T,eto L\IX
Stov. 22 a
V Ljubljani, v torek, 28. januarja 1041
Pollnlna plalono » gotovini
Cena 2 din
Od 1. nov. daljo
naročnina mesečno 30 din, za inozemstvo 50 din — nedeljska izdaja celoletno 06 din, za inozemstvo 120 din.
Uredniitvo: Kopitarjeva ul.6/III. TeL 40-01 do 40-05

VENEC
Izhaja vsak dan zjvitraj razen ponedeljka in dneva po prazniku.
Cek. ra&< Ljubljana
št. 10.050 ca naročnino In štev. 10.340
za inserate. Uprava: Kopitarjeva ulica 6 Tel. 40-01 do 40-05 Podrui.i Maribor. Celje, Ptuj, Jesenice, Kranj, Novo mesto. Trbovlja
Romanska zaloigra
Razume se, da nemiri, ki so se zopet odigrali v nesrečni romunski deželi, niso prizadeli samo Romunije, ampak se več ali manj tičejo vsega Balkana. ki je v današnjem času. ko ima važno vlogo v sporu evropskih velesil, zelo občutljiva točka in križišče raznih nasprotujočih si vplivov in koristi. Zato je kaj naravno, da tudi pri nas iščemo razlage za krvave dogodke, ki so se odigrali te dni v Romuniji in katere je uprizorila Železna garda, ali pa vsaj znaten del te organizacije.
Res, da so romunska tla postala v zadnjem času jako pripravna za revolucionarne pokrete in poizkuse. Razpoloženje v Romuniji je že precej let nemirno, skrajno razburljivo in nihajoče od eno skrajnosti do druge. Že takoj po minuli svetovni vojni je dežela morala prestati spor v vladarski hiši sami in ko je bil le-ta rešen z ustoličenjem sina, za katerim je vjado prevzel oče, so si sledile s kinematografsko naglico vlade druga za drugo, od katerih nobena ni bila kos svoji nalogi, da bi dežela dobila to, kar je najbolj nujno potrebno v novi Evropi: pošteno notranjo politično upravo in gospodarstvo ter znosne socialne razmere za kmetsko in delavsko prebivalstvo. Korupcija je kraljestvo končno pokopala in v ospredje je stopila Železna garda, ki je že dolgo rovala. Prav sredi tega vrenja je zadela Romunijo že pod kraljem Karlom dunajska razsodba, po kateri je severna Transilvanija pripadla Ogrski in je bil narodni misli prizadet hud udarec. To žrtev je morala Romunija doprinesti zunanjepolitični orientaciji. ki je po odstavitvi kralja zavladala na vsej črti. Tako se je ustvaril nek izreden položaj, čigar abnormalnost je poglabljalo dejstvo, da Železna garda ni prišla do neomejene oblasti, ampak jo je morala deliti z vodjem-kondukatorjem, kakor mu pravijo v Romuniji, generalom Antonescujem. Ta spor je povzročil že več izbruhov notranjega trenja, ki jih je general potlačil več ali manj izlepa; zadnji dogodki pa pomenijo pravo revolucijo, katere obseg i.n nevarnost se nam odkriva šele danes, ko je zadušena v krvi. Ce upoštevamo še, da je sedanja vojna terjala od Romunije tudi odslopitev Besara-bije, ne da bi armada mogla ali smela braniti romunsko državno ozemlje, potem imamo pred seboj vse činitelje, iz katerih bi si bilo mogoče razlagati vse te izbruhe strankarskih in ljudskih strasti in splošne nezadovoljnosti ter negotovosti.
Zdi se pa, da ima ponesrečeni državni udarec, ki je bil izbruhnil te dni. še druge razloge, o katerih pa je mogoče samo še ugibati. Na vsak način je značilno, da so se začeli ti dogodki strahovito naglo odigravati takoj potem, ko je bil umorjen v Bukarešti major nemške armade ali instrukcij-skih čet, kakor se imenujejo, Dijhring. General Antonescu je odstavil notranjega ministra generala Petrovicesca, češ'da je zanemaril svojo dolžnost, da čuva nemško vojaško odposlanstvo. Prav ta Pe-trovicesco pa je tisti, ki je organiziral vstajo Železne garde ali pa vsaj velikega števila gardistov. Obenem je Antonescu zamenjal vse prefekte s Častniki, ko pa so hoteli na bukareški prefekturi zamenjati stražo, ki je obstajala iz Železnih gardistov, z vojaki, so se gardisti uprli. Notranje ministrstvo je zasedel general Popescu, ki je po naročilu kondukatorja določil smrtno kazen za vsako sovražno dejanje proti nemškim četam, postavi) pod vojaško oblast tudi vse industrije, med njimi petrolejske vrelce, ki so povečini v rokah angleških družb, in grozil, da napravi samovoljstvu Železne garde konec. Kako so se potem odigravali dogodki, ni treba.več popisovati; iz proglasa generala Anto-liesca po zadušitvi legionarskega upora izvemo, da je bila stvar zelo huda in organizirana tako naglo in silovito, da se je zahvaliti samo disciplini vojske, v kateri pač ni nobenih legionarjev, da je bil vodja države vstaji kos. Zaznamovati pa je treba tudi lo dejstvo, da general Antonescu v svojem proglasu govori tudi o »agentih neprijateljev Romunije«, ki da so imeli vmes svoje prste pri »vstaji propalic, malopridnežev in zločinskih elementov« ki niso samo hoteli zasesti vseh državnih poslopij, ampak so oplenili tudi trgovske dele mesta in pobili veliko ljudi, predvsem Židov.
Vsi ti znaki bi kazali na to, da obstoji neka zveza med uporom legionarjev in inozemskimi silami, ki imajo interes na tem, da bi se v romunski državi nekaj zgodilo, kar ni všeč voditelju, o ka-lerem je znano, da je zunanjo politiko Romunije usmeril popolnoma brez vsakih pridržkov po politiki držav osi ali tropakta. Kakšno in koliko vlogo pa so imeli inozemski faktorji, tega ni mogoče vedeti. Samo to se za gotovo ve, da je angleško časopisje dogodke v Romuniji zasledovalo z očividnim interesom na tem, da bi revolucionarji prišli na vrh, dočim je časopisje osi skušalo zmanjševati pomen teh nemirov, kakor da ne gre za preveč resno zadevo. Nevtralni evropski listi, ki danes pišejo o tem tako imenovanem državnem udaru, ugibajo, da bi brez dvoma bilo Angliji zelo všeč. če bi v Romuniji nastal tak položaj, da bi bile tamkaj nahajajoče se nemške vojne sile vezane na Romunijo, v kateri bi morale s težavo delati red, tako da bi ne bile sposobne za nalogo, ki jo v Londonu pripisujejo tej nemški instrukcijski armadi na bal-lianskem prostoru. Ce verjamemo tem razlagam, bi bilo torej šlo za oslabitev nemškega vpliva v Romuniji ali pa celo za popolno izpremembo zunanje politične smeri Romunije, kar bi bila seveda stvar zfelo dalekosežnega pomena.
Ce vse to trezno premislimo, se moramo vendarle vprašati, kako je moglo priti do take preusmeritve miselnosti Železne gardp ali pa vsaj večine te organizacije, ki s svojim sedanjim voditeljem Horio Simo ni bila orientirana po Nemčiji samo v pogledu svoj" miselnosti, ampak je tudi odločilno sodelovala pri zunanjepolitični orientaciji generala Antonesca. Res pa je tudi. da je prav Horia Sima, ki je bil podpredsednik vlade in prvi sodelavec genefala Antonesca pri notranji preureditvi in zunanji preusmeritvi Romunije, bil tudi med organizatorji upora Železne garde in da so ga zato zaprli. Hkrati pa smo slišali, da je Antonescu prišel v spor tudi z očetom pokojnega ustanovitelja Železne garde Codreanom, in sicer baje zaradi tega, ker je Codreanu očital vodji države, da ni zadosti odločen v borbi zoper pristaše režima bivšega kralja.
Po našem mnenju so tendence zunanjih sil slučajno prišle skupaj z notranjim vrenjem v Železni gardi, v kaleri po državnem udaru, ki je strmoglavil kralja Karla, ves čas ni bilo videti prave discipline, enotnosti in čustva odgovornosti.
Hiter razvoj dogodkov v Afriki
Po angleških poročilih napredovanje na vseh afriških frontah Po italijanskih poročilih hudi letalski boji
Angleška poročila
Kairo, 27. jan. t. Reuter: Angleško vrhovno poveljstvo javlja:
Angleška ofenziva v Afriki «e na _ vseh štirih frontah razvija bliskovito. V Libiji, v Eritreji, v Abesiniji in v Somaliji so angleške čete vedno v stiku z umikajočim se sovražnikom. Vojno poveljstvo je dobilo sporočila, da nameravajo Italijani počasi izprazniti vso Abesinijo, ker pričakujejo notranjih uporov v mesecu marcu, ko bo žetev končana in bo razpoloženje ljudstva razburjeno.
Kairo, 27. jan. t. Reuter: Angleško vojno poročilo se glasi:
Libija: Pri Derni se operacije razvijajo zadovoljivo, število ujetnikov, ki smo jih ujeli pri Tobruku, se je sedaj že zvišalo na 25.000. Zaplenili smo tudi 25 srednjih in 28 malih nepoškodovanih tankov. Topove še preštevamo.
Eritreja: Naše čete so zadele na italijanske čete pfi A g o r d a t u in N a r e n t u. Vče-raj, v nedeljo, so Italijani izpraznili naselji Umm in Hagar. Naše čete so sovražniku trdo za petami. Dosedaj smo na eritrejskein liojišču ujeli 1100 ujetnikov, med njimi enega brigadnega generala, poveljnika brigade.
Abesinija: Poročila o novih uspehih abesinskih domačinov proti sovražniku redno prihajajo. Pritisk angleških čet pri Metemi (ob Modrem Nilu) gre vedno globlje v Abesinijo.
Italijanska Somalija (na jugu Abesinije): Angleške patrole so na vsej južni meji dosegle nove uspehe ter delujejo sedaj na vsej meji izključno na sovražnem ozemlju.
Delovanje angleških letal
Kairo, 27. jan. t. Reuter: Angleško letalsko poveljstvo jioroča:
Naša lovska letala so včeraj v Libiji sestrelila 5 sovražnih letal v zraku, eno pa uničila na tleh. Tri so bila sestreljena nad naseljem Meshile (južno od Derne), dva pa nad Derno, kjer sta napadala angleške čete. Šesti je bil uničen na tleh na letališču pri Meshile. Skupina naših bombnikov je bombardirala Barce, ki leži blizu Benghazija. Bombe so
V Eritreji, Abesiniji in italijanski Somaliji
Kairo, 27. jan. t. Reuterjev poročevalec je Kartuina dobil informacije, da angleška
Ifj mu nuna uuuil UIIUI iliuviji., ua nutic inu
ofenziva, ki na štirih mestih italijanske Vzhodne Afrike prodira v sovražno ozemlje, zelo hitro napreduje.
Najgloblje so angleške čete vdrle v Eritreji, kjer stojijo pred Agordatom. Angleži, ki napredujejo z motoriziranimi edini-cami, so povsod uspeli, da ohranijo stik s sovražnikom, ki se umika na utrjeno črto pri Agordajtu. Cilj angleške ofenzive v Eritreji je, da proderejo do Rdečega morja, zasedejo Ma-savo in tako odrežejo Abesinijo popolnoma od tega največjega oporišča, ki ga Italija ima v Vzhodni Afriki. Iz Eritreje bi angleške čete potem prodirale proti jugu po isti poti, kot Italijani pred 5 leti, ko so zasedli Abesinijo. Prav tako je sunek pri Galabatu šel že globoko v severno abesinsko pokrajino. Tessenei je že daleč za angleškimi četami, ki se jim pridružujejo na vsej poti abesinski četniki. Smer prodiranja vodi proti Gondarju.
Nižje ob toku Modrega Nila, vzhodno od M e t e m e , so angleške čete že mirno G u tata e. Toda na tem prostoru delujejo četniki bivšega neguša Hajle Selasja, ki so baje že 200 km globoko.
Na jugu so Italijani že zapustili ozemlje Kenje .in se boji razvijajo že v notranjosti italijanske Somalije (vzhodno od El Waka) ter v južni Abesiniji severno od Mo-jale in južno od Dolo. No tem prostoru do večjih srečanj ni prišlo, marveč gre za enkrat samo za premikanje večjih motoriziranih patrol, ki skušajo med seboj ohraniti stik.
Pri Džarabubu
London, 27. jan. b. Ministrstvo za informacije objavlja še nekatere podatke o italijanski vojski pri Giarabubu, 300 km južno od Tobruka. 0 tej
vojski se že mesec dni ni ničesar slišalo. Zdaj se je zvedelo, da je italijanska armada tukaj osamljena in izpostavljena napadom iz zraka.
Italijanska poročila
Nekje v Italiji, 27. januarja. (Stelani.) Službeno poročilo 234 glavnega staua italijanskih oboroženih sil se glasi:
Cirenaiku: Med živahnimi borbami zahodno in južno od Derne so naše čete prizadejale pomembne izgube sovražnikovim oklepnim enotam. Naše letalstvo je s strojnicami in z bombami obstreljevalo močne oddelke mehaniziranih čet in topništva. Lovska letala so zbila dve angleški letali.
Vzhodna Alrika: Nadaljevale so se borbe na sudanskem bojišču ob živahnem sodelovanju naših letal.
Kenija: Naši oddelki so presenetili močno sovražnikovo kolono in ji prizadeli občutne izgube.
Nova nemška letala na Siciliji
Kairo, 27. jan. t. Associated Press poroča, da so na merodajnih mestih dobili poročila o prihodih številnih novih nemških letal v Sicilijo, predvsem vlleinklov 111«, torej strntoglavcev najnovejšega izvora. Nemško letalstvo je predvsem namenjeno za napade na angleške vojne ladje in vojna oporišča ter za borbo proti angleškim letalom v Albaniji.
Sovjetsko mnenje
Moskva, 27. jan.. t. Ass. Pres«: Glasilo rdeče armade, »Krasnaja zve/da«, objavlja daljši pregled vojnih dogodkov v Libiji in meni, da je položaj itulijanske vojske tamkaj postal resen. Dosedaj so Italijani tamkaj utrpeli hude izgube in je tako rekoč polovica vojske, s katero so razjiolagali, ujeta ali drugače postavljena izven bojišča. Sovjetski artnadni list meni, da si mora italijansko vojno vodstvo resno postaviti vprašanje če je v sedanjih okoliščinah sploh še mogoče usprSno upreti se in zadržati angleški sunek v Libiji. Moskovski list ne verjame, da bi se zaradi angleškega brodovja moglo Italiji posrečiti »praviti čez morje zadostno število vojaštva in tehničnega orožja — ki ga ima obojnega Italija doma v izobilju — medtem ko nikakor ni gotovo, da bi Nemčija zares hotela poskusiti vreči svoje čete, ki jih ima v Siciliji, čez morje, da bi Italijane v Libiji podprla. Dokler je v Sredozemskem morju angleško brodovje. je vjira-šanje vdora čez Sieilsk: preliv v Afriko podobno vprašanju nemškega vdora čez Rokav-ski preliv v Anglijo.
Graziani razrešen?
Ankara, 27. jan. t. Reuter: Turški radio je nocoj sporočil, da je bil maršal Graziani, vrhovni poveljnik italijanskih sil v Afriki in guverner Libije, razrešen svoje službe. Poročilo pa še ni uradno potrjeno.
Pred odločilnimi dogodki
padle na letalske lope in med letala, ki so sedela raztresena po letališču. Večje število teh letal je bilo poškodovanih. Drugi napad je bil
Curih, 27. ian. Ji. Kakor poroča rimski poli
etališču. Večje število teh ročevalec »Basler Nachrichten«, vlada v inero-
na letališče v Derni. Eno letalo se s teh poletov ni vrnilo.
V Vzhodni Afriki naše letalstvo pridno j>o-maga suliozemskim oboroženim silam pri prodiranju v Eritrejo. Bombe so bile vržene na Bdige in Tel lina, pri Narentu pa so bile bombardirane motorizirane sovražne čete. Druge skupine bombnikov, ki pripadajo južnoafriškim četam, so bombardirale Umm in Hagar ter letališče v Tellini. Vsa letala so se po doseženih uspehih vrnila.
Pred Derno
London, 27. jan. b. Ofenzive, ki so istočasno podvzete na raznih frontah v Afriki, se po poročilih iz vojnih krogov v Kairu razvijajo povsod tako, kakor je pričakovalo angleško vrhovno po-veljnišlvo. Na glavnem bojišču v Libiji je poslal general Wavel okrepitve v okolico Derne, katero so Italijani, kakor je nedvomno ugotovljeno, že prostovoljno izpraznili. Medtem so pa v okolici Derne še vedno boji. Italijanska taktika je taka, da Angležem onemogočajo hitri pohod na Benghasi.
Ce bi ne bilo tako, potem bi gotovo ne bilo treba generala Antonesca, da je stopil državi na čelo. Dežela in na-od sta se gotovo zavedala, da Železna garda ni kos svoji nalogi in da ne predstavlja narodne organizaciji, kakor si jo je bil zamislil pokojni narodni mistik Codreanu, ki se je bavil celo z mislijo obnove in poglobitve pravoslavja, ampak da se je izrodila v zmes najrazličnejših nezadovoljnih elementov. To je dokazala tudi ta vstaja, v kateri so legionarji pokazali zelo grde strani in manjvredne instinkte. Taki elementi so mogli rasti samo sredi ozračja skrajne zmede, nezadovoljnosti in usode, ki je namenila Romuniji zunanje in notranje udarce brez primere. Pri tetn pa ne smemo pozabiti, da so to tudi posledice grehov bivših romunskih režimov, ki jim ni bilo na ničemer drugem kakor na tem, da so obogatevali svoje pristaše in popolnoma zapostavljali blagor države nenasitnemu pohlepu tiste klike, ki je Romunijo izžemala Že za časa osmauske careviue.
dajnih krogih v Rimu kljub zadnjim neusjie-hom v Libiji mirno, še celo dobro razjKilo-ženj.e V Rimu opozarjajo na pomen zadnjega sestanka Hitler—Mussolini. Z nemške strani so bili na tem sestanku predloženi vojni načrti za skorajšno bodočnost, ki se popolnoma ujemajo z italijanskimi vojnimi cilji. Ti načrti so, kakor v Rimu na vseh straneh zatrjujejo, najobširnejši in obsegajo največje ukrepe. Ti načrti bodo prinesli največjo spremembo v mnogih delih Evrope. V poučenih krogih trdijo, da se kljub zanikanju v zadnjem času elela na tem, da se sklene sporazum med osiščnimi silami in Francijo, po katerem bi francoske vojne sile sodelovale v operacijah proti Angliji, posebno še proti angleškim vojnim silam na Sredozemlju.
Nadaljnje |>otrdilo za takšne optimistične predpostavke tiči v dejstvu, da je čez noč postalo aktualno vprašanje T u n i s a. V rimskih diplomatičnih in političnih krogih mnogo govorijo tudi o mogočnosti napada osiščnih sil na Gibraltar, o zbiranju nemških čet na Pirenejih, kakor tudi o pristopu Portugalske. Na katerem mestu se bodo začele operacije, se v Rimu ne govori, vendar pričakujejo, da se nahajajo pred odločilnimi dogodki, in to pred viharjem, ki lahko nastane vsak čas.
Nemci hočejo najprej uničiti angleško vojno brodovje v Sredozemskem morju, potem pa napasti v Afriki
Bern, 27. jan. t. Ass. Press poroča, kakor pravi, iz zelo verodostojnega vira, da so različne razlage, ki jih navajajo za sedaj že 7 dnevni letalski mir na zahodu, vse neresnične in iz zraka vzete in d« imajo Nemci povsem druge namene. Angleški uspehi v Sredozemlju so vojni načrt nekoliko spremenili. Pokazali so, da je Afrika za Italijo in s tem za velesile osišča brez vrednosti, dokler se v Sredozemlju
sprehaja angleško vojno brodovje. Zato da je nemški vrhovni generalni stan sklenil, da najprej uniči angleško brodovje v Sredozemskem morju. V ta namen da spravlja Nemčija na stotine svojih najboljših letal na sredozemske obale, kjer bo začela preganjati angleške vojne ladje in uničevati pomorska oporišča. Nemški glavni stan je mnenja, da se s pomočjo stotin bombnih letal in s pomočjo nemškega vojnega brodovja, ki ima mnogo podmornic, angleško vojno brodovje uniči. Potem šele bi prišli prevozi nemških in italijanskih divizij v Afriko, kjer da bi se naj začela protiofenziva in napad na Egipt.
Kdaj in kam... ?
Berlin, 27. jan. t Press Association: V berlinskih krogih poudarjajo, da se ameriškega posega v evropske dogodke ni treba bati. Nemčija je to vojno dočakala pripravljena in je tudi v vojni čas skrbno izkoristila v svoj prilog. Danes razpolaga z vsem evropskim ozemljem, kamor lahko napoti svojih 6 milijonov vojakov in dokler se bo Amerika pogajala, kako naj pomaga Angliji, bo vojna odločena v neprilog Anglije. Danes je samo še vprašanje, kam se bo obrnil velikanski nemški orožni stroj. Dve neznanki sta za javnost: kam in kdaj . .? Jasnost pa bo kmalu prišla, V Berlinu krožijo razna mnenja. Eni trdijo, da se bodo začeli razvijati novi dogodki na jugovzhodu Evrope, drugi menijo, da v Sredozemlju s posebnim ozirom na Francijo, tretji pa trdijo, da bo predmet napada Anglija. Naj se razvijejo dogodki kakor hočejo, skupnost in medsebojna povezanost med Nemčijo in Italijo pa bo ostala nedotaknjena. Nov dokaz za tc je dovoz novih nemških čet čez Brenner v Italijo Zanimivo je, da v Berlinu večkrat poudarjajo, da se Jugoslavija nahaja kol nekakšen otok sredi razburkanega morja. Nekateri listi spet pišejo, da bo treba spraviti razvoj vojne v sklad z vsemi velesilami, ki imajo in« terese na morskih ožinah pri Carigradu.
Zemunuka vremenska napoved: Ohladilo se bo od severa in se bo postopno zvedrilo. Sredi državo in v južnih krajih bo delno prevladovalo le oblačno vreme z dežjem in snegom. Pietežno vedro tpo » Primorju.
»Slovenec« »Samoupravi« ob njeni 60 letnici
Ob GO letnici je tudi »Sloveneer poslal »Samoupravi« svoje voščilo, k a turo zdaj prinaša list v izvirnem slovenskem besedilu, rekoč: »Ob 00 letnici »Samouprave« je uredništvo lista dobilo mnogo čestitk in voščil, med njimi tudi od »Slovenca«, kjer je rečeno; »Celih GO let je bila »Samouprava« glasilo Radikalne stranke, glasilo tistih idej med srbskim narodom, ki so bile in so predpogoj prave ljudske demokracije in ki so na kratko označene z eno besedo, katera je obenem tudi ime Vašega glasila. Od tistih dob, ko je val mladega in svežega ljudskega ter narodnega gibanja zavaloval med množicami srbskega naroda, je preteklo več ko GO let. Toda ideje, ki jih je tisto mlado gibanje v srbski narod vcepilo, so rodile svoje bogate in plemenite sadove. Na ideji ljudske politične, gospodarske in socialne svobode je bila zgrajena mogočna zgradba narodne svobode, katere temelj pa mora biti prava samouprava, ki je že pred GO leti bila vodilna ideja narodnega |>reporoda med srbskim narodom. Narouna svoboda Slovencev, Hrvatov in Srbov mora temeljiti na istih idejah narodne in ljudske samouprave, ki jo iz njih z zinago venčana, čeprav s krvjo stotisočev sinov oškrop-ljena, izšla obnovljena mlada Srbija pod vodstvom svoje velike kraljevske hiše Karadjordjevičev. Kot glasilo slovenskega naroda »Slovenec«, ki gleda za seboj 68 let dela in boja za slovenski narod, čestita bratskemu srbskemu listu ob tem jubileju. V teku teh 60 let je bilo mnogo prilike, da je ravno naš list od početka pa do danes sledil razvoj srbskega naroda, ki se je usmerjal v smislu mladih idej radikalne »Samouprave«. Kot slovensko glasilo sino že pred 60 leti pozdravljali vsako mlado in sveže ter zdravo gibanje med srbskim narodom. Toliko bolj pozdravljamo Vaš jubilej, ko smo danes Slovenci skupaj z brati Srbi in Hrvati združeni v skupno državo, kjer si prav zdaj vzajemno prizadevamo v veliki Jugoslaviji do konca uresničiti vse tiste velike in plemenite ideje, k; so nas združile in ki edine morejo Jugoslavijo napraviti čim močnejšo in popolnejšo. Rajni slovenski voditelj dr. Janez Kv. Krek, sobojevnik našega prezgodaj umrlega dr. Antona Korošca, je nekoč dejal o Jugoslaviji, ki pa je ni doživel, te-le besede: »En kraj, ena država, toda mnogo, mnogo svobode.« To pa je tista ideja prave ljudske in narodne samouprave, zaradi katere je »Samouprava« pred 60 leti stopila na plan.«
Belgrad in Jugoslavija — mozeg slovanstva
V Belgradu že več let izhaja časopis z naslovom »Slavenska misao«, ki je obenem glasilo istoimenskega gibanja. Ta list je v zadnji številki prinesel članek, kjer pod naslovom »Slovani, zdramite se!« kliče vse Slovane, naj zajx>čno veliko slovansko gibanje. Zlasti se v tem članku obrača do tistih mož v Jugoslaviji, ki stoje na velikih položajih po zaslugi slovanskega bratstva in slovanske vzajemnosti. Zlasti pa kliče jxxi svojo zastavo tiste, ki so študirali v nekdanji slovanski Rusiji ter so zdaj zlasti višji svečeniki srbske pravoslavne cerkve. II koncu pravi list: 'Kličemo jih in jih vabimo, naj nam pomagajo. Vaša dolžnost je podpirati sjovensko misel toliko bolj, ker sta zdaj Belgrad in Jugoslavija mozeg slovanstva.«
Latinsko-slovansko sožitje v Dalmaciji
Italijanski slavist Arturo Cronia, profesor na rfniverzi v Padovi, je izdal dve svoji deli, in sicer: »Riflessi dantesehi nella poesia popolare serbo-cro-ata«, kjer govori o dantizmu v srbsko-hrvatskih narodnih pesmih, ter »Riflessi della simbiosi lati-noslava in Dalmazia«, kjer se pieča z razvojem Dalmacije od rimskih časov do danes. Cronia dokazuje, da je latinsko-slovansko stapljanje posledica »visokega duha italijanske civilizacije, ki povsod prinaša življenje, jasnost in zaupanje, ne da bi iz[xxlkopavala obstanek ter ne da bi grenila dušo naroda, ki ga izobražuje. Prav tako pa je to stapljanje posledica asimilatoričnih sposobnosti Slovanov iz teh krajev (iz Dalniacii"), ki so jo vedno kazali do rimske civilizacije.«
»Hrvatski glas«
Kakor smo že poročali, bo mesto dosedanje »Hrvatske Straže« začel kot glasilo katoliških Hrvatov izhajati v Zagrebu »Hrvatski glas«. Kakor poročajo zdaj hrvatski listi, se bo to zgodilo že konec tega meseca. Za zdaj bo novi dnevnik izhajal v tiskarni »Tipografije«, dokler si tiskarna na Kaptolu ne kupi rotacijskega stroja. Zato bo novi list izhajal za zdaj v obliki »Jutarnjega lista«. Vodil ga bo poseben uredniški odbor.
Kaj je »Narodna odbrana«
Tednik »Narodna odbrana« prinaša v polemiki s hrvatskimi listi te-le jx>datke: »List »Narodna odbrana« je glasilo stare, najprej srbske, jx>tem pa jugoslovanske organizacije Narodna odbrana. Ta organizacija ima med Srbi včlanjenih 150.000 članov. Ima jih tudi nekaj desettisočev med Hrvati in Slovenci. Namen te organizacije je moralno dvigati in patriotično navduševati člane in prijatelje. Tudi danes, kakor nekdaj, ima za potrebno in koristno razširjati ideje o potrebi narodnega edin-stva južnih Slovanov ter varovati pridobitve, ki so bile dosežene zlasti v bojih srbskega naroda, kolikor ji dovoljujejo sredstva in razmere stoji na braniku narodnih in državnih idealov južno-slovanskih plemen ter vsekakor pomeni ter zastopa več kakor pa 100.000 organiziranih članov.«
Novega sarajevskega občinskega sveta ne bo
Zadnjič smo poročali, da je dosežen sporazum glede novega občinskega sveta v Sarajevu. Zdaj pa poroča »Hrvatski Dnevnik«, da je sj>orazum padel v vodo. Tako-le jx>roča: »Potem pa, ko bi bilo treba objaviti sporazumno listo, so nenadno nastale težave zaradi jx>dnačelnika, in sicer pod vplivom znane struje, ki nima interesa na tem, da bi v upravi mesta sodelovali Hrvati, Srbi in muslimani.« Nato list navaja številke sarajevskega prebivalstva, nakar nadaljuje: »Hrvatski zastopniki so vendarle pristali na to. da bodi število hrvatskih svetovalcev enako srbskim, čeprav je Hrvatov po gornji statistiki znatno več. Zahtevali pa so, da jim pripade mesto prvega podžupana, kar jim je bilo tudi priznano.« Nato list obžaluje, da se je to zgodilo, ker bi bili Hrvati radi sodelovali. Zdaj pa je edina rešitev ta. da se imenuje komisar namesto mestnega župana. V Mestno hranilnico pa naj trgovinski minister imenuje novo upravo in nadzorstvo, ki naj izvedeta novo uredbo o mestnih hranilnicah.
Slavnosti sv. Save v Belgradu
Slovesnosti po belgrajskih šolah se je udeležila tudi kneginja Olga ter kneževlča Aleksander in Nikola
Belgrad, 27. jan. m. Kakor vsako leto, so bile tudi letos proslave pruznika sv. Save. V Belgradu so počivali vsi javni in privatni uradi, zaprte so
bile vse trgovine ter vse ljudske, srednje in visoke šole, ki so priredile svetosavsko proslavo z izbranim sporedom. Proslavo je imelo tudi dobrodelno belgrajsko žensko društvo, katere se je udeležila tudi Nj. Vis. kneginja Olga ter sama prižgala slav-sko svečo. Kneževiča Aleksander in Nikola sta se udeležila proslave na II. moški gimnaziji, kjer so ju prisrčno pozdravili.
Svetosavsko proslavo je priredilo belgrajsko vseučilišče Proslave so se udeležili: zastopnik Nj. Vel. kralja brigadni general Peter Petrovič, belgrajski nadškof msgr. Ujčič, patriarh Gavrilo, člani kraljevske vlade: prosvetni minister dr. Krek, zunanji minister dr. Cincar Markovič, pravosodni minister dr. Laza Markovič, prometni minister inž. Bešlič, diplomatski zbor so zastopali: francoski, angleški, italijanski, romunski in belgijski poslanik. Na koncu proslave je prebral seznam dijakov, nagrajenih s svetosavsko nagrado rektor vseučilišča. S prvo nagrado Nj. Vel. kralja 10.000 din je bil nagrajen Jovan Kovačevič, študent filozofije. Belgrajsko vseučilišče je razdelilo za 122.000 din nagrad. Za v bodoče je odobril potrebni kredit za nagrade tudi .zunanji minister, in sicer za vsako leto dve nagradi po 2000 din za akademika prava in nagrado 5000 din za doktoranda prava, ki bo izdelal najboljšo doktorsko disertacijo. Za prihodnje leto je zunanji minister izrazil željo, da bi se za razpis upošteval naslov: Nevtralnost in položaj nevojskujočih se držav. — Pravni položaj (pravice in dolžnosti) nevtralnih in nevojskujočih se držav.
Prosvetni minister dr. Krek se je poleg zgoraj omenjene proslave udeležil svetosavske proslave na visoki gospodarski komercialni šoli in glasbeni akademiji. Zvečer pa bo prisostvoval svetosavske-mu plesu, ki ga priredi vseučiliški odbor v vseh prostorih častniškega doma.
Belgrad, 27. januarja. AA. Danes je višja žen-
ska obrtna šola v Belgradu slovesno praznovala šolskega patrona sv. Sava. Pri proslavi je bila tudi Nj. kr. Vis kneginja Olga, ki je nadomesto-vala domačinko slave Nj. Vel. kraljico Marijo. Točno ob 10.30 je v spremstvu dvorne dame ge. BuhiČ-Gjalske stopila kneginja Olga, katero so na vhodu sprejeli upravnica Markovičeva in predsednica društva Popovič s članicami uprave, skozi š|>alir učer.k v dvorano. Ena od učenk je kneginji izročila šopek cvetja Po cerkvenem obredu je bil izveden koncertni program, pri katerem je bila ves čas navzoča kneginja Olga. Svečanost je bila " končana ob 12, nato pa je kneginja Olga zapustila dvorano navdušeno pozdravljena od učenk to šole, ki so kneginjo spremile do izhoda.
Belgrad, 27. januarja. AA. Proslave sv. Save na državni moški gimnaziji sta se udeležila tudi Nj. kr. Vis. knez Aleksander in knez Nikola.
Belgrad, 27. januarja. AA. V veliki dvorani druge moške gimnazije je bila danes svečana proslava sv. Save. To tradicionalno proslavo sta povzdignila s svojo navzočnostjo Nj. kr. Vis. knez Aleksander in knez Nikola. Ob 10.15 sta oba kneza v spremstvu ordonančnega častnika, kap. 1. razreda Matije Pajiča, prišla v gimnazijo. Pred vhodom ju je pozdravil pomočnik maršala dvora dr. Ivan Babič Gjalski, pri vhodu v dvorano pa so Nj. kr. Vis. sprejeli domačin slave inž. Aleksander Ackovič, ravnatelj druge moške gimnazije Nikola Polovin in prol. Kali nič. Pozdravljena od vseh navzočih z vzkliki »živeli«, sta visoka gosta skozi špalir učencev odšla na svoja mesta. Takoj jx> prihodu obeh knezov se je začel cerkveni obred. Nato je prof. Kovačevič imel predavanje o »dveh skupnih obletnicah«. Gostje so poslušali predavanje z velikim zanimanjem. Nj. kr. Vis. knez Aleksander in knez Nikola sta se udeležila svetosavske proslave na tej gimnaziji zaradi tega, ker je njun oče, Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle, dovršil vseh osem razredov gimnazije kot reden učenec na tej šoli in je maturiral junija 1912. leta.
Radijska oddajna postaja v Skoplju blagoslovljena
Govorila sta predsednik vlade g. Cvetkovič in poštni minister dr. Torbar Politična tišina v Belgradu — Odmevi dr. Kulovčevih govorov
Belgrad, 27. ian. m. Številne svetosavske slovesnosti so dale danes piestolniei čisto prazničen značaj. Svetosavski praznik so izrabili tudi nekateri člani vlade, ki so odpotovali deloma na svoje domove, deloma pa na politične sestanke, katere so imeli s svojimi sodelavci.
Predsednik vlade Dragiša Cvetkovii je prebil včerajšnji dan v Nišu, od tod pa odpotoval v Skop-Ije, kjer so blagoslovili novo radijsko oddajno postajo. V Skoplju so predsednika vlade pozdravili in slovesno sprejeli vsi zastopniki vojaških in civilnih oblasti. Od članov kraljevske vlade sta bila še navzoča poštni minister dr. Torbar in minister za telesno vzgojo Dušan Pantil. Poleg omenjenih ministrov so prisostvovali otvoritvi še poveljnik ar-madnega zbora 1 li ja Braiii in še številni zastopniki vojaških in civilnih oblasti. Ob tej priliki sta govorila predsednik vlade in poštni minister in poudarila važnost današnjega kulturnega dogodka za Južno Srbijo od Zedinjenja pa do danes.
Ministri, ki so ostali v Belgradu, so zastopali kraljevsko vlado na svetosavskih proslavah.
V političnem pogledu je bila v Belgradu danes tišina. Jutrišnji dan bo v p'olitičnem pogledu živahnejši, ker se bo vrnil predsednik vlade Dragiša Cvetkovič z obema ministroma iz Skoplja, iz Ljubljane pa predsednik dr. Kulovec. Njegova včerajšnja govora na občnem zboru Kmečke zveze in na sestauku železničarjev JRZ objavlja tukajšnje časo-
pisje na vidnem mestu, kakor tudi vse druge sestanke, ki jih je imel g. predsednik v Ljubljani.
Nova radio postaja v Skoplju
Trde besede med Japonsko in Ameriko
Japonska želi pomagati Siamu proti Indokini
Vojna Siam—Indokina
Tokio, 27. jan. t. Associated Press: Za napadom zunanjega ministra Macuoke včeraj v nedeljo, na politiko Združenih držav Severne Amerike, je sedaj prišel napad na Ameriko od strani japonskega ministra za vojno mornarico. Macuoka je poudaril, da se Japonska ne boji nobenih groženj. Japonska proti Ameriki nima nobenih zlih namenov, toda če bi Amerika nadaljevala s svojo izzivalno politiko, bo morala sama sebi pripisati posledice. Na azijskem prostoru Japonska Ameriki ne dovoljuje vmešavanja, kakor se tudi Japonska ne vmešava v ameriške zadeve. Mornariški minister pa je danes ponovil skoraj iste misli ter pristavil, da se motijo tisti, ki mislijo, da je japonsko vojno brodovje po dolgi vojni s Kitajsko kakorkoli že prizadeto. Japonska vojna mornarica je pripravljena, da stori svojo dolžnost, če bi Amerika s svojo politiko, ki Japonski ne da dihati, sprožila spor na Tihem morju. Japonska vojna mornarica da je dovolj močna, da na življenjskem prostoru Japonske z uspehom brani vse interese domovine.	*
Šanghaj, 27. jan. t. AFI. Japonska vojna mornarica izkrcava že dalje časa čete v Hajiongu, in 6icer z dvojnim namenom: 1. hoče izvajati pritisk na Indokitajsko, da bi bila popustljiva napram Siamu; 2 pa hoče pripraviti ofenzivo proti Kuningu na južnem Kitajskem poslužujoč se junanske železnice. Močno japonsko vojno brodovje pa križari pred indokitajeko-košinšinsko obalo.
Kot dokaz za te namene navajajo izjavo japonskega zunanjega ministra Macuoke v nedeljo, pred proračunskim odborom v senatu, ko je dejal, »da si Japonska prepoveduje vsako vmešavanje Amerike in kogarkoli v azijske zadeve. Pravico do posredovanja med Indokino in Siamom ima samo Japonska in nihče drugi«. Drugi dokaz pa je izjava japonskega posla-poslanika v Bangkoku (siamska prestolnica) ameriškim časnikarjem, ko je dejal, da se »Japonska veseli siamskih uspehov in da je srečna, ko vidi, kako moč Siama raste«. Pogajanja za premirje se bodo začela v Hanoju prihodnjo sredo.
Knez Konoje o vojni s Kitajsko
Tokiu, 27. jan. t. Domei. Ministrski predsednik knez Konoje je v proračunskem odboru parlamenta imel daljši go*or, v katerem je omenil tudi položaj na Kitajskem. Dejal je. da traja vojna s Kitajsko sedaj že peto leto a še vedno ni nikak-šnega upanje na konec. Obrambna ministrstva za to niso odgovorna Odgovornost za to nosim samo jaz Hudo leži na meni odgovornost pred prestolom in pred japonskim narodom, da je bilo že na stotine milijonov jenov potrošenih, da je padlo že na tisoče vojakov, a da vojne še ni konec. Trudil se bom, da se ta položaj čimprej spremeni. I,n to bo moje zadnje delo za državo,
Bangkok, 27. januarja. (Reuter.) Vrhovno po-veljništvo siamskih oboroženih sil sporoča, da se borbo med siamskimi in francoskimi četami brez prenehanja nadaljujejo. Poročilo pristavlja, da so potekale včerajšnje operacije na vseh bojiščih. Dalje poročilo jroudarja, da siamsko letalstvo še naprej bombradira francosko utrjeno mesto Ni-guson. Na severnem bojišču so siamske čete začele zasedati indokitajsko ozemlje pri Luangi-rabangu.
Hull o odnošajih z Japonsko
Washington, 27 jan. t. Associated Press poroča, da je imel danes Hull na lajni seja senata govor, v katerem je povedal, da so bili vsi napori ameriških Združenih držav, da bi prišlo do pametnega
Občni zbor Akademske zveze
Ljubljana, 27. januarja. Danes se je nadaljeval občni zbor osrednje organizacije slovenske katoliške akademske mladine, ki je bil v četrtek prekinjen. Po izčrpni debati je sledila točka o spremembi pravil, ki eo bila fpremenjena v eni točki. Izvoljen j* bil sporazumno nov odbor, v katerem so zastopana vsn včlanjena društva. Novi predsednik AZ g. Ivo Cerjak jo po izvolitvi izjavil, da l»o novi odbor delal r duhu edinosti in strnjenoeti katoliške aka-drfms-ke mladine, ki hoče biti zvesta Bogu, narodu in dižavi
Italijanski listi o naši novi vladi
Rim, 27. jan. b. V komentarjih italijanskih listov ob imenovanju dr. Kreka za prosvetnega ministra in dr. Kulovca za ministra brez listnice na-glašajo, da te spremembe v jugoslovanski vladi nikakor ne bodo spremenile jugoslovanske politike niti na znotraj, niti na zunaj Z vstopom teh dveh Slovencev v vlado g. Cvetkoviča je položaj še bolj utrjen.
Dr. Josip Andrič prejel visoko slovaško odlikovanje
»Hrvatska Straža« poroča: G. dr. Josip Andrič, pisatelj in urednik Hrvatskega književnega društva sv. Jeronima je pretekle dni bil na Slovaškem. Ob tej priliki ga je predsednik slovaške republike msgr. dr. Josef Tiso odlikoval z redom kneza Pri-bine. To je zelo visoko in redko odlikovanje slovaškega predsednika, ki ga je doslej dobil samo bivši kralj Karel in še en odlikovanec. Dr. Andrič je obenem prvi Hrvat, ki'ga je odlikovala Slovaška. To izrazito odlikovanje je obenem visoko priznanje našemu odličnemu sodelavcu za njegovo delo pri spoznavanju Slovaške in Slovakov med Hrvati.
Napredovanja profesorjev
Belgrad, 27. jan. m. S svetosavskim ukazom je napredovalo okoli 400 profesorjev in učiteljev veščin na srednjih in učiteljskih šolah. Med temi: v IV-ls dr. Ilc Josip v Ljubljani; v IV-2s v Ljubljani: Rafael Bačar, Branka Golubovič in Janez Mežan; v Mariboru: Danica Glinšek in Bogo Teply; v Celju: Ivan Mlinar; v Belgradu: Fran Mehle; v Pirotu: Helena Us-Lipovšek; v V. sk: v Ljubljani Fran An-čik, Silvo Breskvar, dr. Peter Zavrtanik, Ivan Moli-naro, Rajko Pirnat, Lojze Sivec, dr. Stanko Gogala, Željeznov Ivan, Željeznov Marija; v Novem mestu: Stane Jurko; v Kranju: Boris Rupnik; v VL sk.: v Ljubljani: Miroslav Adlešič, Anatol Andrič, Ciril Arko, Franc Ahlin, Emilija Brane, Danilo Fon, Ljudmila Kalin, Elizabeta Kozina, dr. Ferdo Kozak, Anica Kosovel, Diva Kuljiš, Stanko Sever, Vlasta Tominšek, dr. Fran Tomšič, Milan Cigler, Ciril Šle-binger; v Mariboru: Lojze Žužek, Marija Kovač, Milica Ostrovška, Stanko Sila, Jan Šedivy; v Celju: Cvetko Ščuka; v Kranju: Andrej Kocjan, Ana Štirn, Martin Fortuna; v Ptuju: Anton Oven; v Novem mestu: dr. Alojz Turk; v Kočevju: Miroslav Gorše; v Belgradu: Draga Radulovič-Mrak; v VIL sk.: Olaf Globočnik v Ljubljani.
Iz banovine Hrvatske
Zagreb, 27. jan. b. Danes je na iniciativo bana dr. šubašiča bila konferenca okrajnih načelnikov iz 34 okrajev banovine Hrvaške s severovzhodnega dela. Konferenca se je začela ob 10. Konferenci je predsedoval podban dr. Ivo Krbek. Na tej konferenci so posamezni okrajni načelniki poročali o prisilnem odkupu pšenice in pšenične moke ter o težavah, s katerimi se morajo pri tem boriti. Razpravljali so o vseh tozadevnih vprašanjih. Na podlagi dosedanjih izkušenj pri prisilnem odkupu, so ]x>samezni okrajni načelniki izražali svoje predloge o načinu odkupa. Obenem so dajali pojasnila vsi šefi oddelkov za trgovino in obrt, kakor tudi za kmečko gospodarstvo ter glavni ravnatelj Pogoda.
Zagreb, 27. jan. b. Danes dopoldne je predsednik dr. Maček obiskal bana dr. Šubašiča in ostal pri njem nekaj časa. Potem je ban sprejel ministra dr. Smoljana.
Zagreb, 27. jan. b. Politične oblasti so danes razpustile glavno podružnico Jugoslovanske Matice za banovino Hrvaško, Policijski uradnik je zapečatil njene prostore.
200 orožnikov preganja pobegle kaznjence
Varaždin, 27. jan. b. Pobegle kaznjence vedno bolj na široko preganjajo po Zagorju. Pri Ca-kovcu je padel od razbojniške roke orožnik Nikola Radkovič. Število orožnikov, ki preganja begunce, se je povečalo sedaj na dve sto.
sporazuma z Japonsko, brezplodni. Ameriška vlada da jih ne bo ponavljala. Besedo ima sedaj Japonska.
IfaHjani so Tobruk hrabro branili
Angleški listi, ki popisujejo padec itali- . padov, zlasti na vzhodnem in zahodnem delu janske trdnjave Tobruk, priznavajo, da so se I mesta. Tudi v mestu so bila utrjeno strojnična
gnezda izvrstno zakrita m je padl-j precej
tansKe trdnjave lobruK, p Italijani hrabro branili. Največje težave, tako pišejo omenjeni angleški listi, so imele napadalne čete, ker so morale premagati zelo močno in spretno utrjene postojanke med zunanjim trdnjavskim pasom in pristaniščem. Obrambni sistem je bil zgrajen na globino. Angleške čete, ki so naskakovale Tobruk, so bile sestavljene iz oddelka tankov, kateremu je neposredno sledila avstralska pehota. Levo in desno od napadalnih oddelkov so bili drugi angleški polki in francoske čete. Avstralskim pionirjem se je hitro posrečijo, da so napravili vrata v žične ovire. Na teh mestih so udrli tanki in hitro premagali italijanske topniške postojanke. V nndaljnein prodiranju pa je avstralska pehota naletela na močno zavarovana strojnična gnezda, ki jih je enega za drugim zavzemala z bajonetniin napadom. Po dveh urah trdega boja je bil več kilometrov široki pas, |>osejan z utrjen mi gnezdi, v katerih so bile strojnice in metalci min, prekoračen. Tako so napadalne črte dospele do postojank težkega topništva. Tu ni bilo več tolikega od|>orn, ker so Avstralci s pomočjo tankov hitro obkolili poedine baterije in jih razorožili. Na tu način jt bila pot v mesto prosta. A še vedno $e je bilo treba boriti s
I posameznimi oddelki pehote, Iti je. bila zakopana v utrjenih rovih. Tudi v samem mestu Tobruku je prišlo pri čiščenju do vročih spo-
Avstralccv v pouličnih bojih.
Medtem je število ujetnikov hitro naraščalo. Proti poldnevu je velik italijanski irans-port ujetnikov naenkrat zašel v močen zaporni ogenj italijanskih baterij, pri čemur je mnogo ujetnikov padlo. Na obširnem ozemlju, ki obsega več kvadratnih kilometrov, so britanske čete še popoldne naletele na odpor, fieči ie treba, da je italijanske čete prevevala volja, da se odločno branijo in so ungleške čete imele dosti težjo nalogo kokor pri Bardiji.
V pristanišču leži potopljena križarka iSan Giorgio« in ena velika petrolejska ladja. Sicer pa je celo notranje pristanišče podobno velikemu pokopališču za ladje. Velika skladišča za nafto in blagovna skladišča so zgorela. Število ujetnikov dosega 25.000. Mesto je branila ena cela italijanska divizija, potem deli neke druge divizije, razen tega velika trajna posadka trdnjave in močni oddelki topništva. V ujetništvo je padel glavni stan 22. arinad-nega zbora.
Tobruk je od egipčanske meje oddaljen 120 km, Derna pa !MX> km. V Derni bodo Angleži dobili močne vrelce žive vode, medtem ko so v Tobruku le arteški studenci. Derna je glavno mesto enako imenovane province in št^je 15.000 prebivalcev.
Antonescu je obvladal upor
Po vsej državi je oblast prevzelo vojaštvo — Judovski predeli v Bukarešti opustošeni — Mrtvili je več tisoč
Istambul, 27. jan. t. Ass. Press javlja naslednje poročilo iz BukareSte:
Generalu Antonescu se je posrečilo, da je premagal upor legionarjev Železne garde, ki ga jo organiziral in vodil sam podpredsednik vlade Horia Sima skupno z notranjim ministrom Petro-vicescom. Vso oblast v državi je zaenkrat prevzela vojska, ki straži vsa javna poslopja v državi, vse železnice, vse važnejše industrije, elektrarne, vse telefonske in brzojavne naprave ter vodovode. Za prestolnico velja Se naprej uredba, da nikomur po 10. uri zvečer ni dovoljeno na ulico. Iz vseh krajev države pa vodijo v Bukarešto kolovodje legionarjev, ki so bili prijeti in bodo sedaj sojeni po hitrem sodu. Potrjujejo se tudi poročila, da je bil Hora sima prijet. Skrival se je v glavnem stanu legionarjev v Bukarešti in ga je izdal eden od zarotnikov, ki so mu obljubili svobodo in visoko vsoto denarja. Vse državne meje je zastražila armada. Ponekod v Bukarešti in po večjih mestih v notranjosti države se še sliši streljanje. So še nekatera manjša ognjišča, na primer v Transilvaniji, kjer morda upor še tli dalje, toda v glavnem se sme reči. da je legionarskega upora konec in da je general Antonescu, ki bi moral biti ubit, odnesel popolno zmago.
Upor legionarjev je v Bukarešti povzročil veliko razdejanje. Legionarska sodrga, ki se ji je priključilo še mnogo temnih obrazov iz predmestij, je priložnost bojev po bukareških ulicah izkoristila in je začela načrtno pleniti trgovine in zasebna stanovanja. Posebno so trpeli okraji, kjer prebivajo Judje odnosno kjer imajo Judje glavne trgovine. To sta mestna okraja, ki sta poznana pod imeni Vkarešti in Didešti. Tamkaj je skoraj vse izropano, trgovine in zasebna stanovanja. Pogled na te kraje je strašen -Ce bi bile padle bombe, bi ne bile mogle napraviti hujših razdejanj. Med ropanjem je drhal tudi pobijala vsakogar, kdor ji je prišel pod roko. Tako ležijo po teh krajih še celi kupi mrličev, med katerimi sedaj pod nadzorstvom oblasti svojci iščejo svoje sorodnike in prijatelje. Trupla, ki jih najdejo, spravljajo sedaj v zavod za prosekturo na medicinski fakulteti. Tamkaj ležijo po tleh velike vhodne veže do golega slečena trupla, na stotine žrtev legionarskega pokolja. Zdravniki, ki vsakega mrliča pregledajo, namreč nimajo prostora, kamor bi jih položili, dokler jih svojci ne pridejo iskat. Grozen je vtis, ki ga mora dobiti vsakdo, ki je gledal, kako svojci med golimi trupli iščejo znane jim poteze po obrazih, ki vsi izražajo strašne trenutke, ki so jih žrtv.e preživele tik pred svojo mučeniško smrtjo.
Število smrtnih žrtev ni znano. Oblasti jih ne bodo objavljale. Nekateri menijo, da jih je od 2000 do 3000 samo v Bukarešli, v notranjosti državo pa spet gotovo več sto, če ne več tisoč, kajti borbe v Brajli, Galacu, Jašiju in v Transilvaniji so bile krvave.
Najnovejša poročila pravijo, da bo general Antonescu sedaj sestavil novo vlado, v katero bo poklical več zvestih generalov, kakor tudi nekaj legionarjev, v katere ima zaupanje in s pomočjo katerih bo sam prevzel vodstvo legionarskega gibanja. Toda kljub temu prevladuje v romunski prestolnici vtis, da viharja še ni konec in da čakajo državo nove, morda celo hujše preizkušnje.
Generalska vlada
Bukarešta, 27. jan. m. Danes popoldne je vodja države general Antonescu sestavil novo vlado, ki bo vodila romunsko državo k redu in miru. Nova vlada je sestavljena takole:
predsednik ministrskega sveta in začasni zunanji minister general Antonescu, vodja države;
vojni minister general Josip Jakobici, bivši poveljnik armadnega zbora;
notranji minister divizijski general PopeScu; prosvetni minister divizijski general Radu Rozeti, tajnik romunske Akademije znanosti;
minister brez lisUnce Mihailo Antonescu, bivši pravosodni minister;
finančni minister brigadni general N. Stanescu; minister za narodno gospodarstvo brigadni general Potopeanuj
prometni minister in minister za javna dela divizijski general Georgescu;
kmetijski minister armadni general Jon Sicitiu, bivši načelnik generalnega štaba;
propagandni minister vseučiliški profesor Nikifor Crajnic, bivši propagandni minister v vladi Gigurta;
pravosodni minister George Dokon, kasacijski sodnik;
minister za gospodarsko koordinacijo podpolkovnik Nikola Dragomir;
minister za socialno politiko in ljudsko zdravje vseučiliški profesor Peter Tomescu;
državni podtajnik v vojnem ministrstvu general Konstantin Pantaziuj
državni tajnik za oboroževanje general Dobrej državni podtajnik za letalstvo in mornarico komandir Ginescuj
državni podtajnik za kolonizacijo in evakuiranje prebivalstva general Evgen Zvidanek, bivši maršal dvora blagopokojne romunske kraljice Marije.
Razen teh bodo že imenovani trije državni pod-tajmiiki. Novi ministri so že nocoj prevzeli svoje
Horia Sima ustreljen?
Bukarešta, 27. jan. t. Associated Press poroča, da sta bila bivši podpredsednik vlado Horia Sima in bivši notranji minister Petrovicescu ustreljena.
Turška ugibanja o nemških četah v Romuniji in o posledicah, če bi Grčija ne pristala na mir
Istambul, 27. jan.: t. Anatolska agencija: Tukajšnji list »Yeni Sabah« objavlja daljši članek o vprašanju nemških čet v Romuniji. List meni, da imajo Nemci sedaj že okrog 160.000 mož svojih čet v Romuniji. Toda še vedno prihajajo nove čete s pripadajočim mehaničnim orožjem. List izraža prepričanje, da se bo spomladi, ko bodo Nemci imeli svojih 300.000 mož v Romuniji, na jugovzhodu Evrope nekaj zgodilo. C?o se do takrat Grčija ne bo vdala raznim pritiskom in ne bo sklenila ločenega miru z Italijo, je moaoče, da bodo Nemci poslali svoje čete skozi Bolgarijo v Solun, da naredijo konec grško-italijainski vojni. »Yeni Sabah« pravi, da je veliko vprašanje, če se bo Bolgarija uprla takšnemu prehodu tujih čet skozi svoje ozemlje, in če bi bil njen odpor sploh
uspešen. Na vsak način pa niora biti pripravljena Turčija, piše list, na razne možnosti. Turčija je poleni izpostavljena nevarnosti, da liosporsko in dardanelske ožine napadejo Nemci z dveh strani, s suhega bolgarskega ozemlja ter z morja od romunske in bolgarske črnomorske obalo ter morda celo z egejske obale. Turška vlada da je že večkrat poudarila, da bi vsak vpad v Bolgarijo smatrala kot ogražanje turško varnosti. Sicer pa so so o teh vprašanjih v vseh podrobnostih pomenili angleški in turški generali, ki so prod nekaj dnevi imeli posvetovanja v Ankari.
Bolgarski vojni minister o »bolgarski trdnjavi, ki je ne bo mogoče osvojiti«
Sofija, 27. januarja. Vojni minister Daskalov je imel včeraj govor v Dobriču v južni Dobrudži. Govoril je na slovesnosti posvetitve zastav bojevnikov. Med drugim je rekel:
Svet preživlja usodne dneve. Rišejo so nove meje držav. Pri takih razmerah inora tudi bolgarski narod računati na svojo odgovornost. Združite se z napori vseh Bolgarov in tedaj bo uaša država postala trdnjava, ki je ne bo mogoče osvojiti.
Ob izročitvi zastave je general Daskalov rekel: Samo s skupnim naporom bomo ustvarili tisto trdno steno, ob kateri si bodo razbili svoje glave vsi tisti, ki hočejo služili tujim koristim.
Nato je general Daskalov odšel na vojaško pokopališče in položil venec na grobove bojevnikov iz svetovne vojne. Pri teh bojih je bil tudi sam ranjen.
Grof Štefan Csaky umrl
Budimpešta, 27. januarja. t. MTI. Snoči je po daljši bolezni umrl zunanji minister grof Štefan C s a k y. Pri smrti velikega madžarskega državnika je bil poleg članov njegove družine tudi predsednik vlade grof Tcleky z večjim številom članov svoje vlade. Novica o smrti grofa Csakyja je bolestno odjeknila po vsej Madžarski, kjer je mladi zunanji minister slovel kot mož, ki je med madžarskimi povojnimi državniki največ prispeval k dvigu madžarske moči in slave,
Grof Štefan Csaky je umrl v sorazmerno mladih letih. Saj še 45 let ni izpolnil. Do leta 1938. prav za prav ni prišel mnogo pred javnost. Služboval je v diplomaciji in tamkaj šel po lestvici diplomatične kariere hitro naprej kakor vsi mladi madžarski diplomatje, ki pripadajo starim plemiškim družinam. Rodbina Csakyjev pa je med najstarejšimi madžarskimi rodbinami, iz katere je izšlo že mnogo slavnih državnikov in vojskovodij. L. 1938 je bil svetnik madžarskega poslaništva v Rimu. Takrat je prišel klic naj se vrne na Madžarsko. Takoj je stopil v ospredje velikih evropskih dogodkov. Kot šef kabineta takratnega zunanjega ministra Kanye je namreč prevzel vodstvo vseh priprav za razdelitev češkoslovaške države in za priključitev južnega dela Slovaške Madžarski. Potoval je v Rim. kjer je bil dobro znan, potoval je v Varšavo, kjer je imel vplivne sorodnike. Na obeh straneh je pripravil in ugladil diplomatično pot do cilja, ki si ga je postavil. Priključitev Avstrije k Nemčiji v marcu 1939 je našla Madžarsko pripravljeno. Burni septembrski in oktobrski dnevi 1939, ko se je rušila Češkoslovaška, tudi. Spet je Csaky potoval najrej v Varšavo (dne 10. oktobra) potem pa k Mussoliniju (dne 14. oktobra), ter vse tako zgladil, da je Madžarska prijavila svoje zahteve in jih napram novi Slovaški tudi še pred zimo uveljavila. V decembru 1939 je Kanya odstopil in je Csa-ky prevzel vodstvo zunanje politike. Zelo okreten, nagel v svojih odločitvah, bister za vsako priložnost, ki se je pojavila na obzorju, je Csaky krmaril madžarsko iadjo skozi viharno leto 1940 z velikim uspehom. Velesili osišča sta mu prisodili Podkar-patsko Ukrajino. Potem je prišla romunska kriza, ki jo je Csaky v septembru s pomočjo Nemčije in Italije zelo ugodno rešil v prilog Madžarske, ki je dobila ves severni del Transilvanije. Csaky je nato dosegel, da se je Madžarska kot zaveznica pridružila trojni zvezi (Nemčija—Italija—Japonska) ter tako usodo madžarske države popolnoma navezal na trojno zvezo. V decembru lanskega leta se mu je uresničila tudi želja, da spravi odnošaje z Jugoslavijo na čisto. V Belgradu je bil podpisan pakt o večnem prijateljstvu med Madžarsko in Jugoslavijo. To je bilo v decembru lanskega leta in grof Csaky je bil sam osebno gost naše države. Takrat je obiskal tudi Slovenijo, se udeležil lova v Kamniški Bistrici nato lova na sulce na Savi pri Litiji. Ko se je vrnil v Budimpešto se mu je zdravstveno stanje poslabšalo. Bolehal je na ledvicah in imel zelo rahlo srce. Bolezen ga je končno pobrala. Za Madžarsko je bil velezaslužen državnik. Imel je pred seboj še dolgo blestečo kariero. Šele lani se
Neresnične govorice o položaju v Severni Italiji
Rim, 27 jan. t. Italijanski listi danes prostodušno objavljajo vsebino govoric, ki jih je angleška propaganda raznesla o položaju v Italiji. Italijanski listi prinašajo vse podrobnosti, ki da jih je angleškt
in za njim ameriški radio včeraj popoldne in davi širil po svetu o razmerah, ki da so nastale v severni Italiji. Italijanski tisk v tej zvezi ogorčeno zanika resničnost teh poročil, ki jih je treba smatrati kot izliv zlonamerne angleške propagande, ki pa so popolnoma izmišljena. Italijanski listi pristavljajo, da razumejo, da bi Angležem vse to, kar si izmišljajo o Italiji, bilo všeč, če bi bilo res, toda Angleži da še ne poznajo duha fašistične Italije, ker sicer bi si ne izmišljali poročil, katerim se mora vsak Italijan smejati.
Vsebina teh govoric, Id sta jih Sirila angleški in ameriški radio pa je naslednja; V gornji Italiji, predvsem v Milanu in v Turinu, da so izbruhnili zaradi zadnjih vojaških dogodkov v Afriki in v Albaniji, kakor tudi zaradi prisotnosti nemških čet v Italiji, veliki nemiri. Uporne množice da so zasedle v Milanu in v Turinu več javnih poslopij in nekatere to-
varne. Pri prvih spopadih z vojaško silo, da so uporne množice ubile nekaj častnikov — angleški radio-poročevalec je vedel celo povedati o treh generalih, ki da so bili ubiti — ter da je več sto ranjenih in mrtvih. Ker da se italijanskim četam ni posrečilo neredov ustaviti, so baje prišle na pomoč nemške čete, k; da se v celih trumah vale čez Brenner in zasedajo severnoitalijanska mesta. Tudi v Trstu da so baje nemške posadke. Sicilija da je vsa pod nemška zasedbo. Pisma, ki prihajajo iz Italije, da nosijo že cenzurne žige nemške pojicije. Nadalje, da so se spuntali že oddelkj redne vojske in da morajo nemške čete varovati častnike pred vojaki. Nadalje, da se po vsej Italiji širijo letaki s pozivi, da naj vsi zaupajo kraljevski dinastiji, maršalu Badogliu, vse ostalo pa da se bo že uredilo. In podobne izmišljotine.
Na merodajnih mestih v Rimu izjavljajo, da b"o že prišel čas. ko bo italijanski narod znal na pravi način zanikati takšne klevete, ki se širijo na njegov račun. Takrat da bo svet ostrmel pred strnjenostjo italijanskega naroda okrog fašistične zastave in okrog svojega voditelja.
je poročil in je bil v svojem družinskem življenju ves srečen. Pa je prišla smrt, ki ga je nenadno podrla. Jugoslavija, s katero je podpisal svoj zadnji veliki mednarodni akt, namreč pakt o večnem prijateljstvu, ga bo ohranila v najlepšem spominu kot državnika, ki je dejansko pokazal, da hoče biti naš prijatelj v težkih dneh.
Vtis v Belgradu
Belgrad, 27. jan. m. Vest o smrti madžarskega zunanjega ministra grofa Štefana Csakyja se je danes bliskovito raznesla po prestolnici, in zadela vse, ki so imeli kdaj priliko priti v stik z njim. Po poročilih ie Budimpešte, se je grof Csaky zelo veselil skro-rajšnjega obiska jugoslovanskega zunanjega ministra dr. Cinkar-Markoviča v Budimpešti ter izmenjave ratifikacijskth listin o sklenitvi večnega prijateljstva med Jugoslavijo in Madžarsko. Kljub težki bolezni je hotel osebno priti na sejo madžarskega parlamenta, na kateri bi bi! potrjen ta sporazum. Previdnost božja je odločila drugače!
V znak žalosti je madžarsko poslaništvo izobesilo madžarsko zastavo na pol droga. Danes 60 madžarskemu poslaniku izrekli sožalje vsi člani diplomatskega zbora v Belgradu Iskreno sožalje zaradi smrti madžarskega zunanjega ministra je v imenu kraljevske vlade izrazil zunanji minister dr. Cincar-Markovič.
Žena je ona, ki določa okus In kulturo svojega časa. Za sodoben dom si Izbere
4-ELEKTRONSKI SUPER SPREJEMNIK
ORION
RADIO 15 O
RADIO d.z 0.1.. UUBUANA. Mlkloiiieva KJta 7 RADIO VAL, UUBUANA. Dalmatinova ulica 13 ANTON BREME C. (EUE, Mikloilieva ulica it. 2 L. LUSICK Y, MARIBOR. Koroika cesta Me v. 11
Willkie v Londonu
London, 27. jan. t. Bivši Rooseveltov protikandidat W i 11 k i e jc prišel v London, kjer je danes obiskal ministrskega predsednika Churchilla, ki mu je izročil osebno pismo Roosevelta. Nato je obiskal delovnega ministra Bevina, nato zunanjega ministra Edena. Zastopniki tiska so bili takoj nato sprejeti in je Willkie izjavil, da je zelo zadovoljen z vsem, kar je videl in slišal. V Angliji ostane dva tedna in hoče vse sani pregledati, da bo potem v Ameriki lahko zagovarjal čim bolj tesno sodelovanje ameriške industrije z Anglijo, Wil!kie je nato dejal, da obišče še Irsko.
Na zahodu sorazmerno mir
Nemška poročila
Berlin, 27. jan, AA. DNB: Vrhovno poveljstvo državne oborožene sile sporoča:
Nemški bombniki so včeraj z uspehom napadali konvoje in posamezne ladje ob jugovzhodni angleški obali. Nedaleč od Orfordnessa sta bila dosežena dva polna zadetka z bombami na neki ladji, na kateri je izbruhnila strahovita eksplozija. Ogledniška letala so opazila severno od Mautha sovražnikovo trgovsko ladjo, ki je gorela. Ta ladja je bila tik pred tem dnem napadena od nemškiih bombnikov. Ponoči je sovražnik na nekatere kraje v zahodni in srednji Nemčiji metal zažigalne in nekaj rušilnih moenb. Požari, ki so se pojavili, so bili hitro pogašeni. Gmotna škoda ie neznatna. Pri teh sovražnikovih napadih so bile ubite štiri osebe, šest pa ranjenih. Vsi so bili civilisti. Tri naša letala 6e niso vrnila domov.
Berlin, 27. jan A A. DNB: Zjutraj zgodaj je NDB objavil: Sovražna letala so izkoristila lepo vreme in letela nad severno in srednjo Nemčijo. Na nekaterih krajih so letala vrgla bombe, ki f>a niso napravile večje škode.
Angleška poročila
London, 27. jan. Reuter: Letalsko ministrstvo in ministrstvo za državno obrambo objavljata, da je v prvih urah v noči od nedelje na ponedeljek bilo delovanje sovražnega letalstva majhno in da ni bila vržena nobena bomba. Sicer pa ni nič novega.
London, 27. jan. t. Reuler: Letalsko ministrstvo poroča. Ponoči so odredi naših bombnikov bombardirali sovražne cilje. Opazili smo dva velika požara in nekaj manjših, ki so izbruhnili v Hannovcrju kot posledica bombardiranja z bombami težkega kalibra.
Vojna na morju
London, 27. jan t. Reuter: Admiraliteta poroča, da so ujeli 19 nemških mornarjev. Admiraliteta poroča v tej zvezi, da je zadnje nemško sjužbeno poročilo govorilo o nemških borbenih čolnih, ki da so prišli v stik z angleškim vojnim ladjevjem v Rokavu.
Zakaj ni napadov
London, 27. jan. t. Reuter. Na merodajnih mestih navajajo tri razlage, zakaj že ves teden ni bilo letalskih napadov na Anglijo. Ti trije vzroki so: 1. slabo vreme, 2 Nemčija mora sedaj voditi vojno v zraku na dveh frontah, na zahodu in Sredozemlju, 3. nemško letalstvo se seda; odpočiva, letala pa popravljajo in pripravljajo in izpopolnjujejo za veliki napad, ki pride. Tudi delovanje angleških bombnikov nad Nemčijo je bilo zmanjšano predvsem zaradi slabega vremena. Vendar pa je treba kot glavni vzrok navesti priprave za napad na Anglijo. Na zahodna letališča so prišla nova nemška bombna in lovska letala, ki jih je treba vpeljati v borbo ter navaditi pilote in letalske strelce na nje,
Italijanski protinapadi v Albaniji
Italijanska poročila
Nekje v Italiji, 27. januarja. (Štefani.) Službeno poročilo 234 glavnega stana italijanskih oboroženih sil se glasi:
Na grškem bojišču akcije krajevnega značaja in ojačeno delovanje patrol. Naša letala so bombardirala sovražnikove čele.
Grška poročila
Atene, 27. januarja. Atenska agencija poroča: Uradno poročilo glavnega stana grške vojske št. 92 pravi:
Dne 26. januarja so bili samo krajevni nastopi, ki so bili kronani z uspehom. Ujeli smo nekaj sovražnih vojakov. Poročilo ministrstva za varnost pravi, da včeraj ni bilo nobenih dogodkov v notranjosti države.
Tolmač vlade je na konferenci tiska razložil časnikarjem, da sj Italijani začeli s srditimi protinapadi na srednjem bojišču. Toda Grki so napade odbili s topniškim ognjem in z bajonetnimi protinapadi. Grki priznavajo, da so italijanski napadi dobro pripravljeni in da se italijanski vojaki hrabro bore. Pri izpraševanju ujetnikov, ki so bili na tem odseku prijeti, so ugotovili, da se nahajajo sedaj na albanskem bojišču najboljše italijanske čete.
Angleško letalstvo pridno pomaga. Včeraj je bombardiralo Elbasan in so vse bombe padle na odmerjene cilje Italijansko letalstvo je od svoje strani izvedlo nekaj hudih bombnih napadov. Najbolj prizadet je bil Solun, kamor so italijanski bombniki prihajali v zaporednih valovih. Škoda, ki je bila narejena v pristanišču, je huda. Človeških žrtev pi je zelo malo. Tudi predmestji Dopo in Neapoli sta hudo trpeli. Železniška po-
staja je bila delno porušena. Bombe so prizadele tudi jugoslovansko svobodno luko in je nekaj škode na upravnih poslopjih. Vendar pa ni omembe vredna.
Bombe na Solun
Solun. 27. januarja. Pri bombardiranju Soluna dne 25. t. m. je padlo več rušilnih in za-žigalnih bomb tudi na svobodni pas. Medtem ko so zažigalne bombe ostale brez učinka, pa so rušilne bombe eksplodirale in naredile škodo na pristaniških napravah svobodnega pasu. Poškodovan je del hlevov za živino in drobnico, električna centrafti in nekateri drugi postranski objekti. Ker pa je bilo bombardiranje izvedeno v času, ko pisarne niso poslovalo, ni bilo nobene žrtve med uradniki in uslužbenci svobodnega pasu.
Z naše meje
Belgrad, 27. jan. O današnjih grško-italijanskih bojih so prispela iz Aten poročila, iz katerih je razvidno, da se boji nadaljujejo z vso srditostjo. Vsi ti boji pa se smatrajo le kot predpriprava za glavno bilko, ki jo bosta izvedla oba nasprotnika Središče današnjih spopadov je bila dolina reke Devoli. Topniški ogeni ves dan ni prenehal Precej ak'ivno je bilo tudi letalstvo Iz Soluna poročajo, da so okrepljene italijanske čete izvtšile več protinapadov pod zaščito topniškega ognja. Toda Grki so jih odbili.
Wavell v Atenah
Istambul, 27 jan. t. Associatcd Press: V turških uradnih krogih potrjujejo novico, da je bil general Wavell, angleški vrhovni poveljnik v Severni Afriki, nedavno v Atenah, kjer je imel daljše razgovore z grškimi političnimi in vojaškimi voditelji.
(jjOApO-dcMtVJO
Povečajmo rastlinsko proizvodnjo v Sloveniji
Dne 10 januarja t. 1. je bila pri kmetijskem oddelku banske uprave anketa, ki so 6e na njej proučevala vprašanja, kako bi se mogla še letos čimbolj dvignili proizvodnja hrane v Sloveniji Tega sestanka 60 .se poleg zastopnikov kmetijskega oddelka banske uprave udeležili še zastopnik« Kmetijske zbornice, Kmečke zveze, Gospodarske zveze, Prevoda ter ravnatelj kmetijske šole v St. Jurju ob juž. žel. inž. Lah. Posvetovanju je vodil načelnik kmetijskega oddelka inž. Podgornik, ki je uvodoma poudaril, da moramo misliti, kako bi mogli že letos in tudi sledečih letih čimbolj povečati proizvodnjo hrane na polju in vrlu, zlasti, ker 6e je tudi v javnosti ponovno čujejo slične zahteve. Proizvodnja na polju je pri nas naravnost sramotno nizka. Položaj pa bo najbrže v najbližji bodočnosti še težji. O vzrokih, zakaj je tako, danes ne kaže razpravljati, potrebno pa je pravočasno mislili na vse najnujnejše ukrepe, ki bi mogli to ttžavno stanje poboljšati.
Nato je inž. Simonič pregledno orisal položaj in najprej poudaril, da gre pri današnji anketi le za hitre m nujne ukrepe, k» bi bili predvsem izvedljivi in ki bi mogli zvišanju proizvodnje takoj pomagali. Poudar«! pa ie pri tem, da je toka pomoč v kmetijski proizvodnji na hitro roko zelo težavna in da je tudi učinkovitost takih ukrepov problematična, ter svaril pred prevelikim optimizmom. V kmetijstvu se mora marveč misliti precej daleč naprej Icr stalno in dosledno delat« po nekem gotovem načrtu. Taka prizadevanja morajo podpirati vsi poklicani činitelji, kakor tudi vse kmetijske korporacije in zastopstva. Navedel je nekaj primerov. Nato je poročevalec navedel, kaj je kmetijski oddedlek banske uprave ukrenil za čimboljšo izvedbo jesenske setve. Predvsem 6mo s podporo, ki 6e nam jo je posrečilo izposlovati od ministrstva za kmetijstvo in Diporisa v skupnem znesku 900 000 din preskrbeli vse one kraje, kjer bi bil pridelek žit zaradi raznih vremenskih nezgod posebno slab, z dobrim semenskim žitom cen« ter 6mo s tem preprečili najhujše, namreč, da bi bile ostale njive, ki so bile namenjene ozimninam, neposejane. Ravno tako smo tudi kmetom, ki so se bili zato prijavili, preskrbeli zaradi izmenjave domačega semena prvovrstno zbolj-šano seme deloma domačega izvora, deloma pa iz Banata. Obe akciji sta popolnoma uspeli in bosta veliko koristili našemu kmetijstvu. Dalje smo 6 članki opozarjali na potrebe razkuževanja semena proti snetem ter na važnost in dobičkanoenost uporabe umetnih gnojil. Banska uprava je dajala tudi podpore za skupno razkuževanje semena proti snetem. Izdana je bila posebna okrožnica na vsa na-čelstva glede najvažnejših ukrepov, potrebnih za dvig produkcije. Kmetovalci so bili pravočasno opozorjeni po časopisih na možnost nabave apoene-ga dušika po znižani ceni.
Ozimine, kj dajejo pri nas glavni pridelek krušne moke (jarih žit sejemo namreč komaj 7 odstotkov od površine ozimnih žit), so posejane, čaka pa še setev odnosno saditev koruze, fižola, krompirja, prosa, zelja dn ajde, dalje setev krmskih rastlin, ovsa, pe6e in detelje, ki so za prehrano prav tako važne, čeprav le mdircklno, kajti,>gotovo je, da bo vprašanje mleka in mesa kmalu postalo prav tako aktualno, kakor je danc6 vprašanje krušnega žita. V tem kratkem času, ki nam je še na razpolago, moramo in moremo storiti tole:
Poskrbeti je treba za izmenjavo semenskega krompirja posebno v krajih, kjer 60 lani pridelali za seme prav slab krompir. Akcija je že v teku in kmetom bo dodeljen semenski krompir, v čim višji meri bo to mogoče. Skušali bomo tudi nabaviti nekaj semena jarih žit. Koruzno seme in 6icer dobro, za naše kraje primerno sorto, naj bi nabavila Go-
spodarska zveza, da bi mogla nuditi kmetom, ki jim manjka dobrega koruznega semena. Najhitreje in najbolj učinkovito pa bi mogli zvišati pridelke z večjo uporabo umetnih gnojil. To je tembolj temeljno, ker se je danes razmerje med cenami umetnih gnojil in pridelkov obrnilo v korist pridelkov. Kmet, »i danes kupi umetna gnojila, bo v jeseni dvakrat na boljšem, prvič, ker bo s tem znatno zvišal pridelke, drugič, ker bodo cene pridelkov v bodoče gotovo še porasle in bo tako s cenenimi gnojili zvišal pridelke, ki bodo vrhu tega še dražji. Da bi kmetje rajši «n lažje nabavljali gnojila, bi bilo zelo potrebno, da bi se po občinah ter s pomočjo kmetijskih zadrug in Korporacij povsod organizirala 6ktipna nabava. Zal pa je nastala danes v tem vprašanju druga težava, primanjkuje namreč fosfatnih gnojil, ker Thomasova meka iz Nemčije sploh ne prihaja in ker zaradi blokade naše tovarne ne donijo surovih fosfatov iz Afrike, tako da mora tovarna v Hrastniku izdelovati 6uperfosfat samo iz kostnega zdroba, ki ga ji nudi tovarna kleja v Ljubljani. Podvzeli smo že korake, da bi tovarna kleja poja-čila zbiranje kosti v Sloveniji in v drugih delih države, da bi tako mogla dobavljati našim tovarnam umetnih gnojil večje množine kostnega zdroba. Pač pa jc hvala Bogu kalijevih in dušičnih gnojil dosti na razpolago.
Je še veliko podrobnih vprašanj, glede spomladanskega obdelovanja zemlje, setve, zatiranja rastlinskih bolezni in škodljivcev, ki 60 pa čisto lehnične narave in presegajo okvir tc ankete, ki pa bi jih bilo treba kmetovalcem predočiU in pojasniti v nujni obliki ter na lahko dostopen način.
Po referatu inž. Simoniča in po debati, ki so se je udeležili ravnatelj inž. Lah, glavni tajnik Kmetijske zbornice dr. Lavrič, ravnatelj Gospodarske zveze Anton Hadanovič in kmetijski 6vetnik inž. Jeglič, 60 bili sprejeti sledeči predlogi:
1.	Izdajo naj 6c navodila občinam, ki naj skrbijo, da bo vsa njivska zemlja pravočasno obdelana in posejana. Ako pri kaki hiši manjka delavnih moči — zaradi vpoklica k vojakom ali drugih nujnih razlogov — naj občina po svojih organih in članih občinskega odbora poskrbi za potrebno pomoč 6osedov.
2.	V kolikor kmetijski oddelek banske uprave ne bo mogel obvladati vsega posla za preskrbo kmetov 6 semenskim blagom in v kolikor se kmetje oz. občine niso za to pravočasno javile, naj občine tudi poskrbijo, da v njihovem območju ne bo manjkalo semen za spomladanske setve in naj pravočasno zberejo naročila, izvršijo nabavo teT poskrbijo vse ootrebno za prevzem semenskega blaga. Občinam naj pri tem delu pomagajo v prvi vrsti blagovne zadruge, pa tudi strojne in druge kmetijske zadruge. Ravno tako naj občine s pomočjo zadrug skrbe tudi za skupno nabavo umetnih gnojil po možnosti v vajenskih množinah.
3.	Pospeševati je treba proizvodnjo in konzum dobre zelenjadi. Zlasti mali ljudje in revnejše družine si lahko pridelajo z vrta obilo slastnega živeža. Zelo primanjkuje zimske in zgodnje spomladanska vrtnine. V vss':i občini je pravočasno preskrbeti zanesljiva zelenjadna semena in pravilno vzgojene sadike. Vrtovi se morajo temeljito obdelati, , povečati in izboljšati, pripravljati je treba več komposta in vsak vrtni prostor intenzivnejše izkoriščati
4.	Ponovno in z vsemi silami naj se zavzemajo naše kmetijske organizacije in Kmetijska zbornica za odpravo trošarine na cement, ki 6e rabi za gno-jiščne jame, ter za znižanje cen cementu. Obenem naj 6e izda uredba o obveou graditvi gnojišč in gnojničnih jam.
Stanje naših kiiringov
Dne 22. januarja 1011 je bilo stanje naših kiiringov naslednje (v oklepajih razlika v stanjem dne 15. januarja):
Aktivni kliringi: Bolgarija 1.502.415 ( + 158.875) din, Francija 2.338.486 (—100.640) fr. frankov, francoske kolonije +2.768.513 fr. frankov. Holandija 6.877.036 (+3.044.200) hol. goldinarjev in Norveška 272.401 (—14.943) din.
Pasivni kliringi: Nemčija 61.747.008 ( + 687.850) mark. prolcklorat 60.370.745 kron, ( + 1.708.554), Slovaška 29.756.318 (—3.559.447) kron, Italija 15.911.677 (—23.137.017) din, Madžarska 80.621.651 (—2.544.925) dinarjev. Poljska 18.566.550 (—4.7731 dinarjev, Romunija 5.521.145 (—407.548) din, Turčija 8.364.012 (—1.060.821) din, Belgija 5.090.375 (—176.862) din. Danska zbiralni 2.011.060 +1.281.680) din in Danska likvidacijski 2.504.877 ( + 46.010) din.
Stanje Narodne banke
Dne 22. januarja 1941 je bilo stanje Narodne banke naslednje (vse v milij. din, v oklepajih razlika s stanjem dne 15. januarja):
Aktiva: zlato v blagajnah 2280.7 (+5.4), zlato v inozemstvu 507.3 (+4.0), skupna zlata rezerva
2796.06	( + 10.3), devize izven podlage 802.9 ( + 19.35), kovani denar 285.74 (+47.0), posojila: menična 1723.00 (+44.0), lombardna 54.7 (—0.07), skupna posojila 1777.76 ( + 43.9), vrednostni papirji 338.1 ( + 20.0), eskont bonov državne obrambe 7043.0 (+91.0), razna aktiva 1988 9 (—74.34).
Pasiva: bankovci v obtoku 13.405.5 (—80.9), državne terjatve 188.61 (—8.74), žirovni računi
1725.7	(+181.8), razni računi 2431.36 (+40.1), skupne obveznosti po vidu 4315.7 (+213.14), razna pasiva 324.75 (+31.2).
Obtok bankovcev in obveznosti po vidu 17.751.2 ( + 126.2), skupna zlata rezerva po stvarni vrednosti 4475.15 ( + 16.46), od tega samo zlato v blagajnah po stvarni vrednosti 8663.5 (+8.6) milij. din, skupno kritje 25.21 (v prejšnjem izkazu 25.20%. od tega samo z zlatom v blagajnah 20.63 (20.73)%.
Izpremembe pri Narodni banki
Pretekli leden so bili imenovani novi upravni svetniki Narodne banke, z njimi pa tudi guverner in prvi vicegtiverner. Guverner je z dem 24. jan. 1941 postni zopet g. dr. Milan Radosavljevič, ki je bil imenovan za guvernerja Narodne banke dne 4. februarja 1935, pa je na leni meslu ostal do 30. marca 1939. Za prvega vicegti verner ja je bil imenovan g. dr. Ivon Belin, ki je prišel v Narodno banko kot drugi viceguverner dne 26. decembra 1935, dne 24. decembra 1937 pa je bil imenovan za prvega viceguvernerja. Mesto drugega vicegu-vernerja je ostalo nezasedeno, doslej je bil drugi viceguverner dr. Ljubiša Mikič (od 30. marca 1939 do 24. jiinuarja 1941).
Upravni odbor ie ostal večinoma ncizpre-menjen, nekaj članov je odpadlo, nekaj pa
jih je bilo na novo imenovanih. Izpadli so iz upravnega odbora: dr. Milorad Gjorgjevič, inž. Ljuba Godjevac, dr. Vlada Markovič in Ko-sta Mirosavljevič, dočim so bili na novo imenovani inž. Iliia Jojkič, Dragnljub Novnkovič, dr. Aleksander Jovanovič in Vlada Mitič.
Slovenci so ostali kot doslej zastopani v upravnem odboru Narodne banke po g. Ivanu Avseneku iz Ljubljane in Anionu Fazarincu iz Celja. Niso pa imenovani še vsi upravni svetniki.
Večje izpremembe so v ravnateljstvu Narodne banke. Upokojen je dosedanji ravnatelj banke g. dr. Milojko Vilimnnovič. ki je bil na tem mestu od 31. maja 1939. Začasno vodstvo ravnateljstva banke bo prevzel ravnatelj g. Dušan Uzelac. Nadalje odhaja iz Narodne banke ravnatelj deviznega oddelka g. Kosta Ljubisav-1 jevič in sicer za delegata Narodne banke pri ravnateljstvu za zunanjo trgovino. Vodstvo deviznega ravnateljstva pri centrali prevzame g. Marin Kresina, dosedanji upravnik podružnice v Dubrovniku.
Naše gospodarstvo v novembru in decembru
Iz najnovejšega mesečnega poročila Narodne banke za november-december posuemumo tele najvažnejše podatke:
S koncem novembra 1940 se je v primeri s koncem prejšnjega meseca količina razpoložljivih plačilnih sredstev povečala od 30.192 na 30.983 milij din, dočim je pred letom dni znašala 24.221 milij. din. Povečanje znaša torej nad 8 milijard in je prišlo predvsem od povečanja obtoka bankovcev. Vloge v bankah le počasi napredujejo in so znašale konec novembra 10.306 milij. din, dočim so s koncem oktobra dosegle že 10.320 milij. din. Vloge na čekovnih računih Poštno hranilnice so prekoračile višino 3 milijard s povečanjem od 2.973 na 3.075 milij. din. Obtok kovane^ ga denarja je dosegel rekordno višino s 1.175 milij. din, dočim je pred mesecem dni znašal samo 1.159 milij. din. S koncem decembra je obtok kovancev narastel na 1.194 milij. din.
Skupna količina papirnatega in kovanega denarja v obtoku se je v teku leta 1940 povečala od 8.647 na 12.902 milij. dinarjev.
Tudi hitrost obtoka denarja se je povečala, kar se vidi iz primerjave prometa žirovnih računov Narodne banko in čekovnih računov Poštne hranilnice od 17.266 milijonov din v novembru leta 1939 na 23.080 milij. din v novembru 1940.
Primerjava hranilnih vlog dne 1. novembra 1940 in 1939 kaže, da so vlogo v državnih denarnih zavodih padle od 2.300 na 1.979 milij. din, v zasebnih denarnih zavodih so pa narasle od 5.571 na 5.688, v hranilnicah pa od 2.361 na 2.639 milij. din. Celotne vloge so znašale dne 1. decembra 1940 10.36, dne 1. decembra 1939 pa 10.241 milij.
Od septembra lanskega leta dalje je začela Narodna banka objavljati tudi indeks življenjskih
stroškov. Ta indeks je sestavljen na podlagi cen leta 1937 in kaže naslednjo sliko za december (v
oklepajih za avgust 1939): prehrana 167.8 (109.7), obleka in obutev 18'.8 (105.0), kurjava in razsvetljava 153 7 (111.8), stanovanje 105.0 (105.0), razno 114.4 (103.5), skupni indeks 152.8 (107.7). Iz tega je razvidno, da so življenjski stroški narasli od avgusta 1939 do decembra 1940 za 41.4 odstotkov. Te številke se nekoliko razlikujejo od povišanja indeksa cen na drobno. Ta indeks cen na drobno je narastel od avgusta 1939 do decembra 1940 za 68%. To so podatki samo za Belgrad, dočim je indeks cen na drobno v povprečju za 10 največjih mest v državi narastel od avgusta 1939 do decembra 1940 za 63.4%.
Promet na naših borzah je znašal leta 1940 (v oklepajih podatki za 1939): devize 4439.0 (3701.6), valute 0.»> (4.84), državni papirji 160.3 (866.4) in delnice 37.7 (32.4) milij. din, skupno 4638.9 (4105.2) milij. din. Na posamezne borze se razdeli promet takole: Belgrad 2179.45 (1884.7), Zagreb 1853.7 (1642.6) in Ljubljana 605.7 (521.24) milij. din. Na blagovnih borzah je bilo lani prometa 686.9 (leta 1939 pa 1054 7) milij. din.
V povpiečju decembra 1940 so znašali tečaji državnih papirjev na belgrajski borzi (v oklepajih december 1949): vojna škoda 455.48 (425.37), 7% investicijsko posojilo 100.02 (98.20), 4% agrarji 58.35 (53.42), 6% begluške obveznice 80.63 (76.49), 6% dalmatinski agrarji 75.72 (68.71), 8% Blerovo posojilo 104.53 (93.96) in 7% Blerovo posojilo 97.23 (87.68).
Delež Indije v sedanji vojni
Slockhnlm. 27. jan. c. Sovjetsko glasilo rdeče vojske < Krasna ja zvezda« objavlja zanimiv članek o deležu Indije v sedanji vojni, številke, ki jih navaja sovjetsko glasilo, so silno zanimive in jih posnemamo takole:
Anglija je svoje oskrbovanje v sedanji vojni razdelila na dve polji. Za bojišče v Evropi proti Nemčiji se Angiija oskrbuje iz Kanade in iz Amerike, za bojišče v Afriki in v Bližu jem vzhodu pa si je izgradila Anglija ogromno orožarno v Indiji.
Indija je v sedanji vojni lako postala silno važno vojaško središče, kajti tam ima Anglija popolno premoč na morju in se lahko tako vojne potrebščine vozijo v Afriko in v Avstralijo. vse le vojne potrebščine pa tako rekoč brez vseh ovir izdelujejo v Indiji. Anglija je v Indiji že zgradila ogromne tovarne za proizvodnjo eksplozivnih in drugih vojnih srestev, zlasti pa za izdelovanje proizvodov iz jekla. Proizvodnja streliva se je v Indiji v zadnjih mesecih podvojila. Po vsej ogromni deželi grade električne centrale, povečala se je proizvodnja litega železa, jekla in premoga. Po deželi so zgrudili že celo vrsto tovarn za strelivo in orožje, letalske tovarne in avtomobilske tovarne. Prav tako so zgradili že mnogo ladjedelnic.
Vsa proizvodnja od leta 1938 stalno narašča. V letu 1939 in v letu 1940 se je proizvodnja v mesečnih obrokih povečala za 34%, proizvodnja jekla za 46%, tekstilna za 25%, od od leta 1937 naprej pa grade tovarne za avtomobile in tanke in oklepne avtomobile. V letu 1940 so na mesec pridelali 151.000 ton litega železa, jekla pa 83.000 ton. dočim so v letu 1929 izdelali 118.000 litega železa in 40 tisoč ton finega jekla. Angleški tisk poudarja, da je sedaj Indija nn drugem mestu pri proizvodnji jekla v angleškem imperiju.
Indija že krije sama ves svoj konzum pri motornih prevoznih sredslvih. Izdeluje tudi že parne lokomotive, prav tako pa tudi vozila na bencinski pogon. V letu 1941 bodo tovarne v Indiji lahko izdelale 3000 avtomobilov in ka-mi jonov na mesec.
Vse to delo vodi naravnost angleško ministrstvo za oboroževanje. Dosedaj je to ministrstvo izdalo 27 milijonov funtov šterlingov za opremo vseh teh tovarn in obratov v Indiji
(nad šest milijard dinarjev).
★
Nova delniška družba v Belgradu. V Belgradu je bila v trgovinski register vpisana delniška družba Esko, industrijska in trgovska d. d. z glavnico 1 milij. din predsednik upravnega odbora je Miloš Jovanovič iz Belgrada, člana uprave pa Zvo-nimir Mihlštajn iin Friderik Simone, oba iz Zagreba.
Vpisi v trgovinski register: I. Straschil, trgovina z lesom, apnom, cementom in premogom, Ptuj, F. Germuth, izvoz lesa in lesnih produktov vsake vrste. Brezno ob Dravi (Podvelka 34), Ličen Elizabeta, trgovina z lesom, gozdnimi in deželnimi pridelki na debelo in žaga, Farna vas št. 8, obč. Prevalje; Jos. Matko, trgovina z lesom, Gotna vas pri Novem mestu; Lužar Pavel, eksportna trgovina z lesom, Oradac v Beli krajini; A. Kraje, lesna industrija, družba z om. zavezo, Grahovo pri Cerknici) glavnica 500.000 din, poslovodja: Kraje Alojzij, Matija in Niko Vojko Braz trgovina z lesom in lignitom, Ljubljana, Knafljeva 4, Mestna hranilnica v Ljutomeru, Učiteljska tiskarna d. d., Ljubljana, podružnica Maribor, Mundschfitz Baltazar, eksportna trgovina z lesom, Novo mesto, Trgovina z lesom na veliko Jurše Ervin, Ruše 38, D. d. za promet kovin Zugmaver & Gruber, Zagreb, podružnica Slovenska Bistrica.
Likvidacija: Čebelarska družina v Ljubljani, r. z. z o. z., Magdalenska stanovanjska zadruga za uradnike in delavce, r. z. z o. z., Maribor, Poljedelska, sadjarska in vinogradniška zadruga r. z. z o. z. na Raki, okraj Krško, Sadjarska in vinarska zadruga, r. z. z o. z. v Leskovcu pri Krškem.
Jugoslovanski Lloyd, naša največja paroplovna družba izplačuje za lansko leto dividendo 60 din na delnico, katera imenska vrednost znaša 200 din, torej 30%. v prejšnjih letih je znašala dividenda v dinarjih 1939 40, 1939 26, 1937 30 in 1936 14 din na delnico.
Sejmski poverjeniki. Hrvatski ban je izdal na-
redbo, po kateri morajo vse občine banovine Hrvatske, kjer se prirejajo sejmi, imenovati svoje sejmske poverjenike. Večje občine izvolijo po 9, ostale po 5 poverjenikov, za tedenske sejme pa se izvolijo po 3 sejmski poverjeniki. Poverjeniki naj bodo v prvi vrsti zadružn«ki. Poverjeniki imajo voditi nadzorstvo nad sejmi. Poverjenikom pripada nagrada za njh delo. Nadalje je izpremenjen tudi pravilnik za sejme na Hrvatskem tako, da sejem sme trajati samo od 7 zjutraj poleti in od 8 ejutraj pozimi do 13, t. j. do 1 popoldne. Do tedaj mora biti stehtana tudi vsa kupljena živina.
Cene kmetijskim pridelkom
Cene kmetijskim pridelkom t Mariboru dne
25. januarja t. 1. Črna krušna moka 5—5.50 din, bela pšenična moka 8—9 din, govedina 12—18 din, tele-tina 16—18 din, svinjina domačih prašičev 15—24 dinarjev, ovčje meso 14—18 din, svinjska mast 29 do 32 din, sveža slanina 24 din, prekajena slanina 28—35 din, fižol 6—9 din, suh grah 14—16 din, krompir 1.60—2 din, sladko seno 1.20—1.30 din, pšenična slama 0.90—0.95 din in otava 1—1.10 din za kilogram. Sladko mleko 2.50—3 din liter, jajca 1.50—2 dinarja za komad.
Hj^H^Bji HHHEE^jKiif f M	
i J	B! 1 1
T -.MŽM	IpBai
MM	
	IHn
Wm	mL uhl*
BJM	nii K3
■HI?. SUH	igl
Vijaki za moderne vojne ladje.	
Borze
Denar Ameriški dolar 55,— Nemška marka 14.70—14.90
27. januarja.
Devizni promet je 7,593.909 din.
Ljubljana -London 1 funt . . . Ne\vyork 100 dolarjev Ženeva 100 frankov .
Ljubljana — Berlin 100 mark . . Solun 100 drahem
Ljubljana — London 1 funt . . . Newyork 100 dolarjev Ženeva 100 frankov .
znašal na zagrebški borzi
- uradni tečaji: .... 174.57— 177.77 .... 4425.00—4485.00 .... 1028.64—1038.64 zasebni kliring: .... 1772.00—1792.00 .... 88.50 denar svobodno tržišče: .... 215.90— 219.10 . , . . 5480.00—5520.00 .... 1271.10-1281.10 Zagreb — zasebni kliring: Solun 100 drahem..... 38.50 denar
Ziiricli, 27. jan. Belgrad 10, Pariz 8.35, London 16.075, Newyork 431, Bruselj 69, Milan 21.70, Madrid 40, Amsterdam 229 (nom.), Berlin 172.50, Stockholm 102.775, Oslo 98.50 (nom.), Kopenha-gen 83.50 (nom.), Sofia 4.25, Lisabon 17.24, Budimpešta 85. Atene 3.00, Carigrad 3.375, Bukarešta 2.15, Helsingfors 8.75, Bucnos Aires 101.75.
Vrednostni papirji Volna škoda:
v Ljubljani 474—477 v Zagrebu 474—477
Ljubljana. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 100—102, agrarji 55—58, vojna škoda promptna 474—477, begluške obveznice 85.50—86.50, dalm. agrarji 81—82, 8% Blerovo posojilo 106—108, 7% Blerovo posojilo 101—103, 7% posojilo Drž. hip. banke 103—104, 7% stab. posojilo 97—100. — Delnice: Narodna banka 7000—7200, Trlioveljska 365—370, Kranjska industrijska družba 142 denar.
Zagreb: Državni papirji: 7% invest. posojilo 100 denar, agrarji 55 denar, vojna škoda promptna 474-477, begluške obveznice 85 denar, dalm. agrarji 81—81 50, 6% šumske obveznice 80 denar, 4% severni agrarji 55.50 denar, 8% Blerovo posojilo 106.50—108, 7% Blerovo posojilo 100—101.50, 7% posojilo Drž. hip. banke 102— 103. — 7% stab. posojilo 97 denar. — Delni-c e : Narodna banka 7.050 denaar, Priv. agrarna banka 200 denrr, Trboveljska 370—380.
Cene živini in kmetijskim pridelkom
Cene živine in kmetijskih pridelkov v okraju Radovljica dne 15. januarja t. 1. Voli 1 vrste 10.50, 2. vrste 8.50, 3. vrste 6—7 din; telice 1. vrste 10, 2. vrste8, 3. vrste 7 dini krave 1. vrste 8, 2. vrste 6.50, 3. vrste 6 din; teleta 1. vrste 12.50, 2. vrste 10 dinarjev; prašiči špeharii 18 din, pršutarji 15 din za silogram žive teže. — Goveje meso 1. vrste 16 din, 2. vrste 14 din, 3. vrste 10—12 din; svinjina 16 din, slanina 24 din, svinjska mast 28 din, čisti med 40; neoprava volna 70 din, oprana volna 80 din, goveje surove kože 25 din, telečje 24 din, svinjske 16 din za kilogram. — Pšenica 400 din, ječmen 350 din, rž 350, oves 300, koruza 320, fižol 1000, krompir 200, lucerna 120, seno 100, slama 70, jabolka 1. vrste 1400, 2. vrste 1000, 3. vrste 500, pšenična moka do 900 din, koruzna 450, ajdova 700 din za 100 kg. — Trda drva 160 din za kub. meter, jajca 2 din za komad, mleko 2 din za liter, surovo maslo 48 din za kilogram.
V	okraju Maribor levi breg dne 20. januarja 1941. Voli: I. vrste 8, II. vrste 7, telice: I. vrste 8, II. vrste 7, krave: I. vrste 6, II. vrste 5, III. vrste 4, teleta: I. vrste 9. II. vrste 8, prašiči: špeharji 14, pršutarji 13 din kg žive teže. — Goveje meso: I. vrste prednji del 14, zadnji del 16,
II.	vrste prednji del 13 zadnji del 14, svinjina 20, slanina 24, svinjska mast 28, čisti med 34 din za kilogram. — Pšenica 890 ječmen 340, rž 350, oves 320, koruza 315, fižol 700, krompir 160, lucerna 180, seno 150. ilama 70. jabolka: 1. vrste 600, II. vrste 500. III. vrste 400, moka: pšenična 850, koruzna 380, ajdova 660 din za 100 kg. — Trda drva 150 din kub. m, jajca 1.75 din komad, mleko 2.50 din liter, surovo maslo 40 din kg. — Navadno mešano vino pri vinogradnikih 12, fi-nejše sortirano vino pri vinogradnikih 16—20 dinarjev za liter.
V	okraju Murska Sobota dne 18. januarja 1941. Biki: I. vrste 7.50—8, II. vrste 6—7, III. vrste 5—6, telice: I. vrste 7—8, II. vrste 6—7,
III.	vrste 5—6, krave: I. vrste 5—6, II. vrste 4.50—5, 111. viste 3—4, teleta: I. vrste 7.50-10, II. vrste 6—7.50. prašiči pršutarji 8—11 din za kilogram žive teže. Goveje meso: I. vrste prednji del 14. zadnji del 16. II. vrste prednji del 12, zadnji del 14. svinjina 15-17, slanina 26. svinjska mast 80, Čisti med 30 -85 din kg. — Pšenica 350, ječmen 350, rž 450 oves 350. koruza 300. fižol 600. krompir 130. seno 800-1000, slama 50— 70, moka: pšenična 500 -900, koruzna 450, ajdova 800 din za 100 kg. — Trda drva do 190 din kub. m. jajca 1.50 din komad, mleko 2—2.50 din liter, surovo maslo 60—56 din ka.

Delo za napredek kmečkega stanu
Jubilejni občni zbor Kmečke zveze
Ob petletnici obnovljene stanovske organizacije slovenskega kmeta, Kmečke Zveze, so prihiteli v nedeljo v Ljubljano številni delegati na občni zbor te najmočnejše slovenske organizacije. Velika frančiškanska dvorana je bila polna kmečkih organizatorjev iz vse Slovenije, ko je kmalu po devetih začel zborovanje predsednik KZ senator Brodar.
Najprej je pozdravil navzoče odlične goste, med njimi bana dr. M. Natlačena, knezoškola dr. Rozmana, bivšega ministra g. Snoja, načelnika kmečkega oddelka inž. Podgornika in številne bivše slovenske poslance, delegate in prijatelje KZ. S posebnim navdušenjem pa so zborovalei sprejeli vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju Petru II. in Ni. kr. Vis. knezu namestniku Pavlu. Sprejete so bile pozdravne brzojavke predsedniku vlade Dra-giši Cvetkoviču, prosvetnemu ministru dr. Kreku in lavantinskemu škofu dr. Tomažiču.
Poročilo o delu v letu 1940
Predsedstveno poročilo je podal tajnik g. Finec, ki je med drugim izvajal:
Zaradi izrednih razmer je bilo onemogočeno ustanavljanje novih podružnic po načrtu. Nove organizacije so se ustanovile le v devetih občinah. Krajevnih kmečkih zvez je danes 328, povezanih v 26 krajevnih odborov. Članov pa šteje Zveza 80.000. Za organizacijo novih zvez v soboškem in lendavskem okraju je bila urejena začasna pisarna v Murski Soboti.
Odbor je posebno pažnjo posvečal stanovski in strokovni kmečki vzgoji. Po sporazumu z banovino je bilo organiziranih nad 100 kmetijskih tečajev, dva voditeljska tečaja Mladinske KZ ter veliko odborniških tečajev. Kmečki tabor 5. maja v Murski Soboti je zelo dobro uspel.
Za zboljšanje kmečkega gospodarskega položaja
Za zboljšanje gospodarskih razmer našega kmeta je odbor tesno sodeloval s Kmetijsko zbornico in Gospodarsko zvezo. Prizadeval si je za odpravo trošarine na cement, ki je potreben za kmetijske namene, in dobil glede tega zanesljive obljube. Enako žilavo se je boril tudi za spremembo lovskega zakona. Kmetijska zbornica je izdelala poseben osnutek ljudskošolskega zakona, po predlogih Kmečke zveze. Odbor je posredoval neprenehoma tudi v vprašanju o regulaciji rek, o iz-boljševalnih delih, o izvedbi agrarne retorme, o spremembi davčnega reda, opozarjal na nujna javna dela, popravil načrt za organizacijo reje izvozne živine in sodeloval pri posvetih glede našega izvoza.
Preurejena je bila preteklo leto Gospodarska zveza, ki je postala zadružna blagovna centrala za vso Slovenijo. Izveden je bil načrt o lastnem denarnem zavodu, posojilnici Kmečke zveze.
S posebnimi letaki je Kmečka zveza pomirjevalno vplivala na ljudstvo, zbegano zaradi zunanjih dogodkov, ter s tem preprečevala delo raznih prevratnih agentov.
Tehnične posle je opravljalo glavno tajništvo, ki ima pa premalo ljudi, saj je samo dopisov bilo prejetih in poslanih preteklo leto nad 8000 ter nad 10.000 pravnih in davčnih nasvetov. Razen tega pa je pisarna izdelala tudi točno kartoteko članov-kmečkih gospodarjev.
Denarni promet organizacije je znašal 2 milijona 328.793 din. Na koncu predsedstvenega poročila je bila izrečena zahvala banu, Gospodarski zvezi, Kmetijski zbornici, Vzajemni zavarovalnici ter tisku.
G. Puš je poročal o MKZ, ki si je postavila za nalogo, vrniti kmečko mladino zemlji, da bo znala trdno gospodarsko držati domačije in braniti na njih vse one vrednote, ki so se Slovencem ohranile do danes. To so odseki MKZ skušali doseči s kmečkimi večeri, za katere je bilo na razpolago najrazličnejše gradivo. Letošnji jubilejni občni zbor MKZ naj sklene, da se naroči vsem edinicam, ki še nimajo MKZ, naj jih takoj ustanove. Letos bodo v Belgradu velike slovesnosti ob prevzemu vladarskih poslov našega kralja. Zato potrebujemo celo njivo praporov. Ko se bo naše slovensko klasje v obliki praporov zibalo po prestolnici, bomo pokazali pred vso državo, da smo zavedni slovenski kmetje in da smo vdani sinovi svoje domovine.
Med poročilom MKZ je prišel naslednik dr. Korošca, minister dr. Kulovec. Vsa dvorana je stoje in burno vzklikajoč pozdravila prihod ministra dr. Kulovca, ki je takoj povzel besedo in spregovoril zastopnikom kmečkega stanu.
Govor predsednika dr. Kulovca
»Ko sem prišel sem, vidim, da sem prišel med same stare prijatelje, katere nas je že nad dvajset let vezala vez, ki je močnejša kakor vsaka druga, namreč vez ljubezni do naše kmečke zemlje in vez dela za naš kmečki stan. Pred dvajsetimi leti smo začeli v kmečki zvezi delati, da bi utvarili našemu kmetu trden idejni in gospodarski temelj. Obnova našega kmečkega stanu je bila težka, boriti smo se morali včasih s hudimi zaprekami. Toda prebredli in premagali smo tudi te težave. Enaindvajset let dela za kmečki stan je šlo za tem, da se kmečka stanovska organizacija preuredi tako, da bo -ustrezala potrebam stanu, ki tvori in bo tvoril jedro našega naroda. Ali naj se pri tem spominjamo žrtev, ali naj pri tem govorimo o težavah, ki jih je bilo treba prestati? To vse naj bo pozabljeno, veseli bodimo, da smo delali za steber slovenskega naroda — slovenskega kmeta.
Danes se je Kmečka zveza razmahnila in je mogočnejša, kot kdajkoli prej. Pred petimi leti obnovljena je razpredla mrežo svojih organizacij po vsej Sloveniji in misel kmečke organizacije se sistematično širi. Mladina nove dobe, organizirana v Kmečki zvezi, raste. Veliko je še dela pred nami, cilji so doni in mladino čaka razsežna njiva, ki potrebuje požrtvovalnih oračev. Veseli smo tudi našega zadružništva, ki je kmečkemu stanu pomagalo v tolikih težavah in gledati moramo, da bo prišlo v sleherno vas.
Kadar koli je obnovljena Kmečka zveza v zadnjih letih imela občne zbore ali velika zborovanja. so pozdravili njeno delo vedno tudi zastopniki oblasti. Tudi ni bilo občnega zbora Kmečke zveze, ki ga ne bi pozdravil mož, ki nas je tako nenadoma zapustil — dr. Anton Korošec. — (Vsi navzoči so zaklicali spominu dr. Korošca trikrat Slava!) Danes se mislite pokloniti spominu tega velikega Slovenca. Najbolj pa se bomo pokojnemu voditelju oddolžili, če bomo delali z vsemi silami za slovenski narod, da bo nravno in telesno zdrav, da s' bomo prizadevali za njegov blagor in njegov napredek. Spominu dr. Korošca se borno od-
Predsednik, minister dr. Fr. Kulovec, govori
dolžili, če bomo uravnali vse svoje delo po njegovih navodilih, to je, dn bomo ostali zvesti svojemu narodu, državi, kralju in naši narodni dinastiji. To je smisel navodil našega pokojnega voditelja.
Enaindvajset let sem delal med vami in z vašim odborom koval načrte za boljšo bodočnost kmečkega stanu. Ko se danes poslavljam od tega dela, kateremu sem se vedno posvečal z vso ljubeznijo, vam lahko priznam, da bom v bodoče v srcu s staro ljubeznijo podpiral vaše napore, dati slovenskemu knietu to, kar mu gre. Hkrati vam čestitam k petletnici ob-
novljcje Kmečke zveze in želim, da bi Kmečka zveza doživela še mnogo in še lepših jubilejev, ki bi uresničili veličastni program zveze v korist slovenskega naroda«.
Z dolgotrajnim odobravanjem sos prejeli zborovalei besede predsednika dr. Kulovca, ki je nekaj časa ostal še med zborovalei, nato pa med navdušenim pozdravljanjem s spremstvom zapustil dvorano. Poročilo o 2KZ je dala predsednica Frančiška Brodarjeva. Dr. Valenčič je nato poročal o računih in predlagal odboru razrešnico, kar je občni zbor sprejel. Prav tako je občni zbor sprejel sklep, naj se odslej pobira članarina 10 din na hišo. O posojilnici, ki jo je ustanovila Kmečka Zveza, je poročal g. Lipar, o delu Gospodarske zveze pa je obvestil delegate g. Ratovič. Med predlogi je bil s posebnim navdušenjem sprejet predlog predsedstva, naj se izvoli za častnega člana minister dr. Kulovec, ki je bil ves čas od ustanovitve in obnovitve KŽ delaven član predsedstva. Vsa dvorana je z navdušenjem sprejela ta predlog. Prav tako je bil z navdušenjem sprejet predlog, naj se izvoli za častnega člana ban dr. Natlačen. Sprejet je bil tudi sklep, da bo letošnji kmečki tabor v Novem mestu. Sledile so volitve ter so bili izvoljeni v glavnem stari odborniki. Za načelnika senator Brodar Janez, podnačelniki Špinciler J., štrein J., Prelog F. Blagajnik: inž. Muri L. Tajnik: dr. Voršič J. Vodja MKZ: Puš L., voditeljica ŽKZ Brodar Fr.
Resolucije
Zastopniki slovenskega kmečkega stanu, zbrani na občnem zboru Kmečke zveze v Ljubljani dne 2<i. januarja izjavljamo:
1.	Ponavljamo zahtevo po organizaciji slovenske banovine. Z ureditvijo tega vprašanja bo tudi moč naše skupne države zelo okrepljena.
2.	Oblastva naj z ostrimi ukrepi zavarujejo kmečko zemljo; preprečijo naj prehajanje kmečke zemlje v last nekmečkih ljudi; zemljišča, ki so last nekmetov, naj se obdavčijo s posebno davščino. Da bodo mogli kmečki sinovi prevzemati domača posestva, naj se dedne takse pri prevzemu manjših kmečkih posestev odpravijo, pri ostalih pa znižajo. Obči državljanski zakonik naj se glede dednega prava in pripo-sestvovanja spremeni v smislu zahtev zastopnikov kmečkega stanu. Agrarna reforma naj se obnovi in končno izvede.
3.	Zahtevamo uvedbo kmečkega socialnega zavarovanja, starostnega in oneinoglostncga ter bolezenskega in nezgodnega.
4.	Zahtevamo, da se izpremeni zakon o ljud-
skih šolah v smislu osnutka, ki ga je po temeljiti proučitvi vseh tozadevnih vprusunj in zahtev izdelala Kmetijska zbornica. Spremeni "«J se lovski zakon, ki danes ubija v kmetu voljo do dela in mu prizadeva ogromno škodo.
5.	Zahtevamo odpravo trošarine nn cement za kmetijsko asnnacijo. Tudi zahtevamo odpravo initnine, ki jo pobirajo mesta od uvoza kmetijskih pridelkov. Zahtevamo znižanje cen umetnih gnojil, zlasti onih, ki se z domačimi surovinami doma izdelujejo.
Za kmetske stroje naj se zagotovi potrebna količina pogonskih snovi (bencina in nafte). — Elektrifikacija podeželja naj se pospeši.
6.	Oblastva naj spravijo v sklad cene kmečkih pridelkov s cenami blaga, ki ga morajo kmetje kupovati. Zahtevamo tudi odločne kazni za tiste, ki navijajo cene blagu, ki jc za življenje ali gospodarstvo nujno potrebno.
7.	Oblastva naj z obsežnimi javnimi deli za asanacijo podeželja in z melioracijo za kmetijstvo sposobne zemlje preskrbijo zaslužek in tako omogočijo preživljanje vsem, ki trpijo zaradi sedanjih razmer pomanjkanje živeža in najnujnejših življenjskih potrebščin.
8.	Samopomoč kmečkega ljudstva pa zadružništvu noj oblastva podpirajo knr najbolj. Zlasti priporočamo podpiranje in širjenje kmečkega blagovnega zadružništva.
9.	Odločno zavračamo vse trditve, da kmetje izrabljamo današnji položaj in neupravičeno bogatimo. Ugotavljamo nasprotno, da mora večina slovenskih kmetov zaradi pasivnosti svojih posestev kupovati poleg potrchščiu za življenje in gospodarstvo tudi živež, zaradi česar je kmfct prizadet z visokimi cenami žita in špecerijskega
blaga v enaki meri kakor drugi stanovi. •
Ko izročamo javnosti ln pristojnim obla-stvoiu zahteve in ugotovitve slovenskega kmečkega stanu, pozdravljamo nedavni ukaz našega vojnega ministra o ureditvi iu kontroli vpokli-cev na orožne vaje. Slovenski kmet rad_trpi žrtve za domovino, vendar želi, da sc te žrtve pravilno porazdelijo na vse.
Pri slučajnostih so člani obravnavali še številna podrobna vprašanja, nakar je načelnik Brodar zaključil občni zbor in pozval vse navzoče, naj gredo še skupaj na grob pokojnega voditelja dr. Antona Korošca. Vsi delegati so odšli na Navje, zastavonoša pa je ponesel zastavo KZ. Vsi so tesno obstopili grob, med tem ko je zapel pevski zbor »Ljubljane« žaloslinko »Usliši nas, Gospod«. Po molitvi za dušni mir velikega pokojnika je spregovoril načelnik g. Brodar in v lepih besedah očrtal veliki lik pokojnega voditelja. Vsi navzoči so zaklicali »slava«, nakar je pevski zbor »Ljubljane« zapel še žalostinko »Človek, glej dognanje svoje«. Na grob je načelnik položil lep slovenski šopek iz samih rdečih nageljev, zagorele so sveče in mnogi so še ob tihi molitvi ostali na grobu našega pokojnega voditelja.
Naši
organizirani železničarji so zborovali
Ljubljana, 27. jan.
Včeraj je bil v beli dvorani hoteli Uniona občni zbor Kluba železničarjev JRZ. Na občni zbor te naše največje in najvažnejše organizacije slovenskih železničarjev so prišli iz vse Slovenije številni delegati in zastopniki krajevnih poverjeništev, pa tudi iz Ljubljane je prišlo mnogo članov te pomembne stanovske organizacije. Klub železničarjev JRZ se je v zadnjih letih zelo dobro razvijal in šteje sedaj že nad 3.000 članov. To naraščanje števila članstva je najboljši dokaz, da je bila ta organizacija za naše železničarje izredno potrebna in je bilo njeno delovanje zelo uspešno in nadvse požrtvovalno.
Malo pred deseto uro je začel občni zbor predsednik, bivši poslanec za mesto Ljubljano, g. Pavle Mašič. Prav lepo je najprej pozdravil ljubljanskega župana dr, J. Adlešiča, ki je prinesel železničarjem pozdrave ljubljanskega vodstva JRZ, zastopnika banovinskega odbora JRZ dr. Benedičiča in oba urednika »Slovenca« in »Slovenskega doma«.
Takoj nato je predsednik prečital vdanostne besede spominu dr. Antona Korošca, slovenskega voditelja, ki je bil velik prijatelj železničarjev in njihov podpornik. Železničarji bodo ostali vedno hvaležni dr. Korošcu, ker se bodo spominjali vsega tega, kar je pokojni voditelj storil za napredek prometne službe v naši državi. Vsi navzočni so poslušali njegove besede stoje in zaklicali pokojniku v spomin trikratni »Slava!«.
Tako jnato je predsednik prečital vdanostne brzojavke, ki so bile poslane Nj Vel. kralju Petru II. in Nj. kr., Vis. knezu namestniku Pavlu, predsedniku vlade Dragiši Cvetkoviču, prosvetnemu ministru dr. Mihi Kreku in prometnemu ministru Bešliču. Banu dr. Natlačenu je Klub poslal posebno pozdravno pismo.
Nato je predsednik dal besedo ljubljanskemu županu dr. Adlešiču, ki je prinesel pozdrave železničarjem v imenu ljubljanskega vodstva JRZ in jim zaželel največji uspeh pri njihovi borbi za zboljšanje svojega gmotnega položaja. Med njimi pa naj živi duh velikega Janeza Evangelista Kreka in dr. Antona Korošca, to je duh edinosti, požrtvovalnosti in marljivega dela v okviru stranke. Za bano-vinski odbor JRZ je pozdravil občni zbor g. dr. Benedičič Miha, ki je jasno in pregledno podal vzoren oris zunanjega in notranjega političnega položaja. Poudaril je zlasti, da se moramo danes v teh časih mi vsi enotno združiti v delu za dobrobit naše domovine in naše države, kajti samo z njenim srečnim razvojem si bomo zavarovali in zagotovili obstoj v državi.
Predsednik dr. Kulovec med železničarji
Predsednik kluba je nato podal predsedniško poročilo. Med njegovimi besedami je stopil v dvorano naš narodni voditelj minister dr. Fran Kulovec. Vsi navzočni so viharno pozdravili naslednika dr. Antona Korošca. Predsednik Pavle Masič je takoj podal besedo ministru dr. Kulovcu, ki je v svojem govoru izvajal:
Vesel sem, da vas vidim v tako velikem številu na občnem zboru vaše stanovske organizacije. To pomeni, da je organizacija močna in da zanjo skrbite in živite, ker se zavedate njenega pomena in potrebnosti. Če se ozremo nazaj, vidimo, kako so se prvi naši voditelji trudili, da bi postavili na noge organizacijo, ki bi bila obrambni zid proti razdiralnemu delu levičarstva in podobnih gibanj. Njihovo delo je počasi napredovalo, sedaj pa ste vi dopolnili tisto, kar se prej še ni posrečilo. Vaša organizacija je sedaj krepka.
Želim, da bi rastla in napredovala in da bi zajela večino slovenskih železničarjev. Organizacija sloni na načelih, ki so za naš narod in našo državo pozitivaa, tvorna in temeljna. VaJa organizacija po«
bija prevratne ideje in s tem onemogoča nasilniške prevrate. Zato vas pa prisrčno pozdravljamo vsi, ki želimo dobro našemu narodu in naši državi.
Železničarji imate važno gospodarsko vlogo. Vi ste v velikem stroju, ki omogoča živahno gospodarsko življenje in promet gospodarskih dobrin. Kolesje tega stroja mora dobro delovati, da ne pride do zastoja in motenj. Važna in odgovorna je vaša služba in zato imate vso pravico zahtevati, da se vaše delo žrtvam primerno plača. O tem boste danes govorili, sprejeli predloge in posebno resolucijo, Eno zagotovilo vam dam: vse te vaše sklepe bomo skrbno proučili in zastavili vso svojo politično moč, da se vate upravičene zahteve izpolnijo. Trikrat so naši zastopniki sedeli v prometnem ministrstvu. Veste, da se vam tedaj ni godilo javno najslabše. Četudi ne vodimo prometnega ministrstva, pa imamo navzlic temu prav toliko skrbi za vas, kakor imamo skrbi za vse druge neizogibne slovenske potrebe.
Kličem vas, da delujete vzgledno in vztrajno, da bi pridobili vse slovenske železničarje v svoj krog, da bo s tem vaša organizacija najmočnejša v Slcveniji.
Vsi navzočni so govor našega narodnega voditelja večkrat prekinili z navdušenim odobravanjem, zlasti pa so bile zelo hvaležno sprejete njegove besede, da sc bo ob vsaki priložnosti zavzel za težnje železničarjev
Občni zbor je nato prešel na nadaljevanje dnevnega reda in je tajnik kluba Cimperman podal zelo obširno in temeljito poročilo o delovanju od-
bora v preteklem letu. Omenjal je, da je klub izvedel nešteto intervencij, spremljal je delo za nove pravilnike in pomagal pri uveljavljanju želja in zahtev železničarjev. Silno značilno je, da je bilo 80% vseh klubovih posredovanj uspešno izvedenih. Stanje železničarjev sc je v preteklem letu nekoliko zboljšalo, ker je bilo nastavljenih mnogo novih moči in je sedaj kader nižjih prometnih uslužbencev zadostno zaseden. Nameščenci in uradniki dobivajo sedaj vsaj nekaj dopusta, v skupini višjih uradnjkov pa so še vedno težave, ker tam ni dovolj naraščaja. Najtežje vprašanje, ki danes tare železničarje, pa je vprašanje plač, ker te že davno ne morejo več vzdržati koraka z naraščajočo draginjo.
Blagajniško poročilo je podal g Bertoncelj, o glasilu slovenskih železničarjev pa je poročal g. Golobic. Poročilo nadzorstva je podal g Rasberger, ki je predlagal odboru razrešnico s pohvalo.
Pri volitvah je bila izvoljena lista, ki jo je predlagal odbor. Soglasno je bil izvoljen za predsednika g. Masič in ostali člani odbora.
Nato je občni zbor obravnaval resolucije, ki so bile predložene občnemu zboru v obliki spomenice. Spomenica se zavzema za avtomatično napredovanje vseh železničarjev, za vštetje let delavske službe v pokojnino, napredovanje in dopust pri delavcih in dnevničarjih, enoten draginjski razred vseh uslužbencev in priznanje 20% doklade. Spomenica zagovarja višje plače in višje delavske mezde, določitev 65 letne starostne meje pri stalnih in rednih delavcih, rednejše nabavljanje službenih oblek in podobno. Izda naj se manj centralistična uredba o zavarovanju prometnega osebja.
Po občnem zboru so delegati in člani kluba odšli na dr. Koroščev grob na Navju. Položili so šopek in prižgali svečo ter zmolili molitev za pokoj duše velikega pokrovitelja in prijatelja železničar-skega stanu.
Svetosavske nagrade kralja Aleksandra na slovenski univerzi
Včeraj dopoldne ob 11 je bila na slovenski univerzi v Ljubljani svetosavka proslava. Namesto obolelega rektorja g. prelata dr. Slaviča je govoril prorektor g. dr. Kušej, spominjajoč se pomena te slovesnosli. Navzoči so bili tudi vsi gg. dekani. Na proslavi so bile dodeljene za študijsko loto 1940-41 svetosavske nagrade Nj. Vel. kralja Aleksandra naslednjim slušateljem:
a)	Na filozofski fakulteti:
1.	Stud phil. Kuščer Ivan, ki je predložil temo: Fizikalna svoistva obmorskih vrelcev, pod geslom: »RAČA«, v znesku 800 din.
2.	Stud. pilil. Žlcbnik Leon, ki je predložil temo: Emocionalna in vrednostno-teoretična struktura eudaimonije, pod geslom: »Eudaimont, v znesku 60O din.
3.	Stud. phil. Novak Mirko, ki je predložil temo: Geografija industrializacije v Sloveniji, pod geslom >1848—1940«, v znesku 600 din.
b)	N a j u r i d i č n i fakulteti:
1. Stud. iur. Ko.itnik Nikolaj, ki je predložil temo: Pomen tujskega prometa za javne finance, pod geslom: »Vis paret sapientiae, justitia regit lriercaturam«, v znesku 500 din.
3.	Stud iur Bnnaf Vlado, ki je predložil temo: Delokrog dekanov, naddekanov, arhidiakonov in nadduhovnov (arhiprezbitrov) v jugoslovanskih škofijah, v znesku 800 din
d. Stud. iur Bona* Vlado, ki je predložil temo: Maks \Vcber kot sociolog, pod gesloin: »Ha-rrama«, v znesku 500 din.
4.	Stud. iur. Mihelrič Franc, ki je predložil temo: Jugoslovanski senat v našem državnoprav-nem ustroju in v primeri :: gornjim domom drugih držav, jx>d geslom »Senat 1. 1939«:, v znesku J 800 din.	1
5. Stud iur. Gorjan Miroslav, ki je predložil temo: Kazensko pravna zaščita zunanje varnosti kraljevine Jugoslavije, pod gesloin: »Čuvajmo Jugoslavijo«, v znesku 800 din.
c)	Na medicinski fakulteti:
1. Cand. med. Kalfič Svctozar in Mulaček Jelena. ki sta predložila temo: Prispevek k biologiji slovenskega človeka, pod gesloni: >0, A, B, AB.;, v znesku 2.000 din (vsak po 1.000 din).
d)	Na tehniški fakulteti:
1.	Stud. tehn. Kralj Janez, ki je predložil temo: Pravi značaj sericitskih skriljavcev Kranjske rebri in verjetni poboji nastanka kaolinitovcga ležišča v Črni. pod gesloni: »Črna, Kaolin«, v znesku 1.500 din.
2.	Stud. tehn. Pavko Dragotin. ki je predložil temo: Detajlna mikroskopska karakteristika, geološki pogoji nastopanja in pomen trahiandezitov FruŠke gore za gradnjo cest, pod geslom: »Trahi-andpz.it«, v znesku 800 din.
3.	Stud. tehn. Svajger Rasto, ki je predložil temo: Energijski potoki v električnih strojih, pod geslom: »Prostor — prevajalec električne energije«, v znesku 2000 din.
e)Na	teološki fakulteti:
1. Stud. teol. Germovnik Franc, ki jp predložil temo: Resnica in čas stvarjenja poetlinih duš, pod geslom: »Deus Conditor esse non cessat«, v znesku 600 din.
2 Stud teol. Sokli? Anton, ki je predložil temo: Nauk Sv. Tomaža Akv. v medsebojnem razmerju nadnaravnih življenjskih počpl. pod geslom: »Grada supponit naturam«. v znesku 700 din.
3. Stud. teol. Ruoh Dušan, ki ie predložil te!
Nadaljevan ie na sir. fi. snnd.il.
novice
Koledar
Torek, 28. januarja: Peter Nolski, spoznava-lec; Roger, spoznavalec; Egidij, spcznavalec; Odo-rik, »poznavalec.
Sreda, 20. januarja: Franc Šaleški, škof in cerkveni učenik; Valerij, škof; Barbea. mučenica.

Novi grobovi
+ V Dolu pri Ljubljani jo v 8(3. lotu svojega življenja za vedno zatisnil svoje oči gospod Ivan Klemene, vrtnar in po*e£tnik. Bil je oče g- dr. Josipa Klenienca, kustosa zgodovinskega oddelka muzeja v Zagrebu. Rajni jo bil dobro znan tudi v Ljubljani, saj je liil dolgo vrsto let vrtnar pri Hudoverniku v Kolodvorski ulici. Pogreb bo v sredo ob tri čelrt ua ose in iz hišo žalosti, Dol št. 10, na farno pokopališče.
•f- V Metliki je umrl v starosti 78 let gospod Ivan Malešič, posestnik. Pogreb bo danes ob 3 popoldne iz hiše žalosti v Metliki.
■f- V Trbovljah je mirno v Gospodu zaspala gospa Antonija Ivir. vdova Rupnik. Pokopali jo bodo danes ob 4 popoldne na trboveljskem župnijskem pokopališču.
•f" V Jarenini ▼ Slov. goricah je v sta-Tosti 01 let umrl Slomškov birmanec gosjiod Karel Knuplež, posestmik in dolgoletni cerkovnik. Pogreb s sv. mašo zadušnico bo v četrtek 50. januarja ob 9 dopoldne.
•f- Dravograd. V nedeljo '20. januarja je po dolgi bolezni umrl tukajšnji znani industrijalec g. Viktor Goli, ki je dočakal starost 72 let. Pogreb bo danes ob pol 3 popoldne izpred hiše žalosti na pokopališče v Št. Janžu pj;i Dravogradu. Pokojnik je pred smrtjo izrekel zeljo, uaj namesto vencev prijatelji in znanci darujejo za reveže.
Naj jim sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno tožal je i
Letopis
28. januarja 814. leta je umrl Kari Veliki, obno-vitelj zahodnoriinskega cesarstva. Z zadušitvijo bavarskega upora leta 788. pridejo Slovenci v tesnejše stike s Franki, vendar se njihov položaj ni izpremenil, ker pri uporu niso sodelovali. Važnejše so pa za zgodovino Slovencev Karlove avarske vojne, tedaj so namreč prišli pod frankovsko oblast tudi oni Slovenci, ki so živeli izven meja Karantanije; v teh bojih je sodeloval tudi slovenski knez Vojnoinir, čigar kneževina je obsegala verjetno južni del današnje Slovenije, morda tudi kake pokrajine na Hrvatskem. V cerkvenem oziru je Kari določil Dravo za mejo med Oglejsko patrijarhijo in salzburSko nad-Ikofijo. Ta meja se je nato v glavnem ohranila do cerkvenih reform Jožefa II. konec 18. stoletja.
28. januarja 1521. leta sc je sešel nemški državni zbor v NVormsu, ki je izrekel nad Martinom Luthrom državni progon in prepovedal v državi vsa verske novotarije. 28. januarja 1597. leta so se nadvojvodi Ferdinandu llnbsburškemu poklonili na vojvod-skrm prestolu pri Gospe Sveti nn Koroškem zastopniki koroških mest in plemstvo. To je bila zadnja poklonitev, ki se je še vršila po stari navadi na vojvodskem prestolu v navzočnosti vladarja, poslej so vso slovesnost prestavili v deželno hišo v Celovec. 28. januarja 1875. leta je umrl v Ljubljani Etbin Henrik Costa, pisatelj in politik, rojen 18. oktobra 1S32. v Novem mestu. Objavljal je mednarodne članke, posebno v »Novicah« ter zbiral literaturo o zgodovinski topografiji in statistiki Kranjske, izdal je Vodnikov album. V ustavni dobi je Costa aktivno posegel v politiko, kjer se je pa tesno naslanjal na Bleiiveisa. Po Ambroževi smrti Je postal leta 118(34. ljubljanski župan. Kljub očitani eks-kluzivnosli. «avtokratičnosti in klerikallzmu, so mu tudi nasprotniki priznavali, da je bil
mož vztrajne delavnosti in velikih zmožnosti. •
—	Podružnica Slomškovo družbe za radovljiški okraj bo zborovala na Jesenicah dne 4 februarja 1911. v prostorih meščanske šole Na 6poredu je predavanje o pouku slovenščine v ljudski šoli. Pričetek ob 14. Udeležile so polnoštevilnol — Predsednik.
—	Mesečna rekolekcija za duhovnike z dežele bo zadnjo sredo tega meseca, t. j. 20. januaria v >Donui duhovnih vaj« v Ljubljani. Začetek točno ob pol 10 dopoldne. K obilni udeležbi fo vabljeni vsi gg. duhovniki izven Ljubljane, zlasti še člani Apostolske unije. — Vodstvo Doma I)V in škofijsko vodstvo VA.
—	Za može bodo zaprte duhovne vaje v Domu v Ljubljani od 3. do 7. lebruarja. Začetek v ponedeljek zvečer ob 6., konec v petek zjutraj. Ker je še dovolj prostora, se priglasitve še sprejemajo. Preč. gg. dušne pastirje prosimo, da opozorijo može na ta tečaj. Oskrbnina 120 din. Naslov: Dom duhovnih vaj, Ljubljana, Zrinjskega 9.
—	Z> fante bosta še dva skupna tečaja duhovnih vaj: prvi od 17. do 21. februarja, drugi od 24. do 28. februarja. Ker v prostem času zaradi drugih del ne bo nobenih tečajev, jc to zadnja priložnost za zaprte duhovne vaie v letošnji zimi. Priglasitve se sprejemajo že sedaj. Opozorite še druge na to pri-
Nadaljevsnje r str. 5.
mo: Janez VIII. in Fotij. pod geslom: »Myslifica-
tio historica«, v znesku 700 din.
4.	Slud. teol. Kerf Boris, ki je predložil temo: Okrožnica Aeterni Patris in njen odmev na Slovenskem, pod geslom: Satra doctrina:, v znesku 400 din.
5.	Stud. teol. Trdin Miha, ki je predložil temo: Razmerje žene do moža v sv. pismu nove zaveze, pod geslom: »Žena je odsvit možat, v znesku GOO din.
6.	Stud. teol. Salmi? Ivan Anton, ki je predložil temo: Resnica in čas stvarjenja poedinlh duš, pod geslom: »Crratus est bomo«, v znesku 400 din.
7.	Stud. leol. Rcmškar Ivan, ki je predložil temo: Nauk Cirila Solunskega o bogopodobnosti, pod geslom: »Iinago et similitudo«, v znesku »300 dinarjev,
*
Nadalje je bila podeljena svetosavska nagrada »Primorskega akademskega starešistva: stud. iur. Cigoju Sfojanu, ki je predložil teino: Zastopstva Slovencev in Hrvatov v okviru ustavnega prava kraljevine Jugoslavije, pod geslom: »Zbornica«, v znesku 1.000 din in
svelosavska nagrada iz fonda Francoskega društva tehniške fakultete Dolencu Marjanu, ki je predložil temo: Potek mineralizacije Rorskega rucljčča, pod geslom »Bor«, v znesku 3.000 din.
ložnost. Oskrbnina 120 din. Naslov: Dom duhovnih ▼aj, Ljubljana, Zrinjskega 9.
—	Nemška stenografija, strojepisje. Prijavite se: Trgovsko učiliščo Koltida. Trnovska ulica 15.
—	Učiteljski diplomski izpit na državnem učiteljišču v Ljubljani. Pod predsedstvom ministrskega odposlanca dr. Janka Kotnika, inšpektorja ministrstva prosvete so se na drž. učiteljišču v Ljubljani vršili od 12. do 26. januarja učiteljski diplomski izpiti. K Izpitom se je prijavilo 21 kandidatov in 13 kandldatinj, to je vsi dosedanji redni učenci in učenke V. letnika. Izpit so napravili in bili s tem usposobljeni za učiteljski jx>klic na ljudskih šolah naslednji kandidalje: Cvenkel Franc, Drinovec Jože, GloboSnik Martin, Jocif Janez, Krumberger Alojzij, Kutin Julij, Mi-kuž Miroslav, Mokorel Aleksander. Namar Leo-|>old, NovaČan Stanislav, Spreizer Dušan, Šetina Miloš, Tomažič Alfred, Valentinčič Ciril, Vene Vincencij, Verbič Jože, Cimerinan Dragica. Cim-peršek Metka, Del Linz Breda, Dolinšek Marija, Gogala Sonja, Gogala Zlata. Jamnik Nada, javornik Pavla, Jemec Marija, Kurnik Majda, Peric Marta, Robič Irena in Ukmar Nada. Petim kandidatom je dovoljen popravni izpit v marcu t. 1.
Javna zalivala
Smatram za svojo dolžnost, da se javno zahvalim g. primatiju dr.OTONU BAJCU, spe-cijalistu za lt:rurgi|o, ki me je s spretno izvršeno operacijo rešil obupnega trpljenja in gotove smrti.
Obenem se zahvaljujem gg. zdravnikom ln čč. sestram za njihovo požrtvovalno sodelovanje.
L ubljana, 27. I. 1941.
'_P. OGRINC, Ljubljana.
—	Cerkvenim predstojnikom naznanjam glede na novi predpis o tresorjih za tabernakeljne, da iste lahko nabavim. Ker je povsod drugačen položaj in velikost, dajem brezplačne strokovne nasvete in načrlo proti vrnitvi efektivnih izdatkov. Strokovno tudi predelam vsak tabernakelj v lesu in kamnu in novi tresor montiram. Priporočam se tudi za vsa druga kiparska in zlatarska dela. llohnjec Miloš, kiparstvo, Celje.
—	V vsako slovensko hišo sliko Marije z Brezij.
—	Krajevni šolski odbor na Koprivniku v Bohinju «e najtopleje zahvaljuje g. dr Vtadislavu Peganu, odvetniku iz Ljubljane, ki je v počastitev pok. voditelja Slovencev dr. Antona Korošca poklonil tukajšnji šoli z/iesek 300 din za božično obdarovanje siromašnih otrok. Obenem naj velja zahvala tudi vsem ostalim, ki so darovali v isti namen, tako na prvem mestu g. To«ički Tomažič, g. Boži dr. Vrhunčevi, g. dr. Franu Šukljetu iz Zagreba, g. Skaberne Ruži, g. ju-velirju Černetu, g. dr. Kokaljevi, g. prof. dr. Demšarju, g. dr. Peršinu. advokatu, dr. Hubertu Pehaniju, g. Ivenu Kokalju z Bleda in tsem drugim neimenovanim. Vsem povrni Bog. — Za kraj. Sol. odobr Kopriv-nik v Bohmju, Dodič Anton, 1. r.
—	Življenjepis dr. Antona Korošra, Izčrpen in pregleden, je pravkar izšel pri Mladinski založbi, Ljubljana, Stari trg 30. Cena 12 din za broširan, 20 din za vezan izvod.
—	F. Pristavec, realitetna pisarna, Vas opozarja na inserat v današnji številki.
—	Stanovskim humanitarnim ustanovam ▼ vednosti Časopisje je priobčilo, da je trgovinsko nvnislr-slvo izdalo pravilnik o človekoljubnih ustanovah. Spričo tega sporočila Akcijski odbor slan. humanitarnih ustanov poroča, da se la pravilnik ne tiče navedenih ustanov, kajti pravilnik pravi v čl. 1., da določila pravilnika ne veljajo za one ustanove, lei imajo poslovanje določeno za določen krog oseb, ki so v medsebojnih službenih ali profesionalnih (stanovskih) odnosih in ki delujejo na osnovi stanovske vzajemnosti in določajo prispevke in podpore na občnih zborih. Predmetni pravilnik torej za naše ustanove ne velja, ker ga za te ustanove pripravlja posebej ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje. Podpisani Akcijski odbor se nadalje briga za predmetno zadevo. V Ljubljani, dne 27. januarja 1941. — Akcijski odbor stanovskih človekoljubnih ustanov.
—	Smrtna nesreča pri delu. Iz Mežice nam Izročajo: V soboto, 23. t. m. se je v gozdu nad Poleno smrtno ponesrečil Kranc Alojzij, ki je bil komaj par dni v službi pri znan<?m gostilničarju g. St(,carju. Spravljali so les, katerega so delavci spuščali po drči, vozniki pa vozili. Nesrečen slučaj je hotel, da je šel Kranc s svojim tovarišem po cit*Bi, ko sta oba mislila, da še nc bodo začčli spuščati hlodov. Za nekaj Časa so namreč prenehali, ker je bil sj>odaj voznik. Naenkrat je z vso silo letel po snegu navzdol velik hlod. Tovariš se je srečno umaknil, Kranca pa je zadelo do smrti. Ponesrečenca so prepeljali v mrtvašnico. V j>onpdpliek ob 2 j>opoldne so ga pokopali na tukajšnjem pokopališču. Naj počiva v miru!
—	Grajski kino v Soboti je te dni predvajal film, ki je bil na letakih označen • hrvaškim in nemikim napisom, samo slovenskega naslova ni bilo tiskanega.
Film se je torej imenoval »Ruže s juga«, v oklepaju pa je bilo še pojasnjeno, kaj ta naslov pomeni v nemškem jeziku K temu je treba pripomniti, da je Sobota središče slovenskega Prekmurja in da je »oboški kino v lasti in upravi soboške občine, torej javnega urada.
—	Dva brata Dvoriaka lzpulčena. Kakor smo t•
poročali, co bili v zvezi z aretacijo zloglasnega vlomilca Ivana Bratka prepeljani v soboške zapore tudi trije bratje Dvoršakl. Dosedanja preiskava je ugotovila, da je samo eden sodeloval pri napadu na grofico Bathyanyjevo in da druga dva brata nista prav nič zapletena v Bratkove razbojniške podvige. Zato sta bila oba brata izpuSčena iz soboških zaporov na svobodo. Orožništvo zdaj marljivo zasleduje ostala dva napadalca na staro grofico, vendar pa vse kaže, da je eden glavnih krivcev, Ivan Serec, pobegnil čez mejo.
Kranj
lz občinske seje. G Zupan Češenj je v uvodu povedal, da sta na dnevnem redu dva nujna predloga. Kontrola dravske banovine je potrdila občinske proračune za 11, 1934-35, 1935-36, 1936-37, 1937-1938, 1938-39 in 1939-40. Ministrstvo financ in notranje ministrstvo sta končnoveljavno potrdili posojilo 7 in pol milijona din za zgradnjo tekstilne šole. Sledilo je poročilo finančnega odseka o gradnji javnih zaklonišč in pa predlog za ojačitev kreditov gradbene stroke. Oboje je odbor soglasno sprejel. — V domovinsko zvezo je sprejet uradnik OUZD Rotar Filip z družino Kot zadnji dve točki dnevnega reda sta bila dva nujna predloga, in sicer predlog, da bi se zgradila ob železniškem mostu na progi Kranj—Tržič brv, ker je to nujna krajevna potreba. Gospod župan je omenil, da se je za stvar že zanimal, a doslej brezuspešno; odbor je pooblastil župana, da se za stvar ponovno zavzame, kar je župan tudi obljubil. Kot drug predlog je bil od-stopitev 25 kv. m zemljišča na cesti proti kolodvoru, ki je potrebno za modernizacijo te ceste. Za zameno bo občina dotičnemu lastniku odstopila 50 kv. m. Odbor je zamenjavo soglasno sprejel. — Ob koncu seje jc omenil gospod župan, da šteje po zadnjem štetju Kranj 8922 prebivalcev.
Slov. Bistrica
Po dolgih letih je tu spet ustanovljena kmetij-skonadaljevalna šola. Moški do 40. leta prihajajo redno vsak torek in črletek. Šola je organizirana tako, da se razen kmetijskih panog obravnavajo tudi davčna in pravna vprašanja, domača higiena in živinozdravstvo. Dobro organizirane take šole bodo gotovo mnogo pripomogle k strokovni izobrazbi našega kmeta. V vsej Sloveniji jih je letos baje okrog 100, kralj, banska uprava podpira to šolstvo v največji meri. Tukajšnjo šolo vodi in jo je organiziral Šnuderl Ljudevit.
Da je tudi šahovsko življenje pri nas živahno, kaže pravkar zaključeni turnir, katerega se je udeležilo 10 igralcev. Turnir je bil dvokrožen. Od 18 dosegljivh točk je dosegel Maček 13 in pol, Pre-koršek in Lavrov 12 itd. Prav bi bilo, če bi se v Bistrici ustanovil šahovski klub, ki bi se s svojimi igralci lahko oficielno udeležil tudi turnirjev.
Iz Bistrice je premeščena na meščansko šolo v Maribor gdčna Šegula.
Sv. Florijan pri Rogatcu
Ob" priliki božiinice na tukajšnji šoli Hne 29. decembra 1. 1. so bili obdarovani naši najrevnejši šolski otroci bodisi z blagom za obleko, bodisi s perilom ali obutvijo. K uspeli božičnici so pripomogli predvsem kr. banska uprava z blagom, krajevna protituberkulozna liga v Rogatcu, Unija za zaščito dece istotam kakor tukajšnji krajevni šolski odbor z velikodušnimi denarnimi prispevki in deloma z blagom, domača tvrdka Stefanciosa z blagom ter gospa mama Stefanciosova z denarno podboro. — Vsem darovalcem v imenu obdarovanih otrok in njih staršev iskrena hvala!
Šolska kuhinja. Od 14. januarja dalje dobiva dnevno povprečno 37 siromašnih otrok na tukajšnji šoli toplo mleko in kruh. To prepotrebno akejo omogočajo krajevna protituberkulozna liga v Rogatcu kakor tudi tukajšnji šolski odbor. Dobrotnikom šolske mladine izreka srčno zahvalo — šolski upravitelj.
Guštanj
Smrt. Dne 21. januarja je umrl občinski goslač Pirč Matevž, star 86 let. Mož je svojčas videl boljše čase, bil je jeklarniški delavec in vedno zaveden narodujak-Slovenec ter zelo načitan. Dokler so mu denarne prilike dopuščale, je bil zvest član Mohorjeve družhe in dolgoletni naročnik slovenskega lista »Mir«, ki je izhajal v Celovcu. Mir njegovi duši!
Zdravnik: »Vaše bolezni kar ne morem natančno določiti; dejal bi, da je to alkohol.«
Pacijent: »Nič ne de, nič ne de, gospod doktor, bom pa prišel, ko boste trezni.«
Ljubljana, 28. januarja
Gledališče
Drama: Torek, 28. jan.: »Othello«. Red Torek. — Sreda, 29. jan: lOlhello«. Ited Sreda. — Četrtek, 30. jan.: »Ugrabljene Sabinke«. Red Četrtek. — Opera: Torek, 28. jan.: Zaprto. — Sreda, 25). jan.: »Vesele žene windsorskc«. Red A.— Četrtek, 30. jan.: »Hlapec Jernej«.. Bed B. — Petek, 31. jan.: Ob l.'): »Fidelio«. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 16 din navzdol.
Radio Ljubljana
Torek, 28. januarja: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45 — 12 Vsega malo (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Opoldanski koncert Rad. ork. — 14 Poročila, objave — 14.15 Šolska ura: Spomini na pot ob mejah Albanije (g. prof. Rafael Bačar) — 17.30 Mlada grla, vesela srca Poje dekl. zbor »Vigred«, igra Rad. ork., dir. D. M. Šijanec — 18.40 Notranjepolitično življenje Rusije pod velikimi knezi (g Fr Terseglav) — 19 Najx>vedi, poročila — 19.25 Nac. ura — 19.40 Plošče — 19.50 Gospodarski pregled (g. Drago Potočnik) — 20 Dr. Fr Detcla: Dohrodelnost, veseloigra (Člani radijske igr. družine) — 21.15 Samospev ge. Štefanije Vuk-Frankovske, pri klavirju g. prof. M. Lipovšek — 22 Napovedi, poročila. Konec ob 22.20.
Prireditve in zabave
Cankarjev večer priredi ženski odsek Prosvetnega društva Trnovo v sredo, dne 20. januarja ob 8 zvečer v društvenem domu, Karunova ul. 14. Na sporedu ho poleg pevskih točk !n številnih recitacij in najboljših Cankarjevih del tudi predavanje uiednlka g. dr. Deheljaka. Vljudno vabljeno vse članstvo in prijatelji. Vstop prost.
Darujte za Jegličev akademski dom!
Pošiljajte na Hranilnico dravska banovine —
čekovni račun 10.680.
Predavanja
Predavanje SIM) pod nazivom »Pestri svet v barvah« bo v torek, dne 4. februarja t. 1. ob 20 v dvorani Delavske zbornice.
Moška prosveta Kodeljevo vabi vse svoje člane na velezanimivo predavanje — tuj predavatelj — ki bo danes, 29. t. m., ob 20 v društveni sobi.
Angleško društvo v Ljubljani opozarja na ski-optično predavanje z barvastimi diapozitivi, ki ga bo imela danes (28.. t. m.) ob 1H v beli dvorani hotela Union lektorica na naši univprzi ga. Fanny S. Copeland pod naslovom »Nekaj naših planinskih cvetlic«.
Cerkveni vestnik
Jutri, na god sv. Frančiška Šaleškega, glavnega zavetnika Salezljanske družbe, bo v cerkvi Marije Pomočnice kristjanov na Rakovniku celodnevno češčenje. Najsvetejše se bo izpostavilo ob 6., na kar bodo sledile svete maše nepretrgoma do pol 12. Zvečer ob četrt na Sest bo sklepna r*>-božnost z govorom, petimi litanijami Srca Jezusovega in zahvalno pesmijo in blagoslovom.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli. Dn-najska cesta 6, mr. Hočevar, Celovška 62, mr. Gartus, Moste-Zaloška 47.
Poizvedovanja
Zlat poročni prstan je bil najden v nedeljo zvečer na Dunajski cesti. Dobi se: Riharjeva ulica 6 (popoldne).
Izgubljeno. V nedeljo je bila izgubljena pri izseljenski akademiji v Unionu rjava ženska torbica s patentnim zapiračem. Ker je torbica last neke učenke, prosimo poštenega najditelja, naj jo odda v upravi.
Beg iz Pariza 9
Ko sem opravil v prvi vojašnici, me je drug vojak odvedel v naslednjo, kjer sem opravil isto kot v prvi. Potem me ie vodil še v tretjo — isti uspeh. Ker nisva nikjer nič opravila, sva šla nazaj v prvo, odkoder so naju poslali na policijo in na orožništvo. Tam sva obiskala vse urade, pa mi niso nikjer dali nobenega papirja.
Na večer sva pa le odkrila urad, ki se je pečal z inozemci. In latn so mi po kratkem oklevanju izdali potrdilo, da izjavljam, da sem Jugoslovan, da sent Izgtibil svoje papirje, da sem so predstavil na policiji. In potrdilo je bilo veljavno do 25. rožnika.
S potrdilom sem so vrnil v vojašnico, nakar so me spustili na »svobodo«.
Zvečer sem spal v neki vež.l z vojakom, ki je. prišel s fronte ob Sommi. Pravil mi je, da je njegova četa prišla na to fronto v drugI polovici meseca maja. Ko so prišli tja, so mislili, tla bodo nadomestili druge, že utrujene čete. Pa niso srečali ne enega vojaka. Borili so se dolgo in hrabro. Dasi so imeli staro orožje (večkrat puške 187011), so se vendar ustavljali, dokler so imeli vsaj to orožje. Toda na vsej fronti ni videl ne enega francoskega letala, ni videl ne enega francoskega tanka. »In vsega najmodernejšega orožja smo imeli dovoljl Izdani smo bili, kolikor imamo dlak na koži I Napravili so z nami kot z Abe-sinci; z najslabšim orožjem so nas nalašč poslali proti dobro opremljenim nemškim četam. Mi bi se borili, toda naj nam dnio dobro orožje in voditelje, ki nas ne bodo izdali na vsak korak! Po Štiri dni smo bili včasih brez jedi in ko smo se pozneje umikali, smo našli ogromne zaloge živil, ki nam bi jih morali poslati.«
Ko niso imeli več orožla, ne jedi. so zbežali. Kje so njegovi tovariši, ni vedel. Sam je šel nekaj Časa z avtom, nekaj časa pa » kolesom (ko so ljudje zbežali, je bilo koles po
hišah, kolikor so jih hoteli) do Chateaurouxa, kjer se je javil v vojašnico, tam so jim vzeli orožje, jim dali jesti — nato pa jim naročili, da se morajo naslednje jutro iznova javiti.
Naslednji dan — 18. rožnika — sem zgodaj zapustil Chateauroux. iz kalerega nisem odnesel prav nobenih spominov. Šel sem proti Clermont-Ferrandu.
Kadar sem srečal na poti tovorni avto, ki ni vozil prehitro, sem se obesil nanj — odkar mi je moj »poštenjak« odpeljal prtljago, sem si to večkrat privoščil — ker me moja vreča ni nič več ovirala in 6em lahko tekel, kadar je bilo treba.
Ne daleč od mesta sem skočil na avtobus, ki je prišel iz Pariza. Bil je poln vojakov, ki so iskali svoje čete. Južno od Chateaurouxa je bilo namreč več taborišč, kjer so se zbirale in formirale nove čete. Kadar je kdo videl vojaka, ki je bil iz iste čete, pa je skočil doli, da sta potem skupaj iskala.
Naš avtobus se je ustavil sredi nekega gozda; poiskal sem svojo smer ter peš mahnil dalje. Opoldne sem se oglasil pri nekem kmetu, kjer bi bil rad dobil malo vodo. Takoj so me povabili v hišo, kjer sem dobil ludi dva vojaka, ki sta pravkar prišla. Dali so nam vina, kolikor smo ga hoteli, nato pa sriio si še delili n|ihovo kosilo. Gospodar in gospodinja sta bila sama pri hiši: oba sinova sla bila v vojski. In gosj^odar — šestdeset let je približno imel — je marsikatero bridko povedal na račun vojakov, ki so bili v tej vojski. On da je bil Štiri leta v svetovni vojni na fronti v Alzaciji, v najhujši zimi, pa so vzdržali, ti mladi pa jim napravijo tako sramoto. Kaj tanki, kaj lelala. mladi so zanič, ne znajo se vojskovati I Ko hi mi stari prej vedeli, da bomo morali doživeti tako sramoto, tak poraz, mi hi se bili šli borit in ne bi kaj takega nikdar doživeli!«
Pozno popoldne pridem v La ChAfr» od koder bi Imel v Clermond-Ferrand še najmanj 150
kilometrov. Čudno pa se mi je zdelo, da sreča-vam avtomobile in kolesa, ki gredo le v nasprotni smeri. Novic, o tem, kje da so Nemci in kod prodirajo, seveda nismo imeli. Holel sem vedeti, kakšen je položaj v Clermond-Ferrandu. In ko zvem, da ga že evakuirajo, sem se obrnil za 180 stopinj in izbral smer proti Poltiersu; uj>al sem, da najdem tam kakega znanca iz Pariza.
Na večer sem se ustavil v neki vasi, kjer bi rad dobil kruha in si pogledal zemljevid, da bi vedel, kod moram hoditi. Stopim v aostilno. kjer pa niso imeli kruha, le kozarec vina sem si mogel kupiti. Kar se tiče poti. pa me pelio gostilničar — bil je župan v tistem kraju — k učitelju v šolo, češ da ima on podrobne karte. V šoli pa so bili tudi vojaki. In ko pridem v šolo, me polkovnik takoj vpraša, kdo sem in kam izrem. Pa mi pravi, da je vlada pravkar izdala najstrožjo uredbo, da morajo vsi begunci ostati v krajih, kjer so, ko je naredba objavljena. Spet me je imelo! In nazadnje še zahteva, naj mu pokažem listine, gleda, gleda moje potrdilo in mi pravi: »Veste, ml imamo zelo radi Jugoslovane, vi pa ne morete dokazati, da ste res Jugoslovan,«
DA me takoj odpeljati 7. avtom na žandarme-rljo v Nčvy-St-Sepulcre, Ni ml bilo vseeno, ko so trije spremljevalci, ki mi jih ie dal v avto. kazali svoje revolverje, češ. če bi hotel kaj poskušati... In vso pot med vožnjo so zabavljali čez špijone. Čez peto kolono, čez inozemce. rla so prišli v Francijo samo za to. da «0 jO izdali. Kar sem mogel najboljšega napraviti, sent storil: vae sem mirno požrl.
Na orožnlški postaji br je začelo izpraSera-nje. česar sem se že prejšnji dan dodobra navadil. Isti dan pa so nekje na prsti v sosednji vasi orožniki dobili nekoga, ki 11I hotel pokazati svojih listin. In nazadnje so hoteli na mojo glavo vreči še la greh. To mi ie bilo pa že preveč. Kmalu sn razumeli. Hn mora tudi pri tem vladali načelo pravičnosti: Vsakemu svoje!
Naša kri v tujini
Lepo uspela lzsel|enska akademija v veliki unionski dvorani
V nedeljo. 26. januarja, je v nabito polni dvorani »Uniona« proslavila Izseljenska zbornica spomin na našo kri v tujini, na naše izseljence. Akademija je bila zaradi smrti dr. Korošca preložena, vendar zaradi tega njen obisk gotovo ni ♦rpel. saj so bila V3a mesta zasedena. Udeleženci so bili za obisk nagrajeni z lepim sporedom, ki je bil skrbno pripravljen ter z veliko natančnostjo izvajan. Med prvimi točkami je bil n« programu izklesan govor ljubljanskega župana g. dr. J. Adlešiča, ki je izvajal:
Govor župana dr. Adlešiča
Častita gospoda I Draga mladina! Kadarkoli govorim o izseljenstvu ali o izseljencih, takoj se mi obudi spomin na domači kraj; tam doli ob zeleni Kolpi, kjer toplo sonce boža prelepo pokrajino, kjer se belina oblek lepo odraža od zelenih trat.
Tam sem od prve mladosti opazoval preseljevanje revnega ljudstva, ki ga domača zemlja ni mogla preživeti. Gledal sem očete številnih družin, ki so se poplavljali od doma; krepke mladeniče pri odhodu v tujino; zale mladenke na poti za domačimi fanti aH še večkrat za slepo srečo v nemo tujino, največ v Ameriko.
Zato me je vedno zanimala dežela, ki je zvabila toliko najboljših moči našega naroda, popila toliko srčne krvi naše domovine, in vesel sem bil, ko so me pred tremi leti povabili naši rojaki v Clevelandu, da pridem kot predstavnik Ljubljane odpret Jugoslovanski kulturni vrt, ki so ga naši izseljenci priredili v tem največjem središču ameriških Slovencev.
Veselila me je ta pot, ne samo, da vidim deželo, kjer je našel naš rod novi dom, nego še bolj pa to, da vidim 6tare znance, da vidim njihovo življenje, da vidim njihovo dušo, da vidim posebej njihovo mladino, naš novi rod za mejami. Obiskal 6em razna mesta; srečal sem premnogo znancev iz ljudskih šolskih klopi in videl njihovo življenje, prisluhnil pa tudi duši, ki mi je razkrivala 6vojo notranjost, svoje veselje in svojo bol.
Tako-le je pripovedoval priseljenec nove domovine:
»Sedaj 6em fizično strt mož. Najboljša leta življenja 6em potrošil v topilnicah jekla v Pensilvanijt. Moja žena je že pred leti šla po svoje plačilo; njen grob leži med temi griči, le redki cvetovi rasto na njem. Črni prah, ki mi duši pljuča, pokriva tudi njen grob.
Moji otroci so odrasli in vzgojo jim je dala Amerika, z vzgojo mi jih je pa vzela. Govorim angleško le kot neuki tujec, moji otroci pa poznajo tudi ameriško narečje. Govore drugače, delajo drugače — če me pridejo obiskat, pa pridejo sami. Ne povedo, zakaj ne pripeljejo s seboj svojcev in prijateljev, vendar pa čutim vzrok temu. Ni se jim treba bati, nočem jih spravljati v zadrego, 6aj tudi oni gledajo na svojega starega, zgaranega in izmučenega očeta kot na manjvrednega, inferiomega tujca in priseljenca.
Tako mi je ostal za edino tolažbo — spomin, spomin na moja otroška leta, ki 6em jih preživel tam daleč v stari domovini, spomin na našo vas, naše pisano polje, na naše zelene gozdove. Ti preprosti spomini žive z menoj — ne misel na velikost Amerike. Mogoče zato, ker sem bil zgrav in močan, ko sem zapustil svojo domovino, 6edaj sem pa onemogel, star mož. In polje in gozd mi gotovo nista vzela mojega zdravja in nista mi ugrabila mojih otrok.«
To je izliv duše našega izseljenca po dolgih letih trudapolnega dela v tujem svetu. Najhujša je bol, da so mu odtuiili otroke, njegovo potomstvo Odtujila jih je ameriška šola, ker jim je hotela dati boljšo vzgojo. pomagati jim do boljšega življenja. Pa jih je prevzel duh Amerike in iztrgal iz objema slovenske duše, iz spominov na slovensko domovino.
Tako je šla mladina naših izseljencev svoja pota — povsem ločeno od svojih staršev, prvotnih izseljencev V otroških letih je še živela v okrilju domače hiše, ob zvoku slovenske besede, prisluhnila melodiji slovenske pesmi svoje matere, če je bila Slovenka. Za silo je tudi govorila slovensko v domači hiši, kolikor 6ta se starša ob večernih urah potrudila s poukom slovenske besede.
Ko je pa to mladino iz rok slovenske matere prevzela ameriška šola, se je začelo le poveličevanje Amerike, njene lepote, njenega bogastva, njene kulture in njenega nacionalizma. Spomini na materine besede o leooti stare, slovenske domovine so pri tem vedno bolj bledeli, sai jih otrok ni imel po lastnih vtisih, nego le posredno po materinem pripovedovanju.
Z napredkom v šoli je postal naš odtujeni mali rod v Ameriki tekmec ameriške mladine. Od slovenskih staršev podedovana nadarjenost in marljivost sta ga spravila v šolah na prva mesta Poročila vseh šol govore, da so najboljši dijaki iz naših vrsl,
Ta tekma se razvija na vseh poljih lavnega življenja: od čiste ameriške govorice do tekmovanja v slovstvu, športu, po društvih, v strokovnem napredovanju. v borbi za mesta, skratka — do popolne asimilacije.
To «e kaže tudi na imenih: slovenski Janez sliši le na ime John, Joža le na Joe, Jurij le na Ge-orgo, Marija je postala Mary, itd. itd. Še celo priimek se je prilagodil ameriškemu jeziku in izgovorjavi. Na to so delale že ljudske šole, ker ameriški učitelji težko izgovarjajo slovanska imena. Tako so ginili in neprestano gineio zadnji ostanki slovenskega porekla. Slovenska mladina naših izseljencev je utonila v ameriškem kulturnem in gospodarskem življenju ter tekmovanju, slovenski starši so pa izgubili svoje otroke, da so postali še bolj osamljeni v tujem svetu: domovina je izgubila drugo in tretjo generacijo svojih izseljencev.
Amerika šteje 130 milijonov prebivalcev, dobra četrtina je priseljencev. Slovenskih izseljencev samih je blizu enega milijona razkropljenih po raznih mestih in naselbinah. Njihovi potomci, druga generacija gre v drugi milijon. Toliko naše krvi je izteklo v tuji svet — toliko duš je izgubila velika slovenska družina I
Vrste narodnih budi tel je v v Ameriki so med našimi ljudmi zelo redke. Starost m onemoglost redčita njihove vrste vsak dan bolj. Večina med njimi so duhovniki in slovenske sestre. Prizadevajo si ohraniti slovensko mladino z ljudskimi šolami ob slovenskih cerkvah. Tam še doni slovenska beseda, še odmeva slovenska pesem. Potem pride srednja in visoka šola, kjer vse to zamre, kar sta slovenska mati in slovenski duhovnik zasadila v mlado srce
Da pa le ne bi čisto zamrlo, se trudi slovenski buditelj v slovenskih mladinskih društvih in pri javnih nastopih. Videl sem jih po vseh mestih, ki sem jih obiskal, da vidim njihove prireditve Povsod sem sicer slišal slovensko besedo, vendar v ameriškem narečju. Tožili so mi. da si ni> upajo gladko govoriti slovenske besede, ker se boje, da ne bi bila pravilna Žele pi, da bi bila prava — najbolj pa žele videti kraje, kier ie tekla zibelka njihove matere in očeta, — da bi sooznali staro domovino, o kateri so toliko lepcifa slišali iz materinih ust.
Neko dekle v Clevelandu je pravilo, da je bila tako srečna, ker je videla dom staršev, ko so io v&sk na
sicer majhno, pa tako ljubko deželo Slovenijo, kakršne nisem videla v vsej prostrani Ameriki — toliko nakopičene lepote na malem prostoru! Našla sem bogato folkloro, pa staro, mehko kulturo, lepo moderno literaturo ter bogate pravljice, ki sporočaio stoletno modrost, in dolgo verigo skušenj naroda, kako je to svojo prekrasno zemljo brani! s krvjo nad tisoč leti«
Ta obisk domovini je vplival pa to mlado ameriško Slovenko tako, da se ni več sramovala svojega rodu pred ameriškimi tovarišicami in se ni čutila več inferiome zaradi siromašnosti in neznatnosti svojih staršev, marveč je postala na svoje 6taršc in njih domovino, jezik in narod in na njegovo kulturo ponosna, — ponosna je pa tudi postala, da je del takega naroda Ta svoj ponos je povsod izpričala in med vsemi znamkami je za svoj rod, za svoj slovenski narod delala propagando.
Ta primer kaže. kaj je treba storiti, da reš;mo problem druge generacije naših izseljencev, problem slovenske ameriške mladine. Česar ji niso mogli dati njeni starši v Ameriki, ker niso imeli dovolj izobrazbe ali dovolj časa v boju za vsakdanji kruh, to ji mora dati domovina, to ji moramo dati mi vsi, to ji moraš t prvi vrstj dati Ti, slovenska mladina, saj je mlado srce najbolj odprto mlademu srcu
Treba ie najti stike in navezati vezi s slovensko mladino onstran meja in onkraj morja, zbuditi ji zanimanje za dom očetov, privabiti io v domače gaje, razkazati ii razkošno lepoto naših logov, ogreti ji 6rce z milino našega življenja, nbogateti njeno dušo z našim kuilumim življenjem. Pa bo ameriška slovenska mladina postala ponosna, da je del slovenskega naroda, in bo slovensko in jugoslovansko misel ponesla čez rtieie in moria ter pridobila nove vrste naših prijateljev v širnem svetu ter pomnožila ugled naše domovine v oonosni Ameriki.
Tam v Ameriki je navada, da si mladina raznih narodov in krajev, med seboj sicer či6to neooznana, pridno dopisuje in izmenjava misli o vseh naziraniih po teh različnih krajih V Clevelandu izhaja velik časopis, ki oosreduje tako medsebojno koresnonden-co, in urednica me je prosila za posredovanje dopisovanja iz nažih krajev. Iz dooisovanja pride do potovanja in medsebojnega osebnega poznanstva, celo do sklepa prijateljstva in trainih zvez.
Koristna bi bila izmenjava časopisov in knjig, oredvsem seveda lepe slovenske knjige. V Clevelandu sem obiska! impozantno moderno ljudsko knjižnico, kjer «ra sicer našel tudi slovenske knjige, vendar je pa naša književnost na žalost slabo zastopana.
Podobo naših krajev, naravnih lepot in narodnega življenja bi lahko pošiljali v sliki in filmu, da bi tudi ona slovenska ameriška mladina, ki ne more k nam, spoznala naše kraje in življenje naroda ter se vsaj iz slik napila ljubezni do domovine
In naše oesrni, naše melodiie, kako bi jih vzljubila slovenska ameriška mladina! Po vseh društvih,
kjer »o me sprejeli, so jih tako navdušeno prepevali, da so imeli starši sol<me oči in povsod so me prosili: »Pošiljajte nam novih slovenskih pesmi. ..«
Ko sem se poslavljal v Clevelandu, se je ob slovesu zbrala vsa mladina slovenskih šot pri sv. Vidu in okolici ter tako krepko klicala v slovo ip tekla za vozom, da je bil to eden najbolj ganljivih prizorov. Zato sem ji poslal za božič darila, ki jih je šolska mladina v Ljubljani sama poslikala in napisala svojim nepoznnim ameriškim tovarišem za jaslice. Ne morete 6i predstavljati veselja, ki je žarelo iz zahvalnih pisem teh mladih rojakov iz Clevelanda!
Tako bi bilo še mnogo, mnogo poti in sredstev, kako bi dobili stik z ameriško slovensko mladino in jo navezali na slovensko domovino ter rešili tako težki problem druge generacije naših izseljencev.
Slovenska mladina, tukaj se Ti odpira veliko polje prizadevanj in dela, hvaležno polje, ki bo pomaknilo meje naše domovine na široko, v 6rc'h pa poglobilo ljubezen do domovine. Bogati sadovi ne bodo izostali.
Ko sem v Clevelandu, ki ga naši rojaki v Ameriki imenujejo »Ameriško Ljubliano«, izročal ta-mošnjemu županu v dar Miss Slovenijo, to je umetniško izrezljano Slovenko, ki v narodni noši pozdravlja roiake, se je pri slovesnosti zbrala tudi slovenska ameriška mladina. Z ganjenostjo in ponosom je zrla v podobo Slovenke in jo božala kot otrok 6Vojo mamico.
Ti in drugi prizori so mi vlili v srce trdno vero, da že izgubljeno drugo generacijo še lahko rešimo slovenskemu narodu.
To veliko nacionalno delo se nam bn pa posrečilo samo s Tvojo pomočjo, slovenska mladina.
Mlado srce naj priklene mlada srca nase in vrnila se bo tudi druga generacija naših izseljencev v objem matere Slovenije Utripi naših src se bodo združil s hrepenenjem ameriškiih src v mogočno melodijo slovenskega rodu, da bomo mi doma in naši v tujini vsi čutili, da smo vsi skupaj ena velika slovenska družina — danes in na večne čase!
Govoru g. župana dr. Adlešiča je sledilo dolgotrajno odobravanje.
Med ostalimi točkami, ki so se vse odlikovale po svoji domoljubnosti ter po svoji ljubezni do naših bratov v tujini, naj omenimo posebej pevski zbor klasične gimnazije, pevski zlx>r rakovni-ške gimnazije, ki je prišel do poudarka zlasti v Premrlovi »Slovenski pesmi«, ter pevski zbor državnega učiteljišča. Nekako senzacijo je vzbudil nastop malega Igorja Ozima. Zlasti pa jo naredila vtis gdč. Nada Stritarjeva s svojim lepim, izglajenim sopranom. Sodelovali so še uspešno: godalni orkester drž. učiteljišča, zbor II. dekliške šolo, zbor in godalni orkester III. drž. gimnazije.
Akademije so se udeležili številni odličniki, med drugimi: ljubljanski škof g. dr G. Rozman, minister dr. F. Kulovec, ban dr. M. Natlačen z gospo, ljubljanski župan dr. Juro Adlcšič z gospo ter številni drugi odličniki.
Akademija je dokazala da se Slovenci zavedamo važnosti našega izseljenskega vprašanja. Težko je to vprašanje, vendar s tem ni rečeno, da moramo stati hrezbrižni ob njem. Značilno je, da se je akademije udeležila v pretežni večini
mladina. Tako bo mladina tista, ki bo zanimanje in skrb za izseljence dvignila na tislo stopnjo, kamor io io pripeljali tudi drugi narodi, zlasti v našem sosedstvu.
•
1 Prodaja moke. (ilede na dejstvo, da morajo trgovci vsako nabavljeno aprovliacijsko moko dobaviteljem takoj plačati v gotovini, so kupujoče občinstvo vljudno obvešča, da bodo ludi trgovci v nadrobni prodaji v bodočo prodajali tako moko le proti takojšnjemu plačilu. — Združenje trgovcev.
I Trqovcl z zinili se opozarjajo, da sn obvezne knjige za nabavo aprovizacijske moke v pisarni združenja trgovcev nu razpolago za ceno 7 din. Sekcija z živili.
1 Društvo rokodelskih mojstrov vabi svojo člane na društveni sestanek, ki bo 30. t. m. ob 8 zvečer v dvorani Rokodelskega doma. Komen-skega ul. 12. Na sestanku bomo obravnavali veliko za vsakega obrtnika važnih stvari. Zalo pridite gotovo in pripeljite s seboj svoje znance.
I V vsako slovensko hišo sliko Marije i Brezij.
I Teden za zimsko pomol bo v Ljubljani gotovo dosegel svoj višek na koncertu mestu Ljubljane, ko bo pevski zbor Glasbene Malice z Ljubljansko filharmonijo in nn jodli&nejšimi solisti go. Zlato Gjungjenac, go. Franjo Golob, g Josij)om Gosličeni in g. Julijem Betetlom poti vod s I votli dirigenta g. Mirka Poliča izvajal slavni Verdijev Heauiem v spomin častnega meščana dr. Aniona Korošca. Veliko vstopnic je že prodanih ter zalo spel opozarjamo na predprodajo v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. Ljubljančani naj se zavedajo svoje dolžnosti, da se lega koncerta gotovo udeleže, sni ima najplemenitejši nninen.
1 Ustanovni sestanek pediatrične sekcije Slovenskega zdravniškega društva bo 20. januarja ob 18.30 v Dečjetn domu kraljice Marije. Vabljeni vsi gg. zdravniki in medicinei.
I Odsek za nabavo strokovnih potrebščin, ki deluje v okrilju Društva medicinccv v Ljubljani, priredi v soboto, dne 1. februarja 1911. ob 14. -uri (brez akademske četrti) v kinu • Sloga« /. strokovno Umsko predstavo. Predvajali bomo filma «lz fiziologije in patologije prebnve« in »Malarija«, ki ju je oskrbela Ivrd-ka «.Iugefn« iz Zagreba. Vstop gg. zdravnikom in medicincem prost. Vabimo vse gg. zdravnike in medicince, da se predstave polnošte-vilno udeleži io.
1 Vincencijevi konferenci Marije Pomočnice na Rakovniku je daroval ob priliki poroke hčerke gosp. Vinko Plavčak 100 diin za reveže. Dobrotniku konference: Bog plačaj!
I Vrtnarski tečaj za lastnike malih vrtov pri podružnici SVD Ljubljana I. Naslednje predavanje bo drevi ob 7. Predaval ho g. nadzornik Josip Strekelj o »Vzgoji in raznih oblikah sadnega drevja in obrezovanju sadnega drevja po različnih načinih«. Skiop-tične 6like Vstop prost. Pred in po predavanju se bodo sprejemala naročila sadnega drevja, da jih podružnica pravočasno zasigura svojim članom.
mim
Ceste v mariborski okolici propadalo
Okrajni cestni odbor pred težkimi nalogami — Novi proračun bo veljal
samo da 31. decembra 1941
Danes se sestane v Mariboru plenarna skupščina mariborskega okrajnega cestnega odbora. Skupščina bo sklepala o sprejemu novega proračuna. Številke tega proračuna smo v »Slovencu« še nedavno objavili. Je pa novi proračun precej različen od prejšnjih. V veljavi bo namreč samo od 1. aprila do 31. decembra t. I., ker bo po novi uredbi v državnem računovodstvu jsroračunsko leto v bodoče izenačeno s koledarskim letom. Kljub temu, da bo proračun takorekoč za 4 mesece skrajšan, pa se ne bo glede izdatkov prav nič razlikoval od sedanjega proračuna, ki obsega celo leto. To pa predvsem zaradi tega, ker se glavno delo za vzdrževanje na banovinskih cestah vrši itak v spomladnem, poletnem in jesenskem času, ko vremenske razmere ta dela dovoljujejo, dočim delo v zimskem času od januarja do aprila povečini počiva. Prav tako 6e vršijo tudi dela na gradnji novih cest v času, ko zemlja ni zamrznjena in pokrita 6 snegom.
Kakor smo že javili, predvideva predlog novega proračuna izdatke v skupnem iznc«u 5,090 075 din. Za te izdatke je v proračunskem predlogu tudi predvideno potrebno kritje. Toda strokovnjaki pri okr. cestnem odboru so mnenja, da navedeni izdatki nikakor ne bodo zadostni. 2e za normalno vzdrževanje ne bodo zadostovali zaradi naraščajoče draginje in zaradi velike prometne preobremenjenosti, pa je zaradi tega sestavljen v smislu navodil banske uprave še drug predlog, ki je od prvega skoraj za 90% višji. To zvišanje izdatkov je nujno utemeljeno. Ceste v okolišu mariborskega okr. cestnega odbora zadnja leta propadajo predvsem iz sledečih razlogov:
Oba okraja, tako Maribor levi kakor desni breg, spadata med relativno in absolutno najgosteje ob-
ljudene okraje v naši banovini. Dalje sta oba okraja po svoji gospodarski strukturi precej enostransko razvita, tako da sta navezana na močno izmenjavo gospodarskih dobrin, torej na velik promet. Ker so pa železniške komunikacije pomanjkljive, je razumljivo, da se vrši skoraj ve6 tovorni promet z motornimi prevoznimi sredstvi po banovinskih cestah. Pri takem prometu bi močoo trpele celo ceste, ki so posebej zgrajene za to, koliko bolj pa trpe naše ceste, ki povečini nimajo niti tlakovanega cestišča!
Uprava cestnega odbora si je prizadevala, da bi z racionalizacijo pocenila vzdrževanje cest, da bi tako dobila večje vsote za materialne izdatke. Napravila si je lastne gramoznice, prevoz gramoza vrši z lastnimi sredstvi, vendar se ni posrečilo kljub vsem naporom v toliki meri poceniti vzdrževanja, v kolikor 6e vzdrževanje vedno bolj podražuie zaradi večje prometne preobremenjenosti in zaradi vedno manjše kupne moči denarja. Iz navedenega je razvidno, da obseg dela pri rednem vzdrževanju cest in objektov stalno raste, tako da so potrebni za kritje vedno večji krediti, ako nočemo, da bodo obstoječe ceste popolnoma propadle. Nujno je tedaj, da bo banska uprava prispevala v te namene večje kredite, kakor doslej, kajti z obljubljenimi krediti ne bi bilo mogoče cest vzdrževati niti na dosedanji višini ter bi še bolj propadale.
Poleg rednega vzdrževanja banovinskih cest bo cestni odbor v novem proračunskem letu nadaljeval z že začetimi novogradnjami tako banovinskih, kakor občinskih cest, to pa povečini le toliko, da ne bodo propadla dosedanja dela. Zaradi tega so se morali v proračunskem predlogu izdatki za nove cestne gradnje zelo omejiti.
Dvignite živilske karte!
V zvezi z razglasom prehranjevalnega urada mestnega poglavarstva, ki je bil objavljen v časopisju, se opozarjajo hišni posestniki ozir. njihovi namestniki, naj dvigajo živilske karte po točno objavljenem razporedu. — Mestno poglavarstvo v
Mariboru. Predsednik: dr. Juvan s. r.
*
m Neprijetne vremenske izpremembe. V nedeljo dopoldne smo imeli v Mariboru še krasno sončno, skoraj pomladansko vreme ter je znašala maksimalna temperatura 9.5 stopinj nad ničlo. Popoldne pa se je pooblačilo, zvečer je temperatura začela padati ter je iz oblakov naletaval sneg in sodra. Včeraj zjutraj je bilo že 2.4 stopinje mraza, temperatura pa je še nadalje padala ter je dosegla opoldne že minus 4.2 stopinje. Odjuga in sonce sta v nekaj dneh skoraj čisto pobrala sneg. Za kmetijstvo je bilo to jako koristno, ker se je stalila ledena skorja, ki je pokrivala polja ter bi bila ozimne setve gotovo uničila.. Toda sodra in dež, ki sta včeraj padala, sta povzročila novo poledico, ki je bila posebno neprijetna na mestuih ulicah, ker je povzročila spet veliko padcev.
m V vsako slovensko hišo sliko Marije z Brezij! m Društvo za podporo revnih ufenrev v Mariboru je za letošnjo božičnico razdelilo med 840 učencev (417 dečkov in 432 deklic) tukajšnjih ljudskih in meščanskih šol ter zavetišč 154 deških oblačil in 217 dekliških oblek, 286 srajc, 200 hlačk, 336 parov čevljev. 41 komadov volnenih izdelkov, 187 m blaga in 100 svinčnikov. V la namen je bilo po potrebnih obrtnikih predelanih za oblačila 798 m po ro"ailjBe:V »0&x iir" ca" VeiTpotovaaji ter za perilo 548 m blaga. Žensko društvo je po-
delilo iz zaloge za primer evakuacije k tej obdaritvi 149 dekliških oblek in 122 deških srajc ter 68 parov čevljev. Dobrotne dame in zavod Vesna so mnogo blaga same izdelale, da je bila tolika obdaritev kljub draginji vendar mogoča. Prav tako so bili velikodušni darovalci našega mesta, med njimi na prvem inestu mestna občina s prispevkom 50.000 din. Odbor izreka vsent najtoplejšo zahvalo, ki so pripomogli lajšati bedo revnih šolarjev ter priporoča to človekoljubno delo nadaljnji naklonjenosti mariborskega občinstva.
nt Zveza upokojenih častnikov, vojaških uradnikov, njihovih vdov in sirot v Mariboru je imela občni zbor, katerega se je udeležilo mnogo članov in članic. Predlog za razpust zveze je bil s 65 glasovi odklonjen, poročila uprave o poslovanju v preteklem letu, o premoženjskem stanju itd. so pa bila z odobravanjem sprejela. Pri volitvah je bil vnovič izvoljen z nekaterimi dopolnitvami dosedanji odbor.
m Gledališke vesti. Mariborsko gledališče gostuje jutri, v sredo, v Murski Soboti, kjer vlada za ta nastop veliko zanimanje — Kot prihodnjo dramsko novost pripravlja gledališče Nušičevo izcedno zabavno in duhovito komedijo »Sumljiva oseba«, katere premiera bo la teden
m »Maribor« inta v petek zvečer, dno 31. t. m. ob osmih v pevski sobi svoj redni občni zbor.
m SSK Maraton. Seja tehničnega odbora v sredo, dne 29 t. m v klubskih prostorih v Sodni ulici.
m Komisijski pregled jadralnih letal. Iz Belgrada je prispel inženir od osrednje uprave Aero-khiba, ki izvršuje pregled jadralnih letal ter jih komisijsko odobri — V nedeljo si je ogledal jadralno letalo ljutomerskega aerokluba, včeraj pa se je mudila komisija na Teznem ter je izvršila pregled jadralnih lelal mariborskega aerokluba.
m Revno beračim jo oropal. V petek, ko je v Mariboru dan beračev ler je tudi revežem iz okolice dovoljeno, da po mestu prosijo miloščine, se je vračala zvečer stara in betežna reva Marija Hauptman iz Maribora domov v Košake. Ko je prišla iz tnesta, je npnadoma stopil iz teme pred be-račico nepoznan mlajši moški ter ji rekel, da je »detektiv«, ki jo bo preiskal. Preiskavo pa je izvršil na ta način, da ji je vzel denarnico, v kateri je imela 45 din drobiža — vse v samih 25parskili novcih, katere je priberačila, s plenom pa je zbežal. Uboga starka se je zatpkla k orožnikom, ker pa jako težko govori, jim ni mogla prav dopovedati, kaj se je z njo zgodilo Naslednjega dne pa je oropana ženica prišla spet v mesto ter je na dvorišču gostilne Vlahovič na Aleksandrovi cesti naenkrat zagledala človeka, ki jo je prejšnji večer napadel. Bil je to že večkrat predkaznovani trgovski pomočnik' Egon Turk, ki je pomagal nekemu mehaniku popravljati strelovod na Vlahovičevi hiši. Starka je z gestami in govorico opozarjala ljudi, da je prepoznala napadalca, preden pa so poklicali stražnika, je Turk zavohal nevarnost ter je naglo pobegnil. Sedaj ga zasleduje policija.
m Nepoboljšljive tntove strogo kaznujejo. Včeraj se je zagovarjal pred okrožnim sodiščem 32 letni Poštrak Ivan iz Dupleka. Obtožen je bil razmeroma majhne tatvine: v Sp. Dupleku je ukradel 12 desk in en hlod v skupni vrednosti 280 din. Dobil pa jo zato hudo kazen: dve leti strogega zapora in tri leta izgube častnih pravic. Kazen je zaradi tega tako stroga, ker je Poštrak nepoboljšljiv tat ter ga dosedanje kazni niso izpametovale.
Gledališče
Torek, 28. januarja, ob 20: »Habakuk.« Red B.
t Henrik Vrunč
Pretekli leden je v Slovenjem Gradcu po dolgi bolezni umrl 65 letni posestnik in urar R.Henrik Vrunč. Pokojni je bil rodom iz St. Janžij pri Dravogradu, kier je že njegov oče imel urar-sko obrt, v Slovenjem Gradcu pa podružnico. Pred 40. leti je oče svojo urarsko obrt v St. Janžu opustil in se preselil v Slovenj Gradec, kjer ie prevzel in nadaljeval urarsko obrt sin Henrik v lastni hiši na sedanji Kraljeviča Andreja cesti 13.o Rajni Henrik Vrunč je bil vse skozi poštenjak, zelo ugleden in dober urarski obrlnik. zaveden Slovenec, spoštovana osebnost in katoliški mož. Bil ie vedno zaveden pristaš SLS. trden in znnčajen kol zid ter je podpiral naše stremljenje lako gmotno kakor tudi moralno. Vedno pa se je branil stopati v ospredje. Kljub dolgotrajni bolezni se je vedno živo zanimal za svojo obrt in je bil v delavnici, kadar je le količkaj mogel. Da je bil pokojni Henrik Vrunč res zelo spoštovan slovenjgraški meščan in ugleden obrlnik. je pokazal njegov pogreb, ki se ca ie udeležilo mnogo občinstva iz vseh slojev. Pogreb je vodil mestni župnik in duh. svetnik c Jakob Soklii* v spremstvu župnika Štefana Horvata in kaplana Klemenca Josipa iz Starega Irca. Moški pevski zbor ie zapel žnlo-slinko «Vigred se povrne«, nakar se ic sprevod začel pomikati na pokopališče. Na grobu se poslovil od pokojnika c. mestni župnik J Snklič. pevski zbor pa ie odpel žalostinko ♦ Usliši nas«. Prerani grob blagega pokojnika je zakrilo številno rvetie in krasni venci. Blagemu pokojniku večni pokoj! Žalujočim naše iskreno sožalje.
KULTURNI OBZORNIK
Beseda modernim apostolom
R. Plus D. J., Izžarevamo Kristusa. Beseda modernim apostolom. Prevedel dr V. Fajdiga. Načrt za platnice napravil orhitekt VI. Gajšek Založila Katoliška akcija deklet. Tiskala Zadružna tiskarna Ljubljana 1941. Osmerka. Strani 124. Vezana 24 din, broširana 16 din.
Za prelepo Plusovo knjigo »Bog v nas« so nam idealna dekleta oskrbela novo delo istega pisatelja v prevodu svojega bivšega duhovnega voditelja dr Fajdige »Izžarevajmo Kristusa«. Pater Plus je jezuit in odličen novejši francoski verski pisatelj. Njegovo naziranje je optimistično. V svojih spisih nam odkriva predvsem pozitivne 6trani verskih resnic. Obenem pa je čudovito praktičen, nazoren in resničen. V vseh svojih delih govori več ali manj o vplivu, ki ga mora meti resnični kristjan na okolico. »Potrebno pa se mu je zdelo,« pravi prevajalec v Predgovoru, »da napiše še posebno knjigo o apo-stolatu, o katerem se sicer mnogo govori, posebno sedaj v dobi Katoliške akcije, vendar ne vedno povsem pravilno in zares krščansko.« Vsebino knjige izraža naslov; »Izžarevajmo Kristusa«. Ne more biti resnični apostol, kdor ne postane drugi Kristus in ne »izžareva«, ne sebe, marveč Kristusa. Kako naj »izžarevamo Kristusa«? Tako kakor je Kristus sam storil: stopil je z nebes, se učlovečil, trpel je, bil je pokopan. Če hočemo z uspehom reševati duše, se moramo tudi mi po Gospodovem zgledu: ponižati (stopiti z višave), učlovečiti sc (približati se ljudem), odpovedati se samim sebi in biti živi pokopani. Ti štirje stavki so kažipot in pogoj res-
ničnega apostolata. Z njimi je pisatelj razdelil svojo knjigo v štiri dele in vsak del v tri poglavja.
Če je katera tuja knjiga bila vredna, da smo jo prevedli v slovenščino, zasluži Plusovo delce. Knjiga je polna zdrave in resnične življenjske modrosti, ki jo pisatelj zajema predvsem iz sv. pisma, svojih meditacij, dušnopastirskih skušenj in genialnosti irancoskega duha. Na) nihče nima pomislekov zoper »francosko pobožnost«, kakor da se lovi nekje
fo nedostopnih višavah ali v zoprnih osladnostih. premnogimi zgodbicami in izreki imenitnih mož,, z odsekanimi in sočnimi stavki, s sigurnimi teoremi in dobrohotnimi mislimi je pisatelj napravil svoje delo tako užitno in prikupno, da se nam zdi bolj napet roman kot ascetična knjiga. K tej prikupnosti knjige sta gotovo prece) prispevala gladko tekoči, jasni slovenski prevod in prijeten, snažen tisk. Tudi papir je prvovsten. Spričo globoke vsebine, lepega slovenskega jezika in odlične opreme je cena knjigi sorazmerno zelo nizka. Knjige se bodo z resničnim pridom in duševnim užitkom posluževali: apostoli za svoje apostolsko izšolanje, mladi za oblikovanje svojega značaja, verni za meditacije, duhovniki za govore in tenkočutne psihološke dušno-pastirske opazke, vsi pa za rast v Kristusa in »izžarevanje Kristusa«. Nobenemu ne bo žal, kdor jo bo prebral. Kdor hoče svojemu bližnjemu dobro storiti, naj mu svetuje ali podari Plusovo delce »Izžarevajmo Kristusa«. Oprema gosp. arh. Gajška je okusna ter pride zlasti v vezanih izvodih do najlepše veljave. — Rogumil Remec D. J.
Revija Katoliške Akcije, letnik II., št. 1.
V	novi, prav prikupni opremi je,'izšla 1. številka II. letnika Kevije Katoliške akcije, .le obsežna — skoraj 100 strani, vsebinsko pestra, aktualna in zelo bogata.
V	prvem delu revije sta dve sociološki razpravi: dr. Ivan Ahčin: Krščanski socializem, in Kranc Gabrovšok: Korporativna uredba družbe. l)r. Ahčin podaja v jedrnatem prerezu morda odločilno razpravo o krščanskem socializmu, ki je drugod po Evropi žo preminul, le pri nas še životari v JKZ in >Dela\Nki pravici«. Podaja prve po-četke gibanja, vzroke in osnovno ideje, nato objektivno kritiko m zaključuje s Qua: Nihčo ne more biti obenem dober katoličan in pravi socialist. Na podlagi papeških socialnih okrožnic in življenjskih izkušenj pisatelj jasno pokaže nemožnost krščanskega socializma. Končuje s Pijevim pozivom, naj krščanski socialisti združijo brez pridržka svoje gibanje s katoliško skupnostjo, ker bodo tu našli največ razumevanja in opore pri svoji borbi za boljši družabni red. Članek dr. Ahčina predstavlja do sedaj pri nas najobširnejšo in tudi najtemelji-tejšo razpravo o krščanskem socializmu. Za razpravo sledi kratka notica istega pisca o velikem francoskem filozofu llenriu Bergsonu (umrl 5. januarja 1941 v Parizu).
Druga sociološka razprava F. Gnbrovška govori o korporativizmu, ki ga Qua tako priporoča. Najprej poda pisatelj bistvo korporativizma, katerega namen jo, odpraviti razredni boj z odpravo vzrokov. V korporativni družbi bo odpravljena razdelitev na delodajalce in delojemalce, kakor velja danes. Ideal bi bil, da hi bili vsi, delodajalci in delojemalci, solastniki podjetja, kakor je to v naši kroparski zadrugi »Plamen«. Zaradi podobnosti 8 cehi in zaradi realizacije v italijanskem fašizmu nekateri neupravičeno korporalivizem že vnaprej odklanjajo, se izogibajo celo imena in rabijo ime »delovno občestvo«. Vendar se v današnji družbi kaže stremljenje po korporativizmu. Tudi korporalivizem in demokracija se dasta lepo združiti, čeprav v dosedanjih |x>skusih tega ni. Omenjene so predvsem Italija — za njeno »pseudokorpora-tivno« ureditev so .ne moremo navduševati —, potem Nemška Avstrija, Portugalska, Španija, Francija, Švica. Ob koncu omenja še mnoge in velike težave: treba bo preobrata v vsem našem življenju, treba bo predvsem tudi preroda nravi. Naša naloga je, študirati ta vprašanja. In k temu je omenjena razprava dragocen prispevek
Če je prvi del revije morda bolj teoretičen, je pa drugi bolj življenjski. Prof. Franc Grivec pri-občuje krajši članek: Druiina — Cerkev v malem. Kristus sam je posvetil družinsko življenje, dvignil zakon v zakrament in v Cerkvi je vse polno družinskih izrazov. Posebno sv. Janez Zlatoust in sv. Avguštin poudarjata podobnost in zvezo družine in Cerkve. Sv. zakon in mašniško posvečenje sta na poseben način socialna zakramenta. Danes pa je krščanska družina v največji nevarnosti. Zavedajmo se pa, da jc propad družine tudi propad krščanstva.
Po pomembnosti in aktualnosti pa zavzema gotovo važno mesto v reviji obsežen članek dr. Janeza Kraljiča: Pij XII. in Katoliška akcija. Uvodoma opozarja, kako pomembno je bilo preteklo leto za Katoliško akcijo: pri nas je bil inteligenčni tečaj v Kranju, v Argentini je zborovala skoraj istočasno argentinska KA, v Španiji je KA dobila nova pravila in imela crlotedenski tečaj v Madridu, v Rimu pa je sv. oče Pij NIL 4. septembra sprejel v slovesni avdienei 3000 voditeljev in asistentov italijanske KA in imel znamenit nagovor (RKA I, 484).
V	kratkem zgodovinskem pregledu pokaže nato pisatelj ves razvoj K A ki se je iz katoliške akcije, ki je stara kot Cerkev sama, razvila v Katoliško akcijo pod Pijem XI. Posebno opozarja avtor na okrožnico Pija X. II fermo proposito (11. VI. 1905), kjer papež govori o javnih nastopih italijanskih katoličanov v kulturnih, socialnih, političnih in ekonomskih zadevah. Papeževe odločne besede o organizaciji, o svobodi katoliških društev, o pokorščini so pisane kakor za naš čas in za naše razmere. Glavni pomen nagovora Pija XII. je bil v poudarku strumno urejene organizacije, ki jo Pij XII. primerja vojaškim četam. Pij XII. omenja izbiranje članov. Po svoji vzvišeni nalogi bi bilo psihološko razumljivo, da bi člani mislili na predpravice. A član nima predpravice, predpravice pa ima organizacija.
Janez Vodopivec nadaljuje svojo razpravo o Berdjajevu pod naslovom: Nikolaj licrdjajcv o Cerkvi. Berdjajev pojmuje Cerkev kot vesoljno občestvo, kjer ima mesto samo svoboda, ne pa kot družbo; dalje kot kozmično dušo in kot božječloveški organizem, kjer sta božje in človeško močno ločena.
V	zvezi s tem so tudi pojmi božjega kraljestva, teokratije, avtoritete, ki jih Berdjajev razlaga popolnoma po svoje. Berdjajev ima nekatere sicer čisto katoliške misli, a v celoti se »Berdjajevlja cerkev od katoliške globoko in bistveno loči.
V	tretjem delu revije Anton Stopar razpravlja o kordukaciji, o vprašanju, ki je pri nas prišlo spet bolj v ospredje. Avtor analizira pojem, nato poda nastanek in domovino koedukacije. ki je Amerika, v Evropi pa posebno severne dežele, Anglija in Nemčija. Nato se ustavi ob razlogih, ki jih
navajajo zagovorniki koedukaci jskega sistema. Povečini so to gospodarski razlogi, dasi navajajo še pet drugih (znameniti pedagog Harris). Pri tem se ozira posebej tudi na slovenske razmere (Angola Vode) in mnenja slovenskih pedagogov. — Alojzij Mihclčič analizira položaj mladih slovenskih delavcev. Poskuša napraviti sliko, kakršno so napravili za svoje delavce belgijski žosisti (Žosistovski priročnik), in to z verskontoralnega, strokovnega in socialnega vidika. Slika se mu je dobro posrečila, le da je nadvse žalostna; posebno na versko-ntoral-nem področju. Znova nas opozarja, naj komunistične nevarnosti nikar ne podcenjujemo.
Pod poglavjem Knjige ocenjuje dr. A. Čepon V. zvezek Izbranih spisov A. Ušeničnika. V Opombah pod črto je omenjena knjiga Avgusta Pirjevca Knjižnice in knjižničarsko delo, ki jo je izdala Družba sv. Mohorja. Kljub odličnosti v tehničnem in vsebinskem oziru je zavrnjena, ker so pisateljeva načela v jasni opreki z osnovnimi določili Cerkve o branju knjig, njegova izvajanja očitno sovražna naši katoliški tradiciji. To dokazujejo citati iz knjige. Sledi še: Zablode liturgizma po zagrebškem Katoliškem listu. Izgredi rdeče revije (Sodobnosti), Analiziranje prof. Kocbeka (v Dejanju novembra 1940) in Odgovor »Časa« na Kocbekov poziv.
S svojo tehtnostjo in aktualnostjo bo Revija Katoliške akcije našla mod slovenskimi katoliškimi izobraženci gotovo velik odziv. Cena je ostala nespremenjena (60 din, za dijake 30 din). Revija izhaja vsak mesec, razen ob počitnicah, in se naroča v Ljubljani, Kopitarjeva ulica 2 (Ničman). Vsem toplo priporočamo.	L. Š.
Uprizoritev domačega dela v Operi
V soboto je Opera uprizorila izvirno operno delo poznanega skladatelja zborskih, simfoničnih in drugih del — Matije Bravničarja, ki nam je poleg «Poliujšanja v dolini Šenltior-janski« dal že drugo tovrstno stvaritev: »Hlapca Jerneja«. Avtor je komponiral na tekst F. Delaka, ki ga je povzel iz poznane Cankarjeve novele. Uprizoritev je dosegla uspeh. Delo je zrežiral g. Ciril Debevec, zbore je. naštudiral g. Radko Simoniti, predstavo je dobro vodil g. Niko Štritof, inseeniral je po zamisli omenjenega režiserja inž. g. Franz. Jerneja je pel g Lupša, Sitarja g. Marčec, Goslačeva g. Franci, župana g. Zupan, sodnika g. Sancin, župnika g. Anžlovar, napovedovalec, ki je vezal posamezne slike, je bil g. C. Debevec. »Hlapec Jernej« je opera množice v dveh delih, osmih slikah. Oceno priobčim po prvi reprizi.
sil.
•
Rokodelski oder, Komenskega ul. — Matura. —
Na tem odru so uprizorili v nedeljo Maturo, ki jo je spisal L. Fjodor. Prav lepa komedija podaja v treh dejanjih zanimivo snov, ki občinstvu ni nedomača, zlasti v današnjih časih ne, ko imamo na naših gimnazijah toliko študentk. Problem, ki ga snovno in idejno obravnava igra, je lahko umljiv. Tu so naslikane težave in veselje ženskega študiranja in z- njimi povezanega vzgojnega dela profesorjev, ki posegajo s svojo strogostjo ali dobrim srcem v usodo in gorje do-raščajočih učenk. V ospredju stoji osmošolka Katja Slaparjeva, ki je napisala baš pred maturo neko ljubavno pismo iz spominov na šolski izlet na Šmar-jetno goro. To pismo bi skoraj postalo usodno za dekle, da niso profesorji in profesorice spregledali dekletu njenih sanjskih misli in besed. Kljub burni seji profesorskega zbora je iztekla stvar za Slapar-jevo ugodno. Maturo je prebila dobro. V dejanju so dobro karakterizirani tudi različni profesorji in profesorice. Neizprosen je bil predvsem profesor matematike Vrtač, karikizirana pa je profesorica Mozoljec, ki ji gre vedenje učenk na živce. Sentimentalno sta pa risani osebi starega profesorja, ki se odpravlja v pokoi, in mladega ravnatelja, ki živi še življenje samca in mu srce zaide v bližino učenke. V teh osebah in nastopih pa je vse polno komičnih trenutkov, tako da ima gledalec priliko, da se ponovno in ponovno nasmehne ali se celo do srca nasmeje in zabava, pri vsem tem se pa vpletajo resni problemi vzgoje gimnazijskih deklet.
Režijo je vodil g Korošec prav spretno, igralci pa so mu prav skrbno igrali vloge Postavili so na odru tipe, deloma malce pretirane, da smo se res zabavali ob njih. Tak tip je bil na primer Vrtač, profesor matematike (Čehuta), ali profesorica Mozoljec (PlavČeva). Učenko Slaparjevo je podala v vsej naivnosti Slaparjeva Tudi drugi soustvarjalci komedije so opravili delo prav dobro
Občinstvo, ki ga je bila dvorana polna, je z zanimanjem sledilo igri in se prav prijetno kratkočasilo. Igro bodo prihodnjo nedelje ponovili. Obisk
prav toplo priporočamo! — Dr. Gr, *
Knjige ma »Skerličt v Relgradu je zdala drugo izdajo mladinske knjige Petra S. Petroviča »Begunci i druge priče« z ilustracijami Vladimir-ja Zedrinskega na 110 straneh.
Nemška in italijanske znamke posebne vrste. — Nemška državna po«ta bo 30. januarja 1941 izdala posebne znamke, kjer sta upodobljeni glavi Hilerja in Mussolinja. Izkupiček za znamke bo pripadel kulturnemu iondu. — Tudi italijanska poštna uprava bo izdala take znamke z glavama obeh državnih voditeljev in s podobama nemškega in italijanskega vojaka, S temi znamkami hočeta državi osi pokazati vsemu svetu svoje bratstvo in nerazdružl jivo skupnost v obrambi za svoje cuje.
Umor z žarki gama
Iz Los Angelesa poročajo: Kriminalni primer, ki se dozdeva jako čudovita zgodba, se je zdaj čez pel let pojasnil na še bolj čudovil način. Ravnatelj radijskega zavoda v Los An-gelesu, profesor Allan Shoemaker, je dne 14. septembra 1935 umrl. Dognali so, da je umrl zato, ker se je zastrupil z žarki gama, ki jih radii izžareva. Učenjak sam je že dolgo prej govoril, da bo postal žrtev svojega po; klica. Zavedal se je, da ga bo pokosila tako zvana radijska smrt in da ga čaka mukepolno trpljenje. Vendar se- ni dala njegova bolezen in njen smrtni izid povsem pojasniti, saj je vsakdo vedel, da je Shoemaker z radijem jako previdno ravnal, tla bi se mu ne pripetila nesreča. Ker pa ni po njegovi smrti nihče ničesar sumničil o kakem drugačnem vzroku smrti, ni tudi nihče nadalje preiskoval tega primera.
Šele precej kasneje naj bi se prav tako po tragičnem naključju, pokazale različne zveze z vzrokom ravnateljeve smrti. Dr. 0'Donell, večletni prijatelj rajnika, je stal ob njegovem i mrtvaškem odru z asistentom rajnega in je •
hotel vzeti njegovo zapestno uro v spomin. 0'Donell se je spomnil zdaj, da se je asistent, dr. Collins, takrat jako čudno vedel, kakor da bi mu ne bilo prav, če vzame prijaleljevo uro.
Ko je nekako med letom dal 0'Donell svojo uro v popravilo, je dal na roko tisto prijateljevo zapestno uro. Cez nekaj mesecev nato, je opazil prve znake opeklin in šel je po nasvet k dr. Collinsu, ki je bil medlem poslal ravnatelj omenjenega zavoda. Dr. Collins se je jako prestrašil, videč, odkod da izvirajo opekline. Nato pa se je v dr. 0'Donellu vzbudila suninja in poslal je zapestno uro v Boston, naj jo preiščejo. Ondi so dognali, da vsebuje ura precej radija.
Ameriška policija je dala dr. Collinsa pod nadzorstvo in je kmalu dognala, da je bil osumljeni dr. Collins strasten igralec in da je neki svoji prijateljici svoj čas povedal, da je postal ravnatelj zalo, ker se je v radijskem zavodu zgodil skrivnosten zločin.
Ko so ga na policiji nedavno zasliševali in mu naravnost povedali, da je rajnega ravnatelja na pretkan način spravil s sveta, ni mogel več tajiti in je vse priznal. Morilca so na sodišču obsodili na smrt.
Š I* O M T
10	8	2	0	36: 8	18
10	7	3	0	40: 6	17
10	7	2	1	32: 9	16
10	5	3	2	19:13	13
10	4	1	5	13:30	9
10	2	3	5	13:31	7
10	2	2	6	9.19	6
10	1	4	5	11:25	6
10	1	2	7	11:26	4
10	1	2	6	5:21	4
Skromen šport zadnje nedelje
Muhasto vreme je zimskim športnikom docela prekrižalo vse račune in jim onemogočilo vse načrte, ki so jih imeli v programu za ta dan. Zimski šport tako na ledu kakor na snegu je povsod počival izvzemši dveh lokalnih tekem, katere so priredili Jeseničani. Člani »Gorenjca« so merili svoje sposobnosti na Črnem vrhu, »Skalaši« pa so se borili v medklubskem slalomu na Rožci. Rezultati skalaškega tekmovanja: Ženske: 1. Heim Erika 2 10. Seniorji: t. Koblar Stanko (Skala) 1:33.6, 2. M. Mrak 1:34. — Izven konkurence Praček Ciril (FO, Jesenice) 1:25.1.
Juniorji: 1. Bukovič (Skala) 1:55.6; 2. Pirš 1:55.7. Rezultati tekem ASK »Gorenjca«: Zmagal je Žvan, drugi je bil Bertoncelj, tretji Žnidar.
Ženske: 1. Praček Lojzka (»Gorenjec«) 1:12.2; 2. Štolcer Pavlina (Skala) 1:14.6; 3. Pohar Cirila (Sokol) 1:29.2; 4. Praček Anica (Gorenjec) 1:43; 5. Klinar Elica (Gorenjec) 2:08.
Nogomet v hrvatski ligi
Concordia : Sašk 5:0 (2:0). Železničar (Zagreb) : Slavija (Var.) C 0 Hajduk : Slavija (Osijek) 4:1. Hašk : Bačka 1:0. Gradjanski : Split 4:0.
TABELA HRVATSKE LIGE
Concordia Gradjanski Hajduk HAŠK Split
Slavija (O) Slavija (V) Železničar Bačka SAŠK
Hokej — Švedska : Nemčija 8:0
Nemška reprezentanca v hokeju na ledu in ona iz južne Švedske sta se spoprijeli v Hamburgu. — Zmagali so Švedi s precej visokim rezultatom 8:0 (1:0, 3:0, 4:0).
Kaj je novega v Cortini d'Ampezzo ?
V Cortini d'Ampezzo, kjer bodo v času od 1. do 10. februarja t. 1. svetovne smučarske tekme, je že nekaj dni prav živahno. Tam so že prvi Japonci, tam so Nemci, Danci in Švedi, prihajajo pa vsak dan novi narodi, katerih bo na letošnjem svetovnem prvenstvu enajst. Pa tudi športni poročevalci so že tam; Nemci jih imajo kar 13. Španci, ki so se tudi prijavili, so kar naenkrat dobili prepoved za sodelovanje od zveze, ker niso imeli dovolj priložnosti za regularni trening in bodo zato zastopani samo z oficielno delegacijo, ki pa ne bo tekmovala. — V vojaško-patrolnem teku bo sodelovalo sedem narodov, in sicer: Italija, Nemčija, Slovaška, Finska, Švedska, Jugoslavija in Švica. Italijanska patrola se je zadnje dni prav intenzivno pripravljala za letošnje tekme pod vodstvom dveh kapetanov. — Posebno pozornost vzbuja nemška smučarska reprezentanca, ki je letošnje leto prav posebno močna. V nem-škem moštvu so tudi bivši Južnotirolci Demetz, Kasebacher, in Azzolini, ki so še pred nedavnim nastopali za italijanske barve.
Table tenis —
Mladika in Korotan v Zagrebu
Na necj^ljskem salezijanskem table-tenis turnirju v Zagrebu sta gostovala tudi oba ljubljanska sal. kluba, to je Mladika in Korotan, ki sla dosegla zadovoljive uspehe. SK Korotan je poslal gostovat vse svoje razpoložiljive igralce, dočim je SK Mladika gostovala s svojim tretjim in četrtim moštvom ter nekaterimi mlajšimi močmi. Udeležba na turnirju je bila precejšnja, saj je znano, da se ravno pri tej družbi največ goji ta šport i<n da je vzgojila že dovolj prvorazrednih igralcev, kakor oba brata Dolinarja, Krečiča, Keržana, Val-koviča, Lacknerja, Bradeška in druge. Rezultati tekmovanja:
Seniorji: Od 38 nastopajočih je zasedel 1. mesto ttradeško (SK Korotan) i zmagami nad Fin-
kom 2:1, Reckom 2:1, Gabrovškom 2:0. 2. mesto: Gabrovšek (SK Korotan) z zmagami nad Finkom 2:1, Reckom 2:0. 3. mesto: Fink (SK Mladost) z zmago nad Reckom 2:0. 4. mesto: Recek (SK Mladika).
Juniorji: Izmed 32 nastopajočih je zasedel 1. mesto: Bradeško (SK Korotan) z zmagami nad Kel-čecem 2:0, Belcem 2:0. 2. mesto: Kelčec (SK Mladost) z zmago nad Belcem 2:1. 3. mesto: Bclec (SK Mladika).
Mladina: Izmed 24 nastopajočih so se plasirali: 1. mesto: Škermanc (SK Mladost). 2. mesto: Gate (SK Mladika). III. mesto: Jankovič (SK Korotan).
Športska revija št. 4 je izšla z naslednjo vsebino: Svetovni prvak v umetnem drsanju na ledu Karel Schiifer v Belgradu. Uspeh Schaferja in Gillardove v Zagrebu. Novi državni prvaki v umetnem drsanju. Revanža Gradjanskega BSK-u. Zmaga Jugoslavije nad Concordio. Zakaj srbski smučarji ne skačejo na svojih skakalnicah? Revanža rdečih boksarjev »Belgradu«. Zanimivosti iz države in z vsega sveta. Poleg tega je še več zanimivih športnih poročil in zelo mnogo aktualnih fotografskih športnih posnetkov.
»Ilustrovane športske novosti« št. 7 so izšle z naslednjo vsebino: Štart hrvatskih klubov v pomladanskem delu lige; prvaki slovenskega nogometa; kdo bo postal kapetan zveze VNZ? Ilirijanski drsalci so zadovoljni s prvenstvom v Zagrebu; hokej: igralci trdijo, da turnir v Bukarešti ne pomeni za naše neuspeh; termini atletskih prvenstev Hrvatske in še več drugih zanimivih športnih člankov je v tej številki, ki je zopet polna raznih športnih posnetkov.
Lep plavalni uspeh je dosegel v Berlinu ju-nior Hitzinger v krawlu na 100 m s časom 1:00,2.
Razpis
Občina Oselica, okraj škofja Loka, razpisuje pragmatično mesto mesto
občinskeg-a tajnika
Šolska izobrazba: 4 razredi srednje ali njej enake šole.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7, 8 in 10 uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti v roku 30 dni po objavi tega razpisa v Službenem listu.
Uprava občine Oselica, dne 24. januarja 1941.
Nemški delavci odstranjujejo bakrene obroče s težkih granat, da pridobivajo baker, ki bi se sicer stalil z želenimi deli in š«l v izgubo.
CELJE
c Iz Mestnega prehranjevalnega urada. Vsi
oni gostilničarji, ozir. restavraterji. ki imajo na hrani stalne goste in so navedli v vprašalnih polah, prejetih od Prehranjevalnega urada, samo število gostov, niso pa navedli točnejših podatkov — ime in priimek, stanovanje, rojstno leto — ne bodo prejeli za te gosto nakaznic; prizadeti gostilničarji naj si v lastnem interesu oskrbe nov« vprašal,110 polo in jo tofcno izpolnijo s potrebnimi podatki. Danes bo urad razposlal trgovcem z živili in pekarnam seznam njihovih odjemalcev s številom družinskih članov. Na podlagi teh seznamov bodo trgovci izročili svojim strankam posebne prijavne pole za izdajo nakaznic za dobavo k-uha in moke. Te prijave morajo družinski glavarji takoj izpolniti in vrniti trgovcem, kajti šele nu podlagi teh prijav bo smel trgovec izročiti mesečno nakaznico za kruh in moko, Kmetovalci, ozir. prebivalci, ki so se založili z moko ali pa imajo lastni pridelek, naj isto točno navedejo na vprašalnih polah. Pole naj družinski glavarji točno in vestno izpolnijo, sicer se bo moral Prehranjevalni urad po kontroli poslužiti kazenskih sankcij.
c V vsako slovensko hišo sliko Marije z Brezi j'
c O Slovenski krajini bo predaval drevi ob 8 v Prosvetnem domu prof. Jože Maučec.
c Za predsednika nemškega športnega kluba SK Atletik je bil izvoljen celjski brivec Edo Poidasch.
c 10.000 din škode je napravil ogenj, ki je nastal v soboto ob pol 10 zvečer v stanovanjskem vozu artista Petra Založnika pri Zelenem travniku. Gasilci so požar omejili, vendar je zgorela vsa notranju oprava in radioaparat.
c Nov sneg je zapadel v nedeljo ponoči. Podnebje se je močno ohladilo in smučarji se vesele, da bodo zanje nastopili spet lepi dnevi. Dan smuških tekem v Celju še ni določen.
c Gasilci Prostovoljne gasilske čete na Babnem pri Celju so imeli v nedeljo letni občni zbor. V preteklem Jetu so sodelovali pri treh požarih. I>enarnega prometa so imeli v pretekli poslovni dobi 50.000 din.
c Šah. V revanžni tekmi je v nedeljo popoldne zgubilo drugo moštvo celjskega Sni lovskega kluba proti šahovskemu klubu Šoštanj
5	:5. Prav tako se je končala tudi prva tekma v Šoštanju. Prvak šaleškega okrožja bo sedaj igral 16. febr. s prvim moštvom Celjskega šahovskega kluba.
c V celjski bolnišnici so nmrli: 76letni dninar Vozel Franc iz Celja, 2 letni sinček ko-čarice Jezovšek Karel iz Mlač pri Ločah, 61-letna žena zasebnika Šarlah Marta iz Gaberij, 62 letni zidar, mojster Štorman Franc iz Polzele in 19 letna trgovska vajenka Toričnik Jožefa iz Šoštanja. Naj počivajo v miru!
c V levo dlan se je obstrelil pri streljanju ptičev 21 letni jamuikar Vincenc iz Gorice pri Dobrni. — Mlinski kamen je padel na desno nogo in jo zlomil nad kolenom 34 letnemu Hrastniku Ivanu iz Slivnega pri Laškem. _ c Cerkvena tatica obsojena na leto dni strogega zapora. Pred celjskim okrožnim sodiščem se je zagovar jala predrzna 40 letna cerkvena tatica Knez Marija iz Vuzenice pri Dravogradu. Knezova je ukradla dve oltarni pregrinjali v cerkvi Št. Mihela pri šoštanjii,
6	oltarnih prtov v Št. Ilju pod Turjakom, 15 oltarnih prtov v vrednosti 2700 din v Dravogradu. lesen nabiralnik v cerkvi v Šmartnem ob Paki, inž. Berniku v Mežici otroški voziček, v Painečah Ravljenu več obleke io pe-
rila. Knezova je dejanja priznala, zagovarjala pu se je s tem, da je kradla iz potrebe, ker se je njen mož ponesrečil v rudniku in ji zapustil 5 otrok, |>oleg tega pa jc dobila *e nezakonsko hčerko z nekim drvarjem, ki se je prav tako pri delu smrtno ponesrečil. Svojih otrok ni hotela pustiti v službi, temveč so morali zanjo beračiti. Iz čitanja pisma o glasu smo slišali, da je bila Knezova že kot dekle obsojena zaradi tatvine. Sodišče jo je obsodilo nu leto dni strogega zapora.
c Tatvina kož v mestni klavnici pojasnjena. Celjska policija je odkrila veliko tatvino kož v mestni kluvmci 111 prijela tatove. V trgovino Jellenz v Celju jc prišla prodajat kožo neka Vojničnnka. Ko jo je trgovec vprašal, kje jo je dobila, je rekla, da so doma klali. Policija je žensko aretirala, medtem pa se je informirala pri njenem možu 55 letnem I vali u K. iz vojniške okolice, če so doma res klali. Njen mož je izjavil, da je dobil to kožo od neznanca po nizki coni. Na ta način je policija dobila tatu, ki je kradel v mestni klavnici in odnesel že večje število kož. — Policija je nadalje aretirala 24lotno Marijo P. iz Vojnika, ki je kradla svojemu trgovcu jedila in jih pošiljala staršem. ^ =e so izročili sodišču.
+
Naznanjamo žalostno vest, da je po daljši bolezni umrl v 84. letu starosti gospod
Janez Klemene
posestnik in bivši vrtnar
Pokojnemu, ki je pri nas 57 let zvesto opravljal službo, ohranimo časten spomin!
Ljubljana, 27. januarja 1941.
Rodbina Iludovernig
V globoki žalosti naznanjamo žalostno vest, da nam je danes popoldne umrl, previden s sv. zakramenti, v 91 letu starosti, naš dobri soprog, oče, dedek in pradedek, gospod
Karel Knuplež
posestnik in dolgoletni cerkovnik v Jnrenini
Pogreb s sv. mašo zadušnico bo v četrtek, dne 30. januarja 1941 ob 9 dopoldne na farno pokopališče na Jorenini.
Jarenina, dne 27. januarja 1941.
2alujoča družina Knuplež
Umrl je naš dobri oče, stari oče, stric in svak
Ivan
posestnik
v starosti 78 let. — Na zadnji poti ga spremimo v torek, dne 28. januarja ob 15. uri iz hiše žalosti v Metliki.
Metlika, Jesenice, Ljubljana, Zagreb, Videm ob Savi, Winipeg, 27. jan. 1941.
Žalujoči ostali
POMLADANSKI
DUNAJSKI VELESEJM
WIENER MESSE
OD 9. DO 16. MARCA 1941.
Poljedelstvo (vsi poljedelski stroji) — vrtnarstvo — sadjarstvo — vinogradništvo — ribolov in ribogojstvo — čebelarstvo — kemična industrija — mlekarstvo — kletarstvo.
Na področju tehničnega velesejma AVTOMOBILSKA IN MOTOCIKLISTIČNA RAZSTAVA Prijave najpozneje do 10. februarja
Vsa obvestila in navodila dajejo:
J. Kulhanek, častni zastopnik za Dravsko banovino in banovino Hrvatsko, Zagreb, Ulica Kraljice Marije 24, teleton 51-85, H. Pfannenstill, generalni zastopnik za vso Jugoslavijo, Beograd, Bosanska 29, teleton 30-881.
Popusti na vseh železnicah.
Za dobro voljo
Gospa pride k fotografu ln pravi: »Rada bi, če bi mi to mojo sld<o povečali.« — »Prav, Kako velika pa naj bo?« — »Trikrat večja, a usta pustile takšna, kot so zdaj.«
Edgar Wallace:	il
Zagonetna grofica
(Roman iz londonskega življenja.)
»Potem bi bilo boljše, da si vaše lordstvo izbere kakšnega drugega prijatelja,« reče Dom dobre volje. »Da pa ne boste mislili, da tenkovest-nega Mr. Praye-a s svojim govorjenjem žalim, vam hočem olajšati dušo. Samo dve stvari sta, ki bi ju Chesney zameni... prvič, če bi izgubil denar, in drugič, če bi mu kdo preprečil prisvajanje denarja, ki mu ne pripada ... Ali bi lahko govoril z vami na samem, Miss Reddle?«
»Jaz to prepovedujem,« začne grofica.
Loisa je oklevala, potem pa je pokimala, da lahko in odšla z detektivom iz sobe.
»Nisem pričakoval, da se bodo nesrečni slučaji tako naglo vrstili drug za drugim, odkar ste vi prišli v to hišo,« je rekel Dorn na hodniku. »Jaz sem samo zato pristal na premestitev od Shadlesa k grofici, ker sem mislil...«
»Vi ste pristali?« Loisa je zardela od srda. »Kaj si vi domišljate, Mr. Dorn, da jaz rabim vašega pristanka?«
»Zelo mi je žal,« reče on vljudno. »Slabo sem se izrazil. Moji živci so pač... malo razkrojem, toda, ko ste v', prejeli tisto zastrupljeno čokolado, 6cm vam moral reči...«
Loisa prebledi.
»Zastrupljeno?« zašepeta.
Dorn pritrdi.
»Da. bila je zastrupljena s cijanovo kislino, zato sem prišel ponoči v vašo sobo in jo odnesel. Ko sem pred nekaj minutami hitel semkaj, sem bil ves i» sebe od obupa, ker sem pričakoval, da vas bom našel mrtvo.«
»Zakaj pa toliko skrbite za mene?«
Na t.> vprašanje ni moeel ničesar odgovoriti.
>Ali nočete takoj zapustiti te hiše in se vr-
niti v Charlotte Street?« jo je vprašal čez nekaj hipov.
»Šele jutri lahko grem. prej ne. Obljubila sem lady Moron, da bom ostala dotlej... A gotovo se motite, Mr Dorn. Kdo pa naj bi mi poslal zastrupljeno čokolado?«
»Kdo pa vas je poskušal povoziti z avtomobilom!?« vpraša naglo Mihael. »Razen tega pa poglejte tole!« Potegnil je iz žepa na telovniku majhen košček sukna »Ali poznate to?«
Bila je presenečena.
»Ta košček je bil odtrgan od mojega plašča, ko je avto .. .<
»Da. Našel sem ga, ko je še visel na vozilu. Ljudem, ki so to napravili, se je tako strašno mudilo, da niso niti poskušali pregledati svojega avla in ga očistiti.«
»Toda kdo... kdo je pravzaprav moj sovraž nik?« vpraša Loisa tiho.
»Nekega dne vam bom že povedal njegovo ime... Bojim se, da sem že preveč povedal. Upam pa, da boste bolj pazili nase, ko veste, da sem jaz na straži. Najboljše bi bilo, če bi zapustili to hišo takoj ali najpozneje zvečer.«
Ona odkima.
»Ne, to je nemogoče.«
»No, dobro« Dorn te ozre in ozai lady Moron. ki je stala na vratih knjižnice in se živahno razgovarjala s Chesney Praye om. Nenadoma opazi, s kakšnim pogledom ga motri rdečelični človek. »Tudi z vami bi želel spregovoriti nekaj besed, Prayel«
»No, čujmo čujmok reče Praye zelo glasno.
»Lahko govorite malo tišje, ker nisem gluh. Sirer pa ni na vas vrsta, da govorite. Ste me razumeli? Danes zjutraj sem bil v Indian Office-u in sem govoril z državnim tajnikom. Ne bo težko izdati proti vam ukaz za aretacijo zaradi one afere v Delhiju, takoj ko jaz to zahtevam. Torej, zapomnile si najprej to Drugič pa: ako se Loisi Reddle karkoli zgodi m jaz odkrijem, da ste vi
nadomešča popolnoma in poceni
RUSKI CA) čaj Jugobilje" B.B.l.
Dobiva se povsod. Na zahtevo pošlje brezplačen vzorec.
JUGOBILJE", veletrgovina
Beograd, Ivankovažka ulica 25
Iščemo rajonskega zastopnika.
Cenena
razsvetljava I
KARBIDNA SVETILKA
„PIT0N
Znk. zaSčit
stane samo nekaj desetakov, za 2 dinarja pa vam dajo 8 ur najboljšo razsvetljavo
Izdeluje:
„BALK AN METAL", SubOtlca
tvornica limene i metalne robe
Otrošk/ kotiček
čudovite dogodivščine
(257) Prebrati mora nekak pravilnik, kjer dobi potrebna navodila za vožnjo s čudnim vozilom. Na koncu pravilnika bere debelo tiskano svarilo- Posebno se ogibaj »čarovnika v Zlati goril«
imeli svoje prste vmes, potem vas bom preganjal, če bi tudi moral iti sko/.i devet peklenskih ognjev in vas bom zgrabil z železnimi rokami. Prosim, premislite dobro vse to!« Dorn kimne ■l glavo in odide
Chesney Praye pa ostane kakor ukopan od srda in strahu.
XVII.
Loisi je grofica dala vse popoldne in ves večer prosto.
»Draga moja, verjemite mi, da bom vesela, ko se vas bom rešila,« ji je rekla kar naravnost. »Ta nesramni Dorn me je zares razdražil, a nočem se zaradi njega znašali nad vami. Pojdite lepo na izprehod in pozabite, da je ta hiša sploh kje na svetu. Ako želite zvečer v gledališče, vam je to z moje strani dovoljeno; ukazala bom slugi, ki bo imel nočno službo, naj vas čaka... Prejela sem vest iz bolnišnice, da je Braime prišel k zavesti, morda nam bo on razjasnil svoj nenavadni doživljaj. Dala sem preiskati knjižnico, toda nič takega se ni našlo, kar bi moglo biti v zvezi z nesrečo. Dvomim, da bi tudi sam premodri Mr. Dorn imel kaj več uspeha.« je rekla, a njene besede niso b'le prav n'č posmehljive.
Loisa je bila zelo vesela, da je lahko zapustila hišo in piva misel ji je bila, poiskati svojo prijateljico in ji povedati svoje doživljaje, šla je proli Lizynemu uradu, ko je bile že blizu hiše, ki ji je bita tako dobro znana, je zagledala pred vrati stari Fordov avto. Poleg njeg aje stal Mr. Shaddles in ravno natikal rokavice, da bi se odpeljal. Slanoval je v Hnmsteedu in je vsak dan prvi in zadnii uporabljal izrabljeno vozilo. Ne-prijazno io je gledal, ko .je stopala po stopnicah
»No?« je vpn.šal. »Ali se spet vračate k nam? Niste zadovoljni s svojim mestom? Jaz sem si takoj mislil, da niste rojeni za privatno tajnico.«
»Nisem nezadovoljna s svojo službo, a vendar odhajam,« odvrne Loisa smehljaje.
(258) Podobno je, da ima trdnjava tudi še neka večja vrata. Kajti ta sedaj odpro in Mihec se pogumno pelje skozi, v Drosto naravo.
»Da, 'ia, mladi ljudje vedno iščejo sprememb,« reče Mr. Shaddles karajoče. »Kako dolgo ste bili pri meni?«
»Nekaj let, Mr. Shaddles.«
»Dve leti, devet mesecev in sodem dni!« odvrne on bilro i»Gotovo se vam zdi, da je to bila cela večnost, mlada moja gospodična? Zame pa je lo —« pri tem zamahne z roko, »kakor da sto včeraj prišli k meni. Pripeljal sem vas od Lei-tha... neki moj klijent mi je bil pravi! o vas... in jaz sem vam nudil možnost, da napredujete. Mar ne?«
»Resnica,« prizna ona, čudeč se, kako se on
zdaj vsega tega sjx>ttlinja.
»No, da... Jorej, vi bi zopet radi na svoje staro mesto?« Ne da bi čakal na odgovor, je nadaljeval: »Dobro, pa pridite. Imeli boste tri funte tedensko Nastopili boste jutri ob pol devetih.« Zadnje besede je posebno naglasih
»Toda, Mr Shaddles,« reče Loisa presenečena. »To je z«lo ljubeznivo od vas. . zelo ljubeznivo in jaz zelo rada pridem k vain, le jutri zjutraj še ne morem.«
»Jutri zjutraj ob pol devetih boste tukaj! Zdaj me oa ne zadržujte več, ker se mi mudi.«
Nato se je popel v avto in Loisa je gledala za njim vse dotlej, dokler se ni izgubil v gostem vrvežu Theobald Streeta.
Zelo se je čudila velikodušnosti svojega šefa in je prijateljici Lizy najprej pripovedovala o tem.
»Res. zadnje ča*e se obnaša zelo čudno.« odgovori Lizy »Mogo*e je zbolel na omehfanju tnožgan. Ali ti ni mogoče rekel, da bo tudi meni povišal plačo? Toda. če bi ja? bila v tvoji koži. si ne bi preveč belila glave Do jutri bo gotovo že pozabi' na lo Tri funte tedensko... ta človek je zares znoreli Lahko bi se šla stavit, da bo jutri prišel v urad i pidžami zatrobil na trobento in uiislil, da je Julij Cezar ...c .
Oglas
Glavna uprava humanitarnih fondov pri prometnem ministrstvu v Belgradu l>o imela 13. februarja 1041 drugo licitacijo za nabavo
bolniškega in tovornega dvigala /a novo boluišnieo v Sarajevu.
Licitacija bo v pisarni Centralne uprave humanitarnih fondov, v palači prometnega ministrstva, III. nadstropje, soba št. 542a.
Kavcijo je treba položiti po čl. 88 Zakona o državnem računovodstvu v skladu s ponujeno vsoto do 10 dopoldne določenega dne pri blagajni Centralne uprave humanitarnih fondov v palači prometnega ministrstva, III. nadstropje, soba št. 5-14, kjer je elaborat za licitacijo na vj>ogled in naprodaj.
Vsak ponudnik je dolžan pri predaji zapečatene ponudbe pokazati licitacijski komisiji vse predpisane listine (o plačanem davku, potrdilo gradbenega ministrstva, da se lahko udeležuje licitacij, potrdilo Inženirske komore o sposobnosti za liritacijo in dokazilo o položeni kavciji).
Ponudnik mora v svoji ponudbi računati s popustom brezplačnega prevoza materiala na progah v državni eksploataciji do postaje Sarajevo.
Iz pisarne Glavne uprave humanitarnih fondov ka CU št. 2080/40.
Zastonj dobi vsah naročnik »O it i S K A « slovenski ilustrirani koledar za leto / f)4t, ako plača celoletno naročnino 72 din do konca februarja. Uprava »Obisk«, ilustrir. družinski mesečnik, Ljubljana, Kopitarjeva ul. (trg. Mičman). — Zahtevajte »Obisk« na ogled!
Mali oglasi
Sejem Rajha v Leipzigu
se vrši spomladi 1941. od 2. do 7. marca
60% popusta na nemških 25% popusta na jugoslo-državnih železnicah.	vanskih drž. železnicah.
Nemški vizum se podeli brezplačno. Prijave naj se izvrše čimpreje, najpozneje do 5 H. 1941 pri pristojnem častnem zastopniku.
Ljubliani; Ing. G. Tonnies, Tyrševa 33, telefon 27-62; Mariboru: Jos. Bezjat, Gosposka 25, telefon 25-97; Beogradu; Zvanični biro sajma rajha u Lajpcigu, Knez Mihajlova 33«
rt v< •»» • !
Službe iscejo
PARCELE
LJUBLJANA, Gosposvetska 3
Tele'on štev. 23 81
v Šiški, suha in sončna lega tik tramvaja ugodno naprodaj, Realitetna pisarna.
F. Prittavec,
Oglas
Glavna uprava humanitarnih fondov pri prometnem ministrstvu v Belgradu bo imela 17. februarja 1041 drugo ponudbeno licitacijo za
graditev nove bolnišnice na Pašinem brdu v Belgradu
Licitacija bo v pisarni Centralne uprave humanitarnih fondov, v palači prometnega ministrstva, III. nadstropje, soba št. 542a.
Možnost sprememb v cenah, če se zvišujejo ali padajo tržne cene materiala in delovne moči, je predvidena s posebnimi pogoji.
Kavcijo je treba položiti po čl. 88 Zakona o državnem računovodstvu v skladu s ponujeno vsoto do 10 dopoldne določenega dne pri blagajni Centralne uprave humanitarnih fondov v palači prometnega ministrstva, III. nadstropje, soba št. 5-14, kjer jc elaborat za licitacijo na vpogled in naprodaj.
Vsak ponudnik je dolžan pri predaji zapečatene ponudbe pokazati licitacijski komisiji vse predpisane listine (o plačanem davku, potrdilo gradbenega ministrstva, da se lahko udeležuje licitacij, potrdilo Inženirske komore o sposobnosti za liritacijo in dokazilo o položeni kavciji).
Ponudnik mora v svoji ponudbi računati s popustom brezplačnega prevoza materiala na progah v državni eksploataciji do postaje Sarajevo.
Iz pisarne Glavne uprave humanitarnih fondov ka CU št. 6407/40.
l!
i
ll_______________
Natakarica
trgov. Izobražena, tsčo službe v boljši hiSl. Ponudbo upravi »Slovenca« Maribor pod »Pridna ln poštena 272«.
Zastopstvo
tovarne, ki prodaja blago kolonialnim trgovinam po Vojvodini. Iščem. Odlično sem vpeljan, delam za provizijo. Cenj. ponu"be prosim v upravo »Slov.« pod »" ojvodina« št. 1028
llužbodob?
Izurjene šivilje
za bluze sprejmo takoj tvrdka K. Soss, Ljubljana, Mostni trg 8.
Posojila
dajemo našim članom tn varčevalcem. Ugodni pogoji. - Vloge obrestujemo po 6•/«. — Vsi varčevalci brezplačno zavarovani. -Zadruga »MoJ dom« Ljubljana, Dvoržakova 6t. 8. Iščemo poverjenike I
Prodajalko
izučeno v Špecerijski tr [ govint in zmožno tudi pisarniških del, knjigo I vodstva ln koresponden ce, sprejmemo takoj na deželo. - Stanovanje m hrana v hiši. Navesti vse dosedanjo službe z za htevano plačo. Ponudbe na podružnico »Slovenca« I v Celju pod »Dobra moč«
Umrla nam je dne 27. januarja 1941, previdena s svetimi zakramenti, naša srčno ljubljena soproga, skrbna mama, stara mama, sestra, svakinja, teta in tašča, gospa
Marija Jerančič roj. Jemc
Pogreb drage pokojnice bo v sredo dne 29. t. m. ob pol petih popoldne iz hiše žalosti, Domžalska ccsta 19, na pokopališče k Svetemu Križu.
V Ljubljani, dne 27. januarja 1941.
Globoko žalujoči: Franc Jerančič, soprog: rodbine: Kratochvvill, Jainnik, Marinč in ostalo sorodstvo
Prodajalko
I dobro računarico, izuče 1 no na deželi, ki bi po-I magala tudi pri gospodinjstvu, sprejmem takoj ali 1. marca. Navesti pa tančno, kje se je izučl-| la in kje ter kako dolgo Je službovala. Stanova-I nje in hrana v hiši. Navesti plačo. Ponudbo na podružnico »Slovenca« Celju pod »Zanesljiva« št. 1300.
		z"1 4				m
						
K Vsemogočnemu je odšel po večno plačilo za zvesto izvrševanje svojih dolžnosti iz zemeljskega vrta po večletnem bolehanju, gospod
Ivan Klemene
vrtnar in posestnik v Dolu
/a vedno nas ie zapustil v svojem 80. letu dne 2f>. januarja 1941 ob pol 20.
Pogreb ho v sredo dne 29. t. m. ob tri četrt na osem iz hiše žalosti, Dol št. tO. nn farno pokopališče.
Obenem bodo brali tudi sv. inašo za pokojnika.
Dol pri Ljubljani, dne 27. januarja 1941.
Dr. Josip, Marija Klemene in ostali sorodniki
Družabnika • družabnico
z malim kapitalom tšč,.m. Ponudbo na upravo »SI.« pod »Stalni dohodek« —
št. 1288.
KI11M1JB — PRODAJA
Hranilne knjižice
bank in hranilnic ter
vrednostne papirje
po najugodnejših cenah
BANČNO KOM. ZAVOD
MARIBOR
»REALITETA«
zavod za nakup tn prodajo nepremičnin Jp samo v Ljubljani, Prešernove ulica 64, I. nadstr, Telefon 44-20.
Velika hiša
dvonadstropna, v mestu Celju, naprodaj. Ponudbe podružnici »Slovenca« v Celju pod »Dvonad stropna htSa« it. 1277.
Pisarniške prostore
1 do 2 sob v pritličju ali v I. nadstropju IŠiemO za lakoj. Ponudbe pod ,,Center mesta" 1283 na oglasni oddelek ..Slovenca".
Z žalostnim srcem javljamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da je naša srčno ljubljena žena, mati, stara mati, teta, tašča in svakinja, gospa
Antonija Fric vdova Rupnik
v nedeljo 26. t. m. opoldne, previdena s svetotajstvi za umirajoče, po dolgi bolezni, v starosti 58 let, Bogu vdano
Pogreb predobre pokojnice bo v torek dne 28. t. m. ob 4 popoldne, od doma žalosti na pokopališče v Trbovljah.
Trbovlje, Celje, dne 26. januarja 1941. Žalujoče rodbine: Fric, inž. Rogl, Vodlan in ostalo sorodstvo
IŠČEJO:
Enosobno stanovanje
iščeta za 1. ali 15. febr. novoporočenca. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Clsto-parkct« št. 1287.
V globoki žalosti naznanjamo žalostno vest. da nas je dne 24. t. m. ob 4 pop. za vedno zapustila naša ljubljena, nepozabna mama, stara mama, teta, svakinja in tašča, gospa
Ana Miselj
roj. Prosen
Pogreb blagopokojnice je bil v nedeljo ob 4 popoldne izpred hiše žalosti.
Dol. Logatec, Javornik, Ženeva. Šenčur, Beograd, dne 26. januarja 1941.
Žalujoči otroci: Ema, Ani, Gela, Vladimir; snaha Nadja; vnuki: Vadim, Manca in Minka
Francis turbino
20—10 ka., 3 m padca kupim. Rant, Bistrica Podbrezje.
Vsakovrstno
ZlcltO kupuje
po najvišjih cenah I CERNE. juvelir, Ljubljana VVolfova ulica št a
Vsakovrstno zlato
j briljante in srebro
kupuje po najvišjih cenah
A. Božič, Ljubljana
Frančiškanska ulica 3
Globoko užaloščeni sporočamo žalostno vest, da nas je v nedeljo, dne 26. januarja 1941, po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili svete vere, v 72. letu starosti, za vedno zapustil gospod
Bogu vdano nas je po dolgi mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, dne 27. t. m. za vedno zapustil naš ljubljeni oče, brat, stric, svak in tast, gosjiod
Mozetič Anton
revident državne železnice v pokoju
Pogreb blagega pokojnika bo v sredo 29. januarja ob 3 popoldne z Zal, kapelica *v. Andreja, k Sv. Knz V Ljubljani, dne 27. januarja 1941.
Emilija Rebolj roj. Mozetič, hčerka Ilinko Rebolj, zet - in vse ostalo sorodstvo
1941
Fige
za žganjekuho po naj-| nižji ceni oddaja tvrdka Ivan Jelačtn, LJubljana, I telefon 26-07.

DRVA
PREMOČ
!YKHUM
SOICHMIU t C I TA
industrialec
Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes, dne 28. januarja 1941 ob pol treh iz hiše žalosti nn pokopališče v Št. Janžu pri Dravogradu.
Maša zadušnica se bo brala v sredo, dne 29. jan. ob 8 v Dravogradu. Po želji pokojnika prosimo, da namesto vencev darujete za reveže.
Dravograd, dne 28. januarja 1941.
Žalujoči ostali
Za Judoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože KramariiS
izdajatelj: Inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor Cenlii
Naša kri v tujini
Lepo uspela lzsel|enska akademija v veliki unlonskl dvorani
V nedeljo. 28. januarja, je v nabito polni dvorani >Umona« proslavila Izseljenska zbornica spomin na na&o kri v tujini, na naše izseljence. Akademija je bila zaradi smrti dr. Korošca preložena, vendar zaradi tega njen obisk gotovo ni trpel, saj so bila V3a mesta zasedena. Udeleženci so bili za obisk nagrajeni z lepim sporedom, ki je bil skrbno pripravljen ter z veliko natančnostjo izvajan. Med prvimi točkami je bil na programu izklesan govor ljubljanskega župana g. dr. J. Adlešiča, ki je izvajal:
Govor župana dr. Adlešiča
Častita gospoda! Draga mladina! Kadarkoli govorim o izseljenstvu ali o izseljencih, takoj se mi obudi 6pcmin na domači kraj, tam doli ob zeleni Kolpi, kjer toplo sonce boža prelepo pokrajino, kjer se belina oblek lepo odraža od zelenih trat.
Tam sem od prve mladosti opazoval preseljevanje revnega ljudstva, ki ga domača zemlja ni mogla preživeti. Gledal sem očete številnih družin, ki so se poslavljali od doma; krepke mladeniče pri odhodu v tujino; zale mladenke na poti za domačimi fanti ali še večkrat za slepo srečo v nemo tujino, največ v Amerika
Zato me je vedno zanimala dežela, ki je zvabila toliko najboljših moči našega naroda, popila toliko srčne krvi naše domovine, in vesel sem bil, ko so me pred tremi leti povabili naši rojaki v Clevelandu, da pridem kot predstavcik Ljubljane odpret Jugoslovanski kulturni vrt, ki so ga naši izseljenci priredili v tem največjem središču ameriških Slovencev.
Veselila me je ta pot, ne samo, da vidim deželo, kjer je našel naš rod novi dom. nego še bolj pa to, da vidim stare znance, da vidim njihovo življenje, da vidim njihovo dušo, da vidim posebej njihovo mladino, naš novi rod za mejami. Obiskal sem razna mesta; srečal sem premnogo znancev iz ljudskih šolskih klopi in videl njihovo življenje, orisluhnil pa tudi duši, ki mi ie razkrivala 6vojo notranjost, svoje veselje in svojo bol.
Tako-le je pripovedoval priseljenec nove domovine:
»Sedaj sem fizično strt mož. Najboljša leta življenja sem potrošil v topilnicah jekla v Pensilvaniji. Moja žena je že pred leti šla po svoje plačilo; njen grob leži med temi griči, le redki cvetovi rasto na njem. Čmi prah, ki mi duSI pljuča, pokriva tudi njen grob.	<
Moji otroci so odrasli in vzgojo pm )e dala Amerika, k vzgojo mi jih je pa vzela. Govorim angleško le kot neuki tujec, moji otroci pa poznajo tudi ameriško narečje. Govore drugače, delajo drugače — če me pridejo obiskat, pa pridejo sami. Ne povedo, zakaj ne pripeljejo s seboj svojcev in prijateljev, vendar pa čutim vzrok temu. Ni se jim treba bati, nočem jih spravljati v zadrego, saj tudi oni gledajo na svojega starega, zgaraneg* in izmučenega očeta kot na mai-ivrednega, inferlornega tujca in priseljenca.
Tako mi je ostal za edino tolažbo — 6pomin, spomin na moja otroška leta, ki sem jih preživel tam daleč v 6tari domovini, spomin na našo vas, naše pisano polje, na naše zelene gozdove Ti preprosti spomini žive z menoj — ne misel na velikost Amerike. Mogoče zato, ker sem bil zgrav in močan, ko sem zapustil svojo domovino, seda) sem pa onemogel, star mož. In polje in gozd mi gotovo nista vzela mojega zdravja in nista mi ugrabila mojih otrok.«
To je izliv duše našega izseljenca po dolgih letih trudapolnega dela v tujem svetu Naihujša ie bol, da so mu odtujili otroke, njegovo potomstvo. Odtujila jih je ameriška šola, ker jim je hotela dati boljšo vzgojo. pomagati jim do boljšega življenja. Pa jih ie prevzel duh Amerike in Iztrga! iz objema slovenske duše, iz spominov na slovensko domovino.
Tako je šla mladina naših izseljencev svoja pota — povsem ločeno od svojih staršev, prvotnih izseljencev. V otroških letih je še živela v okrilju domače hiše, ob zvoku slovenske besede, prisluhnila melodiji slovenske pesmi svoje matere, če je bila Slovenka. Za silo je tudi govorila slovensko v domači hiši, kolikor sta se starša ob večernih urah potrudila s poukom slovenske besede.
Ko je pa to mladino iz rok slovenske matere prevzela ameriška šola, se je začelo le poveličevanje Amerike, njene lepote, njenega bogastva, njene kulture in njenega nacionalizma. Spomini na materine besede o lepoti stare, slovenske domovine so pri tem vedno bolj bledeli, sai jih otrok ni imel^ po lastnih vtisih, nego le posredno po materinem pripO' vedovanju.
Z napredkom v šoli je postal naš odtujeni mah rod v Ameriki tekmec ameriške mladine.^ Od slovenskih staršev podedovana nadarjenost in marljivost sta ga spravila v šolah na prva mesta Poročila vseh šol govore, da so najboljši dijaki iz naših vrst.
Ta tekma se razvija na vseh poljih iavnega živ-lienja: od čiste ameriške govorice do tekmovanja v slovstvu, športu, po društvih, v strokovnem napredovanju. v borbi za mesta, skratka — do popolne asimilacije.
To se kaže ludi na imenih: slovenski Janez sliši le na ime John, Joža le na Joe, Jurij le na Ge-orge, Marija je postala Mary, itd. itd. Še celo priimek se je prilagodil ameriškemu jeziku in izgovorjavi. Na to so delale že ljudske šole, ker ameriški učitelji težko izgovarjajo slovanska imena. Tako so ginili in neprestano ginejo zadnji ostanki slovenskega porekla. Slovenska mladina naših izseljencev je utonila v ameriškem kulturnem in gospodarskem življenju ter tekmovanju, slovenski starši so pa izgubili svoje otroke, da so poslali še bolj osamljeni v tujem svetu: domovina je izgubila drugo in tretjo generacijo svojih izseljencev.
Amerika šteje 130 milijonov prebivalcev, dobra četrtina je priseljencev. Slovenskih izseljencev samih je blizu enega miliiona razkropljenih po raznih mestih in naselbinah. Njihovi potomci, druga generacija gre v drugi milijon. Toliko naše krvi je izteklo v tuji svet — toliko duš je izgubila velika slovenska družina I
Vrste narodnih buditeljev v Ameriki so med našimi ljudmi zelo redke. Starost <n onemoglost redčita njihove vrste vsak dan bolj. Večina med njimi so duhovniki in slovenske sestre. Prizadevajo si ohraniti ulovensko mladino e ljudskimi šolami ob slovenskih cerkvah. Tam še doni slovenska beseda, še odmeva slovenska pesem. Potem pride srednja in visoka šola. kjer vse to zamre, kar sta slovenska mati in slovenski duhovnik zasadila v mlado srce
Da pa le ne bi čisto zamrlo, se trudi slovenski buditelj v slovenskih mladinskih društvih in pri javnih nastopih. Videl sem jih po vseh mestih, ki sem jih obiskal, da vidim njihove prireditve Povsod sem sicer slišal slovensko besedo, vendar v ameriškem narečju. Tožili so mi. da si ne upajo gladko govoriti slovenske besede, ker se boje, da ne bi bil« pravilna 2ele pa, da bi bila prava — najbolj pa žele videti kraje, kjer ie tekla zibelka njihove matere in očeta, — da bi spoznali staro domovino, o kateri so toliko lepega slišali it materinih ust.
Neko dekle v Clevelandu je pravilo, da je bila tako srečna, ker je videla dom staršev, ko so lo vzeli na potovanje: »Odkrila sem na tem potovanju
•icer majhno, pa tako ljubko deželo Slovenijo, kakršne nisem videla v vaej prostran) Ameriki — toliko nakopičene lepote na malem prostoru! Našla sem bogato folkloro, pa staro, mehko kulturo, lepo moderno literaturo ter bogaie pravljice, ki sporočajo stoletno modrost, in dolgo verigo akušenj naroda, kako je to svojo prekrasno zemljo branil s krvjo nad tiaoč let!«
Ta obisk domovini je vplival na to mlado ameriško Slovenko tako, da se ni več sramovala svojega rodu pred ameriškimi tovarišicami in se ni čutila več inferiorne zaradi sirocnašnoiti in neznatnosti svojih staršev, marveč je postala na svoje starše in njih domovino, jezik in narod in na njegovo kulturo ponosna,'— ponosna ie pa tudi postala, da je del takega naroda Ta svoj ponos je povsod izpričala in med vsemi znamkami je za svoj rod, za svoj slovenski narod delala propagando.
Ta primer kaže, kaj je treba storiti, da rešimo problem druge generacije naših izseljencev, problem slovenske ameriške mladine. Česar ji niso mogli dati njeni starši v Ameriki, ker niso imeli dovolj izobrazbe ali dovolj časa v boju za vsakdanji kruh, to ji mora dati domovina, to ji moramo dati mi vsi, to ji moraš v prvi vrsti dati Ti, slovenska mladina, 6aj je mlado srce najbolj odprto mlademu srcu
Treba je najti stike in navezati vezi s slovensko mladino onstran meja in onkraj morja, zbuditi ji zanimanje za dom očetov, privabiti jo v domače gaje, razkazati ji razkošno lepoto naših logov, ogreti ji srce z milino eašega življenja, obogateti njeno dušo z našim kulturnim življenjem. Pa bo ameriška slovenska mladina postala ponosna, da je del slovenskega naroda, in bo slovensko in jugoslovansko misel ponesla čez tneie in morja ter pridobila nove vrste naših prijateljev v širnem svetu ter pomnožila ugled naše domovine v penosni Ameriki.
Tam v Ameriki je navada, da si mladina raznih narodov in krajev, med seboj sicer čisto nepoznana, pridno dopisuje in izmenjava misli o vseh naziranjih po teh različnih krajih. V Clevelandu izhaja velik časopis, ki posreduje tako medsebojno korespondenco, in urednica me je prosila za posredovanje dopisovanja iz naših krajev. Iz dopisovanja pride do potovanja in medsebojnega osebnega poznanstva, celo do sklepa prijateljstva in trajnih zvez.
Koristna bi bila izmenjava časopisov in knjig, predvsem seveda lepe slovenske knjige. V Clevelandu sem obiskal impozantno moderno ijudsko knjižnico, kjer sem sicer našel tudi slovenske knjige, vendar je pa naša književnost na žalost slabo zastopana.
Podobo naših krajev, naravnih lepot in narodnega življenja bi lahko pošiljali v sliki in filmu, da bi tudi ona slovenska ameriška mladina, ki ne more k nam, spo>znala naše kraje in življenje naroda ter se vsaj iz slik napila ljubezni do domovine.
In naše oesmi, naše melodije, kako bi jih vzljubila slovenska ameriška mladina! Po vseh društvih kjer so me sprejeli, so jih tako navdušeno prepevali, da so imeli starši solzne oči in povsod so me prosili: »Pošiljajte nam novih slovenskih pesmi...«
Ko sem se poslavljal v Clevelandu, se je ob slovesu zbrala vsa mladina slovenskih šol pri sv. Vidu in okolici ter tako krepke klicala v slovo in tekla za vozom, da je bil to eden najbolj ganljivih prizorov. Zato sem ji poslal za božič darila, ki jih je šolska mladina v Ljubljani sama poslikala in napisala svojim nepoznnim ameriškim tovarišem za jaslice. Ne morete si predstavljati veselja, ki je žarelo iz zahvalnih pisem teh mladih rojakov ie Clevelanda!
Tako bi bUo še mnogo, mnogo poti in sredstev, kako bi dooili stik z ameriško slovensko mladino in jo navezali na slovensko domovino ter rešili tako težki problem druge generacije naših izseljencev.
Slovenska mladina, tukaj se Ti odpira veliko polje prizadevam' in dela, hvaležno polje, ki'bo pomaknilo meje naše domovine na široko, v srctii pa poglobilo ljubezen do domovine. Bogati sadovi ne bodo izostali.
Ko sem v Clevelandu, ki ga naši rojaki v Ameriki imenujejo »Ameriško Ljubljano«, izročal ta-mošnjemu županu v dar Miss Slovenijo, to je umetniško izrezljano Slovenko, ki v narodni noši pozdravlja rojake, se je pri slovesnosti zbrala tudi slovenska ameriška mladina. Z gfnjenostjo in ponosom je zrla v podobo Slovenke in jo božala kol otrok svojo mamico.
Ti in drugi prizori so mi vlili v srce trdno vero, da že izgubljeno drugo generacijo še lahko rešimo slovenskemu narodu.
To veliko nacionalno delo se nair. bo pa posrečilo samo s Tvojo pomočjo, slovenska mladina.
Mlado srce naj priklene mlada srca nase in vrnila se bo tudi druga generacija naših izseljencev v objem matere Slovenije. Utripi naših src se bodo združil s hrepenenjem amerišklih src v mogočno melodijo slovenskega rodu, da bomo mi doma in naši v tujini vsi čutili, da smo vet skupaj ena velika slovenska družina — danes in na večne čase!
Govoru g. župana dr. Adlešiča je sledilo dolgotrajno odobravanje.
Med ostalimi točkami, ki so se vse odlikova e po svoji doinoljubnosti ter po svoji ljubezni do naših bratov v tujini, naj omenimo posebej pevski zbor klasične gimnazije, pevski zbor rakovni-ške gimnazije, ki je prišel do poudarka zlasti v Premrlovi »Slovenski pesmi«, ter pevski zbor državnega učiteljišča. Nekako senzacijo je vzbudil nastop malega Igorja Ozima. Zlasti pa je naredila vtis gdč. Nada Stritarjeva s svojim lepim, izglajenim sopranom. Sodelovali so še uspešno: godalni orkester drž. učiteljišča, zbor II. dekliške šole, zbor in godalni orkester III. drž. gimnazije.
Akademije so se udeležili številni odličnikt, med drugimi; ljubljanski škof g. dr G. Rožman, minister dr. F. Kulovec, ban dr. M. Natlačen z gospo, ljubljanski župan dr. Juro Adlešič z gospo ter številni drugi odličniki.
Akademija je dokazala, da se Slovenci zavedamo važnosti našega izseljenskega vprašanja. Težko jo to vprašanje, vendar s tem ni rečeno, da moramo stati brezbrižni ob njem. Značilno je, da se je akademije udeležila v pretežni večini mladina. Tako bo mladina tista, ki bo zanimanje in skrb za izseljence dvignila na tisto stopnjo, kamor so io pripeljali tudi drugi narodi, zlasti v našem sosedstvu.
*
I Prodaja moke. Glede na dejstvo, da morajo trgovci vsako nabavljeno aprovizacijsko moko dobaviteljem takoj plačati r gotovini, se kupujoče občinstvo vljudno obvešča, da bodo tudi trgovci v nadrobni prodaji v bodoče prodajali tako moko le proti takojšnjemu plačilu. — Združenje trgovcev.
1 Trqovci z iivili se opozarjajo, da so obvezne knjige za nabavo aprovizacijske moke v pisarni združenja trgovcev na razpolago za ceno 7 din. Sekcija z živili.
1 Društvo rokodelskih mojstrov vabi svoje člane na društveni sestanek, ki bo 30. t. m. ob 8 zvečer v dvorani Rokodelskega doma. Komen-skega ul. 12. Na sestanku bomo obravnavali ve-
Najnovejša poročila
Govor predsednika vlade g. Cvetkoviša v Skoplju
Skoplje, 27. jan. Po svečani otvoritvi tukajšnje radijske postaje je imel predsednik vlade Dragiša Cvetkovič govor, v katerem je poudurjal med drugim sledeče misli:
Mi smo se v preteklosti borili, darovali žrtve in storili vse, du si ustvarimo svojo svobodno domovino. Danes moramo napeti vse sile in prnesti skrajne žrtve, da svobodna domovina ostane zares svobodna in du se v tej svobodi in neodvisnosti narodnega življenja izvobliknje. (Burno odobravanje.) Pri oblikovanju naše domovine se moramo ozirati tudi na tiste momente, ki so prvi pogoj /.a pravilen in trajen notrunji mir. Pri oblikovanju naše materialne kulture se moramo danes bolj kakor kdaj koli ozirati na njeno neobhodno potrebno socialno vsebino. Celota kot Inka mora doprinašati žrtve. Tisti, ki so premožnejši, morajo doprinašati žrtve za tiste, ki so mnnj premožni, kajti brez izvrševanja teh socialnih reform in potreb, brez, izpolnjevanja tega, kar je neobhodno potrebno, da hi narod občutil, tla je pravica za vsakega in za vse, brez tega ne more biti notranjega miru.
Jaz mislim, da moremo v teh momentih biti mirni. Jaz vem, kaj vas danes mori. To je tista skrb, ki skrbi tudi mene kot odgovornega predsednika vlade. Ta skrb so najvišji interesi naše države in te največje interese moramo vsi skupaj varovati. Želeti mir pomeni zbrati vse konstruktivne sile in jih dati na razpolago najvišjim interesom, dati jih nn razpolago naši narodni obrambi. (Burno odobravanje.) Tudi ta postaja, ki smo jo danes posvetili v Skoplju, naj služi temu velikemu
idealu. Njo namen je predvsem ta, da pokaže tisto veliko kolturno in duhovno boirustvo. ki je v teh krajih. Istočasno pa mora o<1 svoje ster»ni storiti vse, da se doseže popolna duhovna sloga Jugoslavije, ker je to velik doprinos /u zavarovunje naše bodočnosti in našega miru.
Nato jo poštni minister dr. Torbar podal zanimivo stastiko radiolonijo v Evropi pa v naši državi ter poročal, kaj namerava vlada na tem področju žo storiti. Na koncu svojega govora jo dejal:
Ta postaja naj bo eden od činiteljev miru na tem evropskem polotoku, ki je v svoji zgodovini doživel že mnogo pretresov; naj bi služila v današnjih težkih ter resnih časih kot sredstvo miroljubne politike prisrčnih in bratskih odnošajev v tem delu Evrope. Upam, (la bo program te postaje tudi služil narodnemu sporazumu, pa kraljevini Jugoslaviji in da bo [x>nos našo narodne dinastije Karadžordževičcv in v ponos Nj. Vel. kralju Petru II.!
Svetosavska proslava v Belgradu
Belgrad, 27. januarja. AA. V okviru svetosav-ske proslave je danes popoldne gledališče priredilo dijaško predstavo. .Predstave so se udeležili Nj. Vis. kneginja Olga, Nj. kr. Vis. knez Nikola in Nj. kr. Vis. princesa Jelisava. Igrali so Rdečo kapico. Po pozdravu Gite Predič je članica narodnega gledališča izročila princesi Jelisavi šopek cvetja. Ko se je kneginja Olga pokazala s knezom Nikolo v dvorni loži, je občinstvo priredilo burne in dolgotrajne manifestacije.
Nova generalska vlada v Romuniji začela poslovati
Bukarešta, 27. jan. m. Nocoj je objavljeno naslednje uradno poročilo: V državi vlada mir in red. Po vseh mestih in kmečkih občinah so že imenovani novi župani, ki so izbrani na predlog ljudstva izmed najuglednejših najpopularnejših občanov in ki niso imeli v preteklosti nobenih prestopkov. Vsi administrativni inšpektorji so že poslani v posamezne okraje, da bi dali potrebna navodila ustanovam in uradom, kakor tudi da ugotove v kakšnem stanju so bivši okrajni glavarji in občinski župani izročili svoje urade.
Merodajni krogi poudarjajo, da so vse alarmantne vesti, ki jih širijo nekatere inozemske radio-postaje, neutemeljene. Prav tako so tudi ne-osnovane vesti o dozdevni obsodbi in streljanju gotovega števila bivših članov vlade in bivših prvakov režima. V vsakem primeru pričakujejo, da bo v najkrajšem času objavljeno poročilo o pravem stanju stvari. Zaradi narodne žalosti na dan pogreba častnikov, podčastnikov in vojakov, ki so padli pri udušitvi upora, so danes zaprta vsa gledališča in zabavišča.
Za poveljnika mesta Bukarešte je imenovan Džordže Radu.
V novi vladi so dobili vse portfelje generali, razen pravosodnega ministrstva, ki ga je dobil sod-
nik kasacijskega sodišča, in ministrstva za propagando. V novi vladi ni nobenega legionarja in nobene osebe bivšega režima. Nova vlada, ki ima značaj vojaške vlade, bo imela za nalogo vzpostavitev reda v državi.
Premirje med Siamom in Indokino
Berlin, 27. januarja, t. Associated press: Jutri dopoldne ob deseti uri bodo prenehale sovražnosti na bojiščih med Francosko Indokino in Tailandom (Siamom). To poročilo je sprejela iz Vichy nemška uradna poročevalna agencija. Vlada Francoske Indokine in Tailanda sta sprejeli posredovanje Japonske za premirje. V sredo, 29. t. m. se bo v Sai-gonu sešla komisija, katera bo odredila vse podrobnosti, spadajoče k podpisu premirja.
Osma mirna noč v Londonu
London, 27. januarja, t. Reuter: Do polnoči London ni imel zračnega napada. To je že osma zaporedna mirna noč v Londonu brez zračnih napadov. Tudi iz ostalih krajev Anglije ni nikakih poročil o letalskih napadih.
liko za vsakega obrtnika važnih stvari. Zato pridite gotovo in pripeljite s seboj svoje znance.
1 V vsako slovensko hišo sliko Marije ■ Brezij.
1 Teden za zimsko pomol bo v Ljubljani gotovo dosegel svoj višek na koncertu ntesla Ljubljane, ko bo pevski zbor Glasbene Matice z Ljubljansko filharmonijo in najodličnejšimi solisti go. Zlato Gjungjenac, go. Franjo Golob, g. Josipom Gostičem in g. Julijem Betettom pod vodstvom dirigenta g. Mirka Poliča izvajal slavni Verdijev Reauiem v spomin častnega meščana dr. Antona Korošca. Veliko vstopnic je že prodanih ter zato spet opozarjamo na predprodajo v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. Ljubljančani naj se zavedajo svoje dolžnosti, da se tega koncerta gotovo udeleže, sai ima najplemenitejši namen.
1 Ustanovni sestanek pediatrične sekcije Slovenskega zdravniškega društva bo 29. januarja ob 18.30 v Dečjem domu kraljice Marije. Vabljeni vsi gg. zdravniki in medicinci.
I Odsek za nabavo strokovnih potrebščin, ki deluje v okrilju Društva medicincev v Ljubljani, priredi v soboto, dne 1. februarja 1941. ob 14. uri (brez akademske četrti) v kinu «Sloga« /. strokovno fimsko predstavo. Predvajali bomo filma «Iz fiziologije in patologije prebave« in »Malarija«, ki ju je oskrbela Ivrd-ka «Jueefa« iz Zagreba. Vstop gg. zdravnikom in medicincem prost. Vabimo vse gg. zdravnike in medicince. da se predstave polnoštevilno udeležijo.	_ - ,
I VincencijevI konferenci Marije Pomočnice na Rakovniku je daroval ob priliki poroke hčerke gosp. Vinko Plavčak 100 diin za reveže. Dobrotniku konference: Bog plačajl
1 Vrtnarski tečaj za lastnike malih vrtov pri podružnici SVD Ljubljana L Naslednje predavanje bo drevi ob 7 Predaval bo g. nadzornik Josip Strekelj o »Vzgoji in raznih oblikah sadnega drevja in obrezovanju sadnega drevja po različnih načinih«. Skiop-tične slike Vstop prost. Pred in po predavanju se bodo sprejemala naročila sadnega drevja, da jih podružnica pravočasno zasigura svojim članom.
Maribor
Dvignite živilske karte!
V zvezi z razglasom prehranjevalnega urada mestnega poglavarstva, ki je bil objavljen v časopisju, se opozarjajo hišni posestniki ozir. njihovi namestniki, naj dvigajo živilske karte po točno objavljenem razporedu. — Mestno poglavarstvo v
Mariboru. Predsednik: dr. Juvan s. r.
•
m Društvo za podporo revnih učenrev v Mariboru je za letošnjo božičnico razdelilo med 849 učencev (417 dečkov in 432 deklic) tukajšnjih ljudskih in meščanskih šol ter zavetišč 151 deških oblačil in 217 dekliških oblek, 286 srajc, 200 hlačk, 336 parov čevljev, 41 komadov volnenih izdelkov, 187 m blaga in 100 svinčnikov. V ta namen je bilo po potrebnih obrtnikih predelanih za oblačila 798 m ter za perilo 548 m blaga. Žensko društvo je podelilo iz zaloge za primer evakuacije k tej obdaritvi 149 dekliških oblek in 122 deških srajc ter 68 parov čevljev. Dobrotne dame in zavod Vesna so mnogo blaga Bame izdelale, da je bila tolika obdaritev kljub draginji vendar mogoča. Prav tako so bili velikodušni darovalci našega mesta, med
njimi na prvem mestu mestna občina s prispevkom 50.000 din. Odbor izreka vsem najtoplejšo zahvalo, ki so pripomogli lajšati bedo revnih šolarjev ter priporoča to človekoljubno delo nadaljnji naklonjenosti mariborskega občinstva.
m Neprijetne vremenske iipreinembe. V nedeljo dopoldne smo imeli v Mariboru še krasno sončno, skoraj pomladansko vreme ter je znašala maksimalna temperatura 9.5 stopinj nad ničlo. Popoldne pa se je pooblačilo, zvečer je temperatura začela padati ter je iz oblakov naletaval 3neg in sodra. Včeraj zjutraj je bilo že 2.4 stopinje mraza, temperatura pa je še nadalje padala ter je dosegla opoldne že minus 4.2 stopinje. Odjuga in sonce sta v nekaj dneh skoraj čisto pobrala sneg. Za kmetijstvo je bilo to jalso koristno, ker se je stalila ledena skorja, ki je pokrivala polja ter bi bila ozimne setve gotovo uničila.. Toda sodra in dež, ki sla včeraj padala, sta povzročila novo poledico, ki je bila posebno neprijetna na mestnih ulicah, ker je povzročila spet veliko padcev.
m V vsako slovensko hišo sliko Marije z Brezij! m »Maribor« ima v petek zvečer, dne 31. t. m. ob osmih v pevski sobi svoj redni občni zbor.
m SSK Maraton. Seja tehničnega odbora v sredo, dne 29. t. m. v klubskih prostorih v Sodni ulici.
t Henrik Vrunč
Prelekli teden ie v Slovenjem Gradcu po dolgi bolezni umrl 65 letni posestnik in urar a.Henrik Vrunč. Pokojni je bil rodom iz St. Janža pri Dravogradu, kjer je že njegov oče imel urar-sko obrt, v Slovenjem Gradcu pa podružnico. Pred 40. leti je oče svojo urarsko obrt v Št. Janžu opustil in se preselil v Slovenj Gradec, kjer ie prevzel in nadaljeval urarsko obrt sin Henrik" v lastni hiši na sedanji Kraljeviča Andreja cesti 13.3 Rajni Henrik Vrunč je bil vse skozi poštenjak, zelo ugleden in dober tirarski obrtnik, zaveden Slovenec, spoštovana osebnost in katoliški mož. Bil ie vedno zaveden pristaš SLS. trden in značajen kot zid ter ie podpiral naše stremljenje tako gmotno kakor tudi moralno. Vedno pa sc je branil stopati v ospredje. Kljub dolgotrajni bolezni se ie vedno živo zanimal za svojo obrt in ie bil v delavnici, kadar je le količkaj mogel. Da je bil pokojni Henrik Vrunč res zelo spoštovan slovenjgrnški meščan in ugleden obrlnik. ie pokazal njegov pogreb, ki se ga je udeležilo mnogo občinstva iz vseli sloiev. Pogreb ie vodil mestni župnik in duh. svetnik g Jakob Soklič v spremstvu župnika Štefana Horvata in kaplana Klemenca Josipa iz Starega troa. Moški pevski zbor ie zapel žalo-slinko »Vigred se povrne*, nakar se ie sprevod začel pomikali nn pokopališče. Na grobu se poslovil od pokojnika g. mestni župnik J Soklič. pevski zbor pa ie odpel žalostinko tUsliši nn««. Prerani crob blagega pokojnika ie zakrilo številno cvetje in krasni venci. Blagemu pokojniku večni pokoj! Žalujočim naše iskreno sožalje.
KULTURNI OBZORNIK
Beseda modernim apostolom
R Plus D. J., Izžarevamo Kristusa. Beseda modernim apostolom. Prevedel dr V. Fajdiga. Načrt za platnice napravil orhitekt VI. G a ji e k Založila Katoliška akcija deklet. Tiskala Zadružna tiskarna Ljubljana 1941. Osmerka. Strani 124. Vezana 24 din, broširana 16 din.
Za prelepo Plusovo knjigo »Bog v nas« io nam idealna dekleta oskrbela novo delo istega pisatelja v prevodu svojega bivšega duhovnega voditelja dr. Fajdige »Izžarevajmo Kristusa«. Pater Plus je jezuit in odličen novejši francoski verski pisatelj. Njegovo naziranje je optimistično. V svojih spisih nam od-
kriva predvsem pozitivne 6trani verskih resnic. Obenem pa je čudovito praktičen, nazoren in resničen. V vseh svojih delih govori več ali manj o
vplivu, ki ga mora meti resnični kristjan na okolico. »Potrebno pa se nyi je zdelo,« pravi prevajalec v Predgovoru, »da napiše še posebno knjigo o apo-stolatu, o katerem se sicer mnogo govori, posebno sedaj v dobi Katoliške akcije, vendar ne vedno povsem pravilno in zares krščansko.« Vsebino knjige izraža naslov: »Izžarevajmo Kristusa«. Ne more biti resnični apostol, kdor ne postane drugi Kristus in ne »izžareva«, ne sebe, marveč Kristusa. Kako naj »izžarevamo Kristusa«? Tako kakor je Kristus sam storil: stopil je z nebes, se učlovečil, trpel je, bil je pokopan. Če hočemo.z uspehom reševati duše, se moramo tudi mi po Gospodovem zgledu: ponižati (stopiti z višave), učlovečiti se (približati se ljudem), odpovedati se samim sebi in biti živi pokopani. Ti štirje stavki so kažipot in pogoj res-
ničnega apostolata. Z njimi je pisatelj razdelil svojo knjigo v štiri dele in vsak del v tri poglavja.
Če je katera tuja knjiga bila vredna, da smo jo prevedli v slovenščino, zasluži Plusovo delce. Knjiga je polna zdrave in resnične življenjske modrosti, ki jo pisatelj zajema predvsem iz sv pisma, svojih meditacij, dušnopastirskih skušenj in genialnosti francoskega duha. Naj nihče nima pomislekov zoper »francosko pobožnost«, kakor da se lovi nekje po nedostopnih višavah ali v zoprnih osladnostih. S premnogimi zgodbicami in izreki imenitnih mož,, z odsekanimi in sočnimi stavki, s sigurnimi teoremi in dobrohotnimi mislimi je pisatelj napravil svoje delo tako užitno in prikupno, da se nam zdi bolj napet roman kot ascetična knjiga. K tej prikupnosti knjige sta gotovo precej prispevala gladko tekoči, jasni slovenski prevod in prijeten, snažen tisk. Tudi papir je prvovsten. Spričo globoke vsebine, lepega slovenskega jezika in odlične opreme je cena knjigi sorazmerno zelo nizka. Knjige se bodo z resničnim pridom in duševnim užitkom posluževali: apostoli za svoje apostolsko izšolanje, mladi za oblikovanje svojega značaja, verni za meditacije, duhovniki za govore in tenkočutne psihološke dušno-pastirske opazke, vsi pa za rast v Kristusa in »izžarevanje Kristusa«. Nobenemu ne bo žal, kdor jo bo prebral. Kdor hoče svojemu bližnjemu dobro storiti, naj mu svetuje ali podari Plusovo delce »Izžarevajmo Kristusa«. Oprema gosp. arh. Gajška je okusna ter pride zlasti v vezanih izvodih do najlepše veljave. — Rogumil Remec D. J.
Revija Katoliške Akcije, letnik II., št. 1.
V	novi, prav prikupni opremi je izšla 1. številka II. letnika Revije Katoliške akcije. Je obsežna — skoraj 100 strani, vsebinsko pestra, aktualna in zelo bogata.
V	prvem delu revijo sta dve sociološki razpravi: dr. Ivan Aličin: Krščanski socializem, in Franc Gabrovšek: Korporativna uredba družbe. Dr. Ahfin podaja v jedrnatem prerezu morda odločilno razpravo o krščanskem socializmu, ki je drugod po Evropi že preminul, le pri nas Še životari v JSZ in »Delavski pravici«. Podaja prve po-četke gibanja, vzroke in osnovne ideje, nato objektivno kritiko in zaključuje 9 Qua: Nihče ne more biti obenem dober katoličan in pravi socialist. Na podlagi papeških socialnih okrožnic in življenjskih izkušenj pisatelj jasno pokaže nemožnost krščanskega socializma. Končuje s Pijevirn pozivom, naj krščanski socialisti združijo brez pridržka svoje gibanje 8 katoliško skupnostjo, ker bodo tu našli največ razumevanja in opore pri svoji borbi za boljši družabni red. Članek dr. Ahčina predstavlja do sedaj pri nas najobširnejšo in tudi najtemelji-tejšo razpravo o krščanskem socializmu. Za razpravo sledi kratka notica istega pisca o velikem francoskem filozofu llenriu Bergsonu (umrl 5. januarja 1041 v Parizu).
Druga sociološka razprava F. Gabrovška govori o korporalivizmu, ki ga Qua tako priporoča. Najprej poda pisatelj bistvo korporativizma, katerega namen je, odpraviti razredni boj z odpravo vzrokov. V korporativni družbi bo odpravljena razdelitev na delodajalce in delojemalce, kakor velja danes. Ideal bi bil, da bi bili vsi, delodajalci in delojemalci, solastniki podjetja, kakor je to v naši kroparski zadrugi »Plamen«. Zaradi podobnosti s cehi in zaradi realizacije v italijanskem fašizmu nekateri neupravičeno korporativizem že vnaprej odklanjajo, se izogibajo celo imena in rabijo ime »delovno občestvo«. Vendar se v današnji družbi kaže stremljenje po korporativizmu. Tudi korporativizem in demokracija se dasta lepo združiti, čeprav v dosedanjih poskusih tega ni. Omenjene so predvsem Italija — za njeno »pseudokorpora-tivno« ureditev se ne moremo navduševati —, potem Nemška Avstrija, Portugalska, Španija, Francija, Švica. Ob koncu omenja še mnoge in velike težave: treba bo preobrata v vsem našem življenju, treba bo predvsem tudi preroda nravi. Naša naloga je, študirati ta vprašanja In k temu je omenjena razprava dragocen prispevek.
Ce je prvi del revije morda bolj teoretičen, je pa drugi bolj življenjski. Prof. Franc Grivec pri-občuje krajši članek: Drulina — Cerkev v malem. Kristus sam je posvetil družinsko življenje, dvignil zakon v zakrament in v Cerkvi je vse polno družinskih izrazov. Posebno sv. Janez Zlatoust in sv. Avguštin poudarjata podobnost in zvezo družine in Cerkve. Sv. zakon in mašniško posvečenje sta na poseben način socialna zakramenta. Danes pa je krščanska družina v največji nevarnosti. Zavedajmo se pa, da je propad družine tudi propad krščanstva.
Po pomembnosti in aktualnosti pa zavzema gotovo važno mesto v reviji obsežen članek dr. Janeza Kraljiča: Pij XII. in Katoliška akcija. Uvodoma opozarja, kako pomembno je bilo preteklo leto za Katoliško akcijo: pri nas je bil inteligenčni tečaj v Kranju, v Argentini je zborovala skoraj istočasno argentinska KA, v Španiji je KA dobila nova pravila in imela celotedenski tečaj v Madridu, v Rimu pa je sv. oče Pij XII. 4. septembra sprejel v slovesni avdienci 8000 voditeljev in asistentov italijanske KA in imel znamenit nagovor (RKA I, 484).
V	kratkem zgodovinskem pregledu pokaže nato pisatelj ves razvoj KA. ki se je iz katoliške akcije, ki je stara kot Cerkev sama, razvila v Katoliško akcijo pod Pijem XI. Posebno opozarja avtor na okrožnico Pija X II fermo proposito (11. VI. 1905), kjer papež govori o javnih nastopih italijanskih katoličanov v kulturnih, socialnih, političnih in ekonomskih zadevah. Papeževe odločne besede o organizaciji, o svobodi katoliških društev, o pokorščini so pisane kakor za naš čas in za naše razmere. Glavni pomen nagovora Pija XII. je hil v poudarku strumno urejene organizacije, ki jo Pij XII. primerja vojaškim četam. Pij XII. omenja izbiranje članov. Po svoji vzvišeni nalogi bi bilo psihološko razumljivo, da bi člani mislili na predpravice. A član nima predpravice, predpravice pa ima organizacija.
Janez Vodopivec nadaljuje svojo razpravo o Berdjajevu pod naslovom: Nikolaj Bcrdjajev o Cerkvi. Berdjajev pojmuje Cerkev kot vesoljno občestvo, kjer ima mesto samo svoboda, ne pa kot družbo; dalje kot kozmično dušo in kot božječloveški organizem, kjer sta božje in človeško močno ločena.
V	zvezi s tem so tudi pojmi božjega kraljestva, teokratije, avtoritete, ki jih Berdjajev razlaga popolnoma po svoje. Berdjajev ima nekatere sicer čisto katoliške misli, a v celoti se »Berdjajcvlja cerkevt od katoliške globoko in bistveno loči.
V	tretjem delu revije Anton Stopar razpravlja o koedukaciji, o vprašanju, ki je pri nas prišlo spet bolj v ospredje. Avtor analizira pojem, nato poda nastanek in domovino koedukacije, ki je Amerika, v Evropi pa posebno severne dežele, Anglija in Nemčija. Nato sc ustavi ob razlogih, ki jib
navajajo zagovorniki koedukacijskega sistema. Povečini so to gospodarski razlogi, dasi navajajo še pet drugih (znameniti pedagog Harris). Pri tem se ozira posebej tudi na slovenske razmere (Angela Vode) in mnenja slovenskih pedagogov. — Alojzij Mihelčič analizira položaj mladih slovenskih delavcev. Poskuša napraviti sliko, kakršno so napravili za svoje delavce belgijski žosisti (Zosistovski priročnik), in to z verskomoralnega, strokovnega in socialnega vidika. Slika se mu je dobro posrečila, le da je nadvse žalostna; posebno na versko-moral-nom področju. Znova nas opozarja, naj komunistične nevarnosti nikar ne podcenjujemo.
Pod poglavjem Knjige ocenjuje dr. A. Čepnn V. zvezek Izbranih spisov A. Ušeničnika. V Opomba! pod frto je omenjena knjiga Avgusta Pirjevca Knjižnice in knjižničarsko delo, ki jo je izdala Družba sv. Mohorja. Kljub odličnosti v tehničnem in vsebinskem oziru je zavrnjena, ker so pisateljeva načela v jasni opreki z osnovnimi določili Cerkve o branju knjig, njegova izvajanja očitno sovražna naši katoliški tradiciji. To dokazujejo citati iz knjige. Sledi šo: Zablode liturgizma po zagrebškem Katoliškem listu, Izgredi rdeče revije (Sodobnosti), Analiziranje prof. Kocbeka (v Dejanju novembra 1940) in Odgovor >Časa< na Kocbekov poziv.
S svojo tehtnostjo in aktualnostjo bo Revija Katoliške akcije našla med slovenskimi katoliškimi izobraženci gotovo velik odziv. Cena je ostala nespremenjena (60 din, za dijake 30 din). Revija izhaja vsak mesec, razen ob počitnicah, in se naroča v Ljubljani, Kopitarjeva ulica 2 (Ničman). Vsem toplo priporočamo.	L. Š.
Uprizoritev domačega dela v Operi
V solioto je Opera uprizorila izvirno operno delo poznanega skladatelja zborskih, simfoničnih in drugih del — Matije Bravničarja, ki nam je poleg »Pohujšanja v dolini Šentflor-janskit dal že drugo tovrstno stvaritev: »Hlapca Jerneja«. Avtor je komponiral na tekst F. Delaka, ki ga je povzel iz poznane Cankarjeve novele. Uprizoritev je dosegla uspeh. Delo je zrežiral g. Ciril Debevec, zbore je naštudiral g. Radko Simoniti, predstavo je dobro vodil g. Niko Štritof, insceniral je po zamisli omenjenega režiserja inž. g. Franz. Jerneja je pel g Lupša, Sitarja g. Marčec, Gostačeva g. Franci, župana g. Zupan, sodnika g. Sancln, župnika g. Anžlovar, napovedovalec, ki je vezal posamezne slike, je bil g. C. Debevec. »Hlapec Jernej« je opera množice v dveh delih, osmih slikah. Oceno priobčim po prvi reprizi.
sil.
•
Rokodelski oder, Komenskega nI. — Matura. —
Na tem odru so uprizorili v nedeljo Maturo, ki jo je spisal L. Fjodor. Prav lepa komedija podaja v treh dejanjih zanimivo snov, ki občinstvu ni nedomača, zlasti v današnjih časih ne, ko imamo na naših gimnazijah toliko študentk. Problem, ki ga snovno in idejno obravnava igra, je lahko umljiv. Tu so naslikane težave in veselje ženskega študiranja in z njimi povezanega vzgojnega dela profesorjev, ki posegajo s svojo strogostjo ali dobrim srcem v usodo in gorje do-raščajočih učenk. V ospredju stoji osmošolka Katja Slaparjeva, ki je napisala baš pred maturo neko ljubavno pismo iz spominov na šolski izlet na Šmar-jetno goro. To pismo bi skoraj postalo usodno za dekle, da niso profesorji in profesorice spregledali dekletu njenih sanjskih misli in besed. Kljub burni seji profesorskega zbora je iztekla stvar za Slapar-jevo ugodno. Maturo je prebila dobro. V dejanju so dobro karakterizirani tudi različni profesorji in profesorice. Neizprosen je bil predvsem profesor matematike Vrtač, karikizirana pa je profesorica Mozoljec, ki ji gre vedenje učenk na živce. Sentimentalno sta pa risani osebi starega profesorja, ki se odpravlja v pokoi, in mladega ravnatelja, ki živi še življenje samca in mu srce zaide v bližino učenke. V teh osebah in nastopih pa je vse polno komičnih trenutkov, tako da ima gledalec priliko, da se ponovno in ponovno nasmehne ali se celo do srca nasmeje in zabava, pri vsem tem se pa vpletajo resni problemi vzgoje gimnazijskih de-klet.
Režijo je vodil g Korošec prav spretno, Igralci pa so mu prav skrbno igrali vloge Postavili so na odru tipe, deloma malce pretirane, da smo se res zabavali ob njih. Tak tip je bil na primer Vrtač, profesor matematike (Čehufa). ali profesorica Mozoljec (Plavčeva). Učenko Siaparjevo je podala v vsej naivnosti Slaparjeva Tudi drugi soustvarjalci komedije so opravili delo prav dobro
Občinstvo, ki ga je bila dvorana polna, je z zanimanjem sledilo igri in se prav prijetno kratkočasilo. Igro bodo prihodnjo nedeljo ponovili. Obisk
prav toplo priporočamol — Dr. Gr, *
Knjigcrr.a »Skerličc v Belgradu je zdala drugo izdajo mladinske knjige Petra S. Petroviča »Begunci i druge priče« z Ilustracijami Vladimir-ja Žedrinskega n« 110 straneh.
Nemška in italijanske znamke
Trste. — Nemška državna poŠta bo 30. januarja 1941 izdala
posebne znamke, kjer sta upodobljeni glavi Hilerja in Mussolinja. Izkupiček za znamke bo pripadel kulturnemu fondu. — Tudi italijanska poštna uprava bo izdala take znamke z glavama obeh državnih voditeljev in s podobama nemškega in italijanskega vojaka. S temi znamkami hočeta državi osi pokazati vsemu svetu svoje bratstvo in nerazdružl jivo skupnost v obrambi za svoje cilje.
Umor z žarki gama
Iz Los Angelesa poročajo: Kriminalni primer, ki se dozdeva jako čudovita zgodba, se je zdaj čez pet let pojasnil na še bolj čudovit način. Ravnatelj radijskega zavoda v Los An-gelesu, profesor AUan Shoemaker, je dne 14. septembra 1935 umrl. Dognali so, da je umrl zato, ker se je zastrupil z žarki gama, ki jih radii izžareva. Učenjak sam je že dolgo prej govoril, da bo postal žrtev svojega poklica. Zavedal se je, da ga bo pokosila tako zvana radijska smrt in da ga čaka mukepolno trpljenje. Vendar se ni dala njegova bolezen in njen smrtni izid povsem pojasniti, saj je vsakdo vedel, da je Shoemaker z radijem jako previdno ravnal, da bi se mu ne pripetila nesreča. Ker pa ni po njegovi smrti nihče ničesar sumničil o kakem drugačnem vzroku smrti, ni tudi nihče nadalje preiskoval tega primera.
Šele precej kasneje naj bi se prav tako po tragičnem naključju, pokazale različne zveze z vzrokom ravnateijeve smrti. Dr. 0'Donell, večletni prijatelj rajnika, je stal ob njegovem • mrtvaškem odru z asistentom rajnega in je •
hotel vzeti njegovo zavestno uro v spomin.
0'Donell se je spomnil zdaj, da se je asistent, dr. Collins, takrat jako čudno vedel, kakor da bi mu ne bilo prav, če vzame prijateljevo uro.
Ko je nekako med letom dal 0'Donell svojo uro v popravilo, je dal na roko tisto prijateljevo zapeslno uro. Čez nekaj mesecev nato, je opazil prve znake opeklin in šel je po nasvet k dr. Collinsu, ki je bil medtem postal ravnatelj omenjenega zavoda. Dr. Collins se je jako prestrašil, videč, odkod da izvirajo opekline. Nato pa se je v dr. 0'Donellu vzbudila sumnja in poslal je zapestno uro v Boston, nai jo preiščejo. Ondi so dognali, da vsebuje ura precej radija.
Ameriška policija je dala dr. Collinsa pod nadzorstvo in je kmalu dognala, da ie bil osumljeni dr. Collins strasten igralec in da je neki svoji prijateljici svoj čas povedal, da je postal ravnatelj zato, ker se je v radijskem zavodu zgodil skrivnosten zločin.
Ko so ga na policiji nedavno zasliševali in mu naravnost povedali, da je rajnega ravnatelja na pretkan način spravil s sveta, ni mogel več tajiti in je vse priznal. Morilca so na sodišču obsodili na smrt.
ŠPORT
10	8	2	0	36: 8	18
10	7	3	0	40: 6	17
10	7	2	1	32: 9	16
10	5	3	2	19:13	13
10	4	1	S	13:30	9
10	2	3	5	13:31	7
10	2	2	6	9.19	6
10	1	4	5	11:25	6
10	1	2	7	11:26	4
10	1	2	6	5:21	4
Skromen šport zadnje nedelje
Muhasto vreme je zimskim športnikom docela prekrižalo vse račune in jim onemogočilo vse načrte, ki so jih imeli v programu za ta dan. Zimski šport tako na ledu kakor na snegu je povsod počival izvzemši dveh lokalnih tekem, katere so priredili Jeseničani. Člani »Gorenjca« so merili svoje sposobnosti na Črnem vrhu, »Skalaši« pa so se borili v medklubskem slalomu na Rožci. Rezultati skalaškega tekmovanja: Ženske: 1. Hcim Erika 2-10. Seniorji: 1. Koblar Stanko (Skala) t:33.6, 2. M. Mrak 1:34. — Izven konkurence Praček Ciril (FO, Jesenice) 1:25.1.
Juniorji: 1. Bukovič (Skala) 1:55.6; 2. Pirš 1:55.7. Rezultati tekem ASK »Gorenjca«: Zmagal je Žvan, drugi je bil Bertoncelj, tretji Žnidar.	5
Ženske: 1. Praček Lojzka (»Gorenjec«) 1:12.2; 2. Štolcer Pavlina (Skala) 1:14.6; 3. Pohar Cirila (Sokol) 1:29.2; 4. Praček Anica (Gorenjec) 1:43; 5. Klinar Elica (Gorenjec) 2:08.
Nogomet v hrvatski ligi
Concordia : Saik 5:0 (2:0). Železničar (Zagreb) Slavija (Var.) 0:0. Hajduk : Slavija (Osijek) 4:1. Hašk : Bačka 1:0. Gradjanski : Split 4:0.
TABELA HRVATSKE LIGE
Concordia Gradjanski Haj duk HAŠK Split
Slavija (O) Slavija (V) Železničar Bačka SAŠK
Hokej — Švedska : Nemčija 8:0
Nemška reprezentanca v hokeju na ledu in ona iz južne Švedske sta se spoprijeli v Hamburgu. — Zmagali so Švedi s precej visokim rezultatom 8:0 (1:0, 3:0, 4:0).
Kaj je novega v Cortini d'Ampezzo ?
V Cortini d'Ampezzo, kjer bodo v času od 1. do 10. februarja t. 1. svetovne smučarske tekme, je že nekaj dni prav živahno. Tam so že prvi Japonci, tam so Nemci, Danci in Švedi, prihajajo pa vsak dan novi narodi, katerih bo na letošnjem svetovnem prvenstvu enajst. Pa tudi športni poročevalci so že tam; Nemci jih imajo kar 13. Španci, ki so se tudi prijavili, so kar naenkrat dobili prepoved za sodelovanje od zveze, ker niso imeli dovolj priložnosti za regularni trening in bodo zato zastopani samo z oficielno delegacijo, ki pa ne bo tekmovala. — V vojaško-patrolnem teku bo sodelovalo sedem narodov, in sicer: Italija, Nemčija, Slovaška, Finska, Švedska, Jugoslavija in Švica. Italijanska patrola se je zadnje dni prav intenzivno pripravljala za letošnje tekme pod vodstvom dveh kapetanov. — Posebno pozornost vzbuja nemška smučarska reprezentanca, ki je letošnje leto prav posebno močna. V nemškem moštvu so tudi bivši Južnotirolci Demetz, Kasebacher, in Azzolini, ki so še pred nedavnim nastopali za italijanske barve.
Table tenis —
Mladika in Korotan v Zagrebu
Na nedeljskem salezijanskem table-tenis turnirju v Zagrebu sta gostovala tudi oba ljubljanska sal. kluba, to je Mladika m Korotan, ki sta dosegla zadovoljive uspehe. SK Korotan je poslal gostovat vse svoje razpoložiljive igralce, dočim je SK Mladika gostovala s svojim tretjim in četrtim moštvom ter nekaterimi mlajšimi močmi. Udeležba na turnirju je bila precejšnja, saj je znano, da se ravno pri tej družbi največ goji ta šport in da ie vzgojila že dovolj prvorazrednih igralcev, kakor oba brata Dolinarja, Krečiča, Keržana, Val-koviča, Lacknerja, Bradeška in druge. Rezultati tekmovanja:
Seniorji: Od 38 nastopajočih je zasedel 1. me-|to Bradeško (SK Korotan) z zmagami nad Fin-
kom 2:1, Reckom 2:1, Gabrovškom 2:0. 2. mesto: Gabrovšek (SK Korotan) z zmagami nad Finkom 2:1, Reckom 2:0. 3. mesto: Fimk (SK Mladost) z zmago nad Reckom 2:0. 4. mesto: Recek (SK Mladika).
Juniorji: Izmed 32 nastopajočih je zasedel 1. mesto: Bradeško (SK Korotan) z zmagami nad Kel-čecem 2:0, Belcem 2:0. 2. mesto: Kelčec (SK Mladost) z zmago nad Belcem 2:1. 3. mesto: Belec (SK Mladika).
Mladina: Izmed 24 nastopajočih so se plasirali: 1. mesto: Škermanc (SK Mladost). 2. mesto: Gate (SK Mladika). III. mesto: Jamkovič (SK Korotan).
Sportska revija št. 4 je izšla z naslednjo vsebino: Svetovni prvak v umetnem drsanju na ledu Karel Schafer v Belgradu. Uspeh Schaferja Ln Gil-lardove v Zagrebu. Novi državni prvaki v umetnem drsanju. Revanža Gradjanskega BSK-u. Zmaga Jugoslavije nad Concordio. Zakaj srbski smučarji ne skačejo na svojih skakalnicah? Revanža rdečih boksarjev »Belgradu«. Zanimivosti rz države in z vsega sveta. Poleg tega je še več zanimivih športnih poročil in zelo mnogo aktualnih fotografskih šporlnih posnetkov.
»Ilustrovane športske novosti« št. 7 so izšle z naslednjo vsebino: Štart hrvatskih klubov v pomladanskem delu lige; prvaki slovenskega nogometa; kdo bo postal kapetan zveze VNZ? Ilirijanski drsalci so zadovoljni s prvenstvom v Zagrebu; hokej: igralci trdijo, da turnir v Bukarešti ne pomeni za naše neuspeh; termini atletskih prvenstev Hrvatske in še več drugih zanimivih športnih člankov je v tej številki, ki je zopet polna raznih športnih posnetkov.
Lep plavalni nspeh je dosegel v Berlinu ju-nior Hitzinger v kravvlu na 100 m s časom 1:00,2.
Razpis
Občina Oselica, okraj Škofja Loka, razpisuje pragmatično mesto mesto
občinskega tajnika
Šolska izobrazba: 4 razredi srednje ali njej enake šole.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7, 8 in 10 uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti v roku 30 dni po objavi tega razpisa v Službenem listu.
Uprava občine Oselica, dne 24. januarja 1941.
Nemški delavci odstranjujejo bakrene obroče * težkih granat, da pridobivajo baker, k! bi te sicer stalil z želenimi deli in šel v izgubo.