Sobota, 29. septembra 1988 • Leto XL • Št. 37 • Cena 1100 din
VREME
Vreme se bo jutri prehodno poslabšalo; pričakujemo manjše padavine, konec tedna
pa ponovno izboljšanje.
KAKŠNA »BUJRULDIJA« ZA KOSOVSKI »DŽAMADAN«?
V našem jeziku se vprašanje glasi: kakšen vatel za kosovski telovnik? Pod naslovom Z volovsko vprego v 21. stoletje skušamo »zlesti pod kožo« gospodarskim gibanjem v osrčju nerazvitega juga države.
stran 4
RADENSKA
TOŽI
V Radenski se ne strinjajo z razsodbo Zunanjetrgovinskega razsodišča pri Gospodarski zbornici Jugoslavije. V začetku tedna so vložili tožbo na rednem sodišču — Temeljnem sodišču v Murski Soboti — kajti njihovi in zunanji pravniki so ugotovili, da so bile pri sodnem postopku storjene napake oziroma pozabljena nekatera dejstva.
Centralni delavski svet Radenske je v petek, 23. septembra, sprejel dokončno odločitev, kako ukrepati vnaprej v primeru odločbe Zunanjetrgovinskega razsodišča pri GZJ, ki so jo prejeli v začetku septembra. Zahodnonemška firma Kajo je vložila tožbo proti Radenski zaradi kršenja mednarodne pogodbe glede polnjenja brezalkoholnih pijač (Kajo je imel izključno pravico nad imenom deit in dobavljanjem surovin za njegovo polnjenje v Jugoslaviji, Radenska pa je v začetku osemdesetih let začela uporabljati svoje surovine, sredi 1983. leta pa začela polniti lastno brezalkoholno pijačo stil). Čeprav je bila tožba vložena že maja 1984. leta, je arbitražno sodišče sprejelo odločitev šele januarja letos (16. 1. 88). Radenska je prejela napisano odločbo L septembra 1988, znesek, ki naj bi ga plačali v dveh tednih, pa je bil precej nad pričakovanji. Z obrestmi vred bi morali plačati 42 milijonov šilingov.
Za iskanje pravice na rednem sodišču se je Radenska odločila iz več vzrokov, med najpomembnejšimi pa je vsekakor dejstvo, da pogodba med Radensko in Kajom sploh ni veljavna. To je namreč ugotovilo Vrhovno sodišče Srbije že konec sedemdesetih let.
Zato bo Radenska poskušala poiskati zadoščenje na rednem sodišču, razvoj pa bo zaenkrat potekal po načrtih.
Bernarda Peček
KLIC K RAZUMU
SLAJSE GROZDJE, BOUSE CENE
Poletna suša je opravila svoje tudi v vinogradih in grozdje letos dozoreva nekoliko prej kot običajno. Vinogradniki so rane sorte že pobrali, v prihodnjih dneh pa bodo že začeli s trgatvijo srednje ranih sort, kot sta beli pinot in sovinjon, v začetku prihodnjega tedna ga bodo trgali že tudi traminec. Zal vinogradniki s pridelkom ne bodo povsod zadovoljni, saj se še poznajo posledice lanske toče, svoje pa sta letos dodali še spomladanska pozeba in poletna suša. Marsikje je grozdje začelo tudi gniti, vendar strokovnjaki kljub temu odsvetujejo vinogradnikom, da bi s trgatvijo prehitevali. Vreme v zadnjih dneh je bilo namreč izredno lepo in lepšega si skorajda ne morejo želeti. Po zadnjih meritvah so sladkorne stopnje še vedno dokaj nizke, ob lepem vremenu pa grozdje zdaj še lahko pridobi do 0,3 odstotka sladkorja v enem dnevu.
Vinogradnike, predvsem tiste, ki grozdje prodajajo, v tem trenutku seveda najbolj zanimajo cene. Te so dokaj spodbudne, seveda, če bi dobili pridelek plačan takoj, kot kaže, pa se bo pri izplačilih tudi letos zatikalo. Grozdje tako ostaja še naprej edini kmetijski pridelek, na katerega plačilo je treba čakati, da svoje pri tem opravi inflacija, pa ni treba posebej poudarjati. Letošnje odkupne cene grozdja se bodo v povprečju gibale okrog 1.300 dinarjev za kilogram, odvisno od sorte in sladkorne stopnje, ki jih bo vsebovalo grozdje. Izhodiščne sladkorne stopnje za posamezne sorte bodo določili na dan začetka trgatve, za vsak odstotek sladkorja nad to stopnjo pa bodo pridelovalci dobili še dodatnih 42 dinarjev za kilogram (za vsak odstotek pod osno-
vno stopnjo pa 42 dinarjev manj). Zato strokovnjaki svetujejo, da vinogradniki s trgatvijo ne hitijo.
Od pomurskih pridelovalcev bosta tudi letos grozdje odkupovala ljutomerska in radgonska klet. V Ljutomeru bodo z odkupom srednje ranih sort (beli pinot, sovinjon) začeli I. oktobra, traminec bodo začeli odkupovati v začetku prihodnjega tedna, laški rizling in šipon pa 8. oktobra. Za radgonsko klet bo grozdje od kooperantov odkupovala kmetijska zadruga.
In še cene posameznih sort pri osnovni sladkorni stopnji. Laški rizling in šipon bo po 1.300 dinarjev, beli pinot in sovinjon po 1.430 dinarjev, renski rizling, traminec in muškati pa po 1.430 dinarjev kilogram.
L. Kovač
Izraelski znanstvenik Amir Levy je že pred leti razvil scenarij sprememb v družbeni skupnosti. Govori o spremembah prvega reda (manjši popravki, dopolnitve, prilagoditve, pri čemer sistem obstaja nespremenjen) in o spremembah drugega reda po temle zaporedju: propadanje in kriza, zaporedni napori, da bi popravili položaj s spremembami prvega reda, kaos, napori, da bi se »vrnili k osnovam«, razpad, prekinitev dotedanjega toka,novo definiranje problemov, nenadni preskok v percepciji, uvid, spoznanje, odkritje ali nastanek nove vizije in končno preskok na novo raven. Naravnost osupljivo je, kako natančno nam je tuji strokovnjak odslikal našo dozdajšnjo pot od propadanja do kaosa oz. naporov, da bi se »vrnili k osnovam.«
Sicer pa moremo ta scenarij brez posebnih »prilagajanj« prenesti tudi na energetsko-ekološko polje in v murski pokrajinski prostor, kjer zadnja tri, štiri leta ponujajo vsakršne alternative. Največkrat zadevajo geotermijo (toplo vodo), ki je je — po več raziskavah in študijah — v izdatnih količinah in primerne kakovosti, bioplin oz. biomaso in nove, predvsem izol-acijske materiale. Klasične, konvencionalne energetske vire (premog, drva, kurilno olje in seveda elektrika) tako ali tako potratno izrabljamo (zapravljamo!), medtem ko so pri izkoriščanju vodnih zmogljivosti še velike neznanke. Nekaj malih vodnih elektrarn, ki se vrtijo na ravnici dežele na sončni (točneje: vse bolj senčni) strani Alp je prej kurioziteta kot resnejši energetski vir. Lanska problemska konferenca slovenske socialistične zveze o ekologiji, energiji, varčevanju je ~ dokaj odločno uveljavila zahtevo po enostavnih, prilagodljivih, neposrednih, decentraliziranih procesih, po zaključenosti procesov na čim nižji ravni. Pomurski delegati so predlagali, »naj bi šlo vsaj pet odstotkov zbranih sredstev v ISNAP in ISEP za razvoj energetike v Sloveniji za raziskave obnovljivih, okolju prijaznih, alternativnih energetskih virov, da bi bila oprema za njihovo izkoriščanje oproščena prometnih davkov in da bi šel del bencinskega dinarja tudi za te namene. Bančna posojila za razvoj tovrstnih virov energije naj bodo najmanj za 50 odstotkov nižja kot za druge naložbe. V komiteju za energetiko in stro-~ kovnih službah republiške energetske skupnosti naj bi imenovali strokovnega delavca za to področje. Pri pomurski gospodarski zbornici pa bi lahko zaposlili strokovnjaka za ekologijo in razvoj alternativnih energijskih virov«. Po zgledu razvitega sveta so delegati iz Pomurja menili, da bi na ravni republike imenovali strokovno skupino s sedežem v Pomurju — ali v Murski Soboti ali v Radencih ki bi se poklicno ukvarjala z razvojem geotermije in bioenergije.
DRAŽJA SETEV
Lepa in suha jesen je naklonjena kmetijcem, ki hitijo s spravilom pridelkov. Pomurski kmetijci so tudi letos največ površin namenili koruzi, saj so jo spomladi zasejali na več kot 20 tisoč hektarjih. Koruza za siliranje je v glavnem že pospravljena, sedaj pa že tudi žanjejo koruzo za zrno. Zaradi poletne suše je prav koruza letos utrpela največ škode, kar se kaže na količini in kakovosti pridelka, ki je ponekod za 50 in več odstotkov manjši, kot so načrtovali. Posledice suše pa se poznajo tudi na sladkorni pesi, kjer bo pridelek prav tako manjši, s spravilom pa naj bi začeli v začetku prihodnjega tedna.
V Pomurju pa je že tudi vse nared za setev ozimnih žit. Te bodo letos pridelovalci zasejali na okrog 18 tisoč hektarjih polj, priprave na setev so stekle pravočasno in poznavalci pravijo, da s samo setvijo težav ne bi smelo biti. Kaže, da je med pridelovalci za setev pšenice precejšnje zanimanje, kar potrjuje povpraševanje po kakovostnem semenu. V sozdu ABC Pomurka so za letošnjo setev naročili več kot 2.200 ton semenske pšenice, kar je 400 do 600 ton več kot v prejšnjih letih, pa tudi izbira sort je letos izredno pestra. Strokovna služba je tokrat za setev v Pomurju izbrala 12 najbolj kakovostnih sort in vsi pridelovalci, ki želijo dosegati visoke pridelke, so si seme lahko zagotovili. Kot so nam povedali odgovorni za oskrbo, je bilo tokrat izredno povpraševanje po sortah marija in pitoma, saj teh sort v skladiščih nimajo več. Tudi oskrba z mineralnimi gnojili poteka nemoteno, pridelovalce pa razburjajo predvsem cene, ki nenehno naraščajo. Že zdavnaj so porušena vsa razmerja med ceno pšenice in mineralnih gnojil, v Petrokemiji v Kutini pa so z 21. oktobrom napovedali novo podražitev in po napovedih bodo takrat cene nekaterih NPK gnojil že krepko presegle 1.000 dinarjev za kilogram.
L. Kovač
Sindikat odgovoren za 1300 zaposlenih Avtoradgone
Člani predsedstva OS Zveze sindikata Gornja Radgona, vodstvo DO Avtoradgona, predstavniki skupščine občine in izvršnega sveta, Republiškega komiteja za promet in zveze, Republiškega sindikalnega odbora delavcev kovinske industrije, Medobčinske gospodarske zbornice ter MS ZSS za Pomurje so sprejeli stališča in sklepe glede težkega položaja v delovni organizaciji Avtoradgona.
Razpravljalci iz Avtoradgone so poudarjali, da je nekaj treba storiti, kajti delavci ne zaupajo več nikomur in nobenemu programu. Sami bi radi delali in za to dobili normalno plačilo, toda v Avtoradgoni že od konca lanskega leta (ko so se začele večje težave) ni dela, poslovna organiziranost pa je pod kritično ravnijo. Razne načrtovane reorganizacije so bile le neuspeli poskusi, režija se je preveč razbohotila (ni se zmanjšala kljub ukinitvi tozda), najhujše pa je nerazumevanje med tozdi in posameznimi vodilnimi, ter med družbenopolitičnimi organizacijami. Direktor Avtoradgone Ferdo
Tu in' tam bo Slovenijaturist popeljal na izlet nekatere bratce VESTNIKA. Kdo bodo ti srečneži? Med vsemi naročniki VESTNIKA jih bo izbral računalnik.
Pripravljamo še druga presenečenja! Več o tem prihodnjič!
DRAG! BRALCI, VAŠ TEDNIK - VESTNIK - MISLI NA VAS! IN ČE SE NISTE, POSTANITE NAŠI REDNI NAROČNIKI!
Matvoz je navzoče opozoril, naj ne razvrednotijo vsega doseženega, kajti v zadnjih letih se je kljub vsemu veliko naredilo, ter da hočejo sedaj »obglaviti Avtoradgo-no«, čeprav sami nimajo rešitev kako naprej. Glede nerazumevanja med vodilnimi, pa je dejal: »Strokovna razhajanja so v vsakem kolektivu normalna. V Avtoradgoni ni bilo takih razhajanj, da bi bil zaradi tega moten delovni proces. So samb normalna in potrebna razhajanja!« Medobčinski sindikalni predsednik Milan Ltroša pa je dejal, da ta sestanek nikakor ne pomeni, da hočejo firmo razbiti od zunaj. Pomembnejše je, če bo sedanje vodstvo sposobno »izvleči« delovno organizacijo. Pomanjkljivosti, ki so zapisane na papirjih izvršnega sveta in skupščine občine, pa tudi listi trinajstih in v zapisniku delavskega sveta, so bile ugotovljene že prej, toda kljub temu jih niso poskušali rešiti.
Spregovorili so tudi predsedniki in sekretarji osnovnih sindikalnih organizacij v Avtoradgoni. V glavnem smo slišali že znana dejstva in zahteve, naj občinsko vodstvo najde najprimernejšo rešitev. Z enim zadržanim glasom so vsi člani predsedstva sprejeli predlagana stališča in sklepe OS ZSS ponedeljkovega sestanka v DO Avtoradgona. Podpirajo stališča in sklepe, ki so jih sprejeli zbori občinske skupščine, izvršni svet in centralni delavski svet, zahtevajo rešitev, vendar tako, da bo zagotovljena varnost 1300-članskega kolektiva, kajti naloga sindikatov je prav skrb za slehernega delavca. Pri finančni utrditvi bodo morali sodelovati tudi republiški organi, svojo vlogo pa bi moral odigrati tudi sozd Integral.
Bernarda Peček
Kaj vse od navedenega je že izpeljano, ni treba ugibati: ve se. da malo ali skoraj nič. V kolikšni meri bi mogli vsaj del omenjenega izvesti v pokrajini ob Muri, je sploh vprašanje zase. Morda je odgovor v novi razvojni (tudi energetsko-ekološki) paradigmi, ki predpostavlja, da se moramo v družbeni skupnosti znebiti vsaj treh zablod, ki odrejajo naš ekonomski sistem, vrednost in politično ureditev. To so: na področju ekonomskega sistema praktična izključenost družbene lastnine, ki izhaja iz teorije izkoriščanja, v sistemu vrednot mit.o ročnem delavcu kot izključnem ustvarjalcu, ki izhaja iz delovne teorije vrednosti in v. političnem sistemu mit o parlamentarnem sistemu kot orodju izkoriščanja, ki izhaja iz prejšnjih dveh teorij. V nekoliko poljubnejši različici bi smer novega/sodobnega razvojnega vzorca pospremili s klicem k razumu in vsaj tremi vprašalnimi »zapovedmi«. Prvič, ali bi pomenilo pretirano koketiranje z zahodnim sistemom, če bi katero od energetsko-ekoloških enot (podjetij, skupnosti, ustanov) upravljal in vodil zasebnik? Drugič, kdaj bo dana »šansa« tudi t. I. neformalnim skupinam raziskovalcev ali razvojnikom, da uresničijo določene zamisli — brez večjih blokad — po logiki določenega tveganja z možnostjo, da tu in tam zgreši. Tretjič,kaj bi se zgodilo, če bi z malo manj birokracije pa več enostavnosti in poklicne poštenosti sp-eljali ta ali oni, tudi energijsko-ekološki projekt?
O nas govori zgodba, sklenjena s temile zahtevami: svoboda in odgovornost ustvarjanja, svoboda organiziranja ter svoboda in odgovornost odločanja.
12
V petek in soboto bo Sobota gostitelj 30. zveznega tekmovanja traktoristov-oračev. V petek bodo teoretični preskusi in razna strokovna posvetovanja, v soboto ob 8.15 pa bo začetek tekmovalnega dela pri ribiškem domu na Bakovski cesti, kjer bo slavnostni govornik podpredsednik predsedstva SFRJ Stane Dolanc. Tekmovanje, ki bo trajalo do popoldanskih ur, bodo popestrili z raznimi nastopi in predstavitvami ljudskih običajev, zanimivo bo za širok krog obiskovalcev, kot demonstracija sodobne tehnologije pa še posebej za kmete. Za Pomurce bo še toliko zanimivejše, ker bo tekmovalo pet domačih traktoristov, ki so v preteklih letih dosegali odlične rezultate.
aktualno doma in po svetu
Iz dneva v dan, konec tedna pa še močneje, deluje samozvani odbor za organizacijo potovanj in solidarnostnih mitingov. Večji del Jugoslavije se mu ne upira (si ne upa, ali pa je enakega mnenja). Kaže, da so mitingi vse bolje pripravljeni, vse bolj jasno se kaže tudi zloraba človeške stiske. Na fotografiji je detajl iz Niša. (Foto: Srdžan Živulovič)
POZIV
K LINČU?
»Tovariš Stanovnik, čigav Stanovnik (prebivalec) ste vi?« »Smole’ Srbija ni štafeta'« Takšne in podobne parole je bilo konec tedna videti na zborovanjih v Nišu in drugih krajih. Očitno je, da so si protestniki zdaj za tarčo najbolj žolčnih napadov izbrali prav slovenske družbenopolitične delavce (pogosto se omenjajo tudi Stane Dolanc, Sergej Kraigher, Franc Šetinc), kot da so ti krivi za vse tegobe in nadloge v tej državi, vključno s kosovskim problemom. Tudi razni javni govorniki ne varčujejo z obtožbami na rovaš slovenskih politikov. Ne skopari se tudi s potvorjenimi citati .. .
Saj ni, da bi avtomatično jemali v zaščito vsakega politika iz neposrednega okolja. Konec koncev mora vsak javni delavec pričakovati reakcije za svojo javno izgovorjeno besedo in tudi nositi odgovornost zanjo. Ven-
»SLOBA« TITOV NASLEDNIK?
Na shodu »solidarnosti« v Titovem Vrbasu — tako poroča Borba — so predsedniku predsedstva CK ZK Srbije Slobodanu Miloševiču vzklikali »Sloba, svoboda«, nato pa je odjeknila pesem:
»Slobodane, slobodom te zvali.
tebe vole veliki i mali.
Dok se Slobo ovom zemljom krede, narod nikom robovati neče. Sad se narod naveliko pita, ko če nama da zameni Tita, Sad se znade ko je drugi Tito.
Slobodan je ime ponosito. Slobodane, ti narodni sine, sad se narod o slobodi brine.«
Temu je sledila pesem Druže Tito, mi ti se kunemo.
Vladimir Bakarič je izjavil : »Potrebno je samo malo zagrebsti pod kožo srbskih komunistov, pa se pod rdečilom takoj odkrije kuta Svetega Save.«
Odkrito priznam, da sprva nisem verjel tej, po moji oceni malce cinični označbi. Danes po številnih zborih »solidarnosti« in po napisih, ki jih tam nosijo, pa javno priznam, da je ocena pokojnega revolucionarja zelo pronicljiva in na žalost — točna!
Zato bognasvaruj, da bi »vodž« Sloba postal Titov naslednik .. .
(TV -15)
PAPEŽ PREZRL SLOVENCE?
Razočaranje ob sicer lepem dogodku v Krki na Koroškem
Ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Alojzij Šuštar je v pismu celovško-krškemu škofu dr. Egonu Kapellariju v zvezi s papeževim junijskim obiskom v Krki nedvoumno kritiziral dejstvo, da so bili »Slovenci na avstrijskem Koroškem v papeževem nagovoru zamolčani in prezrti, kakor da jih sploh ne bi bilo.«
V pismu dr. Šuštar govori o sicer lepem doživetju srečanja s papežem Janezom Pavlom II.. kar pa je bilo »pomešano z nekaterimi bolečimi razočaranji najbrž pri vseh slovenskih udeležencih in tudi pri meni osebno«. Upoštevaje vse olajševalne okoliščine »neprijeten občutek razočaranja ob sicer lepem dogodku v Krki vendar ostane.« poudarja nadškof.
Slovenski metropolit je strnil svojo kritiko — izraženo vljudno
dar pa je gonja zoper, slovensko politično vodstvo na zborovanjih in tudi v tisku dosegla tisto točko, ko je treba potegniti ločnico med tem, kaj je javna kritika in kaj zmerjaški in tuleči poziv k linču. V imenu kulturne, pravne, človeške družbe je treba slednjemu reči odločen ne.
Ulica in množice na njej resda vedno potebujejo sovražnike, saj se samo tako lahko ohranja nenehni ples strasti, na katerem je najlažje pozivati k orožju, o bratstvu pri delu pa ni ne duha ne sluha. Toda množica si sama ne izmišlja vseh imen, ampak jih večidel le ponavlja. Za kom in v čigavem interesu? Tudi parole, tako lične izpisane, ne nastajajo spontano, to je neizpodbitno, kot je tudi očitno, da se njihova vsebina čedalje bolj oddaljuje od Kosova. Vse skupaj je res že nevarno predaleč.
Mitja Meršol
in prijateljsko, a nedvoumno — v tri točke.
1.	»Srečanje treh dežel, ki smo mu zadnja leta želeli dati svoj posebni pomen v preseganju različnih meja zgodovinskega nasprotovanje! in medsebojnega nerazumevanja, je ostalo nekako ob robu in nikakor ni doživelo tistega osrednjega poudarka, kakor ga je imelo v pripravi vsaj na Slovenskem. V liturgiji je vse to drugače prišlo do izraza.«
2.	»Drugi razlog je. da so bili Slovenci na avstrijskem Koroškem v papeževem nagovoru zamolčani in prezrti, kakor da bi jih sploh ne bilo. To dejstvo je posebno težko razumljivo v primeru s papeževimi besedami na Gradiščanskem in nekaj tednov 'kasneje na Južnem Tirolskem.« Nadškof ne želi raziskovati razlogov. vendar ne more mimo tega. da ne bi »odrito izrazil naše prizadetosti«.
3.	»Tretji razlog pa je, da sem v našem skupnem prizadevanju
Madžarska in ES
Madžarska je prva vzhodnoevropska država, ki je dosegla vse-obsežen sporazum o sodelovanju z Evropsko gospodarsko skupnostjo, je izjavil predsedujoči zahodnoevropske integracije Teodoros Pangalos. Na tiskovni konferenci v Budimpešti je šef grške diplomacije dodal, da ima ES sklenjen trgovinski sporazum z Romunijo, da se pogaja z Bolgarijo in Češkoslovaško, da pa je Madžarska prva, ki se ji je posrečilo skleniti popoln trgovin-sko-gospodarski sporazum.
Sporazum Madžarske in Evropske skupnosti, ki je verificiran v Bruslju, je sestavljen iz dveh delov. Prvi odstranjuje prejšnje ovire v dvostranskih odnosih, drugi pa normativno določa pogoje nadaljnjega sodelovanja.
Dve vrsti izseljencev s Kosova
Ostro obsojam izseljevanje Srbov in Črnogorcev pod prisilo s Kosova, ki mu ga ni tačas enakega v vsej Evropi. Vendar sem ugotovil, da se vsi Srbi in Črnogorci vendarle ne izseljujejo s Kosova pod prisilo. V beograjski Dugi sem prebral (navajam dobesedno):
»Jedna kuča na periferiji Prištine prodata je za petdeset hilja-da nemačkih maraka, a u Ajvaliji, obližnjem selu, jedan ar zemlje košta milijardu dinara. Prodavac je Srbin, kupac je Albanac. Nije mi poznalo odakle Albancu toliki novae, ali je izvesno, da mnogi Srbi prodajom zemlje u Ajvaliji. na-domak Prištine, mogu da sagrade dvorce u bližini hrama Svetog Save, recimo. A onda če liti krokodilske suze nad sudbinom »srb-skog« Kosova.
Tako se kosovska agonija pro-dužava.«
Tokrat je bila Duga izredno odkritosrčna in poštena. Škoda, da ni navedla, za kolikšen odstotek »prostovoljnih« izseljencev gre.
(TV-15)
za novo Evropo, za medsebojno razumevanje, edinost in prijateljstvo od sv. očeta pričakoval veliko bolj konkretnih besed, smernic in spodbud za naše sožitje ravno v teh krajih, v teh razmerah in v teh časih.«
Dr. Šuštar izraža upanje, da bodo na srečanje s papežem v Krki ohranili najlepše spomine, toda tudi, da bi »kolikor je mogoče odstranili in pozabili grenkobo slovenskih udeležencev«.
Slovenski metropolit tudi opozarja, da bo praznovanje svetovnega dnevu miru 1. januarja 1989, ki bo po papeževi odločitvi ’ v znamenju spoštovanja manjšin kot pogoja za mir, »neke vrste preizkušnja tudi za nas, kako pošteno in iskreno smo pripravljeni pri tem sodelovati«.
Dr. Kapellari v odgovoru predvsem poudarja čestitke in priznanja, ki jih je dobil v zvezi z oblikovanjem slavja v Krki: Žalosten je. ker je po papeževem
Parada energije
Olimpijske igre so se začele in ljudstvo si je oddahnilo: protestni mitingi so končno zasenčeni, napetost negotovosti popušča in je zamenjana z napetostjo radovednosti — kdo bo kje zmagovalec, najboljši med najboljšimi?!
Kot je nekoč zapisal kolega o svetovnem nogometnem prvenstvu. ki je zasenčilo vse druge stvari: razen nogometa so še druge mnogo pomembnejše stvari: tudi nad olimpiado so še pomembnejše stvari. Toda za tako oceno je potreben dovolj širok horizont.
Iz ozkih lokalnih pogledov so vse najmanjše stvari najvažnejše za človeštvo — tega kraja. Sebičnost je pač nekaj, kar sodi v merila vsakdanjega človeka in zgodovinskih dogodkov: čim večja je zaslepljenost s samim seboj, tem večje so nevarnosti najrazličnejših nerazsodnih konfrontacij.
Pismo iz Beograda
Kam vodijo dogodki sedanjosti, je torej odvisno od uporabljanja meril. Ni vsaka mera pravi meter za odmerjanje zgodovine.
Utegnili ste videti ali slišati besedo akademika o pogledih Vuka Karadžiča na državo in državnost: kar ni dobro za narod, ni dobro niti za oblast.
Če bi bila Srbija takšna država, v kateri bi se tujci bolje počutili kot v svoji državi, bi bito doseženo tisto, na kar bi bili državljani lahko ponosni, je zapisal Vuk v pismu knezu Milošu.
Pouk iz tega je. da je vse skupaj, kar je dandanes strahovito zapleteno. pravzaprav silno enostavno, če vemo naravno razmišljati. Navsezadnje so tudi tiste neskončne replike o lastnini navadna ne-smislica. če vemo, da je vsa naša sreča v tem. da cepimo češnjo na višnjo in nas je potem strah, ko vidimo, da taka podlaga velikega hotenja novega stebla ne prenese. Prva nam je misel, da se vrnemo k višnji, da nam se drevo ne bi zrušilo na glavo.
Mnogo preprosteje bi bilo, če bi češnjo cepili na češnjo ali še kakšno bolj čvrsto podlago, če smo že ugotovili, da je višnja slaba podlaga.
Organizacije dela pač ne moremo graditi na temeljih kapitala, ali ne?
Dejansko pa je združevanje dela urejeno po zgledu mezdnega dela, čeprav je naziv drugačen.
Osnove tekmovanja so na ta način omejene na šibkost narave tekmovanja: olimpiada dela na ta način ne more dati rekordnih sadov. vsaj v primerjavi s kapitalom ne. ker bi bila njegov surogat..
Ko je Vukotič, avtor risanke Surogat dobil oskarja, ga je ponudila neka filmska kompanija s pogodbo, da riše serijo istoimenskih risank. Mladenič se povabilu ni odzval, ker ni vedel, kaj naj pravzaprav kar naprej napihuje.
Zdaj, ko je že star, bi se v napihovanju znašel, kot so se znašli mnogi tedanji, pa tudi sedanji mladeniči.
Napihovanje česarkoli pa je seveda izgubljanje energije, zato je olimpiada kot zdravilo: tekmovalci dajejo zadnji atom energije v tekmi za najboljšim rezultatom in ves svet jih občuduje.
Tako uporabljanje energije je tisto pravo: če bi tako uporabljali energijo za ustvarjanje najboljših rezultatov dela, bi nam dnevi sicer tiho minevali, vendar bi nam bilo življenje prijetnejše.
Zatorej nikakršna druga parada energije ni dobra — razen ustvarjalne.
Že prve dni olimpiade smo priča, da smo z rezultati naših športnikov lahko zadovoljni: odličja nam padajo v krilo nad pričakovanji, čeprav so športniki naposled že kar prosjačili za denar, da bi v tej svetovni igri lahko vsaj sodelovali.
To spominja na -čas Nikole Tesle, ko za najboljše doma sploh ni bilo razumevanja in je moral pravi um v svet, in ta svet mu za ustvarjalnost še hvaležen ni bil.
Se torej smemo čuditi, da imamo tako neizkoriščene energije pri nas še vedno ogromno. Prej kot o kakršni koli državnosti, bi se veljalo sporazumeti o tem.
globus
DEVIZE NA TUJEM
Neogibna usoda zakona o deviznem poslovanju (zdajšnjega in prejšnjih) je, da se v njem vsak drugi ali tretji mesec kaj spremeni. Najnovejši predlog ZIS, ki bo v skupščini SFRJ na dnevnem redu že na prvem jesenskem zasedanju, sestavljajo spremembe tistih določb sedanjega predpisa, ki se nanašajo na usodo deviz, katerih izvor so tako imenovane devizne hranilne vloge občanov.
V glavnem predlagajo tri spremembe dosedanjih določb. Prva je v tem, da poslovne banke deviz iz hranilnih vlog občanov ne bodo več deponirale pri Narodni banki Jugoslavije. Druga predlagana sprememba pa je, da bodo devize iz hranilnih vlog občanov izključene iz pozicij poslovnih bank in slednjič, tretja sprememba je v tem, da se odpira možnost za to, da bodo
obisku »nekdo v nekem koroškem slovenskem časopisu trdil, da koroški Slovenci zavestno niso bili izrecno pozdravljeni«. Kar zadeva romanje treh dežel: »Pri vseh papeževih potovanjih je glavni poudarek obiska na obiskani deželi in ne na sosednjih deželah, tudi če pridejo zraven romarji iz soseščine.« Celovški škof zavrača tudi neimenovanega pisca uredništvu, ki je zapisal. da sta bila »ljubljanski in videmski nadškof pri slavju v Krki potisnjena bolj na rob«, in sicer z razlago, da »madžarski in hrvaški kardinal v Trajštofu na Gradiščanskem tudi nista svojih romarjev svetemu očetu predstavila sama«.
Ob dejstvu, da papež koroških Slovencev ni izrecno omenil in da celovški škof slovenskih vernikov svoje škofije ni posebej predstavil, dr. Kapellari odgovarja: »Da sem s tem hotel koroške Slovence pred komerkoli skriti, bi mogel pomisliti samo
poslovne banke tiste zneske deviz, ki pomenijo efektivno povečanje deviznih hranilnih vlog občanov, lahko hranile in vezale pri tujih bankah.
Ni seveda težko ugotoviti, da gre-pri teh spremembah pravzaprav za reševanje vprašanja tečajnih razlik. Leta 1978, ko so sprejeli odlok o deponiranju deviznih hranilnih vlog občanov pri Narodni banki, je bilo na Narodno banko Jugoslavije »pro forma« prenesenih nekaj nad 5 milijard dolarjev deviznih hranilnih vlog. Poslovnim bankam je bila odobrena protivrednost te vsote.
Nato pa so šle vse tečajne razlike v breme Narodne banke Jugoslavije. Poleg tega pa se je po letu 1978 začelo stalno deponiranje deviznih hranilnih vlog občanov in ta znesek je konec leta 1987 dosegel približno 12 mi-
kdo. ki ne ve ali noče vedeti, da sem se ducatkrat javno izrekel zanje, za njihovo domovinsko pravico na Koroškem in za njihov jezik.« Potem škof navede svoji izjavi iz let 1986 in 1987.
Ob tretji točki pisma slovenskega metropolita: »Papežu ne moremo predpisovati, kaj naj reče tu ali tam. in moram odločno zavrniti brezčastno podtikavanje nekega kritika iz Koroške, ki je trdil, da ve. kdo je papežu dal navdih za njegov govor v Krki.« (Namreč škof Kapellari sam — op. p.). Na koncu celovški škof vljudno zavrača očitke ljubljanskega nadškofa, saj je vendar papež v Krki govoril »o za vso Evropo tako pomembni temi nove evangelizacije«. Pri tem izrecno »To so teme in vprašanja osrednjega pomena za vse škofije v Avstriji. Sloveniji kakor v Furlaniji. Potisno moč tega papeževega sporočila bomo v naslednjih letih nujno potrebovali.«
Jože Šircelj
globus 
ISLAMABAD — Začasni pakistanski predsednik Gulam Ishaq Khan je v pogovoru z uredniki pakistanskih časopisov obljubil, da bodo volitve novega predsednika, ki naj bi bile 16. novembra, »poštene«. Dejal je, da »nikomur ne bomo dovolili ne glede na njegovo mesto v politični hierarhiji, da z nezakonitimi sredstvi vpliva na rezultate volitev«. Ishaq Khan pa ni dal vedeti, ali bodo volitve z udeležbo političnih strank (kot zahteva opozicija), ali pa bodo »nestrankarske« (kot zahteva politično vodstvo, po napotkih pokojnega predsednika Ul Haka).
BEJRUT — Radio Damask je v prvih reakcijah na ustanovitev začasnega vojaškega kabineta v Libanonu, ki naj bi nadomestil neizvoljenega predsednika, poudaril, daje vojaška vlada Michela Auna »nelegalna«. Sirski radio meni, da je edina »legalna« vlada v Libanonu tista, ki jo bo vodil muslimanski sunit Selim Hoss. Dnevnik As Saura pa dodaja, da je bila ustanovitev  vojaškega kabineta »državni udar«, ki je del »cionistične taktike«, s katero želi Izrael v Libanonu obdržati »kaotično stanje«.
HAVANA — Novi predsednik Haitija, general Prosper Avril, je sporočil, da bo vojaška vlada vodila Haiti do leta 1990, ko naj bi razpisali predsedniške in parlamentarne volitve. Včeraj se je z generalom Avrilom prvič sestal voditelj haitske opozicije Silvio Claude, ki je po pogovorih izjavil. da Avril ni sprejel predloga opozicije, da bi organizirali volitve že po šestih mesecih, saj general meni, da mora vojska najprej »pripraviti teren za demokracijo«. Mnogi gledajo na te izjave generala Avrila z nezaupanjem, saj je že v prvem tednu svoje vladavine »upokojil« osem najbolj vplivnih generalov bivše, strmoglavljene vlade generala Namphya.
TOKIO — Zdravstveno stanje težko obolelega japonskega cesarja Hi-rohita je vse slabše, kljub dodatnim transfuzijam krvi. Cesar Hirohito je, po poročilu funkcionarjev cesarske palače v Tokiu sodeč, še naprej pri zavesti, pestijo pa ga notranje krvavitve. Do sedaj je prejel šest transfuzij, vendar pa zdravniki cesarskega dvora trdijo, da njegovo stanje še ni kritično. Zaradi tega cesarske dolžnosti že opravlja prestolonaslednik Akihito, člani vlade pa te dni sploh ne smejo zapustiti Tokia. Pred cesarsko palačo se je zbralo 20 tisoč ljudi, ki so molili za zdravje 87-letnega cesarja Hirohi-ta.
lijard dolarjev, od česar je bilo, kot zatrjujejo, v NBJ efektivno in zares deponiranih le milijardo 789 milijonov dolarjev, vse drugo pa je fiktivno. Na račun obresti je bilo varčevalcem odobrenih 2 milijardi 643 milijonov dolarjev, ker pa je tečajne razlike plačevala NBJ, je poslovnim bankam odobrila polovico dinarske protivrednosti tega zneska.
Z ukinitvijo deponiranja deviznih hranilnih vlog občanov pri Narodni banki Jugoslavije se bo moral riziko tečajnih razlik prenesti na poslovne
V ŽARIŠČU
banke. Da bi bile lahko kos temu bremenu in da bi na deviznem trgu vselej
lahko odkupile potrebno količino teh deviz (seveda po tečaju, veljavnem na dan odkupa), država jamči poslovnim bankam, da bo izvajala takšno p.oso-jilnodenarno politiko, ki jim bo omogočila, da bodo s plasmajem in obračanjem denarja, dobljenega na podlagi teh deviz, lahko »zaslužile« tisto, kar potrebujejo za nadomestilo tečajnih razlik, in še nekaj zase. Država seveda tudi propagira takšno ravnanje poslovnih bank, se pravi, da bi vse devize, pridobljene s hranilnimi vlogami občanov, prodale takoj, tako da bi šel denar v domače reprodukcijske tokove. Vendar kaže, da se tudi sama boji višine prihodnje inflacije. To je verjetno vzrok, da je v predlaganih spremembah predvidena tudi možnost hranjenja in vezanja teh deviz v tujini, kar je seveda v nasprotju z željo, da bi to obliko varčevanja občanov — prevladujoči del vsega jugoslovanskega varčevanja — izrabili kot dobrodošli potencial v domačih gospodarskih tokovih. S precejšnjo dozo zanesljivosti bi lahko, celo dejali, da bodo poslovne banke v glavnem tudi tako ravnale. Devize, ki jih bodo zbrale od občanov, bodo hranile v tujih bankah in se tako zavarovale pred tečajnimi razlikami. Bržkone bi tako ravnali tudi občani, če bi jim zakonski predpisi odobrili tisto, kar dovoljujejo bankam — da hranijo svoje devize tam, kjer hočejo.
(GV)
STRAN 2
VESTNIK, 29. SEPTEMBER 1988
_____-------MU RSK A SOBOT A-----------.  -----—--------—-
V Platani novo vodstvo, v SCTPU pa zaenkrat še v. d. ravnatelja
O razmerah v delovni organizaciji Platana v Murski Soboti smo v zadnjem času kar pogosto pisali in ugotavljali, da je ta kolektiv v velikih težavah, saj je prvo polletje končal z izgubo v višini 180 milijonov dinarjev, da imajo delavci zelo nizke osebne dohodke in so tako brez spodbude za boljše delo, da je kolektiv skoraj brez strokovnega kadra in da je vodstvo začasnega kolegijskega organa napovedalo odstop. Naposled so o razmerah v Platani spregovorili tudi zbori občinske skupščine, ki so zasedali pretekli četrtek. Ob negativnih so slišali tudi za nekatere pozitivne ugotovitve, in sicer, da v času, >prisilne uprave< skoraj nimajo izgube iz tekočega poslovanja, da imajo zdaj celo dela preveč in da so v zadnjih dveh letih uspeli razviti kar štiri nove programe, od katerih lahko pričakujejo rezultate šele v prihodnje. Žal pa, kot kaže, se del kolektiva ne zaveda, da so kljub vsemu še vedno na robu propada. No, likvidacija oziroma stečaj zaenkrat še ni potreben. Potrebno pa bo veliko pomagati novemu začasnemu kolegijskemu organu, ki ga bo od 1. oktobra dalje vodil Jože Vouri, člana pa bosta Miroslav Novak in Darinka Pušenjak. Tako so sklenili delegati občinske skupščine.
Precej trši oreh zanje pa je bila razprava o razmerah na Srednješolskem centru tehniško-pedago-ške usmeritve Sobota. Eden izmed njih je proti koncu dejal, da po skoraj triurnem >mu-
TRDA SKUPŠČINSKA OREHA
čenju< ne ve, kaj je pravzaprav pravi vzrok za nastali položaj, ker je bilo izrečenih veliko nasprotujočih si mnenj in ocen. Pristavil pa je, da kadar učitelj štraj-ka, je to slabo za učenca, in če štrajka zdravnik, je to slabo za bolnika. Sicer pa so najprej podali svoja mnenja in stališča delegati družbenopolitičnih organizacij (ZK, SZDL, ZSS) pa delegati družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in drugi. Osnovna nit njihovih mnenj je bila, da so razmere na Centru neurejene, da obstaja kriza vode-
nja tega kolektiva, ker je z združitvijo dveh šol postal prevelik, in da je potrebno onemogočiti manjšo skupino, ki nenehno povzroča konfliktno stanje in pa-sivizira večino delavcev Centra. Precej besed so namenjali tudi 2-dnevni stavki, ki je bila na tej šoli 13. in 16. maja letos. Obveljalo je mnenje, da je bila stavka res zakonita, vendar pa so bili nekateri postopki stavkovnega odbora nesprejemljivi, stavka pa je sama po sebi prinesla moralno škodo, ki so jo občutili predvsem učenci. Res pa je, da je do nje
KAKO RAZBREMENITI GOSPODARSTVO
Ker r periodičnem delovnem načrtu -borov občinske skupščine Sobota za IV. trimesečje ni bilo predvideno obravnavanje ukrepov za razbremenitev gospodarstva, je delegacija občinskega sindikalnega sveta predlagala dopolnitev tega načrta tudi s to temo in hkrati že nakazala nekatere konkretne pobude, kako razbremeniti gospodarstvo. Tako bi lahko vsaj za 20 odstotkov znižali prispevke za SLO in DS, občinske davke iz osebnih dohodkov in prispevne stopnje, ki niso prilagojene povečani osnovi bruto osebnih dohodkov (obremenitve naj hi se zmanjšale najmanj na lansko višino). Prav tako predlaga znižanje prispevkov za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu in za skupno komunalno rabo, skupaj s sisi pa bi morali pripraviti predloge za znižanje drugih prispevkov iz BO D. predvsem tistih, kjer so sredstva rasla hitreje od rasti dohodka v gospodarstvu, da bi na ta način lahko povečali neto osebne dohodke. Nadalje ne bi smeli do konca leta dovoliti povečanja cen iz pristojnosti občin (stanarine, komunalne storitve, otroška varstva idr.) prek načrtovane ciljne inflacije. Občinski sindikalni svet se tudi zavzema za znižanje prispevkov in članarin raznim združenjem vsaj na lansko raven, v družbenopolitičnih organizacijah. samoupravnih interesnih skupnostih in družbenopolitičnih skupnostih pa bi morali preveriti organiziranost ter predlagati ukinitev desetine odborov in komisij. ki v večini primerov niso sklepčne in tako tudi neuspešno uresničujejo svoje naloge.
Delegati občinske skupščine so predlog, da je treba obravnavati tudi ukrepe za razbremenitev gospodarstva, soglasno sprejeli in sklenili, da bodo to storili že na L zasedanju, ki ho 17. oktobra.
Sobočani zavrnili udeležbo na zboru v Paračinu
prišlo predvsem zaradi nezadovoljstva glede osebnih dohodkov pedagoških delavcev SCTPU. Še vedno so z njimi nezadovoljni, in to upravičeno.
Vršilec dolžnosti ravnatelja na Centru Vlado Sagadin pa je med drugim dejal, da v kolektivu obstajata dve skupini — ena je za dogovarjanje, druga je v opoziciji — in da nekateri delavci izrabljajo zaupanje, ki ga imajo do njih vodstveni delavci. Skoraj povsem nasprotno od njega in drugih razpravljalcev pa je ugotavljala predsednica OO Zveze sindikatov na Centru Regina Ci-potova, ki je delegatom prebrala posebno sporočilo, ki ga je podpisalo 73 sodelavcev. V njem je ovrgla večino ugotovitev v predloženi informaciji o razmerah na Centru in med drugim navedla, da bi lahko zagotovili kolektivu dodatna sredstva pomurskega združenega dela, če bi družbenopolitična skupnost to znala izpeljati, tako kot so to storili drugje. Menda bi jim lahko dala sredstva tovarna Mura. Njen direktor, ki je tudi podpredsednik občinske skupščine, pa je dejal, da to prvič sliši in da je za to malo možnosti. Mura pa je že namenila precej denarja za zgraditev novega srednješolskega centra, za računalnike v osnovnih šolah in drugo.
Še veliko je bilo izrečeno o razmerah na Centru, ob koncu pa so z enim glasom proti sprejeli predloženo informacijo in naložili izvršnemu svetu občinske skupščine, da do drugega zasedanja pripravi stališča in usmeritve za rešitev položaja.
Jože Graj
Izhod je v večji demokratizaciji družbe!
Sedanje zaostrene družbenopolitične in gospodarske razmere pri nas vzbujajo upravičeno skrb ljudi. Ne le da se ne uresničujejo osnovni cilji gospodarske stabilizacije, do resne krizeJe prišlo tudi v mednacionalnih odnosih, predvsem na Kosovu. Čeprav je jasno stališče vodstva države in partije, da z mitingi ne moremo rešiti nakopičenih problemov, se le-ti nadaljujejo. Kočljivo pa je tudi vprašanje odnosa do JLA. Skratka — v demokratizaciji družbe, za kar se posebej zavzemamo v naši republiki, je treba iskati izhode iz slepe ulice. In kaj menijo o teh vprašanjih občani?
VINKO MLINARIČ: Mislim, da smo za takšne razmere, kot je danes, krivi sami, saj je šla naša demokratizacija večkrat v anarhijo. Delo se ni moglo vrednotiti, uravnilovka pa je pokvarila še tiste dobre delavce, ki so bili voljni delati. Poseben problem pa so naši predpisi, po katerim slabega delavca praktično ni mogoče izključiti iz delovnega okolja, niti ni možnosti
ustreznega ukrepanja. Ker je zaradi tega manjša tudi produktivnost. se ni čuditi takšnim razmeram. Vsekakor je posledica, da smo šli prehitro naprej in živeli na račun tujih dolgov. Najnovejše razmere so predvsem posledica razlik, prisotnih na vseh področjih. V celotni državi je potreben pravni red. medtem ko mitingi ne prispevajo k reševanju problemov.
FRANC KNAUS: Negativni procesi iz preteklosti so glavni razlog sedanjih zaostrenih gospodarskih in političnih razmer. Zato družba postaja apatična do vseh novih pojavov, pa naj gre za podražitve ali druge negativne pojave, kot so. recimo, prisvajanje družbene lastnine, malverzacije, gospodarski kriminal itd. Izhod se lahko najde v doslednem upoštevanju tržnih zakoni-
tosti. spoštovanju pravnega reda ter v upoštevanju dialoga med vsemi udeleženci v gospodarskem in političnem sistemu. Zato podpiram demokratizacijo odnosov v SR Sloveniji, ki daje nove smeri za rešitev nastalih razmer in boljši jutri. Tu mislim tudi na odnos do JLA in njene vloge v družbi.
INa izredni seji se je v Murski Soboti sestalo predsedstvo občinske konference SZDL. Vzrok za tako nenadno odločitev je bil telegram pred-Isedstva OK SZDL iz pobratene občine Paračin v SR Srbiji, s katerim so delegacijo soboške občine povabili na zbor bratstva in enotnosti v znak solidarnosti z nealbanskim prebivalstvom na Ko-Isovu. Ta je bil v četrtek, 22. septembra. Na sestanku vodstva soboške frontne organizacije so sprejeli odločno stališče, da se delegacija omenjenega zbora ne bo udeležila, ker s tem ne bi v ničemer pripomogli k reševanju tega problema, I ki ga ni možno rešiti niti na ulici. Podprli pa so
vse pobude in prizadevanja, ki prispevajo h konstruktivnemu reševanju razmer na Kosovu, predvsem po politični in samoupravni poti ter skupaj z vsemi narodi in narodnostmi, ki živijo v tej pokrajini.
V sporočilu predsedstva OK SZDL v Murski Soboti tudi navajajo, da želijo v prihodnje obojestransko poglabljati vse dosedanje oblike sodelovanja s pobrateno občino Paračin in iskati nove poti medsebojnih stikov ter seveda sprejeti sleherno pobudo za dialog. Takšna je tudi vsebina teleksa, ki so ga naslovili na OK SZDL v Pa-
ra činu.
M. Jerše
Prodaja ozimnice znova aktualna
V pomurskih sindikatih si prizadevajo, da bi delavci kupili ozimnico pod čim ugodnejšimi pogoji. Zato proizvajalce in trgovske organizacije pozivajo, da se v največji možni meri odpovedo kalkulativnim stroškom, kot so stroški prodaje na debelo, pakiranje, prevoza in skladiščenja. Na ta način bi lahko določeno blago za ozimnico pocenili tudi za 20 odstotkov, kar gotovo ni majhen znesek. Sicer pa osnovnim sindikalnim organizacijam predlagajo organiziran nakup ozimnice v svojih kolektivih, ki naj omogočijo tudi obročno odplačevanje, proučujejo pa tudi možnost dajanja enkratnih namenskih pomoči tistim delavcem, ki so v težjem gmotnem in socialnem položaju. Koliko od tega bo v praksi uresničeno, pa je seveda drugo vprašanje.
V sedanjih zaostrenih gospodarskih razmerah, ko je močno
določena cena 1300 dinariev — bo treba plačati le 1150 dinarjev, za zelje pa celo 350 dinarjev za kilogram, kar je za kupce nadvse ugodno. Tudi v poslovnih enotah veletrgovine Potrošnik bo možno kupiti ozimnico, kar bo omejeno na en teden, Etini paketi vloženega sadja in zelenjave bodo na voljo 90 dni z avalirano menico, pri čemer pričakujejo tudi večji odziv sindikalnih organizacij.
Podobno je tudi v drugih pomurskih občinah. V Lendavski se je posebej angažirala KZ Lendava, saj so se, z nekaterimi delovnimi organizacijami, kot so INA-Nafta, Indip in druge, dogovorili za cenejšo prodajo krompirja ter manjših količin zelja in fižola. Jabolk ne prodajajo, krompir pa bo po 1150 dinarjev. Tudi v radgonski občini je poleg Mercator-ja-Sloge v prodajo ozimnice vključena kmetijska zadruga, ki
v hali B Pomurskega sejma v Gornji Radgoni prodaja večino najbolj iskanih kmetijskih pridelkov. V Ljutomeru pa že nekaj let nazaj opažajo, da ni večjega zanimanja za prodajo ozimnice. Menijo, da si ljudje večinoma sami kupijo vse potrebno za ozimnico, čeprav še ne moremo znebiti občutka, da bi vsaj Emona, ki ima poslovne stike s tovarnami zunaj Slovenije, lahko poskrbela za boljšo oskrbo z vrtninami.
In še pogled v bančne ustanove; V poslovnih enotah Ljubljanske banke v Pomurju dajejo na voljo le 4-odstotno posojilo ob zaračunavanju 418-odstotne revalorizacijske stopnje. Tako seveda ljudem ne preostane drugega, da se pač znajdejo po svojih najboljših močeh, saj je denarja za nakup ozimnice iz dneva v dan manj.
Milan Jerše
OBČINSKI SVET ZSS LENDA-VA ____________________
Proti uravnilovki
Na seji občinskega sindikalnega sveta v Lendavi so pravilno ugotavljali, da bomo s sedanjo politiko zveznega izvršnega sveta o osebnih dohodkih (določena je najvišja letna odstotna rast)'prav gotovo dosegli, da bo osebna poraba manjša, hkrati pa so navajali niz konketnih primerov, da so interventni ukrepi enostranski in najbrž so bili njihovi predlagatelji zelo naivni, ko niso predvideli posledic. Posledice pa niso le v tem, da se je kupna moč prebivalstva realno zmanjšala veliko bolj, kot to »dokazuje« statistika, ampak se kažejo tudi v nedelu! Ker pač delavcev v organizacijah združenega dela ne morejo, bolje rečeno ne smejo, ustrezno nagraditi, se ti seveda ne razdajajo toliko na delovnem mestu, kakor bi se sicer, ko bi vedeli, da bo zato občutno višji osebni dohodek. V mnogih ozdih lendavske občine čedalje več delavcev prejema zajamčene osebne dohodke. Vse bolj je čutiti uravnilovko (bolj ali manj enake plače imajo vsi). Nemoč ustreznega nagrajevanja pa se kaže tudi pri strokovnih kadrih, ki zaradi nizkih osebnih dohodkov beže v organizacije, kjer je kuverta debelejša. Tačas potrebujejo zlasti močnejšo strokovno ekipo v TLO — Tovarni logistične opreme v Lendavi.
Š. S.
IRMA CELEC: Ker po tolikih letih od vojne ni enakopravnosti, me to zelo boli. Slovenci ljubijo svojo lepo deželo in so potrpežljivi, ko pa pride do takega položaja, kot smo ga občutili pred kratkim s sojenjem naših ljudi, pa se moramo boriti za svoje pravice in za svoj slovenski jezik. Podobno sem doživela tudi jaz v času okupacije, ko se nisem mogla zagovarjati v. maternem
jeziku. Zato verjamem, da je bilo hudo našim fantom, ki v svoji domovini sredi Slovenije niso imeli slovenskih zagovornikov. Kar
se tiče Kosova, pa me zelo čudi, da so po tolikih letih po osvoboditvi. ko so dobivati pomoč od drugod, še vedno nerazviti. Doklej?
FRANC ERJA VEC: Vprašanje Kosova se je že tako zapletlo, da je vprašanje. kdo ga bo lahko razpletel. Čeravno je od nas oddaljeno, moramo z njimi skupaj deliti dobro in zlo. ker smo v eni državi. Očitno bo potrebno veliko strpnosti enih in drugih. O JLA kot naslednici partizanske vojske nimam nobenih slabih mnenj. Kdor se spravlja na JLA. ta nima dobrega na-
mena do celotne družbene skupnosti. O gospodarski krizi pa menim. da ne bo lahko in na kratko rešena. Ko govorimo o demokratizaciji družbe, sem prepričan, da lahko sproščeno živimo, vendar moramo spoštovati našo zakonodajo. V mnogonacionalni državi je nujno spoštovanje slehernega naroda in narodnosti.
BELA BANFL' Problem vidim samo v iredenti na Kosovu, ki podpihuje nekatere izobražence. Gospodarstvo Slovenije je doslej veliko vlagalo v blagovni kapital na Kosovu, dalo je strokovni kader in drugo. Slovenci moramo zvedeti za vsebino tajnega dokumenta. o katerem se precej govori. V ustavi je itak zapisano, da je na območju, kjer poteka sojenje, zagotovljena upo-
raba maternega jezika oziroma enega od jugoslovanskih jezikov. Srečen bi bil, če bi zavladal razum. Posebno v naši neuvrščeni državi bi se tega dejstva morali bolj zavedati, saj nas po tem poznajo po vsem svetu.
Milan Jerše
načet standard ljudi, postaja prodaja ozimnice znova aktualnejša. V poslovni skupnosti za sadje, krompir in vrtnine so se dogovorili za drobnoprodajno ceno jabolk za ozimnico! Tako je cena jabolk prve kakovosti 1300 dinarjev za kilogram, cena novejših vrst jabolk pa 1600 dinarjev. Za drugi kakovostni razred, pri čemer ne gre za slabo kakovost, ampak za odbiro po velikosti sadežev, bo treba odšteti od 1000 do 1300 dinarjev. V nasadih bodo jabolka nekoliko cenejša, saj jih bodo prodajali po 1200 do 1450 dinarjev oziroma 900 do 1000 dinarjev za kilogram. V Pomurju bo jabolka možno kupiti še ceneje, posebno še pri kmetih, medtem ko v družbenih nasadih ne bo obiranja jabolk. V skladišču v Puconcih, ki ga ima tozd Sadjarstvo KZ Panonka, boste za prvo kakovostno skupino jabolk odšteli 1250 dinarjev, za zlati delišes 1050 dinarjev, za drugi kakovostni razred pa 25 odstotkov manj. Letos bo na sejmišču pred upravno zgradbo KZ Panonke v Murski Soboti znova sejem ozimnice, in sicer 30. septembra in 1. oktobra od 10. do 18. ure. Ker ne bodo zaračunavali marž, bodo cene temu primerno nižje. Za krompir — v SRS je
------------— INTERVJU —--------------------------
ČIMPREJ UBLAŽITI TEŽAVE IN NESTRPNOST!
Aktualni družbenopolitični trenutek terja, da se v številne dejavnosti, ki naj pripomorejo k čim hitrejšemu izhodu iz sedanje krize, vse bolj vključujejo tudi borci. Tem namreč ni vseeno, kaj se dogaja v naši družbenopolitični skupnosti, saj je bil davek zadnje .vojne ogromen. Zato danes podpirajo vsa tista prizadevanja, ki delovnim ljudem in občanom odpirajo jasnejšo prihodnost. Tako je tudi v soboški občini, o čemer smo se pogovarjali š predsednikom občinske organizacije Zveze borcev Sobota Stefanom Šabjanom.
— Bi nam za začetek povedali, kakšni so pogledi borcev na sedanje zaostrene družbenopolitične in gospodarske razmere?
STEFAN ŠABJAN: Borci smo zaskrbljeni nad razmerami, ki niso rožnate, kar povzroča med ljudmi precej nejevolje. Zato smo se opredelili za budno spremljanje vsega dogajanja in predlaganja hitrejših rešitev posameznih problemov, ki nastajajo v naši družbi. Tako podpira-
ŠTEFAN ŠABJAN - predsednik občinske organizacije Zveze borcev NOV Sobota
mo prizadevanja slovenskega družbenopolitičnega vodstva, zlasti glede razprav o ustavnih spremebah in njihovega stališča do odbora za varstvo človekovih pravic, do odnosov z JLA itd. Menimo, da so razmere zelo zaostrene, zato je treba vse naše prizadevanje usmeriti v ublažitev težav in nestrpnosti, ki jih je včasih močno čutiti. Seveda pa borci vidimo težave tudi v občini, zato
podpiramo prizadevanja družbenopolitičnih organizacij za odpravo gospodarskih težav, zaostritev odgovornosti in dosledno spoštovanje zakonitosti pri izvajanju gospodarske in družbene reforme.
— V tem smislu so tudi odločne zahteve soboških borcev?
ŠTEFAN ŠABJAN: Prav gotovo! Enkrat za vselej se moramo začeti pokrivati le tako daleč, dokler sega odeja. V prvi vrsti imam v mislih izvajanje gospodarske reforme in dosledno uveljavljanje tržnega gospodarstva. Če namreč na tem področju ne bomo spoštovali vseh ukrepov in zakonitosti, bomo zabredli v še večje težave. Seveda pa ne smemo prezreti težav, ki se pojavljajo tudi v družbenih dejavnostih soboške občine, predvsem v zdravstvu in šolstvu. Borci smo zelo zaskrbljeni za nadaljnjo usodo srednješolskega centra, kjer je veliko mladih ljudi, zato nam ni vseeno, kako se le-ti vzgajajo. Zato od občinske skupščine zahtevamo, da kot ustano-
viteljica nemudoma sprejme vse potrebne ukrepe.
— Borci pa opozarjajo tudi na druge pomanjkljivosti?
ŠTEFAN ŠABJAN: Veliko govorimo o racionalizaciji v družbenih dejavnostih in službah, vendar so premiki še vedno premajhni. Zato podpiramo predloge, da je treba tudi na tem področju uvesti ostrejšo ukrepe. Nerazumljivo se nam zdi, da v Murski Soboti plačujemo najvišje cene za kmetijske pridelke, ki jih pridelamo doma. Zato dajemo pobudo, da bi imeli v soboški občini cenejši kruh, mleko in sadje kot v bolj oddaljenih krajih, kjer je treba računati tudi na prevozne stroške. Borci se tudi sprašujemo, ali je najboljša rešitev, če imamo v Murski Soboti enega grosista, ki je brez vsake konkurence, saj kroji cene po svoje. O tem bi morali razpravljati gospodarska zbornica in skupščina občine ter sprejeti najboljše rešitve.
— Velikokrat govorimo o prenašanju tradicij NOB na mladi rod. Kako
bi ocenili sedanje pobude mlade generacije?
ŠTEFAN ŠABJAN: Glede mladine in mladinskih alternativnih gibanj smo borci mnenja, da podpiramo vse smotrne in pametne ideje, ki prihajajo iz mladih vrst. Veseli smo njihovih sprejemljivih pobud in smo jih pripravljeni tudi sprejeti, če pomagajo k reševanju zadev. Po drugi strani pa v borčevski organizaciji obsojamo vsak vulgarizem, ki se poraja pri mladih in ni v skladu s kulturo slovenskega ljudstva. Taki primeri namreč ne dajejo prave podobe naših razmer.
— Pri vsem tem pa ne moremo mimo zapletov v zvezni borčevski organizaciji, ki kažejo na določen razkol, kar gotovo ni spodbudno?
ŠTEFAN ŠABJAN: Res je nastal v vodstvu Zveze združenj borcev Jugoslavije razkol med predsednikom in sekretarjem. Prepričani smo, da to ni zdravo in vzbuja Skrb ter nezadovoljstvo med našimi borci. Posebej zato, ker je bila med nami vedno velika enotnost, predvsem pa bratstvo. Zato smo bili nad tem zaskrbljeni. Pri tem podpiramo predlog vodstva slovenske borčevske organizacije odstraniti iz njenih vrst posameznike, ki niso pripravljeni delovati za enotnost naše organizacije.
Milan JERŠE
VESTNIK, 29. SEPTEMBER 1988
STRAN 3
PAKET OPTIMA
ZA PREBOJ V SVET
Če zberete dovolj podatkov, lahko s statističnimi metodami dokažete karkoli. (Zakon Williamsa in Hollan-da)
Minuli teden so se po občinah ob Muri sestali strokovnjaki ljubljanske ekonomske fakultete in svetovalne organizacije AGEA iz Nove Gorice ter predstavniki medobčinske gospodarske zbornice, občinskih izvršnih svetov ter nosilnih gospodarskih enot in sistemov. Cilj: dokopati se do programa za postopen, sistematičen in učinkovit zasuk pokrajinskega gospodarstva z vstopanjem novih podjetij in preusmerjanjem tehnološkega presežka delovne sile iz obstoječih v nove organizacije.
Okoliščine morejo prisiliti vsestranskega nesposobneža, da postane sposoben, vsaj za neko ožje področje. (Freema-novo pravilo)
Za pomurski gospodarski prostor z izrazito posnemoval-nim razvojnim vzorcem, ki mu , pritiče ne ravno hvaležna opredelitev slovenskega prehram-I benega rezervata s ceneno delovno silo, je to dokajšnji izziv, gre pa za svetovalni paket Optima, ki ga je razvil Mednarodni center za proučevanje podjetij v družbeni lasti v deželah v razvoju iz Ljubljane z blagoslovom slovenskega (in jugoslovanskega) partijskega cekaja. Ponujena receptura je kot operacionaliziran model vsebovana v osnutku programa za pre-ustroj pomurskega gospodarstva, in to na zavidljivi, tako rekoč zahodnoevropski rgzvojno-raziskovalni ravni. Do nje so se lokalni voditelji, politiki in oblastniki konec junija že naklonjeno opredelili, te dni pa naj bi padla končna odločitev. Pri tem bi znali odigrati izjemno pomembno vlogo menda kmalu porojena svetovalna firma za drobno gospodarstvo pod okriljem sozda ABC Pomurka in izhodišča za celostno obvladovanje kakovosti poslovanja pomurskih ozdov.
Gram imidža je vreden kilogram stvarnih sposobnosti. (Peterov placebo)
Medobčinska gospodarska zbornica je drzno zagrizla v strateški projekt, ki je — če prav razbiramo iz gradiva dr. Tee Petrinove, dr. Aleša Vahčiča, dr. Janeza Prašnikarja in strokovnjakov Agee — svojevrsten preskus v okviru države. Pokrajina ob Murj naj bi ustrezala za izvedbo omenjene strategije iz več razlogov: visoko število nezaposlenih (okrog 2500), (pre)počasen razvoj drobnega gospodarstva, podjetja z ekonomskim presežkom delovne sile, pripravljenost pokrajinskega vodstva za hitrejše oživljanje gospodarstva in volja le-tega za sodelovanje.
Pri tem kaže upoštevati še nekatera druga, bolj ali manj znana dejstva. Najprej, da tukajšnje gospodarstvo nima agresivne razvojne strategije, ne raziskovalnih in razvojnih zmogljivosti, saj premalo vlaga v razvoj kadrov. Stopnja inovativnosti pomurskih ozdov je večidel zelo nizka, zato nimajo lastnih sodobnih izdelkov, ki bi bili atraktivni na domačih in predvsem tujih tržiščih. Zože-vanje možnosti za prodajo standardnih izdelkov in storitev, ki so prevladujoče, zmanjšuje potrebe po razširjanju zmogljivosti. Akumulativnost in reprodukcijska sposobnost večine pokrajinskih podjetij je zelo nizka, zato tudi z vidika finančnih sposobnosti ni pritiska za iskanje smelejših razvojnih in naložbenih priložnosti.
Če poskus uspeva, je nekaj narobe krenilo. (Finaglov prvi zakon)
Bistvenih ugotovitev je več: posnemanje, prevladujoč delovno intenziven proizvodni sestav z bolj ali manj standardnimi, desetletje in več starimi izdelki, pomanjkanje strokovnjakov in prodorne razvojne usmeritve s prav tako prodaj-
no-izdelovalno sestavo ter kapitala. Medobčinska gospodarska zbornica je maja letos anketirala 21 večjih industrijskih firm v pomurskih občinah, ki zaposlujejo kaki dve tretjini vseh delavcev v pokrajinski industriji. Anketo je izpolnilo 16 ozdov s približno polovico zaposlenih industrijskih delavcev v Pomurju. Dala je več zgovornih argumentacij. Recimo, da so v zadnjih osmih letih v anketiranih podjetjih dali na tržišče 213 novih izdelkov, ki jih ni še nihče izdeloval, 121 novih izdelkov, ki so kakovostnejši od enakih ali podobnih in 9112 spremenjenih izdelkov, kakovostnejših od enakih ali podobnih. Na tuja tržišča so jih od skupnega števila posredovali okrog 2200. Toda statistika je varljiva gospa in previdnost ni odveč.
O »imidžu« pomurskih ozdov priča anketni podatek o vloženih 13 zahtevkih za izdajo patenta, pridobljenih šestih patentih in prodanih štirih licencah, od tega ena v tujino. Tu se v bistvu srečamo z velikim nesmislom, kajti, kako je mogoče, da bi podjetja vložila zahtevke za izdajo patentov samo za šest odstotkov novih izdelkov, ki so jih prvi dali na tržišče. So pa še nekatere druge skrajnosti, razvidne iz ankete, na primer, da po tovarnah nimajo točnih podatkov o tem, kdaj so se njihovi izdelki prvič pojavili na tržišču.
Če je le mogoče, da gre več zadev narobe, bo šla narobe tista, ki bo povzročila največ škode. (Murphyjev zakon)
Kaj storiti v okviru t. i. razvojne strategije pomurske industrije pri razvoju, raziskavah in inovacijah? Odgovor je za vsako panogo in vsak ozd nekoliko drugačen, vendar so nekatere splošne objektivne zakonitosti. Zbornično gradivo ponuja štiri najpomembnejše v temle zaporedu:
1.	Eksplozivno povečanje štipendiranja rednih študentov in organiziranega šolanja študentov ob delu na visokih šolah, zlasti tehniških in ekonomskih usmeritev. Porast vpisov na visoke šole v naslednjih dveh letih mora biti eksponen-cialen.
2.	Razvojna naravnanost, poslovnost in visoka strokovna usposobljenost morajo biti osnovno merilo za prvo imenovanje in reelekcijo poslovodnih in drugih vodilnih delavcev.
3.	Pospešeno je treba ustanavljati majhne, specializirane in inovativne organizacije, tako v zasebni kot družbeni lasti.
4.	V slehernem podjetju in vsej industriji je potrebno ustvarjati inovacijam in poslovnosti naklonjeno vzdušje, ki bo omogočalo uveljavitev najsposobnejših inovatorjev in poslovnežev, ki bodo za svoje dosežke tudi primerno plačani.
Čim nekaj omeniš: če je dobro, izgine, če slabo, se zgodi. (Neizrekljiv zakon)
Upajmo, da se ne bo ustavilo zgolj pri preskusu — v zadnjem desetletju jih je bilo že preveč brezuspešnih — marveč da bodo ne tako majhni denarji, ki naj bi jih vložili v ta namen, dali razvojni model, približan zahodnoevropskim razvojnim tokovom. V tem pogledu — in to je le eden od konkretnih elementov — bodo morale najbolj prodorne industrijske panoge, kot so proizvodnja novih materialov, avtomatskih obdelovalnih strojev in naprav, procesne opreme, prvih telekomunikacijskih in informacijskih sistemov ter elektronska industrija, postati občutneje navzoče v pomurskem gospodarstvu.	Branko Žunec
P.S. Vsi mednaslovi in podnaslov so iz knjižice Murphyjev zakon (in drugi razlogi, zakaj gredo stvari narobe), ki je izšla lani v srbohrvaškem prevodu — iz angleškega izvirnika — pri založbi Globus v Zagrebu.
inouatiie
V OSRČJU NERAZVITEGA JUGA- NA KOSOVU
Dokler bo pokrajinsko vodstvo kovalo prihodnost SAP Kosovo po meri tistega, kar je v blagajni federalnega sklada za pomoč gospodarsko manj razvitim republikam in kosovski pokrajini, in prisegalo — z brat-' stvom in enotnostjo na jeziku ter kontrarevolucionarnim vrenjem po mestih in vaseh — na vsakršna zasedanja političnih forumov, vse dotlej bo tudi razvoj na stranskem tiru.
Najodgovornejši kosovski predstavniki so nam na tiskovni konferenci predzadnji dan štiridnevnega obiska slovenske informativne skupine pisno posredovali naslednje, po njihovem glavne razloge za krizne gospodarske razmere na tem območju: neugoden sestav gospodarstva, pomanjkanje obratnih sredstev, velika zadolženost s tujimi posojili, visoka stopnja inflacije, izjemno povečanje cen reprodukcijskega materiala. Najožje vodstvo kosovske pokrajine je pripomnilo, da politično-varnostne razmere dodatno obremenjujejo razmere v gospodarstvu in padajočo življenjsko raven, hkrati pa je — ob čedalje bolj žgoči zaposlitveni problematiki — kakih 50 tisoč delavcev v posameznih gospodarskih panogah na robu preživetja. Da bi bila slika kosovskega vsakdana barvitejša, je treba dodati nekajletno množično izseljevanje Srbov in Črnogorcev (od leta 1981 se jih je izselilo okrog 28 tisoč, vrnilo 4100, od tega zaposlilo 2100), ki se nadaljuje, ter skrbno režirana (pod taktirko posebnega odbora in z blagoslovom toliko opevanega Slobodana Miloševiča) protestna zborovanja Srbov in Črnogorcev, ki se kot požar širijo po pokrajini in jugu države.
KAKŠNA »BUJRULDIJA« ZA KOSOVSKI »DŽAMA-DAN«?
Ko je tako rekoč vse spolitizirano — od posilstev (po odkritem izbruhu kontrarevolucije leta 1981 naj bi jih bilo 130, od tega 16 s strani Albancev na škodo Srbov oz. Črnogorcev) do vojaških manevrov, vremenskih napovedi in izdelave zobotrebcev — in ti najprej dodobra pretipajo nacionalne obisti s temeljito preverbo rodovnika podolgem in počez, gotovo ni preprost hladen, trezen, razčlenjujoč razvojni premislek. V slogu Kanona Leke Dukadini-ja bi se mogli vprašati: kakšna bujruldija za kosovski džama-dan, ali v našem jeziku: kakšen vatel za kosovski telovnik?
Poigrajmo se z več statističnimi podatki, saj bo morda tako laže razpredati prvi del zgodbe iz osrčja nerazvitega juga! Pri skoraj 1,8 milijona prebivalcih (po ljudskem štetju iz leta 1981) je okrog 230 tisoč zaposlenih (blizu 168 tisoč jih je v gospodarstvu, čez 57 tisoč v negospodarstvu, doktorjev znanosti je kakih 460, magistrov 550, visokošolskih izobražencev 17.200, višješolskih izobražencev 16.800, s srednješolsko izobrazbo 14.200 in tako naprej, vse do 29 tisoč nekvalificiranih delavcev) in okrog 140 tisoč nezaposlenih; od tega je 15 tisoč Srbov in Črnogorcev. Nacionalni sestav prebivalstva je takle: Albancev čez 1,2 milijona (ali 77,5 odstotka), Srbov okrog 210 tisoč (ali 13 odstotkov),-Črnogorcev blizu 27 tisoč (ali 1,7 odstotka), Muslimanov skoraj 59 tisoč (ali 3,7 odstotka), Romov okrog 35 tisoč (ali 2,2 odstotka), Turkov kakih 13 tisoč (ali pod en odstotek) in ostalih blizu 16 tisoč (ali 1,1 odstotka). Seveda je treba posredovane številke prav razumeti, saj so stare sedem let in so danes dokaj drugačne, vendar osnovnega izhodišča ne spreminjajo. Starostni sestav je namreč izjemno ugoden, saj znaša povprečna starost 24 let, dobra polovica prebivalstva pa ne dosega niti 20 let. Kako je z njihovo prihodnostjo? V kolikšni meri lahko vplivajo na svojo usodo, na usodo pokrajine?
Na omenjeni tiskovni konferenci je eden od kosovskih predstavnikov na glas zavzdih-
nil: »Lahko je vam, Slovenci, razpravljati o intelektualnih storitvah, mi pa smo še vedno na tem, da z volovsko vprego vstopimo v 21. stoletje.« Rekli so, da bi radi, da se zvezni sklad za pomoč gospodarsko manj razvitim republikam in pokrajini Kosovo čimprej preobrazi v sistem združevanja dela in sredstev za hitrejši razvoj gospodarsko manj razvitih republik in pokrajine Kosovo, ki je že tako ali tako utečen, čeprav je očitno, da jim še vedno najbolj ustreza »gotov denar«, torej neposredno iz federalne blagajne. Pri tem ni zanemarljiv podatek, da je do konca leta 1987 imela Slovenija s Kosovim verificiranih 63 samoupravnih sporazumov o združevanju sredstev z naložbeno vrednostjo 142,7 milijarde dinarjev. Ko bodo vsi ti projekti končani, se bo moglo na novo zaposliti 12.968 delavcev. Letos naj bi sklenili 19 programov, kar bo omogočilo zaposlitev 5500 delavcev. Tako ena kot druga stran zaznavata določene ovire in vrzeli in ni naključje, če sekretar za gospodarstvo pri občinski skupščini Prizren Trajko Jeftič pravi: »Ozdi iz Slovenije in drugih razvitejših območij države le stežka pristajajo na projekte ali programe, ki so za nas dovolj privlačni oz. bi jih lahko uresničili v obojestransko korist. Odvračajo jih tudi dolgovezni postopki za pridobivanje ustreznih soglasij po gospodarskih zbornicah. Največji kamen spotike pa je brez dvoma pomanjkanje deviz in dinarjev.« Jeftič mi je v pogovoru dejal, da je samo v Prizrenu trenutno 12.500 iskalcev zaposlitve, od tega polovica s srednješolsko izobrazbo ali kvalifikacijo. Kako in kje zaposliti približno 200 visokošolsko usposobljenih, fakultetno izobraženih mladih kadrov, prijavljenih na uradu za delo, pa je sploh najtrši oreh. Zagotovil je, da si bodo v okviru občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij na vse načine prizadevali, da jim priskrbijo delo do konca tega ali začetka prihodnjega leta, zavedajoč se, da je delovno mesto, zlasti v združenem delu, izredno drago, saj pride — po njegovem izračunu — čez 50 milijonov, dinarjev.
NAJ DOBIJO PRILOŽNOST STROKOVNJAKI, NE »ZAP-TIJE«!
Kljub vsemu je nekaj omembe vrednih zgledov za sodelovanje. Poslušam prizrenskega občinskega sekretarja za gospodarstvo, ki najprej meni, da bi morali poslovno sodelovalne stike razširiti in dvigniti na višjo raven. Nato našteva: »Unimont je tesno povezan z ljubljanskimi Slovenijacestami in SGP Pomurjem iz Murske Sobote. Posebej pomembno je sodelovanje prizrenske grafi-čno-knjižne delovne organiza
Združevanje dela in sredstev ter naložbena dejavnost pomurskega gospodarstva na Kosovu je uokvirjena v plansko-po-slovni skupnosti Agropomurje. kamor so vključeni: SGP Pomurje. Projektivni biro in Živinorejsko-veterinarski zavod (ZVZ) sozda ABC Pomurka. Delitev dela je taka, da ŽVZ skrbi za inženiring, Projektivni biro izdeluje projektno-tehnično dokumentacijo, SGP Pomurje pa sodeluje pri fizičnih gradnjah (izvajalski posli). Slednje je po letu 1984, odkar neposredno sodeluje s kosovsko gradbeno operativo, zgradilo tobačno skladišče Virginije. piščančjo farmo in — skupaj z ljubljanskim Smeltom, ki vodi inženiring — hladilnico za PIK Ereniko iz Djakovice. Za potrebe trikotažnega ozda Emil Durako iz Djakovice postavljajo proizvodne objekte velikosti kakih 30 tisoč kvadratnih metrov. Julija letos so v osrčju Šar planine v Dragošu začeli graditi tovarno za predelavo zdravilnih zelišč. Združevanje sredstev z Unimontom iz Prizrena in na tej osnovi gradnjo tovarne za izdelavo betonskih elementov smo že omenili, pomembno pa je. da bo ta projekt neke vrste odskočna deska za sklepanje novih poslov. ABC Pomurka (ŽVZ) in Projektivni biro sta pripravila vse potrebno za gradnjo objekta za 600 krav molznic na območju kombinata Agrokosovo v Djakovici. Podobno velja za 30 minifarm (za krave molznice od pet do deset glav pa 13, 17 in 23 glav) v občini Glogovac; posebno veliko zanimanje je v kmetijski zadrugi Drenica. Na Kosovu bi potrebovali še objekte za predelavo mesa in mleka, vsakovrstne farme, trgovska oz. skla-diščno-hlagovna središča in še kaj. Pri združevanjih dela in sredstev gre za dvojni interes: dohodkovni in izvajalsko-posojil-ni. V SGP Pomurje se bolj ogrevajo za drugega, čeprav se je večkrat težko odločiti.
cije Ramiz Sadiku — na osnovi samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev — s papirnico Količevo iz Domžal. Slednja bo pri gradnji in posodobitvi omenjenega podjetja, na osnovi dohodkovnih odnosov, udeležena s 3,7 milijona dinarjev. Predračunska vrednost naložbe je čez osem milijard dinarjev, soglasje zanjo sta dali obe gospodarski zbornici —- slovenska in kosovska — z gradnjo pa naj bi začeli do konca koledarskega leta. Poslovno sodelujeta slovenjgraška Lesna in tukajšnji tozd Mizarstvo; del proizvodnje iz Slovenj Gradca naj bi preselili v Prizren. Program je v obdelavi in kmalu bi morali podpisati ustrezen samoupravni sporazum med slovensko in kosovsko gospodarsko zbornico. Zaposlitev bo dobilo kakih 80 delavcev. Mizarstvo bi bilo hkrati glavni serviser za programe Lesne za Makedonijo, Črno goro in Kosovo. Izvrstno sta se ujela Prizren in Nova Gorica, predvsem Primorje Export s Pikom Progresom — gre za gradnjo in posodobitev novih zmogljivosti za potrebe predelovalne industrije — in Salonit Anhovo z Metohijo. Primex bo poskrbel za izvedbo projekta, obnovo in posodobitev namakanja prizrenskega polja ter povečanje hektarskih donosov in prodaje poljedelskih pridelkov na območju Slovenije in Raca v okviru maloobmejnega prometa z Italijo. SGP Pomurje iz Murske Sobote načrtuje izdelavo programa širitve zmogljivosti prefabriciranih elementov skupaj z Unimontom. Mislim, da bo. ta program, pri katerem bodo sodelovali še Slovenijace-ste in druga slovenska podjetja, ki bodo poslala del opreme, zavzel osrednje mesto v razvoju ne le delovne organizacije, marveč tudi občine.«
Seznam je resda dolg, prav pa bi bilo, ko tudi na izmenjavo strokovnih kadrov ne bi pozabili. Najbrž sem blizu resnici, če ponovim, da Kosovo tačas rabi ne zaptije (dobesedno policiste, beri: zvezni odred milice), marveč zvezni odred usposobljenih strokovnjakov, ki bi staknili glave s kosovskimi — in teh ni malo — ter se skušali dokopati do pokrajinskega razvojnega modela. Tega nam namreč na omenjeni tiskovni konferenci oz. okrogli mizi predstavniki najožjega vodstva SAP Kosovo niso mogli ponuditi. Njihovo razpredanje o »šansah«, ki da se skrivajo v industriji, kmetijstvu, drobnem gospodarstvu, turizmu in še kje, ni nič kaj prepričljivo izzvenelo. Kot smo se kasneje prepričali v Gorenjevi delovni organizaciji Elektromotorji v Djakovici, pa bo najbrž (vz)dr-žala njihova trditev, da je namen združevanja dela in sredstev dosežen tam, kjer so kosovski ozdi neposredno vezani na velike poslovne sisteme z razvitega severa.
OTIPLJIVI SADOVI 12-LET-NEGA POSLOVNO-TEHNI-ČNEGA SODELOVANJA
Gorenjeva tovarna z 920 zaposlenimi v treh tozdih (EL, ELKO in Servis) in delovni skupnosti, ki sodi v občini Dja-kovica med nosilne delovne organizacije — v letošnjem prvem šestmesečju je dosegla skoraj 45 odstotkov vsega občinskega izvoza — je za tamkajšnje razmere na zavidljivi razvojni ravni. Sodelovanje z velenjskim sozdovskim velikanom in mariborsko Elektroko-vino jo je — s programom izdelave elektromotorjev za pralne stroje in hermetične kompresorje, industrijskih elektromotorjev ter industrijsko obnovo elektromotorjev — pripeljalo na tuja tržišča (Italija, Danska), v mednarodno konkurenco. Tehnološko dokaj disciplinirano moštvo je sposobno letno izdelati pol milijona elektromotorjev in 300 tisoč črpalk za pralne stroje, poldrugi milijon elektromotorjev za hermetične kompresorje in 50 tisoč elektromotorjev. V možganskem centru (sektorju za razvoj), ki ga vodi 28-letna albanska inženirka elektrotehnike, smer energetika, Valbona Raci, je 15 zaposlenih: deset inženirjev strojništva, elektrotehnike in računalništva, ostali so s srednjo tehniško izobrazbo, delajo pa kot tehniki v laboratoriju za mehanične, kemične in električne raziskave ali kot risarji. Povedala mi je, da strokovnih inovacij sicer še niso »pogruntali«, le nekaj malega tehničnih izboljšav in koristnih predlogov, da pa imajo povsem določen cilj. »Do konca tega oz. začetka prihodnjega leta bomo skušali preiti z monofaz-nih elektromotorjev za pralne stroje na trifazne elektromotorje s frekvenčnim uravnavanjem. Naš proizvodni program je soroden tistemu v Elektroko-vini v Mariboru, ki je prav tako izdelovalec elektromotorjev; veliko nam je pomagala in pridobili smo dragocene izkušnje. Podobno velja za Gorenjev sozd v Titovem Velenju, kamor
po desetletnem
smo se
uspešnem poslovno-tehničnem sodelovanju — tudi organizacijsko vključili s 1. januarjem 1986. Po svojih močeh skrbimo za osveževanje znanja in pridobivanje novih znanj in ni naključje, če ima tačas delovna organizacija okrog 70 štipendistov na visokih šolah (elektrotehnika, strojništvo). Dodala bi še, da smo strokovnjaki neposredno povezani s proizvodnjo in plačani ne glede na realizacijo. Plača je odvisna od škar-ta; čim več ga je, manjša je plača, čim manj ga je, večja je plača.« Mimogrede: Valbonin OD znaša poprečno 700 tisočakov. Smeli bi torej sklepati, da se milijonske naložbe slovenskega gospodarstva v omenjeno Gorenjevo tovarno v Djakovici krepko obrestujejo. Dodajmo pa, da je bilo 18 let staro podjetje — svojčas pod okriljem niške Elektronske industrije — nekoč do vratu v rdečih števil kah in tako rekoč pred likvidacijo. Danes je njegov položaj dodobra utrjen in uvrščajo ga med najpomembnejše razvojne dejavnike na ožjem in širšem območju Kosova. V zadnjih letih so v delovni organizaciji namenili posebno skrb urejanju življenjskih in delovnih razmer zaposlenih. V neposredni bližini je z njenim denarjem zrasel otroški vrtec (v eni izmeni za 180 otrok), 43 delavcem pa so v letošnjem aprilu tudi izročili ključe novih stanovanj. Skratka, začenjajo se procesi industrializacije, urbanizacije in višje kakovosti življenja, ki zajemajo vsaj nekatera večja mestna in krajevna središča v 24 občinah pokrajine. Ko bi znali pritegniti še znaten zdomski kapital — podatka o delavcih, ki so na začasnem delu v tujini, nismo mogli dobiti — bi se verjetno tudi tista primerjava z volovsko vprego kaj hitro izkazala za elegantno izmikanje bistvenim problemom.
Branko Žunec
STRAN 4
VESTNIK, 29. SEPTEMBER 1988
Šta je, tu je (kar je, tu je), bi rekli naši južni bratje, mi pa zdaj že verno, da nam je devet prašičjih velefarm v deželi na sončni strani Alp (na pomurski ravnici so štiri: Podgrad pri Gornji Radgoni, Nemščak in Jezera pri Murski Soboti in Cven pri Ljutomeru) v zlatih časih megalomanije nakopal svinjski lobi s političnim blagoslovom, čemur se sicer v samoupravljalskem žargonu pravi: višji družbeni interesi. Tačas, ko se iz lagun svinjskega megapolisa v radgonskem Podgradu že poldrugi mesec nezadržno cedi gnojevka in mezi v podtalje, reko Muro in še kam in ko je neznosen smrad s farme zakuhal meddržavni spor z Avstrijo, so v soboškem Projektivnem biroju pred velikim finalom kapitalnega projekta za Nemščak in Jezera pod skupnim imenovalcem: pridobivanje bioplina. Kot slutnja radovedno je to sporočilo priromalo v uredništvo našega pokrajinskega medija za javno sporočanje in tistega dne, ko je v pomurski metropoli še posebno svinjsko zaudarjalo, nas je zaneslo k tvorcema bioplin-ske pogruntavščine Jožetu Sraki in Francu Flegarju. Izvirnik pogovora je pred vami.
SVINJSKI MEGAPOLISI (FARME) KOT DRŽAVNA SKRIVNOST
BIOPLINSKE BOMBICE IZ PERUGIE
Domišljena receptura firme SPI iz Cita di Castella
»Farma Nemščak gotovo sodi med največje slovenske onesnaževalce okolja. Resda ima vgrajene mehanske naprave za čiščenje odplak, toda te so ne dovolj učinkovite. Predvsem v sušnem obdobju se kanalizacija maši, lagune so bolj ali manj zamuljene, sorazmerno veliko je smradnih emisij in znaten je pretok neočiščenih oz. ne dovolj sedimentar-nih odplak tako v reko Muro kot v najbližje gramoznice. Farma Jezera je brez čistilne naprave in so posledice znane, predvsem za bolnico in tovarno mesnih izdel- 1« kov, ki sta v neposredni bližini; oba objekta sta bila zgrajena po tem, ko je farma že stala,« je za ogrevanje priznal Sraka. Sledilo je pojasnilo o kompleksnem reševanju problematike, »saj je potrebno tehnično korektne rešitve ekonomsko valorizirati in dobiti prave ekonomske parametre tako za čiščenje kot funkcioniranje farme in za smotrno, ekonomsko upravičeno porabo pridobljene energije. Logično je, da je za to potrebno pridobiti več strokovnjakov z različnih področij. Pri tem nam zelo koristijo izkušnje, pridobljene z dolgoletnim sodelovanjem z Živinorejsko-veteri-narskim zavodom Sobota, veterinarsko fakulteto Zagreb (pri tehnologiji vzgoje svinj) in ljubljansko Fakulteto za arhitek
— NAVODILO ZA BRANJE — — — —
Izjemoma smo primorani priložiti navodilo za branje, kajti gre za poskus soočenja dveh povsem izključujočih se paradigem (razvojnih vzorcev), ki se tačas rojevata na tleh pomurske pokrajine. Merila za vrednotenje bi mogli najti najmanj pri dveh mednarodno priznanih tehnološko-menedžerskih izvedencih, ki sta junija oz. septembra letos predavala vodilnemu in vodstvenemu sestavu sozda ABC Pomurka v Murski Soboti. Prvi je dr. Vlastimir Matejič, vodja projekta Strategija tehnološkega razvoja Jugoslavije za 21. stoletje, ki je predstavil scenarij za prehrano v tretjem tisočletju (naslov predavanja: Globalne težnje tehnološkega razvoja v svetu s posebnim poudarkom na težnjah razvoja v agrokom-pleksu), drugi je dr. Tom Cummings, Američan, strokovni sodelavec Mednarodnega inštituta za menedžment v Ženevi, ki je razčlenil vpliv tehnoloških sprememb na vodenje podjetij. Če je bil nekdaj poudarek na tradicionalnih izdelovalnih dejavnikih: delovna sila, zemlja, kapital, postaja danes ZNANJE kritična sestavina našega napredka — je opozoril Cummings. Neposredno uporabna za inovacije, in sicer: prednost, ki naj bi jo inovacija prinesla, kompatibilnost (združljivost, skladnost) z okoljem, možnost razdelitve (razdeljivost), enostavnost, možnost posredovanja, vprašanje, če s tem začnem ali bom znal končati, relativni stroški in posledice neuspeha, če poskus propade. Pa primerjajmo!
turo, gradbeništvo in geodezijo, kjer je poseben oddelek za sanitarno hidrotehniko.« Na magnetofonski trak ujamemo, da »je bilo treba najprej narediti eksaktne posnetke dejanskega stanja in ponovne večkratne meritve kvalitete in kvantitete odplak ter predštudijske pilotske poskuse in laboratorijske raziskave, kar vse bi oblikovalo predlog za izbor najprimernejšega dimenzioniranja plinske linije. Za ta del smo pridobili strokovnjake firme SPI iz mesta Cita di Castello pri Perugii (Italija). Dolga je zgodovina izdelave njihovih naprav. Začeli so kot smo pri nas: z namakanjem njiv z gnojnico iz farmskih objektov. Po desetih letih so ugotovili, daje s tem narejene več škode kot koristi in začelo se je dolgotrajno iskanje drugih rešitev. Ob uničeni podtalnici in sami zemlji so končno prišli do spoznanja, da je najbolje, če gnojnico prečistijo in izkoriščajo v druge namene, za namakanje pa uporabljajo samo temeljito prečiščeno vodo.«
Govorica tisočev kubikov bioplina in tisočev kilovatov elektrike
Zdaj pride bistveno iz kapitalnega bioplinskega projekta. Sraka: »O variantah, ki jih pravkar obdelujemo, morem v tem trenutku povedati, da sta možni dve izvedbi, ki sta različni samo glede na vsebnost suhe snovi v odplakah. Dnevna količina odplak
iz obeh farm znaša približno 700 kubičnih metrov, s tem da v nobeni ni uvedena recirkulacija vode. Ko pa je ta voda delno očiščena, jo lahko ponovno vrnemo v farmo in se uporablja ne za napajanje, ampak za druge tehnološke potrebe kot so čiščenja kanalizacije, hlevov in podobno. Tačas delajo vse to s svežo vodo iz vodnega zajetja v Nemščaku, kjer so stalno vključene črpalke, ki dnevno načrpajo kakih 500 kubičnih metrov vode. Stroški črpanja z električno energijo so seveda izredno veliki. Če pa bi osvojili naš sistem, bi mogli delno očiščeno vodo, ki pride iz plinskih zbiralnikov in plinskih linij, uporabiti za tehnološke potrebe, kar pomeni, da bi se poraba vode bistveno zmanjšala. Dobili bi tudi gostejše odplake, in čim gostejše so, tem več je možnosti za pridobivanje bioplina v ekonomsko rentabilnih količinah.«
Iz ključnega moža soboškega Projektivnega biroja je začela govoriti govorica kubikov in kilovatov, številk in odstotkov. »V zdajšnji fazi, ko je suhe snovi odstotek in štiri desetinke, smo izračunali, da lahko pri tej količini pridobimo okrog 2850 kubičnih metrov plina na dan. Iz tega se da proizvesti 5900 kilovatnih ur elektrike, samo obratovanje čistilne naprave pa jih porabi približno 4200. Razlika znaša 1700 kilovatnih ur in bi jo mogli uporabiti še za kaj drugega. Ce pa bi želeli odplake spuščati v reko Muro in ne uporabljati za namakanje, bi morali odpadno vodo še bolje prečistiti, pri čemer bi bila uporaba električne energije skoraj tolikšna, kolikor je lahko pridobimo iz bioplina. Ker pa moremo zgostiti odplake tako, da dobimo približno 2,5 odstotka suhe snovi, so razmere bistveno drugačne; Iz tega je možno dnevno pridobiti nekaj čez pet ti
soč kubičnih metrov plina, kar da blizu deset tisoč kilovatov elektrike. Za delovanje čistilne naprave bi porabili 4200 kilovatnih ur oz. za končno čiščenje 5200, razliko (to je okrog pet tisoč kilovatnih ur) pa bi se dalo — če bi bilo to finančno sprejemljivo za vlagatelja — distribuirati v omrežje ali pa bi v poletnih mesecih pridobljeni bioplin uporabljali v sušilnici, ki je že zgrajena; zdaj jo ogrevajo z oljem, lahko pa bi jo z bioplinom. Končno bi s to napravo pridobili kakih 280 kubikov vode za namakanje polj v okolici čistilne naprave. Šlo bi za praktično čisto vodo z vsebnostjo kakih 1300 miligramov dušika, kar je dejansko že tudi gnojilo. Dokončno prečiščen preostanek vode pa bi spuščali v reko Muro.« Je nevarno, ni nevarno, bodo eksplozije, ne bodo eksplozije?
Najbrž gre za dovolj nazorno in prepričljivo pojasnjevanje, ki mu je treba dodati še nekaj prednosti. »Poleg temeljitejšega prečiščevanja vode pridobimo energijo, odstranjen bo smrad in slednjič bomo dobili še suh gnoj, kakih 6800 ton letno, ki ga lahko uporabljajo za gnojenje njiv, v vrtnarstvu, kjerkoli. Da ne pozabim še na toplotno energijo v vodi — približno 14 milijonov 400 kalorij na dan — s katero bi ogrevali objekte, predvsem tiste, kjer je zdaj električno ogrevanje (v kotiščih oz. prostorih za vzrejo pujskov) z infra žarnicami, ki porabijo ogromno energije.« Pika na i Srakovemu izvajanju je nesporno stroškovni vidik. »Celot-rfa naprava se da zgraditi postopoma, če je že ne bi mogli naenkrat, po zdajšnjih cenah pa bi strošek izvedbe znašal 12 milijard dinarjev. Z izkoriščanjem vseh navedenih parametrov bi se v treh do štirih letih sama izplačala,« smo razumeli in posneli. »Izdelave študije smo se lotili z
izdelavo idejne rešitve in zato ob več sodelavcih poiskali tudi več vlagateljev. Največji delež (70 odstotkov) prevzema KG Rakičan, naša delovna organizacija je iz lastnih sredstev za raziskovalno in inovativno dejavnost prispevala 12 odstotkov, štiri odstotke pa občinska raziskovalna skupnost. Slednjo smo tudi zaprosili za dodatna sredstva (za razliko 14 odstotkov) in pričakujemo, da jih vsaj del dobimo.«
Skratka, vse gre kot po maslu in če povrh vsega italijanski partner zagotavlja varno in nemoteno delovanje bioplinske naprave — svoj del plinske linije ima namreč zaščiten kot patent — potlej ne bi bilo več kaj pripomniti. Seveda bo pri gradbenih delih dobila zaposlitev domača firma SGP Pomurje — in tudi to ni zanemarljivo. Kljub vsemu se spodobi, da še kakšno preudarno pove Franc Flegar, prekaljeni projektivnobirojevski strokovnjak, ki ima zadevni projekt tako rekoč v malem prstu in je na številnih popotovanjih, ne samo po Italiji, dodobra spoznal in proučil tako vzhodne kot zahodne tehnologije. Rdeča nit njegovega bioplinskega premišljevanja je denar, ali z njegovimi besedami: »Ne zaostajamo zaradi znanja, ampak Zaradi denarja. Na Zahodu je razlika med posameznimi državami v tem, da izdelujejo ponekod tovrstne naprave bolj natančno, z večjim izkoristkom, drugi — kot Italijani — pa z manjšim izkoristkom in zanesljivejšim obratovanjem; da ne bi prišlo do eksplozij, kar je pri takih količinah plina kot v našem primeru zelo nevarno. Pa ne gre za tehnološke, ampak za tehnične probleme, kot je mešanje in odvzem plina, skladiščenje, čiščenje in tako naprej.« Rade volje nas je poučil o bogatih izkušnjah, ki jih imajo italijanski kmetje pri pridobivanju in izko
riščanju bioplina, zlasti pa se zadržal pri bioplinski napravi v Perugii. »Ta je enkrat večja od te, ki naj bi bila v Nemščaku. V bistvu gre za samostojno firmo s 40 zaposlenimi, ki ima med drugim sušilnice za tobak, zrnje, seno, rastlinjake in podobno in je ekonomsko zelo uspešna. Tudi od po 60 kilometrov oddaljenih manjših in večjih kmetij zbira gnojnico, jo predeluje, torej pridobiva bioplin, elektriko, gnojilo in vodo. Če se kapitalistu splača z območja več deset kvadratnih kilometrov pumpati drek in ga predelovati, bi se moralo tudi nam splačati,« je kar naravnost udaril Flegar in sklenil: »Razumljivo je, da imajo več denarja. Pri njih je sestava financiranja — prevedeno v naše teritori-alno-politične razmejitve — približno taka: 40 odstotkov da država, 40 odstotkov republika in 20 odstotkov tisti, ki so neposredno zainteresirani.«
Ob slovesu nam je Flegar dal naposodo študijo Ekološko in agronomsko smotrna uporaba gnojevke z velikih prašičjih farm v Sloveniji, ki je novembra lani nastala na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo. Njen povzetek smo mogli v obliki novinarskega članka prebrati v reviji Teleks. Vseeno smo bili opozorjeni, naj nam bo zgolj za interno rabo. Pa bodi, se tolažimo z mislijo pri izkušnji enega od pomurskih strokovnjakov z doktoratom iz kmetijskih znanosti, ki je hotel na Zivinorejsko-poslovni skupnosti v Ljubljani dobiti na vpogled dosje o gospodarnosti slovenskih svinjskih me-gapolisov. A sploh ni šlo preprosto: moral je podpisati posebno izjavo in zavezuje ga molčečnost. Torej strogo zaupna zadeva te naše farme, malone državna skrivnost, in s tem se ne smemo igrati.
Prvič smo na raziskovalno nalogo Ekološka optimalizacija in energetska racionalizacija družinske kmetije opozorili v rubriki Inovacije v 17. številki Vestnika (12. maj 1988), teden dni kasneje v isti rubriki podrobneje predstavili Pomurski projekt družinske kmetije, 30. junija (v 24. številki Vestnika) pa na dveh praktičnih zgledih prikazali nastajanje prvih modelnih kmetij v Pomurju. Strokovnjaka Živinorejsko-veterinarskega zavoda Sobota, Slavko Švenda in Ludvik Lazar, sta sozdovskemu ABC »establišmentu« (pa ne samo njemu!) »zalučala rokavico« in zagrizla v študijo, ki tako rekoč iz dneva v dan odpira nova vprašanja in sproža nova iskanja. Če bi hoteli razkriti vse njune zgode in nezgode, bi bila to srhljiva zgodba o tem, kako deluje logika province, kjer si na račun položaja prehrambenega rezervata s ceneno delovno silo posamezniki kujejo mastne dobičke. A pustimo to nehvaležno temo sociologom, psihologom in sorodnim profilom in se raje zadržimo pri namerah »skupine strokovnjakov, ki so v praksi zaposleni pri povsem različnih delih in nalogah, vendar se le-te pokrivajo s problemi, ki jih bo treba v danem projektu praktično reševati.« Gonilna sila skupine sta prav Švenda in Lazar, ki te dni pripravljata obširnejše teoretske utemeljitve na osnovi praktičnih poskusov (na kmetijah) in spoznanj. Povzeli bomo le najpomembnejše!
V ISKANJU KMETIJE ZA 21. STOLETJE
TISOČLETJA ZA 18 CENTIMETROV
Za nadzor nad pritiski na ekološke sisteme
»Pomurje je kmetijska pokrajina, naravna danost, ki se je z energetskega in ekološkega stališča premalo zavedamo. Premalo se zavedamo, da je rodovitna plast nastajala stoletja in daje za 18 centimetrov rodovitne plasti potrebnih več tisoč let. Če tega dejstva ne upoštevamo, ne upoštevamo samoobnovitvene sposobnosti obdelovalne zemlje, kar neizbežno vodi v trajno izgubo energetskega potenciala pokrajine, to je tiste naravne danosti, ki smo jo nasledili in jo moramo kot dediščino zapustiti svojim otrokom,« je njuno temeljno izhodišče, na katerega vežeta resnico o smotrni uporabi energije kot merilu razvoja, kar je napredni svet že zdavnaj spoznal, in izpostavljata nujnost po sprejetju alternativnega energetskega scenarija, »ki predvideva postopen prehod na prevlado pretežno obnovljivih energetskih virov. To pa pomeni, da mora biti energetska strategija usmerjena k obnovi in vzdrževanju obstoječih zmogljivosti, k spremembi tehnologij ter smotrni sestavi porabe
in gospodarjenja z energijo. Ničelna in negativna rast energetske porabe je danes postala stvarni dolgoročni cilj tehnološko najbolj razvitega sveta.« Sledi spoznanje o »padanju donosnosti proizvodnje, problemih t. i. vzrejnih, pogojnih in deficitarnih bolezni rastlin in živali, česar s kemijskim sredstvi ne moremo obvladati. Dogaja se nasprotno: le-ta s svojimi nezaželenimi stranskimi učinki vse bolj obremenjujejo okolje in hkrati povečujejo proizvodne stroške«. Avtorja menita, da »je nujno spodbuditi ustvarjalne in intelektualne sposobnosti ljudi, ki bodo sposobni zagotoviti tak način izkoriščanja narave, ki bo zagotavljal nadzor nad pritiski na ekološke sisteme ter vključeval povratno rabo energije in surovin, kar neizbežno pomeni zmanjšanje stroškov energije po enoti proizvoda«. Iz uvodnega dela je vredno povzeti primer, ki se bolj ali manj neposredno tiče našega gornjega sestavka, zadeva pa svinjske farme. Teoretsko bi se ga dalo posplošiti v »neizpodbitno dejstvo, da velika količina snovi in energije, ki smo jo proiz
vedli z velikimi vlaganji, ostaja neizkoriščena, hkrati pa pomeni zaradi koncentracije živali — glede na enoto razpoložljive poljedelske površine — velik polu-cijski problem. Na prašičerejski farmi s 30 tisoč pitanci in pripadajočo reprodukcijsko čredo porabijo letno 12.500 ton krmil, ki vsebujejo 14 odstotkov vlage. Če krmila transformiramo v koruzo in upoštevamo hektarski donos šest ton zrnja, potem se na tej farmi osredotoči 22 odstotkov koruzne rastline s površine 2100 hektarjev. Ker v najboljšem primeru izkoristijo 40 odstotkov, se ostalih 60 odstotkov zlije v farmsko kanalizacijo kot gnojevka ter nato bolj ali manj nekontrolirano razgradi. V naravnih razmerah so potrebna leta in leta, da se organska snov povsem razgradi in mineralizira, medtem ko je pri omenjeni koncentraciji snovi naravna pot razgradnje praktično nemogoča. Da bi se v svetu izognili polucijskim problemom, ki jih prinaša velika koncentracija živali na enem mestu, so predpisali velikost farm in razmerje žival :obdelovalna zemlja ter postopke, ki omogočajo stabilizacijo gnojevke, preden jo uporabijo na kontrolirani njivski površini. V naših razmerah pri gradnjah farm temu vidiku ni bila namenjena nikakršna pozornost, zato pomenijo — tudi t. i. mini farme, ki so kopije velikih farm — veliko polucijsko obremenitev okolja in skrajno neracionalno ravnanje s potencialno energijo živalskih iztrebkov«.
Energetsko enakovredni meso, mleko in živalski odpadki
Med osnovne predpostavke projekta sta Švenda in Lazar uvr
stila tudi take, ki bi jih mogli —-kot zajedljivo pravita — uvrstiti med osnovnošolska znanja iz biologije in kemije. »Če potegnemo vzporednico med kmetijo izpred 30 let in ekosistemom, vidimo, da je bilo na kmečkem gospodarstvu veliko živalskih in rastlinskih vrst, ki so se smiselno dopolnjevale in delovale kot pu-ferji (uravnalci), če je izpadel kakšen element. V takem neobčutljivem sistemu je izkušnja, ki jo lahko razumemo kot dolgoročno pridobivanje znanja, zadostovala za delovanje celotnega sistema. Specializiranje kmetijske proizvodnje je ob nizki ceni energije konec 60-ih in v začetku 80-ih let vodilo v siromašenje sistema kmetije na majhno število elementov in praktično izgubo puferskega (uravnalnega) pomena posameznih elementov. Izkušnjo je vse bolj začelo nadomeščati znanje, ki pa je — hoteli ali ne — odigralo malo večjo vlogo od opičjega kopiranja tujih spoznanj. Zato se danes srečujemo z občutljivim, neracionalnim tipom kmetijske proizvodnje, ki je v marsičem povsem nekonkurenčen kmetijski proizvodnji v tujini. Pomeni pravzaprav nevarnost za izgubo ene najpomembnejših naravnih danosti v naši pokrajini.« Strokovnjaka nadaljujeta s predpostavkami, ki bod marsikoga zadele v živo. Menita namreč, da »se je v intenzivni kmetijski proizvodnji — naj bo zavolj velike aglomeracije živali, naj bo zavolj zmanjšanja števila elementov, kar je posledica specializacije — pri pretvorbi prekinila možnost vzpostavitve spontanega energetskega in materialnega ravnotežja. Posledice se ka
žejo v obliki podrtega ravnovesja in kopičenja nestabilnih spojin v zemlji, kar neizbežno pelje v zmanjševanje pridelka z znanimi posledicami. Intenzivno izkoriščanje njivskih površin, neupoštevanje kolobarja, pridelovanje monokultur, ki jih narekuje enostranska reja živine, pretirana raba herbicidov in pesticidov — vse to vodi v izgubljanje plodnosti tal in za tem v zmanjšano rastlinsko pridelavo, deficitarno na posameznih elementih, pomembnih za živalski organizem. S simulacijo naravnih procesov in vpeljavo naravnih zakonitosti v sistem kmetijske proizvodnje moremo v znatni meri vplivati na ohranitev plodnosti tal, zdravja živali in s tem na dolgoročno rentabilnost pridelave kljub njeni veliki intenzivnosti. To spoznanje pomeni, da pri živinoreji ni proizvod zgolj meso, ampak so mu zaradi velikega energetskega potenciala povsem enakovredni tudi živalski izločki.« Avtorja ponovita: »Razumevanje vseh živalskih proizvodov kot koristnih proizvodov bistveno vpliva na rentabilnost primarne živinoreje, hkrati pa odpira novo polje, na katerem je mogoče napraviti velik korak v preustroju gospodarstva, zaposlovanju kovinskopredelovalne in lesnopredelovalne industrije.« Pravzaprav se — kot priznavata — kovinskopredelovalna industrija (zlasti se misli na Panonijo) z osvojenim programom strojev za obdelavo tal že vključuje v osnovno zamisel o energetski racionalizaciji v primarni proizvodnji. Optimistično sklepata, da se jim v »do konca razvitem sistemu ekološke sanacije in energetske
racionalizacije kmetijske proizvodnje odpirajo možnosti tako izvoza opreme kot znanja na razviti zahodni trg«.
Gre potemtakem za iskanje kmetije za tretje tisočletje, kar je v prostoru, kakršen je pomurski, svojevrstna, vendar razumljiva strokovna pustolovščina. Slavko Švenda, Ludvik Lazar in drugi v skupini so nekatere zamisli (priprava krmne mešanice, mešanje gnojevke, siliranje trave in druge) že testirali na peščici tukajšnjih kmečkih gospodarstev. Ob tem razmišljajo: »Iskanje tipa kmetije 21. stoletja ne more upoštevati dosedanje delitve proizvodov na koristne in nekoristne. Obstajata samo obnovljiva snov in energija, ki se po biološki poti organizirano in spontano proizvajata in pretvarjata vse do mineralizacije. Poljedelstvo in živinoreja sta samo najpomembnejša člena v tej verigi. Takšno gledanje zahteva nov pristop pri projektiranju, gradnji in opremljanju kmetije ter izdelavo in razvijanje tehnologije v hlevu, na dvorišču in na njivi. Minil je čas, ko je vsaka stroka govorila s svojim jezikom in ko je vsak iskal svojo rešitev ne glede na mnenje in pomisleke drugih. Zato je projekt zastavljen interdisciplinarno, kjer se vsaka rešitev presoja in projektira v kontekstu celotnega kroga kmetijske proizvodnje tako z biološkega, energetskega kot z ekonomskega vidika. Vsaka rešitev se mora zlivati v smiselno celoto.« Morda bo kdaj priložnost, da sicer zelo nazoren krožni tok tudi objavimo.
Branko ŽUNEC
VESTNIK, 29. SEPTEMBER 1988
STRAN 5
Tudi v gospodinjstvih racionalneje z elektriko
Povprečna mesečna poraba električne energije v slovenskih gospodinjstvih je bila v minulem letu 267 kWh, leto poprej pa 247 kWh. Pri enotarifnem merjenju je znašala ta poraba lani 154 kWh (leta 1986 pa 149 kWh), pri dvotarifnem merjenju pa 324 kWh, kar je za 20 kilovatnih ur več kot leto poprej. Podobna razmerja ugotavljajo tudi v pokrajini ob Muri, saj so v omenjenem obdobju porabili za 9,1 odstotka več električne energije. Ta podatek je gotovo dovolj Zgovoren, ker kaže na nenehno naraščanje porabe elektrike, zlasti v gospodinjstvih, kjer je največ odjemalcev. Zanimivo je, da se je v tozdu Elektro Sobota, ki zajema celotno Prekmurje, število uporabnikov električne energije povzpelo že čez 30 tisoč. To pa je že številka, ko se je treba zamisliti, kako ravnamo z električno energijo. Vsako potratno trošenje elektrike je v sedanjih zaostrenih gospodarskih razmerah, ko se cene nenehno dvigujejo, nedvomno odvečno.
Pri vsem tem ne moremo mimo tega podatka: največ uporabnikov ima mesečno porabo od 100 do 200 kilovatnih ur električne energije, sledi poraba od 200 do 300 kWh, nekaj pa jih je tudi z mesečno porabo od 300 do 400 kWh. Slednjih je namreč prek 3200, kar gotovo ni majhno število, medtem ko je prvih čez 7 tisoč. Zato je zelo pomembno vprašanje, kako najbolj racionalno uporabljati električno energijo. »Uporabnike seznanjamo in jim tudi predlagamo najcenejšo in najracionalnejšo porabo električnega toka. Tiste uporabnike, ki imajo dvotarifni števec električne energije, nimajo pa stikalne ure, ob predhodnem pisnem sporočilu in privolitvijo razvrstimo na enotarifno merjenje, ki je pri gospodinjskem odjemu cenejše kot pa cena pri dvotarifnem števcu, ki še nima dvotarifnega merjenja, ker mu manjka stikalna ura. Tako se izogne plačevanju višje tarife. Ob tem pa moram poudariti, da se uporabniku vsekakor splača imeti dvotarifno merjenje s stikalno uro, ki preklaplja cenejše na dražjo, tarifo in obratno. V tem primeru je namreč poraba električne energije neprimerno manjša, kar se tudi pozna pri plačilu posameznega odjemalca elektrike,« pravi vodja te službe v tozdu Elektro Sobota Boris Kukanja.
Treba je vedeti, da se 1. oktobra začne dražja (zimska) sezona, ki traja do 1.' aprila, kar ima za posledico 50-odstotno povišanje cen električne energije, pri čemer ni izključeno, da se cena za kWh ne bo še povečala za določen odstotek. Zato ni odveč opozorilo, da se glede porabe električne energije ravnajmo čim bolj racionalno in stalno kontro
lirajmo svoje stikalne ure, ki preklapljajo dvotarifni števec z ene na drugo tarifo. Kajti lahko se zgodi, da stikalna ura odpove, čeprav je po predpisih montirana oziroma žigosana na vsakih 12 let. Posebej, če stikalna ura zaostaja več kot eno uro, vam bodo delavci Elektra odpravili to napako in jo znova pravilno nastavili. Ne gre pozabiti, da je nižja tarifa od L'aprila do 1. oktobra od 14. do 17. ure in od 23. do 8. ure, po 1. oktobru pa od 13. do 16. ure in od 22. do 7. ure. Na to morajo biti posebej pozorna gospodinjstva, da ne bi z različnimi električnimi napravami presegli načrtovane porabe električne energije.
Zato bo prav, da se nekoliko zadržimo pri obračunu in načinu plačevanja električne energije pri gospodinjskih uporabnikih. Ti imajo od leta 19801. i. letni obračun električne energije. Po letu 1985, ko smo uvedli nov tarifni sistem in s tem sezonske cene, se je spremenil tudi način plačevanja. Tako se je iz petih enakih obrokov prešlo na plačevanje s šestimi obroki, kar pomeni, da se je v polovici primerov upoštevala zimska poraba in višjesezon-ske cene, drugi del pa je zajemal poletno porabo in nižjesezonske cene. Ob vse pogostejših podražitvah električne energije se je spremenil tudi način pošiljanja položnic. Od leta 1986 smo z obračunom prejemali najprej tri položnice, čez približno pol leta kasneje pa še tri, kjer je bila zajeta tudi morebitna podražitev. Letošnjega februarja pa so se odločili za sprotno pošiljanje položnic, s čimer je mogoče takoj upoštevati znatne podražitve električne energije.
In kako izračunavamo obro
ke? Kot zgled navedimo porabo električne energije v zimskih mesecih. Uporabniku se z upoštevanjem mesečne obračunske moči, določene na osnovi jakosti glavnih varovalk in višjesezonskih tarifnih postavk za prodajo električne energije, veljavnih na dan izdelave obračuna, izračuna znesek za plačilo zimske porabe za naslednje obračunsko obdobje. Ker pa obroki zajemajo dvomesečno porabo, se izračunani znesek deli s tri. Na enak način dobimo vrednost nižjesezonskih obrokov, pri čemer se seveda upošteva poraba v poletnih mesecih. Obračun se izdela na osnovi dejanskih odbirkov stanja števcev ob vsakokratni spremembi sezone in cene električne energije. Poraba med posameznimi odbitki pa se obračunava po tarifnih postavkah, veljavnimi med posameznimi odbirki. Za lažjo ponazoritev smo vzeli uporabnika, ki ima obračunsko obdobje marec 1987 —marec 1988. Ta je maja letos poleg poračuna za preteklo obračunsko obdobje poravnal tudi prvi nižjesezonski obrok, izračunan po veljavni ceni, npr. 10.000 dinarjev. Ker seje 28. maja električna energija podražila za 31,4 odstotka, so mu
AVTOBUSNI PROMET SOBOTA
Odbor za delovna razmerja
objavlja
prosta dela in naloge
PROMETNIK-PRODAJALEC na AVTOBUSNI POSTAJI LENDAVA
za določen čas, nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu
Pogoji:
— končana srednja šola prometne, komercialne, ekonomske ali administrativne smeri,
— 9 mesecev delovnih izkušenj pri podobnih delih,
— smisel za delo z ljudmi.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba M.
Sobota, Bakovska 29, osem dni od dneva objave.
drugi nižjesezonski obrok, s katerim je uporabnik julija poravnal majsko in junijsko porabo, povečali tako, da je bilo upoštevano majsko povečanje cene le za porabo v juniju. Tako je bil drugi nižjesezonski obrok višji od prvega za 16 odstotkov in je znašal 11.600 dinarjev. Ker je 4. avgusta prišlo do ponovne podražitve elektrike za .39,69 odstotka, bo četrti obrok, ki ga bo poravnal novembra, višjesezon-ski. Napovedani obrok je znašal 30.000 dinarjev. Zaradi majske podražitve za 31,4 odstotka in avgustovske podražitve za 39,69 odstotka bo novi višjesezonski obrok že 55.065 dinarjev. V četrti položnici pa bo uporabnik moral poravnati še razliko v ceni za avgustovsko porabo, in sicer 2620 dinarjev. To pomeni, da bo skupni znesek znašal 57.685 dinarjev ali zaokroženo 57.700 dinarjev. Verjetno bo na ta način lažje izračunati način plačevanja električne energije pri marsikaterem gospodinjstvu, ki bo bolj kot doslej upoštevalo razne varčevalne ukrepe. V osebno in družbeno korist navsezadnje!
Milan JERŠE
Ker so časi takšni, da alternativnih virov ogrevanja še ne moremo uporabljati v takšni meri, kot bi to lahko, ali kot bi to moralo biti, bi bilo potrebno vsaj z načini ogrevanja, kot jih imamo, iztržiti čim več energije, ob tem pa upoštevati količino pokurjenega in stalno zmanjševanje onesnaževanja okolice, Žal pa ni tako. To pričajo tri študije, ki jih je Dimnikarsko podjetje Beltinci naročilo pri Jugoin-spektu v Zagrebu. Gre za temeljite in strokovne študije, ki so zajele tisti najpomembnejši del ogrevanja — kotlovnice. Ker gre za delovne organizacije, ki porabijo relativno veliko kuriva (in s tem na veliko onesnažujejo tudi okolico), so izsledki zanimivi. Še najbolj zanimivo pa je, da bi z malenkostnimi posegi, z večjim nadzorom in sprotnej-šim vzdrževanjem gorilnikov in same kotlovnice lahko zmanjšali porabo goriva od 2,7 db prek 30 odstotkov. S tem bi se zmanjšala tudi onesnaženost dimnih plinov.
Pri dveh študijah gre za kotlovnice, ki jih kurijo s kurilnim oljem. Tu bi z boljšo nastavitvijo procesa izgorevanja lahko prihranili v prvem primeru 2,7 odstotka goriva v enem letu, v- drugem kurišču pa 10,23 odstotka. Ti dve študiji sta bili narejeni v Murski Soboti. Tretja pa prihaja iz Ljutomera. Gre za enega največjih onesnaževalcev v mestu. S temeljitejšim čiščenjem, nastavitvijo in rednim vzdrževanjem bi lahko prihranili okoli 30 odstotkov premoga in s tem za prav toliko zmanjšali onesnaženje okolja.
Dimnikarsko podjetje Beltinci že vrsto let spremlja onesnaženja okolja (prek vrednosti dimnih plinov), stanje v kotlovnicah in kuriščih v Pomurju in skuša z usposabljanjem dimnikarjev za strokov-nejše posege doseči tudi na tem področju opazen premik, vendar pa jim to vedno (ali v večji meri) ne uspeva.
Vzrokov je seveda več: nestrokovnost delavcev v kuriščih, premajhna pozornost vzdrževanju, zastarelost opreme ... Vse to pa kaže, da je zavest o varčevanju in s tem tudi ohranjanju čistega okolja, v naši družbi vse premalo živa. Tudi to so podatki, ki po svoje kažejo na marsikaj, predvsem pa na to, da nam za naše okolje ni dosti mar.
Dušan Loparnik
AVTOBUSNI PROMET Sobota p.o.
69000 Sobota, Bakovska 29
ABC Pomurka
Živinorejsko-veterinarski zavod za Pomurje Sobota
Komisija za delovna razmerja
OBJAVLJA prosta dela in naloge
STR. SODELAVEC ZA GRADNJE V GOVEDOREJI
za nedoločen čas s polnim delovnim časom
POGOJ:
dipl. inž. agr. — smer živinoreja ali dipl. inž. gradbeništva, 3 leta delovnih izkušenj, vozniško dovoljenje kategorije B.
Stanovanja ni.
Kandidati naj prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo na gornji naslov v 8 dneh po objavi'
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po njej.
OD TEMELJEV DO STREHE
LIKO
VRHNIKA
Lesnoindustrijski kombinat
Vrhnika (n. sol. o.)
Tržaška c. 90
Telefon: (061)752 311
Teleks: 31 508
PONUJA CENJENIM KUPCEM
IZ SVOJEGA PESTREGA
PROIZVODNEGA PROGRAMA STAVBNEGA IN SOBNEGA POHIŠTVA:
•	sobna vrata serijske izdelave za mokro in suho montažo
•	sobna vrata, izdelana po naročilu za gradbene organizacije za suho montažo
•	vhodna in garažna vrata sodobne oblike in dizajna, izdelana iz jalovine, macesna, mahagonija, framireja, hrasta in jesena
•	vratna krila, surova, ravno obrezana ali finalizirana, bukova, le-sonitna, hrastova, mahagonijeva
•	lužena vratna krila
•	izdelujemo vratna krila za poseben namen — OGNJEVARNA, F-30 min, ter krila za zvočno izolacijo do 32 db
•	krila, na obeh straneh obložena z ultrapasom
Montiramo svoje izdelke, pa tudi tuje, kupljene v naših drobnoprodajnih skladiščih na VRHNIKI, REK! in BEOGRADU — Boleč.
IZDELAVA POHIŠTVA KOLONIALNEGA IN MODERNEGA PROGRAMA
•	sedežne garniture
•	jedilnice
•	mize in stoli
IZDELAVA STROJEV ZA OBDELAVO LESA
— linija za vzdolžno spajanje lesa
opekannazptuj
62250 PTUJ, Žabja k 1 telefon (062) 775 111
PRODAJNO SKLADIŠČE Gornja Radgona na sejmišču, telefon: 74 396
NAŠE IZDELKE LAHKO KUPITE:
— Liko — Prodajno skladišče Vrhnika, Kolodvorska ulica, tel. (061) 751 295
—- Les, Ptuj, (062) 771 941, poslovalnici Gramat in Kidričevo
— Mercator, Zarja, Ormož, (062) 701 035, 701 185
— Potrošnik, Sobota, (069) 22 214
— Dom Smreka, Maribor, (062) 38 111
STRAN 6
VESTNIK, 29. SEPTEMBER 1988
kmetijska panorama
TUDI ORANJE JE UMETNOST
Poročali smo že, da bo 30. septembra in 1. oktobra v Murski Soboti državno prvenstvo traktoristov-oračev, na katerem se bodo v štirih kategorijah za naslove najboljših potegovali traktoristi iz vse Jugoslavije. Letošnje tekmovanje ima še toliko večji pomen, ker je jubilejno, že 30. po vrsti, hkrati pa pomeni izredno priznanje občinski Zvezi organizacij za tehnično kulturo Sobota, ki so ji zaupali organizacijo tega tekmovanja. O tem smo se pogovarjali s predsednikom občinske zveze Rudijem Cipotom.
za družbeni kot zasebni sektor.
Se bodo zbrali na letošnjem tekmovanju vsi najboljši jugoslovanski traktoristi?
RUDI CIPOT: Takoj po seji organizacijskega odbora smo
RUDI CIPOT: Morda bo izzvenelo neskromno, vendar moram povedati, da smo se v zadnjih letih že nekajkrat potrjevali z dobro organizacijo različnih srečanj, tudi na zvezni ravni, zato ni naključje, da so nam zaupali organizacijo letošnjega 30. jubilejnega tekmovanja Titova brazda 88 pod okriljem Zveze sindikatov Jugoslavije. Pred kratkim je Zveza organizacij za tehnično kulturo Sobota že organizirala srečanje mladih tehnikov Jugoslavije, za katero smo dobili zelo visoko oceno in prepričan sem, da bomo kar najbolje izpeljali tudi letošnje tekmovanje traktoristov. Po programu bi to sicer moralo biti na Hrvaškem, vendar ta republika zaradi organizacijskih in finančnih težav tega ni zmogla in v zadnjem trenutku smo organizacijo prevzeli Slovenci. Dokončna odločitev o organizaciji tekmovanja v Murski Soboti je bila sprejeta 30. avgusta in zdaj smo vse sile usmerili v to, da ga kar najbolje pripravimo in izvedemo.
Časa za organizacijo tega
tekmovanja je bilo malo. Verjetno pa pri pripravah niste ostali osamljeni?
RUDI CIPOT: Zveza organizacij za tehnično kulturo Sobota tako zahtevnega tekmovanja ne bi bila sposobna izpeljati, če ji ne bi priskočili na pomoč tudi drugi. Posebej je potrebno pri tem pohvaliti sozd ABC Pomurka, ki je takoj ponudil generalno pokroviteljstvo nad prireditvijo ter tudi vso strokovno in delno tudi denarno pomoč. Običajno je ob organizaciji takšnih prireditev največ težav z generalnim pokroviteljstvom, tokrat pa teh težav nismo imeli, saj nam je, kot že rečeno, sozd sam ponudil pokroviteljstvo. Prepričan sem, da bo izvedba prireditve tudi na visoki strokovni ravni, saj poleg samega tekmovanja pripravljamo tudi več vzporednih prireditev. Tako bodo v organizaciji sozda ABC Pomurka v tem času potekali dnevi koruze, na katerih bo poudarek na obdelovanju in pripravi zemlje. Prav tako pa pripravljamo tudi prikaz sodobne kmetijske mehanizacije, ki bo zanimiva tako
poslali povabila k sodelovanju v vse republike in obe avtonomni pokrajini in pričakujemo, da se bodo vsi najboljši traktoristi našemu povabilu tudi odzvali. Ker bo tudi letos tekmovanje razdeljeno v štiri kategorije, v vsaki pa naj bi nastopila po dva najboljša z republiških in pokrajinskih tekmovanj, pričakujemo v Mursko Soboto več kot 60 najboljših jugoslovanskih traktoristov.
Organizator tekmovanja
traktoristov je Zveza organizacij za tehnično kulturo. Kaj ima vaša zveza pravzaprav skupnega s tem tekmovanjem?
RUDI CIPOT: Res je, da mnogi vidijo v naši zvezi le radioamaterje ali modelarje, vendar je naloga Zveze organizacij za tehnično kulturo, da je zraven povsod, kjer je kaj inovativnega ter razvojno ambicioznega. Naša zveza mora usmerjati mlade strokovnjake, da se lahko potrjujejo na svojem področju. Osebno menim, da je tudi tekmovanje oračev in samo oranje umetnost, ki pa je mnogi žal še ne obvladajo. Kmetijsko tehnična dejavnnost je ena pomembnih, s katero se naša zveza še posebej ukvarja, in zato ne preseneča, če smo tudi organizatorji tovrstnega tekmovanja. Za Pomurje, kjer je zemlja naša naravna danost, so tovrstne prireditve še toliko pomembnejše, saj se na njih srečajo tudi strokovnjaki iz kmetijstva, obiskovalci pa lahko spoznajo najsodobnejšo mehanizacijo in si ob ogledu samega tekmovanja lahko pridobijo tudi marsikatero novo izkušnjo. Dobra priprava zemlje je eden osnovnih pogojev za večjo in s tem tudi za cenejšo pridelavo, zato pričakujemo, da si bo tekmovanje, ki bo ob cesti Sobota—Bakovci, ogledalo tudi veliko kmetov.
L. Kovač
PRIPRAVE NA TRGATEV
NEUNIČLJIVE KORENINE KMEČKEGA STANU
»Zdaj ko ste državo in družbo izkoristili, vsa ugodna posojila, sredstva zelenega plana, in druge oblike za razvoj kmetijstva, ko ste povrh tega in s temi sredstvi sezidali lepe hiše, stroje, traktorje, kombajne in še, in še, ste se izločili v Kmečko zvezo (stranko) za navijanje cen ... Če se zemlja vrne kot je odvzeta potem je vrniti prejšnjim grofom, cerkvi ali državi ker je velika večina bilo njihova last. Pametno, kmečka zveza navija cene a družba država daj za razvoj?« Povzeto je iz anonimnega pisanja na dopisnici, ki je bila konec junija poslana iz Murske Sobote na Tišino na krajevni urad za »kmečko
la zveze je objavil tudi naš časnik, vznikle so občinske podružnice SKZ v Ljutomeru in Gornji Radgoni, konec oktobra naj bi jo ustoličili v Murski Soboti. Prav na soboškem območju je rojevanje »podaljškov« SKZ dokaj na-
OD, vendar ne moremo pristati na cene, ki so tudi do 40 odstotkov nižje od naših proizvodnih stroškov. Vsaka pametna vlada in država to drugače rešujeta,« pravijo Goričanci. »Smo za ukinitev zemljiškega maksimuma,
Na nekaterih javnih kmečkih tribunah na Goričkem so protestirali proti nepopolnim informacijam v sredstvih javnega obveščanja, češ da so podražitvam hrane vzrok višje odkupne cene kmetijskih pridelkov, da pa hkrati ni bilo pojasnjeno, kako se s temi cenami »krije« le 60 do 70 odstotkov kmetovih proizvodnih stroškov. Prava resnica naj bi bila v tem, da precejšen del bremen nosi kmet sam, država ne ukrepa, vsakovrstni posredniki pa vztrajno polnijo svoje lončke. Naš .časnik je vselej skušal posredovati obe plati medalje, sicer pa tudi zavrača namigovanja, da gre pri nepopolnem obveščanju za politične špekulacije, ki zakrivajo prave krivce naših težav. Politizirati cenovno politiko pač ni v domeni medijev javnega sporočanja — tudi našega ne!
zvezo«. Takih in podobnih anonimk, je v času, ko je zlasti v soboški občini rojevanje krajevnih podružnic Slovenske kmečke zveze v polnem razmahu, kar nekaj. Kdo jih piše, iz kakšnih nagibov, s kakšnimi cilji, ne bomo ugibali.
Najbrž se zdaj, ko je minilo kar nekaj mesecev od zgodovinske javne tribune in hkrati ustanovnega zbora Slovenske kmečke zveze (SKZ) in Zveze slovenske kmečke mladine (ZSKM) v ljubljanski unionski dvorani, ni mogoče več sprenevedati. Pravi-
E META --f/MfCA	v	'V
NA AWN	/TjF
VJ4 u<ic>WA	/A
MUTVP/s	/A'
Iyy'-pQ Z?
/h' V!'	je MJrz/ EF7 - CFAaTAfi) !»&>&
<&£&>	NA
'Po&P^O /7^ /a ASpyyyy ?/F PA
JE
A/ /NN 7F bNeCecyAN OoJZE/	&PAV.A 
črtno, postopno (morda prepočasno!), kajti — po besedah enega najdejavnejših aktivistov iz občinskega iniciativnega odbora Antona Kousa z Goričkega — najprej je treba imeti zaledje, bazo, »pokrit teren« in šele nato ustanoviti organizacijo SKZ na občinski ravni. Njihovo načelo je: priti v sleherno karajevno skupnost, vsa, do slehernega kmeta. Predvsem gorički predel je »dobro pokrit«, medtem ko na Ravenskem tu in tam še oklevajo.
Sicer pa ne bo odveč, če ponovimo nekatere zahteve, pobude in predloge kmetov iz soboške občine na dozdajšnjih javnih tribunah. Dajejo soglasno podporo usmeritvam SKZ in priznanje vodstvu za vložene napore. Zahtevajo sprotne popravke cen živine na dogovorjeno raven in izplačilo razlik za nazaj. »Kmetijstvo je bilo in je še vedno zapostavljeno, zlasti na Goričkem, ki je na repu razvitosti v Sloveniji. Zato pričakujemo prednost pri odpiranju novih delovnih mest, gradnji infrastrukture, saj smo tudi obmejno območje. Ne želimo neupravičeno visokih cen naših pridelkov, kot nam nekateri podtikajo. Zavedamo se težavnega položaja delavcev z najnižjimi
čeprav to na našem območju ne pride v poštev, ker je gosta naseljenost, zemlje je premalo, kmetije so majhne; gre namreč za pošten odnos do kmeta. "V zadnjem času namreč slišimo, da bodo z novimi ustavnimi spremembami odpravljene nekatere omejitve lastništva. Tako bo lahko imel obrtnik zaposlenih več delavcev, celo neke vrste tovarno. Ce že prihaja do veljave zasebna pobuda, naj tudi pri kmetu ne bo omejitev. Gotovo je pošteno, če se v tej zvezi zemljiški maksimum sprosti za 10 na 30 hektarjev.« Boleča točka je očitno družbena pomoč ostarelim kmetom, saj je 85 tisočakov starostne pokojnine manj kot miloščina. Je posmeh iz kmetovega garanja. S takim početjem se družba izogiba še eni obveznosti in jo hkrati prelaga na ramena mlajše generacije kmetov, ki pa je tako ali tako v kriznem položaju.
Vendar — neuničljive so korenine kmečkega stanu. Vse več znanja si pridobiva. Tista o bojazni pred bogatim kmetom je, kot kaže, preživela, na teži dobiva tista o bojazni pred usposobljenim, razgledanim kmetom. S takimi namreč ne država ne partija ne zadruga ne pospeševalci ne bodo mogli več manipulirati. In prav izobraževanje in usposabljanje kmetovalcev naj bi bila ena od temeljnih smeri delovanja SKZ. Ta ne more in ne sme biti nekakšen (nikakršen!) privesek zadruge — često pribija eden iz garde novodobnih kmečkih političnih aktivistov Franc Horvat s Tišine. Gotovo pa bi bilo zelo kratkovidno, če bi šli v radikalno polarizacijo: zadruga na enem, SKZ na drugem bregu. Prej je sprejemljiveje iskanje zavezništev; seveda, če obe strani spoštujeta poštena, dogovorjena pravila igre. Sploh pa: mar niso bile zadruge ustanovljene za to, da bi bile v službi kmeta? Tudi na bolj ali mani prefinjene poskuse ločevanja kmetov in delavcev ne bi bilo smotrno pristajati, saj verjetno slutimo, kam bi nas privedle take politične spletke. Morda še eno od bistvenejših spoznanj, ki se prebija v ospredje pri mukotrpnem oranju brazd kmečkih zvez in zavezništev; povezano je z znanjem in usposobljenostjo. Tako rekoč na vseh zborovanjih kmetov in kmetic smo mogli slišati o težnjah po sodobnejših načinih kmetovanja, o t. i. biološko-ekoioškem kmetovanju z manj kemikalij, pa več naravnega gnoja in kolobarjenja. Taka naravnanost predpostavlja nov razvojni vzorec v kmetijski politiki in tudi naš sozdovski ABC sistem se bo moral do njega jasno opredeliti. Kot bi se lahko jasno in javno opredeljevali do SKZ vsi tisti, ki se raje gredo anonimneža s »fabriciranjem« lamentacij, kot jih uvodoma navajamo.	Branko Žunec
IN POTEK
Prejšnji teden smo na kratko ponovili, kako pripravimo prostore, stroje in posodo, danes pa nekaj več o času trgatve in organizaciji le-te.
Čas trgatve posamezne sorte je v prvi vrsti odvisen od zrelosti in zdravstvenega stanja grozdja. Za grozdje pravimo, da je dozorelo, ko ima glede na sorto optimalno količino sladkorja in kisline, vsako leto ni mogoče, da bi grozdje doseglo tisto optimalno dozorelost, kajti o tem v glavnem odloča vreme v avgustu, septem- , bru in polovici oktobra. Letos v vinogradih, kjer ni gnilobe, ali je le v majhni meri, ne bi hiteli s trgatvijo poznih sort (1. rizling, šipon), srednje pozne sorte (b, pinot, sovinjon) pa bi lahko začeli trgati prvi teden v oktobru (velja za Goričko). Tržni pridelovalci morajo spoštovati občinski odlok o začetku trgatve posameznih sort. Občinski upravni organ nam lahko tudi dovoli trgati prej, če je grozdje napadla gniloba. Ker imajo naši vinogradniki v svojih vinogradih več sort v manjših količinah, ponavadi berejo vse naenkrat. V takih primerih se ravnajmo po sorti, ki je imamo največ, ali najpozneje dozorevajoči sorti. Če nam grozdje gnije, lahko najprej potrgamo gnilo grozdje (predtrgatev), glavno trgatev pa opravimo v času optimalne dozorelosti.
Trgatev
Trgamo v suhem vremenu, mokro grozdje razredčuje ne samo sladkor, ampak vse druge sestavine v moštu. Zelo pomembno je, da je čas od obiranja do predelave grozdja čim krajši. Zato si transport grozdja iz vinograda
TRGATVE uredimo tako, da bo potekal najhitreje in brez zastojev. Planirajmo rajši dva nosača več, kot pa da bi grozdje stalo v vedrih in drugih posodah dlje časa v vinogradu na soncu. Grozdje režemo tako, da ne stresemo trsa, sicer padajo zrele jagode na zemljo, ali pa celo stiskamo grozda ali ga kako drugače poškodujemo. Pri trgatvi potrebujemo ostre škarje s tanko konico. Razni noži in »naprstniki« niso primerni, ker težko odrežemo oleseneli pecelj, ne da bi stresli trs. Grozdje čim manj presipavajmo iz posode v posodo, nikakor pa ga ne tlačimo v posodo, da bi le-to čimbolj izkoristili. Drozgamo z drozgal-niki (grozdnimi mlini), ki so najpogosteje v kombinaciji z robkal-nikom (pecljalnikom). Za kakovostno predelavo je pomembno, da nam eden ali drugi tip strojev ne poškoduje jagodnih kožic, grozdnih pečk in pecljev. Peclja-nje grozdja je vedno koristno za kakovost vina.
Mošt izpod drozgalnika po možnosti takoj prečrpavajmo s potopno črpalko direktno v sod, tako da se nam mošt čim manj zrači. Za črpalko si lahko naredimo poseben koš iz lesa, obdan z gosto plastično mrežo, da nam črpa črpalka samo čisti mošt brez primesi. Stiskanje (prešanje) naj poteka čim hitreje in z manjšimi pritiski. Mošt drugega pre-šanja zažveplamo močneje, ker je bil dlje časa izpostavljen zračenju. Prav tako žveplamo močneje mošt iz gnilega grozdja (dva do 2,5 trakova na hi). Tak mošt potem razsluzimo (pretok po 24 urah). Razsluzenega mošta ponovno ne žveplamo. Po možnosti dodajmo po razsluzenju selekcionirane vrelne kvasovke._
E. Novak, dipl. inž. agr.
Dozorevanje grozdja na Goričkem
Podatki so povprečni in naj služijo vinogradnikom na Goričkem samo kot orientacija za določitev roka trgatve za posamezno sorto. Meritve so bile opravljene 24. 9.1988 Sorta:	Povp. sladk. stop, v Oec
I. rizling	70
šipon	63
b. pinot	80
souvignon	84
Opomba: Volumske % sladkorja dobimo tako, da de delimo s 4 in odštejemo 3.
TURNIŠČE: cene pujskov
Minuli četrtek so rejci pripeljali na sejetn v Turnišče 57 pujskov, starih od 7 do 10 tednov in težkih okrog 15 kilogramov. Povpraševanje je bilo tokrat veliko, saj so lastnike zemenjele vse živali, za kar pa je bilo potrebno odšteti od 100.900 do 130.000 dinarjev.
Opazili smo
Radgona boljša kot Ljubljana
Potem ko so se zaprla vrata Kmetijsko-živilskega sejma v Radgoni, so se odprla vrata sejma Vino 88 v Ljubljani. Ogledal sem si oba in drznem si trditi, da je Radgona boljša kot Ljubljana. Kmetijsko-živil-ski sejem v Radgoni je namreč vinogradnikom in kletarjem ponudil veliko več kot vinogra^iniško-vinarski sejem (čeprav to ni njegovo uradno ime) v Ljubljani. Na sejmu v Radgoni so prišli na svoj račun tako tisti vinogradniki in kletarji, ki imajo večje površine, kakor oni, ki se z vinogradništvom in kletarstvom ukvarjajo ljubiteljsko. Na sejmu v Radgoni je bila množica vinogradniško-kletarskih pripomočkov (stroji za obdelovanje tal, škropilnice, razni mlini, stiskalnice, kadi, sodi itd.), medtem ko je bil specializiran sejem vinogradništva in kletarstva v Ljubljani s tovrstno ponudbo zelo zelo skromen. Od sodarjev je bil v ospredju Marjan Maučec, nekaj vinogradniških strojev je prikazala tovarna MIO Standard iz Osijeka, morda še eden ali dva druga izdelovalca in tu je konec ponudbe za zasebne vinogradnike oziroma kletarje. Veliko skromnejša ponudba delovnih pripomočkov za vinogradništvo in kletarstvo (v primerjavi z lanskim letom) pa je bila tudi za družbeni sektor vinogradništva oziroma kletarstva.V mislih imam pripomočke večjih zmogljivosti. Očitno je, da tuji izdelovalci, ki so v prejšnjih letih ponujali predmete, ki jih zdaj pogrešamo, dobro poznajo našo kupno (ne)moč. Le čemu bi razstavljali, ko pa si zdaj skorajda nihče (mislim na manjše zasebne vinogradnike) ne more kupiti celotne opreme za stekleničenje vina. Tako so bila na sejmu v ospredju predvsem vina. Obiskovalci so lahko pokusili tudi že mošt (ranino). Na sejmu sem postal pozoren tudi na razstavo steklenic za različne namene. Ni kaj, velika domiselnost naših prednikov! Sicer pa: ali je sejem Vino namenjen le vinogradnikom in kletarjem? Seveda ne! Ob poslovnežih, ki so pri posameznih firmah brezplačno pili, se je raja trla pred pulti, kjer je vnovčila kupone za poskušnjo vin, pozneje pa nadaljevala pri pravih gostincih. Kaj vinogradništvo, kaj kletarstvo! Važno je, da kaplice ne manjka. Dokler je še kaj cvenka, bomo jedli in pili, saj zato živimo!?
Š. Sobočan
ABC POMURKA, KG Rakičan
razpisuje
na podlagi sklepa delavskega sveta temeljne organizacije Prašičereja dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za dobo štirih let
— vodenje in organiziranje proizvodnje (upravnik) na OE Jezera.
Kandidat mora poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje:
— da ima srednješolsko izobrazbo kmetijske smeri in
— 2 leti delovnih izkušenj.
Prijave s priloženimi dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo na naslov:
Kadrovska služba ABC Pomurke, KG Rakičan, 69000 M. Sobota, v 8 dneh od dneva objave razpisa.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh od dneva objave razpisa.
VESTNIK, 20. SEPTEMBER 1988
 STRAN 7
KADROVSKI POSTOPKI V OBČINSKI KONFERENCI ZSMS SOBOTA
KADROVSKI POSTOPKI V OBČINSKI KONFERENCI ZSMS SOBOTA
1.	Poročilo o dosedanjih postopkih: Za vodstvene funkcije v OK ZSMS in njene organe je bilo evidentiranih 125 kandidatov: za predsednika 9, podpredsednika 7, sekretarja 6, predsednika sveta za vzgojo in izobraževanje 5, predsednika sveta za družbenoekonomske odnose 8, člane predsedstva 29, člane nadzornega odbora 3 ter za člane statutarne komisije 5 kandidatov (ostalo pa za organe, ki jih ne imenuje konferenca). Vsi so bili povabljeni na razgovor, ki se ga je velika večina tudi udeležila. Predsedstvo OK ZSMS je na svoji 25. seji 19. 9. 1988 na osnutek kandidatne liste uvrstilo vse kandidate, ki so:
— podpisali izjavo, da želijo kandidirati,
— napisali videnje (osebne poglede) o delu OK ZSMS in o svoji vlogi v njem. Zaradi tega imamo za nekatere funkcije več kandidatov, kot je potrebno, kar seveda omogoča izbiro.
2.	Osnutek kandidatne liste za vodstvene funkcije v OK ZSMS M. Sobota in njenih organih:
— predsednik: Branko Pajžlar,
— podpredsednica: Jožica Gyergyek,
— sekretar (voli se enega); Draga, Vučko, Franc Knaus,
— predsednik sveta za vzgojo iz izobraževanje: Nataša Abraham,
— predsednik sveta za družbenoekonomske odnose: Miran Podgorelec,
— člani predsedstva (voli se jih deset): Brigita Bertalanič, Marjan Car, Milan Cigut, Darja Donša, Silva E6ry, Karmen Erjavec, Jože Horvat, Cvetka Kovač, Bojan Kolar, Andreja Lipič, Simon Štumpf, Cvetka Vereš,
— nadzorni odbor: Evgen Solar (predsednik), Renata Vežnaver, Klaudija Kuhar,
— statutarna komisija: Jožica Gyergyek (predsednik), Vojko Gumilar, Zlatka Lihtenvalner, Milan Fujs, Katarina Smej.
3.	Videnja
Branko Pajžlar: Začrtana pot ZSMS na 12. kongresu v Krškem jasno kaže, da smo mladi prestopili mejo pasivnega spremljanja družbenih razmer in tihega strinjanja s ponujenim, brez prave volje po angažiranosti pri reševanju družbenih vprašanj. Mladi nikakor ne moremo sprejeti teze, da naj se ukvarjamo samo s svojimi, to je mladinskimi vprašanji, sam samo mladinskih vprašanj ni in jih ne sme biti, poznamo samo družbena vprašanja, pri reševanju le-teh pa moramo biti enakopraven partner vsem drugim subjektom. Vsa družbena vprašanja so obenem tudi vprašanja mlade generacije in je zato nujna angažiranost mladinske organizacije pri reševanju le-teh. Pri iskanju optimalnih rešitev za posamezna vprašanja mora zaživeti načelo argumentiranega in kulturnega dialoga, hkrati se moramo izogibati tudi nepotrebni politizaciji problemov. Vse predlagane spremembe in novosti v družbenem življenju bo mlada generacija uresničila samo z odprto, demokratično in neavtoritarno organizacijo, v kateri bo našel mesto za reševanje svojih problemov in zadovoljevanje interesov vsak posameznik, kot tudi organizirane skupine. ZSMS pa bo postala množična in zanimiva za mlade, tako da bomo temeljne probleme družbe reševali na tak način, da bi ti postali zanimivi in osebno obvezujoči za vsakega posameznika. Pri tem pa ni mogoče predpisovati oblik in metod dela, temveč jih je potrebno prilagoditi razmeram v vsakem konkretnem okolju. Kot kandidat za predsednika OK ZSMS M. Sobota si bom v primeru izvolitve v okviru zgoraj navedenega še posebej prizadeval za:
— nadaljnji razvoj frontnosti, ki bi presegla elemente klasične organiziranosti in na ta način ustvarila možnosti za delovanje mladega človeka, ki ne čuti potrebe po politizaciji svojih interesov,
—- na področju vzgoje in izobraževanja za spremembe in odpravo negativnih tokov reforme SUI, ki so se pojavili v izobraževalnem procesu, še posebej pa pri vprašanju instituta pripravništva, ki je v sedanji obliki neustrezno rešeno,
— za optimalno in kakovostno razvrstitev programov SIU, ki se v tem trenutku podvajajo na eni strani, na drugi pa je pomanjkanje-kadrov,
— pridobivanje delovnih izkušenj in praktičnega znanja, razvijanje odnosa do dela in družbene lastnine in ne nazadnje izboljšanja materialnega položaja učencev in študentov s formiranjem organizacije za posredovanje zaposlitve na občasnih in začasnih delih v ozdih,
— nove metode dela OK ZSMS v smislu formiranja delovnih skupin za posamezna področja in posebne probleme.
Jožica Gyergyek: Uspešna družbenopolitična dejavnost ZSMS zajema vedno več mladih in postaja vedno bolj pomembna naloga mladinske organizacije v vseh okoljih. Glede na usmeritve, ki so bile sprejete na krškem kongresu, predlagam v svojem videnju naslednje točke, ki bi po moje morale krojiti politiko in dejavnost OK ZSMS:
— Predsedstvo OK ZSMS moramo spremeniti v organ, ki bo v svoji odprtosti, aktivnosti in učinkovitosti realiziral posamezne projekte ter bo odgovoren OK ZSMS.
— Opredeliti je potrebno temeljne probleme, s katerimi se ubada ZSMS in poiskati najprimernejšo rešitev za odpravo le-teh.
— Mladinska organizacija ni sposobna, predvsem po zaslugi svojega sestankarskega dela, vzdramiti svojega članstva. Zakaj ne? Preprosto zato ne, ker to ni naša organizacija, v kateri bi lahko svojo mladostno energijo in moč sproščali. V ZSMS ne potrebujemo »politikantov«, vsak mladinec, ki sodeluje na kateremkoli področju, pa ji je potreben, torej, potegnimo jo nazaj med mlade, naredimo jo mladinsko. Najprej je seveda potrebno narediti obračun predvsem z našim delom. Pogledali bomo resnici v oči, pa če bo še tako boleča. To ne sme biti zoprna politika, to mora biti pogovor o tistem, kar nas zanima in že dolgo tišči, pa nismo upali z besedo na dan. To mora biti odkrit boj z vsem, kar ni zdravega, biti mora prvi korak v boju za človeka in človeške odnose med nami.
- Nadaljevati moramo diskusije o frontnosti organizacije ter postaviti v ospredje probleme, na katere pri tem naletimo.
— Organizirati razne oblike političnega izobraževanja mladih ter organizirati javne prireditve (okrogle mize, seminarje, tribune).
— Moramo si prizadevati za čim boljši-pregled nad delom OO ZSMS;
— Pogostejši posveti s predsedniki in sekretarji širših množic mladih in s tem tudi delovnih ljudi in občanov.
Draga Vučko: Smo na prelomu medkongresnega obdobja, katerega prvi del karakterizira predvsem odločno uveljavljanje krških kongresnih dokumentov. To pa pomeni predvsem uveljavljanje samostojne vloge ZSMS in njenega enakopravnega mesta v procesu družbenega odločanja. Mladinska organizacija že nekaj časa nastopa z geslom, da so vsi družbeni problemi problemi mlade generacije. Pred le-to in njeno organizacijo pa se postavlja zahteva, da se ukvarja s temi problemi, pri čemer pa mora imeti stalno v ospredju slehernega mladega človeka z vsemi njegovimi problemi, interesi in željami. Zato mora biti ZSMS odprta za vse, ki se hočejo družbeno in politično angažirati. Vanjo pa se bodo lahko vključili vsi, kadar bodo to narekovali njihovi konkretni interesi in potrebe, ne pa le takrat, ko se bo ta prostor odprl s sklicem sestanka, na katerega je potrebno priti zaradi sklepčnosti in ne zaradi lastnih hotenj. Uveljavljati se mora predvsem demokratični dialog, kjer bosta našla svoje mesto tako argumentirano govorjenje, prepričevanje, kot tudi civilizirano poslušanje in razumevanje.	.
Zagotoviti se morajo možnosti za organiziranost mladih na raznih področjih delovanja in ustvarjanja, glede na njihove posebne interese in probleme tako bo mladinska organizacija postala prostor objektivno različnih interesov posameznih delov mlade generacije ter izoblikovanja »posebnih« interesov mlade generacije glede konkretnih vprašanj v odnosu do ostalih delov družbe.
Nova kakovost delovanja naj se kaže predvsem v sposobnosti spremljanja in realizacije pobud, ki temeljijo na stališčih in sklepih 12. kongresa ZSMS.
V primeru izvolitve za sekretarja OK ZSMS Sobota bom v skladu s svojimi pooblastili in odgovornostmi zagotavljala, da bodo naloge izpolnjene vestno in pravočasno, kajti menim, daje to prvi pogoj in temelj za učinkovitejšo in sposobnejšo ZSMS.
Franc Knaus: Pri opredeljevanju ZSMS in njene vloge v družbi moramo upoštevati čas in okolje, v katerem je celotna družbena skupnost,, saj podedovane posledice iz preteklosti utesnjujejo organizacijo ZSMS in mlado generacijo v družbene razmere s slabim in neučinkovitim gospodarskopolitičnim sistemov. Mladi smo priča vsem negativnim pojavom in procesom, kar vodi v nezaupanje v politični sistem in apolitičnost tudi celotne družbe. To se še posebej odraža pri mladih in njihovih organizacijah, ki so postale politično neaktivne, zaprte za povezovanje v okolju, nezanimive za ustvarjalno dejavnost mladih ter nemočne za razrešitev svojih osnovnih problemov (prostori, finančna sredstva, vpliv na odločitve, članstvo, program dela, itn.). Smisel organiziranja mladih v svojo organizacijo doseže svoj cilj ob zadovoljitvi njihovih interesov in potreb, kar pa se lahko doseže ob:
— upoštevanju organizacije SZSMS kot DPO in s tem priznanje njene avtonomnosti,
— demokratičnosti in odprtosti družbene skupnosti za nove ideje in pobude mladih pri sprejemanju in oblikovanju političnih odločitev itn.,
— interesu mladih za organiziranje in delovanje v organizaciji ZSMS,
— rešeni kadrovski, finančni ter prostorski problematiki OO ZSMS,
— nujnosti povezovanja z drugimi DPO in DO-D v lastnem okolju.
Kot evidentirani kandidat za eno vodilnih in vodstvenih funkcij v organih OK ZSMS Sobota vidim nadaljnji razvoj mladinske organizacije ob uresničevanju zgoraj navedenega in zato si bom prizadeval za:
— takšno politiko OK ZSMS Sobota, ki jo bodo narekovale zahteve in interesi ter možnosti mladih in celotne družbene skupnosti,
— za takšno organiziranost in delovanje OK ZSMS, ki bo izražala realno stanje potreb in možnosti, še posebej pa si bom prizadeval za razvoj mladinske kulture, mladinskega turizma, aktivno delovanje mladinskega servisa, nadaljnji razvoj in klubske dejavnosti, itd.,
- za popolnejšo vlogo OO ZSMS in posameznih interesnih skupin, še posebej pa da postanejo politično neodvisne in ustvarjalno samostojne v lastnih okoljih.
OK ZSMS bom v družbenopolitičnem okolju in življenju predstavljal, kot to narekujejo dokumenti ZSMS, odločitve raznih organov in oblik dela, osebni kulturni razum ter dosedanja večletna praksa v političnem in interesnem delovanju.
/MURN
Razpisna komisija tozda Ženski plašči razpisuje dela in naloge
—DIREKTORJA
TOZDA ŽENSKI PLAŠČI
Pogoji:
— visoka ali višja strokovna izobrazba ekonomske, tek-stilnokonfekcijske ali pravne smeri;
— pet oz. osem let delovnih izkušenj v gospodarstvu;
— aktivno znanje nemškega jezika.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev prejema kadrovsko-socialna služba Mure v osmih dneh po objavi razpisa.
MONTAŽNE PREDELNE STENE IN HIŠE O JELOVICA
Ustvarite si topel dom
Kmalu bo zima in marsikdo bo potarnal, da je njegovo sobo težko dovolj ogreti, ker je prevelika. Rešitev je enostavna. Hitro in poceni si lahko pregradite večji prostor v dva manjša z montažno predelno steno Jelovica. Gre za izvirno novost na tem področju. Takšne stene je mogoče vgraditi v montažne objekte ali v klasična poslopja. Zelo primerne pa so za
urejanje podstrešij. Montirate jih lahko na suho oziroma brez uporabe malte.
Stene izdelujejo kot nosilne in nenosilne. Razlike so v debelini vmesnega sloja in v velikosti lesenega okvirja.
Debelina nosilnih elementov je 80, nenosilnih pa 50 mm.
Pri tej meri ni upoštevana debelina druge, to je končne
mavčne obloge. Stenski element je sestavljen iz lesenega okvirja, na katerega je po obeh straneh pritrjena mavčna plošča. Vmesni prostor med mavčnima ploščama je po posebnem postopku zapolnjen s poliuretanom, ki da elementu odlično stabilnost in tudi zelo dobro toplotno in zvočno izolacijo.
Elemente izdelujejo v standardnih velikostih v višini
2470 mm in v dolžini od 100 do 1260 mm. Prilagodite jih lahko tudi poševnim stenam. Montaža je zelo enostavna in hitra. Vsa podrobnejša pojasnila dobite pri Jelovici v Škofji Loki ali v njenem predstavništvu v Murski Soboti.
Hiša kot hiša, kdor ne verjame, naj potrka
Vsa pojasnila o nakupu in montaži predelnih sten in montažnih hiš dobite pri JELOVICI v Škofji Loki, Kidričeva 58, tel. (064) 61-361, 61-671 ali na
PREDSTAVNIŠTVU V MURSKI SOBOTI, CANKARJEVA 25, tel. (069) 22-921.
Le kdo med nami si kljub nostalgiji za preprostim življenjem ne želi stanovati v sodobni in topli stanovanjski hiši? In pogosto ne ve, kako do nje priti. Obrnite se na Jelovico. Strokovnjaki vam bodo najprej svetovali, kakšen tip hiše se bo najbolje prilega! vašemu okolju, vaši pokrajini in se ujemal z zahtevami urbanistov. Izbira hiš je velika. Imajo 20 osnovnih tipov stanovanjskih ali počitniških hiš. V njih je prostora od 34 do 200 in več kvadratnih metrov stanovanjske površine v najrazličnejših izvedbah. Posebno zanimivo pa je dejstvo, da spravijo pri Jelovici skoraj vsako vašo željo hitro pod streho.
Doslej so zgradili že prek 50 tisoč hiš v Sloveniji, Jugoslaviji, izvažajo v Avstrijo, Italijo, ZR Nemčijo, ZDA, Frahcijo in drugarn. J 1
Montaža predelnih sten Jelovica je hitra in enostavna.
(	, I tj It 4 :s 1	I'.
STRAW 8
VESTNIK. -29. SEPTEMBER 1988
kulturna obzorja
KOMORNA GLASBA 20. STOLETJA
LETOS IZJEMNA KAKOVOST
Dvajsetič je bil v Radencih festival Komorna glasba 20. stoletja. Mnogo besed je bilo že porabljenih in festival zapisan propadu, a se je letos znova izkazalo, da mora živeti — zaradi pomembnosti prispevka tovrstni glasbi in mnogim poslušalcem, ki so letos kongresno dvorano v Radencih napolnili skoraj na vseh koncertih.
Vsako leto je v program vključen tudi kolokvij, ki je od letos strogo vezan na glasbeno stroko. Letos je bil naslov teme, ki jo je pripravil dr. Ivan Klemenčič, Godalni kvartet v slovenski glasbeni literaturi. Po referatu se je razvil zanimiv pogovor na to temo. Zanimiv še posebno zato, ker smo imeli priložnost slišati iz ust skladatelja Pavla Šivica in Primoža Ramovša, zakaj se skladatelji manj odločajo za pisanje glasbene oblike godalni kvartet. Trdila sta, da so možnosti tehnične izvedbe na teh inštrumentih že zelo izrabljene in da skladatelji tudi veliko premalo obvladajo te inštrumente. Sicer pa je bil govor tudi o izvajalcih — godalnih kvartetih, ki zaradi nepoklicne zasedenosti (velja za republiko Slovenijo) niso ravno na visoki kakovostni ravni.
Koncerti, ki pa smo jim lahko prisluhnili 24. in 25. septembra, so bili zares izvrstno izbrani. Čudovito igro Alojza Zupana na klarinetu je prav tako kakovostno spremljal pianist Hinko Haas. Zaigrala sta dela: Osterca, Šivica, Stuheca, Weinerja, Berga, Sutermeisterja in Lutoslawskega. Sicer pa sta se umetnika že neštetokrat potrdila doma, in na tujem. Napolnjena do zadnjega sedeža je bila dvorana v soboto zvečer, ko sta nastopila kitarist Andrej in vjolončelistka Jelka Grafenauerjeva. Predstavila sta se z deli: Villa-Lobosa, Henzeja, Ukmarja, Ramovša, Dodgsona
Kultura na robu obstoja
Kljub opozarjanju, da odrivanje ljubiteljske kulturne ustvarjalnosti na rob obstoja vpliva na moralo ustvarjalcev, da neopremlje-nost in slabe prostorske razmere odvračajo ne samo ustvarjalce, ampak tudi porabnike, obiskovalce, je ostalo vse po starem. Kljub velikim težavam sc je kulturna dejavnost okrepila, posebej v večjih krajih, kot so Črenšovci, Bistrica, Turnišče in Dobrovnik. Deveta konferenca Zveze kulturnih organizacij občine Lendava je bila namenjena pregledu lanske in letošnje dejavnosti, vendar pa je potrebno povedati, da je bila razprava bolj usmerjena v materialne razmere v okviru katerih deluje kuitura v občini. Kaj pomagajo še tako dobri programi kulturnih društev, če ti zaradi pomanjkanja sredstev niso uresničljivi, so dejali delegati in zahtevali, da se vendarle enkrat resno spregovori o urejevanju prostorske stiske, torej za prostore, v katerih naj bi se razvijalo in odvijalo kulturno življenje. Sredi oktobra naj bi o teh najbolj žgočih problemih spregovorili na seji občinske konference SZDL Lendava. Denarja za kulturno dejavnost tudi v prihodnje ne bo dovolj, zato sc bo potrebno dogovoriti tudi o tem, kakšne programe naj bi sprejeli za prihodnje leto. V tem trenutku pa je vendarle nekaj dobrega, so poudarili na konferenci. Društvom je na voljo strokovna pomoč, še zlasti na pevskem področju. Vzgoji strokovnih in organizacijskih kadrov je namenjena največja pozornost, ta bo ostala tudi v prihodnjem letu. Sredstva, ki bodo na voljo, pa bo potrebno racionalno trošiti, torej bo nekatere programe potrebno črtati. Na konferenci so s krajšim kulturnim programom počastili tudi 80-obletnico rojstva pisatelja Miška Kranjca.
Jani D.
NI PROSTORA ZA
PLESNI STUDIO
Tako se lahko sprašujemo ob podatku, da ob velikem zanimanju za izrazni ples v Murski Soboti ni najti prostora, kjer bi lahko Matjaž Farič, priznani koreograf in izrazni plesalec, v sodelovanju z občinsko Zvezo kulturnih organizacij vodil plesni studio. Za mlajše plesalce v njem naj bi poskrbela Nataša Horvat, ki se je že tudi uveljavila v svetu plesnih korakov, tako kot Svetlana Krstičeva, obe pa bi se ukvarjali s predšolskimi otroki. Z ritmiko, baletom, klasičnim baletom in sodobnimi tokovi v izraznem plesu pa vsi udeleženci plesnega studia za predšolsko, osnovnošolsko in srednješolsko mladino.
V dijaškem domu Štefan Kovač-Marko, kjer je kazalo, da se bo za plesni studio našla streha nad glavo, ni gostoljublja, telovadnice so namenjene predvsem športnim aktivnostim, zaenkrat pa ostaja kot možnost le srednja ekonomska šola, ki v eni svojih učilnic že gosti tako pevce sindikalnega mešanega pevskega zbora Stefan Kovač ter v drugi člane društva likovnih umetnikov LIKOS. Pri tem so pogoj ustrezna tla, kajti ni mačji kašelj stati in plesati na mrzlih cementnih in potem tudi zaradi trdih doskokov čutiti posledice vse življenje v obliki zatečenih sklepov, predvsem gležnjev, ki izgubijo svojo gibkost.
Da bi plesalci v Murski Soboti le volje ne zgubili in se ne bi zvrstili med tiste, ki svojo mladostno moč in energijo usmerjajo v razgrajanja po parku, ki je še vedno poligon za bicikliste in motoriste, sprehajalci se nemočni umikajo, organov reda pa ni od nikoder, ker očitno opravljajo pomembnejše poslanstvo, bb.
in Bogdanoviča. Na koncertu je blestela igra kitare. Veseli smo bili predvsem prve koncertne izvedbe Ramovševe skladbe Trikrat za violončelo in kitaro. Predvsem pa je bil zanimiv in na ravni svetovne glasbene umetnosti godalni kvartet Panocha iz Češkoslovaške. Take svetovne kakovosti pa zares nimamo priložnosti Slišati kadarkoli, oziroma na toliko in toliko let enkrat.
Jifi Panocha — prva violina, Pavel Zejfart — druga violina, Miroslav Sehnoutka — viola in Jaroslav Kulhan — violončelo so omogočili zares enkratni glasbeni užitek. Zaigrali so dela Šostakoviča, Martinuja in Janačka.
Naj živi radenska Komorna glasba 20. stoletja, saj nam je potrebna, zaradi poslušalcev, ki ji sledijo, in zaradi kakovosti, ki jo vsako leto ponuja. Sicer pa so se na festivalu predstavili že vsi svetovno znani komorni ansambli. Zanimivo je tudi to, da festivalu vsako leto odvzamejo domala vse posnetke tudi največje evropske radijske hiše.
In tako taka prireditev, ki kljub vsemu ogromno stane, Radenski in slovenskemu prostoru veliko prinaša. In če je še pred dvema letoma kazalo, da prireditve ne bodo mogli več organizirati, je dal letošnji festival organizatorjem zagotovo novih moči za delo tudi v prihodnje. Naslednjo jesen torej sedemindvajsetič v Radencih!
Smilja Gaber
GULIVER V POMURSKEM SREDIŠČU
V Murski Soboti, pa tudi drugod, je v zadnjem času slišati ime Guliver. Da je to znani mladinski literarni junak, ki se je podal med velikane in pritlikavce, vemo, manj pa o tem, kakšno zvezo ima s pomurskimi svobodnimi kulturnimi delavci. Zato smo se obrnili na vršilca dolžnosti vodje Ferija Lainščka in zvedeli, da je Guliver trajna delovna skupnost samostojnih kulturnih delavcev, ki je bila pred kratkim ustanovljena v Murski Soboti in združuje pisatelje, gledališčnike, oblikovalce in slikarje, pa tudi poznavalce trženja — predvsem za kulturo. Njena prva naloga je, po izjavi vodje sodeč, predvsem plasiranje ustvarjalnosti in ustvarjalnega dela, s tržnimi mehanizmi v ozadju, ki bi naj Guli-verju pomagali preživeti v teh resnih časih.
Ker je to prva tovrstna skupnost v Pomurju, bi bilo zanimivo predstaviti tudi njeno prvo akcijo.
»Akcij je več, projekti so v teku, na začetku pa smo najbolj ponosni na realizacijo Grafične mape 88, ker so grafične liste v njej oblikovali elitni avtorji, od Lojzeta Logarja, Franca Mesariča Jakija pa do Sandija Červeka, Marjana Gumilarja in Mirka Rajnarja. Pa tudi zato, ker je ma-
POGOVOR Z ADOLFOM PENOM
0 likovnem med drugimi svetovi
in jubileju Likosa
Med deli sedmih članov društva likovnih umetnikov LIKOS iz Murske Sobote, ki razstavljajo v Razstavnem salonu hotela Radin v Radencih, so tudi slike Adolfa Pena. Vodi likovno sekcijo pri kulturno-umetniškem društvu Štefan Kovač, pa tudi sicer ima veliko zaslug zato, da se nam ob 25-letnici organizirane ljubiteljske likovne ustvarjalnosti ni potrebno sprenevedati. »Slike, ki jih razstavljamo, so rezultat dela zadnjih dveh let , so torej priložnostni izbor ustvarjanja tistih članov društva, ki že dalj časa v oblikovanju prostora in govorici barv najdevajo možnost užitka in izkazujejo interes po vedno polnejšem obvladovanju tega jezika, tako v njegovem branju kakor tudi uporabi. Z različnimi ustvarjalnimi intencijami ter pristopi v različnih slikarskih medijih se izkazujejo kot različne osebnosti z različnimi likovnimi svetovi,« je med drugim na zloženko, ki je izšla ob odprtju raz.stave, zapisal Ignac Meden. Adolf Pen pa je na vprašanje, kakšen je njegov svet, tako odgovoril:
Likovni svet mi pomeni predvsem svet sprostitve, s katerim dopolnjujem oni zahtevnejši svet kemijske analitike in računalništva, ki predstavlja moj poklic. Ker v slikarstvu nisem prav nič usmerjen v prodajo, sem pri svojem upodabljanju lahko povsem sproščen in se ne trudim za nikakršno dopadljivost. Zato pač slikam v skladu s svojimi razmišljanji o slikarstvu.
V zadnjih letih me vodi predvsem načelo, da razlikujem med samim motivom in likovno govorico. Prvega podrejam drugi in motiv uporabim le za to, da se na njem izrazim z likovno govorico: barvo, odtenkom, teksturo in patino barve, kompozicijo, propor
Adolf Pen slika v naravi.
cem ploskev itd. Ko slikam npr. kako »slamnjačo«, sem jo pripravljen povsem zviti, nagniti, če to ustreza moji zamišljeni kompoziciji. Kolegi z nasmehom pravijo, da likam »pidžane iže«. Toda te naše stare zidanice, kolikor "jih še imamo, so zares take pri gradnji niso uporabljali svinčnic in ravnil, vse je rahlo zaobljeno ali krivo. Pri svojem slikanju pa te krivine le še bolj poudarjam. Likovni svet pa mi po drugi plati predstavlja tudi dodatno obremenitev, saj sem kar naprej
Knjiga Ljubljanski proces tik pred izidom
Samozaložniški servis Emonica iz Ljubljane je v sodelovanju s Trajno delovno skupnostjo samostojnih kulturnih delavcev Guliver iz Murske Sobote založil knjigo Marjana M. Grakaliča Ljubljanski proces. Knjiga vsebuje kronologijo dogodkov sodnega procesa proti Borštnerju, Janši, Tasiču in Zavrlu, poleg tega pa še komentar in mnenja intelektualcev ter javnih delavcev iz vse Jugoslavije. Ker gre za optiko, ki naj bi ljubljanski proces vzpostavila kot vsejugoslovanski problem, je knjiga natisnjena v srbohrvaščini.
pa nastala v sodelovanju s Tovarno oblačil in perila Mura, ki je pokazala veliko zanimanje za nas in nam tako na startu tudi posredno pomagala.«
Guliver je tako huda konkurenca okostenelim kulturnim inštitucijam?
To je bilo izhodišče za nastanek trajnih delovnih skupnosti po Sloveniji in je v skladu s konceptom Kulturne skupnosti Slovenije ter Republiškega komiteja za kulturo. Ta konkurenca se bo vzpostavljala sama po sebi,« je prepričan Feri Lainšček, ki očitno ni le dober pisatelj in potrjen pesnik, ampak tudi organizator. Omeniti kaže še ostale projekte. Tako premiero Slovenac — monodramo Ferija Lainščka v interpretaciji Milivoja M. Roša — ki
vključen v njegovo organiziranost: šest let sem bil tajnik Združenja likovnih skupin Slovenije pri ZKO Slovenije, osem let predsednik zelo delovnega domžalskega likovnega društva, zdaj pa »so mi naprtili« organizacijo LIKOSA. Pa sem kar zadovoljen, ko vidim, da se nekatere stvari le premikajo: vpeljali smo redno izobraževanjem pod vodstvom mentorja Ignaca Medena, s katerim delo lepo koordinirava, začenjamo smele načrte o pestrejših razstavah, kolonijah, slikarskih ekstemporih, navadili smo člane na kritičnost in žirira-nje.
Kako usklajujete v svojem vsakdanjiku likovno ustvarjanje in dnevne obveze delovnika?
»Meni je tudi služba hobi, sicer pa menim, da si ustvari človek neko prioriteto ob dejstvu, da mora danes opraviti na primer to in to, se eden odloči, da bo šel po nakupih v trgovino, drugi pa, da bo šel slikat. Stvar posameznika je torej, ali se opredeli, da bo šel prej v trgovino kot ustvarjat.«
Likos v vaši organizaciji doživlja nekakšno renesanso.
»Ja, temu bi lahko rekli tako. Pravzaprav LIKOS predstavlja 25-letnico svoje ustavnovitve, kar je že lepo obdobje nekega dela, Tako kot pri vseh neobveznih dejavnostih, pa je bilo tudi pri njem obdobje mirovanja, potem pa spet intenzivnega dela. Te stvari se ne spreminjajo le pri LIKOSU, ampak tudi pri preostalih likovnih ter drugih društvih v Sloveniji. Da pa že več kot leto dni marljivo delamo po novem ključu, po konceptu, da skušamo dati prednost strokovnosti, pa moram reči. Tako imamo tedensko zelo zanimiva predavanja s poglobljenimi temami, kot so globinski ključi, kompozicije in druga teoretična vprašanja, ki se jih ni treba prestrašiti. To je življenje likovnega dela. Na eni strani skušamo o njem postaviti strokovna izhodišča, na drugi pa tudi merila, preden razstavljamo. Razstavljeno mora videti prej žirija, kar je LIKOS v
je bila minuli petek v Zagorju ob Savi in ne v Murski Soboti. Zato, ker je v njej gledališka dvorana zaprta, pa tudi zaradi širših obzorij, saj neodvisno gledališče Guliver ne bo le soboško, ampak po zagotovilu Milivoja M. Roša, slovensko. Poleg njega bo delovalo tudi lutkovno gledališče, v katerem bo nepogrešljiva pionirka na tem področju Jožica Roš, premiera pa bo predvidoma pozneje v jeseni. Prej bo tiskovna konferenca ob izidu knjige Ljubljanski proces, pa tudi predstavitev celovite dejavnosti Guliver-ja v Murski Soboti, ki bo gotovo razgibal kulturno ponudbo, še prej pa dodobra proučil, kaj pogrešamo v njej, in jo na manjkajočih področjih skušal obogatiti.
Brigita Bavčar
Domačija hišna številka 4. olje/plat-no 1986
minulih obdobjih prehajal in mu je bilo to bolj v škodo kot v dobro in ravno od takrat so tudi omalovaževanja z amaterizmom. O tem nerad govorim, saj se mi zdi, daje bolj kot ločnica amaterizem: profesionalizem opazna tista, ki deli dela na kakovostna in nekakovostna, skratka na dobra in slaba.«
Sedem vas razstavlja te dni v Radencih: Ernest Lulik, Ignac Meden, Adolf Pen, Jože Puhan, Pero Stojanovič, Lojze Veberič in Jože Vidnja; koliko pa vas je vseh članov Likosa?
»Če prištejem vse, ki jih formalno vodimo na seznamu, je skupno število trideset, dejansko aktivnih pa nas je petnajst in izbranih sedem najbolj delovnih članov z mentorjem — akademskim slikarjem Ignacem Medenom, ki se mu ne zdi izpod časti razpravljati in razstavljati z nami ter tako izraziti celosten odnos do likovne umetnosti. O druženju in nedruženju akademskih slikarjev z ljubitelji pa menim tako: Ce bi kot kemik razpravljal in vzpostavljal stike le s kemiki ter z nikomur drugim, mi to gotovo ne bi bilo v prid, pa še veliko molka bi bilo med ljudmi.«
Čeprav jubileja ne obešate na veliki zvon, je vendarle četrt stoletja čas, ki ga ne kaže zaobiti, ampak zabeležiti. Pripravljate kaj posebnega?
»Na začetku poletja, ob koncu prvega sklopa predavanj, smo organizirali tridnevno slikarsko kolonijo v Spodnji Ščavnici. To soboto pa smo imeli delovno srečanje z naslovom Za ohranitev Mure — nekakšen majhen ex tempore v naravi, pri Babičevem mlinu v Veržeju, kjer smo ves dan upodabljali vegetacijo in vse, kar lahko ohranjamo vsaj na slikah, če že z ekološkimi akcijami ne moremo rešiti pred propadom. Na to temo bomo pripravili tudi likovno razstavo.«
Brigita Bavčar
kulturni koledar
PETEK, 30. SEPTEMBRA
LENDAVA — V galeriji bo ob 18.00 otvoritev razstave Umetniki železne županije. S svojimi deli se jih bo predstavilo kar triindvajset, v glavnem iz Szombatheya, s katerim tako kot z drugimi bližnjimi kraji na Madžarskem uspešno sodeluje Zavod za kulturo Lendava in njegova enota Galerija muzej.
PREDSTAVE ZA OTROKE
V vrtcu na ulici Štefana Kovačiča bodo prve tri dni tedna otroka, ki bo od 3. do 9. oktobra, za otroke, ki niso v organiziranem varstvu vzgojno-varstvene organizacije Sobota, pripravili posebne predstave. Tako naj bi ponedeljkov, torkov in sredin popoldne minil v znamenju lutkovne igrice Medvedek išče pestunjo. Saprami-ške v pripovedi in v ilustracijo še z diapozitivi ter Muce copatarice. Vse tri prireditve bodo ob 16.00. z lutkovno igrico bodo pod vodstvom mentorice Terezije Mataj nastopili učenci druge soboške osemletke. Sapramiško pripravljajo v knjižnici. Muco copatarico pa v vrtcu, s prireditvami v počastitev tedna otroka pa nas je seznanila občinska Zveza kulturnih organizacij. ki sodelujejo pri organizaciji-	bb
razstave
SOBOTA - V galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec sta na ogled dve razstavi. V prvi (mali) dvorani so na ogled Kranjčeve knjižne izdaje in rokopisi v soboški kjižnici, v veliki (osrednji) dvorani soboške galerije pa so razstavljena dela Ivana Kobilice in Ferda Vesela, ki jih posreduje Narodna galerija iz Ljubljane.
V Likovnem razstavišču Lju-bljanske-Temeljne pomurske banke razstavlja grafike, radiranke in slike slikar iz Kitajske — Hua Quing, ki sodi k mlajši generaciji sodobnih kitajskih umetnikov.
RADENCI — V razstavnem salonu hotela Radin se s svojimi deli predstavljajo člani društva likovnih umetnikov LIKOS iz Murske Sobote, Ernest Lulik, Ignac Meden, Adolf Pen, Jože Puhan, Pero Stojanovič, Lojze Veberič in Jože Vidonja.
LJUTOMER — V galeriji Ante Trstenjak so razstavljeni Študentski in dijaški delovni narodnoosvobodilni tabori v Sloveniji 1935—1940, ki jih posreduje Muzej narodne osvoboditve Maribor, in razstava Od taborov do civilne družbe, ki jo posreduje Univerzitetna knjižnica Maribor.
Knjige
USPEŠNICE TEGA TEDNA v knjigarni DOBRA KNJIGA v Murski Soboti so: ILUSTRIRANA ENCIKLOPEDIJA - MITOLOGIJA (Mladinska knjiga), Victoria Holt - SKRIVNOSTNI ZDRAVNIK (Pozaložba) in Berta Golob, Daniel Demšar - IGRARIJE BESEDNE ČAROVNIJE) Mladinska knjiga).
STARA SOBOTA IN ZAPUŠČENI
GRADOVI
»Samostojnih razstav sem imel 77, in ne 40, kot navajate,« je Pobudo Književne mladine Sobota v prejšnji (36.) številki Vestnika dobrohotno popravil Jože Kološa-Kološ in pripisal, da pripravlja še ekološko razstavo o zanemarjenih, zapuščenih gradovih v Prekmurju ter razstavo Stara Sobota. Zatrdil je tudi, da bo, ko pride do BO. razstave prenehal, ker ima vsega dovolj. »Dovolj in prek glave, tudi vzdrževanja arhiva, ki očitno nikogar ne zanima, meni pa povzroča same skrbi in stroške,« je v trenutku obupa zapisal avtor, ki si kot mojster fotografije gotovo zasluži monografijo.
VESTNIK, 29. SEPTEMBER 1988
STRAN 9
ne zgodi se vsak dan
SAMO ZA ŽENSKE
V Barceloni deluje od letošnje pomladi nenavaden policijski oddelek: v njem so zaposlene samo ženske. Policistke. »Servicio de Atencion a la Mujer« skrbi samo za probleme žensk in je nekakšen poskusni zajček, kako napraviti nekaj ravnotežja v španskem sodstvu in policiji, ki sta izključno moška zadeva.
Pravnica Angustias si blizu trga Catalunya deli skromno opremljeno pisarno s šestimi kolegicami. »Pomembno je.« poudarja. »da lahko ukrepamo same in tako, kot sodimo, da je najbolj prav. Vse smo nekaj časa opravljale redno delo policistov, preden smo sprejele posebno nalogo. da bomo doslej skrbele samo za ženske, s katerimi slabo ravnajo. ki se počutijo tako ali drugače ogrožene, ali pa so bile žrtve posilstva. So reči, ki jih ženska lahko zaupa le ženski. V tako izrazito moško usmerjeni družbi, kot je še vedno španska, smo ženske pogosto le objekt, ki si ga kdo lasti. Ženske se z nami lahko čisto prijateljsko pogovorijo, pa še koristen strokovni nasvet ali pomoč jim lahko ponudimo.«
Že prvi teden je zvonilo na stotine telefonov. Vsaj ducat žensk vsak dan pa »Servicio« tudi obišče. Posebno ob koncu tedna jih pride veliko po nasvet, saj se jim je marsikaj neljubega primerilo. »Še vedno so navajene, da je moški močnejši in privilegiran. Dosti so jih že v mladosti tako vzgojili, da morajo od moškega vse prenesti, tudi klofute. In čeprav vse več mladih Šppnk študira na univerzah,'smo še daleč od misli na enakopravnost,« poudarjajo policistke. K temu prištejmb še, da mora Španka, ki se želi ločiti, najprej dve leti živeti sama. »Kako naj ženska iz povprečnega okolja, ki ni imela nikoli prave priložnosti šolati se za kak poklic, ti dve leti preživlja sebe in otroke? Bolje se godi samo ženskam iz višjih slojev, ki jih varujeta ugled njihovih družin in denar,« pojasnjuje še ne tridesetletna Angustias, ki priznava. da se bo iz zgodb, ki jih ona in kolegice vsak dan poslušajo. tudi za lastno življenje česa koristnega naučila. Sicer pa: le kateri mož bi si upal tepsti ženo — policistko!
NAJCENEJSI SO IZ TRETJEGA SVETA
Pisarna grofa Adelmanna, ki trguje z otroki, je opremljena’z računalnikom. Vse naokoli stojijo škatle, v katerih hrani kartoteke svojih »primerov«. Pri mizi sedi nosečnica in podpisuje pogodbo. Čez nekaj tednov bo svojega otroka izročila Adelmanno-vi stranki. Telefon neprestano zvoni. . Ljudje povprašujejo po dojenčkih, jih ponujajo. Otrok iz Daljnega vzhoda stane 15.000 mark, iz Bližnjega vzhoda 30.000 mark, nemški otrok pa kar 45.000 mark. »Otroci iz dežel, kjer so plače nižje, so cenejši,« utemeljuje svoje tarife grof. »Glede na življenjski standard moram plačati mater in agenta.« Njegova provizija pa je vedno enaka: 5.000 mark. Dal je celo natisniti reklamni plakat, ki naznanja. da v njegovem poslu ni ničesar nezakonitega: »Če se moški odloči, da prizna nezakonskega otroka, potem ne gre za nobeno kršenje zakonov. Kaj je bolj normalnega, kot da oče. ki prizna očetovstvo, tega otroka potem posvoji in ga vzame k sebi?«

0 d .
f - a
Vidi. •
/io 'ločjczscj

VSI ŽIVI IN ZDRAVI
Zamisel nekdanjega civilnega pilota iz Pensilvanije Petra Dia-monda je preprosta, a bi morala narediti pravo revolucijo pri konstruiranju potniških letal, predvsem pa bi zagotovila potnikom večjo varnost, kot trdi ameriški Oddelek za varnost letalskih potnikov. Gre za modul, pritrjen na ogrodje, ki bi se v primeru nesreče ločil od njega in se spustil na Zemljo s padali. Kot pravi Diamond, ima njegova zamisel številne prednosti. Modul, v katerem ne bi bilo goriva, se ne bi mogel vneti v trenutku, ko bi trčil ob tla. Deloval bi v 95 odstotkih primerov, če bi se nesreča zgodila na višini več kot 2000
REŠENI VELIKANI?
Osem znanstvenikov, ki so križarili v' Grenlandskem morju v okolici otoka Jan Mayen, od norveške obale oddaljenega več kot 1000 kilometrov, je bilo nadvse navdušenih, ko so se srečali z jato kitov. V desetih mogočnih živalih so namreč prepoznali vrsto Balaenoptera musculus, torej sinjega kita, največjo žival, ki je kdaj živela na svetu.
Njihovo nav dušenje je. razumljivo, saj so sinji kiti, ki jih je bilo nekdaj precej v severnih morjih, zaradi brezobzirnega lova nanje skoraj povsem izginili. Znašli so se na žalostnem seznamu skrajno ogroženih živalskih vrst. Tako rekoč tik pred dvanajsto uro je naravovarstvenikom le uspelo doseči. da so kitolovne države podpisale sporazum, ki prepoveduje lov na sinjega kita. Tem veličastnim živalim so po življenju stregli predvsem norveški in sovjetski kitolovci. Lov na sinje kite je prepovedan že dobrih dvajset let.
Ugotovitev je potrdilo tudi 30 znanstvenikov, ki so na posebni odpravi prejšnji mesec tri tedne preštevali kite v severnih morjih. Odpravo je financirala norveška vlada in velja za naj večjo tovrstno odpravo v zadnjih 40 letih.
Sinji kit se torej vrača v svoja nekdanja domovanja. Strokovnjaki sicer še ne morejo z gotovostjo zatrditi, da se je vrsta povsem okrepila, da ni več ogrožena, a upajo, da se je največji živali na svetu le uspelo ogniti izumrtju.
Adelmann ve, da je javnost proti njemu in njegovemu početju, vendar se'za to ne zmeni in dalje opravlja svoj posel. Počuti se kot znanstvenik, ki na nemških državljanih opravlja poskuse. Po poklicu je pravnik in dekleta iz Schwabinga. ki so tam v zgodnjih sedemdesetih letih študirala, se ga spominjajo, da je vsako od njih Vprašal, koliko otrok si želi. Večina jih je odgovorila, da si želi enega ali dva. Vsako je pri priči pustil, marsikatero tudi kar sredi plesišča. Od neke osemnajstletnice pa je dobil ustrezen odgovor: želela si jih je za celo nogometno moštvo. Čez en mesec se je poročil z njo in postal Rainer Rene Graf Adelmann von Adelmannsfelden. Prevzel je namreč ženin priimek in tako postal grof. Danes imata že deset otrok in nogometno moštvo je skoraj že popolno. Poklicno pa je imel opravka še z 41 otroki: prodal je namreč 17 fantkov in 24 deklic. Po deklicah je povpraševanje večje.
Svojo poklicno kariero je začel

metrov, in v 75 odstotkih, če bi se zgodila niže. Kot prati avtor zamisli, ne bi bilo pretežko preurediti sodobno letalsko floto tako. kot si je zamislil, bilo pa bi zelo drago. A saj je človekovo življenje neprecenljivo.
Ima pa ta zamisel še eno pomanjkljivost. Če bi se zgodila nesreča med pristajanjem ali vzletom. bi posadka ne imela dovolj časa, da bi stekla iz svoje kabine v modul in bi bila v vsakem primeru obsojena na smrt. Tudi zato se doslej ni ogrela za ta projekt.še nobena letalska družba.
Astmatiki, pozor!
Prvi dan je bil za Ludviga Birkennederja zelo naporen. Zaradi alergije na cvetni prah je zelo težko dihal. Petkrat je moral zadihani sedemdesetletnik počivati, preden je prehodil 171 stopnic do vhoda v Hudičevo jamo v Pottensteinu v Švici. Čez nekaj dni pa je že brez težav premagal stopnice, tudi alergične težave so se vidno zmanjšale. Za sivolasega upokojenca je bilo to, kar se je zgodilo v votlini, pravi čudež. Zrak je tam popolnoma brez prahu, temperatura je vedno devet stopinj Celzija. Vrhu tega je v jami 94-odstotna vlažnost in veliko ogljikove kisline. ki pronica iz skal.
Bolnike sprejema in zanje skrbi dr. Wilhelm Glenk. Dan za dnem opazuje, kako se izboljšuje zdravje tistih, ki trpijo za astmo, alergijo, oslovskim kašljem in kroničnim bronhitisom.
Odkar so mestne oblasti del Hudičeve jame preuredile v zdravilišče, se je tu zdravilo že okoli 1.500 bolnikov. Več kot 90 odstotkov je začutilo, da se jim je zdravje izboljšalo. Najmlajša bolnica je bila stara sedem mesecev. Imela je bronhitis in kar naprej so jo stresali krči zaradi kašlja. Po tritedenskem zdravljenju v jami je otrok ozdravel. Zdravljenje stane pet mark na dan. sobo pa je mogoče dobiti že za 40 mark. Večini bolnikov pa zdravljenje plača zdravstveno zavarovanje.
kot čisto spodoben odvetnik v očetovi odvetniški pisarni. Ko pa ga je oče vrgel iz službe, se je začel ukvarjati z raznimi posli, ki so vsi imeli nekaj skupnega: iskanje lukenj v nemških zakonih. Tako je na primer ustanovil »Bratovščino ponujene roke«, organizacijo za finančno propadle podjetnike. Roka roko umije: ti daš meni traktor, od mene pa dobiš stiskalnico za staro železo.
Tudi Adelmann je svoj službeni rover dobil iz druge »ponujene roke«. Ustanovil je tudi »Združenje legionarjev«, ki je posredovalo najemniške vojake. Tako je nekemu čilskemu veleposlaniku poslal skupino plačancev, ker se je hotel znebiti indijanskega plemena. ki je živelo na njegovem posestvu. Ustanovil je tudi svojo lastno cerkev, ki je podeljevala cerkvene naslove. Izobčili so ga iz katoliške cerkve, letel je tudi iz odvetniškega društva in iz socialistične stranke. Njegovo življenje je postalo težko. Štirinajst-krat so mu preiskali hišo. Od takrat naprej misli le na maščevanje. Začuden se sprašuje, kako to. da ga še ni najela kakšna tuja sila, ki bi hotela škodovati Nemčiji. Medtem pa mu denar prinašajo tudi begunci iz Irana. Izdaja jim potrdila, ki dokazujejo, da za vstop v Zvezno republiko Nemčijo ne potrebujejo vizuma. Tudi to je menda povsem zakonito. Za vsako potrdilo pobere 300 mark.
Prepričan je, da bo kmalu lahko v ZRN vsak teden pripeljal polno letalo beguncev.
Doma se grof veliko smeje in je videti prav srečen. S svojimi otroki igra kanasto. Bi nemara prodal tudi lastne otroke? »Saj nisem neumen.« ogorčeno odgovori. »Do svojih otrok gojim naravne. očetovske občutke. Nič ne morem za to, če je drugje v svetu drugače. Jaz poskrbim le za to. da pridejo ubogi otroci v boljši svet.«
Spet up za gole glave
Iz ZDA prihaja novo upanje za tiste, ki imajo plešo. Tamkajšnji strokovnjaki so namreč na tržišče poslali nov preparat, ki po zagotovilih proizvajalcev pospešuje rast las pri tistih, ki so delno plešasti, in to na temenu. Mnogi so prepričani, da je to sredstvo eno najobetavnejših tovrstnih zdravil, saj se je prav pri proizvodnji tega preparata zgodilo prvič, da so izdelovalci s podobnim zdravilnim proizvodom zadovoljili vse zahteve ameriške uprave za prehrambene artikle in zdravila. Novemu zdravilu ne pripisujejo čudežnega delovanja, pač pa o njegovih učinkih sklepajo na podlagi uporabe na plešastih glavah. Ugotovili so, da so po letu dni mazanja z zdravilno tekočino zrasli kar 39 odstotkom moških na temenu precej gosti lasje, čeprav je ostalih 61 odstotkov oseb ostalo še naprej plešastih.
Razlage o neučinkovitosti so različne. Zdravniki zatrjujejo. da je novo zdravilno sredstvo najbolj uspešno pri Ijud-jeh. mlajših od 40 let. ki so lase izgubili v zadnjih desetih letih ali še manj. Človek, ki se zdravi zoper plešavost, mora biti vztrajen, in sicer se mora mazati dvakrat na štiri do šest mesecev. Toda na ta način lahko šele ugotovi, če bo zdravilo sploh kaj koristilo njegovi glavi brez las.
Razen tega so zdravniki ugotovili, da lasje, ki so pognali na novo, po nekaj mesecih spet izpadejo, če je človek uporabljal preparat neredno. Zdravilo doslej ni pokazalo stranskih učinkov, razen nekaj srbenja in prhljaja na temenu, vendar strokovnjaki ne izključujejo možnosti, da bi lahko povzročilo srčne motnje, predvsem pri obolelih na ožilju in srcu.
Kako pametni smo?
Znanost ima veliko moč: lahko postavi na glavo stara, zakoreninjena prepričanja (tisti tip prepričanj, ki se zdijo t skladu z »zdravo pametjo«). Lahko pa jih tudi utrdi. Avtorji dveh najnovejših študij o možganih so počeli malo tega in malo onega, ko so z uporabo nove tehnike PET (pozitronsko emisijska tomografija) odprli novo okence v skrivnostni čar človekovega mišljenja.
Prva študija je poskušala ugotoviti, kako resnično staro je prepričanje, da so manj inteligentni možgani počasni možgani. Da bi izmerili živčno aktivnost bolj ali manj inteligentnih ljudi, je psihiater Richard Haier s Kalifornijske univerze v frvinu testira! osem prostovoljcev: reševali so test, i katerem so morah dopolniti 36 geometrijskih vzorcev. Ko so se lotili dela, je Haier svojim poskusnim zajčkom vbrizgal radioaktivno glukozo. Neškodljivi označevalec je hitel v možgane, v njih pa »prižgal« aktivna poročja. ki so se zasvetila kot lučke. Pri vseh prostovoljcih se je zasvetil del levega zadnjega korteksa (možganske skorje), kar znova potrjuje, da se tu odvija abstraktno mišljenje. Toda Haier je ugotovil, da so možgani bolj inteligentnih ljudi v celoti manj dktivni od možganov tistih, ki so se pri testu slabo odrezali. Kaže, meni Haier, da imajo bistrejši ljudje bolj učinkovito živčno povezavo — možgani manj bistrih so namreč zasijali kot svetlobne reklame. »Zdelo se je. da so iskali rešitev vsepovsod i možganih.« pravi Haier.
Ta o počasnih možganih je torej bosa — kaže pa, da je veliko resnice v starem prepričanju, da ljudje z nizkim inteligenčnim kvocientom premikajo ustnice, kadar tiho berejo. Znanstveniki pod vodstvom dr. Marcusa Paichla z »as-hingtonske univerze so uporabili PET. da bi ugotovili, kako možgani predelujejo besede. I’ poskusu je sodelovalo 17 prostovoljcev. ki so i prvem delu testa brali ali poslušali običajne besede: i drugem delu so jih izgovarjali: i tretjem so jih uporabili i stavku.
I vseh teh fazah se znanstveniki ugotavljali, kateri de! možga-
Sotheby prvič v — Moskvi
Stalin je o modernizmu dejal, da je le »dekadentni meščanski formalizem«, in ga preklel, Hruščov mu je rekel izmeček, Brežnjev ga je dal z buldožerji zravnati z zemljo — Gorbačov pa je dovolil, da so modernistične slikarije celo prodajali na prvi Sothebyjevi dražbi v Moskvi!
Bil je to dogodek brez primere. Radovedna množica 2.000 povabljenih — kajpak tujcev, domačinom vrat niso odprli, trač pa so se petičneži z vsega sveta lahko v dražbo vključili po telefonu — se je zdrenjalo v plesno dvorano Sovincentra, velikega moskovskega konferenčnega kompleksa. In prvič se je tu trgovalo zgolj v tuji valuti. Več kot 90 zbiralcev, preprodajalcev in muzejskih kustosov je priletelo iz ZDA in Evrope. Kdor m utegnil priti sam. je poslal pisno ponudbo. Izkupiček je presegel najbolj drzna pričakovanja: 120 modernističnih del pokojnih m še živečih sovjetskih slikarjev, doslej preganjanih, zapostavljanih, prestrašenih, so prodali za 3,6 milijona dolarjev! Naivisjo ceno na tej nenavadni licitaciji je dosegla »Črta« Aleksandra Kodcenka (1891 —1956) v črno beli tehniki, saj jo je David Juda, galerist iz Londona, odkupil za 567.000 dolarjev. Griša Bruskin pa je bil favorit med še živečimi umetniki, saj je njegovih duhovito poslikanih 32 plošč, ki predstavljajo »navadne Zemljane« v herojskih držah (delček predstavljamo na sliki), neznanec odkupil za 4I6.V00 dolarjev. Kakšno zadoščenje za Bruskina. ki ga je KGB nekajkrat preganjala, češ da svoja dekadentna dela skrivaj prodaja tujcem!	»
Mnogi med njimi, ki še pred kakima dvema letoma svojih platen nikjer niti pokazati niso smeli, bodo zdaj dobili 60 odstotkov kupnine, od te 10 odstotkov v devizah, ki jih bodo smeli porabiti za nakup slikarskega materiala v tujini, preostalo pa v tako imenovanih zlatih rubljih, ki veljajo pri nakupih petkrat vec od navadnih, 32 odstotkov kupnine je ostalo sovjetski državi, z 8 odstotki pa se je zadovoljila družba Sotheby iz Londona, ki je z moskovsko prireditvijo dosegla enega svojih najbolj nepričakovanih uspehov.
DEKLICA S STRAŠNO MOČJO
Nihče ni s kladivom tolkel po teh predmetih, tudi parni valjar ni šel čeznje. Le 18-letna Johana Ga-jewski iz Sosnoviec na Poljskem je mirno stopila r soho. Žlic, žice in posode se niti dotaknila ni. in vendar so se v njeni prisotnosti zvile, kot hi bile iz papirja.
Johana bi bila rada medicinska sestra, zato obiskuje zdravstveno šolo. Ljubi živali, še vedno se rada tudi igra, najraje na svetu pa bi potovala. Bilo ji je 13 let. ko je njo in njene starše neke aprilske noči zbudil pok. podoben eksploziji. Pohištvo se je gugalo, predmeti so leteli po zraku. Prestrašeni Gajevski so se zatekli k sosedom, toda tam se je r trenutku, ko je Johana stopila skozi vrata, začelo dogajati isto. Takrat so prvič zaslutili, da se r dekletu skriva neobičajna psiho-kinetična moč.
Pri Gajevskih so upali, da se strašna noč ne ho več ponovila.
nov prevzame delo, zdaj kaže, da staro prepričanje — da namreč možgani vsako besedo najprej po-tihem izgovorijo, šele potem jo razumejo — drži samo na pol. Pri dobrih bralcih se namreč ta procesa odvijata istočasno — za slabe bralce pa res velja, da morajo besedo najprej izgovoriti, šele potem jo razumejo, pa če pri tem premikajo ustnice ali pa ne.
Jesenski vetrovi so zapihali, obleči se bo treba
Toda že pet let nenadoma popokajo šipe, '.krivijo se žlice, odpirajo ir zapirajo se vrata, predmeti letijo po zraku. Pa ne samo doma. Nenavadne reči se dogajajo tudi v šoli. r kinu, pri sosedih. Starši sb z njo obiskovali zdravnike in psihologe, januarja 1985 so jo celo dali na pregled strokovnjakom v sanatorij. Njena soba 309 je bila po nekaj dneh, kot hi jo razdejale bombe. Celo električne žice so molele iz zidov in umivalnik je bil s pipo vred na tleh. Medicinski sestri Krystyna in Maria, ki še nikoli nista slišali za psihokinetično energijo. je skoraj zadela kap. ko je mimo njiju letelo kopalniško ogledalo in zaplulo skozi zaprta vrata k Johani, kot bi vrat sploh ne bilo.
Potem ko sta jo primarij dr. Ga-dula in fizik dr. Franek. član šle-zij.ske medicinske akademije, nekaj časa opazovala in poskušala tudi empirično izmeriti Johanino-nenavadno moč. sta se morala
vdati. Tako kot drugi pred njima tudi onadva nimata prepričljivega odgovora na to. od kod takšna energija prihaja in kako jo razložiti. Prepričana pa sta. da je povezana z dogajanji r puberteti in da se bo tudi Johanina nadnaravna moč počasi izgubila. Tsi. z Johano na čelu, si tega zelo želijo, saj dekle nemalokrat poškodujejo drobci stekla, ki se razbije po njeni krivdi. Krivdi.’ Pa saj še sploh ne zaveda kdaj, zakaj in kako se ta moč r njej sprosti!
STRAN 10
VESTNIK, 29. SEPTEMBER 1988
zel vsakogar nekaj
S postom do zdravja
Za začetek vam bomo povedali, kaj meni o gladovanju v prid zdravja znani jugoslovanski bioenergetik Drago Pečko. Trdi, da ima nekajdnevno gladovanje tisočletno tradicijo in je najboljša preventiva, če hočemo ohraniti zdravje. Organizem naj bi se dodobra očistil'samo z gladova-njefn. Obenem pa, če nič ne je-
Ogledalo za otroka
V kopalnicah so ogledala, pritrjena za potrebe odraslih, otroci pa se v njih ne morejo videti. Zato kupimo manjše ogledalo, ki ga pritrdimo pod višje viseče ogledalo. Ko se bo otrok lahko gledal v ogledalu, bo imel tudi veliko več veselja s čiščenjem zob in umivanjem.
mo, tudi najhitreje shujšamo. Post je tudi odlično zdravilo, če hočemo dobro spati, urediti prebavo in se znebiti psihičnih napetosti. Drago Pečko opozarja, da pride kriza, če se odločimo za gladovanje, tretji ali četrti dan, medtem ko nas kasneje, če prebrodimo to krizo, želja po hrani mine.
Seveda se kar takole ne smemo odločiti, da nekaj dni ali nekaj tednov ne bomo jedli. Zato je pametno, da se prej posvetujete z zdravnikom, Gladovanje pa se tistim, ki imajo kakršenkoli tumor, bolezen srca, jeter, sladkorno bolezen ali ki so pred kratkim preboleli infarkt, celo odsvetuje.
Ce pa sle zdravi, lahko gladujete tudi do 40 dni, čeprav pristaši glado-
ne gladovali dl je kot dvanajst’dni. Med kuro torej ne smete nič jesti, lahko pa pijete vodo, najmanj liter in pol
občutek lakote, izpirata ho vetrove iti razgrajevala notranje rezerve. Med gladovanjcm živite normalno življenje, gibajte se na zraku in skrbite za higieno.
Kako negujemo zapestno uro?
Vsaki live ah vsaj štiri leta odnesemo uro k urarju, da jo očisti. Naoljiti mora ležaje in odstraniti delce prahu. Če čakamo, da ura obstane, je popravilo pre-
.	--- .z..../..........»v
sčasoma obrabi plastično ali gumijasto tesnilo. Urar ga nadomesti ~ novim. Če se nam ura zmoči vseeno je. ali je vodotesna ali ne jo moramo čim hitreje posušili in slano, vodo sprati s tekočo sladko.
Pazimo na uro. snemimo jo z roke, kadar opravljamo kako grobo ali umazano delo.
Predavanje za diabetike in druge
Ce vas kakorkoli teži sladkorna bolezen, ali pa bi o tej bolezni sodobnega časa radi zvedeli čim več, potem bo prav, da se udeležite predavanja 'dravnika-diabetologa. ki bo v sredo, 5. oktobra ob 13. uri v veliki sejni dvorani skupščine občine v Murski Soboti. Organizator tega zanimivega predavanja je soboško društvo za boj proti, sladkorni bolezni, ki bo ob tej priložnosti obravnavalo tudi sprotno problematiko.
M. J.
RADIO SOBOTA
5 NAJ
Glasbena lestvica Radia Sobota, ob petkih v oddaji 21
I.	Fefka — Prerod
2.	Boy — Sabrina
3.	Nora noč. — Brane Drvarič
4.	Mali bogovi — Martin Krpan
5.	Dirty Diana — Michael Jackson
Lestvica nastaja s sodelovanjem s hi ti videostudh em<na Kidričevi 21, 69000 Sobota.
Glasovnice — dopisnice pošljite na naslov: Radio Sobota, Titova 29/1, 69000 Sobota, s pripisom: za 5 naj.
Oddaja 21 232 je na sporedu ob petkih od 18.00 do 19.00 na Radiu Sobota, UKV, 87, 6 MHz ali SV 648 kHz.
KAJ POVE JEZIK 0 ZDRAVJU
Poglejte kdaj, kakšen je vaš jezik. Barva in površina sta lahko opozorilo za zdravstvene motnje in bolezni. Poglejmo, katere spremembe so najpogostejše in kaj pomenijo.
Belkast jezik je prekrit z oblogo, ki nastane zato, ker poroženi-jo vzboklinice, ki jim pravimo papile. V dolinice se usedajo ostanki hrane, pa tudi obrušene celice vrhnje plasti jezika. Vzrok za belkast jezik so slabo žvečenje. . zaradi parodontoze vnete dlesni, vročica, pokvarjen, želodec. Rdeč jezik je tipičen za škr-latinko. Drugi vzroki so: pomanjkanje vitamina B, ki je v jetrih, mleku, jajcih in ribah. Ali pa pomanjkanje železa. Železa primanjkuje zlasti ženskam, zato morajo jesti jajca, peteršilj, lečo, kakav. Jezik je škrlatno rdeč tudi zaradi bolnih jeter.
Bled, suh ali razpokan jezik: slabokrvnost, pomanjkanje rdečih krvničk in druga resnejša
obolenja. Jezik je kot zemljevid: ostro zamejene lise, ki so brez obloge in se premikajo po površini jezika. Jezik se na. poseben način lupi, kar je popolnoma neškodljiv poj'av. Razbrazdan jezik: globoka brazda teče po sredi jezika. Ta stvar je prirojena in popolnoma nedolžna.
Kje otroka čevelj tišči?
Statistiki zatrjujejo, da nosi vsak drugi otrok čevlje, ki so mu za številko ali dve premajhni. Starši se premalo zavedajo, kako hitro raste otrokova noga, otrok pa ne čuti bolečin in se ne pritožuje, tudi če so mu čevlji premajhni. V premajhnih čevljih otrok skrči noge, prste, potem so mu dovolj dolgi. Pri nakupu čevljev pazimo, da izberemo pravo velikost za otrokovo nogo. Otroku čevlje večkrat pomerimo, ali so mu še vedno dovolj dolgi. Skoraj vsi otroci se rodijo z zdravimi nogami. Prirojene okvare nog se pojavljajo le pri približno treh odstotkih otrok. V lažjih primerih je mogoče napake popraviti s primernimi telovadnimi vajami. Vsekakor nam o tem naj svetuje zdravnik specialist.
VARČUJMO Z ENERGIJO
RAVNANJE S KURIVOM
Če uporabljamo mestni plin ali elektriko, zaloge niso potrebne. Zaloga pa je potrebna pri vseh drugih vrstah kuriva. Prostor za njo je v kleti. Tam smemo imeti tudi olje in plin. Prevelikih zalog premoga naj ne bi imeli.
Na zraku se namreč premog kvari, ker se — sicer zelo počasi — povezuje s kisikom, zgoreva in izgublja toplotno vrednost. Na zraku tudi razpada in se drobi, droben pa se slabše izkorišča. Iz tega razloga jemljemo premog vedno z dna kupa. Kup premoga sme biti visok največ 2 m, sicer bi se lahko sam od sebe vžgal. Pri nalaganju premoga na rešetko moramo upoštevati toplotno vrednost in sestav nalaganega kuriva ter velikost njegovega zr-
na. Vsako kurivo potrebuje za popolno izgorevanje svoji kalorični vrednosti ustrezajočo količino zraka. Zrak ima samo 1/5 kisika in samo ta omogoča izgorevanje, vse drugo je balast, ki otežkoča tako razdelitev, da bi vsak najmanjši del kuriva dobil zadosti kisika. Če je dobro vzdrževano kurišče, dovajamo 1 1/5-krat več zraka. Čim večji je presežek zraka, tem nižja je temperatura, ki jo dosežemo pri izgorevanju, tem počasneje ogrevamo, tem več toplote odnašajo dimni plini v dimnik in tem več premoga porabimo za isti namen. Kalorično močnejše kurivo potrebuje več, slabše pa manj zraka. Na ogenj smemo nalagati samo toliko premoga, da dobijo tudi izločeni plini in katranske
Ocvrta jabolka
pare sproti za zgorevanje potreba ni zrak. Če naložimo veliko premoga, je teh plinov veliko, zraka premalo in plini odhajajo neizkoriščeni skozi dimnik. Naši premogi izločajo v plinih pod visokimi temperaturami na kurišču tudi 60 odstotkov vsega gorljivega.. Pri preveliki količini naloženega premoga odnašajo lahko plini polovico toplote. Ta podatek dokazuje, koliko zapravljamo, če si hočemo olajšati delo pri kurjenju s tem, da naenkrat naložimo na ogenj toliko premoga, kolikor se ga da na kurišče naložiti. Kurišče mora biti dobro pregreto, če naj se naloženi premog vžge in popolno zgori. Naši premogi se vnamejo pri 260 stopinjah Celzija, lignit pri 208 do 240, les pri 300, šota pri 280 in saje pri 600 stopinjah Celzija. Na te temperature jih moramo segreti, da začno goreti.
KAJ JE PUTIKA?
O putiki pravimo, da je bolezen izobilja. To spoznanje je staro najbrž že skoraj toliko, kot je staro znanje o zdravilstvu, saj vemo, da je putiko že zelo dobro poznal praded vsega zdravilstva. Hipokrat. Tudi stara arabska in egiptovska kultura sta to bolezen poznali, celo več, vedeli sta že. da je za njen nastanek pomembna dednost > družini. Strokovni izraz za bolezen je urični artritis, kar pomeni, da gre za prizadetost nekaterih sklepov zaradi urične ali sečne kisline. Ta se namreč izloča v ovojnice prizadetih sklepov, kar povzroča, da sklepi otečejo, pordečijo in so zelo boleči. S a j pogosteje je prizadet sklep palca na nogi. Na njem se putika prvič pojavi v kakih 80 odstotkih primerov. Bolečine > sklepu nastanejo kot strela z jasnega, kot znamo reči. Vzrok je skoraj vedno kaka večja pojedina, prevelika količina alkoholnih pijač, predvsem črnega vina. Zaradi značilnosti, ki jih kaže putika, bolezni ni težko prepoznati. Na podlagi biokemične preiskave krvi skoraj vedno ugotovimo t krvi močno povečanje sečne kisline, kar je eden najbolj zanesljivih znakov, da gre za to bolezen. Pri akutnem pojavu bolezni mora bolnik črtati iz svoje prehrane predvsem vso drobovino (Jetra, ledvice, možgane, vampe) in vso divjačino. Strogo so prepovedane vse modre ribe, sardele, škombri. tune in vse vrste mesa, predvsem takega, ki je mastno. Odsvetujejo se vse mesne juhe. Od zelenjave se odsvetujejo predvsem cvetača, špinača in šparglje. Bolnik alkoholnih pijač ne sme uživati. Pri zdravljenju je zelo pomembna disciplina bolnika, redno naj obiskuje zdravnika in redno jemlje zdravila. Putika ne skrajšuje življenja, skrajšuje pa ga nedisciplina pri prehrani in neubogljivost glede zdravnikovih navodil. Tako za putiko bolj kot za katero drugo bolezen velja tisti pregovor, da si največ ljudi na svetu izkoplje grob z žlico.
H kavi ali kozarcu kuhanega vina postrezimo ocvrte jabolčne rozine.
Potrebujemo: 250 g moke, 25 g sladkorja, 1 jajce, 1/4 litra mleka,750 g sladkorja za potresanje, rastlinsko mast za cvrenje.
Jabolka olupimo, izrežemo jim peščišča. Jabolko narežemo na I cm delele kolobarje. Moko s pecilnim praškom presejemo v skledo, v sredino naredimo jamico. Vanjo damo sladkor in v mleku razžvrkljamo jajce. Od sredine navzven mešamo sestavine in prilijemo toliko mleka, da nastane gosto Tekoče testo. V testo pomakamo jabolčne rezine in jih damo v vročo maščobo, pri 180 stopinjah jih zelo rjavo ocvremo z obeh strani. Potresemo s sladkorjem in ponudimo.
	SESTAVIL MARKO	KDOR IGRA NA KON-	IDILIČNOST	POVRTNINA ZA JUHE IN	IZMEČEK	GRŠKI	NENAVADNOST, NEOBIČAJNOST	POKRAJINA IN MESTO V JUŽNI ŠPANUI
	NAPAST	TRABAS		PRIKUHE	VULKANA	OTOK		
	ANGLEŠKI PISATELJ, NOBELOVEC							
	STAROGERMANSKI VOJSKOVODJA							
	NAJVIŠJA BLAŽENOST PRI BUDISTIH							
	TALU			ŽIDOVSKO M. IME DELAVEC V STEKLARNI				
	ZVER IZ RODU MAČK				RIMSKA BOGINJA JEZE			
	URADNI SPIS				AVTOMOTO DRUŠTVO PREDLOG			
	AMERIŠKA POP PEVKA (JOAN)					ANTON AŠKERC RAZVALINA		
	AVTOMOBILSKA OZNAKA AVSTRIJE		MARX NAŠA TOVARNA SMUČI					KANADSKI POPEVKAR (PAUL)
	ODPOSLANEC, KURIR				REKA NA HRVAŠKEM IN V BOSNI NEBESA			
	SRBSKI ZGODOVINAR RUVARAC							
	GL. MESTO M0RD0V-SKE ASSR V SZ							
	TOMISLAV NERALIČ			SKUPINA PTIC				
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: pianist, eskorta, Daumier, rata, Na, OC, dorb, D, Diego, ENI, krš, lamela, GK, safe, Ales, Ir, detelja, opankar.
VESTNIK, 29. SEPTEMBER 1988
STRAN 11
križem kražem po šolah
LENDAVSKA TRGATEV
Prišla je jesen, prišel je čas pospravljanja poljskih pridelkov in čas. ki ga vsi težko pričakujemo. to je čas trgatve.
Zbudili smp se na lepo, sončno in malce hladno jutro se odpeljali r Lendavo. Mesto je bilo drugačno kot druge dni.
Vse ulice so bile polne neznanih obrazov, ki so nestrpno čakali začetek Lendavske trgatve.
Od daleč je bilo slišati godbo na pihala, ki je naznjanjala prihod traktorjev, kravjih in konjskih vpreg. Na vozovih so bili odrasli pa tudi otroci. Prikazali so razna kmečka opravila. kot so: tkanje, izdelava opeke, »phanje« kaše, kuhanje žganja, tesanje in žaganje lesa. in to seveda ročno. Pokazali so tudi, kako so včasih šli na trgatev, mater s kopico otrok pa očeta teh otrok, ki je bil največkrat pijan. Na vozovih so odmevali vriski ter petje raznih starih pesmi, ki so jih pele že naše prababice. Prav zaradi tega je bilo posebno zanimivo in veselo. Za vsemi temi starimi običaji pa se je prikazal osebni avto s prikolico.
I na njej pa ravnokar ustreljen jelen s čudovitimi rogovi. Poleg tega smo videli še veliko drugega lovskega plena: divjo svinjo. veverico s prečudovitim košatim repom . . .
Popoldne pa so se začele vesele in šaljive igre, ob katerih se je lahko vsak obiskovalec nasmejal do solz. Tudi Vinko Šimek je s svojim šaljivim nastopom pripomogel k boljšemu razpoloženju ljudi.
Ko se je zvečerilo, pa vse do ranih jutranjih ur. je ljudi zabaval popularni pevec Vlado Kalember.
Letošnja Lendavska trgatev je bita ena od najlepših med vsemi in želela bi. da hi to pre-i lepo tradicijo ohranjali tudi v bodoče.
GABI GONC. 8. raz.
• OŠ VLAJ LAJOŠ. GENTE-ROVCI
PRESENEČENJE
Prejšnji teden smo imeli v Ljubljani testiranje naše telesne zmogljivosti. Tja smo se peljali z vlakom.
Pripeljali smo se na glavni peron. Od tam smo odšli na mestni avtobus, s katerim smo se odpeljali na šišenski stadion. Tam smo se v oblačilnicah preoblekli v telovadne hlačke. V istem prostoru so nam izmerili telo. Potem smo odhiteli v telovadnico, kjer smo skakali troskoke, v daljavo z mesta in preko gobe. Poleg tega smo tekli na deset, petnajst in šestdeset metrov. Med tekom so nas snemale kamere. Pri šestdesetih metrih so se nekaj pokvarile in morala sem tek večkrat ponoviti. Potem smo šli še na stadion, kjer smo tekli na tristo in tisoč dvesto metrov.
Čez dva dni smo imeli testiranje z žogo. Pisali smo tudi teste, popoldan pa smo preživeli v Čenčariji. Nekateri so hoteli na grad, a nismo bili vsi za. Odcapljali smo na železniško postajo ...
Minka Mlinarič, 4. b OŠ Ivan Cankar, Ljutomer
MOJE NAJLEPŠE POČITNIŠKO DOŽIVETJE
Počitnice sem preživela doma. Nekaj časa sem bila v Kranju in Škofji Loki. Doma sem se igrala s sosedovimi otroki.
Nekega dne je k meni prišla Simona. Veliko sva premišljevali, kaj bi se igrali. Nato sem rekla: »Jaz bom zdravnica, ti pa moj pacient.« »Imenitno!« je vzkliknila Simona.
Rekla sem ji, naj počaka v hodniku, da vse pripravim. V sobi sem začela pripravljati. Iz predala sem vzela brizgalko in rekla: »To bo injekcija.« Vzela sem še razne robčke in jo poklicala.
Vsedla se je na stol in morala počakati. Oblekla sem ji belo haljo in očala. Simona se je zbala, ko sem prinesla »injekcijo«.
Strogo sem rekla: »Najprej boste dobili injekcijo proti bolečinam.«
Dala sem ji injekcijo, nato sem rekla, naj odpre usta in reče a.
»A!« je rekla Simona.
»Močneje!«
»Aaaa!«
»Veste kaj, imate zelo močno angino,« sem rekla, »dobili boste zdravila.«
Vzela sem papir in začela govoriti: »Ospen, dvakrat na dan, aspirin, enkrat na dan. Mislim, da boste redno jemali. Nazaj pa boste prišli v ponedeljek.«
»Kdaj?« je vprašala Simona.
»V ponedeljek!« sem jezno rekla.
»V torek?« je ponovno vprašala Simona.
»No prav, pa v torek,« sem prikimala.
Simona se je zasmejala in odšla.
Ta dogodek mi je ostal v lepem spominu. Brezskrbne počitnice so minile, ni več igranja za nas. Šolska vrata so se odprla in spet se moramo pridno učiti.
Marija Buček, 8. a OŠ Rogašovci
KAKO JE DRUGJE
Na šolo je prišel Študent, ki nam je pripovedoval o svojih potovanjih po deželah Azije. Predavanje je spremljal z barvnimi diapozitiv i.
Bil je v isok. mlad mož s kratko bradico. Dejal je. da študira v Ljubljani. Med počitnicami je potoval po Iranu. Pakistanu in Kitajski. Cilj njegovega potovanja je bil Tibet, visoka planota na kitajskem. Potoval je s prijateljem. Govoril nam je o navadah in življenju teh ljudi. Na diapozitivu je pokazal prvega prebivalca. ki ga je videl. .Bil je škrbast mož. ki se je smejal na vsa usta. Tudi mi smo se smejali. Rekel je. da je zobozdravnikov zelo malo. Ti pa ordinirajo kar na ulici in zobni sveder poganjajo z nogami. Otroci se šolajo samo v samostanih in šolanje traja od šestega. do osemnajstega leta. Drugi prebivalci so zelo revni in maloštevilni.
Predavanje je bilo zanimivo in mislim, da z njega nihče ni odšel nezadovoljen in razočaran. Veseli smo. da živimo v Jugoslaviji, kar včasih ne cenimo dovolj.
Martina Krpic. S. b OŠ Rogašovci
Zanimiv dan
Bilo je nekega poznega popoldneva. Lahko bi rekli, da se je že večerih). Po naključju . sem imel opravka v drvarnici, kjer sem zlagal drva za zimo.
Naenkrat sem zaslišal čudne glasove iz dračja, obenem pa zagledal, da se nekaj premika. Malo sem se ustrašil, a kljub temu pogumno stopil dalje. Kar sem zagledal, je bilo več kot zanimivo. Sredi dračja je čepel velik gozdni jež in živahno upiral vame svoje majhne oči. Od veselja sem stekel v kuhinjo po nekaj hrane. Še bolj je bilo zanimivo to, da je jež pred mojimi očmi vse pojedel.
Od takrat ga hranim vsak dan in imam veliko veselja z njim. Moja največja želja je, da bi ostal jež za vselej pri hiši in se nikoli več ne vrnil v gozd.
Marlon Horvat, 5. raz.
OŠ Franc Belšak, Bučkovci
Novo šolsko leto v novi šoli
Počitnice so minile in spet se je oglasil šolski zvonec. Nič več ne poležavamo zjutraj v postelji brez skrbi.
Letos sem že v četrtem razredu. Zame je veliko novega, saj smo se preselili v novo šolo, ki je svetla, prostorna in lepa. Kosilo in malico imamo lahko skupaj v jedilnici.
Naša šola je zelo velika. Sedaj so nam zgradili še eno stavbo. Ko so se odprla šolska vrata, smo vsi hiteli v novo šolo in se veselili. L čilnice so lepe in svetle. Imamo tudi novo kuhinjo in veliko jedilnico. Pred šolo pa je asfalt. Tudi jaz rada hodim v šolo.
Polonca Fiala in Alenka Koren, 4. b OŠ Videm ob Ščavnici
Zanimivosti naše pokrajine
Leseni mlini so danes že preteklost. I čijo pa nas, kako je treba izrabljati vodno moč brez škodljivih posledic, zato bi kazalo razmisliti, kaj če bi spet mleli na star način.
Leseni mlin je imel štirideset koles, ki jih je poganjala soda. Kmetje so prinašali tja zrnje, ki se je počasi spreminjalo v moko. Takšen, mlin je sedaj razstavljen pri hotelu Lipa v Lendavi. Zraven njega pa je razstavljen tudi največji hrast v Pomurju — Niderlov hrast. Našli so ga pod več metrov debelimi plastmi proda in vode v gramoznici pri Petišovcih. Obseg hrastovega debla je 680 centimetrov. Zelenel je pred okrog 1500 leti.
Ne bi bilo slabo, če bi k 'mlinu in hrastu postavili tudi napisne tablice z najpomembnejšimi podatki, ki zanimajo turiste.
Kristina Fujs. 5. raz. OŠ Drago Lugarič, Lendava
Poletni večer
Kaj češ! Vsake sladkosti je enkrat konec. Tudi naših poči tie. Zdi se mi. da jih je odpihni! veter. A spominov pa le ni odpihnil, r glavi so ostali kot slika. Danes se smejem, ko se spomnim zadnje noči našega bivanja r Baški. V tem prelepem mestecu sem bila namreč r koloniji.
Tisto noč. ki sem jo že prej omenila, nas je tovarišica zaklenila, ker je menila, da bomo divjale po hodnikih, sama pa je odšla na nek sestanek.
Ker smo postale jezne, smo začele tolči po vratih. Kmalu smo začele peti, vendar se je to petje spremenilo v živalske glasove. Res sije kak turist imel kaj mislili o nas. Čez čas zaslišimo ropot ključavnice. Vsaka skoči na svojo posteljo in se dela, da spi. Tovarišica to opazi in nas skrega. odide in spet zaklene vrata. No. pa smo r isti kaši kot prej. Bliža se polnoč, vendar je ves dom še buden. Tudi naše sosede še ne spijo.
»Kaj pa zdaj?« vpraša ena izmed deklet.
»Kaj. kaj zdaj ?« jo vprašam.
»No ja, mene sili na WC.« mi odvrne.
»Jaz te že ne bom nesla.« ji odgovorim, a se v hipu zavem, da so zaklenjena vrata.
Pa tuhtamo in tuhtamo — naš rezultat je odličen načrt. Kričale bomo: »Sili nas na WC!« Res se začnemo dreti, a ne dolgo, ker prihiti tovariš jezen kot ris. nas nahruli in pusti vrata odprta. »Tako, zdaj pa da se mi ne oglasite, sicer boste spale zunaj!« nas nadere. Ko odide, zapremo vrata in se smejemo temu smešnemu dogodku. Tea se je rešila velikega problema na WC. me smo jo dobro odnesle in v hipu se je noč prevesila v dan.
Zjutraj smo bile omotične, a le za kratek čas.
Kaj češ. morali smo se posloviti, kljub temu, da smo vedeli, da se morda ne bomo več videli.	LARISA KONKOL1Č. 8. b
OŠ ŠTEFAN KUHAR-BOJAN, PUCONCI
Pričevanje naših misijonarjev — Avgust Horvat
Da bi spali tam, kjer grizejo bolhe. (Modrost iz Burundija)
Z BOBNI OD ROJSTVA DO SMRTI
Če ti v Burundiju domačini zaželijo lahko noč z besedo murararva-na. je to eno najprisrčnejših voščil v tem delu črne celine. S tem hočejo povedati naslednje: če te bodo grizle bolhe, boš preživel noč, ostal buden, živ in zdrav. Ubranil se boš lahko pred zvermi ali roparji ali sorodnimi nevarnostmi. Taka je vsaj izkušnja pomurskih misionarjev Avgusta Horvata iz Lipovec in Jožeta Mlinariča iz Bratonec ki soju lani pregnali — kot sicer vse tujce — iz te izrazito nemirne afriške državice.
Gadafijeva senca nad Afriko
Že iz Mlinaričevega pričevanja smo mogli spoznati, kakšno je razmerje sil na tem območju. Na nedavni javni tribuni soboške Književne mladine (naslovljena: Večer z misijonarji) smo od Avgusta Horvata in drugih slišali še nekaj zanimivejših mnenj in dejstev. Zadevajo predvsem osebnost libijskega polkovnika Moa-merja el Gadafija, ki širi svoje vplivno območje — z gradnjo mošej, šol in podobnih objektov
in odpira prostor islamu tudi na afriškem ozemlju. Proces islamizacije, spremljan z arabskim »dolarskim dobrotništvom«, je za Afričane svojevrstna preizkušnja. Kam bodo vsi ti zunanji vplivi in notranji spori pripeljali ta del sveta, je nedvomno usodno vprašanje, na katerega še ni pravih odgovorov. Če ostanemo
v Burundiju: tu se obrača ničko-liko tujega kapitala. Horvat govori o pomoči, ki jo prispevajo tako evropske kot ameriške države. Predvsem gre za gradnjo cest, za kar dajejo denar Zahodna Nemčija in arabske dežele (Saudska Arabija, Jemen, Katar), inženirske posle opravljajo Italijani, medtem ko so Kitajci fizični delavci ali kvečjemu nižji tehniki. Zgrajene in asfaltirane ceste so kakovostne, solidno narejene in svetovna banka za obnovo in razvoj, skozi katero so pravzaprav šle vse finančne transakcije, je lahko zadovoljna: kot je zadovoljno domače prebivalstvo. Horvat se spominja: »Ko smo tudi sami delali prostorno večnamensko dvorano, je bil opravljen razpis in je belgijska vlada za to dala denar. Kasneje ji je bilo treba predložiti vse račune in na
ogled je prišel njihov ambasador ter korakoma izmeril, če sta širina in dolžina prostorov vsaj približno taki, kot je bilo načrtovano. Večkrat seje namreč dogodilo, da je denar prišel, vendar se ni namensko porabil. Ker ga prispevajo številne dobrodelne organizacije, je pošteno pokazati, kaj vse s(m)o z njim zgradili.«
V zadnjih nekaj letih so tudi Japonci s svojimi izdelki dobesedno preplavili Afriko. Njihovi trdni, robustni, močni avtomobili (toyote, mitsubishiji, nissani, dai-hatsuji. mazde) so gotovo primernejši, uporabnejši za afriške terene, kot evropski peugeoti, renaulti, volkswagni. Znano je namreč, da Afričani nalagajo dvojno, torej enkrat več. kot je dovoljeno, in lahko si mislimo, kako hitro zdelajo občutljivejše štirikolesne »evropejce«.
Kar je pri nas harmonika, je v Burundiju boben
Lipovski misijonar poznavalsko razčlenjuje medplemenska navzkrižja, zlasti med večinskimi Hutujci in manjšinskimi Tutsiji, ki držijo v rokah vse vzvode politične in gospodarske oblasti, medtem ko je tretje pleme. Pig-mejci — le odstotek ali dva ga je med vsem prebivalstvom — povsem ob strani. Največ se ukvarjajo z obrtništvom (lončarji, tepi-harji) poseljeni po vsej deželi. »Ne mešajo se z ostalim prebivalstvom in tudi v politiko niso vpleteni. Tutsiji in Hutujci se resda med sabo poročajo (mešani zakoni), toda na političnem prizorišču ne morejo sodelovati in se sporazumeti o delitvi oblasti. Vlada manjšinsko pleme in zganja pravi teror nad večinskim ljudstvom. Ves čas smo čutili napetosti, trenja, spore. Nikdar se nismo vmešavali ali se šli razlikovanje: ti si iz tega plemena, ti iz onega in podobno,« pripoveduje Horvat. »Tako ni naključje, da je najpogostejša beseda pri vsakdanjih stikih mir, mirno življenje, mir med sosedi, mir’v
družini. Če jim voščiš mir, je vselej odziv.«
Kako.pa je z verskimi obredi? Najbrž so vsi uglašeni na njihovo filozofijo, tradicijo, izročilo? Horvat: »Povsod pri liturgiji so navzoči bobni. V tukajšnjih cerkvah ni kora, zbor je spredaj in blizu oltarja klopi s prostorom za bobne. Veliki so, leseni, iz izdolbenih drevesnih debel, prevlečeni s kožo; najbolje, če je kozja ali kravja, ki je še močnejša. Tisti, ki bobnajo, imajo razgled po cerkvi in vidijo pevce. Eden od bobnov je glavni, ostali (tudi po 15 do 20 jih je) ga spremljajo. Če ni spremljave z bobni, tudi plesa ni, in kar je pri nas harmonika, je pri njih boben. Ko začnejo pri maši s pesmijo, ni kot tu doma,
— Portret lipovskega misijonarja Avgusta Horvata.
da bi odpeli samo eno kitico; odpojejo vse, ki jih znajo. Naj duhovnik čaka! Maše so tako daljše, vsi radi poslušajo in pojejo. Kot da bi se ustavil čas. Blaženi uživajo in ko jih gledaš, spoznaš, da jim res ni potrebno veliko, da so srečni.«
l am, kjer sta doma krompir in general Tito
Čas za domačine v Burundiju sploh ni pomemben. Ko se v cerkvi ali kje na prostem zavrti staro in mlado po ritmih tamtamov, pozabijo na vse. Podobno je pri medosebnih od-
nosih. Naj se srečajo možje ali žene, fantje ali dekleta, ki se že dolgo niso videli, vsi se kar naprej pozdravljajo, objemajo, si podajajo roke. Pri nas kaj takega ni mogoče. »Sleherni iz stotine otrok bi ti rad segel v roko, vsak posebej te pozdravi: veliko jim pomeni, če vsakemu posamezno posvetiš trenutek ali dva. kar ni ravno preprosto.« pravi Avgust.
Nekaj posebnega so tamkajšnja sklepanja zakonskih zvez. »V primerjavi z njihovim je naš potočni obred prazen, čeprav si domišljamo, da je lep in bogat. Pri njih traja poroka vsaj
dve leti. Začne se s prinašanjem piva -- običajno je domače, iz banan, pri premožnejših družinah tudi tovarniško. kupljeno — nadaljuje z zaroko, sledi poroka in še po njej imata družini določene medsebojne obveznosti. Na samo poroko v cerkvi prideta ženin in nevesta ločeno: on s fanti, ona z dekleti, družicami. Starši mladoporočencev se poročnega obreda nikoli ne udeležujejo. So doma, pripravljajo slavje, sprejemajo. Prstanov nimajo, si jih ne izmenjujejo. Tako daleč še niso prišli. Zanimivo, da je treba dekle pri cerkveni sklenitvi zakonske zveze večkrat nagovorili, naj poda roko fantu; ni namreč v navadi, da bi se fantje in dekleta rokovali. Poročno slavje je običajno trajalo štiri dni — od četrtka do nedelje. V zadnjem času pa so oblasti zapovedale naj bo krajše, kajti treba je delati.« Tudi Avgust in Jože sta že bila gosta na takih slavjih. pila pivo in se pomenkovala z domačini. ki so prihajali in odhajali. Pravita, da mora vsakdo, ki pride ob tej priložnosti na obisk, prinesti pivo. Praviloma hrane svatom ne ponudijo, nekaj malega je zaužijejo samo v ožjem družinskem krogu. Kasneje je nedvomno najsrečnejši dogodek rojstvo prvorojenca. Prihajajo z vseh strani, čestitajo, prinašajo darove— govorijo, da je to plačilo za podarjenega otroka — in če je mati iz bogate rodbine, ji kupijo.celo obleko. Kadi jo vsi — kajenje je neke vrste zdravilo proti črevesnim boleznim, ki jih ima večina zaradi onesnažene vode, in hkrati sredstvo, da se pozabi na lakoto — stare ženice pa tudi »šnofajo« tobak. .
Še to smo vprašali naša misijonarja. ki se te dni ponovno vračata na našo celino: le da v sosednjo Ruando: poznajo Evrope, če ne morda celo Jugoslavijo? »Pravijo, da je Evropa Bu-raja. kar pomeni tam. kjer je doma krompir, o Jugoslaviji pa so slišali, da je to dežela, od koder je general Tito.« Lani izgnana (iz Burundija) Avgust Horvat in Jože Mlinarič iz Lipovec oz. Bratonec namerav ata ostati zvesta misijonarskemu poslanstvu tudi za ceno ponosnega pregona.
Branko ŽUNEC'
STRAN 12
VESTNIK, 29. SEPTEMBER 1988
naši kraji in ljudje
Nikoli ne smemo biti zadovoljni
Ko me pot zanese v krajevno skupnost Razkrižje, ko se sprehajam po njenem hribovitem obrobju, v Šprincu, Globoki in Koprivi, mi vedno znova prihajajo na misel besede enega tamkajšnjih kmetov, ki si je želel, da bi v teh odročnih krajih končno dobili vodo. To se je dogajalo nekako pred petimi leti. Spomnim se, da smo pripravljali tako imenovano Llredništvo na obisku in ta kmet mi je takrat povedal, da bi dal življenje za vodovod. Danes je slika te krajevne skupnosti čisto drugačna. V teh treh krajih, ki so visoko nad dolino, ima večina gospodinjstev vo
dar:
Ob urejenih cestah in drugih komunalijah je za dobro počutje krajanov potrebna še dobra oskrba z osnovnimi živili in drugimi nujnimi potrebščinami za kmetijstvo in gradnje. Trgovina z gradbenim materialom in kmetijskimi zaščitnimi sredstvi je ena najbolje založenih v občini.
do v hišah in hlevih. Pa ne samo vodo, tudi večina cest je asfaltirana.
Vse to pa je pritegnilo tudi nekatere počitnikarje, ki so začeli graditi vinogradniške hišice. Sprinc, Globoka in Kopriva so zelo primerni za vinogradništvo. S počitnikarji pa so se pojavili drugi problemi: urbanistični. Da ne bi gradili vse povprek, pa so začeli v tej krajevni skupnosti načrtno urejati svoj prostor. Pripravljajo dva ureditvena načrta, ki bosta določala, kaj in kako ter kje se sme graditi. Vse to pa je le
toplotna zaščita fasad
Stroške za kurjavo boste kar za nekajkrat zmanjšali,~če boste stene vašega doma obložili z Izolirkinimi KOMBI ploščami. Montaža fasadne obloge je enostavna in hitra, plošče se pritrjuje z lepljenjem in pribijanjem. Čvrsta^pritrditev na zidno podlago pa vam daje možnost izbire površinske obdelave fasade z vsemi vrstami težkih klasičnih zaključnih ometov. Sistem je posebno primeren za sanacijo obstoječih objektov, ker se plošče lahko pritrjuje tudi na stare kvalitetne omete. KOMBI plošče so primerne tudi za izdelavo samonosil-nih predelnih sten, njihove izolacijske lastnosti pa lahko s pridom izkoristite tudi v različnih izolacijskih sistemih medetažnih konstrukcij, za izolacijske sloje v podih, slabih in toplotno izoliranih ravnih strehah.
kombifas
Koeficient toplotnega prevoda X znaša. za
5 cm KOMBI plošče
0,048 W/mK, za 7,5 KOMBI plošče 0,034 W/mK, za sam styropor pa 0,041 W/mK.
Naše KOMBI plošče lahko kupite v industrijski prodajalni v Ljubljani, Ob železnici 18 in v vseh trgovinah z gradbenim materialom v Sloveniji.
Za dodatne informacije pokličite tehnično-informativno službo IZOLIRKE po telefonu(061) 443-096 int. 36 ali 59-
industrija izolacijskih materialov, n. sol. o.
61110 ljubljana, ob železnici 18
tel.: (061) 443-096, 442-402 tlx: 31585 yu izo •telefax
del nalog, ki so si jih zastavili v krajevni skupnosti. O drugih pa je Slavko Modlic. predsednik sveta KS Razkrižje. povedal naslednje:
»Pred dvema letoma smo sprejeli program aktivnosti, ki naj bi jih izpeljali do leta 1991. Je precej obsežen, vsaj za našo krajevno skupnost, zavedati se namreč morate, da je Razkrižje z okolico man j razvito, da se krajani preživljajo s kmetijstvom, da se nekaj delavcev vozi na delo v Ljutomer, zato je urejevanje naše krajevne skupnosti dokaj težavno z denarjem, ki se zbere s samoprispevkom. V vseh nalogah
je poleg samoprispevka še veliko denarja in dela, ki so ga prispevali posamezniki poleg te obveze. Zavedamo se, da se nekateri morajo odrekati bolj, drugi manj, radi bi namreč, da bi se vsi kraji razvijali skladno.«
In katere so konkretne naloge?
»Najprej smo si zastavili posodobitev in asfaltiranje vseh pomembnejših krajevnih cest. Takoj na drugo mesto smo postavili naloge s področja varstva okolja, razširili bi radi tudi pokopališče in uredili avtobusna postajališča.
V minulih dveh letih smo dali prednost asfaltiranju cest in do danes smo celotni načrt tudi izvršili. Gre za 12 kilometrov novo-asfaltiranh cest, vrednost pa je
milijonov dinarjev.
okoli 300
Skoraj 30 odstotkov te vrednosti so prispevali krajani sami. Menim. da je dosežen pomemben napredek na hribovitem območju krajevne skupnosti, saj smo samo na tem delu asfaltirali 7 kilometrov cest.«
Tačas potekajo aktivnosti za telefon. So kakšni problemi?
»Kakšnih posebnih težav ni. saj smo doslej že kupili avtomatsko telefonsko centralo, ki smo jo že dobili. Izdelana je ustrezna tehnična dokumentacija. Skoraj ni ovir, da letos ne bi začeli z deli prve faze telefonskega omrežja. Seveda je vse odvisno od krajanov, če bodo zmogli takšne denarne obremenitve, saj so cene tako visoke, da se vam zvrti v glavi. Zavedati se moramo, da smo v času gospodarske krize in da denarja ni. Vse pa je odvisno od nas samih.«
MLADI IZ ČREŠNJEVEC USTVARJAJO KONJE
Videli smo jo na televiziji in potem spet na radgonskem kmetij-sko-živilskem sejmu, ko je osamljena slonela ob osrednjem odru. Že sama velikost je zbujala spoštovanje in občudovanje ustvarjalca, saj je delo zahtevalo veliko časa, truda in potrpežljivosti.
V mislih imam sliko, če jo lahko tako imenujemo, Mirka Iskre iz Črešnjevec. Nemalo smo bili presenečeni, ko so v oddaji Poletna noč najavili obisk mladega umetnika. Izbrali so ga zaradi nenavadnega dela, še posebej pa zaradi velikosti izdelka.
Zgledi vlečejo. Zdaj ima že posnemovalce in verjetno so •starši tega prav veseli, kajti ena od mam je rekla: »Bolje, da se s tem ukvarjajo, kot pa da bi hodili kje okrog!« Našla sem kar dva, ki sta se odločila, da tudi olepša-
A B
D
notranji omet opečni votlak KOMBI plošča fasadni omet
Kaj pa denar samoprispevka?
»V našem srednjeročnem programu je telefonsko omrežje sicer zapisana, kot ena od nalog, kljub temu pa smo sklenili, da bo šlo telefonsko omrežje v celoti v breme krajanov, torej vsakega telefonskega naročnika posebej. Imamo 100-številčno centralo in doslej nam je uspelo zbrati 90 interesentov. Če bomo dobili še manjkajočih IX), bo problem rešen in začeli bomo delati.«
V krajevni skupnosti Razkrižje ste naredili velik korak naprej.V mislih imam povezanost krajanov in željo za skupnim napredkom?
»Menim, da je to posledica naše organiziranosti, saj z idejami prihajamo do vsakega posameznika. Tako so vsi seznanjeni z vsem. Vsak ima pravico tudi kritizirati, in če je kritika utemeljena, potem stvari spreminjamo. Seveda pa moram poudariti, da nikoli ne smemo biti zadovoljni z doseženim, kajti le tako bomo lahko uspevali tudi naprej.«
Dušan Loparnik
Od malega tekmujeta
ta svoji sobi z nenavadno sliko. Seveda so bili Roškarjev! nemalo presenečeni, ko sem jih lepega jesenskega popoldneva obiskala.
Le. kje sem izvedela, da je tudi njihov sin naredil tako sliko'.’ Ugibanja . . . nazadnje je bil krivec Mirko (ni kriv, op. p.). »Veš, ravnokar sem mislil iti na igrišče, tako da če bi prišla nekaj minut kasneje, me ne bi bilo doma. No. zdaj pa bom imel še večji razlog, da bom šel tja dol! Uh!« je dejal Samo Roškar. In Čehov? Da ne
Skupaj sta porabila 14000 vžigalic za sliki s konji.
M2 M
pojasnjujemo, kako dolgo smo ga morali pregovarjati, naj prinese svojega »konja« za skupinski posnetek. Nazadnje nam je le uspelo. Morate priznati, da je lepše gledati dva konja na paši kot pa samo enega. Eden je nekoliko temnejši — to pa zato, smo izvedeli, ker sta on in ona, pa morata biti različne barve. Resnica je seveda ta, da je eden bolj temno izžgan kot drugi.
Zdaj pa je že čas, da opišemo, kako nastanejo take slike. Potrebujete iverno ploščo 70 x 90 centimetrov, lepilo in vžigalice. In potem jih lepiš na to ploščo. Počasi in natančno, če pa ste spretni, pa vam lahko gre delo hitro od rok. Ko končate, morate vse zbrusiti, prerišete skico in nato izžigate.	'
Nazadnje se je ta obisk, po malem naključen, sprevrgel v pravo doživetje tistega zaselka Črešnjevec. Nabralo se je veliko gledalcev, fantoma je bilo malo nerodno govoriti, ker smo bili zaradi nujnega posnetka kar zunaj, tu in tam so se slišali tudi kaki dovtipi na račun konjev: »Če pa se »neče« smejati, da bi ga slikali.« Seveda od lastnikov, kajti vsi drugi so njuno delo občudovali.
Robert Čeh, osemnajstletnik, je bil bolj tiho, zato pa nam je več povedal Samo Roškar, star 22 let, ki v Mariboru študira strojništvo. Z delom sta začela nekako 25. decembra 1987, Samo jo je končal v tednu dni, Robert pa v 45 urah.
Pazljivo berite Vestnik, kajti Vestnik vas informira, Vestnik vas nagrajuje!
Pogovor s predsednikom izvršnega odbora ZLD Prekmurje Brankom Radešičem
Lovci si prizadevamo ohraniti divjad in naravo
Lovstvo kot družbena organizacija, ki ima pomembne naloge, je v Pomurju zelo razvito. Lovske družine so združene v dveh zvezah na eni in drugi strani reke Mure. Na levem bregu reke Mure so lovske družine združene v Zvezo lovskih družin Prekmurje. O organiziranosti, dejavnosti, vlogi in pomenu lovstva smo se pogovarjali s predsednikom izvršnega
odbora ZLIJ Prekmurja Brankom
— Kakšna je izkaznica Zveze lovskih družin Prekmurja?
»Zveza lovskih družin Prekmurja vključuje 20 lovskih družin. od tega I6 iz soboške in 4 iz lendavske občine. Lovske družine v Prekmurju gospodarijo z 62.650 hektarji lovnih površin, medtem ko dve organizaciji združenega dela, ki delujeta na tem območju, razpolagata s približno 23.000 hektarji lovnih površin. V okviru naše zveze deluje 12 strokovnih komisij. Te so naslednje: za varstvo in gojitev div-
»Že večkrat sva se skupaj zabavala s takimi stvarmi. Najprej mi je Mirko povedal, da je naredil, potem pa sva še midva poskusila. Najprej sva si šla ogledat njegovo sliko. Oba konja sta narejena po isti skici, le da je eden malo bolj žgal in je zato konj temnejši. Za delo sem poleg plošče in lepila potreboval še 14 paketov vžigalic, v vsakem pa je 10 škatlic,« je pripovedoval Samo. In zalepiti 7000 vžigalic, drugo poleg druge, res ni majhna stvar.

Ali bi jo prodal! Ja, če bi bila dobra ponudba. Tako nekako za 200 tisoč dinarjev. Spodbujala sem ga, naj jih naredi več in prodaja, saj bi imel verjetno več kupcev kot pa tisti, ki prodajajo uokvirjene fotografije. No, Samo se s tem ne misli ukvarjati. Je že boljše študirati strojništvo, nam je dejal. To delo pa je samo konjiček. Zato pa ima Robert več volje. Ko sta tekmovala, je naredil sliko v 45 urah in tudi sedaj delavno — le konjsko glavo. Pripravljen je narediti še več: »Če bi kdo naročil, pa če bi bila primerna cena .. .<< In zakaj po drugi skici, zakaj ne poskusita delati kaj po svojem načrtu?
Samo se je strinjal, da bi bilo to dobro, da pa sam ni dovolj dober risar, da bi si kaj takega upal.
Torej! Če ima kdo spretno roko in želi, da bi mu to mladi »izžigale!« upodobili, naj se kar oglasi!
Samo in Robert že od mladega ustvarjata skupaj, pravzaprav ves čas tekmujeta, kateri bo naredil prej, bolje, lepše. Pred leti sta delala z žagicami in vse dneve izrezovala lestence in podobne stvari. Samo je spreten tudi pri gobelinih tam je potrebno več natančnega dela, je pripomnil brat. Pri tem pa izbira motive iz nara-
Druži ju neko posebno prijateljstvo, ustvarjalno, za kar bi morali najti čas vsi mladi.
Bernarda Peček
Radešičem.
jadi, finančna in gospodarska vprašanja, ekologijo, izobraževanje in lovsko kulturo, pravno-statutarna v prašanja. kinologijo, strelstvo, tujski lovni turizem, ocenjevanje trofej, SLO in DS. priznanja in odlikovanja ter za
J
lovsko fotografijo. Delovanje komisij ponazarja razvejeno dejavnost ZLD Prekmurja. Vsaka lovska družina ima sprejeta pravila in poslovnik, ki so usklajeni z Zakonom o. varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter upravljanju lovišč. V okviru ZLD Prekmurja tudi delujeta pevski zbor in rogisti.«
— Katera divjad pa prevladuje na območju vašega lovnega okoliša?
»Na območju ZLD Prekmurja številčno prevladuje velika divjad, ki je je čedalje več. To so srnjad, jelenjad in divji prašiči. Čedalje manj pa je male divjadi, zlasti fazanov in jerebic. Število divjih zajcev tudi ne narašča, zato so se mnoge lovske družine odpovedale odstrelu, nekatere pa imajo celo prepoved lova na zajca. Jerebic in prepelic pa že vrsto let ne lovimo.«
— Nenehni posegi v naravo močno vplivajo na številčnost divjadi. Kaj menite o teh posegih in vaši skrbi za ohranitev narave?
»Prav velikim posegom v naravo, ki so večkrat neupravičeni in strokovno dvomljivi, lovci pripisujemo upadanje številčnosti male divjadi. Menimo. da bi morali zagotoviti vsaj minimalne možnosti za obstoj male divjadi. Po drugi strani pa na novo nastale monokulture v pih ajo na to. da se sta-lež velike divjadi nenehno povečuje in povzroča veliko škodo na njivah. Vsi veliki posegi v naravo, kot so melioracije. imajo pozitivne in negativne posledice, V razvitih deželah take posege opuščajo, ker so uvideli, da so tudi močvirja, ki so bila izsušena, zelo koristna in nujna v ekosistemu, zato jih ponekod že umetno ustvarjajo.«
— Kako pa se lovske organizacije vključujete v lovni turizem?
»Lovni turizem ima v Prekmurju že dolgoletno tradicijo. V začetku je bilo težišče lovnega turizma na mali divjadi, medtem ko je danes usmerjeno pretežno na veliko divjad, predvsem na srnjake, manj pa tudi na jelena in divjega prašiča. Devizna sredstva, ki jih lovske družine dobivajo z lovnim turizmom, prodajajo Ljubljanski banki — Pomurski banki, pridobljena sredstva od gospodarjenja z lovišči pa imajo lovske družine večinoma naložena pri interni banki ABC Pomur-
— Člani lovskih družin so se tudi ukvarjali s strelstvom kot športom, kar ima pomembno vlogo tudi v pripravah na SLO in DS?
»Lovsko strelstvo ima pri nas že dolgoletno tradicijo. Streljanje na umetne golobe je bilo že v predvojnem času, po vojni pa je še bolj zaživelo. Danes imamo v naših vrstah vrhunske strelce na umetne golobe, ki se uveljavljajo ne le v republiki, temveč (udi v državnem in mednarodnem merilu. Ta šport je v sleherni lovski družini in ima velik pomen za SLO in DS. Povedati tudi moram, da lovci razpolagajo tudi z odličnimi risanica-mi. opremljenimi s strelnimi daljnogledi. ki bi jih lahko koristno uporabili tudi ob potrebi, Lovci pa so znani tudi kol dobri vodici, ki poznajo sleherne kotičke svojega lovišča in so ta-
'VtSTHtK, 29. SEPTEMBER'1988

NAŠI TRGOVCI IN OBRTNIKI ZAGOTAVLJAJO KAKOVOST IN UGODNE CENE
NE SAMO V ČASU SEJMA, AMPAK VSE LETO — ČAS UGODNEGA NAKUPA
ČAS SEJMA JE ČAS
AVSTRIJSKEGA ŠTAJERSKEGA GOSPODARSTVA.
Gospodarska zbornica Štajerske
Reisinger&Sohn
A — 8020 GRADEC, Alte Poststrasse 122, telefon: 0943 316 51 506
•	Originalni rezervni deli in kakovosten pribor.
•	Veliko skladišče rezervnih delov tudi za starejše modele vozil.
•	Okoli 30.000 delov je na razpolago za takojšen nakup.
•	Velika ponudba FORDOVIH nadomestnih delov in pribora.
•	Posebna ponudba delov za vse avtomobilske znamke.
•	Specializirana delavnica FORDA Z NAJMODERNEJŠO OPREMO.
•	Hiter servis.
•	Ob nesreči vam takoj priskočimo na pomoč.
•	Polletna garancija za popravila, delo in originalne nadomestne dele.
tako prideta do nas:
•	Strokovna posvetovalnica.
•	Naše šolano osebje govori vaš jezik!
•	Najboljša menjava dinarja!
VEDNO KADAR STE, V GRADCU OBIŠČITE
Reisinger&Sohn
_________ Haupt _ fl Abfab<yggO_ Bahnhof | c *	......
--------—-------------- O
NE BO VAM ŽAL!
MICHELIN
SEMPERIT ®
PRIPOROČAMO IN PRODAJAMO GUME ZA VSA VOZILA!!!
Kdo je proti prijateljskim srečanjem s sosedi?
Takšno vprašanje zastavlja novinar Boris Hegeduš v Vestniku I5. septembra. Če bi iskal informacijo o tem na ustreznem mestu, bi bilo vprašanje nepotrebno. Naj pojasnim zadevo! V letu 19X6 nam je bila pre/entirana želja Madžarov iz Zalaegersega po sodelovanju na področju sladkovodnega ribištva. Po razpravi je predsedstvo družine sprejelo sklep o dvostranskem sodelovanju, ki bi bilo oprto pretežno na strokovno plat ribiške dejavnosti (izmenjava strokovnega znanja, izkušenj, ipd). Izdelali smo tudi že okvirni program in obiski so stekli. Najprej smo si zamislili letno
enkratno srečanje izmenični) na Madžarskem in zopet v Jugoslaviji Na željo Madžarov je izmenično srečanje bilo dvakrat kino. Tudi število udeležencev srečanja, pretežno Madžarov, je za naše finančne možnosti naglo naraščalo, še posebno zato, ker je bilo dvodnevno. Na teh srečanjih je. proti našim zamislim, bilo malo strokovne ekvivalentnosti, če odštejem tekmovanje v lovu rib s plovcem. Srečanja so se. čeprav kratkotrajna, sprevrgla v milo rečeno splošno veseljačenje. Čeprav nismo z naše strani napravili stroge selekcije, bi vsak udeleženec srečanja moral čutili polno osebno
odgovornost, saj so podobna srečan ja v kontekstu mednarodnih dogajanj.
Glede na zadnje in glede na to, da je naša ribiška družina organizacija, ki deluje pretežno na osnovi samofi-nanciranja in ker so stroški teh srečanj bili napredvidljivo visoki proti dejanskim rezultatom sodelovanja, smo zato srečanja v tej obliki prekinili. kar je sklep predsedstva RD MS. ki je bil posredovan tudi skupščini RD. ta pa ni imela diugačnega stališča.
Z vso odgovornostjo
predsednik predsedstva RD MS: Janko Bezjak
>CRAIFFEISEN^
RAIFFEiSENKASSE BAD RADKERSBURG - KLOCH
Za vse denarno poslovanje - zamenjujemo vse valute po najugodnejšem tečaju^banka prijaznih ljudi, s
... sedaj popolnoma novo .-.
VELIKA SPECIALIZIRANA
TRGOVINA Z
ELEKTROMATERIALOM
NA 1000 M2
v našem nakupovalnem centru
VOEST-ALPINE STAHLHANDEL GREINITZ
GREINITZ
Tefex3l 1968agrntza Telefax 0316/503-262
T elex 31 /1968 a grntz a Telefax 0316/503-262
8020 Graz, Waagner BirostraBe 47 - 55
Tel. 0316’503*0
8020 Graz. Waagner BirostraBe 47 - 55
Tel. 0316*503 0
. . . in seveda na sejmu v Gradcu.
GREINITZ
sejemske informacije
GRAŠKI MEDNARODNI JESENSKI
VELESEJEM
OD: 1. 10. DO 9. 10. 1988
NOVO - NAŠ
JEKLARSKI CENTER STAHLTREFF!
	firma	hala	razst. prost
1. Stahltreff Vse o jeklu	Voestalpine	na prostem Riederstrasse	Greinitz
2. Gradnja hiše Vse od temeljev do strehe	VELUX Drumetall Novoferm Agromotor	na prostem Riederstrasse	Greinitz
3. Kurjava peči in kotli	Tirolia Haas&Sohn Iheimer Meller Riko	11	105
4. Obdelava lesa in kovin	Stihi Scheppach Holzher Elmas	11	111
5. Stroji in orodja za profesionalce in konjičkage	AEG Maki ta Skit Black & Decker	11	108. 109
6. Pralni stroji	Bosch	12	209
Hladilniki Sesalniki Mikrovalovne pečice	Zanussi Hoover	pritličje	309
Sesalniki
VESTNIK, 29. SEPTEMBER *1988 '	.	. K
STRAN 14
Novo strelišče na Tišini
Na Tišini je bila preteklo soboto krajša slovesnost, ki so jo pripravili ob otvoritvi novega 9-steznega strelišča za zračno puško. Na slovesnosti sta govorila predsednik strelske družine Koloman Flisar Tišina, Jože Bagoroš, in predsednik sveta KS Tišina, Alojz Flegar, kije objekt tudi predal namenu. Tišinskim strelcem pa je k delovni zmagi tudi čestital predsednik Občinske strelske zveze Sobota, Anton Kranjc.
Novo, sodobno strelišče za zračno puško, ki so ga uredili na podstrešju zgradbe krajevnega urada na Tišini, so začeli graditi pred enim letom. Vsa nestrokovna dela so pri gradnji strelišča opravili vrli Tišinčani s prostovoljnim delom. Izvedli so 305 delov-
NOGOMET
Mura remizirala s Pohorjem
V petem kolu tekmovanja v slovenski nogometni ligi je soboška Mura gostila novinca Pohorje iz Ruš in igrala neodločeno 1:1. Gol za Muro je dosegel Mertiik iz prostega strela. Gostje so imeli v prvem polčasu pobudo in že v 13. minuti povedli, ko je golman Kozic odbil žogo na noge Šulca, ta pa je zatresel mrežo. Mura je imela idealno priložnost, da rezultat izenači v zadnji .minuti pred odmorom, vendar je Gabor ni izkoristil. V nadaljevanju je Mura igrala boljše, vendar kaj več kot točko ni mogla doseči. Mura je s 6 točkami na četrtem mestu, v naslednjem kolu pa igra z Rudarjem v Titovem Velenju.
POGOVOR Z OLIMPIJCEM RUDIJEM
KOCMUTOM IZ GORNJE RADGONE
V Seul po medalje in rekord?
nih akcij in opravili 1.530 prostovoljnih delovnih ur, kar v denarju pomeni blizu deset milijonov dinarjev. Mnogi krajani so pri gradnji strelišča delali tudi po 150 ur. Pri tem pa je pomemben delež prispevala tudi krajevna skupnost, in sicer okrog 1,2 milijona dinarjev.
Po trinajstih letih delovanja strelske družine na Tišini se je tamkajšnjim strelcem izpolnila dolgoletna želja. To pa so si tudi zaslužili, saj sodijo med najboljše strelce v republiki in celo v državi. V svojih vrstah imajo namreč nekaj mladih in odličnih strelcev, ki so se že doslej uveljavili na pomembnih tekmovanjih. Med njimi je vsekakor potrebno posebej omeniti Draga Pertocija, ki je letos osvojil republiško zlato puščico in zasedel drugo mesto na državnem tekmovanju. Novo strelišče pomeni veliko boljše možnosti za delo, kot so bile doslej, zato se ga strelci Tišine tudi zelo veselijo.
Feri Maučec
PRVA ZMAGA NAFTE
V tekmovanju območne nogometne lige za člane je prijetno presenetila Nafta iz Lendave, ki je v gosteh premagala Proletarca s 4:3 in prvič letos zmagala. Gole za Nafto so dosegli: Serkezi 2 ter Šijanec in Kasale. Steklar pa je premagal Veržej z 2:1. Gol za Veržej je dosegel Sreš. Veržej je s 4 točkami na osmem, Nafta pa z 2 točkama na enajstem mestu.
ROKOMET
PRVA TOČKA RAKOVEC V GOSTEH
V drugem kolu tekmovanja v slovenski moški rokometni ligi so Bakovci gostovali pri ekipi Jadrana iz Kozine in igrali neodločeno 23:23. To je prva točka, ki so jo rokometaši Bakovec prinesli z gostovanja, odkar igrajo v slovenski ligi. Strelci za Bakovce: Katona 7, Horvat 6, Koželj in Smodiš po 3 ter Želodec in Lovenjak po 2. V naslednjem kolu igrajo Bakovci doma s Preddvorom.
Rokometašice Polane pa so gostile ekipo Novega mesta in izgubile s 17:20. Strelke za Polano: S. Hozjanova 8, Šernekova 4, Vugrin-čeva 3 ter M. Hozjanova 2. V naslednjem kolu igra Polana z Itasom v Kočevju.
POLET PRVI V KROGU
Rokometni klub Krog je pripravil turnir veteranov za pokal krajevne skupnosti Krog. Med štirimi ekipami so zmagali rokometaši Poleta iz Murske Sobote pred Bakovci, Krogom in Dravo s Ptuja. Najboljši strelec na turnirju je bil Makovec (Krog), ki je dosegel 16 golov.
Rokometno srečanje veteranov Črenšovec in Lendave pa se je končalo z zmago Črenšovec s 34:29.
V Gornji Radgoni se že nekaj časa pripravlja za nastop na 8. olimpijskih igrah v Seulu za invalide, ki bodo od 15. do 24. oktobra 1988, enaindvajsetletni radiomehanik, zaposlen pri Gorenje Elradu, Rudi Kocmut. Gre za športnika-invalida, ki se je že doslej uveljavil na zadnji olimpiadi v New Yorku, na svetovnem prvenstvu v Belgiji in neuradnem svetovnem prvenstvu v Parizu, kjer je dosegel odlične rezultate in tudi svetovni rekord v teku na 400 m s časom 1:01,78. Kako se pripravlja in kaj si obeta od letošnje olimpiade, to je bila tema pogovora s tem skromnim atletom.
— Kdaj ste začeli s pripravami in koliko trenirate?
»S pripravami na olimpiado sem začel v maju pod vodstvom trenerja Braneta Kluna. V začetku sem treniral štirikrat tedensko, sedaj pa pet- do šestkrat po dve do tri ure na dan.«
— V katerih disciplinah boste nastopili?
»Tekel bom v treh disciplinah — na 200, 400 in 800 metrov,«
— Na prejšnja tekmovanja ste se pripravljali kar sami, sedaj imate trenerja. Ali so priprave sedaj kakovostnejše?
»Vsekakor, da so treningi kakovostnejši in boljši. Zato upam, da bodo temu primerni tudi moji rezultati v Seulu.«
— Pred štirimi leti ste na olimpiadi v New Yorku postavili svetovni rekord v teku na 400 m. Kako bo tokrat?
STRELSTVO
Nov rekord Janeza Horvata
V Ljubljani je bilo na sporedu 7. kolo tekmovanja v 'republiški ligi v streljanju z malokalibrsko puško. Odlični so bili tokrat strelci Noršinec, ki so s 718 krogi zasedli tretje mesto in osvojili nadaljnjih 13 točk. Posebej pa se je tokrat izkazal Janez Horvat, ki je z 259 krogi postavil nov občinski rekord. Karel Turner je nasireijal 249, Marjan Madjar pa 210 krogov. Po 7. kolu vodi Kamnik s 104 točkami, Noršinci pa so s 63 točkami na solidnem petem mestu.
—ŠAH-------------------
KOVAČ IN KELEMEN
Šahovsko društvo Radenska Pomurje iz Murske Sobote je pripravilo hitropotezni turnir članov in mladincev za september. Pri članih je med 17 šahisti zmagat Boris Kovač s 13,5 točke pred Jožetom Gaberjem, 13, Igorjem Kosom. 12,5, Robijem Radosavljevičem, 12, in Matijo Gaborjem, II točk. V tekmovanju mladincev pa je med 11 šahisti zmagal Šeter Kelemen pred Mirico Marič, Kramarjem, Katarino Marič in Ale-nom Kelemenom.
»Težko je napovedovati. Ker pa je to moja disciplina, upam na najboljše.«
Tako torej razmišlja pred odhodom na olimpijske igre v Seul Rudi Kocmut. Z dosedanjimi pripravami pa je zadovoljen tudi trener Brane Klun, ki meni, da je zelo prizadeven in v dobri formi.« Feri Maučec
DRAGO PERTOCI DRUGI
SD Koloman Flisarje priredila ob otvoritvi novega strelišča na Tišini meddruštveno tekmovanje. Udeležilo se ga je 30 ekip s 97 strelci iz severovzhodne Slovenije. Ekipno je zmagala SD A. Majerič Maribor z 837 krogi pred Noršinci, 828, Tišino, 822, Trbovljami, 822, in Hudinjo vasjo, 813 krogov. Med posamezniki je bil najboljši Kurnik (Maribor) z 282 krogi pred Pertocijem (Tišina), 282, Birošem (Trbovlje), 280, Horvatom (MB) 280 in Bukovcem (Noršinci) 277 krogov.
KAJAKAŠTVO
Sedem medalj v Ludbregu
Člani Kajak-kanu kluba Bistrica so se ob koncu tedna udeležili dveh dokaj zahtevnih preizkušenj. Tako so v soboto sodelovali na mednarodnem spustu po reki Muri (Graz-Wildon), kjer je Andrej Utroša med turisti zasedel 3. mesto, Alojz Ozbetič pa je bil med starejšimi mladinci 12. V nedeljo pa so tekmovali na reki Dravi pri Ludbregu, od koder so se vrnili s sedmimi medaljami, in sicer so jih osvojili Egon Krampač, Benjamin Jerebic in Denis Čizmašija v kategoriji K-l pionirji. Maja Žižek, Anita Gjerek in Tina Jakšič v kategoriji K-l ter Alojz Ozbetič z 2. mestom v kategoriji K-1 mladinci. Med ekipami in okrog 90 tekmovalci je Bistrica ekipno zasedla 3. mesto. j q
Priznanja ŠŠD, mentorjem in učencem
Center šolskih športnih društev pri Zavodu za šolstvo SRS je pripravil tradicionalno srečanje, na katerem so najuspešnejšim šolskim športnim društvom, učencem in mentorjem podelili priznanja. Prejelo jih je 240 ŠŠD, 13 učencev in 5 pedagogov, podelili pa so še druga priznanja. Med nagrajenimi je tudi veliko ŠŠD iz Pomurja.
ZLATE PLAKETE so prejeli — osnovne šole s prilagojenim poukom: Cvetko Golar Ljutomer in dr. Janko Šlebinger Gornja Radgona: osnovne šole: Gornja Radgona, Dane Šumenjak Sobota; SREBRNE PLAKETE — srednje šole: Svit — ZŠ Sobota in Kmetijska šola Rakičan: osnovne šole: Edvard Kardelj Sobota. Karel Destovnik-Kajuh Sobota, Štefan Ku-har-Bojan Puconci, Grad, Tišina, Videm ob Ščavnici. Cankova. BRONASTE PLAKETE — Srednja šola za gostinstvo in turizem Radenci, osnovne šole: Kapela, Rogašovci, Apače. Kuzma, Prosenjakovci. Šalovci, Negova, Fokovci in Velika Polana.
Priznanje pedagogov pa je prejel Ladislav Kepe iz Srednje družboslovne in ekonomske šole Sobota.
	PNL			
REZULTATI	- 5. KOLO			
MladostCankova 3:3 ČrenšovciJurnišče 2:1 LipaJišina 2:2 Bakovci:Renkovci 2:0				
Dokležovje:Dobrovnik 0:2 Beltinka:Polana 4:0				
Beltinka	5 4 0	1	13:3	8
Dobrovnik	5 3 2	0	9:4	8
Črenšovci J	5 3 1	1	9:8	7
Tišina	5 2 2	1	9:8	6
Renkovci	5 30	2	7:8	6
Lipa	5 2 1'	2	6:7	5
Dokležovje	5 2 1	2	6:10	5
Turnišče	5 2 0	3	13:9	4
Mladost	5 1 2	2	9:10	4
Bakovci	5 1 1	3	6:11	3
Polana	5 1 0	4	9:12	2
Cankova	5 0 2	3	9:15	2
1.	MNL MS			
REZULTATI	- 5. KOLO			
Bratonci:Šalovci 2:1 Tromejnik:Rogašovci 2:2 RakičanJžakovci 1:5				
Tešanovci:Radgona 0:0 Ljutomer:Čarda 2:0				
Puconci:Gančani 2:2				
Ižakovci	5 4 1	0	17:5	9
Ljutomer	5 4 0	1	12:6	8
Rogašovci	5 3 1	1	13:8	7
Puconci	5 3 1	1	11:7	7
Bratonci	5 3 1	1	7:5	7
Tromejnik	5 2 2	1	1.1:8	6
Tešanovci	5 1 2	2	8:11	4
Rakičan	5 1 2	2	7:11	4
Gančani	5 1 1	3	8:13	3
Čarda	5 0 3	2	4:9	3
Radgona	5 0 2	3	4:8	2
Šalovci	5 0 0	5	7:18	0
II. MNL MS
REZULTAII - 4. KOLO
Vrelec:Grad 6:1
Pušča:Prosenjak. 8:3
Apače:Selo 2:2
— KOLESARSTVO--------
ŠOOŠ PRVI V ZAPREŠIČU
Na odprtem prvenstvu Zagreba in 4. memorialu Vlada Horvatiča je bila v Zaprešiču kolesarska dirka, na kateri so sodelovali tudi tekmovalci KK Pomurje iz Belti-nec in se lepo odrezali. Najuspešnejši je bil Simon Šooš, ki je zmagal pri starejših pionirjih. Stanko Horvat je bil četrti, Simon Tornar pa šesti. Pri mlajših mladincih je Jože Gumilar zasedel dvanajsto mesto. Hajdinjak pa je zaradi okvare kolesa odstopil.
TENIS
KOLOŠA TRETJI
Teniški klub Pomurje iz Murske Sobote je pripravil turnir veteranov. Med 30 tekmovalci, starimi nad 35 let, je zmagal Vodeb iz Maribora pred Ribičičem iz Ljubljane in Kološo iz Murske Sobote.
ODBOJKA
IZENAČENOST EKIP
Odbojkarski klub Agroplod Ljutomer je pripravil v okviru praznovanja 120-Ietnice L slovenskega tabora v Križevcih odbojkarski turnir. Sodelovale so tri ekipe, medtem ko se odbojkarji Ingolstadta iz ZR Nemčije tekmovanja niso udeležili. Ekipe so bile zelo izenačene, saj je vsaka enkrat zmagala in enkrat izgubila, vse tekme pa so se končale z rezultatom 2:1. Rezultati — Jedinstvo (Čakovec):Agroplod Ljutomer 2:1, Pomurje (MS) Jedinstvo 2:1 in A. Ljutomer:Pomurje 2:1.
T. F.
ŠPORTNI RIBOLOV
RD Ljutomer II in Lendava v ligi A
V Novem mestu je bilo sklenjeno tekmovanje v športnem ribolovu članov lige B. Največ uspeha je imela druga ekipa Ljutomera, ki je zasedla prvo mesto. Lendava pa je bila druga. V skupni uvrstitvi je prepričljivo zmagala ekipa Ljutomera, Lendava pa je bila četrta. Obe ekipi pa sta se uvrstili v republiško ligo A. Med posamezniki je nepričakovano zmagal Bojan Špur iz Ljutomera pred Tiborjem Žižkom iz Lendave. Janko Mudnjar iz Ljutomera je bil četrti.
RD Ljutomer organizira v nedeljo ob 7. uri na Gajševskem jezeru družinsko tekmovanje za pionirje, mladince in člane.
DRUGO SREČANJE DRUŠTEV PARTIZAN-
Proslavili 40-letnico
Križevci:Serdica 0:6
Bogojina:Hodoš 2:4
BAKOVCI
DRUGI TEK PAROV
Partizan in DPM Bakovci organizirata v petek, 7. oktobra 1988, ob 16. uri drugi TEK PAROV in OTROŠKI ŽIVŽAV. Gre za zanimi-vo in privlačno prireditev, ki privablja k tej aktivnosti vedno več družin. Ker je to odprto tekmovanje, organizatorji vabijo k sodelovanju čim več družin iz vsega Pomurja. Udeleženci bodo prejeli značke.
Selo	4
Hodoš	4
Apače	4
Serdica	3
Vrelec	4
Prosenjak.	4
Križevci	4
Pušča	3
Bogojina	4
Grad	4
3	1	0	13:7	7
3	0	1	14:6	6
2	2	0	6:2	6
2	1	0	11:1	5
121 9:6 4
1	1	2	9.13	3
1	1	2	5:12	3
1	0	2	11:13	2
1	0	3	7:10	2
0	0	4	5:20	0
ONL Lendava
REZULTATI - 4. KOLO Odranci:Nafta B 3:0 Lakoš:Petišovci 1:0 Nedelica:Hotiza 1:4 Kobilje:Bistrica 1:1 MostjePanonija 3:1 Lakoš	4 3 0 1 5:4 6
Mostje	3 2 1 0 10:4 5
Hotiza	4	2 11	9:4	5
Bistrica	4	12 1	9:9	4
Petišovci	4	2 0 2	4:5	4
Kobilje	3	0 3 0	6:6	3
Nedelica	3	111	9:10	3
Nafta B	4	112	5:7	3
Odranci	3	1 0 2	5:7	2
Panonija	4	0 1 3	6:12	1
II. ONL Lendava
REZULTATA - 4. KOLO
Zvezda:Kapca 1:2
GraničanOlimpija 2:2
Žitkovci prosti
Žitkovci	3 2 0 1 11:4 4
Graničar	3	1 2 0	5:4	4
Zvezda	3111	6:6	3
Kapca	3	111	4:6	3
Olimpija	4	0 2 2	7:13	2
PRL — moški
REZULTATI - 2. KOLO Bakovci:Bistrica 35:23 Krog:Polana 30:24 RazkrižjePolet 38:30 MladinecVidem 33:14
Mladinec Bakovci Krog Razkrižje Bistrica Polana Videm Polet
2 2 0 0
2 2 0 0
2 2 0 0
2 10 1
2 10 1
2 0 0 2
2 0 0 2
2 0 0 2
68:35 4 65:51 4
66:59 4 73:66 2 54:50 2
45:65 0 42:63 0 45:69 0
Partizana Apače
V okviru praznovanja 40-letnice Društva za telesno vzgojo Partizan Apače je bilo drugo srečanje društev Partizan radgonske občine. Na slovesnosti je govoril predsednik društva Partizan Apače, Ratko Mitrovič, spregovorila pa sta tudi predsednik OZTK Gornja Radgona. Martin Sreš, in predsednik sveta KS Apače, Jože Cmor. in izrekla čestitke ob jubileju.
Društvo.za telesno vzgojo Partizan Apače je bilo ustanovljeno pred 40. leti na pobudo dr. Toplaka, za razvoj telesnokulturne dejavnosti v Apaški
kreacijske aktivnosti. Kljub pomanjkanju denarja v Apačah uspešno rešujejo vprašanje športnih objektov. Tako so uredili igrišče za veliki in mali nogomet, odbojko, ter slačilnice s kopalnico. Pri tem so pretežni del opravili prostovoljno. Ob 40-letnem jubileju so zaslužnim podelili priznanja in plakete. Priznanja ZTKO Gornja Radgona so dobili: Franc Žabota, Anton Rovšnik, Leopold Holc. Ratko Mitrovič. Vlado Fifoh, Ludvik Kučan in Vlado Fifolt. Plakete Partizana Apače pa so prejeli: K K Gornja Radgona — tozd Kmetijstvo Črnci.
dolini pa pomeni pomembno prelomnico leto 1957, ko je bil v Apačah zgrajen dom Partizan. Med številnimi športnimi panogami, ki so jih gojili. kot so: nogomet, orodna telovadba. odbojka, rokomet, namizni tenis in celo smučanje, so največje uspehe dosegli odbojkarji, ki so nekaj let uspešno nastopali r štajerski ligi. Tudi nogometaši so svoj čas dosegali vodne rezultate v pomurski nogometni ligi. Danes je največje zanimanje za nogomet, saj apaški nogometaši redno tekmujejo v drugi medobčinski nogometni ligi Sobota in v občinski ligi malega nogometa. Občasno pa tekmujejo tudi odbojkarji ter organizirajo množične športnore-
KK Gornja Radgona — tozd Meso-izdelki. ŠŠD Apače. Štefan Edžid. Marija Fifolt, Nogometna sekcija Partizana Apače, Nogometna pod-zveza Sobota in ZTKO Gornja Radgona.
Na drugem srečanju društev Partizan radgonske občine so sodelovala društva iz Apač. Gornje Radgone, Radenec in Vidma ob Ščavnici ter kot gost Bakovci. Srečanja pa se niso udeležili člani društva od Negove. Udeleženci so se pomerili v malem nogometu, odbojki, rokometu in štafetnih igrah.
Feri Maučec
VESTNIK, 29. SEPTEMBER 1988
STRAN 15
samozaščita, varnost, obramba . . .

O CIVILNI ZAŠČITI V GORNJI RADGONI
Poseben poudarek usposabljanju enot prve medicinske pomoči
. V radgonski občini, ki ima kot obmejna in obobčina nekatere posebosti, namenjajo razvijanju in krepitvi civilne zaščite kot sestavini splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite posebno skrb, čeprav je istočasno potrebno povedati, da zaradi nekaterih težav, zlasti pomanjkanja sredstev, v celoti ne uresničujejo postavljenih ciljev. Poleg občinskega štaba civilne zaščite s pripadajočimi specialnimi enotami, tako kot to velevajo predpisi, imajo štabe civilne zaščite organizirane v 10 krajevnih skupnostih in 7 večjih delovnih organizacijah, kjer delujejo splošne in specialne enote civilne zaščite. V enote civilne zaščite je vključenih 11 odstotkov prebivalstva, od katerih je v krajevnih skupnostih okrog 45, v delovnih organi-
zacijah 40 in v občinskem merilu 15 odstotkov razporejenih enot. Med pripadniki civilne zaščite je okrog 40 odstotkov žensk in 5 odstotkov mladih.
V pripravah civilne zaščite v radgonski občini namenjajo posebno pozornost usposabljanju enot, predvsem dopolnilnemu. Na osnovnem in dopolnilnem usposabljanju je bilo letos okrog 30 odstotkov pripadnikov civilne zaščite ali 180 ljudi, med njimi so dali največji poudarek dopolnilnemu usposabljanju enot prve medicinske pomoči. Poleg tega se je 45 pripadnikov prve medicinske pomoči udeležilo osnov--nega usposabljanja za bolničarje in pomožne bolničarje. Usposabljali so tudi gasilske enote, 20 pripadnikov civilne zaščite pa se je udeležilo tudi usposabljanja v
Delovanje civilne zaščite v Lendavi
NAJPREJ UREDITI EVIDENCO ČLANSTVA
Civilna zaščita ima v našem vsakdanjem življenju velik pomen, pa naj gre za obdobje miru ali vojne. V mirnem času se je bati naravnih nesreč, kot so poplave, večji požari in potresi, v vojnem času pa zaščita človeških življenj in dobrin. Da bi civilna zaščita nemoteno delovala, je organizirana v vseh krajevnih skupnostih, kjer delujejo splošne enote, medtem ko imajo v večjih krajevnih skupnostih specializirane enote. Podobno je tudi v organizacijah združenega dela, v večjih imajo specializirane enote civilne zaščite, ki v danem trenutku lahko pokrivajo potrebo v vsej občini. Po zadnjih podatkih je v enotah in štabih civilne zaščite 3815 članov ali skoraj 14 odstotkov prebivalstva občine.
V delovanju enot'civilne za- šila hiše. Letos bo posebna ko-ščite je bilo doslej veliko zagat, misija civilne zaščite pregleda-
Taka je katastrofa, ko voda predere nasipe. Zaradi malomarnosti jih čestokrat pokvarimo sami, ali celo dopustimo, da z na-
sipov odnašamo zemljo. Nevarnost pred poplavami je v lendavski občini največja, zato se na te nesreče najbolj pripravljajo v civilni zaščiti.
Centru za obrambno usposabljanje v Polčah. Računajo, da bo letos končalo usposabljanje še okrog 50 pripadnikov civilne zaščite. V radgonski ogčini so letos organizirali tudi nekatera tekmovanja enot civilne zaščite ter izvedli dve praktični vaji. Tako predvidevajo, da bo letos v raznih oblikah usposabljanja in preizkušnjah sodelovalo okrog 400 pripadnikov civilne zaščite. Čeprav se usposabljanje enot civilne zaščite nenehno izboljšuje, pa s kakovostjo še ne morejo biti povsem zadovoljni, saj jim primanjkuje ustreznih kadrov, v nekaterih krajevnih skupnostih pa imajo tudi premalo posluha, zaradi česar je tudi zagotovljena takšna aktivnost, kot bi bila zaželena.
Dokaj počasi se izboljšuje stanje opremljenosti štabov in enot civilne zaščite, saj primanjkuje potrebnih sredstev, zaradi česar tudi ne uresničujejo letnih in srednjeročnih programov kupovanja zaščitnih sredtev in reševalne opreme. Solidno so opremljene z osebnimi zaščitnimi sredstvi občinske enote z okrog 75 odstotki, manj pa enote v delovnih organizacijah, 60, in v krajevnih skupnostih, okrog 50 odstotkov. V zadnjem obdobju v radgonski občini predvsem kupujejo zaščitna sredstva in reševalno opremo, ki je potrebna pri reševanju ob elementarnih nesrečah, reševanju razlitja nevarnih snovi in drugih nesrečah. Kupili pa so tudi nekaj druge tehnične opreme. kot so šotori in drugo. Zaradi gospodarskih težav pa tudi v prihodnje ne bomo mogli pospešiti kupovanje zaščitnih sredstev in reševalne opreme.
Glede priprav za izvajanje ukrepov civilne zaščite dajejo poseben poudarek gradnji zaklonišč. V radgoski občini imajo približno 1.300 zakloniščnih mest, kar je približno za 20 odstotkov prebivalstva, ki bi bilo med vojno najbolj ogroženo, in to predvsem v Radencih in Gornji Radgoni. Pri blokovskih gradnjah nimajo težav z zaklonišči, zlasti sedaj, ko predpisi niso več tako togi. Zapleta pa se še tu in tam pri gradnji individualnih zgradb, zlsti pri dozidavah. Pri gradnji' zaklonišč so dosegli napredek, nikakor pa ne bodo do leta 1997 zgradili toliko zaklonišč, kot to zahteva zakon.
Feri Maučec
KAKO IZBOLJŠATI VARNOST V CESTNEM PROMETU?
Program -10 odstotkov
Na podlagi ocen stanja varnosti v cestnem prometu v Sloveniji, ki sta jo oblikovala Republiški svet za vzgojo in preventivo v cestnem prometu in republiški sekretariat za notranje zadeve, je v zadnjih letih ugotovljen izreden porast prometnih nezgod in njihovih posledic. Prometne nezgode in njihove posledice dosegajo v svetu razsežnost pravih epidemij, zato je svetovna zdravstvena organizacija pozvala vse države članice, da pripravijo programe, s katerimi bi do leta 2000 zmanjšali število prometnih nezgod in njihovih posledic za najmanj 25 odstotkov.
Izvršni svet skupščine SR Slovenije je julija obravnaval program za izboljšanje varnosti v cestnem prometu, ki je dobil popularni naziv: Program — 10 odstotkov. Akcija bo potekala v obdobju do leta 1992. in sicer vse leto. Skupščine občin bodo morale pripraviti svoje programe dela za izboljšanje varnosti v cestnem prometu. Podobne programe naj bi imeli tudi družbenopolitične organizacije in društva. skratka vsi. ki. delujejo na področju, ki so povezana z dogajanjem v prometu. Kakšne so osnovne usmeritve republiškega programa ? Republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu
AGROSERVIS, p. o.
Sobota
Tudi letos bomo sodelovali na mednarodnem Kmetijsko-živilskem sejmu v G. Radgoni. Predstavili se vam bomo z našimi izdelki in prodajnim programom vozil Zastave, protieksplozijsko zaščito, orožjem Zastave ter drugimi novostmi, ki se pri nas prvič pojavljajo na tržišču. Obiščite nas v dvorani sozda ABC POMURKA.
MN anthcxpl&

DELOVNA ORGANIZACIJA
AGROSERVIS, p. o.
Sobota
zlasti zaradi neurejene evidence članstva. Dogajalo se je, da so bili posamezniki razporejeni v več enot, torej so imeli več funkcij hkrati, drugi pa niso bili odgovorni za nič. Da bi temu napravili konec, so se v Sloveniji odločili, da ponovno uredijo evidenco članstva, pri tem pa upoštevajo pravilo, da je lahko en član odgovoren le za eno nalogo. Tako bodo naloge hitreje in boljše opravljene. Vsak član civilne zaščite bo dobil knižifo in še osebno izkaznico pripadnika civilne zaščite. Na občinskem štabu civilne zaščite v Lendavi menijo, da bodo novo evidenco uredili do konca prihodnjega leta. V letošnjem letu so preverjali tudi znanje enot prve medicinske pomoči. Tokrat so se vse ekipe zbrale v Kobilju. Najbolje seje odrezala ekipa prve pomoči iz Ine Nafte, ki je predstavljala občino tudi na republiškem tekmovanju.
Civilna zaščita v vsaki občini ima svoje posebne naloge, saj se občine in kraji razlikujejo po stopnjah ogroženosti. V lendavski občini imajo pred očmi tri nevarnosti, na katere se še posebej pripravljajo in urijo. Najbolj lahko ogrozijo območje celotne občine poplave. V lendavski kot se zlivajo vsi potoki in reka Mura. V preteklosti je bilo to območje že neštetokrat poplavljeno, voda je odnesla pridelek, živino in poru-
la vse nasipe ob Muri in ugotovila, v kakšnem stnaju so. Žal se menda dogaja, da ljudje vozijo zemljo z nasipov, s tem pa lahko hudo ogrozijo svoj kraj. Tudi za reševanje iz vode šo poskrbeli, kupili so čolne in v Bistrici bodo usposobili posebno ekipo.
Druga nevarnost, ki lahko močno ogrozi ljudi in naravo, so strupene in nevarne snovi, ki jih ali izdelujejo v Lendavi ali jih prevažajo v Lendvo ali iz nje. Ina Nafta sicer ima organizirano specialno enoto, ki lahko posreduje, če pride do razlitja vendar se za takšno nalogo morajo pripravljati tudi druge ekipe civilne zaščite. V občinskem štabu imajo izdelane podrobne načrte, kako ravnati, če pride do tovrstne nesreče, tako da lahko vsaka ekipa, ki pride na pomoč, takoj najde svoje delo.
Tretja velika nevarnost, - ki preti občini, zlasti Lendavi, pa je možnost velikih požarov. V bližini Lendave je zgrajena petrokemična industrija, ki sama po sebi predstavlja veliko nevarnost. Na srečo doslej takih požarov ni bilo, predvsem zaradi dobrega dela gasilskih društev in nenehne budnosti poklicne gasilske enote Ine Nafte. Gasilstvo je v lendavski občini dobro razvito. Dosegli so, da v vsaki vasi deluje gasilsko društvo, v prihodnosti, pa bo potrebno ta društva dobro opremiti in usposobiti. Jani D.
ZAKON O VOJAŠKIH OBVEZNOSTIH BO SPREMENJEN
V vojsko po končanem šolanju
Po treh letih spet spreminjamo zakon o vojaških obveznostih. Zakaj? Ugotovilo se je, da je zakon, po katerem so morali mladi po končani srednji šoli odslužiti vojaški rok, napravil več škode kot koristi. Armada je dobila manj strokovnjakov, mladi pa so prekinili izobraževanje, to pa se je čutilo tudi pri nadaljevanju študija. Tokrat spremembe in dopolnila zakona nekatere obveznosti opredeljujejo drugače, a še vedno ne dovolj dobro, so ugotovili na seji koordinacijskega odbora za vprašanja ljudske obrambe in družbene samozaščite pri predsedstvu občinske konference SZDL v M. Soboti.
Največja sprememba zakona je v tem, da opredeljuje služenje vojaškega roka po končanem šolanju, vendar v koledarskem letu, ko vojaški obveznik dopolni 27 let starosti. Zvezni sekretar za ljudsko obrambo naj bi določil, katere sestave bi najprej odslužile vojaški rok (govori se o tehničnih usmeritvah), s tem pa se koordinacijski odbor ni strinjal, menil je, da bi morali ysi po končanem študiju k vojakom, o tem pa naj bi odločal družbeni organ in ne posameznik. Potrebno bo pripraviti tudi program prehoda na novo služenje vojaškega roka, sicer lahko pride do težav v izobraževalnem procesu. Zakon bi moral vključiti tudi možnost civilnega služenja vojaškega roka.
Koordinacijski odbor za vprašanja ljudske obrambe in družbene samozaščite je razpravljal tudi o pripravi stališč za povezovanje in sodelovanje z JLA v občini. Program bodo izdelali do konca leta.
Jani D.
bo ponovno ocenil dosedanje preventivne akcije, ki potekajo v Sloveniji. in po možnosti uvede! nove, učinkovitejše. Pri izvajanju vzgoj-no-iz'obraževalnega dela na področju prometne vzgoje v vseh organizacijah bo potrebno zagotoviti učbenike in priročnike, izvajanje strokovnih posvetovanj in seminarjev za predšolsko prometno, vzgojo in delo v osnovni šoli. Prometno vzgojo naj bi uvedli tudi v srednjih šolah, urediti pa bo potrebno tudi status mentorjev prometne vzgoje. Program predvideva tudi vključevanje prometne vzgoje v oblike usposabljanja za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Nekaj novosti prinaša tudi nov zakon o temeljih varnosti v cestnem prometu, zlasti pri izobraževanju voznikov motornih vozil. Program poudarja vlogo sredstev obveščanja na vseh ravneh. Tako bodo morala tudi sredstva obveščanja pripraviti programe za Akcijo 10 odstotkov.
Seveda pa akcija ne bi dosegla svojega namena, če se vanjo ne bi vključilo cestno gospodarstvo. To si bo moralo prizadevati za zagotovitev trajnih virov jlnanciranja enostavne in razširjene reprodukcije v cestnem gospodarstvu. Pripraviti bo potrebno program za ureditev črnih točk, ki naj ga izdela cestna skupnost. Ta naj bi poskrbela tudi za dopolnitev cestne signalizacije in pripravila smernice za umirjenje prometa v naseljih. Na podlagi analize pogostosti nesreč. sestave prometa, prometnih obremenitev in stanja prometne infrastrukture bodo sprejeti začasni prometnovarnoslni ukrepi — lokalne omejitve prometa. V akcijo se bodo morali vključiti tudi zdravstveni delavci. Posodobiti bodo morali reševalno službo in iz-boljšaati organizacijo medicinske pomoči. Tudi v zakonodaji in pravosodju bo prišlo do sprememb. Preveriti bo potrebno možnost za poenostavitev postopkov o prekrških za skrajševanje časa med storjenim prekrškom in izrečeno ter izterjano kaznijo. Ustrezneje bo potrebno rešiti sankcije kršitev v primeru, ko je kršitelj mladoletnik.
V zavarovalništvu naj bi popularizirali zavarovanje AO plus, ki vključuje zavarovanje voznikov in njihovih svojcev v sistem zavarovanja avtomobilske odgovornosti. Še naprej bo potrebno dodelovati sistem popustov za 'voznike, ki ne povzročajo škod. Cilj akcije je zmanjšanje števila prometnih nezgod z mrtvimi in poškodovanimi udeleženci v Sloveniji za 10 odstotkov, ............... - Jani -D.
ABC POMURKA — AGROSERVIS, p. o., Sobota, posreduje na osnovi dogovora o poslovnem delovanju z zavarovalno skupnostjo TRIGLAV M. Sobota v. četrtek, 6. 10. 1988, ob 15. uri na dvorišču Agroservisa, Kroška c. 58, M. Sobota, prodajo ka-ramboliranih vozil:
1.	ponovna prodaja vozil:
1.	osebni avto UNIS JETA JX, leto izdelave 1987, prevoženih 9.999 km, izklicna cena 9.080.000,— din,
2.	osebni avto MOSKVIČ, tip 2140 SL, leto izdelave 1987, prevoženih 537 km, izklicna cena 3,260.000,— din,
3.	osebni avto Zastava LADA 1600, leto izdelave 1980, prevoženih 115.671 km, izklicna-cena 656.000,— din,
4.	osebni avto IMV R 4 TLJ, leto izdelave 1985, prevoženih 70.737 km, izklicna cena 1,160.000.— din in prometni davek 28,5 %,
5.	traktor IMT 542, leto izdelave 1985, 1.080 delovnih ur, izklicna cena 3.096.000,— din,
6.	osebni avto BMW 30 S, leto izdelave 1972, izklicna cena 500.000.— din in prometni davek 36,5%;
2.	vozila, ki so prvič v prodaji:
1.	osebni avto ZASTAVA LADA 1500, leto izdelave 1987, prevoženih 79.466 km, izklicna cena 3,000.000 in prometni davek 36,5 %,
2.	osebni avto ZASTAVA 101 GT 55, leto izdelave 1985, prevoženih 79.953 km, izklicna cena 1,902.000,— din in prometni davek 36,5 %,
3.	osebni avto ZASTAVA 101 GTL 55, leto izdelave 1986, prevoženih 55.693 km, izklicna cena 2,052.000,— din in prometni davek 36,6 %,
4.	osebni avto ZASTAVA 128 1,1 GX, leto izdelave 1987, prevoženih 42.970 km, izklicna cena 2,830,000,— din in prometni davek 36,5 %,
5.	osebni avto VISA SUPER E, leto izdelave 1982, prevoženih 40.161 km, izklicna cena 4,240.000.— din,
6.	osebni avto IMV R 4 GTLJ, leto izdelave 1986, izklicna cena 3,506.000,— din, prevoženih 15.467 km,
7.	osebni avto ZASTAVA JUGO 55 E, leto izdelave 1987, prevoženih 13.811 km, izklicna cena 3,075.000,— din in prometni davek 36,5 %; .
3. prodaja poškodovanih — rabljenih nadomestnih delov za osebna vozila
po seznamu.
Pogoj za sodelovanje je obvezni 20-odstotni polog od začetne izklicne cene in se plača na dan prodaje med 14. in 15. uro pri blagajni delovne organizacije.
Najnižje zviševanje cene je 10.000.— din.
Kupec mora plačati vozilo v treh dneh od dneva prodaje, sicer bomo menili, da je odstopil od nakupa in izgubi pravico do vrnitve varščine. Kupljeno vozilo mora prevzeti v 3 dneh, sicer zaračunavamo 10.000,— din ležarine dnevno.
Prodaja poteka po sistemu videno—kupljeno, zato je izključna vsaka možnost reklamacije zaradi kakovosti ali manjkajočih delov. Prepis lastništva se opravi z lastnikom vozila.
Center za socialno delo Gornja Radgona, Leninova ul. 1, Razpisna komisija, na podlagi sklepa zbora delavcev centra s 3. razširjene seje 16. septembra 1988
razpisuje
za štiri leta dela in naloge
direktorja centra
Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: da je državljan SFRJ in da izpolnjuje vse splošne pogoje, določene z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, ter da izpolnjuje še naslednje pogoje:
— da ima najmanj višjo strokovno izobrazbo naslednjih smeri: socialne, pravne, upravne, psihološke, pedagoške ali sociološke in najmanj 3 do 5 let delovnih izkušenj pri enakih oz. podobnih delih in nalogah, kot jih opravlja center;
— da ima opravljen strokovni izpit;
— da ima družbene, politične in moralno-etične vrline v skladu z družbenim dogovorom o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v občini G. Radgona;
— da ima organizacijske in vodstvene sposobnosti;
— da skupaj z vso zahtevano dokumentacijo predloži razpisni komisiji tudi koncept organizacije, delovanja in nadaljnjega razvoja centra.
Prijavo na razpis naj kandidat pošlje skupaj z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh od dneva objave tega razpisa na naslov: Center za socialno delo Gornja Radgona, Leninova ul. 1, z oznako: Razpisni komisiji.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po preteku razpisnega roka.
RAZPISNA KOMISIJA
STRAN 16
VESTNIK, 29. SEPTEMBER 1988
Radijski in televizijski spored od 30. septembra do 6. oktobra
PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK
RADIO	RADIO	RADIO	RADIO	RADIO	RADIO	RADIO
SOBOTA	SOBOTA |	SOBOTA	SOBOTA	SOBOTA	SOBOTA	SOBOTA
! ________________________________! - _____________
Petek, 30. 9. 16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno (informativni del, pionirski hura, reklame in glasba), 18.00 21-232.
TV LJUBLJANA
2.30 Video strani 2.45 OI Seul: studio — košarka, finale (m), atletika 7.20 Video strani 8.45 Video strani 9.00 OI Seul: studio — kanu, plavanje, tenis, vključitve, nam. tenis, ž. dvojice, judo, nam. tenis, m finale, dnevni pregled, hokej, košarka, atletika 17.30 Video strani 17.45 Spored za otroke in mlade — Oliver Twist, angleška nadaljevanka, 11. del 18.15 Dediščina Evrope, dokumentarna serija, 4. del 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.01 Obzornik 19.18 Zrno 19.30 Tv dnevnik 19.59 Zrcalo tedna 20.25 J. Barthel: Smrt v Kaliforniji, ameriška nadaljevanka, 3. del 21.15 OI Seul: Dnevni pregled 22.45 Tv dnevnik 23.00 Sodobni španski film: Tasio 0.30 Video strani
Drugi program:
10.00 Mozaik — Tednik, ponovitev. 16.00 Spreminjanja: delavnica Marka Pogačnika, ponovitev dokumentarne oddaje — do 11.45. 17.15 Tednik, ponovitev. 18.15 Spreminjanja, ponovitev dokumentarne oddaje. 19.00 Domači ansambli: Ansambel Slovenija. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Iz koncertnih dvoran: Koncert orkestra S F iz CD, prenos.
TV ZAGREB
Prvi program
8.25 Tv v šoli, 15.25 Ponovitve, 17.10 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Kriminalistične zgodbe. 20.50 Zabavni progi am, 21.50 Dnevnik, 22.10 Kultura, 23.40 Program plus
TV AVSTRIJA
Prvi program:
9.00 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Falcon Crest, 19.30 Cas v sliki, 20.15 Primer za dva, 21.20 Veseli jocker, 22.05 Bostonski morilec žensk (film), 23.55 Umetnine Drugi program:
16.00 Glasbene želje, 16.45 Rosovski, 17.30 Nemška šola, 18.00 Tedenski tv spored, 18.30 Lokalni programi, 19.00 Čas v sliki, 20.15 OI Seul, 21.20 Kambodža, 22.00 Čas v sliki, 22.20 Šport, 0.10 Hugo (film), 0.25 Borec z Feni-skovim mečem (film), 1.55 OI Seul, Sobota
TV MADŽARSKA
9.15 Delta, pon. 9.40 Po sledeh ljubezni, 3. del TV filma. 11.20 Telovadba za invalide. 16.50 Poročila. 16.55 TV spored za 4 dni. 17.15 Za upokojence. 17.45 Teka, uporabni napotki. 18.00 Okno, služnostni program. 19.30 TV dnevnik. 20.10 Kabaret Dunaj Bu dimpešta—Dunaj. 20.55 Panorama, sVetovnopoliti-čni magazin. 21.45 Dialog ob zori, TV film. 23.10 TV dnevnik. (Seul ’88 na II. programu od 18.00 do 3.00).
Sobota, 1. oktobra
TV 23. 10
ŽRTEV, angleški čmo-beli film, 1961
(Victim)
Basil Dearden je eden najpomembnejših angleških filmskih režiserjev. Posnel je 39 del med drugim tudi filme: Ujeto srce, Sarabanda za umrle ljubimce. Saphire, Liga gentlemanov. Človek na mesecu, Khartoum, Urad za umore.
Film ŽRTEV sodi med njegove boljše filme. Gre za napet triler o neznanih izsiljevalcih homoseksualcev. Film je bil namreč posnet v času, ko je bila homoseksualnost v Angliji še kaznivo dejanje, se odločno opredeljuje, da je to nesmisel, ki bi ga bilo treba odpraviti. Vrednost in pomen tega filma je gotovo tudi v tem da so se pogledi na ta tabu začeli spreminjati.
V ospredju zgodbe je srečno poročen odvetnik, ki pa je imel homoseksualne izkušnje. Neznani izsiljevalci so mu prišli na sled Toda odvetnik se ne da. Začne raziskovati svoj primer in pride na sled izsiljevalcem, ki so imeli kar »več želez« v ognju. Tvega svojo prihodnost, kariero m zakon, da bi razkrinkal zlikovce ...
Sobota, 1. 10, 16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno (informativni del, strokov-nja, odgovarja — zdravnik, reklame in glasba), 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (dežurstvo na telefon 21-232 od 14.00 do 16.00).
TV LJUBLJANA
0.50 OI Seul: studio — boks, atletika 8.00 Video strani 8.05 OI Seul: studio — rokomet, nogomet, kanu, vaterpolo, tenis, judo, rokoborba, hokej finale, atletika 18.10 Video strani 18.25 Da ne bi bolelo: Mi-krosporija 18.40 Risanka 19.01 Knjiga 19.18 Zrno 19.30 Tv dnevnik 20.24 Žrebanje 3 x 3 20.35 S. Alexander: Hrestač, ameriška nadaljevanka, 4. del 21.50 OI Seul: dnevni pregled 22.55 Tv dnevnik 23.10 Žrtev, angleški film 0.45 Video strani
Drugi program:
15.10 Ponovitev otroških oddaj — Radovedni Taček: Lonec. 15.25 Pamet je boljša kot žamet. 15.30 Majhen je poper. 16.00 Naša pesem: Zborovodje, 1. oddaja, ponovitev. 16.30 Izbor tedenske programske tvornosti. 18.00 Ljubezen je našla Andyja Dardyja, ameriški mladinski film. 19.30 Tv dnevnik. 20.10 Mestece
I Peyton, ameriški film — do 22.40.
TV ZAGREB
Prvi program
9.00 Tv v šoli, 14.10 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Veliki rop (film), 22.05 Dnevnik, 22.20 Ob koncu tedna Nedeljaj 2. oktobra; 1988
TV AVSTRIJA
Prvi program:
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.35 Ponovitve, 14.10 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Nogomet, 19.00 Vesela sobota, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Uspešni, 22.00 Umor iz preteklosti (film), 23.45 Bobni Mohawka (film)
Drugi program:
1.55 Seul 88, 16.00 Iz parlamenta, 17.00 Ljuba družina, 17.15 Kdo me hoče?, 18.00 Filmske novitete, 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 Čas v sliki. 20.15 Ostani takšna kot si (film). 21.55 Šport, 23.15 Glasbena scena 88, 0.00 OI Seul 88
ljubljanska banka
Fbbanka Sobota
TV MADŽARSKA
8.30 Naš ekran. 9.05 Kviz za otroke. 9.10 Otroški film. 10.15 Lutke. 14.35 Obmorsko poletje, španska serija. 15.40 Živi planet, L del. 17.00 Dnevnik. 17.15 Moda ’88. 17.50 Pravni primeri. 18.55 Risanka. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Madžarska stoletja. 20.20 Primer za dva, kriminalka. 21.20 Zajezitev Donave, 2. del. 21.50 Plesi. 21.55 Igralec L Sinko-vitz. 22.40 TV dnevnik. (Seul ’88 na 11. programu od 8.00- 14.00 in 21.45 - 0.05).
Nedelja, 2. 10. 10.00 Rezerviran čas, 11.00 Srečanje na pomurskem valu, 12.00 Spored v madžarščini, 13.00 Doma in onkraj meja, 13.30 V nedeljo popoldan (radijski kabaret, minuta za varstvo okolja, kmetijska oddaja, humor, glasba), 14.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (dežurstvo na telefon 21-232 od 9.00 do 13.00).
TV LJUBLJANA
0.50 OI Seul: studio 0.55 Boks, 3.30 Odbojka, fm, 5.30 maraton, 9.25 zaključek OI 11.30 Domači ansambli: Beneški fantje in Veseli planšarji 12.00 Kmetijska oddaja TV Zagreb 13.00 Video strani 14.00 G. Zapolska: Leta in dnevi tečejo, poljska nadaljevanka 4. del 15.00 OI Seul: Dnevni pregled 17.10 Poročnik in njegov sodnik, L del nemškega filma 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Vreme 19.01 Tv mernik 19.20 Zrno 19.30 Tv dnevnik 20.05 J. Tihec: Vrtnice in kaktusi, tv nadaljevanka, 4. del 20.40 OI Seul: zaključna oddaja 22.10 Razbite sanje, 3., zadnji del dokumentarne serije BBC 23.10 Video strani
Drugi program:
9.30 Živ-žav. 10.15 Oliver Twist, angleška nadaljevanka, 11. del, ponovitev. 10.45 Cagney in Lacey, ameriška nanizanka, ponovitev 10. dela. 12.30 Športno zabavno popoldne. 15.30 Jerez: Formula 1 za veliko nagrado Španije, prenos — do 17.30. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Upor na ladji Bounty, ameriški film — do 22.50.
ZAGREB
Prvi program
10.30 Nedeljsko dopoldne, 12.00 Kmetijska oddaja, 13.00 Potopis, 13.30 Aids, 14.00 Sanje o zahodu, 14.50 Mednarodno tekmovanje glasbene mladine, 15.35 Dokumentarni mozaik, 17.10 Billy Budd (film), 18.55 Risanke, 19.30 Dnevnik, 20.00 Vrtnice in kaktusi (drama), 20.50 Pismo (film), 22.30 Dnevnik, 22.50 Program plus,
TV AVSTRIJA
Prvi program:
9.00 Poročila, 9.05 Ponovitve, 14.25 Otroški in mladinski spored, 19.30 Čas v
sliki, 20.15 August Strindberg, 22.10 Spektrum
Drugi program:
0.00 OI Seul 88, 12.00 Matineja, 14.15 Športno popoldne, 16.30 Vpogled v deželo, 17.15 Klub seniorjev, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Mesto zločina, 21.55 Srečanje (film), 23.20 Šport, 23.30 Kojak
TV MADŽARSKA
8.55 Spored za otroke. 10.30 Gospodinjimo, 5. Jajčne jedi. 10.45 Prvo prijateljstvo, mladinski film. 15.10 Srečno, kviz. 16.00 Halo, sosed! Skupni program MTV in ORF. 17.10 Delta. 17.35 Oglejmo si skupaj. 18.15 Sociala in zdravstvo. 18.20 Družinska telovadba. 18.25 Pravljice. 19.00 Teden, aktualne reportaže. 20.00 Dnevnik. 21.15 Seul '88. 22.45 Poročila. (Seul ‘88 na II. programu od 8.00 do 12.00).
Ponedeljek, 3. 10. 16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno (informativni del, športna oddaja, kronika, glasba, reklame), 18.15 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi.
TV LJUBLJANA
9.50 Video strani 10.00 Mozaik 10.15 Naš utrip 10.30 Mož z zahoda, ameriški film 12.10 Video strani 17.00 Mozaik, ponovitev — Zrcalo tedna, Naš utrip 17.30 Spored za otroke in mlade — Radovedni Taček 17.45 Makedonske narodne pripovedke, serija TV Skopje, zadnji del 18.15 Brezno skladnih kengurujev — I. del in Divje rože: Mak 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.01 Obzornik 19.18 Zrno 19.30 Tv dnevnik 20.05 D. Dunne: Dve gospe Grenvillovi, ameriška nadaljevanka, 2. del 21.10 Omizje o elektroniki 23.10 Video strani
Drugi program:
18.00 Beograjski tv program. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Bienale industrijskega oblikovanja, prenos otvoritve iz Cankarjevega doma. 20.45 Umetniški večer — življenje filma — 30 let nagrade Jelen. 21.45 Vesna, slovenski film — do 23.35.
TV ZAGREB
Prvi program
8.45 Tv v šoli, 15.40 Ponovitve, 17.25 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Da capo (drama), 21.30 Spoznanja, 22.15 Dnevnik, 22.35 Program plus
TV AVSTRIJA
Prvi program:
9.00 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Falcon Crest, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ponedeljkov šport, 21.15 Miami Vice, 22.00 Ulica mesečine (film), 23.20 Munsterjevi
Drugi program:
16.00 Glasbene želje, 17.30 Rajski vrtovi, 18.00 Lipova cesta, 18.30 Lokalni programi, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Hotel, 21.15 Šiling, 22.00 Čas v sliki, 22.20 Velesile, 23.20 Dvojica
TV MADŽARSKA_MADŽARSKA
17.55 Poročila. 18.00 Kitajski večer, predstavlja se TV Kitajska. 18.15 Kratki filmi iz širne Kitajske. 18.45 Opičji kralj, prerez kitajske opere. 19.30 TV dnevnik. 20.00 V divjih gorah, kitajski film. 21.35 Dogodivščine Kitajcev na Kitajskem, dokumentarni film, posebna oddaja rubrike Panorama. 22.20 Pradavno mesto, kratki film. 22.40 Prav kulturna revolucija, kultura na Kitajskem danes. 23.00 TV dnevnik.
Nedelja, 2. oktober
TV 17.10
POROČNIK IN NJEGOV SODNIK. 1 del nemškega filma, 1983, 102 min. (DER LEUTNANT UND SE1N RICHTER)
Napeta kriminalno-psihološka drama Poročnik in njegov sodnik je postavljena v čase avstroogrske monarhije in se odvija med mladimi, radoživimi, ambicioznimi oficirji cesarske armade. Nekega dne najdejo enega izmed njih mrtvega. Ko se izkaže, da je bil poročnik zastrupljen s ciankalijem, nastane velik škandal. Preiskavo zaupajo pristojnemu armadnemu preiskovalnemu sodniku, stotniku Kunzeju, ki kmalu naleti na sumljivo osebo. Vsa armada je prepričana, da je nadporočnik Dor-frichter, domnevni morilec, nedolžen, sam Dorfrichter to tudi vztrajno in spretno trdi. Kunzeju pa ne uspe najti odločilnega, usodnega dokaza o njegovi krivdi.
Preiskava se prevesi v merjenje moči, v spopad, kjer ne gre več samo za pravičnost, ampak za zmago enega nad drugim. Tožnik in obtoženec sta nenadoma nerazdružno povezana, drsita v zavezujoč odnos, v katerem zamenjata vlogi, kjer »e njuna značaja kažeta v novi luči. Čeprav je na kocki ugled cemtne armade, pa Kunze še naprej išče zadoščenje.
Nedelja, 2. oktober
TV 20.05
J. TIHEC: VRTNICE IN KAKTUSI, TV NADALJEVANKA IV EPIZODA: MAJHNA DEBELA NESPEČNOST
Osrednji motiv te zgodbe je ljubosumje. Maja je zbolela in ne more iz stanovanja, Ivan pa odide v mesto, ne da bi ji povedal, kam. Ko ostane sama, jo zgrabi ljubosumje. V resnici je šel Ivan na delovni zmenek v disco club. Ko se naposled vrne, pa Maje ne najde v stanovanju.
Torek, 4. 10. 16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno (informativni del, reportaža s pogovorom v živo, glasba, reklame), 18.00 Sotočje.
TV LJUBLJANA
9.50 Video strani 10.00 Mozaik: Šolska tv: novo o starih planetih 5 — Jupiter, Narod si bo pisal sodbo sam 11.00 Angleščina, 49. lekcija 11.20 Video strani 16.15 Video strani 16.30 Mozaik, ponovitev, šolska TV 17.30 Spored za otroke in mlade — Lonček kuhaj: Riževe palačinke 17.35 Periskop: Črna gora, 1. del 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.01 Obzornik 19.18 Zrno 19.30 Tv dnevnik 20.05 Ivo Andrič: Prekleto dvorišče 21.25 Osmi dan, oddaja o kulturi 22.05 Tv dnevnik 22.20 Videogodba 23.05 Video strani
Drugi program:
18.10 Angleščina, 49. lekcija. 18.30 Mostovi. 19.00 Medijev top. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Arhitektura slovenskih pokrajin — domovi na panonskem obrobju, dokumentarna serija. 20.30 M. Ciglič: Obrežje plesalk. 20.45 Žrebanje lota. 20.50 Zabavni torek. 22.20 Oddaja iz kulture — do 3.05.
TV ZAGREB
Prvi program
8.35 Tv v šoli,’ 15.40 Ponovitve, 17.25 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Kri in orhideje (nadaljevanka), 20.55 Dialogi, 22.25 Dnevnik, 22.45 Program plus
TV AVSTRIJA
Prvi program:
9.00 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Falcon Crest, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Nastanek kontinenta, 21.07 Dallas, 21.55 Zapeljevanje Joa Tynana (film), 23.35 Zahodno od Santa Feja
Drugi program:
16.00 Glasbene želje, 17.00 Tv v šoli, 17.30 Usmeritev, 18.00 Super fliper, 18.30 Lokalni programi, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Kviz, 21.07 Zunanjepolitični raport, 22.00 Čas v sliki, 22.25 Klub 2
9.05 Tretji kanal, 5. Književnost, slikarstvo, glasba. 10.05 Gospodinjimo, pon. 10.20 Kapetan S., TV film. 11.45 Telovadba za invalide. 16.40 TV spored za 3 dni. 16.45 Varstvo umno prizadetih. 16.55 Rehabilitacijski magazin. 17.45 Jezikovne uganke. 18.40 Risanka. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Reke tečejo naprej, avstralska serija. 20.55 Studio ’88. 21.45 Ponujam gospodarstvu. 22.35 TV dnevnik.
Sreda, 5. 10. 16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno (informativni del, gospodarska tema, glasba, reklame), 18.00 Vprašanja-odgo-vori, 18.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi.
TV LJUBLJANA
9.50 Video strani 10.00 Mozaik L Andrič: Prekleto dvorišče, Osmi dan, oddaja o kulturi, Mostovi 12.25 Video strani 15.45 Video strani 16.00 Mozaik, ponovitev 16.00 Osmi dan 16.40 Mostovi 17.10 Angleščina 17.30 Spored za otroke in mlade — Pahljača mladosti, japonska pravljica 17.45 A. Ingolič: Mladost na stopnicah, 5. del 18.15 Izgubljena govorica, 5. del dokumentarne serije 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.01 Obzornik 19.18 Zrno 19.30 Tv dnevnik 20.05 Gasilski obzornik: Gasilstvo dežele slovenske v sliki, besedi in glasbi, dokumentarna oddaja 20.50 Film tedna: Čoln je poln, švicarski film. 22.30 Tv dnevnik 22.45 Video strani
Drugi program:
18.00 Beograjski tv program. 19.30 Ty dnevnik. 20.00 Glasbeni večer: Koncert pianista O. Mustonena. 21.10 Poročila. 21.35 Umetniški večer: Shakespeare na TV.
j TV ZAGREB ___j TV ZAGREB	|
Prvi program
8.30 Tv v šoli, 15.35 Ponovitve, 17.25 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Nežno usmiljenje (film), 21.35 Morje, ljudje, obale, 22.05 Dnevnik, 22.25 Program plus
i TV AVSTRIJA
Prvi program:
9.00 Tv v šoli, 10.35 Ponovitve, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Falcon Crest, 19.30 Čas v sliki, 20.15 In večno pojo gozdovi (film), 21.45 Dracula (film), 23.30 Kobra, prevzemite (tv film) Drugi program:
16.00 Glasbene želje, 17.00 Vzgojna oddaja, 17.30-Dežela in ljudje, 18.00 TV kuhinja, 18.30 Lokalni programi, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Odpadkomanija (tv film), 22.00 Čas v sliki, 22.15 Šport
TV MADŽARSKA
9.30 Abrahamovi otroci, pon. 9.55 Poročilo z zasedanja parlamenta. 17.10 Naše korenine, madžarski film. 18.35 Cim cim, literarne uganke za otroke, Plautus. 19(10 Samo za besedo, za. boljši jezik. 19.30 TV dnevnik in poročilo z zasedanja parlamenta. 20.35 Pojoče kino, zabavni mozaik. 21.20 Ciklus Jiri Menzel: Praznik zvončk, češkoslovaški film. 22.45 TV dnevnik.
/O ljubljanska banka
Pobanka Sobota
TOREK, 4. oktober
TV 10.00
MOZAIK: ŠOLSKA TV:
Novo o starh planetih 5—Jupiter
Danes je na sporedu pela oddaja beograjskega niza Novo o starih planetih. Prve štiri oddaje so nam približale notranje planete našega sončnega sistema (Merkur, Venero, Luno in Mars), ki jih je astronomija proučevala v šestdesetih in v začetku sedemdesetih letih. Po letu 1972 so raziskovalne postaje usmerili proti zunanjim planetom osončja. Prvi je prišel na vrsto Jupiter. O tem planetu in njegovih satelitih govori tokratna oddaja.
Narod si bo pisal sodbo sam
Med najpomembnejšimi značilnostmi narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem je bilo tudi vzpostavljanje slovenske državnosti. Taje potekala hkrati z oblikovanjem nove, demokratične, na narodni enakopravnosti temčlječe Jugoslavije kot bratske skupnosti vseh jugoslovanskih narodov. Pri tem ima pomembno mesto zbor odposlancev slovenskega naroda v Kočevju, od I. do 3. oktobra 1943.
Četrtek, 6. 10. 16.00 Naj- ’ lepše želje s čestitkami in pozdravi. 16.30 Aktualno (informativni del, kulturna oddaja, reklame, glasba), 18.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi.
TV LJUBLJANA
9.50 Video strani 10.00 Mozaik: Šolska TV: Slovar slikarstva 5., slovenska ljudska glasbila in godci — 5. del, Beltinška banda. 11.00 Rdeči čeveljčki, angleški film 13.05 Video strani 16.25 Video strani 16.40 Mozaik, ponovitev Šolska TV 17.40 Spored za otroke in mlade: Majhen je poper, madžarska serija za otroke, 2. del 18.15 Slovenski ljudski plesi: Primorska 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.01 Obzornik 19.18 Zrno 19.30 Tv dnevnik 20.05 Tednik 21.10 Mandela, ameriška dokumentarna nadaljevanka, 1. del 22.20 Tv dnevnik 22.35 Retrospektiva jugoslovanskega filma — 30 let nagrade Jelen, H-8, jugoslovanski film 0.20 Video strani
Drugi program:
18.00 Beograjski tv program. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Zadnja arija, španska nadaljevanka, 5. del. 20.50 Dokumentarne iveri: Kovačija. 21.05 Pogledi, oddaja o kulturi — do 22.20.
Prvi program
8.55 Tv v šoli, 15.40 Ponovitve, 17.25 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Politični magazin, 21.05 Zabavna oddaja, 21.50 Dnevnik, 22.10 Program plus
j TV AVSTRIJA
Prvi program:
9.00 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Falcon Crest, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Glabeni senik, 21.55 Mož v senci (film), 23.30 Notranjci Drugi program:
16.00 Glasbene želje, 17.15 Svet živali, 18.00 Šport, 18.30 Lokalni programi, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Notranjepolitična oddaja, 21.05 Dinastija, 22.00 Čas v sliki, 22:25 Velesile
TV MADŽARSKA
9.	10 TV doktor, o nagluš-nosti. 9.20 Abrahamovi otroci, pon. 9.55 Poročilo z zasedanja- parlamenta. 16.55 Poročila. 17.00 Domače ogledalo. 19.15 Žrebanje lota. 19.30 TV dnevnik in poročilo z zasedanja parlamenta. 20.35 Sosedje, 38. poglavje TV romana. 21.10 Uradniki, italijanska TV satira. 22.10 Čez ogenj v nebo, dobrodelna prireditev v korist gradnje spomenika revolucionarjem iz leta 1848. 23.10 TV dnevnik.
I
VESTNIK, 29. SEPTEMBER 1988
STRAN 17
kino
SPORED FILMOV V KINU »PARK« SOBOTA od 30. sept, do 6. okt. 1988
30.	sept, ob 18. uri amer, komedija NAZAJ V ŠOLO
OB STALNIH KONFLIKTIH BOGATEGA ,A NEIZOBRAŽENEGA OČETA IN NJEGOVEGA DELOMRZNEGA SINA O »NUJNOSTI-NEPOTREBNOSTI« IZOBRAZBE FILM LAHKOTNO, NEPRISILJENO, A NEIZMERNO ZABAVA.
30.	sept, ob 20. uri amer. erot. film HAVAJI. Mladini do 16. leta ne dovolimo ogleda filma!
2.	okt. ob 16. in 18. uri amer, komedija NAZAJ V ŠOLO
3.	okt. ob 18. in 20. uri amer, komedija TAJNA OBOŽEVALKA
4.	okt. ob 18. uri amer, komedija TAJNA OBOŽEVALKA
4.	okt. ob 20. uri amer. krim. MASKIRANI MORILEC. V GLAVNI VLOGI Jeff BRIDGES!
5.	okt. ob 18. okt. ob 18. in 20. uri amer. krim. MASKIRANI MORILEC.
6.	okt. ob 18. uri amer, znan-fant. film NAVIGATOR. FILM JE NEKAKŠNA KOMBINACIJA E. T. VESOLJČKA IN FILMA VRNITEV V PRIHODNOST. DUHOVIT IN ZABAVEN FILM!
Prodam
OMARICO ZA HI-FI STOLP, novo,-in aktivno kretnico prodam. Telefon: 21 495. M-6862
ELEKTROMOTOR, 3-fazni, 4 lamelni, prodam. Selo 9. M-6849
BARVNI TELEVIZOR in vlečno kljuko za zastavo 101, prodam. Telefon: 25 417. M-6910
HARMONIKO WELTMEISTER, 72-basno, in dve kolesi 13/155, prodam. Sobota, Lendavska 10, stanovanje 4/IL nadstropje. M-69I7 LADA RIVA 1500, letnik 1987, naprodaj. Mlajtinci 25, telefon: 48 197. M-6918
125 P prodam za 150 SM. Godvajs, Lukačevci 12. M-6921
50 AROV ZEMLJE Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM V SEBEBOR CIH prodam. Naslov v upravi lista. M-6923
BARVNI TELEVIZOR GORENJE 703 TRD (daljinsko upravljanje) ugodno prodam. Bakovci, Kroška 18. M-6925
TRAKTOR ZETOR 5011, z originalno kabino, malo rabljen, prodam. Štefan Ternar. Turnišče, Prvomajska 5. M-6926
DVE KRAVI, breji, kontrola A, prodam. Beznovci 36. M-6927
126 P, letnik 1978, registriran do aprila 1989. prodam. Informacije: Ben-cak, telefon popoldne 26 177. M-6928
Enoti«'Osmico
KORUZO Z NJIVE prodam. Stru-kovci 22, telefon: 76 994. M6929 TRAKTOR ZETOR 3511 s kabino, potrebno popravilo motorja, ostalo v dobrem stanju, prodam. Janez Laci, Kobilje 47. M-6930
FREZO HONDO F 400. še z garanci jo, in varilni aparat gorenje 400 APM, prodam. Trnje 60. M-6931
LADO 1300 S, letnik 1983, prodam. Telefon: 24 729. M-6932
KRAVO, visoko brejo, prodam. Gomilica 89. M-6933
RENAULT GTL, letnik 1984, prevoženih 29.000 km, prodam. Gornja Bistrica 188, telefon: 70 314. M-6934 KAVČ, dva fotelja in mizo, dobro ohranjeno, prodam. Informacije: telefon 21 069, v četrtek in petek, od 16. do 17. ure. M-6912
GOLF, dizel, december 1982, prodam za 16 M. Telefon: 82 161. M-6920 REGAL ZA DNEVNO SOBO pro dam. Drago Kaučič, Sobota, Veljka Vlahoviča 2. M-6919
OPEL KADET COUPE prodam. Ve ščica 50. M-6924
MOPED TOMOS AVTOMATIK, star štiri mesece, prodam. Telefon po 15. uri: 22 116. M-6935
RENAULT4GTL, letnik oktober [986, prevoženih 28.000 km, prodam. Žunec, Vrtna 2, telefon: 21 857. M-6936
DIANA 6 L, letnik 1978, prevoženih 85.000 km, ugodno prodam. Cena 1,4 milijona din. Buzeti, Bakovci, Partizanska 28 a. M-69I3
VALOVITO STREŠNO OPEKO v rdeči, rjavi in črni barvi prodam. Informacije -pri Ignacu Horvatu, Brače Radiča 52, Jalkovec, telefon: 41 564. M-6915
ZASTAVO 101 GTL 55, z dodatno opremo, ugodno prodam. Informacije: telefon (062) 714 125, popoldne. M-6938
ZASTAVO 101, neregistrirano, prodam. Telefon: 77 678. M-6940
VESTNIK
VESTNIK Glasilo občinskih konferenc SZDL Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer. Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Sobota. Ureja uredniški odbor:
Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Jože Šabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušan Loparnik, Feri Maučec (šport), Bernarda Peček, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Žunec, Endre Gonter (tehnični urednik), Nevenka Emri in Marjan Maučec (lektorja).
Naslov uredništva in uprave:	'
Sobota, Titova 29/1, telefoni: novinarji 21 383, 21 232; direktorica in glavna urednica, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, GPS in tajništvo 21 064 in 21 383; dopisništva: Gornja Radgona 74 597, Lendava 75 085 in Ljutomer 81 317. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tekoči račun pri SDK Sobota 51900-603-30005. Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 50100-620-00112-5049512. Tisk ČGP Večer Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
RENAULT 4 ugodno prodam. Perto-ča 74. M-694I
VW 1200, registriran do septembra 1989, prodam. Informacije po telefonu: 23 815, po 15. uri. M-6944 PRIKOLICO, 5 t, prodam ali zamenjam z doplačilom za manjšo. Sobota, Partizanska 45. M-6945 KAVČ IN KOPALNO KAD, litoželezno, prodam. Telefon: 25 040. M-6946
DVE KRAVI, dobri mlekarici, breji osem mesecev, zaradi pomanjkanja prostora prodam. Ivan Vrečič, Ran-kovci 14. M-6947
ITALIJANSKI OTROŠKI VOZIČEK PEG, zložljiv, zimsko-letni, rdeče barve, in 2 mikrofona shure 545 S in 548 SD, vse novo, prodam. Farič, Černelavci, Slovenska I (novo naselje). M-6949
MOPED TOMOS APN 6 prodam. Telefon: 81 338. M-6949
PLUG ZA FERGUSON, 10-coIni, prodam. Lemerje 44. M-6950
POMIVALNI STROJ ZA POSODO GORENJE, dobro ohranjeno, prodam. Informacije od 20. do 22. ure po telefonu: 73 453. GR-18583
FRANCOSKO POSTELJO, novo, zapakirano, ugodno prodam. Zlatko Kreže, Gornja Radgona, Ptujska cesta 37. GR-18566
TRAKTOR ZETOR 3511 in brejo kravo prodam. Farkaš, Kapca 113. LE-19166
HIŠO V LENDAVI, Partizanska 87, prodam. Alojz Brunec, Mostje 91. LE-I9I67
ŠKODO, letnik 1979, zelo dobro ohranjeno, prodam. Štefan Flisar, Sobota, Naselje MDB 15. M-6951
OTROŠKO POSTELJICO IN POSTELJO prodam. Sarjaš, Sobota, Oktobrske revolucije L Ogled po 16. uri. M-6952
OPEL ASCONA 1,6, na prodaj. Vlado Zadravec, Apače 78. M-6957 MOTOR ZA FREZO 21. MAJ, 8 KS, z garancijo, prodam. Telefon po 15. uri: 23 701. M-6958
AKUSTIČNO KITARO SIGMA, ko pija MARTIN, prodam. Telefon: (069) 72 555. M-6959
RENAULT 4, december 1980, dobro ohranjen, prodam. Moščanci 47 a. M-6960
GOLF, letnik 1978, prenovljen, ugodno prodam. Gregorčičeva 24 a, telefon: (069) 24 674. M-6961 SLAMOREZNICO ALI SILOREZ-N1CO S PUHALNIKOM, motorno, prodam. Štefan HorVat, Turnišče, Štefana Raja 13. M-6962
GOLF JX, dizel, letnik 1986, prodam. Stanislav Repolusk, Lutverci 94, Apače, telefon: 069 74 516. M-6963 CITROEN GS (mala žaba), ugodno prodam. Biserka Jelenovec, Sobota, Čopova 15. M-6964 PARCELO ZA POČIT. HIŠICO (VIKEND), vinograd ali sadovnjak, v Moravskih Toplicah, (zgornji del), prodam. Kučan, Suhi Vrh 37. M-6965 TRAKTOR ZETOR 7011 ugodno prodam. Sotina 47, telefon: 78 638. M-6966
VW BUS 1600, letnik 1973, s podaljšano kabino in skripto, ter novo zastavo 35-8, prodam. Telefon po 20. uri: 78 683. M-6967
VOLKSWAGEN ŠIROKO TS prodam. Ivan Embreuš, Dragotinci 26, Videm ob Ščavnici. M-6968
KAVČ IN DVA FOTELJA prodam. Silva Kološa, Sobota, Lendavska 25, stanovanje 126. M-6969 MOPED AVTOMATIK A3 MS, star štiri mesece, prodam 25 odstotkov ceneje. Jože Slemenšek, Renkovci 149, p. Turnišče. M-6971
MALE PUJSKE prodam. Borejci 30. M-6978

GOSPODINJE!
Če vam zamrzovalna skrinja toči vodo ali ledeni, pokličite IZOLACIJSKI SERVIS
F. Hajdkijak,
Gornji Slaveči 6. Kuzma (069) 78-271
Popravilo z garancijo na vašem domu.
ENOOSNO PRIKOLICO, prekucno, in FIAT 125 P prodam. Pince 43, p. Lendava. LE-I9174
MALE PUJSKE prodam. Okoslavci 6, 69244 Videm ob Ščavnici. M-7001
ENOFAZNI DVOTARIFNI ŠTEVEC s preklopno uro, varovalkami, kompletno z omarico (vse novo), po zelo ugodni ceni prodam. Jože Cipot, Sobota, Stara 4, telefon: 24-506. M-7003
WARTBURG, na novo registriran, prodam. Turnišče, Štefana Kovača 158. M-7011
JUGO 45 A, letnik 1986 november, dobro ohranjen, prodam. Vse informacije dobite na telefonu: 069 23-884, od 16. do 20. ure. M-7005
GRADITELJI POZOR!
IZDELUJEM STROPNE NOSILCE VSEH DIMENZIJ, ze lo ugodne cene, dobava takojšnja. Večjo količino brezplačno dostavimo na dom, cena zajamčena. Informacije: P. Željko, Novo Selo Rok, R. Končara 16, 42200 Čakovec, telefon: 042 811-685.
APN 6 ugodno prodam. Gregorčičeva 20 a. M-RK
VINSKI SOD, 250 1, prodam. Turnišče, Pod logom 20. M-7006
KADET 1300, tip D, prodam. Telefon: 70-150. M-7007
RAZTEGLJIVI KAVČ prodam. Naselje 14. divizije 81, telefon: 26-656. M-7008
HRASTOVE PLOHE (5 in 8 cm) prodam. Kupšinci 67. M-7012 BREJO KRAVO prodam. Turnišče, Ob potoku 6. M-7013
JABOLKA ZA OZIMNICO in mošt prodam. Smodiš, Gornji Petrovci 89. M-7014
JABOLKA, jonatan in londonpepin, z drevesa prodam. Karolina Banfi, Veščica 8, p. M. Sobota. M-7015 LADO 1200, letnik 1973, prodam. Rakičan, Lendavska 7. M-7016 TRAKTOR IMT 540 prodam. Lipa 80, p. Turnišče. M-7017
KORUZO EVA z 1 ha njive prodam. Nemčavci 10 a. Kličite po 18. uri po telefonu: 24-718. M-7019
RABLJENO STREŠNO OPEKO, ZAREZNO, 1500 kosov, in biber, 500 kosov, prodam. Domjan, Krog, Plečnikova 75, telefon: 26-154. M-7020 PRALNI STROJ, rabljen, prodam. Farič, Sobota, Naselje MDB 19. M-7021
KORUZO Z NJIVE ZA SILIRANJE AL! ZRNJE, 60 arov, prodam. Perto-ča 30. M-7022
KOTIČEK ZA JEDILNICO prodam. Palatin, Sobota, Št. Kovača 7. M-7023
NJIVO V MOŠČANCIH, 40 arov, prodam. Telefon: 48-452. M-7024 DIANA 6, obnovljena, vozna, neregistrirana, naprodaj. Dankovci 26. M-7025
MOPED A 3 KLS, po ugodni ceni prodam. Telefon: 24-315. M-7026 SEMENSKI KROMPIR IGOR pro dam. Telefon: 71-435. M-7027
TESAN LES (roženice) in mešana drva prodam. Telefon: 21-395. M-7029 TRAKTO RURSUS 360, 60 KM, nujno prodam. Kobilje 22. M-7030 KORUZO Z NJIVE prodam. Nemčavci 1 a. M-7031
STANOVANJSKO HIŠO v Radencih in harmoniko, 120-basno, prodam. Informacije: Pečarovci 48. M-7032
KAVČ (francoska postelja), s fotelji, naprodaj. Černelavci, Gorička 61. M-7033
ZASTAVO 750, registrirano do 9. septembra 1989, prodam. Feliks Ver-bošt, Lokavci 26, p. Spodnji Ivanjci. M-7034
PUJSKE PRODAM. Puconci 81. M-7035
BARVNI TELEVIZOR GORENJE ugodno prodam. Vrtarič, Lendavska 17 c, telefon: 23-319. M-7036 ZASTAVO 750, letnik 1984, prodam. Ogled popoldne. Černalavci, Gede-rovska 30. M-7037
LADO 1200, letnik 1974, pločevina obnovljena, ugodno prodam. Bogojina 18, telefon: 76-317. M-7039
KARAMBOL1RANO ŠKOLJKO ZA ZASTAVO 128 prodam. Murski Črnci 52, telefon: (069) 46-025. M-7040 ZASTAVO 128, letnik 1983, prodam. Ratnik, Tišina 33, telefon: 46-238. M-7042
WARTBURG prodam. Informacije: Nemčavci 24. M-7043
MALE PUJSKE PRODAM Gradiš če 39. M-7044
KORUZO ZA SILIRANJE, 60 arov, prodam. Naslov v upravi lista. M-7045
RENAULT 18, letnik 1983, prodam. Sobota, Ob progi 55, telefon: 23-555. M-7047
DVA RENAULTA 4, letnik 1984 in 1986, registrirana, prodam. Informacije: slaščičarna pri gasilskem domu v M. Soboti. M-7048
NOVI TRGALEC TORNADO 35, z garancijo, prodam 10 odstotkov ceneje. Jože Marič, Murski Črnci 20. M-7049
TROSED, 2 fotelja, kombinirani štedilnik (2 elektrika, 4 plin in pečico na plin), prodam. Šeruga (nad Blagovnico), M. Sobota Titova 16. M-7050 STREŠNO OPEKO BIBER (po 400 din kos) prodam. Telefon: 76-311 ali 76-298. M-7051
ŠKODO 110 ugodno prodam. Rakičan, Tomšičeva 17. M-7053
STREŠNIK BIBER, 300 kosov, rabljen, prodam. Telefon: 21 607. M-6863
DOMAČE VINO (šmarnica, jurka), do 2001, prodam. Vinko Mauko, Ivanjski Vrh 11. M-6954
POBIRALNP »STISKALNICO PANONIJA, rabljeno tri sezone, in kombajn zmaj, pripravljen za žetev koruze, letnik 1987, prodam. Vohar, Do-kležovje 29 a. M-6953
POČITNIŠKO HIŠICO z vinogradom in sadovnjakom ter vso opremo, 10 km od Murske Sobote, prodam. Telefon: 21 903. M-6972
ASCONO 1,6, avtomatik, garažirano, prodam. Telefon: 21 555. M-6973 OSEBNI AVTO FORD ESCORT 1100, letnik 1972, registriran do 6. septembra 1989, prodam. Vlado, Vinka Megle 10, telefon: 23 464. M-6975 NOVO HIŠO V STROČJI VASI blizu Ljutomera prodam. Informacije: Marija Forjanič, Veržej, Slavka Osterca 23. M-6977
KORUZO Z NJIVE, 60 arov, prodam. Rakičan, Zvezna 3. M-6979 STOJALA ZA ČINELE, mikrofone, elektronski boben Simons sos I s čipi in mixer za bobne ali dodatek simons MTX 9 prodam. Vlado, telefon: 23 464. M-6975
KUHINJSKE ELEMENTE, malo rabljene, prodam. Rakičan, Zvezna 3. M-6979
ČEBELNJAK Z 20 NASELJENIMI AŽ PANJI, na Kobilščaku — Janžev Vrh (lahko tudi posamezno), prodam. Žalig, Radenci, Kidričevo naselje 4. M-6980
PREDSETVENIK Z DVOJNIM MRVILNIKOM prodam. Lipa 3. M-6983 .
CISTERNO CREINA 1700 prodam. Karel Mlinarič, Dragotinci 32, p. Videm. ob Ščavnici. M-6985
KORUZO Z NJIVE prodam. Gomilica 96. M-6986
NOVI SOD, 4101, in rabljen, 6001, prodam. Sobota, Ivana Regenta 29, telefon: 22 326. M-6987 AUDI 80, letnik 1982, dobro ohranjen, prodam. Vrečič, Kupšinci 41. M-6988
BREJO KRAVO prodam. Strehovci 64, p. Dobrovnik. M-6989 GROZDJE (laški rizling in šipon) prodam. Ladislav Šimonka, Lendava, Kolodvorska 12, telefon: 75 431. M-6990
POHIŠTVO ZA SPALNICO, dobro ohranjeno, prodam. Horvat, Sobota^ Finžgarjeva 32. M-6992 SEDEŽNO GARNITURO: dva kav ča in tri fotelje prodam. Sobota, Trstenjakova 39. M-6993 GARDEROBNO OMARO, kuhinjsko mizo s stoli in štedilnik (2 elektrika, 2 plin) ter pomivalno korito ugodno prodam. Telefon: 24 493. M-6994 ZASTAVO 750, letnik 1983, in molzni stroj westfalija prodam. Informacije: Farma Podgrad. M-6995 KORUZO Z NJIVE, 17 arov, prodam. Informacije v soboto: Dobrovnik 7. M-6996
KORUZO Z NJIVE prodam. Gornja Bistrica 151. M-6997
BOGATA IZBIRA LONČNIC ter IZDELAVA ŠOPKOV, POROČNIH ŠOPKOV, VENCEV, IKEBAN — moderen način aranžiranja.
SALON CVETJA CIPOT, Sobota, Grajska 4 a. Naročila sprejemamo tudi po telefonu; 22 193.
RADIO TOSHIBA ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-6998 PRIKOLICO ZA AVTO, novo, pro dam. Ivan Marinič, Radenski Vrh 33, Radenci. M-6999
BELO POROČNO OBLEKO št. 38-40, izdelek BUTIKA IRIS, prodam. Telefon: 76 292. M-7000
ETAŽNO PEČ EMO CENTRAL 23, rabljeno dve sezoni, prodam 50 odstotkov ceneje. Boreči 33 c, p. Križevci pri Ljutomeru, telefon: 87 539. IN-16820
TRAKTOR IMT 542, 140 delovnih ur, prodam. Kovač, Selo 97.
KMETOVALCI!
Menjam gume na ličkalni-kih za koruzo. Valje snemite in dostavite na naslov: Stanko Praprotnik, Hum 32, 62270 Ormož (Krčevina), telefon: 062 701 593.
ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK GORENJE, nov, poceni prodam. Telefon popoldne 82 218. IN-16818 VSELJIVO STAREJŠO HIŠO, pod kleteno, z garažo in velikim dvoriščem ter vrtom (14 arov), v Ljutomeru, ugodno prodam. Telefon: (069) 81 794. IN 16819
MOPED APN 4, v zelo dobrem stanju, prodam. Murščak 28 a, p. Radenci. IN-16816
AVTO 126 P, elektronik 90 E, prodam. Janez Cajnkar, Radoslavci 63. IN-16815
ZASTAVO 101 GTL, 55, letnik 1984, prodam. Viktor Kozar, Nunska Graba 30, Ljutomer. IN-16813
-------POPRAVEK-----------
Pri zahvali za pokojnim
JOŽETOM BALAJCEM iz Ljubljane
je prišlo do napake v tisku in se tekst pravilno glasi:
Žalujoči: žena Marija, sin Jože, mama, brat in sestri z družinama, tašča z družino ter vsi, ki so ga imeli radi.
Nogometni klub MURA Sobota
objavlja
opravljanje občasnih del in nalog
hišnika
na nogometnem igrišču (po pogodbi-o delu).
Ponudbe pošljite v osmih dneh na naslov: NK MURA Sobota.
NEMŠKEGA OVČARJA, rodovniškega, z dokumenti, starega šest mesecev, prodam. Olga Halas, Lukavci 72, Križevci pri Ljutomeru. IN-16812 RENAULT 18 TU, letnik 1984, prodam. Telefon od 7. do 15. ure: (069) 81 812, od |5. do 20. ure: (069) 81 135. IN-16810
MOLZNI STROJ VITREX prodam. Rakuša, Precetinci 11, Bučkovci. 1N-16809
RENAULT 18 TL, letnik 1983, 77.000 km, odlično ohranjen, prodam. Markovič, Ljutomer, telefon: 81 718. IN-16808
VINOGRAD NA ŽELEZNI GORI pri Štrigovi, 85 arov, 2900 trsov, odlična trgatev, prodam. Telefon popoldne: (069) 81 839. IN-16807
PEČ ZA CENTRALNO KURJAVO (23.000 ccal), novo, in betonsko železo. 400 kg, prodam. Marta Slana, Ka-menščak 6 a, Ljutomer, telefon: (069) 81 723. IN-16804
MARSCHALL SUPER BAS 100 UGODNO PRODAM. Bakovci, Partizanska 20, v petek in v nedeljo. M-MM
GROZDJE (šmarnica), približno 200 kg, iz vinograda v Vučji Gomili ter slivovko prodam. Sobota, Mladinska 23. M-7052
DVE MLADI KRAVI, kontrola A, domačo svinjsko mast, 100 kosov polnil in dvovrstni TARAP za koruzinje prodam. Černelavci, Gorička 65. M-7055
OTROŠKO STAJICO PRODAM poceni prodam. Volmut, Staneta Rozmana 3 a, M. Sobota. M-7056 KORUZO Z NJIVE, 20 arov, prodam. Domijan, Bratonci 163, telefon: 71 140. M-7057
BARVNI TELEVIZOR GORENJE prodam. Telefon doma: 22 186, v službi 21 710, interna 140. M-7058 CITROEN GS 1015, generalno obnovljen, nujno prodam. Osterc, Korovci 42, M-7059
DVOREDNI IZRUVALNIK ZA KROMPIR, enoosno traktorsko prikolico in krompir za krmo ugodno prodam. Lipovci 90, p. Beltinci. M-7060
OSEBNI AVTO RENAULT 4 GTU, letnik 1985, prodam. Telefon: 48 362. M-7061
POHIŠTVO ZA SPALNICO, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Durič, Sobota, Cvetkova 19/V (blok). M-7062
OJAČEVALEC FENDER IN ROCK-MEN prodam. Telefon: 72 053. M-7063
DIANO 6 prodam. Tišina 6 c, telefon: 46 248. M-7064
JABOLKA ZA OZIMNICO ali mošt, neškropljena (nabiraš sam), prodam. Kerčmar, Selo 91. M-7065
PEČ ZA ETAŽNO OGREVANJE GORENJE MIV VRANJE prodam. Terezija Forjan, Gančani 101 a. M-7066
ŠKODO 100 prodam. Beznovci 17. M-7065
TRAKTOR STEYR, manjši tip, prodam. Evgen Smodiš, Veščica 3. M-7068
AVTORADIO IN TOMOS AVTOMATIK 3 ML ugodno prodam. Telefon do 14. ure: 46 103, popoldne: 72 515. M-7069
PEČ ZA CENTRALNO KURJAVO STADLER, kombinirano, in pralni stroj gorenje, 10-programski, prodam. Sobota, Cankarjevo naselje 36, telefon popoldne: 24 658. M-MM LADO 1500 SL, registrirano do 1989, prodam. Telefon po 19. uri: 73 266. M-7071
SOD ZA VINO, 300 I, star dve leti, prodam. Rakičan, Cankarjeva 19, telefon: 23 917. M-7072
GOLF JGL, letnik 1981, CIMOS GA, 1981, prodam. Žigo, Sobota, Mikloša Kuzmiča 7 a. M-7073
LADO 1500, prevoženih 59.000 km, prodam. Kološa, Sobota, Cvetkova 18 a. M-7074
ZASTAVO 101 prodam. Drago Per-toci, Tropovci, Križna 2. M-7075 SEDEŽNO GARNITURO poceni prodam. Telefon: 70 242. M-7076 ZASTAVO 101 M, letnik 1982, prevoženih 36.000 km, in barvni televizor prodam. Rankovci 22 a, telefon: 46 262. M-7080
Ob boleči izgubi se najlepše zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje ter sočustvovali z nami.
Hvala g. župniku za opravljeni pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku KS za poslovilne besede ter zdravniškemu osebju internega oddelka.
Žalujoči: žena Terezija in vsi, ki smo ga imeli radi
MAČEHE, VELIKOCVETNE, cvetoče, že prodajamo po konkurenčni ceni. Cvetličarstvo Gyorfi, nasproti avtobusne postaje, telefon: 21 495. M-7079
GOLF, dizel, letnik 1984, prodam ali zamenjam z doplačilom za novejši golf3X. Horvat, Bogojina 56. M-7081 KOBILO, staro sedem let, in tri leta staro žrebico, brejo, obe vozni, prodam. Telefon: 76 814. M-7082
PEČ FERROTHERM prodam. Trnje 58. M-7083
TOVORNI AVTO FAP, 13 SK, 7,5 t, registriran, prodam ali menjam za osebni avto. Viktor Lazar, Andrejci 68, telefon: 48 071. M-7084 GROZDJE (od Ormoža do Koga), prodam. Informacije po telefonu: 21 891. M-7085
KORUZO ZA SILAŽO, do I ha, prodam. Toplak, Dobrovnik 294 a. M-7086
VITRINO, omaro, mizico in dva fotelja, rabljeno, prodam. Krog, ulica 55. M-7087
HARMONIKO MELODIJA, 120-basno, prodam. Telefon: 22 973. M-7089
TRAKTORSKI SEJALNIK, 14-redni, prodam. Kozar, Šalovci 179. M-7091 ZASTAVO 750, registrirano do 14. junija 1989, prodam za 130 SM. Rezervne dele za 750 prodam. Štefan Kovač, M. Črnci 28. M-7093
Kupim
KUPIM PERZIJSKE PREPROGE, stare slike, rezljana ogledala in bidermajersko salonsko pohištvo (lahko poškodovano) kupim. Telefon: 061 223-957. M-7010
MOTOR ZA OPEL REKORD OLIMPIO 1700 kupim. Srečko Štan-gelj. Sobota, Lendavska 59. M-6974
GROZDJE Z BRAJD KUPIM Tele fon: 72-585.
Sobe
z
SOBO VZAMEM V NAJEM. Grem tudi za sostanovalko. Telefonska številka in naslov v upravi lista. M-7009 ENOSOBNO STANOVANJE v Ljutomeru ali okolici išče mlad par z otrokom. Telefon: 21-550, interna 37. M-6942
STANOVANJE v Murski Soboti iščem. Selo 142. M-6967
Razno
OTROKA, starega nad tri leta, vzamem v rejo ali posvojitev. Naslov v upravi lista. M-7018
POSLOVNI PROSTOR ZA INTELEKTUALNE STORITVE V MURSKI SOBOTI ALI RADGONI iščem. Odvetnik Peter Marinkovič, 73-550. M-7038
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala 4. letnika Gimnazije, Sobota, za šolsko leto 1982/1983. Rudolf Omahen, Sobota, Kidričeva 18. M-704I
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost maturitetnega spričevala Gimnazije, Sobota, izdanega leta 1983. Rudolf Omahen, Sobota, Kidričeva 18. M-7041
OPRAVIJAM SOBOSLIKARSKA-PLESKARSKA DELA POLA GAM TAPETE. Jože Vajs, slikople-skarstvo, Zbigovci 51, p. Gornja Radgona. M-18582
PRIMEREN LOKAL ZA DISCO iščeva. Mladinska ulica 6 ali Mladinska 47, Bakovci. M-6943
ODKUPUJEM OSEBNE AVTOMOBILE IN KMETIJSKE STROJE Delovni čas od 11. do 16. ure. Avtotr-govina z rabljenimi deli, Antolič, Žerovinci, telefon: 062 714-113. IN-16811
ZAHVALA
V 77. letu starosti nas je nepričakovano zapustil
Leopold Vogrinčič iz Borejec
STRAN 18
VESTNIK, 29. SEPTEMBER 1988
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite.
V SPOMIN
Te dni mineva sedem let, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in stari oče
Ignac Žalik
iz Velike Polane
Hvala vsem, ki se ga še spominjate, krasite njegov grob ter prižigate sveče.
ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI
ZAHVALA
V 84. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga tiča in botra
Terezija Ozvatič
roj. Novak iz M. Sobote
Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo osebju Doma oskrbovancev v Rakičanu, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so drago pokojnico pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje, sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje.
Hvala g. župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke.
ŽALUJOČI: VSI NJENI
Ko je srca bolečina prevelika, se tudi solza posuši, le duša nemo vpije, zakaj več tebe ni!
V SPOMIN
16. septembra je minilo pet let, odkar smo se poslovili od tebe, dragi
Ludvik Gumilar
iz Vadarec
Čeprav je nehalo biti tvoje srce in utihnil tvoj glas, boš ostal vedno v naših srcih.
ŽENA HILDA IN VSI TVOJI
Saj ni rečeno, da te ni, čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, med nami si.
ZAHVALA
Nepričakovano nas je v 57. letu starosti zapustil dragi mož, oče, dedek in brat
Ignac Ozmec
i Melinec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna hvala zdravstvenemu osebju bolnišnice v Rakičanu, g. duhovniku, pevcem in gasilcem za pogrebni obred, govornikoma DO Pomurje in KS za poslovilne besede, DO Pomurje, OŠ Beltinci, Cestnemu podjetju in tozdu Nemščak.
Žalujoči: žena, otroci, vnuki, bratje in sestre
ZAHVALA
V 87. letu starosti nas je za vedno zapustila draga mama, tašča in babica
Cecilija Benko
iz Brezovec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so pokojnico spremljali na njeni zadnji poti, nam pa ustno ali pisno izrazili sožalje.
Posebna zahvala g. duhovniku, pevcem, govornici KS za poslovilne besede ter družinam Kumin in Car. Brezovci, 30. avgusta 1988 ŽALUJOČI: VSI NJENI
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem. in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
V 79. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in pradedek
Janez Kočar
učitelj v pokoju iz Tešanovec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so dragega pokojnika v tako velikem številu pospremili k poslednjemu počitku ter mu darovali vence in cvetje.
Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, LD Moravci in govorniku KS Te-šanovci.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
V 77. letu starosti nas je nenadoma zapustil dragi mož, oče, stari oče in prastari oče
Rudolf Špilak
iz Doliča 17
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam priskočili na pomoč, darovali cvetje in dragega pokojnika spremljali na zadnji poti.
Hvala g. župnikoma za pogrebni obred, pevcem žalostink, govornikom ob odprtem grobu, gasilcem, društvu invalidov, godbi na pihala in strežnemu osebju Hotela Radin.
ŽALUJOČI: žena, sinovi in hčerke
Zakaj odšel si. dragi sinko, preljubi bratec moj. niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, smrt te vzela je prehitro. < a v naših srcih boš ostal.
Ko sem še živel, ljubil sem vas vse, sedaj, ko me več med vami ni. ljubite me v spominu vi.
ZAHVALA
V cvetu mladosti, komaj v 21. letu starosti nas je tiho in nepričakovano, kakor je živel, zapustil naš dragi sin, brat, vnuk, nečak in bratranec
Vanek Dorenčec
iz Trnja
Ob boleči izgubi našega dragega Vaneka se zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter ga v tako lepem številu pospremili na njegovi prerani zadnji poti.
Posebna hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter govornikoma Mlinariču in Be-dernjaku za poslovilne besede. Hvala sodelavcem kolektiva Toko in vsem, ki ste lajšali našo bol, nam kakor koli pomagali in nam v najtežjih trenutkih stali ob strani.
Vsem še enkrat — iskrena hvala! Trnje, 21. septembra 1988
Žalujoči: oče, mama, brat Tonček, stara mama, stari oče, ujec, ujna, bratranci in sestrične, tete doma in iz Kanade z družinami ter drugo sorodstvo
Ko sem še živel, . ljubil sem vas vse, zdaj, ko me več ni, ljubite me v spominu vi.
ZAHVALA
V neizmerni bolečini sporočamo žalostno vest, da nas je v 63. letu starosti mnogo prezgodaj zapustil dobri mož, oče in dedi
Matija Tibaut
iz Gančan
Zahvaljujemo se vsem dobrim sosedom, ki so nam v najtežjih trenutkih pomagali.
Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in predstavniku KS za ganljive besede ob odprtem grobu ter vsem, ki so darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: žena Elizabeta, sin Matija z družino in drugo sorodstvo
Zaman je bi! tvoj boj. zaman vsi dnevi hudega trpljenja.
bolezen je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
V 69. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama in sestra
Rozalija Tompa roj. Žižek iz Crenšovec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali vence in cvetje ter jo pospremili na njeni zadnji poti.
Hvala osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu in Zdravstvenega doma Črenšovci, g. duhovnikoma za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke. Hvala tudi našim sodelavcem iz kolektivov Mizarstvo Bučan iz Ljubljane, Primat Lendava, VVO iz Gornje Radgone, Zvezda in Jelša iz M. Sobote, DO Mura in tozda Težka konfekcija iz M. Sobote, OŠ Črenšovci in NK Črenšovci.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
VSI NJENI NAJDRAŽJI
Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje.
Bolečine in trpljenje si prestala, , zdaj boš v grobu mirno spala.
ZANIMA
V 65. letu starosti nas je nepričakovano in za vedno zapustila naša draga žena, mama in stara mama
Terezija Šiplič
roj. Farič
iz Tropovec
Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih pomagali, darovali vence, cvetje in za sv. maše, nam pa izrekli sožalje, ter vsem, ki ste jo v tako lepem številu pospremili na zadnji poti.
Posebna zahvala g. župniku Gregorju za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, dr. Horvatu za lajšanje bolečin, GD Tropovci, govornici KS ter kolektivom IMP Panonije, Zdravilišča Radenska, tozd Moravske Toplice in Tovarni mlečnega prahu M. Sobota.
Tropovci, 18. septembra 1988
Žalujoči: mož Evgen, sinovi Slavko z ženo iz Nemčije, Drago z družino ter Marjan in Stanko
Zaspala mamica si zlata, zaprla trudne si oči, naj Bog odpre ti rajska vrata, to ti iz srca želimo vsi.
(Slovo materi, dr. J. Smej)
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v 66. letu starosti zapustila naša draga mama, stara mama, tašča in sestra
Ana Sukič
roj. Cipot iz Mlajtinec
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in dobrim sosedom za vso pomoč. Posebna hvala zdravniškemu osebju internega oddelka ter vsem drugim zdravnikom za vso skrb med boleznijo.
Hvala g. duhovniku za lep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku KS za poslovilne besede. Hvala tudi vsem, ki ste ji poklonili številne vence, šopke, darovali za sv. maše ali v humanitarne namene, nam pa pisno ali ustno izrekli sožalje.
Žalujoči: hčerka Marta z možem, vnuka Štefan in Robert ter brat Viktor z družino
VESTNIK, 29. SEPTEMBER 1988
STRAN 19
v besedi in sliki
Za hitrejše
f— 'ZA LOČENI FREKVENCI' -|
 Člani sveta za informiranje se je občinska frontna organi- tovljena sredstva, slovenski pa 
POMEMBNI PRIDOBITVI LJUTOMERSKIH GASILCEV
Preteklo nedeljo je bila v Ljutomeru gasilska slovesnost, na kateri so predali namenu dograjen in obnovljen gasilski dom in prevzeli avtomobil TAM. Številne gasilce iz vseh pomurskihtob-čin in sosednje Hrvaške ter goste je pozdravil predsednik gasilskega društva Ljutomer Stanko Stelcl, ki je tudi poročal o poteku gradnje prizidka h gasilskemu domu. Poudaril je, da so gasilski dom gradili v treh etapah, in jim ga je kljub nekaterim težavam, zlasti pomanjkanju denarja, uspelo dograditi ob pomoči širše družbene skupnosti. Poleg inve-
darle dosegli zaželeni cilj, kar je za eno najstarejših gasilskih društev v Sloveniji, ki bo kmalu praznovalo 120-letnico, pomembna pridobitev. Poudaril je tudi, da so pomurski gasilci v zadnjih letih dosegli pomemben napredek pri vsestranskem razvoju, saj v Sloveniji predstavljajo največjo množičnost in po ničemer več ne zaostajajo za drugimi. Gasilski dom Ljutomer, ki ima okrog 660 kvadratnih metrov površine in je danes vreden okrog 750 milijonov dinarjev, bo v prihodnje lahko opravljal vlogo občinskega centra. V njem pa
okrevanje in
vzgojo otrok
Predvidoma v tednu otroka bi naj otroci med pacienti nove soboške bolnišnice v Rakičanu pridobili svoj prostor za predšolsko in šolsko vzgojo ter tako nadoknadili v vrtcu in šoli zamujeno med boleznijo, obenem pa med igro hitreje okrevali.
Sredstva za opremo oddelka in nakup didaktičnih igral za predšolske otroke bo krila skupnost otroškega varstva v Murski Soboti, ki že namenja 55 odstotkov za financiranje oddelka predšolskih otrok v otroški bolnici; po dogovorjenem ključu (Gornja Radgona 10, Lendava 18 in Ljutomer 17 odstotkov) pa bi naj pomurske občine združevale sredstva tudi za funkcionalno dejavnost novega oddelka na kirurgiji ter drugih zdravstvenih enot od otolaringološke, očesne in interne bolnice. Šolsko učilnico pa bodo opremili s sredstvi OVI-Z-a in tako s skupnimi močmi poskrbeli. da bo otrokom čas zdravljenja hitreje minil, predvsem pa, da njihova odsotnost ne bo imela negativnih posledic, ko se vrnejo v šolske klopi, saj bodo skušali že v bolnišnici sproti obravnavati učno snov.
V tednu otroka, ko lahko malčkom in šolarjem ponudimo čedalje manj, saj tudi oni posredno občutijo pomanjkanje posluha in sredstev za otroško varstvo in vzgojo ter izobra-. ževanje, je pridobitev novega oddelka vsekakor pomembna v boju z boleznijo in vsakdanjikom.
pri predsedstvu Socialistične zveze, ki so se sestali v ponedeljek v Murski Soboti, so menili, da je potrebno čim prej pridobiti ločeni frekvenci za oddajanje v slovenskem in madžarskem jeziku na radiu Sobota, ki je edini radio za madžarsko narodnost v Sloveniji, obenem pa je lokalna radijska postaja za prebivalce Pomurja v štirih občinah: Murski Soboti, Gornji Radgoni, Ljutomeru in Lendavi. Obveščanje je potrebno zagotoviti vsem, tudi pripadnikom madžarske narodnosti, vendar ne na račun večinskega naroda, in čim prej skleniti javno razpravo na to temo, ki po nepotrebnem buri strasti.
Nosilec javne razprave o novi shemi nedeljskega programa na domačem radiu je predsedstvo pomurskega medobčinskega sveta, ki kasni s sprejemom ustreznih sklepov tudi zato, ker
je
organi
zacija v Murski Soboti na svojem predsedstvu opredelila šele v torek. Od maja je bilo dovolj časa za tehten premislek ob upoštevanju strokovnih izhodišč in možnosti, kot kaže, pa vseeno premalo, da bi prišlo do sporazumne delitve pasov že 1. oktobra, kot je bilo predvideno. Kakršna koli že bo odločitev medobčinskega predsedstva, javna razprava v soboški občini je pokazala, da je najustreznejša ločnica programa v dveh jezikih 12. ura, pred katero naj bi potekal spored v madžarskem jeziku in po njej v slo-
tovljena sredstva, slovenski pa
si jih mora zagotoviti s svojo ponudbo sam in ni vseeno, v katerem času ponuja svoje oddaje.
Ce ne bo prišlo do sporazumne delitve pasov, ki je začasna rešitev in kompromis do pridobitve ločenih frekvenc, se svet za informiranje zavzema za nadaljevanje nedeljskega sporeda na radiu Sobota po obstoječi shemi. Za skupni razvoj pa predlaga, da bi več energije kot v razprave o delitvi pasov morali usmerjati v vsebinsko zapolnitev programa radia s posebnim poslan-
venskem, da ne bi prihajalo do stvom, ki bi moralo vplivati, da
odvečnih preklopov, možne pa bi bile tudi širitve dopoldne in popoldne, kadar je večje povpraševanje po priljubljenih najlepših željah. Do pobude, da bi prišlo do spremembe obstoječega programa, je prišlo zato, ker so za dodatno uro programa v madžarskem jeziku zago-
se bodo v republiki podvizali, in če so odmerili posebno frekvenco glasbeno-reklamnemu sporedu MM2 na mariborskem radiu, naj jo dajo tudi zares narodnostnemu programu soboškega radia, ki ima studio v Lendavi.
B. Bavčar
stitorja, Sisa za varstvo pred požari občine Ljutomer, so jim pri gradnji pomagali še Samoupravna stanovanjska skupnost Ljutomer, Zavarovalnica Triglav Sobota, izvajalec del PGP Ljutomer in še nekateri drugi. Pomemben delež pa so vsekakor prispevali člani gasilskega društva Ljutomer, ki so poleg sredstev prispevali okrog 2.700 prostovoljnih delovnih ur. Slavnostni govornik, predsednik Gasilske zveze Slovenije Branko Božič, je ljutomerskim gasilcem izrekel priznanje in čestitke, ki so po naporni gradnji doma ven-
bodo imeli poleg ljutomerskega društva svoje prostore še sis za varstvo pred požari in Občinska gasilska zveza Ljutomer, Na slovesnosti so tudi prevzeli gasilsko vozilo ter zaslužnim podelili občinska in republiška gasilska priznanja. Odlikovanje GZS prve stopnje je dobil Alojz Kaučič, druge Jože Bratiščak ter tretje Ljubomir Habjanič in Milan Cvetko. Priznanji GZS — plamenico prve stopnje je.prejel Miro Hunjadi, druge pa Jelko Tibaut. Gasilsko slavje v Ljutomeru je popestrila domača godba na pihala.	Feri Maučec
27. SREČANJE BRATSTVA IN PRIJATELJSTVA V LENDAVI
Športna srečanja z vsebinsko razpravo
Občinski svet Zveze sindikatov Lendava je bil organizator 27. tradicionalnega srečanja bratstva in prijateljstva, ki se ga je udeležilo okrog 300 sindikalnih delavcev iz 13 občin Hrvaške in Slovenije. Navzoči so bili predstavniki iz občin Čakovec, Varaždin, Krapina, Pregrada, Koprivnica, Ivanec, Klanjec, Šmarje pri Jelšah, Slovenska Bistrica, Ormož, Ptuj, Maribor Tezno in Lendava. Poleg prispevka h krepitvi bratstva in prijateljstva k boljšemu razumevanju reševanja naših skupnih problemov je bil namen srečanja tudi izmenjava izkušenj sindikalnega dela in vsebinska razprava o rekreaciji in oddihu delavcev, kar je novost. V razpravi je sodeloval tudi član predsedstva RS Zveze sindikatov Slovenije Jože Stegne.
Udeleženci srečanja pa so se pomerili v petih športnih panogah. Zenske so tekmovale v pikadu in streljanju z zračno puško, moški pa v malem nogometu, odbojki in šahu. Skupni zmagovalec je postala ekipa Maribor Tezno s 56 točkami pred Ormožem, 48, Čakovcem, 46, Slovensko Bistrico, 45, in Lendavo, 40 točk.
F. Maučec
KULTURNI DAN
Minuli četrtek so imeli učenci sedmih razredov radgonske osemletke kulturni dan. Sto petdeset se jih je napotilo v Prekmurje spoznavat delo pisatelja Miška Kranjca in in na ogled kulturnih spomenikov. Oh tem lahko zapišemo, da so dan izkoristili izredno plodno in bogatejši so postali za marsikatero novo spoznanje. Ugotovili so namreč, da doslej svoje sosednje pokrajine skorajda niso poznali!? Ob tem se je vredno zamisliti.
V soboški galeriji so si ogledali razstavo, ki je posvečena 80. obletnici rojstva in peti obletnici smrti največjega prekmurskega pisatelja Miška Kranjca. Sledil je ogled cerkve v Martjancih. Tam so izvedeli za podatek, da bodo v Martjancih kmalu proslavili 600-letnico njihove cerkve, ki jo je leta 1392 poslikal Janez Aquila iz Radgone.
Sledil je ogled Plečnikove cerkve v Bogojini, rotunde v Selu in grajskega poslopja pri Gradu na Goričkem.
F. Š.
MMZ UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI 
V RADGONI DVA MRTVA
Zdaj smo tudi v koledarski jeseni, ko je potrebno spremeniti način vožnje. Zjutraj nas ovira megla, pozneje pa so na cestah kmetijski stroji, ki z njiv prinašajo blato. Prehitra vožnja se hitro maščuje, tako kot se je v G. Radgoni. kjer sta v prometni nesreči izgubila življenje dva mlada človeka.
Trčil v kolo z motorjem
21. septembra se je na magistralni cesti v G. Radgoni zgodila huda prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila Stanislav Knipiič iz G. Radgone je peljal proti Centru mesta. Ko je prečkal železniško progo, mu je pripeljal nasproti voznik kolesa z motorjem D. M. iz G. Radgone s sopotnikom M. R. iz G. Radgone. Voznik kolesa z motorjem je zavijal v levo, voznik osebnega avtomobila zaradi neprimerne hitrosti ni pravočasno opazil spremembo smeri in je zato trčil v kolo z motorjem. Voznika kolesa z motorjem in sopotnika je najprej vrglo na pokrov motorja, nato pa v drevo. Obležala sta s hudimi poškodbami. Voznik kolesa z motorjem je umrl na kraju
nesreče, sopotnik pa v bolnišnici prihodnji dan.
Presekal drog električne napeljave
21.	septembra se je zgodila prometna nezgoda v Hrastje— Moti. Voznik osebnega avtomobila Ivan Trstenjak z Murskega Vrha se je peljal iz Radenec proti Hrastje—Moti. Zaradi neprimerne hitrosti in domnevne vinjenosti je zapeljal na bankino, trčil v drog električne napeljave in ga presekal. V nesreči se je hudo poškodoval Branko Rajh iz Murščaka.
Vozil brez izpita
24.	septembra se je v G. Slavečih vozil voznik motornega kolesa Andrej Samoi iz D. Slaveč. V blagem levem ovinku ga je zaradi domnevne vinjenosti in neizkušenosti, saj nima vozniškega izpita, zaneslo na bankino in v jarek. Z motornega kolesa je padel sopotnik F. G. iz D. Slaveč in se laže poškodoval.
Povozil pešca
25.	septembra se je zgodila hujša nesreča pri Radencih. Iz
Radenec proti G. Radgoni je šel peš pravilno po levi strani Stanislav Trstenjak iz G. Radgone. Zunaj Radenec mu je nasproti pripeljal voznik tovornega avtomobila s priklopnikom in pešca zaradi tesnega prehitevanja zadel z desno stranjo priklopnika. Voznik tovornega avtomobila je nadaljeval vožnjo, toda v M. Soboti so ga izsledili. Prometno nesrečo je povzročil Branko -Sladič iz Tešanovec. Trstenjak je bil hudo poškodovan.
Praznovanje se je končalo tragično
24.	septembra so pri Štefanu Levačiču v Crenšovcih praznovali rojstni dan. Zaradi čezmernega uživanja alkohola je udeležencem praznovanja »zavrela kri«. Nastal je pretep in med njim je Štefan Levačič z lovskim nožem zabodel v trebuh Mirka Horvata iz Beltinec. Horvata so prepeljali v bolnišnico.
Požar zanetili otroci
25.	septembra je zagorelo na gospodarskem poslopju Milana Ladin-ka v Puconcih. Zgorelo je poslopje, veliko 15x8 metrov, 100 bal slame, traktor, gumijast voz in drugo orodje. Škoda znaša 20 milijonov dinarjev. Požar so zanetili domači otroci, ki so se s prižgano svečo igrali v slami.
Razvojne usmeritve le na papirju
Da razbremenjevanje gospodarstva ni mačji kašelj, ampak zelo resna zadeva, je potrdila tudi večurna razprava na seji soboškega izvršnega sveta. Poročilo o aktivnostih na tem področju namreč kaže, da z dosedanjimi učinki ne morejo' biti povsem zadovoljni, čeprav so po podatkih iz prvega polletja letos dosegli osnovno resolucijsko usmeritev in tudi določeno krepitev akumulacijske sposobnosti tukajšnjega gospodarstva.
Sicer pa so na seji precej pozornosti namenili tudi analizi izvajanja družbenega načrta soboške občine v letih 1986—1988 in oceni spreminjanja dolgoročnega načrta. Poglavitna ugotovitev je, da se je stanje v gospodarstvu dokaj stabiliziralo, na novo je zaposlenih okrog 700 delavcev, najbolj pa moti, da razvojnim usmeritvam še vedno ne sledijo dovolj v združenem delu. Čeprav je spodbudna 20-odstotna rast izvoza, v minulem obdobju ne dosegajo načrtovanih ciljev. To drži še posebej za kmetijstvo, drobno gospodarstvo in turizem, kjer so pričakovali odločnejše premike. Tudi razprava o pospeševanju skladnejšega regionalnega razvoja je potrdila, da z njenimi učinki v soboški občini ne morejo biti povsem zadovoljni. Podprli so tudi predlog programa priprav Zavoda za ekomoniko in urbanizem o nujnosti spremembe prostorskih sestavin dolgoročnega načrta občine do leta 2000, kar naj bi konkretizirali v javni razpravi vse do marca prihodnjega leta, ko predvidevajo sprejem tega pomembnega dokumenta.
Milan Jerše
---ŽELEZNE DVERI----------- Novo športno igrišče
V nedeljo bodo v krajevni skupnosti Železne Dveri odprli novo športno igrišče. Gre za pomembno pridobitev, ki bo pripomogla k hitrejšemu in množičnejšemu razvoju športne rekreacije v tej krajevni skupnosti. Za otvoritev pripravljajo tudi pester program: najprej bo turnir v malem nogometu, v katerem sodelujejo ekipe Branika Talci, ki je evropski prvak, Žarnovic (CSSR) in vodeča ekipa v republiški ligi malega nogometa. Pripravili bodo tudi vaške igre in družabno srečanje, ki bo po uradnem delu otvoritve.	D. L.
--MONOŠTER (SZENTGOTTH/ARD)--------
POLOŽAJ MLADIH
Na to temo so konec minulega tedna pripravili v Monoštru na Madžarskem 3-dnevno mednarodno srečanje mladih pripadnikov narodnosti na katerega so organizatorji — Zveza komunistične mladine Železne županije — povabili goste iz Slovenije, Italije in Avstrije. Slednji se žal vabilu niso odzvali, dokaj skromna pa je bila tudi udeležba iz Italije (le dva iz Kanalske doline). Kljub vsemu je srečanje dokaj lepo uspelo. V uradnem delu je zlasti tekla beseda o položaju v Porabju. Eden otf avtorjev >predavanj<. Jožef Hirnbk iz Monoštra, je med drugim dejal, da je slovenske mladine v Porabju sorazmerno malo in daje njihov položaj poseben. To pa zato, ker Slovenci živijo na dokaj strnjenem in kmetijskem območju in ker je zemlja ravno tam ostala v zasebni lasti, kar je še redko kje na Madžarskem. Žal pa zaradi slabih naravnih razmer polja slabše rodijo in zaradi tega so se mladi prisiljeni zaposlovati. V slovenskem delu Porabja te možnosti v glavnem nimajo, ni pa problem dobiti delo v bližnjem Monoštru, predvsem >židani fabriki< (tovarna svile ali Seyemgyar) in >kosini fabriki< (tovarna kos oziroma Rabagyar) ter še v nekaterih drugih industrijskih obratih. Povsod imajo Slovence radi, ker so dobri in vestni delavci. Žal pa jih ima večina le osnovnošolsko izobrazbo. In
Večji del mednarodnega srečanja mladih v Monoštru so udeleženci preživeli v novi 3-jezični (madžarsko-slovenski-nemški) osnovni šoli.
ker se jih je v minulih letih iz porabskih vasi precej preselilo v mesto, v madžarsko okolje, so se mnogi tam tudi asimilirali.
Zato si naši rojaki želijo, da bi zgradili manjše industrijske obrate tudi kje na podeželju, vendar zaenkrat za kaj takšnega ni upanja, ker bodo v novi tovarni v Monoštru med drugim potrebovali celo delavce iz tujine (Jugoslavije ali Poljske). Da pa se ljudem ne bi bilo treba preseljevati, bodo kar najbolj pospešili razvoj teh območij. Gre za posodobitev cest, boljše avtobusne zveze, boljšo oskrbo s pitno vodo, oskrbo v trgovinah idr.
Janez Kopač, predstavnik republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije, pa nam je ob koncu srečanja povedal, da je posebna vrednost tega druženja v tem, da se mladi iz sosednjih dežel srečajo, se pogovorijo o svojem-položaju, zabavajo in se sprijateljijo. To pa prispeva tudi k boljšemu meddržavnemu sodelovanju.
»Kot sem uspel spoznati, je ta del Železne županije manj razvit, in to občutijo tako Slovenci kot Madžari in tudi Nemci, ki živijo v teh krajih. Zdi se mi, da manjšina nazaduje in ne vidim posebnih poti, kako bi to ustavili. Nekaj se že da storiti. Na Zvezi socialistične mladine Slovenije smo mnenja, da je za narodnostni obstoj potrebno nekaj takega, kot se gredo tržaški Slovenci v Italiji, in to je samostojno kulturno-gospodarsko življenje. Glavni je, da tako rečem, biznis, ne pa petje starih ljudskih pesmi...«
Prihodnje mednarodno srečanje mladih pripadnikov narodnosti sosednjih dežel naj bi bilo v Lendavi oziroma v Sloveniji.
Jože Graj