10 številka.
V Trstu, v soboto 4. februvarja 1888.
Tečaj XIII.
„E D IH O S T"
izhaja dvakrat na teden, vsako iredo in Bofcoto ob 1. uri popoludne.
„Edinost" stane:
za v»e leto H. — ; izven Avst. 9,— gl. 7.a polu leta „ 3.—; „ „ 4.30 „ za četrt leta „ 1.50; „ „ 2.2'» „ Posamične Številke se dobivajo v prodajal nicali tobaka v Trstu po «» nov.,
v Gorici in v Ajdovićini po «» nov. Na narocbe "brez priložene naročnine se upravništvo ne ozira.
EDINOST
Vsi dojfni «e pošiljajo uredništva v ulici Torregte »t. 12. Vanko pismo mora biti frankovano, ker nefrankovana se ne sprejemajo. Kokopisi se ne vračajo.
Oglasi in oznanila se raeune po 7 nov. vrstica v petitu; zn naslove z debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor bi ga obsedlo navadnih vrstic.
Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd.
se račune po pogodbi,
Naročnino, reklamacije in insorato prejema upravnistvo v ulici Torrente 12. Odprte reklamacije ho prosto poštnine.
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
»V adinoiti J« noSt*
Slovani v Trstu nekdaj in denes.
XII.
Tržačanom se pred nekaterimi stoletji alovanščina ni gnusila, kakor jim preseda zdaj, da jim preide slast dojedij, ako ču-jejo slovansko glasove. To je gola italijanska strast. Nekdaj ni bilo protislovanske strasti v Trstu, kajti upotrebljevali so celo hišni gospodarji južno-alovansko pismo: gl agolico, da so ž njo zaznamovali, čegav je dom, kdaj je bil zgrajen itd. Potrpni čitatelj dobi v ulici imenovanoj „muda vec-<shia" tako hišo, ki je bila carinama ali mitnica (dogana) do 1754. 1. Takoj nad glavnimi vrati je temen n a d p i a, o katerem se je doslej le malo govorilo. Itali janski zgodovinarji so se mu ugibali, če tudi je mnogo važnejši nego li vprašanje, nam je li pisati Prosek ali Prosecco, ki bi) menda ne dti izvajati iz vlaškoga pridevnika „seeco", ki pomenja v našem jeziku: suho. Ta nadpis je za nas posebno zanimljiv zategadelj, ker vidiš v njem celo vrsto posamičnih glagolskih črk, o katerih pa ni dognati, kaj pomenijo. Čemu omenjaui ta nadpis ? Ker se nam zdi jako imeniten, kajti dokazuje nam, da je bila glagolica tudi Tržačanom znana. V drugej vrsti so nekatere teh črk svojega posebnega,, ne obče navadnega lica ter tu in tam od obrsico izprane, zaradi česar so delale nekaterim uže mnogo preglavice, a vender niso nič dognali. Upamo, da se enkrat komu posreči razjasniti to temoto. D,t bodo laže raztolmačiti to nejasnost, hočem tukaj ob kratkem povedati nekoliko dotične zgodovine.
Hišo je postavil 1448. 1. Peter de Monticulis zvan Cancelliere, ker jo večkrat opravljal to službo v tržaškej magistraturi. Leta 1335. navaja povestnica nečega Ivana de Monticulis, vikarja oglejskega patrijarha Petranda. Potem se do 1411. 1. nikjer no govori o tem priimku. Peter de Monticulis iz Sasuole v Maden-skem okrožji je bil maja meseca 1420. 1. imenovati mestnim „cancellierjem" v Trstu in služil do 1425.; potlej so ga 1420. in 1428. lota zopet izbrali. Imel je sedmoro otrok: tri sine in štiri hčere. Sosebno Fran in Krištof sta delala svojej rodbini veliko čast, ker Kta opravljala znatni službi. Krištof jo bil 1405. 1. v Trstu „cancelliere
del comune", a 14. avgusta 1469. jo bil usmrčon v bitki pri Trstu. Zli ljudje so bili potem njega poslopje zelo opustošili. Ubiti Krištof je ostavil dva sina; Ivana Krstnika in Petra, ki sta si ohranila pridevek: dei Cancellieri. In baš ta dva sina „Christophori Cancellarii fi-lii" sta popravila omenj en o zgrado in uzidala oni skrivnostni kamen nad uhodom. Zamrli so „Cancellieri" 1556. in od tedaj je to zidanje svojina Contijeva.
Neznatna knjižica nCos' era Triesto"? natisnena v Trstu 1848. 1. govoreča o tržaških razmerah 1. 1650 pravi: la lingua di questi abitanti e furlana corrotta, e v i »ono molti che usano la lingua slava (jezik trž. stanovnikov je pokvarjena furlanščinain premnogo jihupotreb-Ija in govori jezik slovanski.)
Še celo beneška republika je objavljala zakone za Istro itd. v slovenskem jeziku. H. vit. Guttenberg je pisal v neke nemške novino sestavek „Der Karat und seine forstlichen Verhiiltniaae" (Kras in njegove gozdne razmere), v katerem govori tudi o starejšem logarskem zakonarstvu ter omenja gozdne naredbe s 16. decembra 1777. in „dodatka s 23. aprila 1778 " v italijanskem in slovenskem jeziku.
Vidimo zatorej iz vsega tega, da so Italijani imeli časi Slovane v večjih čislih in da so jim pripoznavali večjih pravic, nego li jim pripoznavajo denes njih pritlični nasledniki.
(Dalje prihodnjič).
PODLISTEK. 0 človeških dolžnostih.
I tal. spis.l Silvij P e 11 i c o, pral. Jos. K—«. XI.
O spoštovanji starcev in prednikov.
(Dalje.)
Isti Atenci, ki so so z njim tako nesramno norčevali, morali so pripoznati prednost svojim plemenitim sovrstnikom, kajti vrlim mladeničem so ploskali od vseh stranij. Starček do solz ginen zavpije: „Atenci poznajo blage čine, Spar-tanci pa jih izvršujejo".
Aleksander Macedonski — i tu ga rad nazivam Vclicega — znal se je tudi ponižati pred starostijo, akoprav bi ga bila sreča leliko prevzela. Veliko snega jo nekdaj ustavilo njegovo vojsko na poti; dal je zakuriti ogenj ter se na kraljev
Lex Liechtenstein.
„Zakon
z dnć.........
po katerem se določijo načela vzgojo in pouka v ljudskih šolah. (Državna šolska postava.)
V soglasji z obema zbornicama dr žavnega zbora ukazujem nastopno: Člen I.
Načela vzgojo in pouka v ljudskih šolah so ta-le:
§ 1. Naloga ljudski šoli je, sč stariši in namesto starišev otroke vzgajati po nau kih njihove vero ter jo v njih in za živ-
jo razsrdil nad mladeničem, o katerem so mu povedali zločin. Dogodilo se jo, da ga je Brečal na cesti v trenotku, ko je isti pridrževal starega kapucina, in do dobrega ošteval neko poglavce, ki so ga bili po-pahnoli. Parini jih počne tudi sam oštevati, koneČno pa objame mladeniča rekoč: So pred kratkim sem mislil, da si hudoben; zdaj pa, ko vidim kako spoštuješ starost, prepričan sem, da si lohko kro-poaton."
Mnogo bolj pa moramo »poštovati one stare, ki so prenašali naše otroške in mla-deniške sitnosti, kateri so se po moči trudili, da so nam vzgojili um in srce. Oprostimo jim njih nedostatnosti in visoko cenimo njili skrbi: naša ljubezen bodi jim sladka nagrada za njihovo neprestano ljubeznivost. Ne! nikoli ni dosta plačan oni, ki so trudi z vzgojo mladine, s kruhom, ki mu pripada po pravici. Očetovo in materine skrbi so neprecenljive in plemenit jo, kdor jih svestno povračuje, kajti one
skoj stolici sedeč grel. Med borilci za- ga uče ljubiti in mu dajo pravo do lju gleda starega vojaka, ki se trese od mra- 1 * 1 " za; priskoči k njemu ter dvigne tresočega so starca na svojo stolico z onimi rokami, ki so porušile Darijevo državo.
„Ni večje zlobnosti — trdil je imenitni pedagog Parini — nego brezsram-nost do starosti, do ženske in nesrečo". Parini pa jo užival zaradi tega veliko spoštovanje v svojih učencih, da jih je
bežni drugih
Spoštujmo tedaj vse Bvojo predstojnike in višjo bas zato, ker so predstojniki. Spoštujmo tudi spomin vseh onih, ki imajo zasluge za domovino ali človoštvo; sveti naj nam bodo njihovi spisi, njihove sliko, njihovi grobovi.
Skušnjava naj nas ne moti, da bi zaničevali svojo pradedo, lcedar premišlja
vedno učil »poštovati starost. Nekdaj Beremo zaostale okrutosti proteklih stoletij,
ljenje potrebnem začetnem znanji ter zveaenosti poučevati in izobraževati.
Potrebni predmeti pouka v ljudskih šol ^ao tedaj;
a)	veroznanstvo,
b)	branje,
c)	pisanje,
d)	računanje,
e)	slovnica se apisjem in
f)	petje.
Pouk v branji je tako nravnati, da se ž njim vred poda otrokom s pomočjo izdatnih nazornih pripomočkov za nje najznamenitejše iz zgodovine in zemljcpisja, iz prirodopisja in naravoslovja.
§ 2. Ljudske šole so ali javne ali zasebne.
Javno so one, katero se vzdržujejo z javnimi sredstvi.
Vse na drug način vzdržavane ljudske šole so zasebne šole.
One so javnim ljudskim šolam popolnoma vzporediti in zato javno ljudske šole lahko nadomeščajo ali njih mesto zavzemajo, da le spolnujejo, kar terjajo postave glede javnih ljudskih šol.
Javno ljudske šole so vsakemu pristopne.
§ 3. Ljudska šola obstoji iz dveh oddelkov :
Prvi oddelek jo začetna šola, ki trpi šest let s pet dni pouka na teden.
Drugi oddelek obstoji:
a)	iz meščanske šole,
b)	iz obrtnijsko strokovno šole,
c)	iz kmetijske strokovne šole in
d)	iz nadaljevalne in ponavljalne Sole.
§ 4. Vsi izobražljivi in telesno zdravi
otroci dolžni so obiskavati začetno šolo.
Če iz te ne prestopijo r;a kako srednjo, meščansko, obrtnijsko šolo, obiskavati morajo po končani začetni šoli še nadn-ljevalno in ponavljalno šolo.
Ljudsko šolo obiskavati niso dolžni oni šoli podvrženi otroci, ki se doma primerno poučujejo.
§ 5. Stariši ali njih namestniki ne smejo puščati svojih otrok ali varavancev brez vzgoje in pouka, ki je postavno predpisan za ljudske šole.
Niso pa dolžni pošiljati je v šolo, v katerej so vzgoja in pouk no vjemata z nauki njih vere.
§ 6. Skrb, vodstvo in nadzorstvo nad veroukom in verskimi vajami na ljudskih šolah in učiteljskih izobraževališčih pripada cerkvi, oziroma pristojni verski družbi.
kedar obžalujemo, da so sedanja zla na-stopki srrastij iz prošlosti. Hodimo blagi in mili z njimi v svojih obsodbah. Počeli so morda vojno, katero še aedaj obžalujemo: ali pa jih no opravičuje morebiti sila ali pregrešne obmane, o katerih no moremo pravično soditi zaradi njih daljne prošlosti? Pozvali so tudi mnogokrat tujce v posredovanje, ki je bilo usode polno; ali jih je morda na to nagnala potreba ali opravičeno pričakovanje? Dali so nam ustave, katere nam ne ugajajo; morebiti so takrat ugajale? Morebiti je bilo to najbolje, kar je mogla storiti človeška modrost v tedanjih družtvenih razmerah?
Ocena o pradedih mora biti jasna, nikakor pa no surova; ne sme obrekovati in psovati onih, ki no morejo več vstati iz grobov in nam zaklicati: — „uzrok našemu delovanju, o potomci, bil je ta-le"! — Slaven je izrek starega Katona: „Težko je pojasniti potomcem prihodnjih stoletij to, kar opravičuje našo življenje".
XII.
O bratovskoj ljubezni.
Brate imaš in sestre. Skrbi neutrudno, da klije v vsej podpolnosti ljubezen, katero si dolžan svojim vrstnikom. Ljubi najprvo starise, potem vso one, katere vežo s teboj najožje prijateljstvo: ono namreč, s katerimi imaš skupno roditelje. V obitelji so moraš naučiti gojiti božan-t sko znanost ljubezni.
Zajedno ima pa corkev, oziroma pristojna verska družba, zbog vzgojilne naloge šolo sonadzorstvo nad vso šolo.
Oaobatvo za vodstvo in nadzorstvo ljudskih šol in učiteljskih izobraževališč ter učni črteži morajo se tako uravnati, da more cerkev, oziroma verska družba, svojo Bonadzoratveno nalogo uspešno izvrševati.
§ 7. Država izvršuje najviše vodstvo in nadzorstvo nad vzgojo in poukom ljudskih šol po naučnem ministerstvu.
§ 8. Učiteljstvo (učiteljsko službo) na ljudskih šolah in učiteljskih izobraževališčih dobiti more enakomerno vsak avstrijski državljan, ki jo glede nravnega življenja neomadeževnn, ki je isto vere z otroki, katere mu je vzgajati in poučevati, in ki pri službah na javnih šolah vrhu tega dokaže se pedagogično (vzgojilno) učiteljsko sposobnost po obstoječih zakonitih določbah, oziroma za poučevanje v katoliškem verouku tudi potrebno višepas-tirsko poslanje (missio canonica.)
§ 9. Učitelji in učiteljice za ljudske šole izobražujejo so v učiteljskih izobraževališčih. ki morajo biti po spolu gojen-čev ločena.
Člen II.
Razven teh načel (§ 1. do všteto 9.) pridržana so deželnemu zakonodajalstvu vsa zakonita določila:
a)	glede ustanovljenja, ohranjenja, urav-nanja vodstva in nadzorstva javnih ljudskih šol in učiteljskih izobraževa-lišč, kakor tudi gledč uredbo njih inter-konfesijonalnih (medverskih) razmer;
b)	gledo uravnanja pravnih razmer učiteljskega osobja;
c)	glede določitve vseh za ljudsko šolstvo, torej tudi za verouk, potrebnih troškov, in načina, kako naj so troš-ki zmagujejo;
d)	glede določb o zasebnih ljudskih šolah in o zasebnih učiteljskih izobraževališčih.
Člen III.
S tem zakonom ne spremeni se z Najvišim odlokom z dne 25. junija 1807. potrjena uredba (regulativ), tičoča se osnove deželnega šolskega sveta za kraljevino Galicijo in Vladimirijo (Lodomorijo) ter velevojvodino Krakovsko.
Uredba ta (regulativ) spremeniti so more samo po sklepu pristojnega deželnega šolskega sveta.
Kako prijetna je vender ta-le misel: „otroci smo iste matere"! Kolika jo radost, da najdemo prišedši na svet takoj stvor-jenja, katera moramo posebno ljubiti! Sokrvnost in Bličnost navad med brati in sestrami naravno rodi veliko sočutje, katero more razrušiti edino ostudni egojizem.
Ako hočeš tedaj biti dober brat, varuj ae egojizma: ukrepaj vsak dan, da bodeš z brati in sestrami blagodušen. Vsak brat in sestra nai pazi, da bo ti njegove koristi baš tako drago, kakor tvoje. Pogreši li kdo, ne oproščaj mu kakor komu drugemu, temveč bolj. Itaduj so njihovim krepostim, posnemaj je, povzdiguj je z lastnim vzgledom. Delaj tako, da si bodo šteli v srečo, da si jim brat.
Brezbrojni so nagibi milega priznavanja, blagosrčnih želja, ljubeznivega strahu, kateri vsi vzbujajo bratovsko ljubezen.
O teh pa treba često razmišljevati, da no zbeže neopaženi. Moramo si zapove-dati, da jih bodemo slušali, kajti nežnih čutov si ne osvojujemo brez trdne volje. Kakor no more biti izvrsten pesnik ali slikar, kdor se ne uči, tako ne moreš razumeti bratovsko ljubezni, no nobenega plemenitega čuta brez trdno volje.
Domača pouzdanost te ne moti, da ne bi bil prijazen in udvoren z brati.
(Daljo prih.)
Člen IV.
Pričujoči zakon 9topi v veljavo, v kolikor so za njegovo izpeljavo potrebni novi deželni šolski zakoni, zajedno s temi, v vseh drugih določbah pa s početkom prihodnjega šolskega leta, ko se je bil ta zakon razglasil.
Člen V.
Ko stopi ta zakon v veljavnost, razveljavijo se vsi predmetov tega zakona tičoči se dosedanji državni zakoni in odloki, v kolikor jih on nadomešča.
Člen VI.
Ta zakon izvršiti in izdati potrebne prehodne določbe naroči so ministru za uk in bogočastje.14
V verskem oziru hoče vsaj deloma ustreči postavni načrt, ki ga je knez Alojzij Liechtenstein te dni predložil državnemu zboru. A kdo nam pomore do narodne šole? Mi sodimo, da so zdaj našim poslancem ponuja prilika, da ukrenejo in doženo, kar se jim ni posrečilo v osmih letih TaaflFejeve vlade. Ako se jim posreči spraviti vinovo postavo nekaj jasnih do-ločeb kar se tiče veljave narodnega jezika v ljudskej šoli, iz vestno dosežejo s tem več, nego da nam pridobe najlepšo železnico, po katerej bi se ljudje in blago zastonj vozili ali s prav nizko voznino. Narodna šola je conditio sine qua non našega narodnega obstanka, kajti šola mora biti v prvej vrsti narodna. Ako bi bilo na nas, dali bi dotiČnemu paragrafu nastopno jasnejšo obliko:
„Materin jezik otrok je tudi učni jezik v ljudskih šolah, bodisi v javnih ali zasebnih. Narodne zasebne šole ne smejo sprejemati otrok, ki ne umejo učnega jezika, javne pa le tedaj, ako otrok v tistem kraji nema druge šole v svojem jeziku. Da je pa le 40 za šolo godnih otrok ene narodnosti v kakšem kraji, treba je zanje napraviti posebno šolo v njih jeziku.
Ako želi katera občina, da se v nje-nej šoli poučujo tudi drugi deželni jezik, more se jej to dovoliti, pa le za otroke, ki so dovršili uže tri šolska leta in znajo v svojem materinem jeziku uže dobro brati in pisati. Ni kdar p a ne sme drugi deželni jezik postati poučni jezik, temveč samo učni predmet, razven katerega se morajo vsi ostali predmeti do konca šolske dolžnosti poučevati v materinem jeziku.
Zasebnim narodnim šolskim družtvom ni dovoljeno sprejemati v svoje otroško vrte otrok tujih narodnostij, ki ne umejo poučnega jezika. Voditelji takih zasebnih učnih zavodov, ki take otroke sprejemajo, pa tudi stariši, ki jim izročajo svoje otroke v vzgojo, kaznujo se z denarno giobo do 100 gld. ali pa tudi se zaporom do jed-nega meseca."
Morebiti poreče kdo, da bi bila taka določba preostra in da se starišem ne sme kratiti pravice, da vzgajajo svoje otroke, kakor hočejo in žele. Na to pa lehko odgovorimo, da oča nema brezpogojne pravice do svojih otrok; ne sme jih ubijati, a tudi ne telesno kvariti. Ako odseče oča svojemu otroku roko ali nogo, kaznuje se; ako ga uči krasti in pleniti (ropati), kaznovan je. Zakaj bi se zatorej ne smel kaznovati, ako svojega otroka duševno liabi, ako slovenski oča pošilja otroka v nemško šulferajnsko šolo, kjer slovenščino zabi, nemškemu jeziku se pa ne uči; samo pamet se mu zmeša, ker no razume pouka, da pride naposled iz šole kakor pravi trap ali bebec!
In če si država po pravici osvaja nekako pravico do otrok, ker zahteva, da se morajo lepo moralno in vednostno vzgajati, ali nema tudi ves narod nekakšne pravice do svojih otrok? Ne posamičnim osebam, temveč narodom so zagotovljene pravice v čl. 19. drž. osn. postav; če pa imajo narodi to pravico, imajo izvestno tudi nekaka prava do otrok svoj« narodnosti. Cisto jasna je zatorej pravica vsega naroda do narodnih šol, in kdor so tej pravici upira in po robu postavlja s tem, da pošilja svoje otroke v potujčevalno učilnico, vreden je kazni ali pa se mora razveljaviti čl. 19. drž. osnovnih zakonov!
Iz deželnih zborov.
GoriSki deželni zbor.
(XII. seja 11. januvarja 1888.)
Potvrdi se zapisnik poprejšnje seje. Edina nova peticija županstva v Joanizu za denarno podporo v korist javnim podjetjem izroči se dež. odboru, da jo predloži vis. vladi dodatno k drugim prošnjam za olajšanje revščine.
Poslanec vitez Pajer poroča v imenu dež. odbora o načrtu poslanca barona Ritter-ja, predsednika goriške trgovske in obrtnijske zbornice, kako naj bi se priskrbeli naši Furlaniji, kjer hirajo posestva in obrtnije, novi viri dohodkov. — Za razpravo tega načrta izvoli se poseben odsek 7 udov. Izvoljeni so poslanci Ritter (predsednik) dr. Maurovich, dr. Venuti, dr. Pajer, Kocjančič, Ivančič, in dr. Gregorčič.
Po predlogu finančnega odseka (poročevalec dr. Verzegna8si) potrdi se računski sklep zemljiščno-odveznega zaloga za leto 1886 in proračun istega zaloga za 1. 1887.
Za stroške zemljisno-odveznega zaloga v upravnem letu 1888. je določen znesek 91.184 gld. Dohodkov jo ustanovljenih tudi toliko.
Da se pokrijejo dotične obresti, pre-udarjene za 1. 1888, katore ima plačati dežela in tudi znesek, ki ga ima ona poravnati na odbitek ugotovljenega svojega dolga v skupnem znesku 64.050 gld.; S-erjal se bo priklad po 9% na skupno vsoto vseh izravnih državnih davkov.
Poslanec Venuti poroča za pravni odsek o Ivančičevem predlogu zastran revizije deželnih cestnih postav. Vsprejme se nastopni predlog: Naročuje so deželnemu odboru, naj natančno pregleda in pretrese cestni postavi od 29. aprila 1864 in 24. novembra 18G8 in naj na podlagi dosedanjih pozvedcb in poskušenj predlaga v prihodnji sesiji, kako se imati prena-rediti in dopolniti, da bodeti ugajali dotičnim potrebam.
Poslanec Ivančič čita obširno poročilo peticijskega odseka o prošnji Kobariškega in Krejskega županstva podani v namen, da bi se predplača 8450 gld., katero dol-žujejo tamkajšnji posestniki državnemu e-rarju za izmočirenje doline mej Kobaridom in Starimselom, porabila za končanje tega dela, oziroma tudi za uravnavo hudournika Sijaka, in po odsekovem predlogu sklene zbor soglasno, da ima deželni odbor to prošnjo prav gorko preporočati visokej vladi.
(XIII. in zadnja seja 14. januvarja 1888.)
Ko se odobri zapisnik poprejšnjeseje, naznani predsednik, da so občino Oglej, Campolongo, Fiumicello, Gradiška, Ruda, Topoljan, Versa, Villa Visentina in Marjan s posebnimi telegrami izjavilo svoje soglasje s predlogi trgovske in obrtnijske zbornice Goriške zastran grajenja lokalnih železnic po Furlaniji.
Po prestopu na dnevni red poroča poslanec Maurovich v imenu finančnega odseka o deželnem posojilu 30.000 gld., s katerim se imajo poravnati pogojeni roki deželne predplačno podpore, ki jo ima dobiti v določenih dobah stavbeni zalog podjetja za namakanje Tržiške rovani (Agro di Molfacone) in poplačati nekatere dolgove. Posojilo se dovoli brez ugovora po predlogih deželnega odbora.
Poročevalec šolskega odseka dr. Ver-zegnassi čita poročilo deželnega šolskega svetovalstva zastran upeljave nemščine kot obligatnega predmeta v javne ljudske šole na Goriškem in predlaga, naj sklene zbor:
1.	Deželni zbor Goriško-Gradiški pod varstvom člena 19. državno temeljne postave 21. decembra 1867 Stv. 142 drž. zak., § 6. občne šolske postave 1869 št. 62 drž. zak. in dodatno postave 2. maja 1882 štv, 53 drž. zak,, in v po-trjenje tega, kar je sporočil deželni odbor vid. c. kr. namestniji dne 30. julija 1875 št. 2629, pa v izvršitev resolucije sprejete v XII. seji 4. zasedanja, 3. dobe, obžaluje predlog podan v seji c. kr. dež. šolskega svetovalstva dne 14. decembra 1887, da se ima poučevati nemščina kot obliga-ten predmet v vseh ljudskih šolah pokne-žene grofijo Goriško-Gradiške in protestuje proti dotičnemu — kot nepostavnemu sklepu deželnega šolskega svetovalstva.
2.	Naročuje se dež, odboru, naj sporoči ta protest vis. c. kr. ministerstvu za bogočastje in uk, zanašaje se, da bo ono zabranilo izvršitev tega sklepa.
Vladni zastopnik baron Rechbach o-meni, da predlog zastran upeljavo nem* ščine kot obligatnega predmeta v ljudske šole naše dežele ni bil podan kot nezavi-sen predlog, ampak v teku razprave o podelitvi nagrad učiteljem tistih ljudskih šol, v katerih se je poučevala nemščina in da deželni svet ni nameraval b6 svojim sklepom žaliti obstoječo postave, ampak da je postopal o tej zadevi le se stališča občne koristi. On mora torej zavračati očitanje nepostavnega ravnanja.
Po nekaterih ugovorih poročevalca, kateri pravi, da je nepostavno ravnanje dež. šol. svota v odsekovem poročilu jasno
dokazano, se glasuje in vsprejmo se soglasno odsekovi predlogi.
(Konec prih.)
Politični pregled.
Notranje dežele.
Generalna debata o sladornem davku jo v državnem zboru zvršena in prešlo se je na podrobno razpravo te postave. Ta debata je bila vrlo zanimljiva, kajti pokazalo se je o tej priliki, da tudi levičarjem ni bilo samo do opozicije, temveč da se živo zanimajo za gospodarski napredek in blagostanje poljedelcev in tovarnikov (fa-brikantov). V tej debati je nastopilo mnogo izvrstnih govornikov z desnice in levice, iz katerih govorov se vidi, da so se resno bavili se splošnimi in podrobnimi gospo-darako-političnimi vprašanji. Spomina vredno je tudi to, da so levičarji sami pobijali naj-odličnejŠega pristaša in vodjo svoje stranke, poslanca Plenerja, ki je predlagal, naj se sladorni davek uravna tako, da bodo premije, katere bi po novej postavi morali plačevati tovarniki od onega sladorja, kateri bodo izvaževali v inozemstvo, vedno manjše, in da naposled podpolnoma odpadejo. Ta predlog so desničarji in levičarji zavrgli ter sprejeli vladni predlog. Sprejeta je tudi postava, zadevajoča izredne strelne vaje vojaške reaerve in deželnih bram-bovcev.
Te vaje so potrebne, da se vojaki uvežbajo z novimi puškami repetirkami in štejejo mej navadne orožne vaje, h katerim so klicani reservisti vsako drugo leto. Postava izgubi svojo moč, kadar bode vsa vojska uvežbana z novimi puškami. Sprejet je bil tudi zakon, da se dobrodelne ustanove v proslavo cesarjeve 40 letnice oproste vseh pristojbin. O tej priliki sta poslanca Wrabetz in Kronawetter izrazila zelo umestno željo, da bi se država sploh ednakim ustanovam nasproti odrekla vsa-kej pristojbini. Mladočehi, katerih je sedaj sedem v državnem zboru, odločili so se podpolno od „češkega kluba" ter ustanovili „klub čeških neodvisnih po slance v,w kateremu je predsednik, dr. Engel. To je Staročehe silno razburilo; njih glasila napadajo Mladočehe, češ, da so prenesli prepir celo v, državni zbor, kjer se češki poslanci uže tako težko branijo sovražnim napadom od vseh stranij. Pravijo nadalje, da Mladočehom ni več na misli narodova blaginja in kori«t, da bodo marveč samo kritikovali staročeško stranko in iz državnega zbora bunili uže tako silno zbegano občinstvo češko.
Ogerskemu državnemu zboru je predložil ministerski predsednik Tisza načrt postave o carini žganih pijač in spi-ritnem davku in načrt postave o promeni obdačenja varenja piva. Oba načrta sta izročena finančnemu odseku.
Hrvatska deželna vlada je dovolila glavnemu mestu Zagrebu vzeti na posodo 1,800.000 gold. da sezida vojašnice, šole in izvede kanalizacijo v mestu. Mesto je zahtevalo, da mu dovoli vzeti 4 milijone na posodo, kajti dobilo bi to posojilo pod jako ugodnimi pogoji in bi bilo moglo izvršiti mnogo za mesto velevažnih in nujnih načrtov. Vlada pa, ki bi, kakor je vsemu svetu znano, vse zavedne Hrvate in vse narodne zastope rada požrla, prepovedala je to posojilo. Mesto se je hotelo na to pritožiti kralju; vlada je sicer rekura pre-strigla, a zbala se ga je vender in jo sedaj mestu dovolila gori omenjeno posojilo, S tem da ni dovolila posojila 4 milijonov prečrtala je magistratu račune in znatno oškodila glavno mesto Zagreb. S takim re<4 turškim gospodarstvom si madžaronska vlada ne bodo pridobila prijateljev mej Hrvati in mej Jugoslovani v obče, temveč bode tembolj pospešila svoj konec.
Vnanje dežele.
Na Ruskem ni Tiszin govor napravil nikacega utiša. Ruski listi pišejo, da je Tisza hotel samo nekoliko ublažiti bojevite govore poslanca Helfya. Ruske čete se baje še vedno premikajo na zapad. V Pe-trogradu zbrani vrhovni vojaški poveljniki imajo sedaj konference. To pa ni nič novega, kakor piše „Ruski Invalid"; to se godi vsako leto.
Volilna borba na Srbskem bode jako zanimiva in živa; kakor sedaj kaže, bode radikalna stranka zmagala neglede na to, da je sedaj na krmilu. Garašaninova stranka pa še kandidatov ne bode postavila, ker ve, da narod še dobro pomni njena zlodejstva. Tako vesti niso dunajskim diplomatom po volji, ako smemo soditi po pisavi nemških listov.
Bolgarski knez potuje sedaj po de želi in to ne dobrovoljno, ampak za to, ker ga njegovi svetniki na to silijo, češ, da tako boljo utrdi svoj upliv in prestol-ček. No, temu prestolčku se je uže ulo-mila edna, morebiti celo več nog in prej ali pozneje bode obsedel Koburžan na tleh in morda ga bode bas ona lokomotiva odpeljala preko meje bolgarske, katero je njegova mati darovala bolgarskim železnicam. Kakor poročajo, vse kaže, da bode v kratkem bruhnola ustaja po vsej deželi — in tedaj bodo konec Koburgove slave in njegovih ministrov.
Debato o socijalističnej postavi v nemškem državnem zboru prinesla je mnogo blata na dan. Sedaj je očito, da ima nemška vlada vohune v vseh državah, ki se tako gadno in ostudno ponašajo, da morajo spraviti vlado in nemški narod pred svetom ob dobro ime. Centrum in nacijo-nalno-liberalna stranka so proti petletnemu podaljšanju socijalistične postave. \Vind-horst zahteva, da se izbriše iz postavnega načrta ona točka, ki kaznuje z izgonom iz domovino one, ki se pregreše proti tej postavi.
Med Italijo in Francijo no bode sklenena trgovinska pogodba, ako Italija ne dovoli Franciji znatnih koncesij. V Afriki so Italijani zaseli mesto Saati in kakor poročajo listi, nadejo se, da se bodo skoraj bila odločilna bitka mej Italijani in Abisinci. Druge vesti glase pa, da bodo Italijani pustili nadaljne vojne operacije, ki državi samo škodijo in bi jej no mogle morda nikdar koristiti.
V francozkej zbornici je bil stavljen predlog, da so poslanci volijo na šest let. Vsako tretje leto jih izstopi polovica, katera se ima potem na novo voliti. Za volitev razdele se departementi v dva dela, da bode V3ak del volil o svojem času polovico poslancev. V parlamentnih krogih govore, da bode to ministerstvo izvršilo še proračun, potein odstopi in nastopilo bod« ministerstvo Floquet, ki bode izvedlo program republikanskega usredotočenja, bode razpustilo zbornico ter vodilo novo volitve.
Sultan je vprašal ruskega poslanika v Carigradu Nelidova, ali misli res Rusija zasesti Erzerum, ako jej Turčija takoj ne plača zastale vojne odškodnine. Nelidov jo rekel, da o tem ničesar ne ve. Sultan ga je nadalje prosil, naj prosi vlado malo odloga, ker hoče Porta poravnati svoj dolg. Nelidov je obljubil, da hoče storiti potrebno, da pa ne more jamčiti za nikak uspeh.
DOPISI.
Iz Barkovelj, 1. svečana 1888. — (Naše razmere). — Kakor je bilo uže omenjeno v cenj. Vašem listu, podpisala se je vsa naša vas proti našemu podžupanu, in Barkovljani so trdno sklenoli, da morajo „Jožeta44 spraviti iz svojega sela. Sicer so pa Barkovljani pošteni ljudje, in želijo imenovanemu človeku le sreče in enako tudi vsej družini njegovoj — protivni so mu pa „iz cele duše44, kar se tiče njegovega uradovanja „kot župan44. Ker pa ta človek dobro ve, da je v Barkovljah tujec, moral bi sam odstopiti. In dokler se v Barkovljah to godi, tišči bo „naš Jože" v svojej hiši „kakor jež v svojem brlogu44. Trdno namreč upa, da le ostane še dalje v svojej službi, ker ve, da ne bode magistrat uslišal prošnje Barkovlja<-nov. Izjavil se je neki oni človek, da bode potem uže on pokazal Barkovljanom, „kaj je on"! — Barkovljani pa užo davne vodo „kaj jett, vedo namreč, da jim je pred nekaj leti v krčmi stregel, in da jim jo bil takrat tudi hvaležen, če je od njih napojnice ali „buonaman" dobival! — Barkovljani so poslali uže imenovano prošnjo na magistrat, a če se jim vrno od tam, izvestno ne odjenjajo. Vsako začeto delo mora so končati — obrnoli se bodemo na vlado, in če bode treba, govorilo se bode tudi v državnem zboru o tem dogodku. — Magistrat in ta človek sam dobro znata, kaj se je v Barkovljah zgodilo, ko je bil on izvoljen za župana. Vesta, da je bilo zaradi onega dogodka vse domače ljudstvo silno razburjeno, da niso mogli žandarji napraviti reda, ampak morali »o „alarmirati" po noči še edno sotnijo vojakov. — Od onega časa, in zaradi raznih v ,,Edinosti" uže navedenih uzrokov, domačo ljudstvo jedva skriva jezo, in čaka, kaj bodo z imenovano prošnjo. Ako ne bode potrdil magistrat te prošnje, — kdo bodo odgovoren za nasledke? Barkovljani pričakujejo v tem obziru pomoči od vlade, upajo, da vlada prav gotovo vmes poseže. — Kaj si morejo misliti Barkovljani, kakor dobri katoličani od svojega župana, da
Barkovljansko cerkev toliko pozna, kot „polž avojo hišo od znotraj"! In ko je bilo Njih. Vel. cesar zadnjikrat v Trstu, daroval je malone vsak preprosti Barkov-ljan kaj v namen, da se je poskušalo dostojno sprejeti Njih Vel. na cesti Trst-Mi-ramar. Le naš „Jože" imel je žepe zašite. Mi hočemo imeti svojega domačega župana, dobrega katoličana, kateri bode z domačim ljudstvom ob nedeljah pri službi božjej. In če se ne oglasi nobeden za Blužbo Barkovljanskega župana, bolje je, da ni nobenega, nego da ta še ostane. Njemu namenjena letna plača razdelila naj bi se rajše vsako leto o zimskem času v namen, da bi se nakupilo obutala in obleke ubogim Barkovljanskim otrokom. Ako se to zgodi, bodo Barkovljani magistratu še hvaležni zato! —
Pred Barkovljansko luko nahaja se prostor, na katerem so Barkovljani vedno „po stari navadi" svoje mrežo sušili. Enake prostore rabijo ribiči v Izoli, Kopru, Po-reči, ne da bi se kdo zmenil zato. Tudi v Barkovljah se je rabil užo pred mnogo leti oni prostor v ta namen. — Ako so prišle pred nekaj leti z Barkovljanskim novim županom „nove šege" v vas, prišlo je tudi, da morajo Barkovljanski ribiči od onega prostora plačevati, kar so tudi storili, ne da bi se pritožili. Ker so pa Barkovljanski ribiči imeli minolo leto svoje suŠilniko na onem prostoru nekoliko časa več kakor je bilo v pogodbi, ni hotel Barkovljanski „Jože" črevljev „hraniti", ampak tekel je takoj v mesto, in magistratu oznanil, kaj se godi v Barkovljah! Prišlo je potem od magistrata povelje, da morajo Barkovljanski ribiči spraviti v nekolikih dneh ono sušilnike ter se jim je ob ednem tudi prepovedalo nadaljno rabljenje omenjenega prostora. Magistrat misli menda napraviti na tem prostoru sprehajališče za gospodo! Toraj vse le „za tujo gospodo", domači ljudje naj pa le davek plačujejo! Omeniti moramo pa, da je gospoda do Bedaj zaradi omenjenega prostora živela, domačini, ribiči Barkovljanski, pa ne morejo nikakor opraviti brez njega. Razven tega treba še omeniti, da je uže od pred nasajen drevored okolo tega prostora — za tujo gospodo, katera se pa skoraj nikoli tega ne poslužuje. Barkovljani so aaradi tega silno srditi, in dobro znajo, da vse to dela njih „Jože" iz golega sovraštva. Ali ljudstva glas je božji glas, to naj si zapomni magistrat, in posebno v sedanjih časih, ko ubogo ljudstvo vsaj iz morja toliko izvleče, da more barem plačati pošteno svoje davke! Slišimo, da ima menda vlada ono stvar v rokah, ki je tudi prizadeta v grajenji Barkovljansko luke; zanašajo se zatoraj Barkovljani, da jim vlada v tej zadevi „gotovo pomore", in da se bode i na naše glasilo od kako strani obzir jemalo, in ne le od „raznobarvanih" tržaških ital. listov. Barkovljani so dobri Avstrijci, pošteni katoličani, in spoštujejo vse naše domače Italijane, nikoli pa si ne bodo dali ukazovati iz Italije sem prite-penim Lahom in nekaterim magistratnim uradnikom.
Iz Križke občine pri Sežani. 31. januvarja 1888. — Draga mi Edinost! Večkrat se čita v tvojih predalih pritožbe o slabem občinskem gospodarstvu; ali radostno ti moram poročati, da naša občina je napredovala v tem obziru, ker govore številke z dokazi. Pred 4 leti je bila naša občina na dolgu zaradi zastalih občinskih davkov 336 gl. in za pokritje županijskih troškov jo bilo dolga preko 100 gold. Da je to resnično, prepriča se lehko vsak iz zemljiške knjigo pri c. kr. sodišči sežanskem in v županskem zapisniku v Tomaji. Tudi malih dolgov jo bilo, katerih pa ne bodem tu našteval. — Hvala našim občinskim gospodarnikom! Zdaj je vso poplačano; le neka malenkost je plačati v Sežano, ali občina ima še terjati od posameznih občinarjev. Potrosilo se je tudi več za občinske potrebe, obzidalo se jo po-jiščo, napravili so se prepotrebni koli pri občinskem vodnjaku. Vode je poprej primanjkovalo, ali zdaj jejboljše v tem obziru. Ubogim se je zboljšala poljska straža. Če tudi vse to več stane, vender se je napredovalo z občinsko denarnico, dasi nismo imeli več dohodkov, kakor poprejšna leta; lovsko pravice so prinašale poprej po 80 gl. na leto, zdaj samo 45 gl., občinska zemljišča so lani tudi manj donesla, kakor poprej.
Ali, dragi čitatelj! skrb in poštenost ste spravili vse to v lep red, in brez teh lastnosti) ni nič koristnega.
Dragi občinarji! Občinsko volitve se bližajo, vzemite si v vzgled poprejšnje in sedanjo gospodarstvo.	Ob čin ar.
Domače vesti.
V soboto II. t. m. ustavimo list vsem onim gg. naročnikom, ki nam do petka 10. t. m. ne pošljejo letošnje naročnine vsaj za prvo Četrtletje. Da ne bodo potem prihajale pritožbe, blagoizvole naj se podvizati gg. naročniki.
Lista ne moremo pošiljati nikomur brezplačno, ker imamo velikih troškov.
„Beseda" svetoivanske podružnice sv.
Cirila in Metoda na svečnico dne 2. febr. vršila se je jako lepo. Občinstva je bilo mnogo, tudi iz mesta Rmo opazili obilo gospodov, gospij in gospodičen, ki se ne boje vsakega kanca dežja in vsake male kosime snega. Kar se tiče razporeda samega, izreči nam je, da tako izvrstnega uspeha od samih domačih močij nismo pričakovali. Petje je bilo pohvalno, so-sebno sta se odlikovala g. Lavrenčič in blagoglasni tenor. Obe igri sta prouzročili mnogo smeha. Druga igra: „Berite Edinost" je bila srečno izbrana, ker je zelo poučna za tukajšnjo prebivalcc. O godbi samej bi nam bilo kaj omeniti, a kaj hočemo. Ker nam je obljubljen za prihodnjo številko obširen opis, zakličemo le požrtvovalnemu načelništvu: Vztrajno naprej, krepko napredujte, kakor ste začeli!
Prvi slovenski vpis v zemljiške knjige V Istri. „Našej Slogi" piše se iz Pod-grada:
„On dan mi je bila dostavljena od tukajšnje sodnije rešitev moje prošnje za intabulacijo v slovenskem jeziku. Kakor sem se prepričal, vpisana je intabula-cija tudi v zemlj. knjigo slovenski. To je prvi slov. vpis v zemlj. knjige pri našem sodišči. A izvršil se je samo zato, ker sem odločno zahteval, da se slovenski vpiše".
Z veseljem pozdravljamo ta važni korak našega domoljuba! Opomniti nam pa je, da bi sodišča sama morala slovenske prošnje slovenski reševati — brez siljenja, ker jo to vender njih dolžnost! Tu bi ne bilo treba odločnega zahtevanja od raznih strank, da se jim ispolni želja, kakor da bi urad iskazal stranki neko posebno uslugo s tem, da se jej reši prošnja v domačem jeziku. Mislimo, da bode kmalu konec večnih pritožeb, kar se tiče uradnega jezika v Slovencih.
„Sokolov" 7. občni zbor je bil na svečnico 2. t. m. v prostorih delalskega podpornega društva ob 4. uri pop. Zbora se je udeležilo dovoljno število članov. Voljeni so bili v odbor gospodje: starosta Ivan Mankoč; odborniki: Detel a Ivan, F url a nič Sava, Grebene Vokoslav, In amo Fran, Kalister Vekoslav, Kari ž Ferdo, Polic Fran, Turk Rudolf. Namestniki gg. Bartelj Srečko, prof. Man-dič Mate in Ponikvar Fran. Pregledovalci računov gg. Faninger Rih., Pavlovič Vido in Stepančič Gracijan. Natančnejše poročilo prinesemo prihodnjič.
Delalsko podporno družtvo napravi denes (soboto) veliki ples v bogato in jako vkusno odiČenem gledališči „Fenice". Da se slavnemu občinstvu bolj ustreže, preskrbela se je vojaška godba pešp. št. 97 iz Gorice. Pred polunočjo bode plesalo 24 parov v raznih slovanskih oblekah narodni ples „Kolo". Ustopnina 50 kr. Začetek plesa ob 8. uri in traja do 5 ure zjutraj. Ker je namenjen čisti dohodek plesa pokojninskemu zalogu družtva, pre-poroča se vsemu slovanskemu tržaškemu občinstvu, da se gotovo udeleži plesa in da mnogobrojno počasti družtvo sfc svojo navzočnostijo.
Velikodušnosti se o tej priliki ne stavijo meje.
Občinski svet tržaški je imel v sredo 1. t. m. ob 6% uri zvečer svojo drugo letošnjo sejo. Navzočih je bilo 32 svetnikov, župan dr. Bazzoni. in vladni zastopnik : okrajni glavar baron Konrad.
Zapisnik prve seje se odobri in zatem ee čitajo nastopni Bpisi: brzojavka deželnega glavarja Goriške-Gradiške, grofa Coroninija, s katero se zahvaljuje v imenu deželnega odbora za darovanih 1000 gold., ki jih jo dovolil tržaški deželni zbor v podporo stradajočemu prebivalstvu Goriške-Gradiške; izjava tržaške trgovske in obrtne zbornice ob uspehu volitve ravnateljstva občinske hranilnice in zahvalno pismo nekaterih povišanih inagistratnih uradnikov. Preide se potem na dnevni red.
Dovoli se trošek 357 gl. 99 kr. v II. poglavji „vojaška dela" in trošek 106 gl. 19 kr. v III. poglavji istega oddelka.
Odobri se trošek 1421 gl. 5d kr. za uže izvršena dela v nekdanjej orožniškej vojašnici, da se popravi v stalno vojašnico in v isti namen se dovoli še nadaljnih 1489 gl. 87 kr.
V šolske svrhe se odobri poznejšnji trošek 666 gl. in sicer za mestno gimnazijo 180 gl., za mestno realko 117 gl., za mestni dekliški licej 50 gl. in za mestne ljudsko šolo 310 gl.
Dovoli se na predlog mestnega stavbenega urada 1627 gl. 80 kr. za Šest plinovih svetilnic. ki se imajo postaviti na prošnjo mnogih prebivalcev ulice Rocol, in da se ta razsvečava odslej ušteva v mestno okrožje. Za razsvečavo se dovoli letnih 127 gl. 08 kr.
Izboljša se po nasvetu mestne delegacije plača nekaterim častnikom mestnih gasilcev: podpoveljniku od 1000 na 1100 gl., poročniku od 800 na 900 gl. in podporočniku od 750 na 850 gl. na leto, s 1. junuvarjem počenši.
Razpravlja se poročilo trgovskega odseka o napravi tramwaya na par iz Trsta v Barkovljo in uloga tržaškega družtva tram\vay za vožnjo s konji v Barkovljo.
Svetnik Pitteri predlaga, naj se vrnoti obe ulogi trgovskemu odseku v preiskovanje in poročilo ter utemel juje svoj predlog s tem, da se občinski svet še ni po učil ob ulogi družtva traimvav in da bi so moglo kratiti prednostno pravico družtvu tramway., ako bi se konečno ukrenolo o tej zadevi. Predlaga tudi, naj so odda pravnemu odseku načrt o dovolitvi tram waya na par, ki ga je sestavil trgovski odbor.
Svetnik dr. M. Luzzatto želi, da se sploh odda obe zadevi pravnemu odseku v preiskovanje. Istega mnenja sta svetnika dr. Pitteri in Combi in nato se sprejme dr. M. Luzzattov predlog.
Javna seja se završi ob 8. uri in nato je tajna, v katerej so rešijo razne prošnjo za podporo in mirovine. Imenuje so tudi Štefan Vojnovič za stalnega pisarja pri računskem odseku mestne zastavljalnice in Tullija Righetti za začasno učiteljico v mestnih zabaviščih.
Razpisana služba. Pri političnej oblasti za Primorje je izpraznjeno mesto na-mestnistvenega tajnika s plačo VIII. razreda. — Prošnje se pošiljajo do 15. t. m. c. kr. namestništvenemu predsedništvu v Trstu.
Nova brzojavna postaja. V Zagradu se je odprla brzojavna postaja v zvezi s pošto z omejeno dnevno službo.
Železniški promet na isterskej železnici, ki je bil ustavljen zaradi žametov, se jo zopet odprl dne 1. t. m.
Imenovanje. Finančni višji komisar Franjo Jelušič je imenovan za finančnega tajnika pri ravnateljstvu v Trstu.
Sežanska čitalnica napravi dne 5. fe-bruvarja 1888. v prostorih hotela „Tri krone", veselico z razporedom: 1. Lichten-egger: „Lepa naša domovina", možki zbor.
2.	Gorazd: „Kralj Matjaž", deklamacija.
3.	S. Carli: „Slavjanka", mešani zbor.
4.	I. Kocijančič: „Danes tukaj, jutri tam", možki zbor, 5. „Zamujeni vlak", veseloigra v 5. dejanjih. 6. Ples, pri katerem svira znani češki kvintev Peineltov. Začetek ob 7. uri zvečer. — Ustopnina za osobo 60 kr.
Historično družtvo v Ljubljani. Na vabilo muzealnega načelništva ljubljanskega sešlo se je bilo nedavno v Rudolfišči prav mnogo gospodov raznega stanu. Namen shodu je bil, probuditi nekdanje historično družtvo, ki je leta 1885. prenehalo. Kustos Dežman je zbrane z gorkimi besedami pozdravil, kažoč na mojstersko Šubičevo sliko Karnijolije, katerej se poklanjajo domače vede in umetelnosti. Izrazil je veselo upanje, da se bode prenovljeno družtvo lepo razcvelo v prospeh domovinsko zgodovine. Muzej je pridobil v zadnjem času ne le mnogo novo izkopanih starin, temveč tudi obogatil zgodovinski arhiv z arhivom starostanovskim in kranjsko-vicedomskim. Načrta novemu družtvu še ni bilo predloženega, a večina gospodov se je takoj vpisala. („Slov".)
Inženir Comelli je rasglasil v Gorici knjižico, v katerej razpravlja o vodi za goriško mesto. Soča je po njegovem preiskovanji tako onesnažena, da se ne more nikakor rabiti za pitno vodo. Prav tako ima tudi Idrijca mnogo delov živega srebra v sebi in je tedaj zdravju kvarljiva. Vpraša se sedaj, od kod dobiti zdrave pitne vode goriškemu mestu?
Žrtve zime. Pretekli ponedeljek so našli seljaki bolestnega strojarja Franja Batističa zmrznenega na nekej njivi blizu Gorice. — V soboto je zmrznol 451etni seljak Simon Vuga v nekem hlevu pri Sv. Katerini blizu Gorice. Našli so ga sicer še živega, toda umrl je kmalu, dasl-ravno so mu brzo pomogli.
Družtvo „Volapuk" v Trstu ima 5. februvarja t. 1. občni zbor, v katerem se
bode volilo vodstvo. Pravila je namostniš-tvo uže potrdilo. Družtvo ima 126 članov.
Policijsko. Težaka Josipa Deloreozija so zaprli, ker je ukradel svojemu gospodarju 10 zabojev limonov in pomeranč, prodal jih za 19 gold. ter denar zapil. — Dninarko .losipino De Fabro so deli pod ključ, ker jo pijana razgrajala v ulici delle Pescherie.
Vroča kri. 201etnega težaka Alojzija Filiputija so zapazili stražniki blizu obale Carciotti v morji kopajočega se. Ko so ga prijeli, rekel jim je, da mu je jako vroče! Spravili so ga na hlad v ulico Tigor.
Književnost.
„Ljubljanskega Zvona" jo izšel 2. vezek s to-le vsebino: 1. Zorislav: Vihing. 2. Josip Starfc: Vanda. Povest. 3. K. Pire : Iz Bremna v Ne\v-York. 4. Janez Trdina: Bajke in povesti o Gorjancih. 5. Ivan Vrhovec: Iz domače zgodovine. 6. Evgen Lah: Ljubljana v ljudopisnem oziru, 7. A. Fekonja: Vila Slo vinska. 8. Y.: Misli. 9. Dr. Kari vitez Blei\veis-Trsteniški: Kaj imenujemo bolezen uma Y 10. J. Kersnik in J. Rahnč: Nova železnica. Humoreska. 11. Književna poročila. 12. Listek.
„Slovenskega P r a v n i k a" jo izšla 2. štev. Vsebina. 1. Jezik zemljiških knjig. 2. Komu se sme prisoditi odškodnina v kazenskej pravdi. 3. Pravniški razgovori II. 4. Pravosodje: a) Forum con-traetus, b) Kedaj treba določiti novi glavni vložek, c) Vsebina zapuščinskega prisojila, d) K pojmu prizadete škode" (§ 2. post. z dne 15. maja 1883 št. 78. d. z.) 8. Listek. 9. Književnost. 10. Drobno vesti.
Listnica uredništva *)
Gosp. «Open<-u<: VaSfgu dopisa n<j mo-rt-mo objaviti, dokler nuni ne oznanit« Svojega pravena priimku in imuna Gospodje dopisniki bi morali vender vedeti, da uredništvu mora biti znan dopisnik.
*) Tudi v po sled njej štev. se ima glasiti: ■ listnica uredništva« in ne: upravništva.
Listnica upravništva,
Gg. B zjak .Tosipina Doruberg : prejeli 6 gl za letos; Tene* Marko Sv. Križ prejeli 150. Bizjak Franjo Opčine: prejeli 1 50 kr. Vranič Ivan Župnik Vrh Bur.et prejeli 3 gld — Ivič Ludovik Bickern Nemško: Za poslanih 5mark smo prejeli gld 3.11 kr Nekateri gg narofi-niki bo nam bili poslali večje svote na stari In novi račun; ker sami niso naznačili koliko imamo odbiti od poslanega denarja za lansko (1887) 1., ukrenoli smo tako-le:
Č. Gg.: Belec Ivan župnik pri sv. Martina Albona od poslane svote ra stari račun f. 4.50 kr., Vatovec Jakob Ostrnjnobrdo Spod. Košana St. Peter f. 3, ŽnldaršiČ An t. posestnik Kviško Vederjan f 1 00 kr, Želko Jos. Mula pristava f. 2.50 kr., Rant Matija naduči-telj Dobrava pri Ljubljani f. 1.50, Čenčiir Ja-koD vodja šolski Skedenj f. 2, M.horčliS Dobro-slava (Euf) c. k pošt. uprav Sežana f. 3, Stolfu Jos. Sežana f. 3, C-hovin Florijan Branika 50 kr , S trži nar Jos. duh Draga Kozina f. 2, dr. Gabrijelfiič Jos. prof. Gorica f. 4 50 kr., Bašaj Jvan Bitinje Prem 1". 2. Kumar Fr Kojsko f. 4, Senovič Kristijan Lokavec Ajdovščina f, 5.50, Mikuž Ant. trgovec Ljubljana I 1.50, Tomšič Jos učitelj Skopo Sežana f. 2 cU kr.
Poslano.
Gosp. Franjo Iv. Ivwizda, c. k. avatr. n kr. rumunski dvorski dobavitelj in okrajni lekarničar v Korneuburgu.
Vaši živinozdravniški preparati, posebno pa Vaš Kwizda-ja restitucijonelni fluid izkazal se je mej desetletnim mojim službovanjem kot c. kr. konjičar tako izvrstno, da Vam moram izreči svoje po-| polno priznanje ter da priporočam slehernemu najtoplije Yaše preparate.
Ens, dne 24. januvarja 1886.
Spoštovanjem (2—9)	Ramsdorfer
Konjičar pri Nj. c. kr. vis. g. na i v.
Franjo Ferdinand Avstr -Este.
Kje se dobi, razvidi se iz oglasa: Kvvizdaja c. kr. priv. „Restitucijonalni fluid14 v denašnej številki na 4. strani.
Dunajska borsa
dno 3. fel'ruvarju. Enotni ilrž. dolg v bankovcih — — gld. 77>0 „	v »rvbru — — — „ 70.80
Zlata renta— — — — — — — — „ 108. —
5% avstrijska renta-----„ 92"t»5
Delnico narodne banke--— — „ 86«.—
Kreditne delnico — — — — — — * 268 25
London 10 lir Bterlin--— — — „ 126.70
Francoski napoleondori — — — — * 10.02
C. kr. cokini--- - ---„ 5.97
Nemške marke — — — — __ — „ 62,15
Tržno poročilo.
(Cene se razurao kakor »e prodaje na debelo blago za gotov denar).
Crna od Tor. do for.
Kava Moera.......100 K. 12G — 130.—
Rio biser jako lina Java „ „ „
Santo« Una.....
„ srednja . . .
(»uatenmln.....
Portorirco.....
San Jngo de Cuba . Ceylon plant. fina . . Java Mntang. zelena .
Campinai.....
Rio oprana ....
„ lina......
, srednja . . . . Cassia-lignea v zabojih . .
Kacisov cvet......
lagber Bengal......
Poper Singfapore .....
Punang ......
Datavia......
piment Jnrnaika.....
Petrolej ruski v sodih . .
w v zabojih . Olje bombažno amerik. . . Lecce jedilno j. f. gar. . dalmat. s certifikat. . namizno M.S.A.j.f. gar. Aix Vierge ....
fino.....
Božiči puljeiki.....
dalmat. s eert. . . Smokve pulješko v sodih .
„ v vencih .
Limoni Mesina......
Pomeranče sicilijansko . .
Kandlji Bari I.a.....
dalm I.a, s cert.
Pignolli .........
Siž italij. najtineji . . . . fl srednji .... Kangoon extra ....
„ I.».....
II a . . . . Sttltanine dobre vrsti . . Suho grozdje (opusa) . . .
Cibebe .........
Slanikl Yarmouth I.a . . . Polenovke aredne velikosti velike ..... Sladkor centrifug, v vrečah h certifik. . . .
riiol Coks.......
Mandoloni ..... svetlorudeei .... temnorudefi ....
bohinjski ......
kanarček .....
beli, veliki.....
zeleni, dolgi ....
„ okrogli . . . mešani, štajerski . .
Maslo..........
Se&O konjsko .......
volovsko ......
Slama.........
Les...........
Oglje..........
10»v.— 110.—
100 K.
zaboj 100* K.
sod
100 K.
10d.—	110.-
98.—	102.—
02.-	93.-
104.—	106,-
112.-	11«.-
	140.-
126.—	I:H>. —
104. -	10«-—
102. -	104.-
112.-	114 —
90.-	102.-
91 —	93.-
33.—	34.—
430.—	450,—
21.—	23,-
94.-	06.—
75.—	77.-
88.-	89-—
33.—	34.-
9.—	9.25
10.75	11.-
38.—	—.—
42.-	44.-
44,-	45.—
62.-	66. -
73 —	75,-
70 -	72.—
5.75	6,-
7.50	7.75
14 —	— .—
14.50	15.—
3.-	4.—
3.-	4,—
i - •— 79.—	It.— HO.—
7rt._	82.—
20.-	21.—
18.-	19.-
14.50	14.75
12.75	13.25
11.50	12.25
33.—	35.—
25. —	20.-
18.-	20.-
14.50	15.50
36.-	37.—
31.—	35.-
3l.r0	33.75
iM.r.0 11.50 9.50 S.75 10.50 10.-10.75 10.50 9.75 8.25 60.-3.21 4.H1 3.03
10.75 10.25 11.-
iol-
8.50 90 — 3.75 4.h 2 3.75
2.80 - -
•••»•90MMMM0
Jj Proti hemoroidam! ^
Kdor hoče Čuvati svoje zdravje naj rabi, tt	v pravo
© MENISKE KROGLJICE « (Pilole dei Frati.) •
kri čisteče ni proti hemoroidam SS^- koje izdeluje P. Fonda.
tarmacista v Piranu Prepotrebne za vsakega, kateri trpi iih hemoroidah, zabadanju, breztežnosti, glavoboiji, ter sploh veliko sedi, ene čistijo kri in dober vspeh potrjujejo zasebna in zdravniška spričevala. k«'ja so priložena z podukom za poriibo vsakej škatljicl v slovanskem,
iieinšiiem in italijanskem jeziku. Prodajajo »e po 20 nvft 'katljica v vsih lekamnh Trst* Reke. kakor tudi Istre, Dalmacije, GoriŠkeju in Trenta. 40 — 54
frf,
š
JAKOB PERHAUZ
Acquedotto it. 10, Trst
prodajo po nizkej ceni
dobra isterska vina
katera razpošilja po hišah, ali ne izpod 28 litrov.
Slavnemu občinstvu se priporoča
izvrstno vino.
SREBRNICO
ozdravlja po najnovejšem načinu profesorja Wilkensona popolnoma in stalno.
Prospekt zastonj.
Karol Kreikenbaum
25	Braunsehweig. 49—52
Vina
Srna vkusna, zanesljiva na prodaji Cene ugodne! več pove upravniStvo »Edinosti«.	2—6
Ljubljanski Zvon.
Gld. 4.60. 1 Gld. 2.30. -- Gld. 1.15. g
T111NIK A "vJttsti"
/ Uli 1 J.Xkiloku3Eeniaio(i
in ielod-.nastope okuJEenja i onlabenja / mo?ke slabosti, poluclje, igefio vodo, i močenje postelje, puSffanje krvi, zabitje V v. de, in za vse bolezni mehurja, droba 1 in živcev. Tudi pismeno po nainovejiem 1 znanstvenem postopanju z neškodljivimi 1 sredstvi.	47—96—104
1	C. Stroetzel,
__M_speol]alnl zdravnik Linuan am Bodeneee
PRI JULIJU GRIMMU
dežni kar, Barriera Vecchia 18
je zelo bogata zaloga dežnikov za gospe ili gospode za jako nizke cene. — Dežniki iz bombaža od 80 novč. naprej. Dežniki iz volne in satiiia od f. 1.40. naprej. Dežniki židani od f. 2.50. naprej.
Sprejemajo se vsakovrstni popravki za jako nizke cene.	38—104
E!
o
z
D
co
• ~ N
'S o
I O : , iO l
«* eo
L o
2° ► 3 B ® u< oS
4> N J)	«
t* - 2 £ --O W 59
S"2 I«-*
O _ B
»»•S 0 °
S md 0*
» I l l g
* ® o (j co o i*
»—•	r—i >
t K C C K i> -
cc
Ul
"o e r <s
^ "S*
•a! -s
M
as X. J* ®
Sf;
o a,
x> .2,
v o
TJ u a) J« & O.J IT) -
a ° fi5^
il
* -
N O
4 f B
M
K »J
£ a.
® tt w
g? t J
5 si
0 . Ss
C 2 9 m
Su © M
: t t t ^
O O O O O o U ' M W W Ti OJ M W
h
jO_
ČO =
v CC = Q
UJ £
So s
S-S
w O o
iS
2
iK
•o d>
= -5 U. d
Ustanovljeno 1747. C. kr. dvorni zvonar
Albert Samassa
fabrlkant strojev 1 gasilnega orodja v Ljubljani.
Ubrani zvonovi z upravo. Vse vrate gasilnice, izvrstno sestave za občine, za gasilna društva v mestih in na kmetih. Hidrofori, vojovi za vodo, izvrstne škropilnice, kakor drugo orodje in pripomočki
zoper požare. 12-1 Cerkvene svečnice in druge priprave iz bronza. — Sesalke in
orodje za vodovode. Sesalke za vodnjake, za vinsko i pivne sodo in kadi, za drozganje, gnojnico, podzemeljske namene, ročna in strojna dela. Daljo: kovinsko blago, cevi iz litega i kovanega železa s priteklino, mehovi iz konopnine in gumija itd. po najnižjih cenah. Občine in gasilna društva plačujejo lahko na obroke.
^Hdruštv
■ki
20 svetinj.
Želodeene bolezni ozdravi brzo in posvema
JERUZALEMSKI BALZAM
edini in nedosegljivi želodčni pijači. Da si tiovek izvoli pravi lek proti Želodčnim boleznim, pnč ni tako lehko, posebno dandenes, ko v trgovini prodajajo vsakovrsten enake leke
Večina raznih kapljic, Izlečkov Itd , katere se občinstvu ktinor pravi Sudsjfl priporočajo. niso ni^ druzejm. nepo ^kodliiva imes.
Edini Jeruznlenmkl balzam si je zagotovil vsled svoje priproste sestave, odloftno oživljajoče in Želodčne živce hitro kr^pčalnt! ranči pravio« predneatl nad vsemi dosedaj v tej stroki poznanimi zdra-vilami, kar dokazuje tudi s6 vsakim dnevom veče praSanje po njemu. Ta balsam bogat na delajo^in snovih kineŠke robar-bare, katera korenika je poznana zarad nje ringa upodnega npliva na prebavljeaje ni čllčenje, je zanesljivo sredstvo proti težavam v želodcu odvisnim od slabesa preb>tvljanja; zato pa ga vsi strokovnjaki in zvedenci priporočujejo proti nejeScnosti, zabasanju smrdljivi sapi. gnjusu, riganju, bacanju, proti hemoroidalnem trpljenju, zlatenci in vsakej bolezni v črevesju
Steklenica z navodom vred stane 30 novcev.	1—15
GLAVNO SKLADISĆE u LEKARNI
G. B. PONTONI
v (iOHICl.
Skladiiča v Trstu v lekarni Marku Rarasim i G. B. llons, na Reki v lekarni al Redenioru. ti. Gmein-r, v Korminu v lekarni A. Franzoni, v Tominu v lekarni E. Pallsca.	9—25
U

SLOVENSKI
ŠALJIVI KOLEDAR
za leto 1888
B^* bogato lliiNtrovnn
izšel je v tiskarni Dolenc in se prodaja v Trstu
po 40 nvč, komad.
Razpošilja se pa po pošti in prodaja v Gorici
po 45 nvč.
Odlikovan v Londonu, Parizu Dunaju, Monako* vu in Hamburgu.
Častni diplom gospodara, razstave v Černovlcu 1886., — diplom l. vrste pri razstavi psov na Ounaju 1885 1886., — posebno pripoznan]e VI. oddelka o. kr. gosdo* darske družbe na Dunaln (za rejo konji 1879. In 1885., — pripoznanje uiejnarodnega kluba «Jokey» v Baden-Badenu, avstrijskega Jokey> kluba na Dunaju in Jokey-kluba v Budimpešti.
j Kwizda-ja
i	c. k. izklj. priv.
restitucionalni fluid
(voda za pranje) za k »nje.
Fran It. Kwizia-ia ? Inalrarp,
c. kr. avstr. in kr. rumunski dvorski dobavitelj za živinozdravniške preparate -— in okrajni lekarničar. Dolgoletna skušnja uči, da jo to jako dobro sredstvo za ekrepčanje konj po velikem trudu, kakor tudi jako pomaga pri vanjskih boleznih, kostobolu, reumatizmu, iz-pahnjenju trdih mišicah in kitah itd. 1 steklenica f, 1.40.
Pristeu sh dobi : V Trstu v lekarnah pr : C. Za-netti, P. Prendini, 0. B. Forabos-chi, Ed. pl. Leitenburg, Josip pl. Leitenburg, A. Praxmarer, M. Ra-vasini, I. Serravaiio. — Na v. -1 k<> in eksport pri C. Zanetti, P. Prendini, zatim v drogerij .h: H. Hirscha, 1. Heimlicher, I. Kirch-ner, F. Mell, brati Zernitz, nad.t-lje na malo i vi 1 Uo v l^kiirnnh in drotrerijab v Poetojnl, Sežani, na Reki, Poli, Rovinju, Dubrovniku, Spljetu in Zadru.
Glavno Hk lad:§če :
Razun tega s dob6 tudi v vsih nn'Hiih in trgih, ter s« objavljajo KKla ušču poinserutih.
PO/OR 1 Kadar se kupuje ta preparat, naj zahteva slavno p. n. občinstvo vedno „Kwizda-ja restitucionalni fluid ' i naj se pazi, da je sleklenioa zapečatena z rudečim papirjem i z mojim podpisom l in gori natisnjeno znamko.	(G) 10—lj
P. t. gospodarjem, čast. duhoviSini, g učiteljem in vsem prijateljem kmetijstva vso-jamo ni naznanjati, da j.^ na svetlo prišla nova kmetijska knjiga z naslovom :
KMETIJSKO BERILO
za nadaljevalne tečaje ljudskih Sol in gospodarjem v pouk.
Po naročilu visokega c. kr. ministerstva kmetijstva spisal
E. KRAMER,
ravnatelj itželne kmetijske Šole v Gorici
Knjiga govori na kratko o vseh km tijskih "trokah s posebnim ozlrom na kmetijske raz-iere na Kraiijwk»m Primorskem in spodnj«-jtajarskem, nbseza 16 tiskovnih pol na moŠ nt-m papirju-ter ima 83 podob. Ker je dovo lilo vis. c. kr, ministeratvo za tisk knjige 7.datno podporo, jej je cena samo SO kr
Dobiva se tudi v tiskarni Dolenc v Trstu nez ntasi poštarino vred 55; trdo Aesana75 kr
Kar komu ne ii(! sprejme se brez prigovora franko nazaj.
TRGOVSKA TVRDKA
Bernhard Tieho
Brno (B r U n n) Krautmarkt št. 18/63 v lastnej hiši
pošilja proti povzetju :
10—10—1
Uzorci in ceniki zastoj in franko.
Ostanek Brnskega sukna sama volna 3.10 m. dol;? za kompletno obleko f. &	Ostanek blaga za vrhna suknjo sama volna 2.10 m, dulga za celo vrllii'i suknjo f. M.SO	Deset metrov Terno veloure sama volna 60 otm Široko v vHeh modernih barvah f •	Deset met. kariranoga blaga za OBLEKE GO ctm Široki ga za celo obl. ko f. % nO	Kos Ituinbui'Hki'^a 0KSF0RDA ki se da opreti, d lire biiže 29 komolcev pn-pnlnoma t -1 50	Kos zefira iinjboljn m imilio j modernegu b apfa t moške košulje in 20 komolcev f O.S
Ostanek PALMERSTON, 2.10 m*t d d«, za popolno zimsko sukno f. S 50	Ostanek MANDARINA sama volim, 2 10 m dulg za cnlo zimsko sukno f. 0	Deset metrov sukna za gospe sama volna v * seh moile nih barvah dvojna S i roko« t f ti		Kos domačega PLATNA *u 30 komolr. f 4 50 s/4 30 komole f. & RO	En kos MUŠOLNE &/4 širok, SO koroni-popolnoma. Iolji j nbitno f, O r |
Ostanek štajersk. n\\mn snkna 1 25 m ?.a celo lovsko •ukuio f 5	Deset met. Kalmuka ^rteŽ po modi se da oprati flOctm. f. 2.90	Deset met-'alarijno flanele ki se da opr.tti na ?>*»l volna pt. najnovejših risHrijah 60 ctm f -t	Deset metrov Baršena za oblek- ki da oprati, kra«»i v.orci HO ctm širok f. 4.=	Košulje za gosp. klatavsk) blayo, bnle ali harvan« 1 r l 80 11. f. i.*o	Košu jfi za 1 GOSPF I iz ebiffoim, \r"z 3 košulje f * S
do dvauajs met. ost. nkov Holandskih tapeto« Iz-lo trpfŽnih f 3 KO	edna garnitura R1PSA za dve ogrinjali za postelja iri jeden miznl prt f 4 SO	Deset metrov Nigerskega valjanega sukna sama volna, n»,jnovejie blug > za jesenske in zirnsk" nhleke dvojne S r kosti i 4		dedna garnitura J ut e za dve ogrinjuli za postelj in j d"h mi/ni prt f 3 :,(»	Zaveza 1 OD JUTI po turšk in n/.o 1 pnpnllin f. » m*
Ko s Uhiffona Nr. C f;0 komolcev popol oma f. » &0 Nr CC |n 11 hn' j fl ^ Vf.S f «..%♦»	Ena konjaka PLAHTA 190 .-tm dolga 130 ctm. Š n»ka pr«v dobr »•a* f i r»o	Jopica za gospe iz ovčje volite (Jersey), v vseh bnr-vnh ki se lepo podaje f *	Kanevas % Širok, 30 koraolc lila f 1 NO, plntimn 30 kom<dc. . lila rudeč r o	Zimski OGRTAČ a/i a t»o	Dvojata ruta VELURiA */« dolgu s- m a vc t S SO
Lastnik pol. družtvo „Edinost",
Izdajatelj in odgovorni urednik Lovro Žvab.
Tiskarna Dolenc v Trstu.