STKV.—NUMBER 31 februarja (February 6), 1926. rolj potrjuj* •to Ruao? do- aria v njofo. Detrelt, Mkh. — Hoary Ford je po tvojim uradnem zastop-niku v četrtek potrdil vaat la Moskve, d« aovjetaka vlada pošlje sto Inienlrjev ln mehanikov v njegove tovarna i namenom, da m Is urijo v najmodar-nejii tehniki in aa vrnejo kot u-čltelji v Rusijo. "Velika skupina Rusov prida k nam v mami", Ja dajal zastop-rne* "Mr, Ford Ue bo financiral sovjetske ekapedicijc, pač pa Ruae u posli v svojih tovarnah aa eno leto in plačeval jim be redno mezdo". v apE brloga ravnatelj ilAkegn biroja Združenih WaahinRlon, D. C — Letoo ne bo Is vrten izreden poiakus za organlalranje pol milijona de' lavcev v avtomobllakl industriji. Načrte, ki Jih je napravil kovin-skl dapartment Amarlika dalav» ake federacijo na konvenciji v Atlantic Cltyju sa organiziranje avtomobilskih deUveev, ao bili odločeni na polloo, da tam čakajo vstajenje. "Nekako tak zaključek Ja bil atorjen na skaakutivni seji kovinskega departmenta. ko Ja predaadnik 0'Connell aprolll vprašanje sa pomnožltev vrat strokovno organiziranega delavstva. Predsedniki organizacij kovinskih delavcev, ki tvorijo ak-aekutlvnl odbor, niao bili pri volji aa organiziranje avtomobilskih delavcev v Datroltu In drugje. ker ao s* bali velikih stroškov in nevarnosti, ki tlča v taki kampanji. Zavaali ao stališča, da sa naj denar porabi u orga-«Sfranje saargaalalrsnlb Jp vinskih delavcev v velikih tovarnah, ki so nasprotne delavski strokovni organlaaaljl. Ta velika tovarna ao lastnina General' Electric kompaaija v She-nectadyju, Pituflaklu ln Lynnu, tvrdke Ameriooa Looomotive Works v Dunkirku In Riehmoa-du. Delavci v teh tovarnah so bili še organizirani ln fc hI aa | Kongresnik Sommers je v i-Leou ostale delegacije naprosil mcootidga, naj mu dovoli obisk in ■uvedel je namen obiska. Pred-■pdnikov tajnik Everett Sanders K nato sporočit Sommers u sle- M -Predsednik obžaluje, ker da-Wm ne more sprejeti delegacije, ■veseljem vas pa sprejme dru-Ejkrat in v drugi zadevi". ■ S tem je CooHdge jasno po-Hvedal, da ne mara govoriti s po-Kknci o zadevi stavke rudarjev. ■ Kon&resnik Sommers je de-Inokrat. Njega so ostali demo-Etatski kongresniki iz mesta Br Yorka pooblastili, naj iz-Knsluje konferenco s predsednika, nakar so mislili povabiti hali newyorške republikanske Baigresnike, da gredo z njimi End h Coolidgu. Na ta način bi mk konferenca nadatrankarska. K Zakaj je Coolidge odklonil se-■jboek, ni pojasnil. / I Ta incident je. pa izzval v če-llrtek popoldne novo ostro deba-Ito v nižji zbornici, mod katero I» tudi letele ostre puščice na ICoolidga. Istočasno je bil pred. |» konflikt končan v določenem čaau. > Harriaburg, Pa. — Governer Jinrhot in John L. Lewis sta pnferirHla v Četrtek zvečef o F4^ kovni situaciji. Oovcrner Nti I*wis nista hotela razodeti *ta govorila. L Pinchot je rekel le tole: "Ne-r1" mora nekaj atoriti. Kot go-prruT, ki imam odgovornost, na P&1 pustU, da bi ae razmere Mik le dalje na U način. Storil mm vso, kar je v moji moči, da l4hnPrej konča ta atrašni za-panek". NEKA FARMA NA MEJI JE SLUŽILA EA SHAJANJE» Ottawa, Can. — George M. Bolvln, mlnlatar za davka In eolnino, je naznanil parlamentu, da bo poeebni parlamentarni odaek pretakal, tihotapatvo 'Ob meji Kanada ln Združenih držav. fe Bolvin ja podal avojo izjavo takoj potem, ko Ja H. H. «e-vene, bivši trgovski minister v konservativnem kabinetu laja-vil, da Kanada lagubl vaako leto 1200,000,000 na colnlnt, ker se ne primejo tihotapci, ki tlhota- Glasovalo a* Al o 0*CemttDo-vam načrtu aa organiziranje ao-tomobilskih delavcev, da ee p*» vrže. Ampah la debate se Je apo-znalo, da vsaka orfenlisiila odda nekaj avojo JurlsdlkaQo novi industrijski uniji. Not aednl^organlzaclj kovinftih delavcev so Branili, da al v ipte» rssu organizacije, ako se paptt» šča od .JurisdlkaMor Poleg togo so uvaševall, da bodo Ford In druga kompaaija potrošilo vatp organiziranja delavcev v avtomobilski industriji, da bo vaoto, ki Jo bodo imeli orgaalaatorjl nič. Poleg tega ao se bali, da preidejo Ford in drugi svtomo-bllaki tovsrnsrJI v splošno čim. sivo proti strokovno organizira-nemu delavstvu v Datroltu. stavbinakl deloval aa bali to o-fenzive. Ameriška delavska federacije prizna v začetku leta 1992» da ja aila vslsbizniss večja od aJ» na, kot je priznala v leto 1990 po junaškem bqju, ki sta ga vodila Fltzpatrick in Foster, do Je moč U. A. Steel korporaeije večja od njene. / Zdi aa, da bo morala priti flo» IJa po organiaoeUI l«o»ed avtomobilskih delavcev samih, kot se js to izvršilo pri krojaških delavcih, da aa prične i organiziranjem delavcev v avtomobil-aklh tovarnah. In u čas menda tudi več tako daleč. Med avto-mobilskimi delavci Je preeaj sevednostl, ta zavedne detsve« je pa treba zbrati skupaj, da Je izvršen prvi korak za orgaalaa-cijo. VLUXAHAMI* Judama*' ¿•nzivuji iMonvof Z UOjfl VMriM Moskva, a. febr. — Staiodav-nI trnjavski samosUn Tlhvin, e-den največjih la aajgieaovltejšlh namoatanov na svetu, ki ae Je nahajal sto milj vzhodno od Le-niagreda, ja voaraj zgorel. Goreti je začelo v poslopju, v katerem so Mil nastanjeni vojaki. Zgodovinska knjižnica ln drufe dragocene starine v samoeteau so bile rešene. Rlošter je bil aa-zidan v 10. stoletju m čaaa carja Pavla I._ . Haag. a. febr. — Mednarodne aodišče Je daaae začelo obravnavati apor med Nemčijo in Poljsko. Obravnava je Javna. NAKODNK FODPOEN* JU» ■EB I .Ali» -SC. W- »voru Rokopisi M M -PE08VETA" M74I |0w UtiMi IriMiL OUan OM. ■ ii i - tlM| II uiiiM » i'« n ■ -THE ENLtGHTENMEI Ora «i tt. Blmal* H.tl*«l lw« KmIM i —.1 ---------------i— 3<——. ICA UREDNIŠTVA. poslovanja javnih del, marv^ tudi tukaj je treba «tedlti. Za to ministrstvo je predviden kredit 436,000,000 Din, torej le manj dikcije. nfooAut AV*. cmcAûô. 1LUN6IS Washington, D. C, —- Odbor ■tavbinskih delavcev, ki ima «¡sojeveti jurisdiktične spore "ïrbinskih delavcev, prične zbo-¡Jvjti dne 8. februarja v Cincin-I gitiju, 0. Spori so: Kdo ima ptvico zarezati kanale v opeko, ¿rejnike ; ponovno zaslišanje spora med kleparskimi in železo-itavbinski delavci, kdo ima pra-fico zastavljati okna iz ptočevi-tolmačenje odloka s dne 21. februarja 1924; kdo ima pravico ustavljati umetni kamen in le drugi. Delavci se bodo prepi-rtli, gospodarji pa rogali, kajti «¿jetnikom je všeč vsak prepir med delavci, ker slabi moč delavcev. Vsak spor pomeni neslogo,, nesloga pa tlači mesto jači. GREEN PRIPOROČA PUA-VlCNOST ZA MEHIKO. Washington. D, C. — William Green, predsednik Ameriške delfske federacije, je podal izjavo, v ksteri pravi, da naj bo a-periška politika napram Mehiki prijazna in pravilna, ki naj bi priznala, da ima Mehika popolno pravico sprejemati postave proti tujezemcem* Green opozarja bi izjavo, ki jo je podal lani v »esecu juniju, ko je državni tajnik Kellogg prvikrat žugal Mehiki. Nadalje Green citira iz poro-fili Santiago Inglesiasà, tajnika f&n-ameriške delavske federacije, ki se je ravnokar vrnil z o-blika v Mehiki. To poročilo pra-i ds postave proti lastovanju lemljišča po tujezemcih niso napo) tako ostre, kot so v nekaterih državah Unije. Problemi Mehike so veliki, trdi Green. Ako hoče mehiška vl*-t služiti interesom ljudstva, te-daj mora pospeševati zakone, ki ščitijo ljudstvo. Mehika je suverena drŽava, in zategallelj tudi sama sodi o svojih zadevah. ' , , i., in i ŽILEN SNEŽNI VIKAR V NEW YORKU. - New York, tf. Y. — Tukaj in po New Jeflfeyju je divjal, silen «užni vihar, ki je ljudstvu pomočil silno trpljenje. Vihar je povzročil, da je umrlo eedem o-•eb in da je bilo na stotine Vetjih in manjših nesreč. Zunaj ii deželi je vihar pustil za sabo sled smrti in opustošenja. Tudi Boston je bil hudo za-itt. Governor Puller je odredil, k državni kapitel ostane odprt, 4i lahko v njem prenoče ljudje, : U prebivajo zunaj mesta. New Britain, Cnnn. — Vihar k tukaj podrl steno tovarn* j North & Judd Manufacturing < kompanije. Ubitih je bilo osem klavcev, enega delavca pogre- | No, več delavcev je pa hudo Poškodovanih. Stena je padla »» cesto, streha pa na delavce ta jih tako pokopala pod seboj. , DEVET DOLARJEV MEZDE NA TlDffN. Boston, Masa. — Najbolj sla- » »o plačan* delavke, ki izdelajo bombončke in sladčice. hassachutaka komisija za minimalno mezdo je določila devet 4olarjev minimalne tedenske »ezd(? za delavke, ki se uče. Po «em letu se njih mezds poviša , trinajst dolarjev. , . * * « < . DEI AVSKA KONFERENCA V INTERESU TUJEZEMCEV. ' t New YoKk^rTr. - Vellkâ «onfcrenca je aklicana za dne februarja y Central Opera Jouae proti Oewaldovi predlogi, «i zahteva registriranje in foto-pfiranje tujezemcev. To kon-r«*nco so sklicale razne delav-** strokovna organizacije. FaHMAR8KE ZADRUG« MOTI TRU8TU ZA SOL. New York, N. T. — Farmar-zadruge iz rasnih srednjih Wjedelskib držav, so se sdruži-» *a «kupno akcijo proti druŠ-k« producirajo sol, ker jlas «•Jo izplačati provizije, ki jo j^jo »vojim meŠetarjem. Aiitirajte za "Proavata"! HI74S g. uVdlaU A va. V FLORIDI SREČO SO NAPRAVILI NA SAMSULA FAt Tri)« pridelki v «nam latu KMETIJSKI PRIDtLEK ZNAŠA H/ftO NA DOBIČKA M* imK: MM *»Vl Tiste čase j« bil Anton prvak vaških fantov. Bil Jo odon sedmerih ainov ravno matere, katere edino bogaetvo ja bila kajti-mi vrtač pa sinovi. Niso bili lopi, a ponašala «a ja t njimi, kot aa la mati ponašati more. Bili •o prvaki, zmaji in strah vas YaaL Tpo pretepih jih ja zagovarja-U pred bogatimi eoaadi: Naj bodo pretepači, ne bom karala, da le tatje niso. • Kaj bodo vaši? Vaega imajo, še k jedi jih silite, pa so le pritlikavci in sa nobeno delo. Ix revščina eem jih iz-redila, a prosti eo, ničesar vam na dolgujejo, še hvalešnostl ne. Sama sem učila: Udarite, sinovi, krepko udarite, dobro merite, pasti mora nasprotnik, de na tleh lsŠečega pazite. Konec je važen del boja. Marsikateremu bojev niku je še bilo srce veselja, ko je gledal nasprotnika na tleh — misleč, da je zmagal. Nasprotnik na tleh postane lisjak. Videč, da se ne more meriti s vami, je prisiljen misliti ns zvijačo. Pod u-darcem bo padel, upajoč, da na tleh ležečemu prisaneaete. Pota jil se bo, nabral moči in ko boste najmanj pričakovali, bo po-* begnll ali vas pa napadel zahrbtno: Čimveč j i je nasprotnik, tem-bolje. Muha, ko se na l#vu napije krvi, je lahko veaela. ""Nikomur ne dovolite, da b vam etoril uslugo. Izrabil bi jo v črne namene, f Ne čakajte lakote, da napne svoja kolesa. Lešali bi in oma-hovall In gotovo bi se'kdo usmilil. Nepre»tano zalezuje in išče prilike, da bi vas poirl. Njegova radost je gledati, ko bi se mu o-magovaje približali, mu padi pred noge : Dsj Vlrobtlno! Ne prosite, ne sprejemajte ponujenih darov. V hipu k^ bi vzeli dar, niste več proiti, privezal Je vas nase. Postali sta sužnji svojega zasužnjsvslcs, prisiljeni ga lju biti. Kolik udarec za vas! Vse življenje ste obsojeni, upoštevst jega moša, mu ploskati, ga ceniti, se mu hliniti s sladkimi be-ii, sa katerimi bi pokala ko bi ga najrajši v žlici u-topfli. Vsemi, vsemi, sedi, razgrinjajo svoj prt nemaren « lepilom, da bi nanj nasedli. Izpridil ljudje se zavedajo svoje (itpčije, razumejo posA Kupili bi vas radi s keetjo, ki so jo iztrgali drugim; zalučali bi jo v lice: Nate, nahranite sel Ne vprašali bi. Imate zobe ali kje in kako šivite. Sedaj je njim vseeno. Ne vem tako. Hvaležni jim morate biti neprestano. Oni se vam sde veliki, vi sebi mali, vaša ponižnost jih je povzdignila. Bogati delajo sužnje iz revnih 1 Bogati so in veliki, nas imajo za ravne in majhne. Po očetovsko sa pribli- strašiti, vleklo se je------ - U — večno sovraštvo, bili so ki gn ------- vedni pretepi. Plačevali ao da- župnik, ko je «topfl vek za mir, za zbornice in blago- Vesele me vaši obiski, dosti »tanje d£ve se nieo menili. To rte zadajali bol mojemu srcu, skrb, zato se je ro- Vi je ljubilo mir 11. Kaj ni dovolj, da plačamo fgranov. Imate ,n5??: .vek, služimo vojaka? Kakšna i0, govorite? Poroka država bi bila, ako bi posegal um, da se ne bi jezflUtezil ? C*-vsak državljan v njene zadeve? mu bi se jesil, še vweU me, da Babilon! Zmešnjava! Vsa bi se boste začeli novo, le^ življenje. podalo. Imamo opravfla dama. Pri|el sem po *i-pojte, kolikor hočete, je dajal in gefsrods, obljube ne izdajo, kaj ih izganjal. bi * več motil. Posveti se mu, Mrpojemo, kjer ie temno, soL^Oji in pravi: Deeetak imate? mu odgovorili mladeniči in »e Gospod je molčal in dvomil. Vrže niso ganili. Naša cerkev je bUa ženin denar na mizo v zatrdib in prosto smo se gibali, molili svoje resne volje sa čaka odgo-kakor je kdo hotel. Prišli ste in LorTvozite! pravi župnik malo-taraall, sam cesar se je tismUfl. marno in ga utrujeno pogleda, pa Navalili ste breme na vso dolino, bdj proti mraku, nekdaj smo le dejali: Živijo! pa Denar je na mizi oetal, ampak je bil mir. ,, . župnik ni kriv, da je oatal. Doli- Zupniku odgovarjajo! so *e L^ Bj kriva, ko sprejme glasove, stikale glave. Gorje njim! gojene; ki jih odda. Kladivo n dar bo hotel, jih bp poklical izkrivo. Tisti je kriv, ki pozvanja! _______ ? Kdor ima enega, ma dva. Velja, udari! J' Oko se je poevetflo, zobje so se zagrizli, roka se je dvignila x sladko maščevaaje, ki ni našlo še izhoda, de od druge strani je kričal, imam, še dam, še. Zadosti, pravi sodnik. Zadostili ao pasvid, to pot ao se lepo obnašali, ne bom odpiral ječe. Proati ao! ' Ubogi aodnik, ao govorili zunaj ljudje, ko so slišali, kako prisegajo sinovi, si podajajo desnice. Gorje! Potil se boš, ko te dobimo v sredo. Ti bi nas sodil. Nikdar nisi bil v naši vasi, nikdar pod našo streho. Kako nas moreš soditi? Požrimo gai so klicali, potem nas lahko sodi. - Slišal sem klice, vriske in pasmi. Iz daljne minulosti sa vra- Znamenje (Jaa. 31-1926) pomeni, da vaaš je naročnina potekla ta dan. Ponovite j0 pravočasna, da vam listo ne 1 aaUvimolrJdko Usta ne prej. I je mogoče vstavljen, keritibflptočan. Akojevti list plačan in ga ne prejmete, je mogoče vstavljen vsled naslova, pišite nam dopisnico in navedite! stari in novi naslov. Naši zastopniki so VBidru-! štveni tajniki in drugi za-. stopnOd, pri katarih lahke 1 plačate naročnino. Naročnina za celo leto je I $5.00 in za pol leta pa $2.50. dani S. N. P. J. doplačajo čajo. Vidim prijatelje, ki so me I za pol leta $1.90 in za celo učili pesmi; vas, iz katere so se1« -dvignili megli obrazi, ki jih ni več, vse razločneje kot takrat, sato Je — grobov. Dečki so slišali šepet jih je strah in groza, so se in pričakovali greznitve. padali so župnik je imel ušesa, oči, vest, VZ€l srce, razum in moč. Imel je, am-vili pftk ni bilo njegovo. Ni bilo nje-po-| govo, ker ni imel v oblasti. Bo- ________________________ liki Uražnik je vladal v njem in on por-nlke potrpežljivo presede v spovodnicah sele ura, pri čemur si človek ne more kaj, koi jih primerja s pajki. Obveznost do spovedi prične s sedmim ie-tom za vsakega člana cerkve enako, obvezni! je 411 ne veate, daonečaMateza-za duhovščino in lajike, celo za papeža, ki toia kone, dajate slab vzgled? jim je v to svrho priprostega in neškodljivega fraCnči- ostto natolceval sodnik, škana. Teorija sloni na tem, ¿a apoved je Ob- tjčenl smo bili udariti. Slabiči vezna tedaj, ko Je možnost v človeku ie raz- osikjajo na enem mestu. Sveti vita, da stori greh. In cerkev ^Smatra že otroka modrijani! Nečast dežele ste, ki pri sedmih letih zmožnega, da z grehom sa- vam daje kruha! Ali ne veste, da alušl večno pogubljenje. Ni treba še razpiav- z nadaljevanjem vaših dejanj se Uetl, kako nesmiselna farsa je spoved za otro- pomikate proti vislicam? Ze stoka sedmih ali oamlh let. K nam so vodili otroke |jite pod njimi, aaravnost iz šola vsake tri mesece, ko so jih učitelji skrbno pripravili sa to. Ampak težko PRODA SE dobroidoča grocerijslca prodajalna v prijaznem kraju. Vsa oprema je v dobrem stanju. Proda se zelo po ceni. Vprašajte na: 19S4-S. Kacine Ave., Chicago, IH. leto $3.80. I^H^H Za mesto Chicago in CI-j cero za leto $6.50, pol letal $325, za flane $5^0. Za Evropo stane zapolfel U $4.00, za vse leto pa $8.(g Tednik' stane za $1.70. Člani doplačajo samej 50c za poštnino. Naročnino lahko tudi mi pošljete na naslov: UPRAVNBSTVO "PROSVETAj 2657 S. Lawndale Ave. [3^ ; CHICAGO, ILL. DA SKUHAŠ DOBRO m VO, PISJ PO NASE | PRODUKTE. Imamo v «alogi slad, hmslj, sladka In vas droga potrebščina. Potkudta in as prapričajta, da j« dom« pri aa« kuhani vedna, ls asjboUšl in Bab» nejU. riJam, eladššičariem ta V srn* j^lmnlm ^iBttO primeren po* veljOi naročilih. Pišite 90 lah aa: FRANK OGLAR, 6401 Superior Avenu«. Clavalsad. » K Agitirajte za "Prosveto"! sa „. _______ se je med desetimi otroci našel samo eden, ki bi vaaj malo pojmoval o lastnosti odveze. Malo otrok je sposobnih, da bi ae naučili vaaj materi Jalno vsebino spovedi. Na najbolj nečuven način pri spovedi zmešajo vse molitve in v splošnem otroci hočejo še prej odbežati od športnice, kot so prejeli odvezo. Način spovedi je opisan v vsakem rimsko-katollftkem molitveniku. Spokornik prvo kleči deaet ali petnajst minut v cerkvi in s pomočjo pedrobnega premišljevanja grehov Iz svoje knjige preštudira, katere preatopke je Izvršil od svojo zadnjo apovedi. Nato stopi v spovednico in vpraša duhovnika sa blagoslov. Pri tem pove, kdaj je bil zadnjič pri apovedi, tako da duhovnik lahko uatvarl sodbo o vernikov 1 greš-nosti. Spovedovanec nato navaja svoje grehe, kaki so bili, koliko Jih Je storil, kake so bile okoliščine in če spovednik ni zadovoljen, ga vprsftuje dalje o podrobnostih. Končno ga od spovednlce odslovi s odvezo, a prej še naloži pokoro, ko v molitvi apokomik izjavi, da sa kesa svojih grehov. Kesanje je po katoliški doktrini potrebno v ceremoniji. Ponavljanje, molitvic je popolnoma brezuspešno, ako katoličan na aklene poboljšati ee. To pokasuje, da cerkev sama nima mehanične moči pri spovedi, toda v praksi pa je teko, da ee katoličan akll-oujs na tako cerkveno moč, da mu da odVezo. pe če ee kesa grehov in če se poboljša ali ne. Za odveso ni nikoli sprejet denar. Potovale! po katoliških državah Evrope pripovedujejo o raznih cenah za raalične. odveze, kar pa' Je br«z podlage. (PiaatelJ je piaal tako v prvi isdaji tega spisa, pri tretji isdaji pa ja dodal sledeče: Od tistega Čaaa pa aem is verodoatoj-nih virov obveščen, da je po kanadskih katoliških oerkvah uvedena tudi cena na odpuščanje grobov. O tej ceni pripovedujejo, da ni odvaaa. temveč je aamo nekaka sedoatitev sa razne grehe, sa katere bi ee grešnik moral peči v vfcah. To ja torej odpuetek. Katoličan namreč varuje, da čeprav dobi odveso. da ae mu ni treba bati pekla, viel nad nJim še vedno atrah pred kasni jo v vicah.) ___ (Dalj. rrikPdaj«.) ____ Sinovi so bili zbrani in niso zgubili zavesti. Kmet jih obtoži v imenu vseh: Polne vozove so nam prevračali, rušili ograje, pozno v nočeh so nas strašili z ognjem in povodnijo. V najhujših nevihtah smo tekali v nočnih srajcah po vasi, plezali na strehe in drevja. V sam v^ški zvonik so šil ustavit uro, snemat zvonove. Pa sadje nam obero. Je res? je vprašal sodnik. J 'Tako jel odgovore sinovi premožnih, a za vsako dejanje smo mi krivi. Vi ste bili! zarjovi eden sinov. Vi, vil Zgodovinska apoaslaaka S. N. P. J. knjiga "AMERIŠKI SLOVENCI" Knjiga je ilustrovsna z nad 200 slikami, obsega 682 strani, je krasno trdo vezaaa v plavih platnicah in ima zlate črke besedilo na hrbtu, ter krasen zlat znak 8. N. P. J. na sprednji platnici, flobratja ta sestre S. N. P. J., ter drugi rojaki, knjiga ja prvovrstno delo in na finem Qtar English papirju tiskana. Naročite takoj f Cena je $5.00 a poštnino vred. Naročnino pošljite na upravniitvo Proeveta, 2667 So. Lawndale ave., Chicago, D). ' " ■ ' I ■■!■ ....... Naročite lahko tudi ZAPISNIK 8. REDNE KONVENCIJE SNPJ., mehko vezan, cena 50c je vedno prijaznejši osebam, ki imajo denar vložen na banki sli na prvi vknjižbi (mortgage). Denar vzbuja zaupanje, prinaša zadovoljstvo in ustvarja blsge* stanje ter je pričetek napredka. Navada marljivosti bo napravila svet prijaznejšim tudi za Vss. Vložite svoje prihranke v varno banko KASPAR AMERICAN STATE BANK 1900 BIu« lalaad Avenue, vogal 1% ulice, Odtaf, Ob"* PRODAJAMO PRVE HIPOTEKE IN HIPOTEČNE BONDE