Ne norčuj se s svetimi rečmi!
Oj, črni vran je priletčl,       .   .     ¦    ¦-   _ >   Mati se nasmejala je
Na prsi ranjencu je sel.                                  ,Spet kakšen vran!' dejala je.
BOdpri oči, saj me poznaš,                             A jaz sem v kotu — črn menih —
Saj bil sem včasih ti pajdaš,                          Sedel otožen, trpel tih,
:'         Saj bil sem prej tovariš tvoj:                         Kot da si prostosti ne želim,
\i gnezda si me vzel s seboj,                        Da v temnem kotu rad čepim.
1         Peroti mi prirezal si,                   '   '   ' ¦           a v krilih čutil sem krepkost
V teman me kot privezal si                           In v mislih plaval sem čez gozd . . .
In tleskal si z dlanjo ob dlan,                        No, ker sem vedno ,pridcn' bil,
Ko mahal s krili sem zaman ...          ,          Zato sem vse van preslepil;
Oj z Bogom, širni, temni gozd!                      Prosto sem smel se krdtati:
Oj z Bogom, jasni zrak, prostost. . .!            Iz kota v kot se štitati ...
Ko mati je domov prišla,           .                    In skozi okno neki dan
,'         Nasprot si tekcl ji: ,Ha, ha,                           Ostavil svoj sem samostan .. .
Poglejte — v kotu črn menih                        A na — častiti prior tnoj,
Sedi očij razsrjenih —                                    Kako se snideva nocoj!
¦         A tiho! Morda rad bi mir:                    •         Oj, ti si moj dobrotnik bil!
Morda bi čital rad brcvir!'                              Dve leti — ne?       si me živil.
    47
Ne, dolžan ti ne bom ostal — —                   Ej, modro ima glavico
Oči ti bodem izkljuval;                                   In dal ji bom zastavico:
Ko pa z gostij se vračal bom,                       Oj starka ti, z modro glavo,
Dolg majki tvoji plačal bom.                          Kaj ti bi rekla, kaj je to:
Na polju črn menih sedi, In z živim mesom se gostf
In s t v oj i m mesom se gostf-------"
Smiljan Smiljanič