PoStnizm ptaftaaa ▼ gotoviiu. Leto LX VL, št. 68 Ljubljana, četrtek 23. marca 1933 Cena Din L- izhaja vsak dno popoldne, izvzemal nedelje m praznike. — lnserat! do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrat Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji tnserati petit vrsta Din 4-—. Popust po dogovoru, inseratm davek posebej. — >Slovenski Narod« verja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN PPRAVN1STVO LJUBLJANA, KnaJIJevn, olica »t- 5 Telefon it. 8122, 312S, 3124, 3125 in 312« KAJ SE PRIPRAVLJA V AVSTRIJI Mrzlične priprave za heimwehrc?vski puč — Proglasitev monarhije ali združitev z Nemčijo? — Složna borba kleroSasistov in Hitler- ■m naj, 23. marca. Za kulisami avstrijske vlade, za katere javnost, odkar je Dollfussov klerikalni režim uvedel svojo diktaturo, nima več vpogleda, se pripravljajo čudne stvari. Širijo se najrazličnejše verzije o pripravah za nov puč, ki naj bi definitivno pometel z vsemi demokratičnimi in republikanskimi ustanovami ter tudi v Avstriji po vzgledu Hitlerjevega režima v Nemčiji potom slične »nacionalne revolucije« pripravil pot za povratek Habsburžanov ali pa združitev z rajhom. Kateri cilj je glavni, se za enkrat še ne da reči, zdi pa se, da se borita za kulisami dve stroji: klerikalno -habsburš k a in narionalistično-velenemška. Dollfussov režim je očividno bolj naklonjen obnovi »katoliške« Avstrije pod žezlom Habsburžanov, kakor pa združitvi s pro-testansko Prosijo, dočim v vrstah Heim-vvehra vedno bolj prevladujejo nacionalistični elementi, ki se zavzemajo za združitev z Nemčijo. Obojim pa je skupna mržnja proti republiki in proti marksistom, tako da gredo za enkrat se paralelno. O vsem tem mora avstrijski tisk seveda molčati. Ust, ki se drzne o tem kaj napisati, zapade takoj cenzuri, ki ga lahko brez nadaljnje utemeljitve ustavi. Značilno je vsekakor, da se vlada dr. Dollfussa na vse načine upira obnovi parlamentarnega režima ter ignorira ee-lo posredovanje predsednika republike Miklasn. Na pobudo Zveznega sveta je Jevcev proti republiki bil sklican za danes sestanek zastopnikov vseh strank, da bi se dogovorili glede obnove parlamentarizma, čeravno so opozicijske stranke kazale največjo popustljivost in ponovno naglasile, da so pripravljene pogajati se glede izpre-memb, ki jih želi vlada, so v iadne stranke po posvetovanju z vlado odklonile vsako udeležbo na tej konferenci. V političnih krogih vidijo v tem jasen dokaz, da hoče vlada za vsako ceno izločiti parlament ter izvesti revizijo ustave brez njegovega sodelovanja. Veliko senzacijo so vzbudila razkritja »Arbeiter Zeitung«, ki je bila zaradi tega zaplenjena. Ker pa je bil pozneje konfiscirani članek pročitan v Zveznem svetu in s tem iinuni/iran, ga je list sedaj ponovno objavil. Pod naslovom »Kaj se pripravlja?« opozarja list na koncentracijo heiimvehrovskih oddelkov na Dunaju in v okolici Dunaja. Vsi oddelki so v popolni bojni opremi. List navaja dobesedno odlok generalne direkcije avstrijskih železnic glede posebnih vlakov za prevoz Heimvvehrc.vcev. Prevoz bi se moral izvršiti 25. in 2fj. marca, in sicer iz vseh delov Avstrije. Deset posebnih vlakov za skupno fiTOO mož bo izkrcanih na zapadnem kolodvoru, šest vlakov s 4900 mož na južnem kolodvoru in 600 mož na aspanškem kolodvoru. Že sedaj pa prihajajo dnevno manjši oddelki z rednimi potniškimi vla&L Po informacijah lista nameravajo He?mwehrovci izvesti državni udar proti demokratični republiki in proglasiti nacionalistično diktaturo. Na določen dan bi z vseh strani navalili na Dunaj, zasedli vsa javna poslopja in prevzeli vso oblast. List naglasa, da se vse to dogaja z vednostjo in s sodelovanjem dr. Doll-fussove vlade. Razkritja »Arbeiter Zeitung« so izzvala v javnosti največje razburjenje. Vlada teh vesti ni mogla demantirati, ker list točno navaja številke in vse podrobnosti uradnih odlokov, nanašajočih se na prevoz Heirawehrovcev. Kot posebno značilno se tudi naglasa, da je vlada včeraj iznenada odredila zaporo vseh univerz in visokih šol ter spravljajo tudi ta ukrep v zvezo s nameravanim pučom, ki bi se moral izvršiti v času med 26. marcem in 2. aprilom. Z zaporo univerz hoče vlada omogočiti nacionalističnemu dijaštvu, da sodeluje pri tej akciji, na drugi strani pa bi šolska poslopja služila za nastanitev heimvvehrovskih oddelkov. Da bi svojo akcijo že v naprej opravičili, so vladni listi dogovorno začeli istovetiti socialne demokrate s komunisti, da bi tako nahujskali proti njim zlasti podeželsko ljudstvo in si pri njem zasi-gurali zaslombo za primer, da bi prišlo do hujših borb. Naravno je. da ti dogodki vzbujajo pozornost tndi v diplomatskih krogih, ki budno zasledujejo razvoj situacije v Avstriji. aitiomor nemške Danes popoldne ho državni zbor sprejel pooblastila! zakon, s katerim preide vsa zakonodajna oblast na Hitlerja Berlin. 23. marca. Za dane** popoldne je »klicana seja državnega zbora, oa kater; bo državni kancelar Hitler precital deklaracijo svoje vlade. Takoj nato bo državni zbor razpravljal o pooblastilnem zakonu, ki ga zahteva Hitler v svrho ojačanja svojega režima in ki v bistvu ni nič drugega, kakor izročitev vse oblasti Hitlerju, z drugimi besedami, proglasitev Hitlerjeve diktature. Sedaj je že popolnoma sigurno, da bo za ta predlog glasoval tjdi katoliški centrum, s Čimer je zagotovljena potrebna dvotretjinska večina. Ako bi med Hitlerjem in centru mom še ne bilo sporazuma, bi se seja državnega zbora gotovo še ne vršila. Zastopnik centruma bo bržkone podal samo kratko izjavo, ne da bi se spuščal v meritorno razpravo o pooblastilnem zakonu. Kakor se zatrjuje, bo precital izjavo centruma bivši kancelar dr. Briining. Socialni deroo-kratjo 80 sklenili, da bodo posegli v debato ter bo njihovo načelno stališče pojasnil bivši predsednik državnega zbora Lobe. Debata bo po vsej priliki kratka, razen, ako bodo narodni socialisti izkorstili tudi to priliko za »proslavo« svoje >revolucio-narue' zmage. Glasovanje se bo vršilo najbrže jutri popoldne, nakar bo zasedanje državnoga zbora odgođeno za nedoločen Čas. S sprejetjem pooblastilnega zakona se bo državni zbor sam izločil od vsakega na-daljnega soodločanja v državnih zadevah in nekateri listi pravilno povdarjajo, da bo državni zbor s sprejetjem pooblastilnega zakona izvršil samomor. Po načrtih vlade bi se državni zbor sestal samo od Časa do časa po izrecni želji vlade, da bi sodeloval le pri večjih vladnih manifestacijah, tako da ne bo imel nobene druge funkcije, kakor delati parado Hitlerju. Sovjeti se že oglašajo Moskva, 23. marca. AA. Ra-dek je objavil v listu »Izvesitja.« članek z nađLovom »Kam gre Nemčija«. Pisec navaja nemški list »Kreuzzeitung«, ki je hvalil govor Mo-lotova o arononji pol i ti ki Sov, otoke Rusije, Češ da je ta govor zelo preudaren in mirea. Radek pristavlja, da Sovjetski Rusiji od zun«j ne preti nevarnost 1«» v primeru, da voditelji kapitalističn-h držav ohranijo svojo dosdedanjo preudarnost. "£al pa vodijo nekatere države zdaj razni avanturisiti. V tej zvezi navaja Hitler izjavo, da so Nemčija lahko polasti novih ozemerj samo v Rusiji. Podob"'' -»"'*.< ->,-..•■'.;-. In - <: senbcrg v neki svo>: knjig } Ja bo morala. Nemčija un-čšti Poljs-ko in zajesti dei sovjetskega ozemlja, z neodvisno Ukrajino pa skleniti zvezo. Nemško vladno časopisje se pr>tožuje nad načincro, kako sovjetski listi komentirajo nemške notranje dogodke. S ^>vjersko časopisje je pa5 proletarsko n mora pisati o teh dogodkih po resnici in previci. Nikoli pa sovietsk: listi niso zagovarjali razdelitve Nemčije, kakor dela nemško časopisje glede Sovjetske Rusije. česar tudi Hitler ne more Berlin. 23. marca. A A. Lism ostro nastopajo proti po roči letu nekaterih zunanjih dopisnikov, zlasti ameriških in španskih o položaju v Nemčiji, m napovedujejo ostre ukrepe proti propagandi, ki jo vrše zoper sedanji nemški režim v Inozemstvu. Desničarski liste posebno napadajo socialistične organe, kakor List »El Socialista« in ne prizanašajo niti šipanskernu poslaniku v Berlinu Araquistainu, ki je član španske socialistične stranice. Vsi marksistični župani odstavljeni Monakovo, 23. marca. s. Komisarski notranji minister je odredil, da župani marksističnih srtr*r*k ne smejo več iz**rsevati svojih funkcij. Mona^ovo, 23. marca. AA Ž/upan Schamagel, član bavarske ljudske stranke, je odstopil. Na njegovo mesto >e prišel nacionalni sociadrst FiebJer. Berlin, 23. marca. g. Odbor za poslovnik državnega zbora je odklonil socialno demokratski predlog, da se izpustijo na svobodo aretirani socialno - demokratski poslanci. Za predlog so glasovali samo socialni demokrati. Vse ostale stranke pa proti. Republikansko obeležje mora izginiti Aug^burg, 23. marca. A A. Ebertov trg so i spremenili v Trg Wotana, Trg Rate-rwiua pa v Hmdenburgov trg. Monako vo, 33. ma-rca- Odkar ie tudi na Bavarskem uveden režim kljukastega križa, so vsi zapori prenapolnjeni. Začasne zapore« so napravili cek> po nekaterih vojašnicah, ker nikjer drugod ni več prostora. Z ujetniki ravnajo skrajno surovo, tako da jih je že mnogo umrlo. Snoči se ie razširila vest, da sta tudi bvvši giavni urednik testa »uMunchener Neueste Nach-richten« dr. Gdriich in njegov namestnik baron A roti« na smrtni postefti. ker so ju taJco pretep!:, da ni nobenega upanja, da b Sta pri živLjenuu. Dejstvo je, da sta biia suoči oba dejo&a v poslednje oije. Snežni zame J v Rumuniji Bukarešta. 23. marca. Iz Sedmograškeja in iz Banata javljajo o velikih snežnih zametih. Simplon Orieni Express je moral davi ostati v Temešvaru, ker je proga do jugoslovenske meje popolnoma zasnežena. Budimpešta. 23. marca. Zaradi snežnih žametov, so morale državne železnice začasno ustaviti promet pri Debrecina. Ameriški vpliv na Kitajskem Tokio, 23. marca. Nacionalistični »Niši Niši« je objavil daljše poročilo iz Kantona ' o tamkajšnjm političnem položaju. V svojem poročilu ugotavlja list, da so Zedinje-ne države izrabile novi ki ta j-sko-japonski spor, da razširijo svojo interesno sfero v kantonskih deželah. Čenčitang, ki je skoro samostojni vladar v kantonski pm vine i, je imenoval več ameriških oficirjev in strokovnjakov za svoje svetovalec. Na ta način je prišla kantonska vlada skoro že docela pod vpliv Amerike. Ameriški svetovalci so si dejansko uzurpirali oblast v Kantonu. Nekdanji kapetan ameriške mornarice Marie je postal giavni svetovalec kantonske vlade v vojaških vprašanjih. V kantonski vojaki je nameščenih mnogo ameriških oficirjev, ki vežbajo kan tonsko vojsko na kopnem, morju in v 25raku. Od lanskega ameriškega posojila v znesku 30 milijonov dolarjev, ki ga je izstavila Amerika kantonski viadi, so dosedaj porabili nad 7 rnirrjonov doi^rjev za orožje in stre-Kvo. Blaženje socialne bede v Angliji London, 23. ma-rca. AA. Minister za zdravje Hi 1 ton Your*g je izjavil, da bo viada izvedla zelo dalekosežno akcijo, da odstrani iz velikih mest siromašne predele in ublaži revščino, ki je prva socialna skrb sedanjega časa. V prilog te akcije govori budi padec gradbenih stroškov, kar bo omogočilo gradnjo zdravih stanovanj. Minister bo prihodnje dni stopil v stike s krajevnimi oblastmi, da se pouči o njihovih sklepih m dosedanjem delu na tem področju. Nov francoski drobiž Pariz. 23. marca. AA. V kratkem bodo izročili v promet nove srebrne novce po 10 fr. Tega denarja so skovali za eno m pol milijarde. Kovanci po 5 fr., niklasti drobiž in zistnnci po 100 fr. pridejo kasneje v promet. Nove aretacije čeških fašistov Praga, 23. marca. s. Kakor javlja policijska korespondenca, je bilo na podlagi obširnega materijala v stanovanjih voditeljev češkega fašizma več hišnih preiskav. Mnogo oseb je bilo zaslišanih, pet pa aretiranih. Podružnice: MARIBOR. Grajski trg st. 8 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon st. 26 — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon *t. 60, podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon St. 190 — JESENICE. Ob kolodvoru 101. Račun pri postnem čekovnem zavodu v LJubljani st. 10.351 Francija ostane zvesta svojim zaveznikom Francija je dala zastopnikom Male antante in Poljske zagotovila, da ne bo opustila svoje dosedanje zave nizke politike Pariz, 23. marca. AA. Listi objavljajo ra/liene komentarje o odgoditvi razorožit-vene konference, da med tem zunanja ministrstva posameznih držav lahko prouče Mua&olm-ijev načrt o ureditvi miru v Evropi. »Le M-atin« opozarja na upravičeno vznemirjenost Male antante £jede »kluba miru«, kakor naziva novi blok velesil. Francija je glede svojega stališča včeraj že dala zastopnikom Male antante pomirjevalna zagotovila. Mi bomo ostali zvesti svojim zaveznikom in svojim obljubam, nadaljuje list, in bomo zato branili interese Male antante in Poljske. Preureditve, kompenzacije in revizije samih mirovnih pogodb so mogoče v okvirju Društva na- rodov, toda tudi santo tu. Zadnji mednarodni ruz^m-ori so pokazali. da Je treba razčistiti m ozdraviti mednarodno ozračic-Ja^no je. da Francija tej ozdravitvi ne bo nasprotovala, če bo le pri \rocevaicv pariškega lista »Eebo de Pariš« dornava, da je Mu*M>lini prodla-gal Macdonaldu. naj vrnejo Nemčiji njene nekdanje afr.škt. kolonije in njena posestva \ Tvhem oceanu, ki so zdaj pod upravo Avstralije. Nove Zelandije in Japonske. ITkraru pa naj ai Anglija m Italija razdelita portugalske kolonije. Poročevakv pristavlja, da M.cdonakl ni protestiral proti te*mi Mu&-v< H rn i je vem u predlocju. Vojni dolgovi zopet v ospredju Amerika bo zahtevala plačilo ali pa trgovinske koncesije za povečanje svojega izvoza v Evropo London, 23. murca. č. Izjava, ki jo je dal novi predsednik Roosevelt v Beli hiši, da namreč ne bo zahteval posebnih pooblastil za moratorij glede jornijskega obroka vojnih dolgov, je izzvaia v tukajšnjih finančnih in političnih krogih veliko iznenađenje. Listi jo razlagajo tako, da pričakuj« Roosevelt. da bodo države doiž-nice plačast< pravi, da pričakuje predsednik Roosevelt, da bo Evropa plačala junijski obrok svojih dolgov. Zaradi tega bo angleški finančni minister Neuivvlle Chamberlain prisiljen izvršiti nekaj sprememb v angleškem proračunu, v katerem ni bik> predvidenih potrebnih kreditov za amortizacijo junijskega obroka angleških vojnih dolgov in ki zaa^a It milijonov funtov. Ker pa, kakor kaže, Amcrifca vztraja pri svojih terjatvah, bo morala angleška v4a objavili slične kotfnentarje. »Dailv Mail« meni. da računa Waa4vm.gton S tem, da bodo države doižnice stavile ŽSe-dinjenim državam nove predloge za ureditev vojnih dolgov. V teh predlogih bi pristale na določene g**spodar»kc kompenzacije. Finančni krogi v Zedinjenih državah zahtevajo zlasti koncesije glede canri in glede stabilizacije evropskih valut, tako da bi se ameHški izvor v Evropo 7m<>Ta znatno povečal. Radio ? službi državne propagande Tuđ viada ČSR se je začela posluževati racfija, da informira javnost o svojih načrtih. — Ministrski predsednHc .MaJypetr o gospodarski poMM Praga, 23. marca. AA. OTK poroča: Češkoslovaška vlada je včeraj prvič govorila preko radija. Predsednik vlade Malv-petr je govoril o pogojih gospodarskega življenja m o namerni novega posojila. Govornik je najprvo obrazložil vzroke sedanje krize, nato pa navedel ukrepe, ki jih namerava v+ada izdati, da ublaži krizo in vrne državi normalno življenje. Po njegovem mnenju nobena država ne bo mogla rešiti sedanje gospodarske »tiske brez s^ourpnega s*>de4ovasn-ja vseh držav. Odgo- vorni državniki a*c zavedajo, da je treba mir ohraniti. Miiijoni in mrtijoiti v vseh državah, ki jih je se/Um>a goapodarsrka stiska pritisnila rut tla, ne verujejo, da bi bil izhod mogoč z novo vojno. Ot>ratno: prepričani so, da sedanji pojavi nrfso posledica svetovne vojne, temveč po«ledk:a gospodarskega nereda, ki je nastal po končani svetovni vojni. V*i ti vodilni državniki so prepričani, da naj bo njihova glavna skrb borba proti bodi m ne rx»rbs rm-d Dosameznkni narodi. Aretacija predrznega izsiljevalca Kraci 21- marca. V nederjo dopoldne Je popiva* v neto kranjski gostAm 28-letni mizarski pomoe-niik Fraoc V. Tu sta sedeta, tudi Franc Kobne ki Jodko Kocjan, ki sta se pripeljala s Kofauojovim motorjem iz Ljubljane. Motorno koJo sta pustfia aa goetiinidkeon dvoridou. Naeodtrat je Franc V. oćšd na dvorišče h kolesu ter pretrgal par žic. Ko sta se Ljubljančana hotela odpeljati, nista mogla naprej. Franc V. pa je samo prežad na bo prflSeo in se je ves čas sukal pri motorju. Ponucrki se je, da jima popravi kolo. ako mu dasta 100 Din, ki pa mu jifc Ljubljančana rriata hotela dati. Vsiljivec je zato začel nad njima vpiti. 6e6, k> 5753.18, Pariz 225.71—226.83, Praga 170.67 do 171.53, Trst 295.24—297-64. A^Btrij>ki 5i-■og v priva+nera kli ringu 8.90. I?H>ZEMSKE BORVE. C uri h: Beograd (6.8G60K Pariz 3Ql3#^ London 17.75. rf«wTork *} Hmaelj .-.-o-, Milan 26^68, aLttdnd VXW, Am&ierdnm 208^750, Bertm ffljfie, S^i Stran 2. SLOVENSKI rt ARO D«, dne 23. marca 19S3. Zasebni nameščenci in socijalno zavarovanje Zanimivo predavanje ravnatelja bolniške blagajne TBPD g. PodgorSka pod okriljem ZDPN • Ljubljana, 23. marca. Zasebn.: nameščenci uživajo, žal, žalosten sloves, da so premalo stanovsko za-vedni ter da nimajo posebnega smisla za sooalma vprašanja, vendar so se zbrati sno-či v tako lepem številu na predavanju o bolndskein zavarovanju zasebnih ruirneščen-cev, ki je bilo v dvorani OUZD, da zaslužijo posebno priznanje. Povedati je pa treba rudi, da je moral odbor Zveze društev privatnih nameščencev, ki je priredila predavanje, opozarjati in vabiti nameščence na predavanje več dni. Marsikdo bi zaradi tega sodH. dn zasebnim rifimesNmcern se nI sile. Predsednik ZDPN g. J. ZcmLjtč je pozdravil zbrane ter jim predstavil predavatelja nav. bol. blagajne TBPD g. Podgorska. Želel je, da bi jim bilo predavanje v prid, ki je tako potrebno ter aktualno za nameščence. V imenu bolnake blagajne TBPD je pozdravil poslušalce predavatelj, nakar jim je v vzornem, lahko uml^vem in izčrpnem predavanju, ki je bilo zaokroženo v lepa formi in stvarno, .podal pregled bolniškega zavarovanja nameščencev, ocrtal njegov pomen in smotre in pojasnil, kaj jim nudi. Omenjajoč v uvodu svetovni gospodarski zastoj in razkroj, je naglasi!, da tudi socialno zavarovanje ni ostalo neprizadeto, ko je kriza načela vse gospodarske temelje ha socialne ustanove. V vseh državah, kjer jc socialno vprašanje ograjeno že vec lOlerJo na solidn h temeljih, so zadnja leta začeli razmišljati o reformah za njegovo sanacijo. Ndše socialno zavarovanje se je ceairaHziralo m razširilo na vso državo leta 1922. Tedaj so biii uvrščeni zasebni nameščenci med ostale zavarovance, njihove bolniške blagajne so postale krajevni organi Osrednjega urada za zavarovanje delavcev. TBPD so ustanoviti skoraj pred 100 leti, leta 1835, vi Ljubljani človekoljubna trgovci. Do leta 1922 je imelo bolezenski podjporni oddelek in splošna podporna oddelek. Njd SO Let so bii zasebni nameščenci povsem zadovoljni s svojo bolniško blagajno. Zdaj je ta bolniška blagajna kot krajevni organ SUZORa odvisna od centrale. Samostojno v upravnem in finančnem pogledu je pa tako zvano višje zavarovanje zasebnih namešcrncev, ki se vzdr'nje s posebnimi pr:«pevtki višjah ^varovancev. Predavatelj je natančno razložil, kaj vse n»udd bolniška blagajna TBPD svojim članom in njihovim svojiceui — zdravniško pomoč, ambiiilantino zdravljenje in zdravljenje v bolnicah, hrauiarine, porudnške dajatve, pogrebnine itd. V nekaterih primerih nudi bolniška blagajna našim nameščencem še večje ugodnosti kot jih uživajo nameščenci v nekaterh naprednejših državah z moderno socialno zakonodajo. Tako n. pr. v Avstriji neme66en.ee ne prejema v bolezni hranarine do petega tedna, ker ima pravico do plače v bolezni do 6 tednov, a tedaj prejema le polovično dajatev za hranarine, šele v sedmem tednu ima pravico do celotne. Pri nas pa dob vajo nameščenci takoj celotno hnanarino, če so delj ko tri dni pridobitaio nesposobni ki Čeprav imajo tudi pravico do p&ace v bolezni do 6 tednov. Za nameščence tudi ni lajične kontrole v času nij hovega zdravljenja, zadostuje potrdilo delodajalca, da nameščenec ne dela. Članstvo se rado pritfo-zuje zlasti zaradn zdravil, nekateri oeutajo bolniški blagajni, da v tem pogledu preveč varčuje. Predavatelj je prepričal poskršoJce. da bolniška Magajna nima o odikr:4i velike sleparije s hranilnimi knjižicami. Preiskava se teče in bo spravila na dan zanimive podrobnosti o tem, kako brezvestni verižnKk« zlorabljajo težave, ki so nastale v našem gospodarstvu, zlasti v denarnem prometu, na drugi strani pa delajo škodo ljudem, ki že rtak težko žive. Po Zagrebu se je bila razvila trgovina s hranilnimi knjižicami Pra-štedione. in ker je prišlo na dan, da so bili oškodovani baš siromašni vlagatelji, je uvedla policija obširno preiskavo in na dan je prišla za naše razmere prav značilna afera. Trije Zagrebčani so prijavili podf-ctji, da so dali pred meseci trgovcu t električnimi potrebščinami Emilu Merk fu 7 hranilnih knjižic Praštediooe v tlkupncrn mesku 300.000 Din. Merkća so osebno po-aaaii in možu se je posrečilo pceprjčj da ima zeo dobre zveee s Praštediono fca-ko. da bo lahko dvignil denar. Opozoril j h je pa, da to ne pojde tako hrtro in da naj potrpe. Zahteval je takoj 15 odstotkov na račun provizije, ki jih je tudi dobiL Minilo je več mesecev, a o denarju no bflo duha ne sluha Merkič je zatrjeval, da se mona vršiti se ena seja upravnega odbora, potem bo pa denar izplačan. Ker le ni bilo denarja, so začeli vsi trije pritiskati na Merkiča, ki jim je končno dal ponarejeno hranilno knjrzico neke ljubljanske banke na 'me Marije Tavčar iz Ptuja. Knjižica • se je glasila na 243.000 Dim. Zagrebčani eo se takoj obrnili na dotično ljubljansko banko in ugotovili, da je knjižica ponarejena. Zato 90 Markiča ovad'li in policija ga je zaslišala. Mož j« prtena-L da je pet hranilnih knjižic založi pri Bogdanu Pusicu io dobri za nje 80.000 Din, dve pa je dal nekemu Tratniku m poravnal z njima fvoj dole. Pušie je bfl baje v poslovnih eriJrth t dr. Brankom Onša0čem in Merkičn sni načelno predpisovati epecaalni2i zdrarviL, če se z njimi res bolj pomaga kot z domači-mi izdelki. Da bi čidnfltvo poljubno izbiraio zdravnike, kar je menda splošna žeja, ni izvedljivo in ni nikjer uvedeno iz finančnih razlogov, ker mora bolniška blagajna sklepat' obračune pavšalno, posamezno bi bile ordinacije mnogo predrage. Ker so leta 1931 vsi krajevni organi, ra?en boVni^ke blagajne TBPD in Trgovačke omladine, zaključil z defteirtom, so btle potrebne nekatere reforme za sanacijo socialnega zavarovanja, s katerimi so bih prizadeti tudi neko 1 ko nameščenci, vendar pa članarino TBPD ne posebno. Dočira so druge blagajne morale skrčiti dobo zdrav-Ijeruja od 52 tednov na maksimum 26, dovoljuje bolniška blagajna TBPD lahko še vedno 52 tednov, ker je bila vsn leta — razen enega — aOrtivna Poleg tega se tudi ni pni tej blagajav zvišala bolezenska premija na 6 odst. kot pri drugih, nego je ostala ista (36 odst.). Pač pa so nekoliko okrnjene porodmške dajatve po noveli, kn je izšla deoermbra leta 1931. Seveda ni članstvo povsem zadovoljno z dajatvami, a na predavanju 6e je lahko preprčalo. da mm boVrška blagajna nudi vse, kar je mogoče v obstoječih prilikah. Predavatelj je še podrobno govoril o višjem zavarovanju, kri predvsem nudi zavarovancem zdravljenje v II. razredu bolna ce. Prispevek za to zavarovanje se je moral zvišati na 30 D ti mesečno, predvsem zato. ker je društvo zgradilo ter opremilo z ogromr imi žrtvami sanatorij, ki je name-mjen za interno in operativno zdravljenje. Predavatedj je tudi razgrni pred poslušalci finančne zaključke zadnjih poslovnih let bo'niške blagajne. Leta 1930 je bilo 3 mi-Ujone 544.766 Din dohodkov, prebitek je pa znašal 37.880 Din <1.07 odst.). Za hrananime (je b lo 2030 odst. vseh izdatkov, za zdravniške stroške celo 23.22 odst.. za zdravila 1135 odst., upravni stroški so pa znašali 9.40 odsjt. Leta 1931 je znašala h rana rimi 769.395 Din (1980 odst.). zdravniški stroški 19.30 odst. itd. Članstvo je zadnja leta naglo naravo. Julija leta 1929 ga je bilo 4600, v začetku letošnjega leta pa že 6200. V višjem zavarovanju je bilo leta 1930 2700 članov. Za II. razred bolnice zavarovanih članov s 1916 oskrbnimi dnevi so izdali v omenjenem letu 88354 Din, za svojce pa 60.506 Din. Za zdravljenje v Leon šču so izplačali 47-037 Din za člane, za svojca pa 41.472 Din. Leta 1931 so znašali predpisani prispevki za višje zavarovanje 725.151 Din, članov je bilo 3020. Izdatkov je bilo 612.243 Din. Povprečno število oskrbnih dni v bolneah ali sanaiori-jih je naraslo na 810230 dni. Te številke lepo kažejo, da zavarovanci niso vrgii denarja, ki eo ga izdali za socialno zavarovanje, proč. Končno je predavatelj se izpragovoril o globljem pomenu socialnega zavarovanja, oigar bistvo je v^ajemnostno načelo in lei dviga zavarovance na splošno višjo socialno stopnjo. Naglasi! je, da bi se morali nameščenci io delavci v teh resnih časih okleniti socialnih ustanov s posebno ljubeznijo ter se boriti za nje, da si jih. obvarujejo. 2elel je, da bi obhajali ositoletnico TBPD v boAJšh priliikah m da bd se naše socialno zavarovanje razvijalo ter izpopolnijevalo čim lepše, kot vsi želimo. Predsednic g. Žemljic je obvoril debato, ki pa m bila posebno živahna, saj je bilo predavanje tako izčrpno in nazorno, da po-.•^iušalcem ni bilo treba več ničesar povpraševati. dala 33 odst. na hran-Vne knjižice vdožeoe-ge denarja, Bogdan Pusač, prirvartmi uradnik m poslovodja tvrdke »Ceber«, je eznavil, de mu je Merkič iaroči4 hranilne knji&ce lani 18. novembra. Glede hranilne kntjržice na kne Marije Tavčar je izgavil, da je prsle lana v decembru v pisarno dr. Lovrifta neke ženska, ki se je izdajala za Marijo Tavčar. Zanimala se je« ako bi mogla dobiti posojilo, a kot jamstvo je pustila hranilno knjižico ljubljanske banke. Pustila je tudi svoj naslov, Češ da bo čez nekaj dni po telefonu vprašala, kako je z njen-m posojilom. Čez nekaj dni je pa teJefcniČno sporočile, da posojila ne re« in od takrat se sploh rr več javila. MeTkiča in Pufica je polietja *»-ročila državnemu tožilstvu. Na poiicioi se ie jav* odrvetn* dr. Lov-r*C ka je izpovedal, da je leial bolan doma, ko je pa slišal aa P^ioevo aretacijo, je tateoo vstal In prišel na poflcijo. Rtsić je bd pri njem tishiSben. Odvetnik je zvedel da je sprav« v promet hraottno tan#-žico, ki jo je bira depondraJa pni njem neka stranka. Slo je za hranilno kvržico Marije Tavčarjeve io dr. Lovnč jc Pusica tafooj ovadii. Pušič »e imel zveze z banlkanii ki premoržniimi zasebniki, pa je posredoval, da so dobivali Mndce posojila. V začetflcu marca se je zglasil na poiknji tudi obrtnik Franjo Som, ki je bil kupil s svojimi prihranki hišico, pa je ni mogel prepisati na svofie ime, ker je bi a na nji hi»poteJka v znesku 3&000 Din. Zato je iskal posojila hi naletel je na nekega Ludvika Pšeničnika, ta ga je pa napota h Knmoslavt! Rukavini. Rtakavina mu ie dejal, da mu lahko da posojilo, ampak ne v getavrm temveč v oofiki hraniltie fcnB-2k» t zneskn 300.000 Din, s tem da bi v petih letita vrat 340.000 D« w 5% obresti-Sam pa ni hotel pristati, ker ie ratni gotovino. Cea aduti dni je prišel PšenJ&a* ponovno k Samu ki mu prigovarjal, naj pristane na ti a ranima. Mož se je dal končno pregovoriti in Rukavina mu je dal bra-roSno knjižico Praštedtooe na ime Hermi-ne Munka, a Sam se je moral zavezati, da mu bo ptačal 10.500 Din provizije. Po čudnih maniipulacij-ah je Sam končno dobil denar, toda od 99.000 Din so mu odbili toliko, da je doba le okrog 70,000 Din, zadoJčil se je pa pri tem aa 34.000 Din, a poleg tor« bi mora) plaćati na račun obresti 20*500 Din vsako leto skozi 5 let Policija je odrediia hišno preiskavo pri Robertu Freudu, dr. OrSagiču in Pušscu. Pri dr. Orsagdču je našla 29 pogodb za skupno vsoto 3^.830 Din, dočin je znašala faktična vrednost izražena v hraoil-nA knjižicah 969.864 Din- Pri Freudu je našla 53 pogodb. Mož je dal 370.000 Din posojila, dobi! je pa hranširne knjižice za 1,200.000 Din. Pri Pušićni so našli samo tri pogodbe, on je dal 80.000 Din posomiia, hranitaish tanjižic je pa prejel za 350.000 Din. Robert Freud je imel v Lfrubfljani zaupnika, ki bo tudi zaslišan. — Prt zapeki, krvnem prenapolnjenju trebuha, kongot.jah. bolečinah kolknih živcev, pri bolečinah v kolku, '/asopijenosti, hudem srčnem utripanju, migreni, šumenju v ušesih, omotici., pobitosti povzroči naravna »Franz Josefova« greneča izdatno izjpraznjenje črevesa ki osvoboditev občutkov tesnobe. Iz domačega sporta Viktorija (Zagreb) — Ilirija. — Slavija (Osijek) — Primorje. Ljubljana, 23. marca. Včeraj smo poročali, da se je Ilirija po-gaijala z zagrebškim Gradjanskim glede od-igranja prijateljske tekme. Ker ima Grad-jamski več igralcev blesiranih in mu je potreben odmor, povabila seveda ni mogel sprejeti. Namestu njega je Ilirija angažirala Viktorijo, ki jo poznamo že izza njenega lanskega gostovanja. Za vse tri nase kiube, tako Maribor, Ilirijo in Primorje, je bila Viktorija najtrši oreh. Vsi trije klubi ao v Zagrebu izgubili proti njej, prav tako tudi na domačih tleh, V tako zvani zapadni ligi je bila Viktorija na prvem mestu pred Gradjanskim. Za Iliri jo bo sobotna tekma važen trening pred podsaveznini prvenstvom, ki se (prične 2. aprila. Takrat mora Ilirija na vroča tile Maribora. Tekma se bo vnaila v soboto ob 1530 na igrišču Mir'je. Druga zanimava tekma bo v nedelo med osiješko Slavijo in Primorjem za iigino prvenstvo. Po dosedanjih rezultat h sodeč mora biti Slavija izredno nevaren in resen nasprotnik. Zmagala je nad bivšim državnim prvakom BSK z 2:0, v Splitu jo je pa Hajduk s težavo odpravil. Vsekakor ima Pr:morje šanse, da spravi dve ali pa vsaj eno točko na varno, ker igra na domačih tleh. Sodi bo g. Mikuiičič iz Zagreba. Tudi Maribor ni hotel zaostajati, pa si je izbral za soboto medžarske«4a profesijo-nahiega prvaka, siovti FTC. V Mariboru vlada za gostovanje znamenite madžarske enajBtorice veliko zanimanje. Ruska Matica v preteklem letu Ljubljana, 23. marca, V rjedeijo 19. L m. je imete Ruska Matica pod predsedstvom univ. prof. ini. V-Nifldtina letošnji občni zbor. Visokemu pokrovitelju R. M. NL Vež. krala« Aleksandru L je bila odtposlana z občnega zbora vdanostna brzojavka. Nadalje je predsednik zborovanoa počastil sj>ona ki inž, E rasta Suberskega. Tajnik R. M, univ- prof. A. Maklecov je prečrtal poročilo o društvenem delovanju v letn 1932. Matica, ki je bila ustanovftena 1. 1924. na pobudo onhr. prof. dr. Aleksandra Biii-moviča, ima veliko knjižnico, ki jo stalno fzpopo3njnje z m)vwni ruskimi knjigami. Med naročniki je razen ljubljanske ruske koloniije io slovenskih prijateljev ruske kulture rodi veliko po vseh krajih Jugoslavije bivajočlu Rusov, ki prejemajo knjige po poš-ti. Po smrti g. Slana odbora P. Dobrintiua vodi knjižnico g. V. Pervago. Verabo pozornost posveča R- M. tudi ruski deci, za katero prireja zdasti med počitnicami poučne ure, izlete, ikerarne večere rML pod vodstvom odbornika M. Vo-ronova. Ruski tečaj ra Slovence že več let uspešno vodi oxO>ornik S. Kun, Matica je tudi v preteklem leta priredba več predavane*, pri katerih so nastopni: član Ruske akad&m&e znanosti prof. dr. Peter Stnrve, pe/edsednik Matice univ. prof. dr. Bvgen Spetotorski, proi. L. Tau-ber iz Beograda, iekrtor ruščine na ljubljanski univerzi dr. N. Preobraženskij, odbornik R. M- M, Voronov in dr., ter pro-siavila dan ruske kiritnre. S požrt\oval-nkn sodelovanjem ^. dr. rvana Grašica, javnega notarja v Kjarijski gori, ki je v tem letu premeščen v Litija, in g. Aiekseja Cfaseva z Jesenic je skrbela R. M, za roško kapeSco pod Vršičem, zgrajeno po brvŽih ruskih vojnah ujetnikih. V L 1932. je bila ta kaoeiica temeljieo popravljena. Zern#i§če okrog tega spomenika ie sedaj last R. M. V vsakem pogledu so §fc R. M. na roko oradni organi, rieumonna m požrtvovalna častaa Čian ca R- M. ga. Terezina Jenkova m sp4oh vsa f*fwbtjanska javnost Razen osrednjega odbora v Lfubfjani ima R. M. več podružnic, od katerih sta najfboiti agikni podružnici ▼ r4ovem Sadu iu Somboru, Predsednik novosadske podruž-niee g. Ditnitrii Siarinčenko ie bM za svoje zasluge na občnem zboru i svoti en ta častnega člana R. M, Izčrpnemu poročihi »Hana odbora noiv. proi. inž. A, Kopvlova o ste^jm crrttšrvene biagajne je s!ed2a izjava predsednika reviziskega odbora V. Fir-sova. Odboru je bila izrečena rairešnica. Na občnero zbom je bfl izvoiien odbor, t katerem 90 proi dr E. 3pek*orski kot predsednik, proi. dr. N. Bubnov kot njegov namestnik, prof. A. Maklecov kot taj-nft io odbornici: M. Voronov, prof. M. Jaisinski, ga. Te rezina dr. Jenkova, L Ko-naS, proi. inž. A, KopyV>v, S Kun, sa. V. Nikitina, dr. N. Preobraženskij, N. Tka-Čev, V. Firsov, prof. hnž. D. F ros t, ga. N. S^berskaia in zastopnik Zveze ruskih akademikov. V nadzorstvo so bili izvoljeni: V. Assejev, N- KruŠevskui, M. Ltickij, S Ljutov in A. Dalanjan. V razsodišču so: iinrv. prof. «4. V. NiTcitki (predsednik) ter E. Mastov in A. Mesnjajev (člana). S posebnim sklepom ie izrekel občni zbor R. M. svečo zabvak) gospej Terezi ni dr. Jenkovi, gospej soprogi uurv. proi. EKzabeti N- Kopv-lovi, javnemu notarju v Litri i dr. Ivanu Grašiču, b. predsedniku nadzorstva V. Firsovu m zastopnikom vseh liinbljan-sklh Mstov.____ Policijska racija Pretekli teden srno poročali, da sta na Grablovičevi cesti dva .ponočnjaka napadla stražnika Kraljica, ki ju je hotel aretirati, in pobegnila. Pohcja je napravila racijo ter aretirala več sumljivih potepuhov in takih, ki se čez dan potikajo po »stokiajzu«. Med temi sta bila tudi oba napadalca na stražo ka. Med zasJišanoem in pni preiskavi so pa prišle na dan še druge zanimive stvari. Oba aretiranca sta bifla okna večje vlomilske družbe, ki je imela svoj delokrog zlasti na deželi, v mestu pa prodajala razno ukradeno blago. Zakrknjena aretiranca sprva nista hotela ničesar priznati, ko sta pa videla, da ne moreta tz zagate, se jima je razvozljal jezik, pridala sta več vlomov in vdala tudi vse sokrivce. Včera) m danes je policija prijela njrune tovariše. Do zdaj je policija pojasnila vlom v Dobu pr1 Domžalah, ki je bil izvršen v noči na 16. marca. Preiskava se nadaljuje Narodno gledališče DRAMA. Začetek od 2u uri Četrtek, 23. marca: Zaprto. Petek, 24. nv*rca: Dume z zelenimi klobuki. Red B. Sobota, 25. marca: Krog s kredo. Izven. Znižane oeme. * Ljubljanska drama ponovi drevi ob 20. uri v običaja, zasedbi veseloigro Dame z zelenimi klobuki za red B. Klabund: Krog s kredo. Eno najbolj efektnih del, kar jih je drama v poslednjih sezonah igrah* na našem odru, je brez-dvomno Krog s kredo, delo pesno k a Klabund a. V režiji g. Debevca je to delo v eni sezoni imelo 16 uprizoritev. Letošnja uprizoritev je v isti zasedbi kakor pred dvema letoma, le višiega sodnaka igra namesto g. Levarja g. L*peh in drugega kudija namesto g. Smrkolja g. 2eleznik. Letošnja repriza bo na prazm k v soboto dne 25. t. m. Veljajo znižane dramske ceae. OPERA. Začetek ob 20 uri Četrtek, 23 marca: Samson ;n DaTnla. Premiera. Red D. Petek, 24. marca: Zaprto, Sobota, 25. marca ob 15.: Pri belem konjičku. Izven. Znižane cene. Ob 20. Proslava materinskega dne. Izven. Nedelja, 26. marca ob 20.: Erika. luven. Znižane cene. Premijera opere Samson in Dalila bo drevi ob 20. uri v o&š- open. Opero dirigira kapelnik dr. Svara. Režija je proi. Se-srtova. V posameznih vlogah nastopijo: Da-iiia je ga. Thierryjeva, Samson g. Marčec, veliki svečenik g. Primožič, star Hebrojec g. Betetto, Abimeleh g. Marjan Rue. Plesne točke je nastudiral s pomnožen.m baletnim zborom p.e*3*ii mojster g. Golovin. Premiera ie za red D. Pri belem konjičku 6e ponovno uprizori na praznik dne 23. t. m. popoldne ob 15. uri v nasi operi. Zasedba je ob-čajna. Veljajo znižane operne cene. Izvirna opereta Enka se poje po presledku dveh mesecev zopet v ned-eijjo dne 26. t. m. zvečer ob 20 uri po znižan h cenah. Zasedba običajna, vsebina je zabavna, prepletena z lepimi glasbenimi točkami, ki so se hitro udomačile in so splošno priljubljene. Iz Krškega — Predavanje. Društvo Rdečega križa priredi v petek ob 20. v sokolski dvorani predavanje o prvi pomoči pri nezgodah a posebnim ozirom na tek?vadeče in gaadice. Predaval bo banovinski zdravnik g. dr. Tone Ravnikar. Naj nihče tega predavanja ne zamudi! — Čuvajmo znamenitosti meHaJ Valva-zorjeva hiša, ki je edinstvena znamenitost mesta in si jo *«i tujci ogledujejo, je v resni nevarnosti, da bo v kratkem preka-jena. Okajena je že itak, saj za to skrbe kar na dveh prostorih. Lz dveh delavnic, ki sta v hiši se še vedno vali gost dim, ki bi moral biti speljan prav gotovo kam drugam in ne direktno na stene hiše. Naravnost neprijetno pa učinkuje blizu dveh metrov dolga, skozi okno napeljana cev iz katere puha dom kakor iz lokomotive. Oc je bo v okras mestu dvomimo. — Prireditev. Kanočki fantje in dekleta v Leskovc-u pri Krškem vprtaore v aoboto ob 15. veseloigro »Ljoibosnjirnnoat«, ki bo nudila obilo smeha. Iz prijaznosti bodo sodelovali tudi krški pevski zbor in kvartet kupletistov. Pridite ved! Iz Celja —c Mestno na&eistvo v Celju vabi v smislu § 20 začasnih pravil o rekru to vanju mfladeničev vse mladeniče, ki niso pristojni v občine na ozemlju celjskega vojaškega okrožrja. a stanujejo v mestu Celju in žele biti pregledana v Celju, da vložijo zadevne prošnje do 15. aprila na mestnem načetetvu, Proflnje morajo biti kolkovane s kolkom za 5 Din, —c Delovni trg. Docim je bilo pri eks-P°«tnri javne bor« dela v Cerju 10. t m_ prijavljenih 1306 bresoposekim (1138 mo_ 5klh in 166 žen*), se je njih števite do 20. t. m. 2ananj5alo na 1270 (1133 modrih in 137 žensk). Brezposelnost v zadnjih tednih nekoliko pojema. Pri ekspozituri dobe delo: 3 hlapci za govejo živino. 2 hlapca za konje, 1 trgovski potnik, 1 vrtnar. 4 dekle, 3 aiujžkmje, 1 poljska dekla 2 hotelski ku harici za sezono m 2 pmami kuharici. _c Poskusen vlom. V sredo 22 L m med 2. in po: 3. zjutraj sc hoteli tuji ne znani modki vlomiti v atanovanje črevar-ja g Moserja v Za vodni, a jib je prepodil domači pes. Gospod Moser. ki je takoj vstal in stopil k oknu, je opazii neznance, ki ao bežali od hise in izginili v temi. _c giril odbor pomotne akcije za pod_ piranje bresapeseinih in revežev v Cerju in okolici bo i med sejo dane3. v četrtek ob 17.30 v mestni posvetovalnic*. KOLEDAR Danes: Četrtek. 23. marca katoličani: Viktorin, Draž1'sla v, pravoslavni 10. marec. DANAŠNJE PRLRED1TVE Kino Malica: B-by ljubi. Kino Ideal: Bus ter na fronti. Kino Fh'or: Železna maska. Kino Šiška: Pot k slavi ob 30. Prirodoslovna sekcija Muzejskega društva, predavanje dr. O. Reve o svojem potovanju po francoskem Maroku ob 20. v E>ela vski zbom ici. Občni zbor šentjakobsko-trnovSke moške podružnice CMD ob 20. v sjostilni pri Putrihu na Dolenjski cesti. Sokol J Ljubljdna-Tabor predavanje br. dr. Pes t o mika »lz kulturnih poglavij« ob 30. v lurkovni dvorani na Taboru. Občni zbor Gospodarskega ln izobraževalnega drušiva za dvorski okraj ob 20. v gostilni »Pod lipo« na Borštnikovem trjju. DEŽLRNE L£KARNE Danes: Kuralt, Gosposvetaka cesta 10, Sušnik, Marijin trg 5. Jspoa sita in rešeta lz beograjskega »Vremena* posnemamo: Poslednji turista n timočkoj krajini. Od jednog čitaoca iz Zaječara dobiti smo sledeče redove: Na jedan raapit ministar-stva, da se podnese iz^staj o prilikama turizma u opste, i koliko je turista u pojedinim opstinama, opstina N. irvešiava: Prema nared jen ju br.... od . . o, g. čast mi je izvest iti, da je u ovoj opitini bio ranjlh godina veći brof turista, ali je sad ostao joi samo stari čiča Janko N .. ^ koji još jedini u ovoj opštmi nosi tur. Ostali su pomrli. S obzirom na to. da je čiča S .. starinski čovek, molim, da ga se ne kazni, jer su svi izgledi, da će on u ovoj opštmi biti poslednji turista, a kada čiča Janko N.. umre, nestade ja njim sa uvok i turizam u ovoj opštini, koja će se starati, da se isti vise i ne pojavi. Inače današnji, mladji ljudi nose čak Ure od domaćeg suknja, po tako reći vojničkom kroju. (Tur* so Uroke hlače, ki jih nosijo večinoma še vsi muslimani v Bosni, Hercegovini m Južni Srbiji. Za časa Avstrije so se take hlače lmeno\Hale »gezometer*.) Iz Tretmfefia — Občni zbor gasilnega društva. Preteklo nedeljo se je vršil občm Jaor tukajšnjega gasilnega društva, iz poroči poaa-ma/nih funkcionarjev posnemamo, da jm drudtvo v preteklem tetu marljivo delovalo, predvsem resevaku oddeiik, ki je e »rojim avtomobilom moral često stopiti v akcijo. Zaradi gospodarsbce stiske se mora boriti tudi to društvo a finančnimi teikoča-mi, vendar upamo, da bo uvidevnost mero-dajnih Činiteljev podprla društveno prizadevanje za končno aanacijo njegovi n financ. Obč. zboru, kateremu je prisostvovalo Številno članstvo, je predsedoval društveni načelnik g. Josip Zupančič. Uprava je ostala ne zpremenjurta. — Ciganska nadloga, S pomLadan&kkn vremenom smo dobila tudi potujoče cigane, strah in trepet ne samo otrok, temveč tudi naših gospodinj in gospodarjev, ki so sedaj večna zaposleno pri poljskih delih. Večne potnike je pod nadzorstvom pridržalo OTO/nišrvo preko noči v Trebnjem in jih je naslednje jutro napotilo proti odrejenemu jim bivališču. Letos je to menda prvi in zadnji ciganski obiek, kajti stroge odredbe bodo v bodoče preprečile njihovo preseljevanje iz kraja v kraj. — Nov sneg. Sneg, ki smo ga včeraj lahko opazovali le na Kumu in Gorjancih, je danes ponoči pobelil rudi naio dolino. Kakor je pa nepr čakovano pri-iel, tako jo rudi naglo izginil. Iz Črnomlja — Nujno javno delo. Preložitev klanca v Ziljah na banovinski cesti Adlešici— Preloka—Vinica izvršujejo že od 1928. leta dalje. Sedaj je približno polovica klanca preložena, ostala polovica pa še ne. Za iavršena preložitev nima nobenega pomena, izvršeno delo se kvari in če ne bo v kratkem dovršeno, bo treba vse na novo delati. Predozitev je iz prometnih ozirov seOo nujna, ker ima obstoječi klanec za baoovaraako oesto nedopustno strmino in onemogoča ves težji promet. — Spominsko ploščo pok. naduciteiju na Vinici Francu Lovšinu bodo v kratkem odkrili in se tako oddolžili spominu moža, ki je vse svoje življenje posvetil našim krajem in njihovemu napredku. Pokojni Lovšin je bil izredno delaven, pa je. kakor na gospodarskem, deloval tudi na kultur, nem polju in objavil mnogo člankov o življenju, Šegah m potrebah naših krajev in ljudi. — Lovsko društvo bo imelo svoj ustanovni obftni zbor v nedelje 26. t. m. in bo v svojem okrilju zbralo vse lovce iz metliškega in črnomaljskega sreza. Koga m« ie žal. — A£i ti ni nič žal. da oet za vili rala ca poslopju nemškega konzulata v Zagrebu _ iTana sprejema do 28. t m, ponudbe glede dobave 100 kg žične vrvi, 500 kg žgane žice, 300 kg žičnikov in 30 lqg kositra. — Pogoji so na vpogled pri istem oddelku, — Izredno motna burja brije zadnje dni v Pri morji. Ponekod se zpreminja burja ? pravi orkan, tako da ovira promet na morju. Včeraj zjutraj je bilo v Splitu zelo hladno in zaradi močne burje mnogi parni-fci niso mogli odpluti iz pristan sca. Parnik >Jadran< se je moral vrniti v Split, ker v Supertu ni mogel pristati. Železniški promet na sinjsk progi je včeraj zastaL V Splitu je burja poškodovala več hiš. — Nov grob Ugledno rodbino ing. Josipa Briclja je zadel hod udtarec. Ne zprosna smrt mu je ugrabile sinčka edrnca I g o r 6 k a. starega komaj 19 mesecev. K vednerou počitiku ga polože jutri ob 15.30 aa farnem pokopališču Sv. Pavla na Vrhnji. Bodi mu lahka zemljica, roditeljem pa ob bridki izgubi naše iskreno sožalje! — Vreme. Vremenska napoved prav:, da bo spremenljivo, oblačno in hladno, kakor je bilo tudi včeraj po vseh krajih naše države. Najvišja temperatura je znašala včeraj v Ljubljani 7.1, v Zagrebu 7, v Splitu 6, v Mariboru 5.8. Davi je kazal barometer v Ljubljani 768.6, temperatura ie tnašala 0.1. — Državno dete. Kmečko dekle Milka Bujinac iz vasi Mečenčan blizu Kostajnice je porodilo pred 8 meseci deklico. Milka je tožila zaradi očetovstva sosedovega nlapca Petra živica in zadeva je prišla pred sodišče. Dekle je prišlo na sodišče z otrokom v naročju s svojimi starši in pričami. Ob_ ravnava je bite pa preložena in ko so bile stranke Že odšle, je sodnik naenkrat opazil na k3opi otročička. ki naj bi mu bil prisodil očeta Sluga je hitei za mlado materjo, ki pa ni hotela otroka vzeti, češ, da ga je pustila v državnem poslopju in da je zdaj državna last. Končno so ji le dopovedaii, da država ni dojilja, vzela je otročička. toda popoldne so ga zopet našli na sodišču. In zopet so imeli mnogo sitnosti, predno so Mi liko prepričali, da otrok ne spada na sodišče. — Zagoneten umOr starega usta&a. Lani je bil umorjen v Prijedoru 80-letni ustaš Kojo Miljutinovič Umora je bila osumljena njegova priležraca Dinka Gnja_ tovič. ki so jo aretirali pa je dokazala alibi to so jo morali izpustiti Tako je ostal umor starega ustaša nepojasnjen. — Puško je hotel konstruirati. Ključavničarski vajenec Jakob Ponikvar iz vasi Povs> na Blokah je prišel rta misel, da bi si sam konstruiral puško Našel 1e staro pMnsko cev, jo. pritrdil na kos lesa in vanjo nasiLi smodnika. Smodnik je za žgal, pri eksploziji mu je pa ves naboj udaril v obraz. Jakob je dobil opekline po vsem obrazu, resno ogroženo je tudi njegovo desno oko. Fanta so prepeljala v ljubljansko bolnico. — Gozdni pO/ar pri ZajOgu. Včeraj popoldne je začel goret1 gozd ob železniški progi pri vasi Gostince blizu Zalega. Ogenj so naibrž zanetile iskre iz lokomotive, ki so zažgale suho travo in listje Ker je pihala močna burja, se je ogenj naglo Siril in kmalu je bil precejšen kompleks gozda v plamenih železniška uprava, ki je !ast_ niča tega zemljišča, je poslala takoj svoje delavce ga«dt. Po večurnem naporu se je delavcem posrečilo ogenj zp težiti. Skoda ni velika Ogenj se je zelo dobro videl z nebotičnika. Ljudje, ki trpe na otežkočeni telesni potrebi in ki jih radi tega mučijo krvno prenapolnjenje trebuha, pritisk (v možgane) krvi v možgane, glavobol, močno utrinanie srca, i.?ne ki trne na >v>1ezni dančne sluznice, fišurah. hemoroidalnem zamotku. fistulah iemHeio za iztrebljenje črevesa zjutraj in zvečer po *e-trtinko »Franz Josefove« grenčice. Vodilni zdravniki kirurgičnih zavodov izjavljajo, da se poslužujejo »Franz Josefove« grenčica po operacijah z najboljšim uspehom. »Franz Josefova« sr«a-čica se dobi v vseh lekarnah, drogenjan in špecerijskih trgovinah. Iz Lfubljane —ng Regulacijsko delu v Ljubi janitni strugi n mnogo napredovalo dosie.,. Nekaj dni jih je tudi zadrževalo slabo vreme. Zdaj pogabljajo jaiek ob desnem obrežnem zidu. Po tem jarku se bodo naglo odtekali iztoki kanalov, ki niso pnkljuOena na glavna zbiralna kanala. Na ta naču bodo izlivi koncentriram, da delavcev voda ne bo ovirala pri delu. ne bo pa tudi zastajala v strugi. Iz strufge tudi izvažajo materijal, ki jc deloma naplavljen v grebenih, deloma pa je nakupićen v strugi že izza časa betoniranja obrežnih z dov. S pravim poglabljanj eni struge bodo začeli, ko bo proga za izvažanje materijala poio/ena do trorrx>stja, kjer začno poglabljati strugi no dno. —Ij Ižauci so mislili, da bodo te dni lahko prodal: kaj več drv, ker br je ostra burja. Vendar včeraj ni60 mogli prodati drv dopoldne ter so stali z vo.ovi popoldne v mnogih prometnih ulicah. Za vsako skupino voz z drvim je *tala pa ena motorna žaga. Tudi Žagarji imajo malo dela in se morajo zelo pnati za zaslužrkom. Nekateri zaradi tega pomagajo ponujati Ižan-cem drva po hišah, a češče brez uspeha. —lj Tako močna burja je vlekla včeraj, da je v mestu tu in tam odnašala opeko 5 streh. Vendar je padala opeka le na manj prometne ceste, posebno na periferiji, kjer je bolj odprto :n vetrovno. Zato n.i baš tako nevarno hoditi po mestu kot mislio t-sti meščan; ki se včeraj popnVn« n:so upali iz hiš. —\j Kolo jugoslovenskih sester v Mostah je minuli teden priredilo večer lepe knjige in obenem proslavilo 10-!etnico smrti dr. Ivana Tavčarja z lepo svečanostjo, katere se je udeležila tudi predsednica Kola jugoslovenskih sester, dvorna dama ga. Franja Tavčarjeva z odbornico go. Mašo Gromov o, razen tega je bik) pa na. vzočih tudi okrog 20 zastopnic najrazličnejših ljubljanskih ženskih društev. Občino Moste je zastopal župan g. šeme z več občinskima odborniki, pevsko društvo Moste je zastopal predsednik g. Pavčič. Sokola starosta g. Tonja. Zvezo bojevnikov predsednik Rojina, stepan^ske kolašice predsednica ga Benedkova. »A.t eno« predsednica ga. Kroftova, a zastopana je bila tudi Narodna odbrana, razen tega je bik) pa navzoče tudi vse moščansko učiteljstvo z ravnateljem g. Gradom in go. Hrovurj-novo-Klečovo. Za uspeh proslave je imela največje zasluge gdč. Manica Komanova, ki je predavala o lepi knjigi, a g. dr. Slod-njak je v svojem slavnostnem govoru opisal nesmrtne zasluge dr. Ivana Tavčarja. Pevsko društvo Moste se je odlikovalo z Izredno ubranim petjem, navdušeno odo_ bravanje je pa žel tudi solist g. Burger. Deklamacije gdč. Vere Hreščakove in gdč. Irene Prusnikove so nazorno orisale velikega pokojnika dr. Tavčarja, končno je pa prizor poklonitve ganil vse navzoče do solz. Zahvalo zaslužijo vsa sodelujoči, predvsem pa požrtvovalna režiser g. Viktor Rozman, ki je aranžiraj že več posrečenih prireditev meščanskih kolažic. —r; Cankarjevo komedijo »Za narodov blagor« uprizore v ponedeljek 27. t m. ob 8. un zvečer v dramskem 2 edališču člani sredniešoNke organizacije »Žar« na državni klasčn gimna^'li v Liub1j°m Diiaki klasične gimnazij«, ki so (* ustanovili literarno in kulturno rtmVvn «Zar:«« k^ trdil« j tudi svoj mesečn k. stopajo vsako leto 8 kako dramo pred ljubljansko občinstvo. Letos so se odločili za to Cai.karjevo komedijo, ki bo s svojo satiro na »narodnjake«, ki nosijo v ustih blagor slovenskega naroda, v resnic, pa sKrbijo s rao za lastno b agostanje, vedno aktualna 2e na tem mestu opozarjamo obč nstvo, da t> preskrbi pravočasno vstopnice, ki se bodo prodajale na klasični grmnaziji in od petka dai^e pri dnevni blagajni narodiv^a gledališča. —lj Udruženje jugosiovensk h inženjer-jev in arhitektov, sekcija Ljubljana, naznanja, da ima «?voj redni občni zbor v pe-rek. dne 24 marca ob pol 8. uri zvečer v lastnem lokalu na Kongresnem trgu 1, I. nad (poslopje Kazine). —lj NavaJ brezposelnih na »OcialnO. po!it4čni urad v Mestnem domu je nekoliko popustil, dokaz, da se razmere boljša jo. Dočirn je bilo prej ob dnevih nakazo, vanja vedno 400 do 600 piosilcev. jih je zdaj povprečno 150 do 200. Urad je mo. ral nakazovanje podpor precej omejiti. Fond pomožne akcije je bil že davno izčr pan, podporna sredstva mestne občine pa tudi niso tolikšna, da bi lahko urad zadovoljil vse prosilce Iz fonda ki ga je na kazala banaka oprava mestni občini za brezposene o-ziroms njihovo zaro^tev plačuje mestna občina Okrog 70 de'avcev ki so bili najeti za razna dela v mestu, ta ko pri popravilu cest na Gradu, dalsje za dela ob Cesti dveh cesarj3\T. v mestni vrt, nariji itd. Prihodnji mesec bo urad nakazna za podpore še bolj omejil. EKSPRESNO KAVO ZA DIN 1.50, SPECIALITETE V ASPI-LEN, MASLENEM TESTU, SENDVIČIH IN SLAŠČICAH Vam nudi BAR BIFFET SLAŠČIČARNA Ljubljana, Prešernova ulica —kj Krajevna organizacija JRKD za sodni okraj v Ljubljani priredi drevi ob 20. uri članski sestanek v 3tekienem salonu kolodvorske restavracije. Poročali bodo: dr. Oton Fetticn, o mestnem proračunu in gospodarstvu, dr. Miheiak Josip o gospodarskih vprašanjih in za sreski odbor dr, Josip Cepuder. Vabimo vse člane k polnoštevilru i*deležth. —lj Premiera v Šentjakobskem g-leda. lišen. V soboto 25. t m. bo v Šentjakobskem gledališču premiera izvirne domače operete Študentje smo, ki jo je napisala Metka Bučarjeva, ugiasbil pa Danilo Bučar Skladatelj je to delo. ki ga javnost pozna že iz lanske sezone, glasbeno izpopolnil in mu dodal več novih glasbenih in pevskih vložkov. Poleg skoro vsega ansambl a sodelujejo še člani »Zvonovega« okteta, jazz orkestra Sokola I in mešan zbor. Ker vlada »a to predstavo ogromno zanimanje, prosimo cenj. občinstvo, da si preskrbi vstopnice že v predrprodajd, ki bo od petka dalje od 10. dO 12. in od 15. do 17. pri dnevni blagajni v Mestnem domu j Opereta se v nedeljo ponovi. —lj Svoboda v LJubljani priredi v bo to 25. marca 193S ob 10. uri dopoldne v dvorani Delavske zbornice lepo delavsko akademijo v proslavo 50-Jetnice smrti Karla Manta. Na sporedu je predavanje prof. Teplega iz Maribora, recitacije, govorilni zbor »Svobode« bo podal več lepih prizorov, godba -»Zarje« bo zaigrala nove skladbe, pevski zbor dK?brunjake »Svobode« bo zapel lepe delavske pesmi. Vstopnine ni. Pridite! 195/n —Lj Prosvetni odsek Sobota Ljubljana. Šiška vabi vse k predavanju, ki se vrši v petek 24. t. m. ob 20. v velika dvorani So-koLskega doma. Predava sreski šolski referent g. Alojz Urbančič o Masarvku. Predavanje je zjdruženo z istoimenskim filmom in je posvečeno 83-letnici predsednika MasarvOca. Vstop prost. Zdravo! —s°kol L Ljubljana — Tabor vabi na predavanje brata dr. P. Pestotnika >Iz kulturnih poglavij« drevi ob 20. uri V lutkovni dvorani na Taboru. Bratje — sestre, udeležite se polnost r vi too! —%j Na prosvetno družabnem večeru »Krke« v petek 24. L m. pri Mikličn je na vrsti predavanje o Cervantesu iz drugega »Krkinega« cikla »Zastopniki svetovne literature«. Cervantea je že od nekdaj mikal izobraženi svet: njegov rojak-pisatelj Una-muno je n. pr. napisal novega Don Kihota. v katerem raaSaga P° «*oJ* Cervanteoove-ga. V kratkem dobimo ▼ LJubljano zvočni firm Cervarjtesevega ttao IDhbta. v katerem poje m ima glavno v4ogn fraljaptn Vse te dokazuje, da je Don Klhot izredna umetnina Na »Krfafnem« večeru bo govo-rH o Cervantesu g. Podbeviek nato pa pokazal k njegovemu Don Kihotu krasne barvaste sltioptiene slike Zatem so na vrst! Skioptičrne stike k Mitrovemn evetlftfiu onstran Gorjancev. Po tem oficijelnem de. lu bo igrala godba jaaz Odeona. Vstop je vonlmmnr prost! —4o Ben H ur. Od jutri dalje bo predvajala ZKD v Elitnem t inu Matici monu mentalni flknski umotvor, največji zvočni fifrm sedanjosti »Ben Hur«. V g*avm vlogi priljuhAjenć Ramon Novarro Zadnja p ril i ka, da m og-ied&te to gigantsko filmske delo. Posebno p* opozarjamo da se pred. stava v petek zaradi ogromne dolžine filma (3700 m) prične točno bb po! 14. uri —lj V počastitev spomina bl»g«pokoJ-negm jofjetn Keibla v Mostah je namesto venca daroval g. dr. Milan Perko 100 Din sa Sokola v Mostah. Iskrena hvala! —ij Centralno akademsko podporno društvo (Kolodvorska ul. 22) vljudno pro_ sa vse uprave menz, hotelirje in gostilni, carje, ki b? mogli odstopiti kakemu revnemu akademiku brezplačno hrano, da to javijo imenovanemu društvu. Z isto prošnjo se obračamo tudi na vse privatnike, ki še morejo vkljub težkim razmeram pomagati mladini, da to store preko imenovanega društva. Upamo na naklonjenost in uvidevnost naših imovitejsih slojev in prosi, mo blagohotnega odziva. Odbor. —$j C**te bodo morali začeti redno škropiti, ker so že derj časa suhe in prašne, zdaj pa nosi veter po cestah cele oblake prahu, ki jih dviga tudt do najvišjih nadstropij. Davi so sicer po S*, ropt i 1 nekatere prometnejše ceste, a vsekakor Je potrebno da uvedejo že redno letno škropljenje cest. —J j Butitrioe je te prinesla včeraj In danes deklica iz okolice na trg Bile so majhne igračke za oamizm okras Dc cvetne nedelje je še več kot pol meseca vendar bodo okoličani kmalu zopet začeli prodajati butare ob Kresi ji. tudi lani so zavzel: trg skoraj 14 dni pred cvetno ne deljo že deij časa pa .majo oijkove vejice branjevke na Pogača rje vem trgu To Južno robo dobivajo obenem z južnim sadjem in zelenjavo —lj Socialna prireditev v korist save tieča za brezposelne služkinje ae bo vršila v dvorani »Delavske znoornice« dne 2. aprila ob 17 Vabimo vee ki se zanimajo za naš pokret, da s svojim poaetom podpro to akcijo. Vstopnice se dobivajo v predpro. da ji pri upravi !tata > Gospodinjska pomoč, m ca« v šelenburgovi ulica 7/L 193/n —e :-ztrgala iz zadružne srede ^dibonrka AJofoifci Starmana iz Starega dvora, Petra DoHnaria iz Sore in Jerneja Vidmarja vz Fužin. Nnh spomin so počastili navzoč! stoje. Načelni* opozarja v svojem poroči'n na važnost zadružništva, na redno p^čevanje pr'snevkov in ugotavlja da šteie zadruga 81 članov, od ka-terh je 49 gostilničarjev. 18 krčmarjev. 6 najemnikov, 1 kavarna, 2 žgarnjetoča. 1 brezalkoholna frostiina in l zastopnik Uniona. Sezonske tK>č;lnice so tri (v Re-tečah. v loske-m kooa'i'Šču in pri Podpu!-ferci). Učna rzpričevala so se '-zdala doslej 18 vajencem. 13 pa učna dobe še poteka, tako da bo h koncu registriranih vs-ega 42 pomočnikov. V okviru razpoložljivih kreditov ie dajala zadruga podpore. Posebno pa ie bilo mnogo opravkov zaradi novega obrtnega zakona, ko so morali priglasit: člani vse svoje listime. Mnogo se ie ukvarjalo z novim za«konom o trošarini. Zadruga se je odločno postavila na stališče, naj se plačuje trošarina !t od soda, ki se stavi na pipo- V zvezi s tem Iz Kranja — Kranjski sport. Zadnjega članskega sestanka SK Korotana se je udeležilo okrog 60 članov, večinoma aktivnih sport, nikov. Razpravljali 30 predvsem o delu v bodoči športni sezoni Pooleg zanimanja za nogomet katero panogo klub najfntenziv-neje goj4, kaže članstvo mnege zanimanja tudi za lahko atletiko, vodni sport, ping-pong. tenis, kolesarstvo in drugo. Načelnikom sekcij so bili izvoljeni: Javornik Bo. go za nogometno. Kučina Franjo za ha. zensiko. Tajnik Bojan za ping-pong; novo ustanovljenim sekcijam pa načeljujejo: MajVEč Pepe lahko atletski Meke Franjo kolesarski in Stiglic Viljem vndno.sportni sekciji Članstvo je od kKibove uprave zahtevalo, nai nemudoma preskrbi lastno in primerno športno igrišče ter nujno potreb no opremo Imovine Iclub nima: zato bo glavna naloga uprave, da s sodelovanjem mestnih oblasti in vsega meščanstva klubu ornogoči delovanje in zasignra napredek, dočim bodo za uspehe in ugled Kranja v športnih krogih poskrbeli agilni športniki sami. — Skupščina Sokoisk« župe Kranj. V nedelijo 26. t. m, ob pol 9. se bo vršila v Narodnem domu glavna skupščina sokolske fcupe Pranj. Dnevni red: nagovor sta_ rešine, poročila, predlog o visina župnega prispevka, župne prireditve, predlog saveza Sokola kraljevine Jugoslavije za imenovanje članov župne uprave, revizorjev in članov častnega aodasča. predlogi, slučajnosti. — Lastnikom motornih vOzU. Lastniki motornih vozil naj nemudoma vzamejo no_ ve evidenčne tablice za 1. 1933 pri sreskem načehstvu. Vsak naj prinese 3 seboj: prometno knjižico, recepis postne položnice, 3 katerim se lahko izkaze, da je banovinska davščina za 1. 1933 že plačana, in šofersko legitimacijo, za katero plača letno tako 100 oz. 50 Din za lastnika kakor tudi za šoferja. Kdor Se ni prijavil motornega vozila za 1. 1933, naj tn stori najpozneje do 2. aprila, ker bo pregled vseh vozil naj_ brž v začetku aprila. Na dan pregleda ae prijave ne bodo sprejemale in tudi evidenčne tablice ne izdajal«. — Uspela veseloigra. Veseloigra Drzni plavač je imela ob premieri sijajen uspeh. Režijsko je bile uprizoritev na visku, pa tudi v«i igraieri so bili odlični. V nas'ovni v*ogi je nastopil Ruda rBebs, W Je 8 temperamentne) igro in duhovitimi teraznimi dornislek* dokazal, da se le občinstvo zasluženo veselilo njegovega »opernega nastopa. Slava Lundrova je kakor vedno tudi vprašanjem se ie sestavila spomenica n« poslance, posebna resolucija pa je uteme-Ijala težak položaj gostilničarjev. Urgirali so se ceniki, ter so se razmotrivala nova zadružna prav.ia. In korporacijska pristojbina bo znašala odslej 500 Din. Načelnik javlja azjprememibo v naslovu, ka se imenuje po novem Zveza zadrug gostilničaT-s.ke '^brti v dravski banovin L Posebna važnost se bo polaki stan novih pobud za napredek te obrt. Poleg odse»ka za Dovzdigo podeželskega gostuničarjvtva so predvideni kuharski, servirni in kletarsk; tečaj ter prak-tiično vežbanje v restavracijah. Prednost pri tem pokretu naj imajo sinovi io hčere članov zadruge. Omenjeni tečaji se bodo vršk v Skorji Loki, da pa bo uspeh in organizacija dela čim lepša, se predlaga fuzija z zadrugo v 2eieznikih. Le v skupnosti se nudijo jamstva za dobrine vsega stanu. Izčrpnemu, skrbno premišljenemu in dolgemu poročilu zadružnega načelnika je sledilo poročilo blagajnika Josipa Deis.ngerja. ki pove, da ie imela zadruga lani od vsega decenija sem, največje izdatke ker se je porabilo 15.324.50 Din. V propagandne svrhe se je izdalo 300 Din, pomožni akciji 300 Din, za kočo na Ljub-niiku 500 Dun in prometaemu odseku 460 dinarjev itd. Poštovanje blagajne je bilo vzorno in je bil predlog DelCkc Janežin čeve za razrešnico sog'asno sprejet Po določitvi članarine na 40 Din in pretresa-vanju nekaterih notranjih stanovskih vprašanj je bil zaključen posvet, ki bo k napredku tujsfkega prometa v vsem loškem okraju lahko mnogo doprinese! topot vsestransko icjot>nTko-vaia svojo >»~-go do najmanjših fines. Mila Dundrova je bila prav lepa, srčkana Katica, Mara Vaj-tova pa prikupna in živahna nevesta Arri-c. Wendlmgova igra je bila zero prepriča, joča In dodelana, Teddy pa nam je podaj nadvse elegantnega kavalirja. Nace ReS je bil res originalen, imeniten kmečki fant, Maks Reš in Vajt v maski, gesti in besedi skladna in posrečena dvojica. Inž. Valen-čič je iz svoje male vloge naredil presenetljivo veliko. Mihelčičev nastop je b!i prav športno popoln. Tudi Zanova in Jak-šetova sta se potrudili in prav dobro uspeli. Prva predstava ja privabila toliko ob_ činstva, da je bila dvorana do zadnjega kotička zasedena. Ljudje so se smejali in navdušeno ploskali Drznd plavač bo uprizorjen se v soboto in v nedeljo, obakrat začetek ob 16., konec pa se pred 19. uro, na kar opozarjamo zlasti okohčane, ka imajo na vse strani ugodne prometne zveze. — Občni zbor Tujsko_prometnega društva v Kranju se vrši danes v četrtek, dne 23. L m. ob pol 20. uri, in sicer v restavracijskih prostorih Narodnega doma in ne, kakor je bilo pomotoma objavljeno, s knjižnični dvorani. K potaostevUni udeležbi vabi vse interesente odbor. — Nezgoda starega goltata. V StražisBu pri Kranju ae je včeraj precej hudo ponesrečil 73letni gosta? Francr Tepina. Padel je no stomicah in m dobil resne notranje poškodbe. Prepelici so ga v ljubi:anfiJrt> boVn šmeo. Njegovo stanje je kritično. 0t €M cti*>+****%&**** tn Petek, 24. marca. 11.15: šolska ura: Na meji treh držav (Pirnat); 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: ćas, plošče, borza: 17.30: Salonski kvintet; 18.30: V zapadno čeških kopališčih (Martelanc); 19: Francoščina (profesor Prezelj); 1930: Starost zemlje in geološke letnice (Peterlin); 20: Prenos iz Varšave; 22: Cas, poročila, plošče; 22.30: Napoved* prograrna za naslednji dan. Sobota, 25. marca. 7.30: Čebelarstvo (prof. Verbtčj; 8: Nasveti za kmeta; 8.15: Gimnastika (Dobovšek); 8.45: Poročila; 9: Versko predavanje; 9.30: Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve: 10.30: Sah (Pleničar); 11: Pevski dueti: gg- Zupan in GostiC; 12: Cas. plošče; 15.30: Slovenske narodne (g. Dermota In salonski kvintet); 16.30: Tucič: GoiK..ta dramatska legenda. Ljudski oder: 20 nos opere iz Zagreba: 22 80: Cas. p« 23: Napoved programa za naslednj* A6+...+43.4:^+$+.B >rran *. »SLOVENSKI NAROD«, dne 23. marca 1933. A. DrWy: 2^ (Ove siroti RotniB Zakaj je skomignila z rame«, ko je zagledala svojega sina? Zakaj se je tako strupeno smejala? «J ko je biil oddaljen Peter samo še nekaj korakov, zakai se je odvrnila, ne da. bi ga pogledala, ne da bi se mu prijazno nasmehnila v pozdrav? Stara beračica je imeta dva sina: starejši je bil čeden fant, visoke, krepke postave, pravi Herkul; b& je živa podoba svojega očeta, za katerim je norela Frocharda. rako kakor se je videla zdaj v svojem Jakobu. Mlajši sm pa niti na rman' ni bil podoben starejšemu bratu Bi je nizke, $;bke postave, kakor njegova mati. bled-e^a obraza in upadlih oči. ki so še preveč izdajale trpljenje in prestane muke. Iz njegovega Dogleda je zrla nežna in poštena duša. dobro sroe. Ubogi fant je šepal. Pozneje bomo zvedeli, odkod je izvirala ta hiba, ki je bila kriva, da je bil fant še bolj boječ in preplašen. bi vendar je skrival Peter pod to slabotno in nežno zunanjostjo veliko moč in pogum. Cim je stopil zjutraj z brusom na hrbtu iz hiše, se ni ustraši] nobenega truda, nobenega dela in biil je presrečen, če >e mogel zvečer, ko se je vrnil, dati svoj dnevni zaslužek materi. Kaj mu je tore.' mogla očitati? Da ni bil domie&iav pajac, kakor Jakob? Da je bil slaboten in šepast? Ne, sai >e raje delal, nego beračil, kar bi mu bik> neslo več. — Brusač... kakšen poldic pa je to, — je pomislila videč ga, kako se ji bliža od nasprotne strana unce. — Bled. suh! Dobri bog ga je pošteno pohabil. In namestu da bi imel kaj dobička od svoje pohabljenosti, namestu da bi napravil iz tega dobiakanosno obrt, je tako neumen, da dela... kriči do hripavosti. hodi od hiše do hiše in išče de4a, ko bi lahko iztegnil samo roko, pa bi zaslužil trikrat toliflco... Poberi se, mrha lena! — Mrha lena! — >e ponovil Peter, ki se je bil na tihem približaj in je slišal zadnje besede. — Tega vendar ne morete trditi o meni, saj delam, kolikor morem; od šestih zjutraj hodim neprestano po mestu, žžvim pa ob samem kruhu in vodi. — Sram te bodi! — je rentačila starka. — Da, vedno ista vaša pesem. Moja obrt vam ni po volji, toda čeprav je brusačev križ težak, bi raje skočU v Seino. kakor pa zamenjal ga za to, kar bi mi radi naprtiii vd. Nikar mi tega ne zamerite, matii; vsak človek ima nekaj samozavesti in ponosa. — Ponosa! S to krošnjo na hrbtu, ki ni vredna počenega groša! — Nehajte, mati. prizanesite mi z večnirns očitki, ki me bole. Ko sem bil še otrok ki ste me vodili s seboj po ulicah, sem izgovarjal kar tja v en dan besede beračenja, kn ste mri jih bidi vtepii v glavo, vi ste pa pobirali miloščino. Pozneje ste mi dejali: Glej, dovolj si že star, pojda beračit na svojo roko, jaz pojdem pa na svojo in tako bomo imeLi dvojni dobiček. — Bil sem takrat prvič *"m; taval sem brez cilja, kamor so me nesle noge, pa sem se ustavil na 'emle trgu. kamor sva hodila vsak dan. Pokleknil sem in poskusil ... prosjačiti, toda besede, ki sem jih razumel, mi niso hotele več z ust.. — Osel! — In ko bd bil rnoraJ iztegniti roko, kakor ste jo iztegovali vi. sem začutil v sebi nepremagljiv odpor in divjo jezo. — Blagorodni gospod. — je dejala FrochardBca zaničljivo. — Vidite, tale kretnja ... Pretreslo me je do dna duše. Ko sem takole držal odprto dlan in mi je mimoidoči dal milodar, mi je bilo kot da mi je položil na dlan nekaj strašno težkega. Nehote sem umaknil roko. In ne da bi vedel, zaki^j. sem zaihtel m solze so mi zalile oči. — Zato pa nisi nosil nič manj denarja svoji materi! — Bal sem se. da bom tepen. če bi ga ne pr nesel dovolj. — Tako je treba vzgajati otroke. Peter se ie vzravnal, kolikor mu je dopuščala postava. In ves razburjen je odgovoril: — Toda zdaj sem mož ki enkrat za vselej vam povem, da bi raje umrl, nego da bi se preživljal z beračenjem. Ne, mati, beračiti bi ne mogel, to presega moje moči. — Da, ker rum as srca. Raje pustiš svojo mater v bedi, kaj ne? — V bedi!... Kje neki, ko vam pa beračenje tako dobro nese... a poguma . -jm itak ne manjka .., — Saj ne preživljam samo sebe... — Da, za Jakoba skrbite... ki ni nriti slaboten, niti pohabljen, pa vendar skrbite zani. da mu r+i treba delati. — Ko je pa tako lep. moj Jakob! On nima kurjega srca. kakor ti! In ničesar se ne boji! — Ničesar... razen dela! — Kar pojdi vprašat h krznarju na ono stran ulice. Tam ni delavca, ki bi znal delati tako kakor Jakob ... kadar se loti dela. — Da, en dan ali dva v tednu... sicer pa dela tarnle. Ln Peter je pokazal s prstom na krčrno na vogalu. — To je njegova stvar. Vmešavaj se v to. kolikor se tiče tebe, več pa ne, — je zagodrnjafa mati. — To se gotovo niče tudi mene, — je ugovarjal brusač, — in vas v enaki meri, ker mu morava vsako sobto nositi svoj zaslužek, da ga zapi je s svojimi pajdaši, s potepuhi in capini. Frochardka se ni mogla več premagovati. Stisnila je pesti in jih pomorila Petru pod nos. — Drži jezik za zobmi! Ah" hočeš, da ti povem, da si prene umen za vlogo poštenjaka, ki bi jo rad igral... A jaz v dno duše sovražim te vražje poštenjake. Ta čas se je približala gruča meščanov. Beračica je brž obrnila svojemu sri-rru hrbet. In s svetohlinskim obrazom je začela ponavljati svoje večno tarnanje: — Dobri, usmiljeni ljudje, usmilite se nesrečne starke, ki mora preživljati dva nedolžna otročička ... Njuna mati je umrla, blaga duša, pa mi ju je zapustila... da bi ju preživljala ... UsmiJite se nas, za božjo voljo vas prosim! Star gospd se je ustavil in stisnil beračici nekai drobiža v roko. In mimoidoča mati je poslala k beračici (Jražestno hčerkico z milodarom. Organizacija atentatorjev na Japonskem Organizacija je imela namen pobiti vse zmerne japon- In politike politiki na Japonskem skrbno zastraženi. Preiskava je dokazala, da je organiziral Inoue posebno teroristično skupino iz mladih učite'tjev. poleg tega je brl pa v testna stikih s teroristi v armadi. Ni še znaino. afc je Inoue sam organizirali svojo teroristično skupino, ali pa je ravnal na povelje od zgoraj. Najbrž ie ravnal po navodilih z višjega mesta, kajti cilj atentata je bil odstraniti vse trezne *še liudi z vodstva države ;l tudi v zvezi s tako zvanim; kitajskimi ronini z japonsko^ tajno organizacijo na Kitajskem, ki že 25 let deluje na to, da bi Japonska zasedla Mandžurijo. Baje je bila ta organizacija ti«sta. ki je zafkrivfla zloglasno »priigodo« dne 18. septembra 1Q31. kar je dalo Janoncem povod, da so vdrli v Mandžurijo in ustanovili samostojno mandžursko državo. Inotieve zveze z veltilkimi političnimi dogodki na Kitajskem pa segajo še dalje nazaj. Sedanja preiskava sicer ni dokazala, da je bil uddežen leta 1928. pri antentatu na maršala Cansolina blizu Mukdena. vendar pa vse kaže, da je imel tudi tu prste vmes. Inoue je bil dolgo na Kitajskem kot vohun in gotovo je poznal Mudi. ki so organizirali bombni atentat na Cansolina. Najbotiši detektivi tokijske policije so napenjali več mesecev vse sile. da se jrm je posrečilo izslediti in aretirati člane organizacije zloglasnih atentatorjev Ketsumeidan. kar pomeni Krvava bratovščina. Detektivi so našli mnogo niti. ki so vezale to organ i zadao s častniki z namenom, da bi bili umorjeni vsi vodilni državniki Japonske. Prve podrobnosti o zaroti so bile obiavliene nedavno po Dredhodni preiskavi proti budliističriemu svečeniku in vodji organizacije Nisšo Inoue in njegovim trinajstim tovarišem. Vseh 14 članov Krvave bratovščine je obtoženih deloma posredne, deloma neposredne udeležbe pri umoru finančnega ministra in bivšega predsednika japonske banke ter predsednika koncema Mrtsui barona Dana. Obtoženi priznavajo udeležbo pri atentatih in priznavajo, da so hoteli pomolili skoraj vse vodiJne japonske drža-vH/ike. Na njihovi črni listi so h\\\ med drugimi princ Sajondži. najodlič-nejši državnik starega kova, grof Ma-kino. stražar velikega pečata, ministrski predsednik Intrkaj, ki so ga umorili drugi zarotniki lani 15. maja, predsednik večinske stranke v parlamentu dr. Suzuki, predsednik druge največje japonske stranke baron Vakacuki, bivši notranjo minister Tokonami, bivši zunanji mmister baron ŠMehara. član tajnega sveta grof I to, predsednik gornje zbornice princ Tokugava in več drugih vodilnih mož v politilkj in gospodarstvu. Odkar so atentatorji to prizjnaJi. so vsi odličnejSi državniki in Futuristična kuhinja Duševni oče f u turizma italijanski pesnik Marinetti je predaval nedavno na Poljskem med dragkn tudi o ruturistični kuhinoi. Itali>anski futurizem se ne peča samo s slikarstvom, lat era turo m stavbarstvom, temveč tudi s kuharskimi zadevami. — Sem nasprotnik tradicije tudi v prehrani, — je dejal Marinetti. Kuhinja se mora prilagoditi tzpremenjenim razmeram in ritmu našega življenja. Zato sem napovedal italijanski narodni jedi makaronom boj na življenje in smrt, čeprav sem naletel na vseh straneh na hud odpor. Ce je človek mnogo makaronov, postane zaspan in ima slabo prebavo, ziasti v toplem podnebju. Zato proč z makaroni in špageti. Jesti je treba stoje. Ministrstvo aeronavtike v Rirrra, ki je uredilo svoje uradne prostore in sploh svojo palačo v naprednem duhu, ima veliko jedilnico, kjer jedo uradniki samo futu-ilstične jedi, ki jih dobivajo mehanično iz posebnih steklenih vitrin. Najznačilnejše mturrstične jedi so plastično meso, z zelenjavo obloženo in močno paprioirano meso, namazano povrhu z medom, tlačeno sočivje, obstoječe iz sadja, rib. mesa v pomarančnih olupkih, vse to pa moono poprano. in končno neke posebne vrste krema s primesjo kavčuka. Perutnina se peče po načelih famnističrie kuhinje kar v perju. Ođ krošnjarja do podkralja Leta 1769. se je rodtl siromašnim albanskim staršem v makedonskem mestu Kavali sin Mahmed Ali. ki je postal pozneje trgovec s tobakom. Trgovina pa ni šla in zato se je Mahmed Ali udeležil kot prostak pohoda turske armade proti Francozom v Egipt. Kot voiak se je pa zelo dobro izkaizal. leta 1806. je organiziral v Egiptu upor in je s pomočjo vladajočega egiptske-ga plemena Mamelukov pregnal pašo iz dežele. Turški vladi ni preostajalo drugega, nego sprijazniti se s tem dejstvom in imenovati Mahmeda Alija za podkralja. Novi podkrabj je hotel reformirati deželo po evropskem vzorcu, pa ie naletel na hud odpor Matne-lukov, ki so imeli večino zernlfe v svo'jih rokah. Najmanjši njihov odpor }e kaznoval s smrtjo, toda zatiranje upornih Mamelukov ie šlo zelo počasi. Zato ie segel po orijentskem načinu. Pod pretvezo sprave je povabil kah'rske Mameluke v svojo trdnjavo. Ko je prispel slavnostni sprevod v ozko ulico, so ga pa napadli od vseh strani podkraljev* vojaki, ki so pobili nad 600 Mamelukov. Približno toliko so jih pobiK tudi zunaj. Tako ie postal Mahmed AJi neomejen vladar Egipta. Reformiral je deželo, poklical v Egipt evropske učenjake, zdravnike, inženjerje in častni- ke, zboljšai je - ' -: kmetov in ustanovi armado, ki je biila na njo Turčija po pravici ponosna. Skrbel je za razširjenje Egipta. lastil se je porečja Nila. velikega dela Arabije. Cvpra in Sirije m le intervencija evropskih velesil je preprečila popoln poraz Turčije, ki ji je bil egiptski podkralj že zrase! čez glavo. Naenkrat je pa napadla velikega reformatorja težka duševna bolezen, ki ji je 2. avgusta 1849. podlegel. Zangara usmrčen Italijan Zangara. ki je izvršil atentat na predsednika Roosevelta in smrtno ranil cliikaškega župana Cer-maka. je bil v Raifordu na Floridi 33 dn' po atentatu na električnem stolu usmrčen. Do zadnjega trenutka je preklinjal kapitaliste in se pritoževal, da nihče ni prišel, da bi ga fotografiral na električnem stolu. Duhovnika je odločno odklonil. Ker se ni javi' noben njegov sorodnik, da bi vzel truplo, so Zangaro pokopali kar na letniškern pokopališču. Ko je Zangara zagledal električni; stol. je zaklical: »Nikar me ne držite, saj se nič ne bojam!« Potem je pa stopil sam k električnemu stolu, sede! nanj m pomolil ietnoškemu pazniku zvezek, na katerem je h$ napisal: »Tu je knjiga, ki sem jb napisal«. Končno je mirno obsedel na električnem stoki in vprašal, če je v smrtmi celici kino-operater, ki bi posnel njegovo usmrtitev za frlm. Pazmk mu je odgovori', da ga ni, nakar so spustili električni tok; Zangaro je streslo in kmalu je bil mrtev. Iz Trbovelf — »Slovenski Narode bosta prodajali odslej trafiki g. Ivan K okalja v Retju in g«» Ane Kušarjeve v Lokah, kjer bo tudi začasna poslovalnica lista. V trafikah se lahko naroči na list naročnike bo i*i t idi sprejemal raznašalec g. Stanko Jurmao. — Huda nesreča pri delu. Na kolodvoru v Trbovljah ©e je včeraj opoldne precej hudo ponesrečil delavec zunanjega obrata France Bizjak, pr; razkladanju jamskega lesa z vagona je nenadoma spodrsnil in padel z vagona tako nesrečno, da si je zlomil dvoje reber in nalomJl medenico. Prepeljati so ga v tukajšnjo bolnico. — Kotna postaja iicniee Neia-Ptesko-Retje, ki je lani pogorela, je nanovo dograjena in je včeraj pričela s poskusnim obratovanjem. Za enkrat obrat rje samo v odseku pogonske naprave Plesko-Retje, prihodnji teden pride pa na vmfco tndi odsek Ple-sko-Neža. — Novo strelišče strelske d rutine. Tukajšnja Strelska družina si gradi novo strelišče, za katero se pa adi plazovi t teren neprimeren in so nekateri mnenja, da bi prostor prejšnjega strelišča bolfse odijovarial svojmeu namenu. — Občni »bor Drot*a aa varni v o otrok in mladinsko skrb bo ▼ nedeljo ob Ni. v gospodinski Soli na Vodah. — Jajca -o selo poceni in jih nudijo na trgu po 55 para komad. aH pa 18 komadov za 10 Din, Profesorska. Profesorjeva žena: »Ne razumem, kako moreš poslušati to neznosno ga-ganje. Že dve nri stoji pod tvoiim oknom kmetica z gosrra.« Profesor raztreseno: »Jaz sem pa misML da imaš v salona običajno dam-sko družbo.« Gostilna {fadrars Florijanska ulica St. 33 od danes naprej priporoča DOMAČO, DUNAJSKO in PRIMORSKO KUHINJO, za katero jamči verziran hotelski kuhar. — Abonenti se sprejemajo po zelo nizki ceni. — Dobite tudi izborna dalmatinska in ljutomerska vina od Din 8.— do 10.—h Priporoča se V. MILOŠ vsaka beseda &0 pu. Plačo «e lubJco cmuU r snamJuih*. £a odgovor znamko t - Na eprušanja brez znamko o» -==—m n,ler>i>nHnrrui Naimani** **e1n» TMw» — PLETtLNl STROJ št. 10 kupim ali vzamem v najem. — JBitenc, Rogatec. 1590 ! čoln (Kielboot) i kupim. — Ponudbe z navedbo i cene na upravo »Slov. Naroda< I pod »čoln« RAZPRODAJA SADNEGA DREVJA! Večje Število visokodebelnih in pritličnih jablan in hrušk, prvovrstne Din 10.—, drugovrstne po Din 5.—. Po železnici najmanj 20 komadov oddaja — Kmetijska družba v Ljubljani, Novi trg S. 1582 ZAHVALA vsem, ki so o priliki prerane in nenadne smrti mojega nepozabnega soproga, gospoda Ignacija Kovačevića kakorkoli izka.zali sočutje z bridko prizadetimi ostalimi. Posebna zahvala gg. zdravnikom, zlasti g. dr. Spornu, ki je s pravo Človekoljubnostjo lajšal pokojniku težke poslednje ure in ljubim sosedom, ki so mi bili v veliko pripomoć. Zahval j eni naj bodo tudi vsi števlini prijatelji in znanci rajnikov! in vsi drugi, ki so ae udeležili pogreba in poklonili mnogo vencev in cvetja, zlasti pa še pokojnikovim kolegom in Zadrugi brivcev, godbi »Zarjec in gg. pevcem društva >Cankar« za prelepe zalostmke. Vsem še enkrat najlepša hvala in Bog povrni! V Ljubljani, dne 28. marca 1933. AGNBZA vdova KOVACBVIC ^^^^S^^S^^^S^Bm^m^B^^^^B POSOJTLA na hranilne knjižice Mestne hranilnice ljubljanske. Ljubljanske kreditne banke in Pra-štedione preskrbim pod ugodnimi pogoji. Zglasiti se je osebno: Zore. Ljubljana. Gle. daliSka ul 12 1125 S mm S 1 VEC SODOV od tiskarske barve proda poceni — »NARODNA TISKARNA«. 1559 PRIMA SLADKO SENO predano, cca. 40.000 kg najceneje prodaja Schufler, Slovenj-gradec 1589 GORENJSKI SEMENSKI KROMPIR beli »Oneida« is zgodnji »Rožnik« dobavlja po ugodni ceni Kmetijska okrajna zadruga v Kranju. 1591 PRODAM POSESTVO pripravno za trgovino, radi starosti. Ceno in drugo izveste v L«dineku štev. 24, Sv. Ana v Slov. goricah. 1588 KUHARICO ki zna dobro kuhati, staro 30 do 45 let, sprejme s 1. aprilom žandarmerijska stanica Maren-berg. 1586 TUDI NARAVA MENJA OBLAČILO Ljudje sledimo njenemu primeru. Samo s to razliko, da mi izbiramo. Velika izbira staro-znane tvrdke R. MIKLAUC, LJUBLJANA, poleg škofije. vas bo presenetila. Veselilo nas bo, ako nas počastite z obiskom Modna konfekcija Najboljši nakup A. PRESKER, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 14. 11/T Tvornica klavirjev in harmonijev IV. KACIN, Domžale [zdeluje pianine od 10.000.— dinarjev naprej, klavirje od 16.000.— Din, harmonije od 2.200.— Din. — Zahtevajte cenik! KLAVIRJI, PLANINI prvovrstnih inozemskih znamk od Din 11.000 naprej. — »MUZIKA a, Ljabijana, Sv. Petra cesta št. 40. 9/L Sveže, najfinejše norveško RIBJE OLJE iz lekarne DR. G. PKXX)LUA V LJUBLJANI — se priporoča bledim tn slabotnim osebam La KVALITETNO VINO nudi v večji množini po nizki ceni žlahtič, Maribor,. Telefon št. 2066. 1577 IZPOSOJAMO plošče, gramofone, rsuli o-aparate. »sLAGEAt, Aleksandrova c 4 (prehod »Vlktoria« palače) PRODAM VRT obsežen (1000 m2), vzorno kultiviran, primeren za kakršnokoli stavbo, v mestu, v najprijaznejši in gosto naseljeni okolici in moderni cesti, le 100 m od tramvajske postaje oddaljen. Dve tretjini kupnine tudi v knjižicah ljubljanskih zavodov. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Vrtnice 1536«. ' SLUŽBE PEKOVSKI POMOĆNIK išče službo. — Vavpotič, Har-dek-Ormož. 1587 ZASTOPSTVO ZA OSIJEK in okolico iščem. — Naslov: Armin sege agent urno-komisiona! na radnja, Osijek I, Ilirska ulica 18 . 1585 ING. JOSIP BRICELJ in soproga PAVLA javljava strta neizprosne usode, da nama je ugrabila smrt sinčka-edinčka it C114 A v nežni dobi 19 mesecev. Pogreb se bo vršil iz hiše žalosti dne 24. marca ob % 4. uri popoldne na farno pokopališče Sv. Pavla na Vrhniki. Vrhnika, dne 23. marca 1933. Urejuje, Josip 4ujmaćtt. 4» »Narodno uakarnoc; stan t uri rt U — 2a upravo m inserarni aai usta: uma — vsa v Jutunoant,