Poštnina plačana v gotovini. ŠTEV. 156. V LJUBLJANI, petek, 16. julija 1926. Posamezna številka Din 1‘—. LETO III. Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in praznike. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 30'—. Neodvisen političen list. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552. UPRA VNIŠT V O: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarilu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. Težke številke. -'»Socialni misli« je objavil dr. Alojzi Trsten j a k statistiko- o » Z a d o 1 -z ® y a n j u n a kmetih v Slovenji« . Težke so številke, ki jih objav-Ja g. Trstenjak in niti en slovenski poslanec jih ne bi smel pozabiti niti za hip. ^atkaj v teh številkah se jasno vidi, kako nas kmet stalno in rapidno gospodarsko ’ ropada iu kako trka revščina na vrata 1 C\en^e’ ^ obenem dokazujejo števil-,e 1 • Trstenjaka, da je naš kmet dela-'en 111 varčen in da ne zasluži niti najmanjšega očitka. Dobro konjunkturo med vojsko je naš 'met v polni meri izkoristil in zato v pr-v Povojnih letih tudi Slovenija ni podala dražb kmetskih posestev. Do fcon- spodarsk922 ko smo Slovenci go- tfd^ba nrnda na v«ku ~ je trajala vzdol ki ip J? Se pričei)ia Padec na--uoi, ki je vedno močneiši in i • + • » večji Se <£. T vore številke. aj g0' lla czemlju ljubljan-otoM- elueS'a sodišča 5 dražb' za -..ioo Din. Leta 1923 je bito že razpisanih 11 dražb za 940.296, leta 1924 44 dražb za 5,630.651 in leta 1925 že 102 ^ažbi za 18,291.410 Din. Slične številke kaže statistika iz vseh okrožnih so- i§6, za vso Slovenijo pa dobimo sledeče števil^. Dražb je bilo razpisanih leta 1922 G7 7%¥77h°vv ditla>'j«v, leta 1923 76 za Din in leta li-'-1924 210 za 30’8°0.091 m m leta 1925 ze 481 za 58,962.934 Di» Številke za leto 1926 bodo seveda še ne daliriT - ne"gr‘nejSe- Če upoštevamo dalje, da je med tem denar stalno rastel, „Sele 'Pravo sliko gospo-Pi- ^ °l)a ailJa slovenskega kmeta. n v. e. e !. smo objavili statistiko o dri? 1H *!1 0 1]jeni vedno večji za- viSi j 7 ki je dosegla leta 1924 že to sine, da so znašale obresti za dolg že dvakrat toliko ko dobiček, leta 1925 pa ze celo. štirikrat toliko. In danes je to stanje se težje in naše industrije žive le še od zadnjih rezerv, v kolikor aploh niso ustavile ze obrat, razven onih, ki so deležne vsled beograjskih interesov zaščitne carine. -tJ6 Pr>čajo, da naše gospodar- * strahovito propada in da nas zadele neizbežna katastrofa, če ne bomo s skrajnim naporom vseh svojih sil našli rešitve iz tega obupno težkega stanja. Vseh teh težkih številka pa naše strah-: fle vidijo. In dočim slovenska hiša ®ori, dočim prepada slovenska kmetija se polašča slovenskega delavca brez-^selnost, se naše stranke prepirajo za trnka* g** smatrajo, da je vsa po-In v tem je naiVRy,. je tudi dana doižn^^1 nesreča, s tem pa gov, da sežejo po sa^^Podarskih kroje bila desedaj naših Navada da so smatrale, da so jim go^rank, institucije samo v štafažo in kot , stvo, da napolnijo sveje vedno . prazni strankarske blagajne. Ta nazor pa je treba z vso odločnostjo streti in politične stranke, ki so imele v našem življenju vedno prvo besedo, a niso znale — in niti poskusile, da preprečijo te težke številke, se morajo umakniti našim gospodarskim činiteljem. Preresni so časi, da bi klepetali politiki, kadar nam hiša gori, sedaj morajo dobiti besedo strokovnjaki in narediti sanacijski načrt za slovensko gospodarstvo. In potem je treba ta načrt brezobzirno izvesti in stranke imajo samo ubogati ter storiti to, kar jim velevajo strokovnjaki. Taka je beseda težkih številk o propadanju slovenskega gospodarstva. Popolna nesposobnost. DRŽAVNIM NAMEŠČENCEM MISLI VLADA ZNIŽATI DRAGINJSKE DOKLADE. Beograd, 16. julija. Na 'včerajšnji seji ministrskega sveta — po tolikem času vendar zopet ena seja — je bilo sklenjeno, da se z ozirom na znano resolucijo HSS znižajo draginjske doklade državnih nameščencev. Doklade naj se znižajo od 5 do 50 odstotkov in sicer bi se znižale draginjske doklade najnižje plačanim uslužbencem za 5 odstotkov, bolje plačanim uradnikom pa sorazmerno višje. Poslancem bi se znižale dnevnice za 20 odstotkov ,rejemki ministrov pa za 30 odstotkov. Obenem bi se tudi izvedla redukcija uradništva. Vse to da je potreb- no vsled hude gospodarske krize in pa vsled težkih državnih financ, ker je popolnoma izključeno, da bi dali davki toliko, kolikor je predvideno po proračunu. Zlasti pa da so te odredbe potrebne z ozirom na sedanje katastrofalne povodnji, ki bodo zahtevale od države težke in velike denarne ter materielne žrtve. Tako so državni uradniki udarjeni kar dvakrat zaporedoma. Najprej jim je vzeta stalnost, nato pa jim bodo še znižane plače. A naša vlada upa, da bo potem uredila upravo! Apatin evakuiran. Apatin, 16. julija. Voda je sinoči predrla glavni nasip. Načelnik v Apatinu je izdal na meščane proglas in jih pozval, naj izpraznijo hiše.- Za sedaj se čuvata Se dva druga nasipa, ki zadržujeta vodo, da ne pride v mesto. Ob tej vesti je med prebivalstvom na stala silna panika. Ljudje se boje večjih j nesreč. j Vojni minister je odredil, da odide v Apatin 25. pehotni polk, ki naj pomaga pri utrjevanju obrambnih nasipov. Vojaki so takoj odšli na delo. Med evakuiranci je tudi tiskarna in uredništvo lista »Bacs-Bodroger Zeitung«. Ta list je predvčerajšnjim izšel zadnjič,'ker se morajo v tiskarni vsi stroji demontirati in spraviti drugam. Tudi pri Bogojevu je bil preplavljen en nasip. Druga dva nasipa, ki sta še tam, pa se 7. vso naglico utrjujeta. ODBOR ZA POMOČ POPLAVLJENCEM. Beograd, 16. julija. Včeraj je bil izbran odber 144 oseb, ki naj vodi vso akcijo za pomoč poplavljencem. Beograd, 16. julija. Včeraj popoldne ob 5. se je v veliki dvorani narodne skupščine vršil sestanek vseh društev, ki jih je sklical »Rdeči križ«, da pomagajo pri akciji za popiavljence. Na sestanku je bilo okrog 200 osel). Otvoril ga je predsednik »Rdečega križa dr. Se-ko. Sporazumao se je dcločilo, da se sestavi poseben odbor. Ta odbor naj zaprosi kralja in kraljico; da prevzameta protektorat nad vso akcijo. PcteiH ie^pregovoril predsednik Narodne skupščine Marko Trifkovič, ki je v svojem govoru opisal silno bedo, nastalo zaradi poplave. Redko je videti med narodom večjo solidarnost kakor to pot. Smo kakor v vojnem stanju, le da ne moremo sovražnika napadata, temveč se moramo samo braniti. Država je pod-vzela vse, da nadoknadi škodo, ki jo je pretrpelo ljudstvo. Obrnila se je tudi na društvo, da se še s privatno iniciativo napravi, kar bo mogoče. Nato je govoril še Žika Lazič, ki je podal splošen pregled o stanju v posameznih oblastih. Od 34 oblasti je bilo prizadetih 23. Razlika med prejšnjimi poplavami in med sedanjo je v tem, da je bila zadnja poplava v mesecu maju. Letos pa je povodenj vse poletje, tako dp je nared izgubil letino in je ne niore obnoviti. Za tem je poyzel besedo dr. Miloš Popovič, ki je omenil delovanje odbora za stradajoče v Rusiji. Ta odbor'je delal dve leti in je nabral 3 milijone Din. Ko je pa začel razdeljevati denar, je bila pomoč že prepozna. Zato je treba začeti z organizacijo, ki bo razdelila podpore onim, ki so je potrebni, takoj. Stavi zato naslednji predlog, sestoječ iz 7 točk, in sicer: 1. Ugotoviti je treba škodo in višino 'vsote, ki je potrebna za pomoč. Vzame naj se pii Narodni banki« brezobrestno posojilo. 2. Osnuje naj se odbor iz zastopnikov dobrodelnih društev, ki naj razdeljuje podpore. 3. Podpore naj se razdele takoj, in sicer kot brezobrestna posojila. 4. Izdane vsote naj se v teku enega leta zbero na ta način, da se vsi državljani, ki od povodnji niso trpeli, obdavčijo proporcionalno njihovim imovinskim razmeram. 5. Iz tako zbranih vsot naj se najprej vrne posojilo Narodni banki«. 6. Ves ta čas se a? državi ne smejo prirejati nobene svečanosti. RAZPRAVA 0 ZEMLJIŠKEM DAVKU. Beograd, 16. julija. Včeraj popoldne je imel sejo odbor za izenačenje davkov. Razpravljal je o členu 21, ki ureja zem-Uarino. Določeno je, da se zemljarina Ostfu^e tistem katastralnem donosu, tako ')? aa odmero davka se bo računala množi 3 se s®danji katastralni donos po- določil ‘Lnekin* koefi<'ijentoni, M se bo »■ iipt.Pn cenah Poljskih pridelkov. Ko-6 i s( .° vfeji °d 20 in ne manjši od 8. KoefiCijem se ne bo odrejal po parcelah, temveč bo kar za dva $rez4 enak. 0 tem vprašanju je nastala živahna diskusija, ker bi bilo po taki rešitvi, da bi bil koeficijent za dva sreza enak, za dobro in za slabo zemljo treba plačati enako zemljarino. Mnogi poslanci so bili s tem nezadovoljni. Vlada k temu vprašanju ni zavzela nobenega stališča. Razprava se bo danes nadaljevala. NOVE ZAHTEVE HSS. Beograd, 16. julija. Ko se je prevče-rajšnjim culo o najno-vejsih izjavah Pre-davčevih, so se začele pojavljati raziie kombinacije. V političnih krogih so se širili glasovi, da se položaj zapleta in da bodo nastala nova trenja- G. Predavec je prinesel sporočilo, da HSS ne bo trpela, da ostane dr. Nikič še naprej v vladi. Včeraj se je v političnih krogih razpravljalo edino o tem novem stališču HSS in o novih možnostih, ki bi se utegnile iz tega razviti. Na drugi strani pa politični krogi zatrjujejo, da se kljub tem zahtevam Štefana Radiča politični dogodki ne bodo tako hitro razvijali. Nevarnost poplave je okupirala vso skrb vlade in stvar sama na sebi ni tako nujna. Uzunovič ne bo Preveč hitel, da ustreže zahtevam HSS in pred sredino avgusta na noben način ne bedo nastala kaka večja trenja. Nikidev klub ustanovljen. Beograd, 16. julija. Včeraj je bil prijavljen parlamentu nov politični klub dr. Nikiča. Pismo, s katerim se javlja pred-sedništvu skupščine konstituiranje novega parlamentarnega kluba, je podpisalo 8 bivših radičevskili poslancev. Včeraj so se sestali v ministrstvu člani Nikičevega kluba k konferenci. Važno je in posebno pozornost je vzbudilo to, da je bil na tem sestanku ves čas navzoč tudi notranji minister Boža Maksimovič. To dejstvo v radičevskih krogih zelo grajajo in povdarjajo, da ni umestno, da se član vlade tako izpostavlja in odkrito podpira dr. Nikiča, ko se ve, da on s svojo skupino ne pomeni nič. Radikali zatrjujejo, da je bila tendenca Bože Maksimoviča, proučiti vso situacijo v Nikičevem klubu. Po tej konferenci je dr. Nikič zatrjeval, da bo v kratkem štel njegov klub 10 poslancev. SPOR MED BEOGRAJSKIMI RADIKALI Beograd, 16. julija. Po dolgem času je postalo politično življenje včeraj nekaj živahnejše. Najprej se je včeraj vršila seja ministrskega sveta, ki je prej že dolgo ni bilo. Seja je trajala precej dolgo. Zunanji minister dr. Ninčič je ostal pri seji le prav malo časa, kar se je kasneje v političnih krogih na razne načine komentiralo. Na seji so se, kakor se doznava, razpravljala tudi razna politična vprašanja, med drugim tudi vprašanje dr. Nikiča in njegovega nadaljnjega obstanka v vladi. Sklenjeno pa glede tega ni bilo nič. Po seji ministrskega sveta je Boža Maksimovič odšel v svoj kabinet, kjer se je sestal s svojimi prijatelji in z njimi razpravljal o vprašanju svojega spora z Bobičem. Radikali trde, da bo v tem vprašanju prišlo do kompromisa, čeprav na sinočnji seji ni prišlo do nobene odločitve. Najbrž tudi do sporazuma ne bo tako lahko prišlo. Kakor se doznava, je Pašič zahteval od Bobiča in Maksimoviča, da odnehata in spor rešita na ta na-I čin, da se najde kaka tretja oseba, ki bi jo kandidirali za predsednika beograjske občine. Ta tretja oseba naj bi bil p c. močnik prometnega ministra Boža Popovič. Radikali pa to odločno zanikajo. S strani Bože Maksimoviča- naglašajo, da mere na to važno mesto priti mlajši, energičen človek, ki bi moral začeti s splošno ureditvijo propalega Beograda. Po nalogu Pašičevem sta se sešla Jelenič in Boža Maksimovič. Ta sestanek naj bi bil v zvezi s pomnjenjem med Božo Maksimovičem in Krsto Miletičem. Njun spor bi se moral že te dni likvidirati. Bobič je včeraj dementiral vasti, da bi on kandidiral na Savčičevi listi. V krajevnem odboru radikalne stranke najbrž ne bo še padla odločitev vse dotlej, dokler Pašič ne da končnih navodil v tem vprašanju. Ce bi se spor po prejetih navodilih ne dal rešiti, bo Pašič zahteval, da počakajo na njegov povratek. V radikalnem klubu so se včeraj sestali Marko Trifkovič, Ljuba Živkovič, Dragcvič in Ilija Mihajkmč. Na konferenci so razpravljali o vprašanju sporov v posameznih okrajih. Vsa vprašanja se bodo podiobno proučila, potem pa predložila izvršilnemu glavnemu odboru. POLJSKA SVOBODNA CONA V BRAILI. Berlin, 17. julija; Poljska vlada se je začela pogajati z rumunsko vlado, da se osnuje v Braili in Galacu poljska svobodna cona. Dunajsko pismo. Delavske iu nacionalne telovadne slavnosti liko. — Monarhizem V istem času, ko je slavila sokolska misel v Pragi svoje doslej naveličastnejše triumfe, smo imeli na Dunaju velike telovadne in športne slavnosti eooijalne demokracije. Delavstvo je uporabilo čas splošnega osemdnevnega dopusta (ki je zakonito določen), da pokaže .svetu uspehe svoje najnovejše organizacije v — obrambo republike, dasi v nedolžni obliki telovadnih in športnih priredile v. Delavstvo na Dunaju ima svoj »Wiener Arbeiter-TurnvereiiK, ki šteje 4340 telovadcev, 4180 telovadk in 5495 naraščaja. TeLova-dišč ima 106. Lani so telovadili 17.669 večerov povprečno po 43 oseb. Za vse mogoče s-porte imajo posebne klube. Po vseh mestih Avstrije imajo enako organizacijo za telovadbo in športe. Dunajski Arbeiter-Turnverein je povabil v iednu od 4. do 11. t. m. vsa svoja društva iz „ vse Avstrije na Dunaj; pa tudi iz Nemčije, češkoslovaške in celo dz Poljake in Jugoslavije' (28 mož in 2 ženi) so došli gostje. Iz prvih dveh v impozantnem številu. (Dirkališče pri Rotundi je bilo cel teden prizorišče njihovih prireditev. Ne bom se spuščal v podrobnosti, le toliko naj omenim, da jih ne smemo primerjati s sokolskimi nastopi —• v telovadbi so še precej skromni uspehi. Razni športi so boljši. Ali to je bil šele prvi njihov nastop v večjem stilu, >s katerim so popolnoma zadovoljni. Toda njihov namen ni bil, kazati svetu telovadne in športne rekorde, marveč njihovo nzorno organizacijo človeških sil v obrambo — republike. V nedeljo je bila veličastna revija njihovih obrambnih čet. .Skoro štiri ure (manj 14 minut) je trajal sprevod, ki je pričel pri Votivni cerkvi in končal pri Rotundi; korakali so v osmerostopih (telovadci), njihova »republikanska obrana* (Der Republikanische Schutzbund) pa je z vojaško točnostjo defili- 1 pred svojim vrhovnim komandantom Julijem Deulschem in voditelji socialne demokracije; korakal je v šestnajsterostopih skoro dve uri. Socialna demokracija je spoznate o pravem času, da v obrambo mlade svobode ne zadošča državna vojska — Volkswebr in njena naslednica Budesheer (na katero se tudi ne morejo povsem zanesti!); Kapov puč v Nemčiji 1. 1920, monarhistične spletke na Ogrskem, Karlove avanture, borbe za Burgen-land 1. 1921 itd. so bila znamenja, da ie treba previdnosti, organizacije vseh fizičnih sil in pripravljenosti, da tudi z brutalno silo zatrejo vsako nevarnost, ki bi grozila obstanku republike. V ta namen so ustanovili svoj »Schutzbund«, ki je bil lani popolnoma vojaški organiziran. To so delavski bataljoni, strogo vojaški vrejeni. Javna tajnost je, da bodo ob potrebi tudi oboroženi z vsem običajnim orožjem, z bombami in granatami. Stopili so v zvezo z nemškimi »Reičhsbanner Schvvarz-rotgold«, ki so v Nemčiji glavni borci za republiko. Oboji pa so odločni pristaši — združenja Avstrije z Nemčijo. S lem dejstvom treba torej računati! Ali oboji so tudi tesno naslonjeni na delavska telovadna in športna društva, v katerih imajo naravni in vedno večji rezervoar za nove čete ali izpopolnitev dosedanjih. Delavstvo v obče pa ima v tej svoji vojski najboljšega zaščitnika za vse »lučaje, v prvi vrsti varstvo: da je danes iakljn-icna vsaka monarhistična spletka proti se-fUnji državni obliki. V tej samozavesti so- ■ — Demonstracije za Anschluss in za repub-za vedno pokopan. J cialisti mirno gledajo igračkanje .starih generalov iin rajnih veteranov z monarhističnimi sestanki in paradkami v kapucinski cerkvi, kjer se postavljajo s svojimi starimi uniformami, dekoracijami in z />Goit erhalte«. Tcf veselje jim dopuščajo. Gorje pa vsakomur, kdor bi kakorkoli ogrožal obstanek republike. Takrat bodo v eni uri delavski bataljoni stali na straži, pripravljeni na boj! Treba namreč vedeti, da imajo socialisti danes v svoji oblasti ves — promet; železnice, tramvaj, telefon, telegraf, pošio itd. Vse io danes uzorno posluje, ker oni tako hočejo, ali v slučaju potrebe bo vse to služilo edino v njihove namene. V nedeljo smo videli železničarje kot elitne bataljone Schutzbunda; n si v ličnih uniformah in najstrožji vojaški disciplini. Toda bilo jih je le tretjina, ker dve tretjini sta bili v službi. In vendar ni hotelo biti konca telt bataljonov! ‘Nekoč sem že govoril o tej delavski voj9ki. Danes sem storil to zopet z istim namenom, namreč da označim nepotrebnim one skibi, ki so jih često izražale nekatere države za obstoj avstrijske republike. (Mala Antanta, Italija!) Zato pravim: Nikar naj si ne delajo nepotrebnih skrbi! Delavski Schutzbund je tako močan, tako -schlagfertig , da je izključena vsaka izprememba po željah monarhistov. Drugo pa je poglavje z — Ansohlussom. Predsednik nemškega Reichsrata Loebe je pretekli teden bil na Dunaju in je v polit, društvu predaval o sedanjem stanju tega • prašanja. Glavna misel je: Anschluss pride — kadar bomo mi hoteli! Ali prenagliti se — za to ni nikake potrebe! Opozarjam na svoje članke o Anschlussu v »Nar. .Dnevniku«. Kar sem pisal takrat, velja tudi danes. Da pride do formalne združitve je popolnoma gotovo. Naši diplomati morajo s to prihodnostjo računati! * Še veliko večje demostracije za Anschluss bodo ta teden do nedelje, ko bo vrhunec — zopet na Ringu. Od 15. do 18. i. m. bodo tu Deutsche Turnfeste. Nemški Tumerbimd je v narodnem smislu isto, kar naš Sokol. Njihov vzor, oče vsega nacijonalistiškega tur-narstva je Friedrich Ludwig Jahn, ki je že pred sto leti, v dobi nemških Freiheitskriege-j hotel 'Nemce 'usposobi t i (ertiichtigen) za nadaljnje boje. Zdravo telo, zdrava duša! Kakor desetletja pozneje Fiigner in Tyrš! Nemško lurnarstvo bo torej tudi hotelo pokazati vse svoje sile. Vsa Nemčija pošlje svoje najboljše zastopnike. Tudi češki Nemci imajo okroglo 1000 društev, ki pošljejo 5000 zastopnikov na Dunaj. Za tekme je prijavljenih posamič 4000 telovadcev, 6000 v vrstah, pri prostih vajah jih nastopi 5000 žensk in 10.000 moških. V slavnostnem sprevodu bo 30.000 tumarjev s 30 godbami; na konjih 150. Ob 10. in pol bo >halt« in 3 minute splošne tišine v spomin na žrtve svetovne vojne; na to zasvirajo vse godbe: »Ich haitte einen Ka-meraden . Popoldne bo na dirkališču pri Rotundi največji telovadni nastop. Tudi lurnarstvo je odličen bojevnik za Anschluss, toda to bolj iz nacijonalistiških motivov. V nedeljo bodo torej največje manifestacije za združenje vseh Nemcev, kar jih je Dunaj kdaj videl. Te manifestacije bodo pa tudi dokaz, kako silno se je nemški narod že otresel posledic svetovne vojne. In tudi s tem dejstvom morajo naši politiki računati! A. (i. Posledice francoske krize. Denarna kriza Francije in napori vlade za rešitev franka bodo prinesli mnogo resnih izprememb v francosko gospodarstvo. V osnutku pariške strokovne komisije za denarno sanacijo je povišana dohodnina na industrijo in produkcija bo dražja, a radi tega zmanjšana konkurenčna zmožnost naprsni inozemstvu. Pa tudi v deželi sami bo v sled .podraženja konsuin ponehal in pod* jetja, ki niso pojavljena na staro solidno podlago, ampak so se vzdrževala samo z. denarno inflacijo, bodo izginila, kajti kredit bodo mogli vsled redkejših denarnih sredstev dobiti le še trdni producentje za življenje važnih ali pa celo neobhodno potrebnih izdelkov. Omejen bo tudi uvoz iz tujine. To vprašanje je v sanacijskem načrtu sploh eno najtežjih, knjli Francija ima v tem pogledu že obvezne pogodbe z raanimfi /državami. In nameravano zvišanje carine močno razburja Evropo, saj je bila šele pred kratkim — 6. aprila t. 1. — carina povišana za 30% in Španija je takoj nato odpovedala trgovsko konvencijo, ki jo je bila sklenila s Francijo leta 1922. Tem težjih gospodarskih zapletov moramo pričakovati sedaj, ko bodo mere mnogo ostrejše. Toda kljub vsem pomislekom in ozirom bo g. Caillaux moral iskati denar povsod. Cincanje je bilo mogoče le v prvih romantičnih političnih letih — da jih tako imenujemo — po vojni, ko je Francija pričakovala, da ji bo Amerika odpustila vojne dolgove in da ji jih bo izpregledala tudi Anglija toda realnost je šla neizprosno čez vse vence nad grobom neznanega junaka, pod Napoleonovim slavolokom -— business je business in dolgove bo treba plačati, Caillaux pa v tem spoznanju mora priviti vijak. Toda, po eni strani je to stališče Amerike razumljivo, človeku se nehote vrne v spomin idealist VVil-son, ki je v imenu Zedinjenih držav proglašal za cilj svetovne vojne: Ne premagancev, ne zmagovalcev! Bralstvo narodovi Toda tiger Clemenceau je hotel mir železne pesti, zavarovan z mečem in Wilsonov ideal je padel. Danes se usoda kruto maščuje: od Ev-' rope v Wilsonovem zmislu bi Amerika sigurno ne terjala s tako trdo doslednostjo svojih dolgov najmanj pa od Francije, ameriški državniki so to večkrat izjavili, toda od Evrope, ki od Clemenceau-a dalje razmeta de- nar za orožje in pušča v nemar svoje gospodarstvo, hoče imeti Newyork čiste račune. Anglija jih je že položila, ona je vrnila Ame- : riki ves svoj dolg in terja sedaj sama, kar je posodila Evropi, v prvi vrsti Franciji. Tako gre prokletstvo dalje. Mesto mini in gospodarskega blagostanja je gospodarska bilanca versajske mirovne pogodbe za Francijo ta-le: 1. dolg Angliji: 16 milijard 325 milijonov zlatih frankov; 2. dolg'Ameriki: 23 milijard elatih frankov. Če se oboje preračuna v današnji papirnati ( kurz, dobimo ogromno svoto: 281 milijard frankov. Z odplačevanjem tega dolga bo obremenjen ves narod, v prvi vrsti pa seveda srednji slan, ki gospodari in računa z mesečnimi in tedenskimi zaslužki, bodisi s svojimi lastnimi ali pa z zaslužki svojih odjemalcev in pa mase delavcev, ponovljena babilonska sužnost. Iz omenjenega osnutka sanacijske komisije je treba opozoriti na nekaj, kar utegne direktno prizadeti tudi naše ljudi. V tem elaboratu je namreč tudi govor o inozemskih delavcih v Franciji. Takih delavcev je zaposlenih v francoski industriji, predvsem po velikih mestih in rudnikih zelo mnogo. Vsled gospodarske krize, ki bo zadela podjetja, bo seveda inozemski element najpreje odpuščen. Javnost je pa v velikih skrbeh, kaj bo, če se te lačne tuje mase z družinami vred naenkrat znajdejo na cesti po velikih mestih. Nasvetuje se zato, naj se ti delavci pravočasno pošljejo domov ali pa naj se mesto v industrijskih podjetjjih zaposlijo kol poljedelski delavci po deželi, zlasti pa po kolonijah. Opomina dovolj, da naša vlada ne pride »opet po loči zvonit! GROHARJEVA RAZSTAVA se zaipre nepreklicno v nedeljo zvečer. Prosimo vse, ki so si razstavo ogledali, da epozore nanjo svoje znance in jim priporoče obisk; razstavljena dela se po zaključku vrnejo lastnikom in v doglednem času ne bo prilike spoznati Groharjevo delo v taki .popolnosti, kakor jo nudi spominska razstava. N. G. Politične vesti. . = Nobene izpremembe do jeseni. Položaj v vladi je neizpremenjen in do jeseni se ne namerava izvesti nobene iaprement.be tudi če bi strankarska šefa (Radie in Pašič) to hotela. Dr. Nikic je osnoval svoj poslanski klub in ostane v vladi kot njegov zastopnik. V vladnih krogih pravijo, da je s tem ves spor urejen. V vladni koaliciji sta mesto ene hr-vatske seljačke stranke dve — in mirna Bosna! Zelo pa dvomimo, če bo ta kompromis zdrav za vlado in če ne bo morala zaradi tega jeseni premagati tem večje težave. V beograjskih krogih se trdi še, da se pripravljajo davidovičevci na pregrupacijo strank. Stare stranke naj bi se zlile v novo mlado in svežo stranko. Ta vest pa ni ravno pre-verjetna, ker je lansirana iz krogov samostojnih demokratov, ki vidijo v splošni pregr-u-ipaciji strank edino sredstvo, da se rešijo iz svoje popolne osamljenosti. Tudi ta nada bo splavala po vodi, ker se bo tudi eventuelna pregrupacija izvršila proti njim. — Kam gre denar? Na seji anketnega odbora je bilo pojasnjeno tudi to vprašanje, ki ga' stavi dnevno naš davkoplačevalec, ko % idi, kako se od njega samo denar zahteva, nikdar pa se ne da denarja za napredek go-. .(odarstva. Pred anketnim odborom je bil namreč zaslišan železniški uradnik Mlade-, novic,, ki je kontroliral nabavke iz češke tovarne v Adamovem. Povedal Je, da so se nekateri vagoni zaračunali nasi d rži vi tudi rd pet- do sedemkrat. Dogajalo se je dalje, da so bili odkriti vagoni dražje zaračunam ko zaprti. Potrdil je dalje, da je bil g. But h, zastopnik češke firme, pripravljen vsled teh nerednosti odpustiti 30% fakturnih terjatev. Toda še predno je mogel poročati Mladenovič o v,sem tem — bil je namreč »službeno« opetovano poslan v druge kraje — je bila češki tvrdki v Adamovem plačana vsa njena prvotna terjatev. — Tako so šli milijoni denarja v žepe posrednikov, naš kmet pa pri vsem stradanju ni mogel rešiti hiše pred rubežnijo! . — Falzifikati postajajo moderni. Tajnik mestne organizacije HSS v Brodu, Mijo Mar-bach, sporoča v - Domu , da je bila brzojavka, s katero da se je .izrekla organizacija HSS v Brodu za dr. Nikiča — falzifikat. ;- I*o uspehu Caillausa v Londonu. — Kmalu po povratku iz Londona je imel Cail-laux sejo z guvernejem Francoske banke in voditelji vseh velikih pariških bank. Vsi so Caillauxu zagotovili svojo pomoč. Na predlog Caillauxa se ustanovi poseben devizni odbor, v katerem bodo imeli zastopniki bank mesto in glas. Ta odbor bo vršil stalno kontrolo na deviznem trgu. S tem se prične akcija za stabilizacijo franka. — \Vashingtonski dogovor neizpremcnljiv. Sklenitev francosko-angleškega dogovora je bita v Ameriki pozdravljena z-velikim zadoščenjem, ker se vidi v tem možnost za pričetek uspešne akcije za stabilizacijo franka. Z vso odločnostjo pa se v Ameriki -/.avraf-a mnenje, da bi se vsled londonskega dogovora izpremenil frnneosko-ameriški dogovor glede odplačevanja francoskih dolgov. Državni zakladni tajnik Mellon je v t ©m oziru izjavil. Če bi imela Francija namen zopet sproži vprašanje dolgov in predlagati spremembo med Mellonom in Berengerjem sklenjenega dogovora, potem bi moralo biti vse vprašanje vrnjeno kongresu. Ta dogovor je enkrat za vselej odtegnjen vsakim diskusijam in m urada ali osebe v Ameriki, lu bi i'i°gla t« izpremeniti. Dogovor je prešel spodnjo zoo nico in je že pred senatom. Ne moremo rej nič izpremeniti. ' — Borba Belgije z.a belgijsko valuto. Ministrski predsednik Jaspar je predložil zbornici pooblastilni zakon. Po tem načrtu se .belgijski kralj pooblašča (la sme tekom šestih mesecev storiti vse, kar bi moglo koristiti belgijskemu franku. Sme spremeniti določbe o višini krožečih bankovcev, o posojilih in o vsem, kar iprepreči inflacijo in za-sicura povrnitev kapitala v deželo. Kralj Sme spremeniti tudi statute Narodne banke dal|e tarifne carinske postavke m da\ke’ ^ , njih dohodek vedno na isti visim. ff sme razveljaviti vse pogodbe, ki so bite sule njene na zlati podlagi in ^Posebne Ktem ki bi mogle razburiti narod. Posebne odredbe so preskrbljene za preskrbo prebivalstva in glede trošenja luksuznih pred-metov. = Jaspar o padcu belgijskeg airanka. Po prečitanju pooblastilnega zakona je dejal Jaspar: Tekom zadnjih dni vlada silno razburjenje zaradi padca franka. Tako padec k® razburjenje sta .brez podlage. Nista upravičena niti vsled gospodarske in finančne in niti vsled politične situacije. Nič se ni pripetilo, kar bi moglo motiti narodno gospodarstvo. Ni brezpoelnih. Pristanišče v An-verzi je po kratkem štrajku že v polnem teku. Žetev je nenavadno bogata, ravnovesje v proračunu je kljub haussi tujih valut znsi-gurano in izplačilna blagajna funciouira ze 13 dni in bo vsled novih železniških družb še zelo pomnožila svoje delo. Po vsem tem srne biti vsakdo prepričan, da ni dežela v nobeni nevarnosti. = Italijanske zahteve v Zve® narodov. Dopisnik dunajske >Neue Freie Presse« poroča iz Ženeve, da je izvedel od dobro poučene strani, da pripravlja Italija za jesensko zasedanje Zveze narodov veliko presenečenje. Italija namerava odkrito in z vso_av ' riteto nastopiti za zahteve Španije in lije. Vsled desinteresementa na_ kvidacije braziljske dele^}(fe Frommi narodov nima po mnenju Ita ij Poročila samo škodovati Mestni hranil-v Mariboru. ■^^»nenje »Slovenca« in »Jutra je docela dež, da°«£a-„že?rav ie nad vse značilen ču- Jutro« onega" mnenja ^Todi >SlovenfC ia •I‘ •' 'Ost nas navdaia 7 „ a ravn0 ta so' P™č je jasno dfni v^T^, , ki ne bi vedel N. Mariboru človeka, občine z 7. Ob 15. uri akademija: a) Alegorija: Razlagovo rojstvo; b) koncert mariborske »Glasbene Matice«. 8. Zvečer prosta zabava in ljudska veselica s petjem, godbo, umetnim ognjem itd. Okrepčila se bodo servirala v šotorih. Z ozirom na potrebne priprave prosi odbor vse tiste goste, ki se žele udeležiti banketa, da javijo to najpozneje do 23. julija predsedniku pripravljalnega odbora. Tudi zelje glede vozil iz Ljutomera do Male Nedelj^ naj se naznanijo, da bo mogel odbor pra-. vočasno ukrenili vse potrebno, i Ker je Razlagova slavnost narodna manife-stacija, je želeti, da se je udeleži širša jav-; nost v kar največjem številu. ; Pripravljalni odbor za dr. Razlagov spomenik. — Konferenca književnikov v Zagrebu. Danes se vrši v Zagrebu konferenca književnikov. Konferenca bo razpravljala pred vsem o načrtu zakona o zaščiti avtorskega prava, o konstituiranju udruženja za zaščito avtorskega prava, o internacional, kongresu v Parizu, ki se ima vršiti začetkom meseca septembra 1926 itd. — A eterinarski kurzi. Poljedelsko ministrstvo je odredilo, da se otvori letos višji kurz za izpopolnjevanje veterinarjev v njihovi ■stroki. Razen tega se bodo vršila po odrebi ne bi vedel da m ariboi'u človeka, uočine z vsem svoiim janBtvo mariborske svojo davčno moč nJtn ^.^»jem in vso lutno krito v-o .1 veliko, da so abso- da ne nrot' S '^°Se v Mestni hranilnici 'in pretl nobenemu vlagatelju niti naj-‘ jsa nevarnost. Zato tudi ni prav nobe-nega vzroka za -strah, da bi mogla debata o poslovanju Mestni hranilnici škodovati. Taka debata bi mogla škodovati samo °oim, ki so odgovorni za poslovanje hranil-ll'ce in ki niso dovolj skrbeli, da se vrši vse Psovanje absolutno korektno. In če bo de-a a tem odgovornim ljudem škodovala, je j. av 'n potrebno. Zakaj, ne gre samo za to, vsa'ka škoda zavodu, temveč t uOIti a j maniL *,da se za vselej onemogoči voda. V ta namen ,°rekl?ost v P°8k>vanju za-trebna. pa le k0!nl™la javnosti p0- Druga stvar je seveda, če bi hotel i,m. izrabiti vso stvar v strankarske namene To da ipo našem mnenju tudi te nevarnosti ni ce ston svojo dolžnost mariborski občinski svet m na javni seji pove, kako je z vso na'm0 mv-aato, sklene sv°je ukrepe. Ta seja nihče ne'k*0 k,° .že vršila in potem sploh Prenriji • lnoKel izrabi jat i vse stvari, bata .smo buli, da bo javna de- stara \-of hranilnici samo koristila, ker je boli'se vs'Ca’ so tem hujše govorice, čim Aujstks. vd.'*‘r£“» zelo ugledu denarnega zavoda V vedno sam pove vse, kakor je Km, če ta resnici v oči, je vedno' močan °F P°Sleda rerRi Slovenijo, ne sme javno go- »vet.Cei Pa ima besedo mariborski občinski * 'Končno še par besed k uradni reviziji, ki 1° le odredil veliki župan dr. Pirkmajer. Da Je ta revizija popolnoma nepotrebna in absolutno neumestna je jasno. Predvsem se s to Ponovno revizijo postavlja v čudno luč uirad-ta rffUa »badnega komisarja- dr. Ipavca. Pa kerUrarec» vladni avtoriteti -se nas ne tiče, riutJev,pa^ Mvar onih. ki imajo vladno avto-J|'|to čuvati. vlade"proti P pomeni tudi nastop To pjv -se ,iijeJ,Ii?0!rs,kemu občinskemu svetu, vetlkoga župana, *n zato vprašamo preiskavo in zakaj rav^J® uvedel ponovno slovanskih hranilnic? betoni Zveze iugo-Pričakujemo, da bo marino,. , svet na vajini svojega položaja iij j, občinski braniti svoj ugled in svojo tavtw«A?«w»l vsakega dvoma je, da ga bo javnost v'e§f®z-podpirala. PROSLAVA DR. RAZLAGA. Program za proslavo lOOletnice dr. Razlagovega rojstva in slovesno odkritje njegovega spomenika pri Mali Nedelji dne 35. julija 1936 je sledeči: Predvečer: Bakljada z godbo, streljanje, Kres in rakete. V nedeljo: 9 zv*1 ^ ■ UP' bi n fare na Cerkevnjaku. Ob 8 in pol uri zbiranje gostov, ljutomer-?Ke. godbe, pevcev in požarne hrambe na nekdanje dr. Razlagove rojstne hiše v 3. Ob 9 in pol uri sprejem mariborske .glasbene Matice« in drugih gostov pešcev Zerovine pri »Mirovih«. 4. Ob 10. uri slovesna sv. maša -s pridigo. 5. Ob 11. uri odkritje spomenika s pozdra- vi m slavnostnimi govori (dr. Fr. Mohorič in drugi). 6. Ob 13. uri banket v »Društvenem do-nu« (za priglašene udeležence). j poljedelskega ministrstva tudi poljudna predavanja o umni živinoreji in zdravljenju živine. Predavali bodo srezki in oblastni veterinarji. Pomoč planinskim zadrugam. V ministrstvu za šume in rude je predviden kredit L00.000 Din za pod el e je vanje podpor planin-skim zadrugam v svrho vzdrževanja planinskih pašnikov. Od tega kredita se uporabi en del za meloracijo planinskih pašnikov v Sloveniji, ki so pod državno upravo. — Regulacija Save. V generalni direkciji voda je izdelan načrt za regulacijo Save do Zagreba. Stroški za dela so proračunjeni na 175 milijonov dinarjev. ■S) ~ Polovična vožnja v kopališča. Obiskovalcem kopališč, ki dokažejo, da plačajo največ 30 Din neposrednega davka in -so bivali v kopališčih najmanj 15 dni, je dovolilo prometno ministrstvo polovično vožnjo. Nova brzojavna in telefonska postaja je bila otvorjena te dni v Leskovcu .pri Krškem. Brzojav ima direktno zvezo s Krškim in z Rako, telefon pa samo s Krškim. K stroškom so prispevali občani 5000 Din, ostalo je plačala poštna, uprava. — Zaposlovanje inozemcev. Vsi inozemci, ki so bili zaposleni v naši Kraljevini že pred dnem 14. junijem 1922 do danes nepretrgoma in na katere se odredbe ( 103. Zakana o zaščiti delavcev ne nanašajo, ter do sedaj še niso vložili prošenj po čl. 7. Pravilnika o zaposlovanju inozemskih delavcev, se ponovno opozarjajo, da takoj vlože prošnje za izdanje predpisanih uradnih potrdil pri pristojnih Inšpekcijah Dela v Ljubljani, oziroma Mariboru. (Natančnejše podatke vsebuje razglas v Uradnem lisiu št. 3 i. L). — Strokovne šole za pomorsko prometno osobje. Prometno ministrstvo namerava otvo-riti posebne strokovne šole za pomorsko prometno osobje. Šole se otvorijo liajbrže že s početkom prihodnjega šolskega let i 7-, dokler se pa ne otvorijo, namerava orsanizi’ rati prometno ministrstvo v nd--,u.-i. “ mestih Primorja specialne biZ ve6!’h 'Piometno nsohie V 1 ■ Je A pomorsko ie pre lvidm r? °r«anizacij° teh ‘ečajev je predtiden kredit 1o vodi zensko truplo, ki je bilo zvezano na rokah in nogah. Sedaj je identiteta 'ugotovljena. Gre za neko Madjarsko, ki je živela v divjem zakonu z nekim Andrejem Kovacsem, mehanikom na pusti »Podunavlje« v Baranji. Andrej Kovacs, ki je nasilen človek, se je s svojo priležnico tik pred povodenjsko katastrofo spil. Domneva se, da je Kovacs svojo priležnico zvezal in vrgel v vodo. Uvedena je preiskava. ‘ k Atentat na krakovsko municijsko skladišče. V eni zadnjih noči je bil poizkusen atentat na vojaško municijsko zkladišče v Krakovu. Tri oborožene civilne osebe so skušale vojaško stražo presenetiti ter udreti v lokal. Med napadla in vojaštvom je prišlo do Iju- 0 ,r janajav,Eden od napadalcev je bil ( b,d eden P® poškodovan. Tretji napa- sfediti 18 ga d°Slej še niso m°Rli iz‘ ~ Zborovanje obrtnikov v št. Vidu nad Ljubljano. V nedeljo 18. t. m. ob 8 uri do poldne bo v risalnici obrtne šole v št. Vidu Pnvn u- ^ Velik° zborovanje obrtnikov. Govorili bodo zastopniki Zveze obrtnih za-drug in Zbornice za trgovino, obrt in indu-,i 1Z Ljubljane. Obrtniki vseh strok, mojstri in pomočniki, udeležite se tega važnega zborovanja Na zboru se bo razpravljalo zlasti tudi o Obrtniški samopomoči in o obrtniški razstavi leta 1928. Pa tudi druga važna gospodarska in obrtniška vprašanja se bodo na tem zboru obravnavala. Zato vsi na zbor! Nihče naj ne ostane doma! — Obrtna zadruga lesnih strok v št. Vidu pri Ljubljani. ~ 1>rva ženska nastavljena v vatikanski biblioteki. Prvič v zgodovini se beleži slučaj, , Ra Je bila ženska spoznana vrednim biti i sprejeta *v uradniški status Vatikana. Piše se j Crostarossa Ocipioni. Nastavljena je bila v , vatikanski biblioteki kot asistentinja Pij IX * ir 'i??01'?" P°znavalec knjig in navdušen bibliofil. Gospa Crostarossa Izvira iz ugledne rimske rodbine ter je priznana avtoriteta na polju paleografije. Izdala je sama že več stroko vnoznanstvenih knjig. — Ce dobi čudodelen rabi sina. Čudodelni rabi v Kovvnu je dobil te dni sina. K obrezovanju je prišlo nad 10.000 ortodoksnih Židov, tako, da je bilo treba par posebnih vlakov, da so prišli gosti pravočasno na slavnost. Razven lega se je pripeljalo k obrezovanju nad 2000. ortodoksnih Židov v avtomobilih. p 7. Uspehi budiinpeštanskega pomlajevale«. Ludimpestanski zdravnik dr. Zoltan Nemec-i agy, ki je izvršil že vee pomlajevalnih ope-racij po Voronovi metodi, je te dni izjavil, da se je bavil zadnje čase z uspehom tudi s pomladitvijo žensk. Na podlagi teh poizkusov je prišel baje do prepričanja, da ije mogoče 'pomladiti tudi žensko, če se ji trans-plantira ovarije opice. Pravi, da je pomhtdil na ta način neko staro žensko s sijajnim uspehom. Sedaj namerava operirati fteko Poljakinjo. Dr. Zoltan Nemes-Nagy zatrjuje, da bo postal« žepa, ki ima že davno kanoninčno starost, zopet plodovita. Ljubljana. Zadnje vodstvo v Groharjevi razstavi je v nedeljo 18, julija ob enajstih , J.T Ljubljanice. Načrt za regu- lacijo Ljubljamce je odobren. Stroški bodo znašali okrog 40 milijonov dinarjev. Lostovanje v ljubljanski drami. Jutri v BOboto, dne 17. t. m. gostujejo v ljubljanskem dramskem gledališču člani beogradskega Narodnega gledališča in sicer v Nieodemijevi komediji »Jutro, dan, noč«. Posamezne vloge te komedije so sledeče zasedene: Ana — gospa Dugavič, 'Marij — g. Dragutinovič, oče Od dobrega najboljše je švicarski pletilni stroj .PUBIED' Jack London: Morski vrag. »Ugoden veter!< sem vzkliknil s hripavim glasom, ki je bil tak, da sem mislil, da ni moj. Maud je skušala odgovoriti, a ni mogla govoriti. Ustnice je imela mokre od mraza, oči so bile upadle — ampak tako srčno so njene rjave oči gledale mene! Iznova sem ji pričel drgniti roke, jih premikati gorindol, dokler sama ni mogla,,mahati z njimi. Nato sem jo primoral, da je vstala, dasi bi se bila zgrudila, če je ne bi držal, in stepala senipatja v čolnu, kolikor je dopuščal prostor, in končno skakala. >Ej, vrla, vrla ženska,« sem rekel, ko sem videl, da se ji zopet vrača življenje. »Ali veste, da ste vrli?« »Nikoli nisem bila,'- je odgovorila. »Nisem bila, dokler nisem spoznala vas. Vi ste me naredili vrlo., »Tudi jaz nisem bil, dokler nisem vas spoznal,« sem odgovoril. Hitro me je pogledala in zopet sem v njenih očeh videl tisti drhteči svit. Trajale pa je samo en hip. Nato se je nasmehnila. Razmere so morale to narediti, je rekla; jaz pa sem vedel, da ni imela prav, in sem ugibal, ali je ona tudi vedela. Nato je potegnil veter, ugoden, svež, in čoln je plaval po nemirnem morju proti otoku. Ob pol treh sva vozila mirno jugozapadnega predgorja. Nisva bila samo lačna, tudi žejo sva trpela. Najine ustnice so bile suhe, razpokane, nisva jih mogla osliniti z jezikom. Veter se je kmalu polegel. Ko se je znočilo, je p. pclnotna prenehal vleči in iznova sem se moral mučiti z vesli — ampak slabo, jako slabo. Ob dveh zjutraj se je čoln dotaknil obale najinega zaliva; omahoval sem, ko sem privezoval čoln. Maud ni mogla stati pokonci in jaz nisem imel toliko moči, da bi jo nsel. Z njo vred sem se zgrudil na pesek; ko pa sem prišel nekoliko k moči, nisem mogel več kakor da sem jo prijel pod pazduho in vlekel preko obale do koče. Naslednji dan nisva delala. Spala sva do Ireh popoldne; vsaj jaz sem, kajti so sem se zbudil, je Maud kuhala kosilo. Ona se je hitro opomogla. Žilavo je bilo njeno gibko telo. »Na Japonsko sem potovala, kakor veste, zaradi zdravja,« je rekla, ko sva po kosilu sedela pri ognju in uživala brezdelje. »Nisem bila posebno močna. Nikoli nisem bila. Zdravniki so mi priporočali vožnjo po morju in izbrala sem si najdaljšo.« »Niste vedeli, kaj ste si bili izbrali,« sem se nasmejal. : Ampak po teh izkušnjah bom vsa drugačna pa močnejša,« je odgovorila, »in upam, tudi boljša. Sedaj bom pač vse bolj poznala življenje.« Ko se je kratki dan nagnil h koncu, sva se jela ( razgovarjati o Larsenovi slepoti. Bila je nerazumljiva. In da je bila stvar resna, sem navedel njegovo izjavo, namerava ostali na otoku in hoče umreti tu. Ce je on, močan "človek, ki je ljubil žilvljenje, govoril o smrli, je -bilo jasno, da je imel nad seboj vse več kot slepoto. Glede njegovega silnega glavobola sva soglašala, da je moral prihajati od kake možganske bolezni in da je moral trpeti silne bolečine, kadar ga je glava bolela. Ko sva se razgovarjala o njegovem stanju, sem opazil, da je Maud gojila vedno večje sočutje do njega. Vendar sem jo ljubil radi tega, tako žensko je bilo njeno sočutje. Povrh vsega so bila njena čustva čista, nič lažnega ni bilo v njih. Pritrjevala mi je, da je treba z njim kar najstrožje ravnati, ako se hočeva rešiti; dasi se je zgražala, ko sean rekel, da me utegne Larsen kdaj primorati, da mu vzamem življenje, da sl rešim sv*je —• najino, je rekla ona. Drugo jutro sva zarana zajtrkovala in bila ob dnevu pri delu. V sprednjem delu ladje sem našel majhno sidro; s precejšnjo težavo sem jo zvlekel na krov in v čoln, kjer sem ga privezal na dolgo vrv. Veslal sem precej daleč v zaliv in vrgel sidro v vodo. Vetra ni bilo, morski tok je bil močan in ladja je lahko plavala. Odvezal sem njene vrvi, jo s pomočjo vseh svojh moči — motevilo je bilo polomljeno — splavil popolnoma s peska, dokler ni plavala ob malem sidru, ki pa je bilo premajhno, da bi jo držalo, če bi vlekel močan veter. Zaraditega sem spustil veliko sidro z desnega boka ladje v morje in popoldne sem začel popravljati motovilo. (Dalje prih.) Najboljša, najcenejša kolesa in šivalni stroj so edino Petelinčevi znamke Griizner, Adler, Phonix m. , n * „„„„„„ za dom, obrt in industrijo. Pouk brez- Prešernovega ni J . T«di spomenika za vodo. na obroke . Večletna garancija. Josip Peteline, Ljubljana tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, * nudi najtlneJSl ln najokusnejši namizni kis Ias vinskega kisa. 3^ ZAHTEVAJTE PONUDBO I ^ Tehnično ln hlgljenlčno najmoder-neje urejena klsarna v Jugoslaviji. • Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta It. ta, II- nadstropje, O |&8&#&KXK*XX*XX**XXXXXKK* TISKARNA »MERKUR* SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 332. TELEFON ŠTEV. 332 Sc priporoča aa vse v tiskarsko stroko spadajoča dela. xx*ttX»X»*XXXXXXXXXXXXXXXX 'Srajce, promenadne, bele in barvaste, ovratnike vseh vrst in fason, pentlje, samoveznice, žepne robce, nogavice v raznih barvah za gospode in dame, naramnice, toaletne - - potrebščine, svifene trakove, čipke in vezenino. - -Nizke cene. — Velika izbira samo pri JOSIP PETELINC-U LJUBLJANA «. blizu Prešernovega spomenika ob vodi 9 MALI OGLASI Vsaka beseda 50 para, debelo tiskano Din !•-. Volna in bombaž za strojno pletenje in vsakovrstna ročna dela se debi v veliki izberi in po najnižjih cenah pri Karel Prelogu, Ljubljana, Gosposka ul. 3. — Stari trg 12. Mizarska delavnica Franc Planinšek, Maribor, Mlinska ulica 11> izdeluje najfinejše in prosto pohištvo po zmernih cenah. koks - Čebin VTolfova 1/H. - Telef. 56. Knjigovodkinja vsestransko verzi rana prevzame delo za večerne ev. tudi popoldanske ure proti nizkemu honorarju. — Ponudbe na upravo lista pod značko »Natančna«. Modroce iz najboljšega domačega in češkega platna, posteljne mreže, zložljive postelje, otomane deko-racijske patent divane in tapetniške izdelke nudi najceneje RUDOLFRADOVAN tapetnik Ljubljana, Krekov trg 7. Stekleno strešno opeko imajo stalno v zalogi Združene opekarne d- d. v Ljubljani. Krasne dekoracijske patent-divane v plišu vam nudi izredno poceni Rudolf Sever, Ljubljana, Gosposvetska 6. Vabim na ogled! Uradnica z večletno prakso, zmožna korespondence, knjigovodstva, strojepisja in vseh pisarniških del išče službe za takoj ali pozneje. — Ponudbe na upravo lista pod šifro »Agilna«. Oglašajte v »Narodnem Dnevniku«! — g. Jovanovič, mati — ga. Bunič, sestrica — ga. Gruič, Pavel — g. Popovič, Izolina — gdč. Markovič. Predprodaja vstopnic pri dnevni blagajni v operi danes v petek in jutri v soboto’. Cene navadne dramske. 1— Prošnja. Ena najlepših ulic v Ljubljani je brez dvoma Simon Gregorčičeva ulica. To pa ne zato, ker stoji tam tiskarna »Merkur«, ampak ker gleda na ulico lep kos vladne palače, kos daje ulici poseben sijaj. To visoko odlikovanje je blagovolila vpoštevaM tudi sama narava, ki je ustvarila v Simon Gregorčičevi ulici ob obeh straneh celo vrsto večjih in manjših jezerc — po domače luž in 1 mlak. okoli katerih bujno eveto razne rumene rožice med bujno zeleno travo. Ker pa je že narava sama poskrbela tako lepo za okras te ulice, upamo, da tudi slavni trosvet ljubljanski ne bo tako trdosrčen, da bi odklonil kredit za nabavo nekaj potonk, katerih beli, polni cveti bodo naravne krasote omenjene ulice še znatno povečale. 1— Kolesarske dirke »Save«. V nedeljo ob 3. uri se vršijo kolesarske dirke »Save« in Zveznih kolesarskih društev z bogatim sporedom na prostoru S. K. Ilirije. Popoldne ob pol 2. zbirališče na Sv. Jakoba trgu ter je skupni pohod z godbo na- prireditveni prostor. Vsem dirkačem se javlja, da je trening vsak dan od 11. do 3. ure popoldne na S. K. Iliriji. 1— Policijska kronika. Hlapec Fr. K. je ukradel svojemu tovarišu Kavsu uro in listnico z denarjem v skupni vrednosti 180 Din. Kavs storilca ni takoj naznanil, ker je mislil, da je vse to le — šala. Medtem jo je Fr. K^ popihal. Sedaj ga iščejo policaji in žandarji.” — ‘Neki M. je bil aretiran, ker je osumljen j homoseksualnosti. — Neka ženska je bila are- ( tirana radi tajne prostitucije. — Trgovskemu uradniku Vertinu je bilo na potu s Sušaka v »Ljubljano v železniškem kupeju ukradenih par Šimi čevljev. Tatvine je osumljen neki železniški zavirač. Uradnica F. je udarila svojo gospodinjo E. na Cojzovi cesti močno s topim predmetom in ji prizadejala lahko telesno poškodbo. Uradnica pravi, da se je E. udarila sama. — Neki ključavničarski mojster v Ljubljani je izpil dozo arzenika, ker ga -je- žena razjarila. — Policija je odkrila dve železniški tatvini in sicer tatvino železnih plošč za železniške pragove in tatvino 750 dinarjev vrednega premoga. —Od srede do , četrtka so bili policiji naznanjeni sledeči slučaji: 11 prestopkov cestnega reda, 3 prestopki obrtnega reda, 2 prestopka kaljenja noč- . nega miru, 1 prekoračenje policijske ure in 1 ogrožanje telesne varnosti. POPLAVE . Donava in Drava na Hrvatskem še vedno naraščata. Pri Osijeku še vedno utrjujejo nasipe. Prisilno delo je ukinjeno. Delavci so sedaj vsi plačani. Stroške bodo plačale vse občine iz osiješke oblasti. Strahovita katastrofa je zadela predvčerajšnjim mesto Peč in okolico. Utrgal se je oblak. Tri ure je lilo kot iz škafa. Vsled tega je reka Bistrica nenadoma silno narasla. Ob 9. zvečer je odnesel tri metre visok val vse delavske barake na cesti Peč—Andrijevica, v katerih so stanovali siromašni črnogorski delavci, zaposleni pri popravi ceste. Pri tem je poginilo 40 oseb, moških, žensk in otrok. Pol ure kasneje je pridrvel isti val v mestece Peč. Ker je tam struga Bistrice globoka, mesto ni bilo poplavljeno, pač pa je porušila voda kakih 10 hiš, ki so bile zidane iz slabega materijala ter stale na obrežju. POZIV SLOVENSKIM UPODABLJAJOČIM UMETNIKOM. Predsedstvo in urad ljubljanskega velesejma . priredita v okvirju jesenske pokrajinske razstave pod geslom »Ljubljana v jeseni«, s sodelovanjem umetniškega odbora sestavljenega iz odličnih predstavnikov slovenske upodabljajoče umetnosti v dneh od 1.—12. septembra t. 1. na .sejmskih prostorih veliko splošno slovensko umetnostno razstavo. iOdbor, ki pripravlja vse delo in ki je prevzel tudi aranžma razstave, je izbral za razstavo najličnejši in tudi radi prostoirninskih in svetlobnih razmer idealni paviljon K, v katerem jo bila nastanjena razstava »Slovenska žena«. * Odbor želi, da se po dolgih letih razstav posameznikov, ali manjših grup posreči zedi- niti vse slovenske umetnike v splošni reviji dela in vstvarjanja zadnjih let, zato pa po- j življa umetnike, da se v čim častnejšem šie- j vilu odzovejo, \abilu velesejuiskega urada tn ! odbora. r rosi mo, da pošljete vse tozadevne prijave I zaeuo s pošiljatvijo umetnin, ki jih želite raz- j staviti do .taci. 5. avgusta (. t. na naslov ! »Urad ljubljanskega velesejma« (pokrajinske razstave). Prijave naj v sebujejo točne -naslove posameznih del, označbo tehnike, formata, prodajne, in sicer edinole 'končno veljavne zadnje cene, ki bodo objavljene v posebnem katalogu, točen naslov pošiljalčev in kores-pondujoče znake in številke z znaki, odnosno številkami na zabojih. tProsimo vse izvenljubljanske umetnike, da pošljejo svoja dela po železnici na navedeni naslov.jn sic#r sem na lastne stroške, dočim nosi vse povratne stroške velesejmski urad, ki je prevzel veledušno tudi vse stro-ske adaptacij, zavarovalnine, reklame (pla-ln.katalog). Edino, kar si pridržuje urad za Kntje svojih stroškov, je desetodstotna provizija za prodane umetnine, ki se razdeli po enakih delih med urad m odbor za kritje njegovih stroškov za vsa preddela in aranžma razstave. Na vnanje prijave in pošiljatve, ki bi dospele po 5. avgustu se ne moremo ozirati že radi pravočasne sestave kataloga in prosimo ponovno vse umetnike, da se drže točno javljenega termina. ■ •Ker je odbor prevzel nalog da organizira le strogo, kvalitetno razstavo, bo očuval rigo-iczno izbiro viposlanih del po jury, v kateri je izvolil naslednje umetnike: slikar in grafik Božidar Jakac, slikar Rihard Jakopič, slikar Matija Jama, slikar Ant. G. Kos. kipar Valentin Kos, slikar Fran Tratnik, slikar Ferdo Vesel. > ;Za vse podrobne informacije pa naj se posamezniki obračajo na slikarja Ivana Vavpotiča, Ljubljana, Stari trg 30. Šport. Nurnvi premaga \Videja. V Stockholmskem stadionu sta se pred 16.000 gledalci pomerila v teku na 1 miljo (1609 m) Šved Wide in Fi- nec Nurmi. Čeravno je bil Šved v zelo dobri formi, je zmagal Nurmi v izbornem času 4:11.9, dočim je rabil Wide 4:13.7. Nurmijev leta 1923 v 4:10.4 na 1 miljo postavljeni rekord tedaj ni bil dosežen. V teku na 30C0 m pa sta oba konkurenta nadkrilila dosedanji svetovni rekord, ki ga je postavil Nurmi letošnje binkošti v Berlinu. Nurmi je dospel na cilj v 8:20.4, Wide pa 2 metra za njim v 8:20.8. Beefsteak je zmagal! Lahkoatletske tekme med amerlkanskima univerzama Princenton in Cornell na eni in angleškima univerzama Oxford in Cambridge na drugi strani so končale z nepričakovano zmago Angležev 7 : 5. Angleži so'zmagali v teku na 1 in 2 milji, na pol milje, v teku na 120 in 220 y pregraje, v teku na 440 y in v skoku v višino. Ameri-kanci pa so bili zmagoviti" v teku na 100.in 220 y, v sunku krogle, skoku v daljavo in skoku ob palici. In kaj je vzrok temu ameri-kanskemu porazu? Amerikanski dijaki so se na prevozu v Evropo vzdržali vsega mesa in uživali le mleko, sočivje in sadje, dočim so Angleži ves čas treninga pretežno uživali mesno hrano. Quid erad demonstrandum! Gospodarstvo. LJUBLJANSKA BORZA, četrtek, 15. julija 1925. Vrednote: Celjska posojilnica d. d., Celje5 den. 193, bi. 195, zaklj. 194. — Blago: Brzojavni drogovi (smreka, jelka, bor), popolnoma zdravi, ravni, obeljeni, prim. suhi, ravno odžagani, od 8 do 12 m, fco v*g. meja, 10 vag., den. 300, bi. 300, zaklj. 300. Zagreb, 15. julija. Devize: Nevvyork ček 56.45—56.75, London izplačilo 275.05—276.25, Pariz izplačilo 143—145, Praga ček 167.43— 108.43, Curih ček 1094.55—1098.55, Milan iz-.platilo 191.325 —192.525, Berlin izplačilo 1348.50—1352.50, Dunaj izpl. in ček 798.625— 802.625. Curih, dne 15. julija. Beograd 9.115, NeW-vork 516.375, London 25.115, Pariz 13, Berlin 122.9825, Dunaj 73, Praga 15.30,‘Milan 17.425, Bukarešta 2.925, Sofija 3.725, Budimpešta 0.007230. Izdajatelj ta odgovorni urednik ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. - Za tiskamo »Merkur« v Ljubljani Andrej Sever.