zvezKa. Hr bar Spomm. Moderne Kunst 4 letn k ln druge naprodaj Vse elegantno vezane Vpnšati Salen drova 6 III. 3082 8 G2 2 2E0 B Garaža z večjim dverščem m stanovanjem prodam v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ga-raža«. 3107 2U Skladišče na suhem terenu z pred-prostorom okrog 1000 kv. m naprodaj v LJubljani. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod s Skladišča«. 3105-29 Pristavo za več parov konj v Ljubljani prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pristava«. 3104 20 Gospodarsko poslopje z 7 raščeniim vrtom, pripravno za špediterja, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poslopje«. 3106 20 Travnik tostr.m meje se vzame v nijen. Petronafta. Bieiweissova 35a. 3123 20 Lepo stanovanje n,< perferji ob robu gozda. velika soba, kuhinja event. soba za služIl njo se odda dvema ose-b in-.a. predvsem sadjar ju. k bi :mel veselje z vrtom. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Ljubljana 15«. 3144 21 Brsbne zanimivosti Peščeni vihar na Jiitlandu. Iz Kodanj-poročajo, da je na zapadnem bregu Jiit-ianda razsajal silovit peščen vihar, ki je povzročil veliko škodo. Po tem naravnem pojavu so bile ceste zasute z nad pol metra debelo plastjo peska. Na Jiitlandu ne pomnijo ljudje že 50 let naravne katastrofe tc vrste. Vročinski val na Novem Zelandu. Vročinski val, ki je konec januarja preplavil Novi Zeland, se je februarja še stopnjeval Iz vseh krajev dežele poročajo o gozlnih Ln stepnih požarih. Črno rižasto obleke letno suknjo, dva zglav n ka s perjem edejo. 5 m finega š fona in dr. produm Ogled od 12 do 2 ure pri Saharov Ko stja Florjanska 10 I. 3097 13 Trgovino zelo dobro vpeljano, na prometnem kraju zirud prezaposlenosti proda-n. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Promet«. 2130 19 Trgovino z galanter jo ali Todo kup:m Plačam takoj Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »200.0^0r. 3091 ltf 1000 Lir nagrade dam onemu, ki mi preskrbi dvosobno stanovanje s pritiklina-m za takoj. Naslov v ogl. odd. Jutra. 3153-21 a Opremljeno sobo pj možnosti s strogo se-piriranm vhodom v centru mesta išče boljši domačin Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Mrno in snažno«. 3145-23a Prazno sobo v centru, primerno za psarno. išče Društvo slep h, Ljubljana. Ponudbe na Društvo slep:h v LJubljani. 2958 23a Opremljeno sobo oddam gospodu. Ogled od 10. ure dalje. Emon-ska c. lOa. pritličje. 3092 23 Živali Zajklji 8 mesecev stari, činčila ln srebrnica m enodelni zajčnik p-odam za 300 lir. Zbašnikova 16, Trnovo. Kolezija. 3058-27 Zlat prstan z grav. črkama š. J. sem Izgubil v sredo 24. t. m. Ker Je drag spon-, in, lepo prosim najditelja, da ga odda v ogl. odd. Jutra proti nagradi. 3083 28 Rokavica damska. zimski. * Ja izgubila na cesti t Rožno dolino. Pofttenega : najditelja prosim dosta-j viti proti nagradi r Skrabčevo ulico 7. 3088 ZS Razno Psa volčjaka dobrega čuvaja, oddam zastonj rodbini, ki ga Je v stanu hraniti. Vprašati Zgornja šiška. Vodnikova 128. 3143-27 Moder papagajček je v sredo popoldan ušel. Kdor ga je ujel, oz. kdor ve kaj o nJem, naj sporoči družini RibmKar. Javorrtrkova cesta 3 HI. 3117 27 Razne usluge, informacije vseh vrst, prevode, prošnje in vloge v italijanščini, razmnoževanja izvršuje »SERVIS BIRO«. Sv. Petra cesta 29. BERITE OGLASE! Naročite se na »Dobro knjigo« Zahvala Vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega skrbnega očeta, soproga, starega očeta, brata, svaka, strica in tasta, gospoda Sfmončič Franca železniškega vpokojenca izrekamo globoko zahvalo zlasti vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, nadalje gg. predsedniku, upravniku, ravnatelju, faktorju ter osebju Učiteljske tiskarne. Ljubljana, dne 24. februarja 1943. ŽALUJOČI OSTALI + Umrl nam je naš ljubljeni soprog, dobri oče, brat in stric, gospod ŠtrLmbell Ivan Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, dne 27. februarja 1943 ob uri popoldne z Žal — kapele sv. Krištofa — k Sv. Križu. Ljubljana, dne 25. februarja 1943. Globoko žalujoči: KAROLINA, soproga MARIJA, DRAGA, hčerki in ostalo sorodstvo FRANCE NOVSAR: 17 •Vemir srca .ROMAN Ali ni bil ta popolnoma drugačen? Res, neka zapeljiva skrivnostnost ga je obdajala, ki ji ni mogla do dna. Čitala sta, a obema ni bilo mnogo do tega. Kristina ga je opomnila. »Dejali ste, da bi radi nocoj govorili o čemerkoli.« Zdrznil se je. »Da.« Ko je tiho potrdil, se je njegov pogled splazil k njej. Občutje, ki se ga je v mestu lotevalo, kadar je bil v ženski družbi, ga je polagoma prevzemalo. Zahotelo se mu je ljubkovanja, kar tako brez posebnega namena, celo brez strasti je bilo, skoraj okorno. Opazila je, da jo njegov globoki pogled vznemirja. Ni se mogla premagovati. »Zakaj me tako nepremično gledate?« Vstal je in jo objel. »Ne čudite se, Kristina, mojemu vedenju! Vsak večer prihajate v to sobo in samo po sebi razumljivo se vam zdi, da je tako. Še nekaj dni, pa me ne bo več. Ali se me boste kaj spomnili?« V njegovem objemu je pričela drgetati. Bila je tako ljubka, ko ni mogla skriti svojega občudovanja. »Morda se bomo še kdaj videli,« je jecljala. »Jaz vas ne bom nikoli pozabila.« Rahlo jo je izpustil in se zleknil po postelji. Strmeč v strop je nadaljeval. »Malokdaj razmišljam o ljubezni, nocoj pa se mi zdi, kakor da mi ta zadaja največjo skrb. Z vsako ljubeznijo človek prevzame velike obveznosti. So ljudje, ki jih lahko izpolnijo, morda jih je pa še več, ki teh obvez ne zmorejo. To me skrbi,« »Saj še nimate obveznosti do nikogar,« ga je tolažila. »Res, da jih še ni, pridejo pa lahko vsak čas, Kristina. Toda, kaj bi vam to pripovedoval. Vi ste še kakor dete, sam smeh vas je. Jaz pa vedno kaj mislim, vedno sem nemiren. To je tisto, ker mi manjka čustveni odnos do ljudi. « »Ali tudi mene gledate brez čustev?« Temu naivnemu vprašanju se je moral nasmehniti. Stala je pri postelji v svojem dolgem, do tal segajočem krilu in ozko prepasana, da so se razločno videli njeni boki. »Sedite k meni,« ji je dejal. »Nocoj sem tako željan, da bi doživel kaj nenavadnega.« Obotavljala se je, ker ni vedela, zakaj jo vabi. »Ko bi me razumeli, Rudolf, bi vam povedala svojo skrivnost.« Saj je vedel zanjo, natančno mu je bila znana, zato je rekel. »Razumem vas, Kristina, saj sem tudi jaz mlad.« Sedla je k njemu in se sklonila nad njim. »Tako vas imam rada, Rudolf,« je šepetala, »da mi je življenje brez vaše bližine neznosno. Ne zamerite mi, kar vam pripovedujem. Nespodobno je. Morda tudi greh Toda jaz vas imam rada in vseeno mi je, kaj rečejo ljudje. Saj vi niste eden tistih, kajne?« Solze so ji prišle na oči. »Kadar sem pri vas, sem tako srečna, da bi kar vriskala. Breme se mi odvali iz srca. Saj vam ne morem povedati vsega.« Pritisnila je lice k njemu. Čutil je solze, ki so ji lile in bile zgovorne priče resnice. Zdaj je bil postavljen pred preizkušnjo. Zvestoba dani besedi. Ali je dal besedo? Ali se ne spremenijo takšne reči tisoč in tisočkrat, preden se uresničijo? Tu se mu je ponujala ljubezen. Bila je mlada, neizkušena, toda lepa. Angel bi ne zakril lica od sramu. Poljubil jo je na ustnice. Zadrhtela je. ČETRTO POGLAVJE Rudolf je prejel prve dni septembra iz Ljubljane obvestilo, da je na Dunaju zanj vse preskrbljeno in naj se oglasi pred odhodom pri gospe, ki ji je zadnje leto poučeval sina. V pripombi je stalo še, da je zanj pripravljenega tudi nekaj denarja, ki mu bo, po njenem mnenju, zadostoval za leto dni, potem pa si bo že nekako pomagal naprej. Skrb, ki se mu je oglašala, je zdaj utihnila in lahko je še nekaj dni posvetil počitnicam. Bolj in bolj ga je življenje sililo, da se je zanimal za ljudi in njihove usode. Kakor bi hotelo popraviti zamujeno, mu je dan na dan zastavljalo nova, zanj prej nikdar zanimiva vprašanja. Naj je šlo za karkoli, Rudolf se prej ni brigal, kako se bo končalo. Živel je samotno, predan svojim načrtom in navdušen za svoje knjige. Vse se je spremenilo. Za vsakega človeka pride trenutek, v katerem ne more ostati brezbrižen, pa naj se k temu še tako sili. Začela se je tiha jesen, v presledkih je deževalo že nekaj dni, ko je prišla Kristina neki večer zelo bleda v njegovo sobo. »Kaj ti je?« jo je zaskrbljen vprašal. Po tisti avgustovi noči, ko ni zapustila njegove sobe, jo je imel rad kakor najboljšega prijatelja. Ni mogel pozabiti, kako vdano se mu je predala. Zdelo se mu je kot da mu daruje mladost, brez Slehernega pri-držka. Ni bila ljubezen, kar ga je združilo z njo. Bilo je nekaj, česar sam ni razumel ne tedaj ne pozneje. Bilo je kakor iskanje smeri v bodočnost, kjer sta stala kot kažipota dva obraza, Martin in njen. Kristina je sedla in mukoma iztisnila. »Odpotovala bom.« »Kako? Kam?« je planil. »Eden mojih stricev je pisal očetu, naj pridem v Gradec, kjer me bo vzdrževal na učiteljišču. Oče je že lani dejal, da me bo spravil kam drugam. Zdaj pa bom morala oditi. Pojutrišnjem že odidem. Zdi se mi strašno, ločiti se od tebe.« Ko je zvedel, za kaj gre, je postal mirnejši. Urejuje: Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d.