104. štev. Pavšalni franko v driavl SHS. V Uubllant, v torek 10. mala 1021. Posameina itev. K 1-60. Leto V. Izhaja razen nedelj In pravnikov vsak dan ob 10. uro dopoldne. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/L, Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1'50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2'—. Pri večjem naročilu popust. HBssBasssas&sai&sa m 11 Glasilo iugoslov. seclieEne - demokratične stranke. Telefonska št. 312. Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 288, za pol leta K 144, za četrt leto K 72, za mesec K 24, Za inozemstvo K 480. Reklamacije za list so poštnine proste. Upravništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. (Pl, Učiteljska tiskarna. Gornja Šlezija v plamenu. Trideset mesecev po sklepu miru so antantni imperijalisti čakali, preden so izvedli v Gorenji Šleziji plebiscit. To je pa bilo dovelj časa fanatičnim nacijonalistom, da so razvneli strasti med poljskim In nemškim prebivalstvom tako, da je končno prišlo do upora. Antantni diplomati so tu dokazali zopet svojo nezmožnost. Nemški kapital izkorišča tam poljsko delavstvo; na Poljskem pa :u.di yjada neobzirna reakcijonarna izkonšcevalna buržvazija. Zato je odpor proti Poljski v prvi vrsti bil socijaliio utemeljen. Na eni strani čut narodnosti, na eni pa strah pred re« akcijo; to so bili dovoljni predpogoji. Francija želi, da pripade premogovna Gorenja Slezija Poljski. S tem bi Nemčija postala popolnoma odvisna cd Francije, ker bi potem mogla dobivati premog le iz ruhrskega ozemlja, ki ga zasedajo SFrancozi. Anglija se pa boji, da bi se s tem zatrla nemška industrija. Stoletno suženjstvo poljskega naroda pod tujim gospodarstvom je pač tudi vžgalo narodnostne strasti. Gibanje podpira Poljska sama. ki je prisvojila pod geslom »zgodovinskega prava« mnogo milijonov Maloru-sov m razne sosednje dežele. Prav priono ji pa daje potuho Francija. Sploh je poljska politika nesrečna, ker si nakopava vse sosede za sovražnike in mora zaraditega že danes vzdrževati veliko vojsko, kljub temu, da so nje gospodarske razmere slabe. Varšava. 9. maja. Krvavi boji v Gorenji šleziji se nadaljujejo. Uporniki smatrajo po poljski vladi odrejeno mejno zaporo za kršitev nevtralnosti. Za zastopstvo vstaškega gibanja se je sestavil izvrševalni odbor, ki je skupno z voditeljem pokreta Korfantyjem izdal na delavce proglas, v katerem se pozivljejo, naj se 9. maja vrnejo k delu. Porazgovori med Korfantyjem in medzavezniško glasovalno komisijo se nadaljujejo. Vstaši so osvojili dele mesta Krolev-ske Hute. Kandrzin, ki je bil že v rokah upornikov, so zasedle italijanske čete. Rim. 9. maja. Po poročilih iz Gorenje Šlezjie je bilo pri spopadih s poljskimi uporniki ubitih 19 italijanskih vojakov, a 34 ranjenih. Poljski poslanik v Rimu je poslal ministru zunanjih zadev grofu Sforzi pismo, v katerem obžaluje dogodke in izraža žalost svoje vlade in poljskega naroda. * Poljska vlada je izdala posebni komunike, v katerem trdi. da miri šlesko prebivalstvo. Prav. toda dosedanja politika Poljske ie bila impe- rijalistična, FRANCOSKI IMPERIALIZEM NE ODNEHA? Pariz, 9. maja. Francoska vlada je odgovorila na noto nemške vlade, ki je bila odposlana Italijanski, angleški in francoski vladi in ki se tiče Gornje Slezije. Francoska vlada opozarja v svojem odgovoru na tendenciozni značaj vesti, na katere se sklicuje Nemčija in izjavlja, da so nemire povzročila napačna poročila, češ da bo šlezijsko premogovno ozemlje dodeljeno Nemčiji. Medzavezniška komisija je napravila energične korake, da se vzpostavi mir in red. Čete zaveznikov so storile svojo dolžnost. H koncu ugotavlja francoska vlada, da se je položaj že znatno izboljšal in izjavlja, da medzavezniška komisija ne potrebuje nobene zunanje pomoči. LDU Pariz. 9. -maja. Minister za osvobojene kraje Loughour je izjavil na nekem banketu v Lileu, da so nemški predlogi za obnovo omisto-šenih pokrajin cinični. Francija je doslej dosti jasno pokazala, da hoče miru in če ne bo šlo drugače, bo gotovo uvedla sankcije. NaJnovelš«. USTAVOTVORNA SKUPŠČINA. Beograd. 9. Današnjo sejo usta-votvorne skupščine je otvoril predsednik dr. Ivan Ribar ob 9.30. Čeprav je bilo prisotnih samo okrog 60 poslancev, se je seja vendarle vršila. Notranji minister je zahteval, naj se uniči mandat Radičevega poslanca Jana Janečka. Prešlo se je na interpelacije. prošnje in pritožbe, potem pa na dnevni red. Govorili so zem-ijoradnik Čeda Stankovič in demokrata Manojlo Sokič in Slavko Šeče-rov. Seja je bila končana ob 12.30 POGAJANJA MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO. Rim, 9. Pogajanja med Italijo in Jugoslavijo glede dalmatinskih vprašanj so se zopet pričela. POTENCIRANA »OBZNANA« ZA hrvaško. Zagreb, 9. Dopisnik »Večera« javlja iz Beograda, da je vlada sklenila ostro nastopiti proti vsem protidr-žavnim agitatorjem na Hrvatskem, V tem zmislu je poslala vlada banu dr. Tomljenoviču posebne instrukcije. Vsi mestni zastopniki, ki so na seji mestnega zastopstva v Zagrebu go- vorili proti državi, se izroče sodišču. Te dni bo imunitetni odsek reševal vprašanje mandatov Radičevih poslancev. NEMČIJA SPREJME POGOJE? Rim, 9. Reuterjev urad v Londonu doznava, da bo Nemčija sprejela zavezniške predloge. VPRAŠANJE NEMŠKE VLADE. Nauen. 9. Vprašanje sestave kabineta je še neodločeno. Ker se govori. da bo dr. Mayr danes, v pon-deljk ponovno odklonil od državnega predsednika mu ponudeno mesto državnega kancelarja, se je zopet pričelo govoriti o kandidaturi Stre-semanna, za katerega se je zavzel ves centnnn in velik del demokratov. TURKI PRIČELI Z OFENZIVO. Carigrad. 8. Po oficijelnem komunikeju iz Angore so turške čete začele z ofenzivo in prvi dan zasedle Bcgadji, 36 km od Balikehira. S1NOVJEV DEMISIJONIRA. Berlin, 9. Kakor poročajo listi iz Moskve, je podal ljudski poverjenik Sinovjev ostavko, ker se ne strinja z novo revolucionarno politiko Ljeni-na. Izidi boja za občino. Okraj Novo oiesto. Dobrničc. Oddanih giasov 326 SI S 174 13), SKS 152 (11). Mirna. Oddanih glasov 266. sls 153 M), SKS 113 (10). Trebnje. Oddanih glasov 431, SKS 166 d), SLS 20« (12), NSS 57 0). Velika Loka. Oddanih glasov 326. SKS 18 (16), SLS 108 (8). Okraj Radovljica. Prcdtrg. Oddanih glasov 65, SKS 36 (6), gospodarska skupina 29 (4). Radovljica. Oddanih glasov 138. SLS 71 (8), meščanska gospodarska skupina 32 (4), lista Javnih nameščencev 35 (4). Okraj Kranj. Sv. Ai,a. Oddanih glasov 84.JSDS 55 (11), SKS 29 (5). ! Okraj Ljutomer. Bolctinei. Oddanih glasov 70. SLS '46 (7), SKS 24 (3). Gorenja Radgona. Oddanih glasov 209. JSDS 80 (6), SKS 81 (6), SLS 48 (4). Grlava. Oddanih glasov 61. SLS 27 (4), vseslovenski voIUcI Banovci 34 (6). Ljutomer. Oddanih glasov 216. SLS 61 (4), združena gospodarska stranka 155 (12, od teh JDS 5, SKS 4, JSDS 2, nepristranski 1). Orehovci. Oddanih glasov 76. SKS 33 (4), neodvisna gospodarska stranka 43 (6, od teh 3 SKS in 3 SLS). Police. Oddanih glasov 117. SKS 25 (3), SLS 92 (13).. Pristava. Oddanih glasov 99. SLS 45 (7), SKS 54 (9). Radislavcl. Oddanih glasov 148. SKS 54 (6), nepristranska Usta 94 (10), (od teh 3 SKS in 7 JSDS). Ščavnica. Oddanih glasov 78. SKS 24 (5), SLS 54 (11). Zbigovcl. Oddanih glasov 100. SKS 69 (7), SLS 31 (3). IZID OBČINSKIH VOLITEV V POLITIČNEM OKRAJU LOGATEC. (Volilo se je 8. t. m.) Bogtnde. Volilcev 291, oddanih glasov 213. Združena skupina naprednih strank 106 glasov (8 odbornikov), SLS 107 (8). Bloke, Volilcev 618, oddanih glasov 383 SLS 125 (8), lista »Združitev« 258 (16). Cerknica. Volilcev 782, oddanih glasov 470, lista Matija Obreza 181 (9), SLS 134 (7), JDS 69 (4), JSDS 89 (4). .Stari trg. Volilcev 770, oddanih glasov 654, SLS 391 (14), Kmetska delavska zveza 132 (5), JDS 131 (5). Lož. Volilcev 470, oddanih glasov 142. Opozicijska stranka 105 (12), JDS 37 (4). Sv. Vid. Volilcev 320, oddanih glasov 162, SKS 94 (9), SKS 68 (7). * Mozirje. V poročilu iz Mozirja se je vrinila pomota. Nositelj prve kandidatne liste je bil Rudolf Pevec, ne Devet, kakor je bilo natisnjeno. Rdeči župan. Pri občinskih volitvah v Ptuju so dobili socijalni demokrati relativno večino in pri volitvi župana tudi tega. l iberalno časopisje vseh naslovov in kalibrov bruha že od nekdaj ogenj in žveplo na vse. kar ni demokratsko. Liberalnim pozavnam tudi sedaj ni všeč. kar dokazujejo s huronskim kričanjem, da je bil v Ptuju izvoljen za župana sodrug Tomaž I.ozinšek. Narod, država, vse, vse je v nevarnosti in žurnalisli razne sorte oblivajo našo stranko in posamezne njene člane z gnojnico, v kateri so sami vzrasli. Razumemo to kričanje, gospodje, razummo vašo »razburjenost« in vaše otročje rekurze. Rešili bi radi s svojim pijanim kričanjem sebe in svojo stranko popolne osamelosti, v katero vas je bacnil narod ob volitvah. privedli pa bi tudi radi s tem druge stranke do »uvidevnosti«, da bi vendar v Mariboru, Celju in v Ljubljani, vsaj v Ljubljani glasovali za vaše županske kandidate. Rešiti, kar se rešiti da, to je sedaj parola demokratov. Sokole, Primorce in Korošce kličete na pomoč, fašizem oznanjate, jo- kate in stokate, zaklinjate svojo »po-sestrimo« NSS ali zastonj, rdeči žtf-pani so na vidiku in to boli. Razumemo v3l in pojmujemo, toda z blatenjem in s terorjem ne boste obvladali terena. Dovelj so storile vaše av-torile proti delavstvu in ljudstvu sploh. % Ptujski župan je socijalni demokrat in vsa očitanja Ptujčanom napravljajo le slabo razpoloženje proti vam. O tem bodite prepričani, pa se boste spametovali. Ne na političnem in ne na stvarnem ugledu pa vam ne bo korisilo, če psujete Ptujčane zaradi dogodkov, ki so se odigrali ob drugačnih razmerah, ko ste tudi vi poklekavali pred dunajskim birokratizmom. Današnja »Jugoslavija« poroča, da je volitev ptujskega župana že razveljavljena. Če se je to zgodilo, potem je to nova napoved boja, v katerem vas še temmanj reši, če bi uvedli, kakor grozite, večinski volilni red, ker taka reakcija, kakršna ni bila niti pred tisoči leti na mestu, danes pač ne bo več obveljala. Konzuli, čuvajte se. da si ne nadenete naslova najbolj reakcionarne stranke v Jugoslaviji. Socialistična občinska politika na Češkoslovaškem. V »Zvono« je napisal župan mesta Plznja o naslovni stvari naslednji članek: S političnim prevratom in z uvajanjem načel demokracije na Češkoslovaškem. je postal socijalizem močan faktor v občinah. V največjih mestih Češke in Moravske so župani socijalisti. in najmanj dve tretjini mestnih in podeželskih občin je v rokah socijalistične večine; na Slovaškem še niso izvedene volitve na podlagi novega volilnega reda. Socijalistične občinske uprave so dobile zelo težko nalogo, spojeno z veliko odgovornostjo. Prevzele so slabo dedščino iz dobe buržoaznih občinskih uprav, ko je buržoazija v času privilegirajočega volilnega reda gospodarila v duhu svojih razrednih interesov, ne oziraje sc na naloge. ki jih mora rešiti občina na polju socijalne politike, je buržoazija upropaščala občino s svojim sebičnim gospodarstvom in protekcljo dolgo vrsto let. Pred vojno je bilo delo občinske samouprave na polju socijaltiega skrbstva prav neznatno, vsled česar je bila tudi vera v samoupravo omajana. K vsemu teinu se je pridružil še kvarni upliv raz-rvanih povojnih razmer. Občinske blagajne so bile prazne, stari neporavnani računi so bili prepuščeni novim upravain\ da jih le-te poravnajo. Nenavadno so se zvišale poleg tega cene občinskih potrebščin (premoga. materijala itd.), in z nastalo splošno draginjo so se same po sebi zvišale tudi plače in doklade občinskih nameščencev. Da moremo stvar boljše presojati, navedeni primer iz Plznja: v občinskem proračunu Z|i 1. 1921 znašajo redni izdatki občine in njenih podjetij 70 milijonov kron, od tega pa odpade na personalne potrebe okrog 26 milijonov kfon. Delovanje socijalističnih občinskih uprav se je v začetku koncentriralo v tem. da-se očisti in ohrani občine. V občine je donešen nov demokratski duh, ostanki buržoaznega režima pa so se dali le z muko odstranjevati. S tem v zvezi je bila potreba upravne reorganizacije in izvedbe nove organizacije po potrebah časa, oziraje se pri tem tudi na bodočo uredbo o župah, ki bodo morale prevzeti precejšnje agende sedanjega občinskega delovanja in kot decentralistič-ni organi tudi dolžnosti današnjih pokrajinskih. državnih in avtonomnih instanc. Socijalisvične občinske uprave rešujoč povojne probleme so se morale najprej z vso silo vreči na to. da preprečijo finančne katastrofe. 1 o stremljenje kakor tudi nemožnost, da občina v takih razmerah rešuje velike socijalne probleme, je novim občinskim upravam absorbiralo vso prvo dobo novoosnovane občinske demokracije. In vendar moremo reči. da je kljub temu storjenega veliko propagatoričnega dela v socijal-nem in socijalističnem smislu v vsej češkoslovaški republiki. Postavljeni temelji in konstruktivno delo socija« listov bodo prinesli lepe plodove v; bodočih normalnih razmerah, pred« vsem v času. ko bodo razmere vi cenah in draginji ugodnejše. Občina kot temeljni element uprave, prosta kuratelstva s strani države in birokracije, je velikega po« mena za delavstvo in socijalizem« Njej so poverjene naloge tkzv. pre« nešenega udejstvovanja, naloge, ki globoko uplivajo na razmere v dotič« nem kraju. Že delovanje samih ob« čin kaže, kako važen gospodarski i« kulturni element da je občina. Ob« čina ima možnost, da na priročen način reši vprašanje socijalnega skrbstva (skrb za deco. zdravje, skrb za brezposelne, starost, osirote« lo, zapuščeno in zaostalo mladino, za invalide itd.) Poleg tega ji je po« verjena skrb za kulturne in šolske ustanove (muzeje, gledališča, ČIta!« nice. knjižnice, razstave, tujski pro« met itd.) in konečno tudi za podjetja, Socijalizacija podjetij in prepreče« vanje zasebnih podjetništev v stro« kafi. s katerimi je v zvezi javni in« teres. je čvrst temelj, na katerem razvijajo svoje delo socijalistične uprave, predvsem v velikih mestih« Glavni predmet socijalističnih ob« činskih uprav je delo niveliranja voj« nih posledic. Na občino je prešla in je še sedaj njena naloga — ljudska pre« hrana. Delitev moke in drugih živil opravljajo za državo občine financ* rajoč iz svojih sredstev te zelo d ra« ge organizacije. Tu je storjenega ze« lo mnogo, predvsem v prvih tednih po prevratu. Tudi stavbno vprašanje daje občini itnw£gi posla. Na Češko« slovaškem zidajo stanovanja — 9 malimi izjemami — edinole občine in stavbne zadruge. Samo mesto Plzenj je vložilo v nove stavbe okrog 20 milijonov kron. in je poleg tega na svoje stroške zgradilo stanovanjske barake. da bi bilo stanovanjske mi« zerije konec. Bivše buržujske upra« ve velikih občin so imele interes na tem, da stanuje delavstvo na perife« rijah mest. Vsled tega niso ničesar; storile v stanovanjskem oziru. Soci« jalistične uprave pa bodo ravno se« daj izvedle reformo stanovanj. Slirbf za deco posveča socijalizem v obči« nah očito pažnjo. Ustanovljeni so azili in v teku so akcije za prehrano in oblačenje siromašnih, pa tudi za prehrano ljudi, ki ne žive v družini. Po šolah dobivajo učenci brezplačno šolske potrebščine. Istočasno je in« tenzivnejša tudi skrb za ostarele ob« čane: sirotinske podpore so zvišano in zavodi za nesposobne občane sp pomnoženi. Naglašam, da je mesto. Plzenj od 35 milijonov občinskih' dohodkov votiralo 5 milijonov, kron samo za socijalno skrbstvo. Poleg tega so urejene temeljne plače in draginjske doklade občinskim name« ščencem. Ravno tako posvečajo so« cijalistične občinske uprave pažnjo kulturnim potrebam občanov. Razen ljudskih in meščanskih šol vzdržuje« ■ jo večje občine tudi srednje šole vseli tipov. Vsaka občina ima po no« vih zakonih občinsko knjižnico. Po« leg tega so v večjih mestih tudi mestna gledališča in muzeji. Na vseh mogočih poljih je čas občinskim upravam stavil daleko večje naloge, kakor pa jih je občina imela pred vojno. V teku enega leta se bodo iztekli mandati in socijall« stične uprave bodo mogle pokazati bilanco svojega dela v občinah. Bo« dočnost bo še svitlejša, ko bo mo« goče rešiti komunalne naloge v še širših dimenzijah. Sedanje uprave se že pripravljajo na to. vedoč, da mo« rajo obvladati ogromne zapreke, predno odstranijo tisto nezdravo, ostalino izza buržoaznih uprav. Občine Češkoslovaške republike bodo postale močan temelj za razvoj so« cijalizma. socijalizacije in konstruk« livnega dela. Češkoslovaško delovno ljudstvo je dobilo v občinah veli« ko moč in potom njih in potom Šole bo prišlo tudi do javne uprave. Na« Učilo se bo ne le upravljati, demokratsko se vladati in dvigniti se kulturno, temveč bo iz občin napravilo čvrst temelj javnega in socijalnega gospodarstva. Po mojem mišljenju bo izšel socializem od spodaj: od ljudstva in občine. Dočim odraste nova generacija socialističnih občinskih upravni- kov in nova generacija socialističnih uradnikov, in predno bo socializem zagospodoval življenju in možganom ljudi, bo postala občina najtrdnejša podlaga važnih kolektivnih gospodarskih podjetij. Sedanje delo socijalističnih občinskih uprav v če-« škoslovaški republiki je priprava za ta veliki cilj. IG. MIHEVC: Naše gospodarstvo. Naše meščansko časopisje večinoma razume pod rubriko gospodar stvo. izvoz pšenice, koruze, ovsa in drugih zemeljskih pridelkov ter izvoz lesa. Okolo tega se suče vsa znanost naših kapitalistov o gospodarstvu. Ako pa se izvaža iz države kruh, meso in druge življenske potrebščine v taki množini, da se s tem državljanom osobito delavstvu, življenjske potrebščine tako podražuje-jo prav po nepotrebnem, ter se gleda v prvi vrsti na to, da posamezniki grabijo ogromne dobičke, tedaj ne vemo, če je to zdravo gospodarstvo in če tako gospodarstvo ne vodi do anarhije, ker lakota in pomanjkanje pozna odredbe in naredbe le do neke meje, če so še tako stroge! Ni torej dovelj, da en razred v družbi udobno živi, drugi pa ječi za koščkom kruha, ni dovelj. da ima sta«-novanje samo oni, ki nekaj ima, dočim oni, ki ustvarja, dela, hira v zatohlih brlogih, vagonih, barakah in skladiščih. Pred nekaj dnevi pride delavka, kakih 25 let stara, na državno stanovanjsko komisijo in pove naslednje: »Imam dva meseca starega otroka, stanujem pri tej hiši (to-raj ne v hišil), pod zemljo v luknji, kjer je prej hranil kovač oglje; prosim, če bi se smela vseliti v hišo gospe... Otrok mi je ves zatekel od pozemske vlažnosti«. Iz sto in sto takih in enakih primerov vsak dan nam naj ta zadostuje v ilustracijo našega gospodarstva in socijalnega življenja! V Sloveniji se nahajajo v stavki stavbinski delavci; ta stroka bi morala delati s polno paro, zaraditega bi morali merodajni faktorji poiskati .vzrok nezadovoljstva med delavci. Vsaka delavna ura pri stavbin-skih delavcih je dragocena v gospodarskem in socijalnem oziru, to tembolj, ker je stavbinska industrija se-zijsko delo, ki se utegne vršiti ob ugodnem vremenu in ob gotovem letnem času. In kdo je vzrok, da se ne dela, in da je stavbmstvo pri nas popolnoma ohromelo? Vzrok temu je, ker na stavbinsko industrijo pri nas do danes sploh ni nihče mislil, ali pa samo toliko, koli-,kor so bili nekteri primorani, misliti na gradbo hiš! S kapitalističnega vidika je tudi umevno, da se danes na gradbo stanovanj ne misli, ker ljudje, ki imajo kaj pod palcem, imajo že udobna stanovanja in ne rabijo drugih! O kaki rentabiliteti hiš pa ne more biti govora in kjer pa rentabi-litete ni, tam tudi kapitalista ni. ki bi dal svoj kapital na razpolago! Danes stane vsak kos opeke dve kroni. Dovoljeno mi naj bo povedati, da pa za produkcijo opeke ni treba uvažati nikakršnih surovin in vendar mi je ne dolgo tega izjavil posestnik opekarne, da mu je vseeno, čeprav delo pri opekarni ustavi, ker so delavske plače tako visoke, da ne more izhajati. Nasmehnil sem se mu, Možakar pa je vzel svinčnik v roke in mi skušal dokazati, da govori resnico, ter sem mu, če ne že vse, moral nekoliko priznati! Pri vsem tem pa je delavstvo lačno. strgano in boso. ter zadostuje LISTEK. Branislav Nušič: Rejenček. Preložil Cvetko Golar. (Dalie.) »To razžaljenje ji odpustim,« reče tiho gospod načelnik, »ker je pisala gotovo v jezi. Ali nečesa vas prosim, gospod,« nadaljuje gospod Sirna s spremenjenim glasom, »to kar sem vam zaupal, je največja moja skrivnost. Mislim, da jo boste znali čuvati.« »O. prosim, ako imate še kakega otroka v biblioteki, ga mi lehko brez skrbi zaupate,« doda brzo učitelj muzike. misleč na svakinjo, kateri bo zdaj svobodno govoril o svoji ljubezni pri urah. ko bo gospod Sima Sedel na straži. »Ali s tem še nisem izčrpal vašega zaupanja; storiti mi moratd še eno-uslugo.« njegov zaslužek komaj za hrano! In zakaj to? Enostavno zaraditega, ker se v Jugoslaviji imenuje gospodarstvo samo to, kar izvažajo posamezniki na debelo in to je, kakor že povedano, v pr vi vrsti žito. potem drugi poljski pridelki in pa surov'neobdelan les. Ne misli se pa pri nas na življenje prebivalstva. kar bi moralo biti prvi pogoj. Ce vzamemo danes dnevni zaslužek zidarja, tedaj se nam zdi to ogromna svota. Na primer: Stavbin-ska družba v Ljubljani plača za kubični meter zida 115 kron; izurjen zidar napravi v 10 urah en do dva kubična metra. Tedaj je zaslužil dnevno 200 kron in tudi več! Vendar pa danes stavka in zahteva večjo plačo. Zakaj to? Zato. ker rabi še več za življenje svoje in svoje družine. Vprašanje nastane sedaj, ali res in mogče pri nas v Jugoslaviji živeti ceneje, ko vendar dannadan čitamo, kako bogati smo na živilih. »Slovenski Narod« v svoji nedeljski številki pripoveduje kako Nemci sodijo o na- ši državi in prinaša popis Jugoslavije, ki ga je priobčil prof. dr. Oto Gobi in, ki piše: Bogastvo Jugoslavije temelji večinoma na proizvodih poljedelstva, zlasti živinoreje. Država ima sedaj 5 in pol milijonov goved, 5 milijonov svinj, 10 milijonov ovac (skoraj dvakrat toliko kakor Nemčija), 2 in pol milijona koz. Tedaj samo živine ima Jugoslavija dvakrat toliko kakor Nemčija. Nemčija pa ima štirikrat toliko prebivalstva kakor Jugoslavija, vendar pa nemški delavec mnogo bolj udobno in bolje živi, kakor pa delavec v Jugoslaviji! Vprašanje nastane sedaj, ali niso odgovorni naši državni krmilarji za take razmere, ali niso sami povzročitelji stavk, nezadovoljstva? Ta šola, v katero nas pošiljajo naši državni gospodarji, se imenuje »šola nemorale«! Pred kratkim so cene mesu poskočile kar čez noč! Pred dobrim tednom pa so v neki večji tovarni mesnih izdelkov ljubljanske okolice prišli na sled. da delavci kradejo meso, ker so pa oficirji prejšnje Avstrije brihtne glave, se jih nastavlja na odgovorna mesta in sicer taka mesta, kjer morajo biti najmanj »ravnatelji«! Tak ravnatelj ie v omenjeni tovarni odredil, da naj se skladišče mesa zabije in zapre. Tako so tudi storili, skladišče tako zaprli, da ni prišlo domala niti zraka vanj. nakar se jim je pokvarilo za tri milijone mesa. Opekarniški delavec in zidar pa ob svoji »visoki« plači suh kruh otepata. Tako je naše gospodarstvo 1 Prenapolnjenost delovnega trga. »Radničke novine« razmotrivajo o tem vprašanju in naštevajo v zvezi s tem naslednja dejstva: Delodajalci ne-Ie v inozemskih državah, temveč tudi v naši državi, so začeli pritiskati na to. da se delavske mezde znižajo, delovni čas pa da se podaljša. Položaj delavstva postaja čimdalje bolj težaven in brezposelnost narašča. Zakaj to, se bo n irsikdo vprašal, sedaj v času. ko se ie gospodarsko življenje začelo močnejše gibati in ko je šele pravkar nastopila sezona dela? Zato. ker se delovni trg čimdalje bolj prenapolnjuje. V Belgradu n. pr. se je to že pokazalo in povrh tega prihaja tja gotovo vsak dan približno po 100 novih delavcev. Ti delavci pa ne prihajajo samo iz Srbije, temveč tudi iz Macedonije, Bosne. Dalmacije, Hrvaške in Slovenije. Prenapolnjenost delovnega trga pa ima to posledico, da nastane med delavnimi silami konkurenca. Vsak delavec se nudi v delo. da bi si mogel prislužiti vsaj toliko, da se preživi od dneva do dneva. Pri tem seveda delavci popuščajo tudi od svojih mezdnih zahtev in gredo v delo tudi pod zelo slabimi delovnimi pogoji. Pa ne le v Belgradu je tako; isto je tudi v Zagrebu. Ljubljani in po drugih mestih. V Zagreb n. pr. je prišlo veliko število italijanskih delavcev, predvsem stavbinskih; domače zagrebško delavstvo je vsled tega v svoji eksistenci ogroženo. Da se uposlijo mase delavstva, zato bi morala skrbeti država in občina: graditi bi se morale začeti že- leznice, ceste, reuglirati In izrabljati vodne sile. izsuševati močvirja, izdelovati in popravljati železniški materijah graditi hiše itd. S tem bi bili zaposleni nele nekvalificirani, marveč v veliki meri tudi kvalificirani delavci. Za strokovno politiko je dejstvo, da se nakopičuje delovni trg, velike važnosti. V takem položaju pa je potreba, da se delavstvo trdno organizira še tem večja kot kdaj drugič. V taki dobi se morajo delavci z vso silo zavzeti za organizacijo, da more le-ta uplivati na reguliranje delovnih razmer in na razporedbo delovnih moči. da s tem pobija medsebojno konkurenco delavcev. Razcepkanost in nesolidamost v strokovnih organizacijah more biti v takem položaju za delavce usode-polna. Komunisti so svoičas veliko zakrivili, da buržoazija danes povsem neženirano atakira delavske interese. Naj torej strokovne organizacije ožive svoje delo in naj naje-nergičnejše nastopajo zoper vsakršno razedinjevalno smer v okviru strokovnih organizacij! Le tako se bodo mogle uspešno boriti zoper kapitalistične napade v dobi. ko se delovni trg prenapolnjuje in grozi med sebojna konkurenca med delavci, !n dosledno vršiti svojo razredno nalogo. Stvari, ki so navedene tu. veljajo še tembolj za Slovenijo, deželo, ki živi od industrije in obrti. Zatorej naj se naše delavsvo trdnejše kot kdaj poprej oklene svojih organizacij, kajti obetajo se še hudi boji. Polltline vesti. '+! Draško v K na dopustu. Dopisnik »Rijeci« Javlja Iz Beograda: Notranji minister Draškovič je ponovno izjavil, da se mora \z zdravstvenih razlogov za nekaj časa odtegntt aktivni politiki. Radi tega bo v kratkem vprašanje o izpopolnitvi portfetja za notranje stvari stopilo na dnevni red. ,4- Odnosa1]! med Jugoslavijo ih Bolgarsko, V Belgrad je dospel v soboto bolgarski notranji minister Dimitrov. Nekemu novinarju Je izjavil, da ni prišel v politični misiji. Na povratku iz Varšave, kjer se je mudil radi službenih poslov, je v Innsbrucku na potu na zapad prejel brzojavko, naj se vrne v Bolgarijo, ker ie ministrski predsednik Stabolijski bolan. Radj bolezni ministrskega predsednika je odložen tudi prihod bolgarskega ministra za pravosodje Rad ulova v Beograd, ki bi imel priti semkaj 23. t. m, radi pogajanj glede obsodbe vojnih krivcev. rr O svobodnem tisku. Z ozirom na očitke opozicije, da vladni ustavni načrt ni dovolj svobodomiseln napram tisku, piše danes Slobodan Jovanovič pod naslovom »Štampa« (poročilo ne javlja, v katerem listu, Opomba LDU) o čl. 14 in 138, ki go-vorita o tisku. Med drugim pravi: Cl. 14 bi bil samposebi samo nekaj strožji od zakona iz 1. 1903, ker dopušča posebnemu zakonu nekatera določila, ki jih stari zakon ne pozna. Popolnoma drugačna je zadeva glede čl. 138. Ta ne dopušča samo nekaterih izjemnih določil, temveč stavlja v vpra-nje tudi tiska samo. Po sedanji novi redakciji bi mogle policijske oblasti prepovedati Izhajanje vsakega lista, ki bi mogel s svojo vsebino slabo vplivati na mišljenje čitalcev. Prepoved izhajanja listov je kazen, toda vsako kazen bi moralo izreči sodišče in ne policija. Izročiti policiji izrekanje obsodb tiska, pomenja uničenje svobode tiska, ker tvori svobodo ravno to, da sodijo sodišča in ne policijske oblasti. — Slobodan Jovanovič, profesor prava na belgrajskem vseučilišču, Je radikalec. .+ O izidu občinskih volitev na deželi piše naše mariborsko glasilo »Volkstlmmc« naslednje: Kljub temu, da občinske volitve po deželi še niso povsod Izvržene, lahko konstatiramo že sedaj: da Je večina mandatov sicer prišla v roke SLS, da pa klerikalna stranica tudi na deželi ni več absolutna gospodarica, kot Je bila nekdaj. V vseh podeželskih občinah, kjer Je naša stranka kandidirala, so prišli v občinske odbore tudi ljudje, ki bodo nele izvrševal1 strogo kontrolo nad občinskim gospodarstvom buržuazije, temveč bodo tudi inci-jatlvul element, ki Jamči za to, da se bo voz pomikal naprej; JDS (lberalci) so na deželi poraženi totalno, tako, da že sami tega dejstva ne morejo več prikrivati bi se tolažijo s tem, češ »socialisti hi komunisti bodo sedaj, ko so prisiljeni, da pokažejo svoje zmožnosti, izgubili svojo papulrnost in marsikdo Izmed njih sl bo pridobil naziv navadnega »buržuja«. (To samotolažbo naši liberalni buržoazijl prav iz srca privoščimo. Op. ur.); dalje konstatiramo, da se je socialistična ideja ne samo razširila tudi po deželi, temveč da se Je tu tudi že vko-reninila! — K vsemu temu, kakor k Izidu občinskih volitev sploh, naj pripomnimo še to, da je naša stranka dosegla povsod tam, J kjer je kandidirala tako lepe uspehe skoro-da brez vsakršne agitacije in kljub proti-prjtisku, da celo terorju s strani meščanskih' strank ter dalje, da vsled primanjkujočega: aparata stranke nismo niti kandidirali v zelo mnogih občinah, kjer bi nam bil uspeh' gotovo tudi siguren. ch Vprašanje izvolitve mariborskega župana. Občinski sosvet mariborski je na svoji zadnji seji razpravljal tudi stvari, ki so v zvezi z odstopom sosveta in prevzetjem občine po novem občinskem svetu. Sprejet ie bil z veliko večino predlog so* druga Grčarja, v katerem sosvet poziva de-i želno vlado, da kar v najkrajšem času reši rekurz, ki je bil vložen zoper volitve, da bo konstituiranje občinskega odbora čim-preje mogoče. Sprejet je bil tudi predlog, da se sosvet do konstituiranja občinskega odbora, oziroma eventualnega anuliranja volitev nič več ne sestane. + Novo konferenco pripravljajo zavezniki. In sicer bi se imela vršiti v Ostendlj ter se je bo udeležila tudi ameriška Unija, — Razumljivo: V Parizu In Londonu je zrak od samih konferenčnih grehov okužen. + Buleiin mednarodno delovne skupnosti socialističnih strank. Dunajska socialistična konferenca je sklenila, da izdaja svoj buletin. Prva številka nemške izdale je izšla te dni pod naslovom »Nachrichten«, List med drugim priobčuje tekst amsterdamske konference o reparacijah, dalje dokumente o socialistični politiki reparacij sklepe uprave švicarske socialistične stranke in letne konference agleške JLP o priključitvi k mednarodni delovni skupnosti socialističnih strank, dokumente o gruzinski (Georgiji), vesti o gibanju posameznih socijalističnih strank in skupin radi priključitve k MDSSS, protokol dela dunajske konference In naslove stranke priključene k MDSSS. — List bo izhajal po potrebi. Akonto 4- naročnina znaša za Jugoslavijo 50 jugoslovanskih kron. List treba naročiti pri: Sekretariat der J. A. S. P, -» VVien V. Rechte Wienze51e 97, + Akcija Amsterdama. Predsedstva mednarodne strokovne zveze, sestoječe iz Fimusena, Oudeggesta, Jouhauja in Martea« sa, se je odpravilo v London, da se posvetuje z angleškimi delavskimi voditelji d vprašanju sankcij. ,+ Ceškj desničarski socialisti, oziroma iz čeških desničarskih parlamentarcev in zastopnikov strokovnih organizacij se« stoječa komisija, ki je preiskovala vprašanje soudeležbe Češkoslovaške pri antantnih sankcijah, ]e odločila, da se Češkoslovaška — more udeležiti sankcij proti Nemčiji. K stavki krojaških pomočnikov v Celju ali navijanje cen. Potrebno je pač, da se razmere v krojaški stroki razbistrijo, in da dobi javnost nekoliko vpogleda v račune krojaških mojstrov smo se odločil podati javnosti nekoliko pojasnila. To je važno ne-le vsled tega, ker se med mojstri in pomočniki ni dosegel sporazum, temveč v glavnem radi tega, da ne bodo konzu- mentje mislili, da so pomočniki povzročitelji vedno naraščajočih cen. Do sedaj je bilo splošno v navadi, da so konsumentje dolžili pomočnike in. mislili, da žive bog ve kako sijajno življenje, podamo torej tu tabelo, ki bo stvar dovolj razjasnila in ovrgla neutemeljene trditve krojaških mojstrov. Mesto I Koiraiment plača od obleke samo »a delo Plača pomočnikom na teden Akordna plača za celo obleko Ostane mojstru K K K K Celje .... 700- 800 250—318 250 450 Maribor . . 750-850 452-504 400 352 Ljubljana . 650-800 450-501 396 256 Iz teh številk je razvidno, da imajo mojstri v Celju celih 98 K več pri obleki, kakor mariborski in 134 K več kakor ljubljanski krojaški mojstri. ____ Kulturni vestnik. Roportolr Narodnega Gledališča v Ljubljani. Drama: Torek 10. zaprto; sreda 11. Navaden človek (A); četrtek 12. Andro-klus In lev (po znižanih cenah, izven); petek 13. Navaden človek (E); sobota 14. Androklus in lev (B); nedelja 15. Navaden človek (popoldanska predstava ob 3.; po znižanih cenah, izven); ponedeljek 16. Androklus in- lev; popoldanska predstava ob 3.; po znižanih cenah, izven); torek 17. »Prav rad, prav rad,« odgovori navdušeno učitelj muzike. »Midva bova torej ta listek, ki ste ga napisali, dala otroku v krilce, to pa bova strgala.« »Prav dobro.« »Nato,« nadaljuje gospod načelnik, »boste otroka vzeli s seboj In ga odnesli.« »Jaz?« »Prosim yas, poslušajte me do konca; Odnesli ga boste in odložili n. pr. pred mojimi vrati.« »Ne dalje?« »Bog varuj, pred mojimi vrati z ulice, To mi lehko napravite.« »Kako pa naj skrijem otroka, vidite, da imam le ta mali suknjič.« »Vzemite moj stari plašč! Sicer bo malo širok za vas, ali tim bolje. 7 njim zakrijete otroka, ko boste šli čez dvorišče, da ne opazijo otroci, a kakor hitro stopite na ulico, ga odložite. Veste, da ne bom zapustil otroka, temveč bom skrbel zanj, ali ! boljše je. da sc otrQk najde na ta na- čin, in da ga ne najdem jaz, temveč kdo drugi.« In tako se je tudi vsa stvar uravnala: Učitelj muzike, ki je zdaj zaupnik gospoda načelnika, obleče njegov plašč, pod katerega bi skril lehko še nekaj otrok, vzame pazno Nedeljka, da se mu ne bi izmuznil in odide po stopnicah, gospod načelnik pa se je oddahnil. TRIINDVAJSETA GLAVA. v kateri Nedeljko predstavlja najprej glasben! inštrument, ali bolj navadno rečeno, harmoniko, a potem uničuje s svojimi intrigami zapored dve ljubezni. Učitelj glasbe je stopil torej čisto zbran v vežo in po načrtu, ki sl ga je napravil sam. grede čez dvorišče je pogledal najprej, ko je stopil, kjer ni zapazil nikogar, nato je pogledal na levo, in ko bi tudi na tej strani nikogar ne opazil, bi bil Nedeljko rešen. Ali temu ni bilo tako. Ko je pogledal na levo, je zapazil namreč deset korakov pred seboj gospo Zofijo Jankovičko. tetko gospodične Ane Subotičeve, kateri je — tej poslednji — tri mesece dajal ure in ji v tem času že dva in polkrat priznal svojo ljubezen. Dvakrat ji je popolnoma priznal ljubezen, a ona je nato zardela, pokvarila škalo in bila sploh tako zmešana da ga ni mogla v oči pogledati. Ker pa to še ni bil končen odgovor, se je odločil, da ji v tretjič ponovi izjavo. Pri prvi priložnosti. ko sta ostala sama, ie poletel trikrat z obemi rokami klavijaturo in začel: Gospodična, moji občutki, ki so vam že znani, in kateri... V tem trenutku pa, ko je bil sredi izjave, stopi v sobo Anina tetka, gospa Sofija Jankovička, ki je od smrti svojega moža bila spoštovana v družbah kot udovica, kar ji je dajalo dovolj razloga, da išče tolažbe, \ vrsto ostalih tolažb je postavila tudi muziko, ki jo je rada poslušala, In kar je pripomoglo k temu, da se je razvil pri njej poseben okus napram ljudem od muzike. Nekako takšen okus je občutila rudi napram našemu glasbenemu uči- telju. in iz tega se je rodila pri nji ljubosumnost napram svoji nečakinji. Ako se oziramo na to. da so neča« kinie zmeraj boljše stvari od tetk, da so devojke zmeraj nekaj boljšega od udovic, in nazadnje, da je mlajše zmeraj nekaj boljšega od starejšega, potem se ne more predbacivati go-spej Zofiji, da njena ljubosumnost ne bi imela razloga, kakor se tudi ne more zameriti njeni navadi, da stoji pri vratih in prisluškuje, kadar učitelj glazbe poučuje njeno nečakinjo. Vsled te svoje navade je toreij slišala začetek gornje ljubezenske izpovedi in jo je pretrgala a^ dvoje. Seveda je tetka odmah odfrčala k svoji sestri, materi nesrečne deklice in ji dopovedala, da se kaj takega ne more več trpeti. In zares se ni trpelo; učitelju glazbe so bile odpovedane nadaljne ure. kar gospodične Ane niti malo ni razžalostilo, ali kar je pri gospej Luciji razvilo še večji okus za muziko. , , Od tega dogodka sta prešla dva meseca, in gospa Zofija je yes ta čas jsaprfco, — Opera: torek 10, Carmen (B); 11, Tbais >£.); fcirtek 1-. Migooa, fOHOvaaje g. Betteta iii ge. Pavie tovSetove (C); petek 13. zaprto; sobota K Dalibor, gostovanje g. Julija Betteta; nedelja 15. Tosca (izven); ponedeljek 16. Miguon, gostovanje g. Julija Betteta in ge. Pavle Lovšetove (izven); torek 17. zaprto. Pevsko dništvo »Hiahol« iz Prage iV Ljubljani. Na binkoštno soboto dne !•!. t. m. priredi pevski zbor »Hiahol« (120 pevk in pevcev) koncert v Ljubljani. češki gostje pridejo s popoldanskim vlakom tv Ljubljano. Ker je ta izlet čeških pevcev prva večja turneja po Jugoslaviji, je prevzela naša vlada protektorat nad tein izletom. Nova knjiga. Ravnokar je izšla izpod peresa Josipa Sucliy lična knjižica, ki se kot uvodnik bavi z budhističnim pojmova-njem Človeških ciljev. Tej knjižici bosta, kakor zalrliije pisatelj, sledili še nadaljnji dve knjigi. Knjižica se dobi ali v založbi: Knafljeva ulica 18 ali pa v knjigarnah ter stane 14 K. Priporočamo jo vsem prijateljem filozofičnih proučavanj, posebno pa našim akademikom. Znrje. 22. številka »Zrnja« m. dr.: Oskar Wilde — Al. Benkovič: Sphinx. — H. Druzovič: Nacionalna glasba. — Anton Ivat-novič—Mecger: Lav N. Tolstoj. — R. Rekar: Prisiljen zakon. — »Pevski zbor Rusov« iz Strnišča. — Drobne vesti. Gledališče v Splitu. Umetniški oddelek ministrstva prosvete otvori v tej sezoni gledališče v Splitu. Člani gledališča bodo do! )-čeni iz gledališč v BeJgradu, Sarajevu, Zagrebu in Ljubljani. Dnevna kronika. Navodila za naše občinske odbornice in občinsko politiko bomo priobčevali vsako sredo. Sodrugi, ki žele pojasnila, naj pošljejo vprašanja na naše uredništvo ali pa na tajništvo JSDS Jn KDZ, Ljubljana, postni predal 168. Poverjenik za socialno skrbstvo gosp. Ribnikar se je danes odpeljal v Beograd. Zato odpadejo do daJjnjega sprejemi pri poverjeništvu za socialno skrbstvo. Delavske zbornice. V ministrstvu za socialno politiko je izdelan zakonski načrt o delavskih zbornicah, ki bo predložen ministrskemu svetu na odobrenje. Istotako bo »njn.strskemu svetu predložen tudi zakonski predlog o delavskih borzah, nakar bodo pokrajinske vlade izrekle o njem svoje mnenje Za učitelje na obrtnih nadaljevalnh šolah se bo vršil julija meseca na tehniški srednji šoli v Ljubljani strokovni tečaj za merkantiine predmete. Interesente opozarjamo na razglas v Uradnem listu št. 47. z dne 4. t. m. Jugoslovanski ujetniki v Rusiji Kakor poroča »Beogradski dnevnik« se še nahaja v Rusiji okrog 120.000 jugoslovanskih do-brovoljcev in bivših avstrijskih vojnih ujetnikov. Vrnilo se jih je samo nekaj tisoč. V Rusiji so raztreseni po celi deželi, nekateri so zaposleni pri delu, drugi pa tudi služijo v rdeči annadi, kamor so glavno vstopili, v sili. O tem je izvedela naša vlada in namerava pričeti preko posebne komisije z vračanjem dobrovoljcev vodnih ujetnikov, i so Jugoslovanski državljani in se še vedno nahajajo v Rusiji. Transporti bi šli pre-o Aihangelska v Dubrovnik. Poverjenik za pravosodje dr. Vladimir Ravnihar zaradi odpotovanja ne sprejema do 24. t. m. Natečaj. V področju zagrebškega ravnateljstva državnih železnic je izpraznjenih več mest uradniških (za prometno službo) In poduradniških (za prometno, strojno In progovzdrževalno službo) vež-benikov. Nataiičneja pojasnila daje inšpektorat drž. žel. v Ljubljani. Razpis službe. Generalna direkcija državnih dobara v Beogradu potrebuje upravitelja za državno posestvo »Bolje« v Baranji (bivše posestvo nadvojvode Friderika). Prosilci za to mesto morajo dokazati: 1. da so državljani SHS (domovinski list); 2. da imajo strokovno naobra/zbo in prakso ki je potrebna za upravitelja takih posestev; 3 da so zadostili vojaški dolžnosti In 4. da niso prekoračili 50. leta starosti. V prošnji naj navedejo zahteve glede plače. Prosilci naj vlože pravilno opremljene pro-Snje pri generalni direkciji najkesneje do dne 15. maja 1921. Novi mostovi na Donavi In Savi. Da prkie do čim ožjih prometnih stikov med Srbijo in prečanskimi kraji, Je sklenjeno, da se zgrade mostovi na Donavi in Savi pri Sabcu, Skeli, Obrenoviču, dva pr} Belgradu, Dubrovici in Gradištu. Ti mostovi bodo za pešce in kolovoz. , Tlakovanje belgrajskih ulic. Belgrajska mestna uprava ie sklenila, da se mora ra-koj pričeti s tlakovnjem vseh ulic v središču Beigrada. Dcsinliclranle vagonov. Prometno mi-nlstrstvo je sklenilo, da se zgrade v oknli- skrbela, da bi se srečala kje z učiteljem muzike, in glej — zdaj še-le se ji je ponudila ta srečna prilika. Gospa Zofija prva vzklikne: »Vi- vi?. Kakšno iznenadenje?!« t—1 In gracijozno mu poda roko. Učitelj muzike s tujim površnikom in z Nedeljkom pod površnikom se ni počutil niti malo v prijetnem položaju in ni mogel, niti ni znal gra-cijo7no podati roke. Ravno v tem hipu je čutil, kako mu nekaj silno bije pod suknjo na levi strani, in ni bil na čistem, ali je to njegovo ali Nedeljkovo srce. Tako zmešan učitelj ni niti besede spregovoriti, pp- . 'e-le ie pozdravil gospo Zofijo ;LtiZ^no-pre,Pišlieval. kako bi ziezal od nje. Ali preduo je naše] lazlog k begu. je gospa Zofija nadaljevala : »Kako mi je drago, da sva sc srečala! Kaj mislite, že dva meseca vas nisem videla, a imela sem tako mnogo. da se Dogovorim z vami.« (Dalje prih.) šu belgrajskega železniškega ravnateljstva vse potrebne naprave in preparati za de-sinficiranje železniških vagonov normalno-fcirnih železnic. Tak zavod je danes samo v Sarajevu in sicer za vagone ozkotirne železnice. Taksotceter. Belgrajska mestna uprava Je odredila, da mora vsak privatni avtomobil imeti aparat za merjenje (taksome-ter). Zgradba Narodnega gledališča v Belgradu je že skoro končana in bo 1. junija na svečan način otvorjena. Premog. Člani »Društva vpokojene-ga učiteljstva v Sloveniji«, stanujoči v Ljubljani, dobe premog na nakazila mestnega magistrata v sredo dne 11. t. m. — Vsaka rodbina dobi 150 kg za K 16. Cepljenje prašičev. Ker je nastopila doba cepljenja prašičev proti rudečici, se opozarjajo vsi, ki hočejo imeti svoje prašiče zavarovane proti tej kužni bolezni, ds javijo svoj naslov to število prašičev pismeno ali ustmeno mestnemu živinozdrav-niku; mestna klavnica. Ubol, Po uradnem poročilu ministrstva za notranje stvari so kmetje vasi Pačeko-vtne, vilinskega sreza, ubili zloglasnega od-mctnlka Alekso Biberčiča Iz Hercegovine. / Izplačevanje tn podaljševanje zopet v plačilo dospelih 6% državnih bonov v kronah in v dinarjih se je kakor nam poroča delegacija ministrstva financ — pričelo s 1. majem 1.1. in se vršj_za Slovenijo edinole pri finančni deželni blagajni v Ljubljani. Podrobnosti so razvidne iz razglasa delegacije štev. 1809—Val., ki Je objavljen v Uradnem listu. Za bone se lahko zahteva Izplačilo, lahko pa se tudi dajo podaljšati. V poslednjem primeru se izplačajo hkraiu 6%-tie anticipativne otresti od dneva pre-zentaclje za daljnih 6 mesecev in tudi do-kurzivne obresti od zadnjega roka pa do dneva prolongacije. Državna posredovalnica za delo. Pri vseh podružnicah »Drž. posredov. za delo« v Ljubljani, Mariboru, Ptuju In Murski Soboti je iskalo v preteklem tednu od 24. do 30, aprila dela 380 moških in 317 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa Iskali 426 moških in 263 ženskih delavnih moči. Posredovanj sc je Izvršilo 113. Dda iščejo: pisarniške moči, kovinarji, sedlarji, peki, mlinarji, mesarji, natakarji, natakarice, tesarji,, hotel, sobarice, slikarji,-trgov, so-trudniki, prodajalke, tapetniki, poljedelski delavci, dninarji, dninarice, vajenci, vajenke i, t. d. — V delo 6e sprejmejo: hlapci, dekle, zidarji, mizar}!, krojači, ple-tarjl, gozd. delavci, vrtnarji, steklarji vzgojiteljice, perice, likarice, služkinje, kuharice, vajenci, vajenke itd. §e Po smrti! V Zagrebu je pokopališka uprava javila neki udovi, da ji bo mrtvega moža deložiraJa iz arkade, če ne položi tekom 24 ur svoto 15.000 K. Organizacijski vestnik. Iz sfrek. ariarciz&cij®. Seja podružnico kovinarjev za Ljubljano se bo vršila v sredo II. t. m. takoj po deiu. Udeležba nujna. — Načelnik. Stavka krojaškib pomočnikov v Celju postaja za javnost od dne do dne zanimivejša. Krojaški mojstri se nahajajo- v hudi zadregi, ker niso kos svojim željam, da bi zatrli delavsko solidarnost. Prvotno so sklenili, da prestopijo vsi k demokratski stranki, da bodo pripomogli svojemu kolegu Bizjaku skvarjeno in nerabno. Ubogo stranke, ki jmsje umerjene obleke pri celjskih moj-sirih, dobile bodo obleke narejene tako kakor so pohorske iz domačega platna. Gospodje mojstri — skoro vsi brez izjeme — bedo pa vlekli mastne dobičke za ničvredno fjšarske delo. Celjska inteligenca ho Pač Itko ponosna, ko bo nosila te obleke. Prvi naročnik stavkokazov je g. Meško Fr. ki ;e bil pred kratkim časom pomočnik Jn niti brez nemškutarske frajle ne zna s strankami ob eč vati in ne računati On se Je tudi najbolj branil na seji mojstrov, dovoliti 35% povišanje plač, ker misli, da mora od treh zaposlenih pomočnikov živeti on, žena In otroci in tudi nemškutarska »frajla«. V kratkem jim bomo še druge konkurenčne strune napeli. — Otvoritev Saveza metalskih radnika. Belgrajski »Radničke novine« poročajo, da je minister za notranje zadeve deputaciji članov izvrševalncga odbora centralne uprave »Saveza metalskih radnika« izjavil, da »obznana« te organizacije ne zadeva, vsled česar započne Savez zopet s svojim delom širom vse Jugoslavije. Centraina pisarna Saveza je dne 3. t. m. zopet otvorje-na. Naslov Saveza je stari: Privremeni Socialistični Narodni Dom — Beograd. Itotfsšk Svefeotie. Vabilo na občni zbor podružnice delavskega izobraževalnega društva »Svoboda« v Šiški, ki se bo vršil v sredo, dne 11. t m. ob 19 uri (7 zveč.) v bivši nemški šoli v Sp, Šiški, Žibertova ulica. Vsi dosedanji in bivši člani naj prinesejo izkaznice s seboj. Tudi nove člane se bo sprejmalo. Udeležite se ga vsi, ki vam je na srcu izobrazba delavnega ljudstva — Odbr. Pevci! Danes zvečer ob pol osmi običajna pevska vaja! — Pridite zanesljivo vsi! Gospodarstvo. — Nove takse. Predvčerajšnjem je v finančnem ministrstvu zboroval ožji finančni svet. Na tej seji se je razpravljalo o načrtu naredbe o novi trošarini In o novih taksah. Po tem načrtu so uvedene nove takse predvsem na prvorazredne dediščine, potem na plakate in na oglase v časopisju Itd, Višina teh taks je precej različna in se ravna po vrsti od 10 par do 5 dinarjev. Od dosedanjih taks so ukinjene samo takse na mineralne vode. Kar se tiče trošarine, tozadevne naredbe niso veliko fepremenje-ne Predlogi o trošarini so bili v seji sprejeti brez ugovarjanja. Glede naredb z ozirom na takse časopisnih oglasov se še ni končnoveljavno sklenilo In bo o tem odločal ministrski svet. Ta naredb a se ne usta- vi v finančni zakpn, ampak v ciklus zakonskih naredb. — Prometna konferenca v Budimpešti. V kratkem se bo sestala v Budimpešti konferenca, katere se bodo udeležili zastop-ki naše države, Avstrije in Romunije, da se pogajajo o uvedbi rednih vlakov z direktnim tovornim prometom Iz Avstrije v Jugoslavijo in Romunijo preko madžarskega ozemlja, —• Železniški promet sarajevske direk-scJle. Od 1. junija 1920 do konca marca t. L so vlaki sarajevske železniške direkcije prepeljali 2,638,992 oseb in 849.627 ton blaga. Dohodki so znašali 228,860.180 kron. V istem času leta 1919-20 so isti vlaki prepeljali 2, 920.030 oseb in blaga za 817.868 ton. Dohodki so znašali 107,617.140 kron. Diferenca približno 121 milijonov v dohodkih je pripisovati zvišanju železniških tarif. — Betonsko okroglo železo. Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani ima v zalogi Se nekaj betonskega okroglega železa 8, 10, 12, 14 in 16 mm močnega in 10—13 m dolgega. Interesenti naj prijavijo svoje potrebščine pismeno ali ustmeno na omenjeni urad, Dunajska cesta št 22. — Papir za sobnosilkarske šablone. Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani ima v zalogi večjo množino finega papirja za sobnoslikarske šablone, katerega bo razdelil med interesente, ki naj prijavijo svoje potrebščine ustmeno ali pismeno na navedeni urad. — Belgija in naše železnice. V Bruslju so nekateri kapitalisti sestavili konzorcij, ki se bo bavil z upostavo in gradnjo železnic v državi SHS. ~ V nekem listu beremo pasus, ki radostno pozdravlja to osnovo, ker bi prometno ministrstvo v Belgradu iz lastnega nagiba nikdar ne napravilo podobnega koraka. Mi pa pravimo, da Je bil ravno ta korak napravljen s strani našega prometnega ministrstva. Zaradi za-rade. —> Čebelarska razstava v Osijek«. Povodom 40 letnice svojoga obstoja namerava osiješko čebelarsko druStvo prirediti ul 25. do 28. junija veliko čebelarslco razstavo v Osijeku. Tej razstavi se bo pridružilo tudi osiješko gospodarsko društvo s svojo razstavo. = Madžarski deficit za leto 1920—192! znaša po poročilu finančnega ministra Hegeduša 9 milijard madžarskih kron. •— To so dobički! Občni zbor »Češke trgovske družbe« v Pragi je sklenil izplačati iz čistega dobička 3,317.310 Kč. 16 odstotno dividendo, t. j. 65 kč proti 50 kč lansko leto na delnico. — Občni zbor »Pražske iivefni banky« je pa sklenil Iz-dobička 22,945.574 kč izplačati 12 odstotno dividendo. — Cene premogu so v češkoslovaški padle. Cene premogu bodo v — Jugoslaviji v kratkem spet vstajale. To je razlika. — Državni kapitalizem v Rusiji. Moskovski k Vestnik* priobčuje neki Leninov govor o gospodarski bodočnosti Rusije. Smisel tega govora je približno tale: Mali kmetovalec bo le tedaj preskrbljen z vsem potrebnim, ko se popolnoma dovrši elektrifikacija dežele. Bilo bi nesmiselno, fe bi hoteli preprečiti razvoj vse zasebne bli-govne zauleniave. Nasprotno pa je mogoče usmeriti kapitalistični razvoj v strujo državnega kapitalizma, kar nikakor ne nasprotuje načelu proletarske diktature. Ravno nasprotno: državni kapitalizem je korak naprej, treba samo, da storimo vse potrebno, da se ta državni kapitalizem v bližnji bodočnosti spremeni v — socializem. Po svelia. — Beli teror na Madžarskem, Novosadska »Sloboda« javlja, da so na bregu Donave Pri Baji našli dva mrliča, oblečena v jetniško obleko, ki ju je voda splavila na suho. V pismu, ki ga je imel eden izmed mrličev v žepu, je navedena neka politična afera, ki jo je preiskovalo neko sodišče na Madžarskem. Afera datira še iz časa poloma madžarske sovjetske republike. Iz tega je razvidno, da krščansko socialni beli teror še vedno besni nad madžarskim pro-letarijatom, —■ Proslave stoletnice Napoleonove smrti. (5. t. m.) se francosko delavstvo ui udeležilo, pač pa so komunisti in socialisti prirejali velike protestne shode proti bedastemu kultu, ki ga uganja še bolj bedasta buržoazija s tem človekom, ki je bil po svojem značaju pravzaprav _vel!k le v svoji omejenosti, a čisto gotovo eden naj-veSjih zločincev v svetovni zgodovini. V samem Parizu se je shodov v enem dnevu udeležilo nad 12.000 delavcev. — Obnova Hradčanov. Češkoslovaška vlada je odločila, da se prenovijo starodavni Hradčani (stari grad v Pragi) in sicer je naročila načrt za to obnovo pri našem rojaku arhitektu Plečniku. — To je uspeh. Nemške tovarne steklarskega peska so Izjavile, da bodo povišaie svoje Izdelke za 100%, S tem bi bila vsa češkoslovaška industrija uničena. Saške elektrarne hočejo ustaviti delo. Iz saških elektraren pa dobiva 68 severočeških občin in nad 100 industrijskih podjetij električni tok. Škoda, ki bi jo češka industrija s tem utrpela, se ne da oceniti. — Gripa zopet razsaja na Francoskem. Skoraj po vseh večjih središčih na Francoskem razsaja že več dni španska gripa. Bolezen kosi posebno vojaštvo in se Je raznesla že v vsa važnejša taborišča kakor Orleans, Bourges, Salnt-Etienne, Char-tres, Dijan, Pariz, Nimes, Bordeaui, Roan-ne in Limoges. Smrtni slučaji dosezalo vznemirljivo razmerje 35%. Ker se med civilisti bolezen le malo širi, napadajo vsi opozicljonalni listi vlado in ji očitajo, da Je bolezen vzela takšen razmah zgolj vsled nemarnost poklicanih oblastev. Vojaške bolnišnice so povsod natlačene. — 15 faktorjev praških tlskaren je odšlo v London na VI. mednarodno razstavo grafične strojne industrije. V Londonu bodo s pomočjo tamošnjega čsi. poslaništva preštudirali celo vrsto tamošnjih največjlh grafičnih podjetij. — Na nemškem vseučilišču v Pragi •ostane še nadalje teološka fakulteta. Nemški klerikalni dijaki so se za to izjavili. Kakor znano, je namreč ministrstvo prosvete poslalo na razna češka vseučilišča okrožnico, v kateri prosi vse dijake, da se naj izjavijo za ali proti bogoslovnim fakultet im na čeških vseučiliščih. — Stavke lo mezdni spori na Holandskem. »Het Volk« poroča: Sedaj se nahajajo na Holandskem v stavki, mezdnem gibanju in izprtju sledeče stroke delavstva: rezači šote, mizarji, kamnarji, krojači, poljedelci, rudarji, tobačni delavci, rlbiičl In stavbtoski delavci. Tendenca delodajalcev je povsod: znižanje plač. Druitae vesti. Splošna organizacija vojnih invalidov, poverjeništvo za Celje sklicuje svojo redno odborovo sejo v torek 10. maja ob pol 8 uti zvečer v »Narodni dom«. Dnevni red: Poročilo tajnika, poročilo o izidu občnega zborovanja v Ljubljani, reorganizacija dru-čiča posle podne pijan, ako vi ne napravite nesljivo udeleže. — A. Lesfcožefc Izjava. »Osrednje društvo kemičnih delavcev in sorodnih strok na slovenskem ozemlju »Moste pri Ljubljani«, odločno izjavlja, da ni v nobeni zvezi z brzojavko, ki je bila Po izjavi1 »Zagorka, D. D. za gradjevnu in* dustriju« odposlana na njenega predsednika g. Alexandra iz Ljubljane dne 29. pr. m. z vsebino: »Radi v cementarni sredo pre-govarat ravnatelj bil v Colju jučer smo opet prišli ravnatelj sedi v gostioui Juvančiča posle podne pijan ako vi ne napravite red, bodemo primorani sami storiti — organizacija za delavstvo cemntarne«, — ter da ne prevzema za to brzojavko nikakršne odgovornosti. Osrednje društvo bo uvedlo aned svojimi člani preiskavo in če dožeue storilca, bo primerno postopalo. Izjavlja pa lahko že danes, da storilec ni iz vrst njego. vih članov. Lipovž FranC) RcJc Valentin, predsednik. tajjnlk. Jesenice. Proslava 1. maja pri nas je -bila nadvse veličastna, čeprav je bil obhod prepovedan. Shcd, kateri se je vršil pred kolodvorom, je bil sijajno obiskan, Govo-rila sta sodruga socialni demokrat Bernot In komunist Bartulovič, kojih govoroma je , delavstvo z zanimanjem sleiilo. Jako žal o-: stno nlogo so igrali, nekateri člani narodnih socialcev. Ko so pripeljali sodrugi iz Nem« ške Avstrije vlak, so imeli lokomotivo lepo okrašeno z napisom: »Hoch der erste Mai«. No neki narodni socialec jim je od-c stranil napise, ki pa jih je mora! potem vtv niti. — Tudi na Savi se je obnažal narodni socialec, bivši občinski redar Korittnig Ig< natz kot pobesnel, ko je zagledal rdečo za* stavo iz stanovanja vst raju ega sodruga. Po, služil se je nekega mladega uradniki, in zahteval, da se mora rdeča zastava mi-njate, da ste zahtevali takrat, ko so a v« sirijske čete med vojno prvikrat zavssele Belgrad, od strank v isti hiši, naj okrasno okna in ste nosili starega avstrijskega Franceljna okrog po cesti? Ali niste vi c<^ takrat pa do danes izpremenili svojega pre< pričanja in si že tolikokrat nadeli druge barve, dočim prizadeti sodrug ni odstopil niti korak od svojega prepričanja in od rdeče barve nad dva desetletja odkar biva na Jcsenicah, t. j. od leta 1S96. pa do da-< nes, kar je znano vsem občanom! Vi, gospod bivši občinski stražnik, se drzneta delavcu groziti, ker ste imeli čast biti vpra« šan o političnem vedenju tega ali onega delavca ter se izjavite, da boste svojo častno besedo preklicali, raditega, ker je razobesil rdečo zastavo na dan prvega maja?! Ako ste imeli zapoved od Kranjske ind. družbe, da ne sme viseti rdeča zastava na njenih poslopjih, zakaj te zapovedi niste storili že od leta 1918 dalje, ko je ravno ista zasta« va na istem mestu visela ob enakih de< lavskih slavnostih!? Kranjski ind. družbi, kakor tudi omenjenemu gospodu pa pove-i mo, da pride tudi še čas, ko bo plapolal« rdeča zastava na njenem uradnem poslop« ju! Vrhnika. Izid volitev, katerega ste px ročaii ni bil popolnoma točen. Prvi izid jo sledeči: JDS 89 glasov (3 odbornike), SLS 466 glasov (16 odbornikov), JSDS 277 glasov (10 odbornlkrv in SKS 113 glasov (3. odbornike), V Skalah so izvoljeni naslednji kandU dati JSDS oziroma KDZ: Mravlak Anton, Pov Jože, Rednak Jože, Pustinek Ivan, Lip, nikar Ivan, Friskovcc Franc, Speli Fran;. Št. JurlJ ob južni žolezalcl. Tukajšnji klerikalci skušajo na vse načine, kako bi pri občinskih volitvah spravili svoj pr o« padli odbor zopet na krmilo. Ker se n« upajo več javno nastopiti, se poslužujejo! prižnice, da obrekujejo osebno naše sodru* ge. Meseca aprila so sklicali nekako cerk-< veno ceremonijo za agitacijo za občinsko 'volitve. Dne 24. aprila je pater Ladislav, Hazižan (kapucinec) govoril s prižnice, da prva Skrinjica je za Kristusa in druga za združene Judeže (socialiste in narodne socialiste), V St. Juriju pa tudi to no bo vlek-« io, ker se je vršil dne 5. maja javni ljudski shod za volilce SKS, JSDS in NSS, katere, mu je predsedoval g. Urlep k Št. Jurija, poročala sta pa ss. Uranič in Leskošek Iz Celja, ki sta klerikalno manipulacijo na< tančno pojasnila. Junaški komunistični hujskač Andres se je ustrašil, da bi moral pred sodnijo do« kaz resnice doprinesti. Dne 4. aprila se je oglasil v Celju na sliod stavb, delavcev no, ki Andres, rekoč, da je tajnik iz Ljubljane,, Imel je nalogo, da stavbi n sko delavstvo pouči o situaciji. Mož pa tega ni storil, ker najbriže nič ne zna. Začel je na ostuden n rit čin blatiti strokovnega tajnika s. Leskošeka, preden pa je bilo njegovih čvekarij konec, je prišel mož postave in mu povedal, da je shod prepovedan. Vsled tega mu navzoči tajnik ni mogel odgovoriti. Ker je pa stav-binsko delavstvo začelo Arulresovo gnoj, nico širiti, je s. Leskošek vložil tožbo zat radi žaljenja časti. Dne 19. aprila se je vršila obravnava, h kateri seveda g. Andre* ni prišel. Obravnava se je preložila, da po, Izvedo za bivališče, jtmaškega obrekovalca. — Stavbinsko delavstvo v Celju je zopet nasedlo irazerju, zaraditega tudi ne 'bo več hodilo poslušat ljudi kova Andres. Obeneni se opozarjajo stari Člani, da posluje Unij* stavbinskih delavcev v Delavskem tajništvu Vodnikova ulica 3. Celje. Proslava prvega majnika. Dna 30. aprila ob osmih zvečer je uprizorilo tukajšnje naše izobraževalno društvo »Svoboda« v mestnem gledališču predstavo »Odpuščeni«, Med odmorom Je lKra* dobro izvežbani mladinski tamburaški zbor. — Proslava prvega majnika z izprevodotn po mestu je bila tudi pri nas prepovedana!, prepovedana Je bila celo običajna majniška budnica z godbo, pač znak, kakšni ljudje odločujejo o »svobodi» in nesvobodi tu pri nas v Celju. Točno ob 9. uri so korporativno priSi sodrugi iz Celja in okolice ten v velikem številu tudi sodrugi iz štor t godbo na čelu v hotel »Union«. Dočim Jo zaigrala godba pred poslopjem dve koračnici, se je zborovalna dvorana do zadnje« ga kotička napolnila ljudstva. Slavnostni shod je otvoril predsednik krajevne poli« tlčne organizacije sodrug Koren, spominja« Joč se na velikansko majniško manifestacijo iz leta 1919 in takratno složnost prrje-tariata, ki s! jo je pa celjski proletariat znal ohranit! do danes in jo bo ohrani! tildi za vso bodočnost. Govornik je spominjal tndi na lanskoletno železničarsko stavko, na preganjanje železničarjev in Ne dajte se premotiti pri nakupovanju mila po različnih znamkah. Pravo ZLATOROG-MILO —,T. ima le poleg nahajajočo se znamko „Zlatorog“. =zz: Glavno zastopstvo prve mariborske tovarne mila, prej C. B R O S v Mariboru za Kranjsko: R. BUNC in drug, Ljubljana, Gosposvetska c. 7, ZLATOROG ZLATOROG Slovenska banka Telefon št. 567. — Čekovni ra&in 12205 Vplačana delniška gBavnica K 30,000.000. LJUBLJANA, Krekov trg štev. 10, nssprofiS „Nestn@stiy domu". IV" Obrestuje najugodneje vloge na knjižice in v tekočem računu. — Izvršuje vse bančne posle najkulantneje. “T§Hi Kova dvokolesa, vsakovrstni d e 1 i po nizki c e n i pri Batjel-u Ljubljana, Stari trg 28. Razglas. Dne 13. maja 1921 ob 11. uri bo pri gradbeni direkciji za Slovenijo v Ljubljani, Turjaški Irg št. 1, H. nadstropje, Boba št. 3 Špedicij ska tvrdka na RAKEKU oskrbljuje točno, nahitreje vse v spedicijsko stroko spadajoče posle, tudi : 1 ocarinjene. . -■ ponudna obravnava za prevzem tesarskih del v ženski kaznilnici v Begunjah. Podatki, pojasnila in ofertne pripomočke dobivajo interesenti med uradnimi urami pri odd. IV. b. gradbene direkcije. Ponudbe morajo biti zapečatene, pravilno kolkovane, opremljene s potrdilom, da je vplačan pri finančni deželni blagajni vadij v znesku 5% ponudne vsote in z izjavo, da ponudnik v celoti sprejme stavbne pogoje. Gradbena direkcija si izrečno pridržuje pravico, da odda dela, brez ozira na ponudeno vsoto. Gradbena direkcija za Slovenijo v Ljubljani, dne 6. maja 1921. Gradbeni direktor: Ing. Anton Klinar 1. r. s posestvom v Zalogu št. 30, iz nepremočljivega angleškega Waterpi’00f Ciolha kakor ravno tako blago na metre, po zelo - - - znižanih cenah priporoča tvrdka - - - S 1. junijem 1.1. se odda v najem rudniška restavracija na Bergšaferju pri Mežici. K restavraciji spada tudi klavnksa- in -prekaUpalnica. P©' nudbo je predložiti pismeno do 21. maja na Upravništvo svinčenih rudnikov v Mežici = resisfrovana zadruga * omejeno zavezo, = sprejema ftrsnlifte VlOS® vsak delavnik od 8. do lo. ure in jih obrestuje po čistih Rentni davek plača društvo iz svojega. Obresti se kapitalizirajo polletno. Večje in stalne vloge se obrestujejo po dogovoru. POSOlila daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eslcomptujejo po bančni obrestni meri. = Edini, res delavski denarni zavod. = edina tovarniška zaloga šiuaEnih strojev v vseh opremah, materija! in iivriba predvojna, za rodbinsko in obrtno rabo ter vsi posamezni deli za vse si-Mletca narantiia steme, Igle, olje na drobno in debelo. Večletna garancija! - — Ugodni plačilni pogoji. —— Josip Peteline, -... Uubliana, — : Sv. Petra nasip št. 7, popravila se sprejemajo. Priporoča se tvrdka Vetletna garancija. anooa banka Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, LJUBLJANA, Maribor, Metkovič, Opatija, —w m ni ima«?M——■ n i M— Sarajevo, Split, Šibenik, Zadar, Zagreb, ........... Trst, Wien. ............. Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu-— in inozemstvu. ——— sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge pod najUg0dnejšimi pogoji. .................... - Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji. Odgovorni urednik: Jak. Vehovec, Tisk »Učiteljske tiskarne Ljubljani, Izdajatelj: Ivan Mliuar, strankinih zaupnikov, katerih 13 je lanski prvi majnik praznovalo v zaporih. Spominjal je tudi na proletarske žrtve, ki so padle v Ljubljani. Predno je nato podal fce-csdo poslancu s. Kopaču, je celjski pevski sbor »Naprej« zapel himno »Zbujenje duhov«. S--drug Kopač je v celonrnem govoru ob burnem in navdušenem pritrjevanju občinstva orisal poinen mednarodnega delavskega praznika in posebno 1. maja. Pozival je delavno ljudstvo na delo osvobo-jenja, ki Rre siccr po trnjevi, vendar pa sigurni poti do končne zmage! — Tambur.i-ški odsek »Svobode« je po govoru zaigral marzeljezo, ki so jo zborovalci stoje poslušali. — Nato so še govorili ss. Leskošek, Belun in sodružica Pečnikova v ime organiziranih žensk, s. Paumovič pa v Imenu invalidov. Železničarska godba je končno zaigrala delavsko himno. Po dve uri trajajočem zborovanju je sodrug Koren zaključil impozantni shod, opozori vš j še občinstvo iz okolice Celja na predstoječe občinske volitve. Brez vsakega apela so se sj-drugi pa shodu postavili v četvorke in njim godba na čelu, ki je zaigrala par lepih koračnic. Korporativno so odkorakali do »Zelenega travnika«. Sodrug Koren se jim je še' tafft z navdušenimi besedami zahvaH; posebno še sodrugom k Štor za lepo disciplino in delavsko solidarnost. Še enkrat je godba zaigrala delavsko himno in potem smo se razšli. Občinske volitve v občini . Zakot pri Brežicah. Sijajna 2maga JSDS. Prvikrat se je pokazal uspeli naših požrtvovalnih so- drugov železničarjev. Ta občina je ena največjih v brežiškem okraju in je bila vedno klerikalna trdnjava, zadnje čase pa se je prelevila v samostojno trdnjavo, ker j o se tudi samostojneži rodili iz klerikalcev. Na 4. maja pa je naša stranka dosegla sijajen uspeh, dobili smo 5 mandatov, vse druge stranke ^samostojneži in klerikalci) so dobili 11 mandatov. Še lepša bi bila naša zmaga, če bi bili vsi naši volilci storili svojo proletarsko dolžnost. Izostalo je kakih 60—70 volilcev, ki niso prišli volit, eni iz nemarnosti, drugi iz strahu pred svojimi zatiralci, kar je najbolj obžalovanja vredno. Le pomislite vi vsi, ki niste stoi.-li svoje dolžnosti, kaj so počenjali v tej občini med vojno! In pomnite, da še ni vseh dni konec! — Izvoljeni so bili sledeči naši pri- staši: Ivan Lepšina, Ivan Filipič, Anton Zorko, Jožef Škcvfca in Jožef Hervol. Šoštanj. Lažnjivemu dopisniku »Nove dobe« z dne 3. t, ra, povemo, da se na delavski veselici, prirejeni dne 1. maja ni nahajalo več sodrugov s slovensko kokardo, temveč samo eden v spremstvu 2 sokoiic. Da so se duhovi razburili, je dala pa poved neka gopodična, katera ni pripela na prsa ponudene ji rdeče kokarde, ampak jo je obdržala v rokah, s čemur je jasno dokumentirala svoja čustva zatiranega proletariata. Lažnjiva je nadalje trditev dopisnika, da so se sodrugi izrazili, da je državna kokarda trobojnica kapitalistov. Naši šo Stanj-skl magnati sicer dobro vedo, da smo v kulturnem oziru narodni, v razrednem boju pa internacionalni, vendar nas kljub te- mu nazivajo nemčurje, ker dobro vedo, dal ne verujemo njihovim sladkim besedam, Ker je »Nova doba* pozabila omeniti, da se nahaja ravno v nacionalnih vrstah mno^a nekdanjih !avstrofilskih inkvizitorjev, srna primorani, da to storimo mi! Glede volitev! prihajajo razne pritožbe od nekaterih vo-i lilcev. Zbrali bomo ves material glede v a« še agitacije, da kulturnemu svetu pokaže-nia, s kakšnimi nedopustnimi sredstvi S3 »narodnozavedni demokrati« v zvezi z narodnimi socialci in klerikalci kršili državni zakon, uporabljajoč najhujši teror. Vendar se vam niso vse nakane posrečile! Upamo, da se poboljšate, ker so vam volitve po* kazale, kaj je solidarnost razredno zavedli sa proletariata! Mi vztrajamo, a vas jci strah . . .