Letnik 1915
Državni zakonik
I
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos CLXXV1TI. — Tzdau in razposlan 22. dne decembra 1915.
Vsebina: St. 380. Ukaz za izvrševanje cesarskega ukaza z dne 15. septembra 1915. 1. o sodnih pristojbinah.
»80.
Ukaz ministrstev za finance in pravosodje z dne 21. decembra 1915.1.
za izvrševanje cesarskega ukaza z dne 15. septembra 1915. I. (drž. zak. št. 279) o sodnih pristojbinah.
Za izvrševanje cesarskega ukaza z dne 15. septembra 1915. 1. (drž. zak. št. 279) o sodnih pristojbinah se ukazuje naslednje :
I.	Obča določila.
Kako se plačujejo pristojbine vobce.
S 1.
(i)	Neposrednjemu plačevanju na podstavi uradne odmere so zavezane:
1.	Pristojbine za sodne in razsodniške odločbe, ki jih je ovedeti po odstotkih vrednosti;
2.	pristojbine od sodnih in razsodniških odločb, s katerimi se prisoja lastnina nepremične
reči na podstavi priposestvovanja (opomnja 1 k tarifni številki G in opomnja I k tarifni številki 7 cesarskega ukaza);
3.	pristojbine od sodnih ali na razsodišču (pred razsodnikom) sklenjenih poravnav, s katerimi se prenese lastnina nepremične reči;
4.	ostale pristojbine, ki se ovedejo po odstotkih vrednosti, ako presega pristojbina 50 K, nadalje poprečne pristojbine z izjemo, ozname-njeno v odstavku 2 :
5.	pristojbine za pravna opravila, ozname-njena v § 19, odstavek 4, cesarskega ukaza, ako presega pristojbina 50 K ali ako znaša vrednost spornega predmeta več nego 400 K (§ 17 cesarskega ukaza).
(2)	Poprečno pristojbino za konkurzno postopanje, končano z razdelitvijo ali s prisilno poravnavo, in poprečno pristojbino za poravnalno postopanje (§§ 38 in 47) je vplačati neposrednje brez uradne odmere.
(3)	V vseh drugih primerih je ■ plačevati sodne pristojbine v kotkovnih vrednostnicah.
(4)	Ako se dolžnost plačati pristojbino v kol-kovnih vrednostnicah ali plačati pristojbino neposrednje brez uradne odmere ne izpolni ali ne izpolni popolnoma, je manjkajoči znesek pristoj-
(Slovimianh.)
247
bine, oziraje se na določila § 46 cesarskega ukaza, odmeriti uradno in plačali neposrednje.
(5)	Pristojbino za vpise v javne knjige za pridobitev stvarnih pravic je plačati v primerih tarifne številke 45, B, lit. a, zakona z dne 13. decembra 1862. 1. (drž. zak. št. 89) in § 18 cesarskega ukaza, ako pristojbina z izredno doklado vred ne presega 10 K, v kolkovnih znamkah, sicer pa, kakor si izbere pristojbinski zavezanec, ali v kolkovnih znamkah ali na podstavi uradne odmere neposrednje. V primerih tarifne številke 45, A, lit. b, zakona z dne 13. decembra 1862. 1. (drž. zak. št. 89) je vplačevati pristojbino na podstavi uradne odmere neposrednje (S 6 imenovanega zakona in § 50, št. 9. cesarskega ukaza).
(ß) Dosedanja določila o plačevanju pristojbin za pravne listine in pravna opravila ostanejo nespremenjena, kolikor se v tem ukazu ne ustapavlja nič drugega.
(7) Vsako plačilo pristojbine, ki se razlikuje od predpisov tega ukaza, je smatrati tako, kakor da se opusti plačilo pristojbine.
Naznanilo za odmero pristojbine.
§ 2.
Naznanilna dolžnost strank in njihovih pooblaščencev.
Stranke in njihovi pooblaščenci morajo poravnave, ki so jih sklenile na razsodišču ali pred razsodnikom, in druga pravna opravila, nadalje po § 19, odstavek 4, cesarskega ukaza pristojbini zavezana pravna opravila naznaniti vpisnemu uradu (davčnemu uradu, finančni blagaj-nici, uradu za odmero pristojbin), poklicanemu za sprejemanje takih naznanil, da odmeri pristojbino, ako ni plačati pristojbine v kolkovnih vred-nostnicah. Pri tem se uporabljajo določila §§ 43, 44, 79 in 80 zakona z dne 9. februarja 1850. 1. (drž. zak. št. 50); za pravna opravila, zavezana pristojbini po § 19, odstavek 4, cesarskega ukaza, se prične rok za naznanilo z dnem, katerega se je vročila razsodniška odločba.
S 3.
Naznanilna dolžnost sodišč.
(1)	Naznanilna dolžnost rednih sodišč po ^ C, odstavki 1 do 5, cesarskega ukaza se razteza zlasti :
1.	Na pristojbini zavezane odločbe, ki so jih izrekla in ki so zavezane pristojbini, ki jo je ovedeti po odstotkih vrednosti;
2.	na poravnave, sklenjene pred njimi, potem na prostovoljne cenitve, ki so jih izvršila (ovedba odškodnine v razlastilnih primerih), in prostovoljne dražbe, ako pristojbina, ki jo je plačali za poravnavo ali uradno dejanje, presega 50 K ; nadalje
3.	brez ozira na višino pristojbine
a)	na vse sodne odločbe, s katerimi se prisoja lastnina nepremične reči na podstavi pri-posestvovanja ;
b)	na sodne poravnave, s katerimi se prenaša lastnina nepremične reči ;
c)	na sodne zapisnike o dražbanju nepremičnih reči;
d)	na vse sodne vloge in zapisnike, ki so hkratu pravna listina o pravnem opravilu, ki je zavezano pristojbini, ki jo je plačati neposrednje.
(2)	Pristojbini zavezanih odločb višje stopnje naj finančnemu oblastvu ne naznanja sodišče višje stopnje, temveč sodišče prve stopnje.
(3)	Sodišča morajo naloženo jim naznanilno dolžnost izpolnjevati praviloma od osem do osem dni, držč se določil § 6. odstavka 1 in 2, cesarskega ukaza; če je posebno nujno, ali na predlog stranke je podati naznanilo od primera do primera. Naznanilo je nasloviti na vpisni urad (davčni urad, finančno blagajnico, urad za odmero pristojbin), v Čigar okolišu ima sodišče svoj sedež.
(4)	Dosedanji predpisi o dolžnosti sodišč naznanili dovoljenje vpisov v javne knjige ostanejo neizpremenjeni.
(5)	Sodišča morajo poslati finančnim obla-stvom na njihovo zahtevanje sodne spise, da poizvedo sodne pristojbine ali popreskusijo plačilo pristojbin.
§ 4.
Naznanilna dolžnost razsodišč in razsodnikov.
(1)	Razsodišča (razsodniki) morajo vpisnemu uradu (§ 3, odstavek 3) naznaniti odločbe, ki so
jih izrekla (i), ako vrednost spornega predmeta presega 400 K (g 17 cesarskega ukaza), ter pred njimi sklenjene poravnave in druga pravna opravila s tem, da pošljejo pristojbine prost, po razsodišču (razsodniku)	poverjen prepis odločbe,
poravnave, o sklepu pravnega opravila sestavljen zapisnik ali o tem [narejeno pravno listino, drže se določil, ukrenjenih v § 6, odstavka G in 7, cesarskega ukaza.
(2)	Razsodišče (razsodnik) mora nadalje vpisnemu uradu (§ 3, odstavek 3) podati naznanilo, priloživši za odmero pristojbine potrebne razpoložne pomočke, v osmih dneh potem, ko je nastopila pristojbinska dolžnost (§ 2 cesarskega ukaza), ako stranke v razsodniškem postopanju ne izpolnijo dolžnosti, da bi priložile kolkovne znamke za plačilo sodnih pristojbin. Enaka naznanilna dolžnost je naložena razsodniku (razsodišču) tudi tedaj, ako so v razsodniškem postopanju dani v g 19, odstavek 4. cesarskega ukaza ozname-njeni pogoji za plačilo pristojbine od pravnega opravila in ako je plačati pristojbino neposrednje; naznanilo je v teh primerih podati v osmih dneh po nastopu pristojbinske dolžnosti razsodniške odločbe.
(3)	Naznanilna dolžnost je v primerih sprednjih dveh odstavkov naložena nerazdelno več udom razsodišča (razsodnikom), ako je pa postavljen načelnik, njemu.
(1)	Ako se ne izpolni naznanilna dolžnost, povzroči to pravne posledice § 46, odstavka 2 in 6, cesarskega ukaza.
Odmerjanj» in plačevanje neposrednjih pristojbin.
S 5-
Kolikor je plačevati sodne pristojbine neposrednje na podstavi uradne odmere, se uporabljajo na naznanilo pristojbine pristojbinskemu zavezancu ter na plačilo pristojbine določila S 60 zakona z dne 9. februarja 1850.1. (drž. zak. št. 50) in drugi za to obstoječi predpisi.
Plačevanje pristojbine v kolkovnili vred-nostnicah; obča načela.
§ 6.
(1)	Pristojbina se plačuje v kolkovnili vred-nostnicah tako, da se po predpisu porabljajo (namestijo in razvredijo) kolkovne znamke. Pristojbina za vloge in priloge (g •?) se lahko plačuje namesto s kolkovnimi znamkami tudi s tem, da se porablja papir z uradnim natiskom kolkovnili vrednostnic (ukaz finančnega ministrstva z dne 23. februarja 1900. 1. [drž. zak. št. 36]); v tem primeru ni treba razvrediti kolkovne vred-nostnice.
(2)	Kolikor v tem ukazu ni določenega nič drugega, ostanejo predpisi ukaza finančnega ministrstva z dne 28. marca 1854. 1. (drž. zak. št. 70) in drugi predpisi o kolkovnih vrednost-nicah neizpremenjeni.
Posebni predpisi, kako in kdaj je nalep-ljati kolkovne znamke.
§ 7.
1.	Za vloge in priloge.
(1)	Kolek za vlogo in prilogo mora stranka pritrditi pred izročitvijo vloge ali priloge na prvi strani vsake pole nad besedilom, ako ni pri prilogah zaradi njihove kakovosti treba nalepiti kolek na kakem drugem mestu papirja. Ako se porabljajo za priloge knjige, brožure, situacijski načrti in druge reči, ki niso spisi, je nalepiti kolkovne znamke na pripravnem mestu, ki se lahko spozna.
(2)	Ako je smatrati sodno vlogo hkratu za pravno listino o pravnem opravilu (tarifna številka 43, lit. m, zakona z dne 13. decembra 1862. 1. [drž. zak. št. 89]), je pritrditi stalni ali lestvici ustrezajoči kolek za listino, če se pristojbina ne plača neposrednje, na prvi poli vloge poleg kolka za vlogo tudi, preden se izroči vloga.
(3)	Ako pridejo vloge in priloge na sodišče iz inozemstva sicer nekolkovane, toda s priloženo pristojbino v gotovini, mora uradnik vložišča nabaviti kolkovne znamke in jih pritrditi po predpisu. Ta uradnik ima dolžnost po predpisu pri-
trditi kolkovne znamke tudi tedaj, ako se priložijo vlogi kolkovne znamke za zapisnike v izvršilnem in zavarovalnem postopanju (§ 8, odstavek 3).
§ 8.
2.	Za zapisnike.
(1)	Kolkovne znamke za zapisnike, izvzemši v tarifni številki 2, lit. c, in tarifni številki 32, lit. b, cesarskega ukaza oznamenjene razpravne zapisnike, zapisnike o vzprejemanju dokazov in o zavarovanju dokazov (§§ 26, 27, 80 in 81), mora pritrditi listi, ki piše zapisnik, na vsaki poli nad besedilom. V § 8, odstavek 1, št. 3, in § 9, št. 1 in 2, cesarskega ukaza navedene osebe so nerazdelno dolžne prinesti kolkovne znamke.
(2)	Ako je sodni zapisnik smatrati hkratu za pravno^ listino o pravnem opravilu (tarifni številki 53 in 108 zakona z dne 9. februarja 1850. 1. [drž. zak. št. 50]), je pritrditi stalni ali lestvici ustrezajoči kolek od listin, ako se pristojbina ne plača neposrednje, takoj ko je zapisnik spisan, ali na njegovi prvi poli poleg kolka za zapisnik ali na koncu zapisnika.
(:i) Zapisnikov v izvršilnem in zavarovalnem postopanju ni treba kolkovati, ako se porabijo za zapisnik plačane kolkovne znamke na izvodu, ki ostane na sodišču, vloge, s katero se prosi za uradno dejanje. V teh primerih je poočititi na vlogi, da se predlagajo kolkovne znamke za zapisnik; v zapisniku je na mestu, kjer je sicer nalepili kolkovite znamke, opozoriti na vlogo z navedbo njene opravilne številke.
(1)	Pri sodnih zapisnikih o dražbanju ne premičnih reči se morejo kolkovne znamke, k ustrezajo stalnim pristojbinam za listine, nalepit pri ponudbah posameznih največjih ponudnikov
(5) Kolek za zapisnik za vpise v vpisnik o ustno podanih prošnjah za izdajo plačilnega povelja v opominjalnem postopanju in o ustno podanih uporih zoper taka plačilna povelja (opomnja 6 k tarifni številki 2 cesarskega ukaza), ki po § 59 zakona o organizaciji sodišč in § 229, št. 7, opravilnega reda za sodišča z dne 5. maja 1897. 1. (drž. zak. št. 112) nadomeščajo zapisovanje, je pritrditi v razpredelku vpisnika, določenem za to.
§ 9.
3.	Za duplikate, prepise, uradna potrdila in poverila.
(1)	Kolikor ni v § 34 določenega kaj drugega, morajo kolkovne znamke za duplikate (tripli-kate itd.) sodnih odpravkov in za sodne prepise prinesti v § 8, odstavek 1, št. 4, in § 9, št. 1, cesarskega ukaza oznamenjene osebe, ki so nerazdelno zavezane plačilu ali jamstvu, in sodni funkcijonar, kateremu je poverjeno narediti duplikat ali prepis, jih mora nalepiti na vsaki poli nad besedilom. To določilo velja tudi za uradna potrdila sodišča v konkurznem postopanju in v poravnalnem postopanju (tarifna številka 14, lit. b, cesarskega ukaza), potem za zemljiškoknjižne izpiske, hipotečne izkaznice in depozitne izpiske (tarifna številka 21 cesarskega ukaza).
(2)	Kolkovne znamke za sodno poveritev podpisov ali neuradnih prepisov je prilepiti pri zaznamku poveritve, preden se pristavi.
(3)	V sklepnem stavku opovnnje k tarifnima številkama 4 in 5 cesarskega ukaza omenjeno dopolnilo pristojbine je izvršiti tako, da se plača pristojbinski znesek, ki ga je doplačati, v kolkov-nih znamkah pred rabo, ki osnuje dopolnilo pristojbine, tako, kakor je ozuamenjeno v odstavku 1.
§ 10.
4.	7,a sodne poravnave.
Prinesti kolkovne znamke za sodne poravnave, ki so zavezane stalni pristojbini ali odstotni pristojbini ne več uego 50 K, so nerazdelno dolžne stranke pogodnice; kolkovne znamke je pritrditi tako. kakor je navedeno v § 8, odstavek 2, tega ukaza, takoj ko je napisan zapisnik, ki obsega poravnavo.
§ H-
5.	Za listine povodom njihove sodne rabe.
(1)	Kolkovne znamke za pogojno kolka proste ali pogojno nižji pristojbini zavezane
listine, ki se rabijo sodno tako, da se osnuje pristojbinska dolžnost ali dolžnost dopolniti pristojbino (§ 13 cesarskega ukaza), mora prinesli tisti, ki izroči ali priloži listino- ali ki se sklicuje nanjo kakor na dokazilo, pred sodno rabo, to se pravi preden se vloži listina ali njen prepis na sodišču z vlogo ali priloži zapisniku za dokazilo, in pritrditi jih je tako, kakor je določeno za priloge (§ 7).
(2)	Ako pa preskrbi listino sodišče samo na predlog dokazovalca ali zaradi tega, ker se je stranka sklicevala nanjo kakor na dokazilo, ali ako izroči listino sodišču na predlog ali vsled tožbe dokazavalca kaka druga oseba, mora dokazovalec ali tisti, ki je povzročil, da se je preskrbela listina, ker se je skliceval nanjo, prinesti kolkovne vrednostnice na prihodnji narok, določen za ustno razprayo, ako pride nanj.
(:j) Določila odstavkov 1 in 2 se uporabljajo z omejitvijo, ki se podaja iz §§9 in 14, 1), zakona z dne 8. marca 1876. 1. (drž. zak. št. 26), tudi v primeru sodne rabe v inozemstvu izdane, v tuzemstvo prinesene listine, ki postane pristojbini zavezana s tem. da se sodno rabi.
Razrredovanje kolkovnili znamk.
S 12.
(1)	Kolkovne znamke, ki služijo za plačevanje sodnih pristojbin, je razvrediti s prekolko-vanjem (oblileriranjem) s sodnim pečatom v črni barvi tako, da se vidi del pečatovega odtiska na kolkovni znamki, drugi del pa na papirju, na katerem je pritrjena znamka.
(2)	Ako sodnega pečata ni pri rokah, je razvrediti na zapisnikih nalepljene kolkovne znamke najprej z dvema črtama s tinto, ki se režeta na podobi znamke in križata robove znamke, ali tako, da se piše čez znamke, dodatno pa tako, kakor je oznamenjeno v odstavku 1.
(a) Razvredba je naložena sodni pisarnici, in sicer pri kolkovnili znamkah, nalepljenih na sodnih vlogah in njihovih prilogah, uradniku vložišča, pri kolku zavezanih odpravkih in vpisih v vpisnik, ki se opravijo v sodni pisarnici, pa pisarniški osebi, kateri je to poverjeno, v vseh drugih primerih pisarniški osebi, ki oskrbuje
pisarniško službo dotičnega sodnega oddelka. Na zapisnikih porabljene kolkovne znamke mora razvrediti tisti, ki piše zapisnik. Vsak sodni funkcijonar, ki mora obravnavati kolku zavezan spis, na katerem se znamke niso razvredile po predpisu, mora skrbeti, da se dodatno razvredijo.
(4)	V postopanju na razsodiščih (pred razsodniki) je razvrediti kolkovne znamke ali zmislu primerno uporabljajo določila odstavka 1 ali z dvema črtama s tinto, ki se režeta na podobi znamke in križata robove znamke; v poslednjem primeru je na gornjem delu kolkovnili znamk zaznamovati dan, katerega se razvredijo znamke. Za razvredbo morajo skrbeti organi razsodišča (razsodniki), ki se bavijo s stvarjo.
Sodišče zahteva kolkovne znamke.
Uradni izvid.
š 13.
(1)	Ako se sestavi zapisnik v odsotnosti pristojbini zavezane stranke ali ako sicer ni navzoča na sodišču stranka, ki je dolžna prinesli kolkovne znamke, mora sodišče pozvati stranko, uporabljaje obrazec I, naj najdalje v osmih dneh Obrazec 1. prinese manjkajoči' kolkovne znamke. Nad prostorom pozivnega pisma, določenim za pritrditev kolkovnili znamk, naj sodišče poočili znesek kol-
kovnili znamk, ki jih je predložili, in spis, uradno dejanje ali listino, za katero je predložiti kolkovne znamke, ter navede opravilno številko. Pristojbinski zavezanec mora kolkovne znamke nalepili na odrezku, ki je združen z obrazcem in se dâ odločiti, na mestu, določenem za to. in potem pozivni spis s tem odrezkom vred vrniti sodišču. Uradnik vložišča mora razvrediti kolkovne znamke (g 12, odstavek 1) in pozivni spis z odrezkom vred poslati sodni pisarnici. Pisarnica mora odrezek s kolkovnimi znamkami odločiti in ga nalepiti na tistih mestih sodnili spisov, na katerih je po določilih tega ukaza pritrditi kolkovne vrednostnice.
(2)	Ako stranka ni po predpisu izpolnila v tem ukazu ustanovljene kolkovne dolžnosti, mora sodišče zapisati uraden izvid in ga v najdalje osmih dneh po pričetku pristojbinske dolžnosti, v primerih odstavka 1 pa v najdalje osmih dneh po preteku lam določenega roka
poslali finančnemu oblastvu prve stopnje (finančnemu okrajnemu ravnateljstvu, uradu za odmero pristojbin), v čigar okolišu ima sodišče svoj sedež. Zapisati izvid je naloženo vsakemu sodnemu funkcijonarju, ki opazi, da so se prestopili kolkovni predpisi. Na mestu, na katerem bi bilo treba pritrditi kolkovne znamke, je namestiti zaznamek o zapisu izvida, sodni funkcijonar naj ga podpiše in pritisne uradni pečat.
(3)	Kolikor je po sklepnem določilu § 13 cesarskega ukaza od pogojno pristojbine proste ali pogojno nižji pristojbini zavezane listine zaradi sodne rabe neposrednje pobrati pristojbino, mora sodišče zapisati uraden izvid in ga poslati finančnemu oblastvu prve stopnje (odstavek 2); da se ne predpiše zvišana pristojbina, je v izvidu navesti, da gre za primer v sklepnem določilu § 13 cesarskega ukaza omenjene vrste.
Jamstvo pooblaščencev strank in udov razsodišča (razsodnikov).
§ H.
(O V § 9, št. 1, cesarskega ukaza omenjeno jamstvo pooblaščencev plačilu pristojbin zavezanih strank se razteza na pristojbine od uradnih dejanj le toliko, kolikor je plačilna dolžnost gledé teh pristojbin uravnana v § 8 cesarskega ukaza. Jamstvo torej ne obsega niti pristojbin za sodne in razsodniške odločbe, niti pristojbin za prostovoljne sodne cenitve, za poizvedbo odškodnine v razlastilnih primerih in za prostovoljne sodne dražbe.
(2)	Pooblaščenec jamči, ne gledé na pristojbino za zapisnike (§ 8, odstavek t, tega ukaza), po § 9, št. 3, cesarskega ukaza tudi za pristojbine od vseh z njegovim sodelovanjem narejenih spisov, listin in njihovih prilog; na pristojbine od sodnih poravnav in na pristojbine, ko jih je neposrednje plačevati od drugih pravnih opravil, se razteza jamstvo pooblaščenca le tedaj, ako ni po predpisu izpolnil naložene mu zakonite naznanilne dolžnosti (§§ 43 in 44 zakona z dne 9. februarja 1850. 1. [drž. zak. št. 50]; § 2 lega ukaza).
(3)	Jamstvo udov razsodišča (razsodnika) za pristojbine, ki jih je neposrednje plačati od poravnav in drugih pred njimi sklenjenih pravnih
opravil, je uveljavljati, če so te osebe po predpisu izpolnile zakonito naznanilno dolžnost, ki jih zadene (§	6 cesarskega ukaza), le toliko,
kolikor je nemogoče izterjati pristojbino pri nepo-srednjih plačilnih zavezancih ali bi to zadelo ob posebne težave.
Pristojbinska prostost na podstavi pravice ubožnih.
S 15.
Obča določila o pravici ubožnih. .
(1)	Kdor ne more plačati stroškov civilno-sodnega ali razsodniškega postopanja ali kazen skega postopanja, ki se vrši na podstavi zasebne obtožbe, ne da bi prikrajšal zase in za svojo rodbino potrebnega rednega preživitka, more za to postopanje izprositi pristojbinsko prostost na podstavi pravice ubožnih (§ 63, odstavek 1, in § 64, št. 1, civilnega pravdnega reda; § 10 cesarskega ukaza).
(2)	Sodišče mora samostojno in strogo preskušati, ali je dan zakoniti pogoj za podelitev pravice ubožnih. Zakoniti pogoj ni dan, ako bj se s potrebnim potroškom stroškov prikrajšal le stanu primerni, dostojni ali zadostni preživitek ali ako oni potrošek le z rednim dohodkom ni založen; o prikrajšanju preživitka za silo se more le govoriti, če bi se skrčila sredstva, ki so potrebna za zalaganje neobhodno potrebnih življen-skili potrebščin.
(.1) Afco po mnenju sodišča z navedbami vprašalne pole (ministrstveni ukaz z dne 23. maja 1897. 1. [drž. zak. št. 130]) niso popolnoma zanesljivo dognane za podelitev pravice ubožnih merodajne okolnosti, more sodišče ukreniti poizvedbe, ki se morejo izvršiti brez zamud.
(1) Osebam, ki so pod varstvom ali skrbstvom, je dovoliti pravico ubožnih le, ako je tako nje same kakor tudi svojce, ki so po zakonu dolžni jih preživljati, prištevati ubožnim v zmislu odstavkov 1 in 2. Ako more varstveni ali skrbstveni sodnik na podlagi svojega poznavanja razmer potrditi, da so imovinske razmere varovanca ali oskrbovanca in ostalih imenovanih oseb siromaške v zmislu § 63 civilnega pravdnega reda in odstavkov 1 in 2, more varstveno ali
skrbstveno oblastvo izdati v § 65, odstavek i, civilnega pravdnega reda omenjeno izpričevalo tudi. ne da bi se predložila izpolnjena vprašalna pola o imovinskih razmerah prosilca za pravico ubožnih.
(s) Pristojbinska prostost na podstavi pravice ubožnili gre le stranki, kateri se je podelila, in njenemu pooblaščencu; na pravnega naslednika ne preide; ugodnost se razteza tudi na postopanje s pravnimi pomočki.
(s) Inozemcem se dovoljuje pravica ubožnih le s pogojem vzajemnosti. Ako je dvomljivo, se-li izpolnjuje vzajemnost, je treba prositi za izjavo pravosodnega ministra o tem. Ta izjava je obvezna za sodišče (g 63, odstavek 2, civilnega pravdnega reda in § 10, odstavki 1, 2 in 5 cesarskega ukaza).
(7) Ako kdo po zvijačnosti pridobi pristoj-binsko prostost, ki sloni na pravici ubožnih, se kaznuje po § 46, odstavek 5, cesarskega ukaza, ne kraté uporabljanja občega kazenskega zakona in določila g 69 civilnega pravdnega reda.
(s) Ako obsega izpričevalo, na čigar podstavi se je dovolila pravica ubožnih, vedoma neresnične trditve, mora sodišče naznaniti to pristojni finančni prokuraturi, da sc uveljavljajo, kake odškodninske zahteve (S 69. odstavek 2, civilnega pravdnega reda, § 135 opravilnega reda za sodišča).
§ 16.
Pravica ubožnih v spornem postopanju na rednih sodiščih in v izvršilnem postopanju.
(1) Natančnejša določila o pravici ubožnih so ukrenjena za civilno pravdo in za izvršilno postopanje v gg 63 do 73 civilnega pravdnega reda in v ministrstvenem ukazu z dne 23. maja 1897. 1. (drž. zak. št. 130).
(•-■) Ako gre med več na eni strani v pravdi udeleženimi (sosporuiki, postranskimi posredovalci) le enemu ali nekaterim pravica ubožnih, morajo ostali na tej strani udeleženi v polni izmeri plačati pristojbine, ki jih je plačati zaradi pravde, dolžni pa niso plačati doklade, ki pride na pristojbine proste udeležence po opomnji 2 k tarifni številki 6 cesarskega ukaza. Dolžnost pravdnega
nasprotnika plačati pristojbino v polni izmeri sc ne izpreminja s tem.
(3)	Ako med pravomočnim koncem civilne pravde in uvedbo izvršilnega postopanja ni minilo več nego eno leto, se razteza pravica ubožnih za civilno pravdo tudi na izvršilno postopanje in na spore, ki se podajajo v teku in zaradi izvršilnega postopanja. Ako se uvede izvršilno postopanje šele [io preteku enega leta, se mora pravica ubožnih za to postopanje posebej izprositi.
§ 17.
Pravica ubožnih v konkurznem in poravnalnem postopanju, potem v postopanju izven spornih reči.
(1)	Gledé pristojbinske prostosti na podstavi pravice ubožnih je zmislu primerno uporabljati določila gg 63 do 73 civilnega pravdnega reda in § 16, odstavek 3, tega ukaza tudi za kon-kurzno in poravnalno postopanje ter za postopanje izven spornih reči.
(2)	Pravica ubožnih se ne razteza na pravde, ki se podajajo v teku in zaradi takega postopanja.
§ 18.
Pravica ubožnih v razsodniškem postopanju.
(1)	Gledé pristojbinske prostosti na podstavi pravice ubožnih v razsodniškem postopanju se zmislu primerno uporabljajo določila gg 63 do 73 civilnega pravdnega reda in g 16, odstavek 3, tega ukaza tako, da naj zaukaži, ki se tičejo pravdnega sodišča, veljajo gledé tistega okrajnega sodišča, v čigar okolišu ima ubožna stranka svoje stanovališče ali stalno bivališče.
(2)	Razsodišče (razsodnik) mora. ako izve vsled razsodniškega postopanja za okolnosti, ki so pripravne osnovati, da se odreče, odtegne ali da prestane pravica ubožnih, to nemudoma naznaniti v odstavku 1 imenovanemu sodišču. Ta nazna-nilna dolžnost je naložena več udom razsodišča (razsodnikom) nerazdelno, ako je pa postavljen načelnik, njemu.
§ 19.
Pravica ubožnih v kazenskem postopanju na podstavi zasebnih obtožb.
(i)	Prošnjo za dovolitev pravice ubožnih za kazensko postopanje, ki se vrši na podstavi zasebne obtožbe, je vložiti na kazenskem sodišču, pristojnem na prvi stopnji, pismeno ali ga dati na zapisnik; ako stranka nima svojega stanovališča ali stalnega bivališča v okolišu tega sodišča, more prošnjo izjaviti na zapisnik na okrajnem sodišču svojega stanovališča ali stalnega bivališča.
(a) V ostalem se gledé dovolitve pravice ubožnih v kazenskem postopanju na podstavi zasebnih obtožb, potem gledé prestanka in dodatne odtegnitve te pravice ubožnih zmislu primerno uporabljajo določila § 63, § 65, odstavki 2 do 4, in §§ 68, 69, 71, 72, odstavka 1 in 2, potem 73, odstavek 1, civilnega pravdnega reda tako, da naj zaukazi, ki se tičejo pravdnega sodišča, véljajo gledé kazenskega sodišča, pristojnega na prvi stopnji. Določila § 16, odstavek 3, je uporabljati zmislu primerno.
(3)	Ako se izvrši kazensko postopanje skupno, če je več obdolžencev ali zasebnih obtožiteljev (§ 56 kazenskega pravdnega reda, § 42 cesarskega ukaza), je pristojbinska prostost na podstavi pravice ubožnih v prid le tistim, katerim se je podelila ta pravica; ostali obdolženci ali zasebni obtožitelji morajo plačati pristojbine v polnem znesku. Ako se je obdolžencu dovolila pravica ubožnih, niso ostali obdolženci dolžni plačati doklado, ki pripada nanj po opomnji 1 k tarifni številki 34 cesarskega ukaza. Dolžnost zasebnega obtožitelja plačati pristojbino v polni izmeri se s tem ne izpreminja.
§ 20.
Postopanje zaradi dosege ubožnega lista za vrste postopanja, navedene v 17 do 19.
Ako se hoče doseči pravica ubožnih za kon-kurzno ali poravnalno postopanje, za postopanje izven spornih reči, za razsodniško postopanje ali za kazensko postopanje na podstavi zasebnih obtožb, se zmislu primerno uporabljajo določila ministrstvenega ukaza z dne 23. maja 1897. 1. (drž. zak. št. 130). V prašalni poli za dosego
izpričevala o imovinskih razmerah prosilca za pravico ubožnih je pri tem besede: „v pravni
stvari zoper...............zaradi.................“
nadomestiti z oznamenilom dotičnega sodnega postopanja (na primer: „v konkurznem postopanju o imovini J. J.“, „v zapuščinski razpravi po J. J.“, „v postopanju zaradi proglasitve J. J. za mrtvega“, „v razsodniškem postopanju zoper
*.  ................zaradi...................“ali
„v kazenskem postopanju zoper ....................
zaradi..................“). V izpričevalu samem
naj stopijo na mesto besed:	„stroški pravdanja
v pravni stvari, oznamenjeni pod 1“ besede: „sodne pristojbine v sodnem (razsodniškem) postopanju. oznamenjenem pod I; toda izpričevala ni grajati le zaradi tega, ker sc to ni popravilo.
Plačil« sodnih pristojbin po pravdnem nasprotniku. Zaznamba pristojbin.
§ 21.
(1)	Ako je v civilni pravdni ali izvršilni stvari pristojbini zavezana stranka dolžna povrniti stroške svojemu osebno pristojbine prostemu pravdnemu nasprotniku, mora, ne da bi bilo treba na to merečega nasprotnikovega predloga ali izreka sodišča, plačati tudi tiste sodne pristojbine — izvzemši pristojbino za odločbo, ki jo je plačati v odstotkih od vrednosti spornega predmeta —, ki bi jih bila morala plačati pristojbine prosta stranka, ako bi ji ne bila prišla oprostitev v prid. Ako se naloži pristojbini zavezani stranki le povračilo enega dela stroškov pravdnega nasprotnika, se omeji ta dolžnost na razmeren del oznamenjenih sodnih pristojbin. Isto velja zmislu primerno, ako, so na sodnem postopanju udeležene osebe, katerim je zaznamba pristojbin v prid, in osebe, pri katerih ni tega (§ 12, odstavka 2 in 3, cesarskega ukaza).
(2)	Pristojbine, ki jih mora plačati nasprotnik
osebno pristojbine proste stranke po odstavku 1, in pristojbine, ki jih je zaznamovati po § 11, odstavek 4, cesarskega ukaza, mora zapisati sodišče tako, kakor je ustanovljeno v §	136
opravilnega reda za sodišča, in jih naznaniti vpisnemu uradu (§ 3. odstavek 3).
(3)	V- kazenskem postopanju na podstavi zasebnih obtožb se zmislu primerno uporabljajo določila odstavkov 1 in 2, ako gre zasebnemu obtožitelju ali obdolžencu osebna pristojbinska prostost ali zaznamba pristojbin in ako se druga
stranka, kateri ne gre oprostitev ali zaznamba, s sodno odločbo obsodi povrnili stroške kazenskega postopanja.
Povračanje sodnih pristojbin.
§ 22.
(1)	Ako se je za sodni odpravek ali uradno dejanje naprej plačala pristojbina z uporabo kol-kovnih znamk in ako je odpravek ali uradno dejanje izostalo ali ako se je opravilo manjši pristojbini zavezano uradno dejanje, more stranka v teku triletnega roka § 77 zakona z dne 9. februarja 1850.1. (drž. zak. št. 50) s kolka prosto vlogo prositi za povračilo pristojbine; vlogo je izročiti- na sodišču. Sodišče mora v rešitvi vloge, na katero je pritisniti sodni pečat, navesti pristojbinski znesek, ki ga je povrniti, in sicer zneske kron s številkami in z besedami, nadalje za prejem upravičeno osebo. Na podstavi takega sodnega sklepa mora vpisni urad (§ 3, odstavek 3), ne da bi si izprosil ukazilo finančnega oblastva prve stopnje, takoj ukreniti, da se povrne pristojbina, sodni sklep pa odvzame. Isto velja, ako se je plačal višji znesek pristojbin v kolkov-nih vrednostnicah, nego bi ga bilo treba plačati po cesarskem ukazu.
(2)	Sodišče more tudi uradoma ukreniti povračilo. V ta namen mora sodišče poslati stranki sklep, v katerem se navaja, da so dani pogoji za povračilo, in v katerem je navesti znesek, ki ga je povrniti, ter za prejem upravičeno osebo. V ostalem je zmislu primerno uporabljati določila odstavka 1.
(:i) Sodišče mora, ako ukrene povračilo na prošnjo stranke ali uradoma, poleg kolkovnib znamk, na katere se nanaša povračilo, napraviti zaznamek, iz katerega je razvidno dejanstvo povračila in višina zneska, ki se povrne; poleg lega zaznamka je pritisniti sodni pečat.
Creračunjanje inozemskih denarnih vrst in tuzemskih trgovinskih kovanih novcev v kronsko vrednoto.
§ 23.
(1)	Preračunske vrednosti inozemskih denarnih vrst in tuzemskih trgovinskih kovanih novcev, ki jih je uporabljati ob ovedbi sodnih pristojbin,
se določajo ua podstavi § 5, odstavek 6, cesar-
skega ukaza takole :
10 mark nemške državne vrednote ...............................=	11	K	76	h,
10 frankov, lir, lejev, pesetas,
drahem, dinarjev, levov, mark ==	9 K 52 h,
1 sovereign (angleški funt šter-lingov)..........................= 24 K 02 h,
10 ruskih rubljev z zakonom z dne 7. junija 1899. 1. uvedene vrednote .	.	.	.	=	25	K	39	h,
1	turški funt..................=	ä'l	K	68	h,
10	švedskih ali norveških	kron	.	==	13	K	23	h,
10	holandskih goldinarjev	.	.	.	=	19	K	84	h.
1	amerikanski dolar............=	4	K	94	h,
1	argentinski peso.............=	4	K	76	h,
1	čilski papirnati peso	.	.	.	=	1	K	—	h.
1	peruanski funt (= 10	solov)	=	24	K	02	h,
1	japonski jen.................=	2	K	46	h,
1	indijska rupija..............=	1	K	60	h.
1 egiptovska lira (1 egiptovski funt) ....................... . . = 24 K 40 h,
42 zlatih goldinarjev...............=100 K — h,
1	cekin........................=	11	K	29	h.
(2) Ob cenitvi inozemskih denarnih vrst in vrednostnih papirjev ter tuzemskih trgovinskih kovanih novcev, da se poizvedö poprečne pristojbine, je uporabljati določila g 51 zakona z dne 9. februarja 1850. 1. (drž. zak. št. 50) s pre-membo, ustanovljeno v cesarskem ukazu z dne 22. oktobra 1914.1. (drž. zak. št. 294), nadalje določila § 8 zakona z dne 13. decembra 1862. 1. (drž. zak. št. 8!*).
Cenitev umetnin, knjižnic in predmetov znanstvenega ali zgodovinskega pomena.
S 24.
1.	Vobče.
(1) Za dovolitev v § 5, odstavek 5. cesarskega ukaza omenjene ugodnosti o cenitvi umetnin ali umetnoobrtnih del, knjižnic, rokopisov in predmetov znanstvenega, zgodovinskega, umetnostno- ali kul-lurno-zgodovinskega pomena, kadar se poizvedajo sodne pristojbine, je treba z navedbo navadnih vred-
(SlOTMjJsch*)
248
nosti, ki jili imajo ti predmeti, prositi s kolka prosto vlogo na finančnem oblastvu prve stopnjo (§ 13, odstavek 2), v čigar okolišu ima pristojbinski zavezanec svoje stanovališče ali stalno bivališče. Ako se je sodna pristojbina, koje znižba se želi, že plačala v kolkovnili vrednoslnicah ali uradno odmerila, se more prositi za nižjo cenitev v prvem primeru v teku triletnega roka § 77 zakona z dne 9. februarja 1850. 1. (drž. zak, št. 50), v drugem primeru tako dolgo, dokler odmera sodne pristojbine ni postala pravomočna. Prošnja se lahko združi tudi s pravnim pomočkom zoper odmero sodne pristojbine.
(2)	Ugodnost se more dovoliti le za določno sodno ali razsodniško postopanje in le tedaj, ako ima predmet, ki ga je ceniti, stalno umetnostno vrednost ali stalen znanstven, zgodovinski, umetnostno- ali kulturno-zgodovinski pomen.
(3)	Da je dan ta pogoj, mora dokazati pristojbinski zavezanec, kolikor ni to itak dognano. Za dokazila pridejo v poštev zlasti mnenja umetnikov, učenjakov ali drugih strokovnjakov, strokovnih korporacij, potom organov javnih muzejev, knjižnic in drugih zbirk.
(4)	Na predlog pristojbinskega zavezanca in na njegove stroške more tudi finančno oblastvo dobiti tako mnenje.
(r>) Prošnjo je poslati po finančnem deželnem oblastvu finančnemu ministrstvu, ki odloči o prošnji po svobodnem preudarku in določi, ako se dovoli, vrednost, ki jo je dati v podstavo poizvedbi pristojbine.
§ 25.
2.	Ob poizvedbi poprečne pristojbine za zapuščinsko razpravo.
(1)	Ugodnost $5 5, odstavek 5, cesarskega ukaza nastopi glede cenitve delov zapuščine za poizvedbo poprečne pristojbine za zapuščinsko razpravo (tarifna številka 25 cesarskega ukaza) le tedaj, ako se je po § 19, odstavek 1, cesarskega ukaza z dne 15. septembra 1915. 1. (drž. zak. št. 278) dovolila znižana cenitev istih delov zapuščine za poizvedbo dednih pristojbin. Vrednosti teh delov zapuščine, ki so se vstavile v podlago za odmero dedne pristojbine, je v tem primeru dati v podstavo preračunu vrednosti tudi ob poizvedbi poprečne pristojbine.
(2) Ako se izgubi ugodnost g 19. odstavek 1, cesarskega ukaza z dne 15. septembra 1915. 1. (drž. zak. št. 278) z otujitvijo ali s prenosom v inozemstvo, ima to posledico, da se izgubi tudi ugodnost gledé poprečne pristojbine za zapuščinsko razpravo. Poprečno pristojbino je potem dopolniti na znesek, ki se pokaže, ako se otujeni ali v inozemstvo preneseni deli zapuščine postavijo v račun po svoji polni vrednosti, ustrezajoči občim pristojbinskim predpisom.
II.	Posebna določila za civilno pravdo in izvršilno postopanje.
Zapisniki o spornih razpravah, vzpreje-111 anju dokazov in zavarovanju dokazov.
§ 20- •
Ugotovitev za višino pristojbine merodajnih okolnosti.
(1)	Pri razpravah v civilni pravdi, ki se vrše z udeležbo vsaj ene sporne stranke, pri vzpreje-manju dokazov v civilni pravdi in pri zavarovanju dokazov, ki se vrši izven civilne pravde, mora sodišče na koncu naroka naznaniti navzočim strankam za pristojbino merodajno dobo. Ugotovitev razpravne dobe se ne more izpodbijati.
(2)	V zapisnikih o narokih, oznamenjenih v odstavku 1, je navesti:
1.	V začetku zapisnika čas pričetka naroka;
2.	na koncu zapisnika čas končanja naroka in trajanje, ki se podaja po tem. Pri razpravah na zbornih sodiščih ni vštevati časa, ki ga porabi zborno sodišče za posvetovanje (oponmja 1 k tarifni številki 2 cesarskega ukaza).
(3)	Te navedbe lahko odpadejo, ako razprava ne traja dalje nego pol ure.
g 27.
Kako in kdaj se plača pristojbina.
(1) Za naroke v g 26 oznamenjene vrste je plačati pristojbino, ko je narok končan,
v znesku, ki ustreza njihovemu trajanju; kolkovne znamke je nalepiti na koncu zapisnika.
(s) Po opomnji 2, odstavek 2, k tarifni številki 2 cesarskega ukaza so razprave na sodišču prve stopnje, ki trajajo dalje nego pol ure, in razprave na sodišču višje stopnje tudi tedaj zavezane pristojbini po tarifni številki 2, lit. c, cesarskega ukaza, ako se ne piše zapisnik. V takih primerih je pritrditi kolkovne znamke, ki so potrebne za plačilo pristojbine, na sodnih spisih; poleg kolkovnih znamk je razen dneva in predmeta razprave poočititi v § 26, odstavek 2, oznamenjene okolnosti z uradnim zaznamkom.
(a) Prinesti kolkovne znamke so dolžne stranke in njihovi pooblaščenci nerazdelno (§ 8, odstavek 1, št. 2, in odstavek 4, potem § 9, št. 2, cesarskega ukaza).
Sodne odločbe.
1. Odločbe prve stopnje.
§ 28.
Odločbe in sklepi v tarifni številki 6, A, lit. a, b in d, potem’v tarifni številki 6, Bt navedenih vrst.
Kolkovne znamke za sodne odločbe v tarifni številki 6, A, lit. a, h in d, potem v tarifni številki 6, B, cesarskega ukaza oznamenjenih vrst je prinesti, kadar se konča ustna razprava, ki se vrši pred odločbo, in zapisnikar naj jih pritrdi na koncu razpravnega zapisnika. Prinesti kolkovne znamke je nerazdelno naloženo vsaki obeh strank.
§ 29.
Posebna določila za odločbe po tarifni številki C, B, lit. b, cesarskega ukaza.
Ako se je vložil ugovor nedopustnosti pravne poti, nepristojnosti sodišča, da teče spor. pravo-močnosti, pravdne nesposobnosti ene izmed spornih strank ali, da oseba, ki nastopa kakor zastopnik, nima pravice, je prinesti na koncu razprave kolkovne znamke za odločbo, ako ni zavezana pristojbini, ki jo je plačati neposrednje (§ 1, odstavek 1), v izmeri, navedeni v tarifni številki 6, B,
cesarskega ukaza; ako sodišče potem odloči v glavni stvari, je pristojbino, dopolniti na znesek, ki ga je plačati po tarifni številki 6, A, cesarskega ukaza.
§ 30.
Plačilni in zavarovalni nalogi; plačilna povelja; sklepi v izvršilnem postopanju.
(i)	Kolkovne znamke za plačilne in zavarovalne naloge, oznamenjene v tarifni številki 6, A, lit. c, cesarskega ukaza, za plačilna povelja v opominjalnem postopanju (tarifna številka 6, C, cesarskega ukaza) in za izvršilna dovolila in sklepe, navedene v tarifni številki 6, D, cesarskega ukaza, mora tožnik, (prosilec, zahtevajoči upnik) pritrditi na prvi strani izvoda tožbe (prošnje), ki ostane v sodnih spisih, poleg kolka za vlogo. Ako se poda tožba (prošnja) ustno, mora prilepiti kolkovne znamke 'za sodno odločbo tisti, ki piše zapisnik, na prvi poli zapisnika poleg kolka za zapisnik. Ako se ustna prošnja za izdajo plačilnega povelja v opominjalnem postopanju posvedoči le z vpisom v vpisnik (§ 8, odstavek 5), je nalepiti kolkovne znamke za plačilno povelje poleg kolka za zapisnik v istem razpredelku vpisnika.
(s) Da izvršilno dovoljenje ni zavezano v tarifni številki 6, D, lit. a ali b, omenjeni pristojbini, ker se je v isti stvari že prej dovolila izvršba, more stranka dokazati, ako je prejšnje izvršilno dovoljenje dalo isto sodišče, s tem, da se sklicuje na opravilno številko prejšnjega sodnega sklepa, drugače pa s tem, da predloži prejšnji sodni sklep v izvirniku ali v poverjenem prepisu. Ako se ta pomoček vrne stranki, je podatke prejšnjega sklepa zaznamovati na izvodu izvršilne prošnje, ki ostane v sodnih spisih. Ako stranka ne poda navedenega dokaza, je plačati pristojbino po tarifni številki 6. D, lit. a ali b.
2. Odločbe višje stopnje.
§ 31.
(i)	Kolkovne znamke	za sodne	odločbe
druge ali tretje stopnje (tarifna številka 6, E, cesarskega ukaza) mora prinesti stranka, ki se poprime pravnega pomočka, ako se pa obe stranki	poprimeta	pravnih pomočkov	zoper
isto odločbo, vsaka	obeh	strank v	polnem
znesku,	kadar vloži	pravni	pomoček.	Plačilni
dolžnosti pa je zadoščeno, ako je plačana polna
pristojbina, bodisi da jo je plačala ena stranka, bodisi obe stranki skupaj. Ako sta plačali obe stranki skupaj več nego polno pristojbino, je presežek vrniti stranki (§ 22), ki je plačala več nego polovico polne pristojbine; ako je plačala vsaka izmed obeh strank več nego polovico, je vrniti vsaki stranki znesek, za katerega presega njeno plačilo polovico polne pristojbine.
(a) Ako se poprime pravnega pomočka le ena stranka in ako ni izpolnila ali ni popolnoma izpolnila dolžnosti prinesti kolkovne znamke, ki ji je naložena po odstavku 1, mora sodišče zapisati uradni izvid (§ 13).
(a) Kolkovne znamke je pritrditi na prvi poli tistega izvoda vloge pravnega pomočka (o pravnem pomočku spisanega zapisnika), ki ostane v sodnih spisih, poleg kolka za vlogo (kolka za zapisnik).
Poročila finančnemu oblastvu za odmero pristojbine.
§ 32.
Kadar se pošlje sodna razsodba, da se odmeri pristojbina (§ 6, odstavka 1 in 2, cesarskega ukaza), morajo sodišča naznaniti vpisnemu uradu (§ 3, odstavek 3) za višino pristojbine merodajne okolnosli, ki se podajajo iz sodnih spisov, kolikor niso razvidne iz odločbe same; zlasti velja to o cenitvi spornega predmeta, obseženi v tožbi po S 56. odstavek 2, in § 59 pravilnika sodne oblasti.
Razveljavit in izprememba sodnih odločb. Vračanjanje pristojbine.
§ 33.	v
(i)	Razveljava, preklic ali izprememba sodne odločbe ne osnuje pravice do povračila, odpisa ali znižanja pristojbine za odločbo (opomnja 5 k tarifni številki 6 cesarskega ukaza). Finančno ohlastvo pa se mora gledč pristojbin za odločbo, ki jih je plačati v odstotkih vrednosti, uradoma ozirati na izpremembo sodnega izreka o tistih okolnostih, ki so merodajne po § 20 cesarskega ukaza za porazdelitev teh pristojbin na stranke, in primerno izpremeniti odmero pristojbine; pri tem ni razločka, ali izprerneni izrek razsojajoče sodišče samo ali se izprerneni na višji stopnji.
(•->) Ako se za prejšnjo odločbo odmerjena ali plačana pristojbina po opomnji 5 k tarifni številki 6 cesarskega ukaza vračuni v pristojbino za poznejšo odločbo, ni odpisati ali vrniti presežka, ako prva pristojbina presega poslednjo.
Duplikati sodnih odločb.
§ 34.
Kolkovne znamko za pristojbini zavezane odpravke sodnih odločb, imenovane v opomnji 1 k tarifni številki 4 cesarskega ukaza, mora stranka prinesti hkratu, ko stavi zahtevo, in jih pritrditi na prvi strani vloge (na zapisniku), ki ostane v sodnih spisih in v kateri se stavi zahteva.
Razsod niško postopanje.
§ 35.
Razsodniške odločbe.
Prinesti kolkovne znamke za razsodniške odločbe je naloženo strankam nerazdelno. Kol-kovne znamke je pritrditi na izvirniku razsodniške odločbe, ki naj ga hrani razsodnik (razsodišče), ali v seznamku (vpisniku), ki ga je pisati o raz-sodriiških razpravah, pri vpisih o dotični stvari ; v poslednjem primeru je poleg kolkovnih znamk namestiti zaznamek, iz katerega je razviden dan, katerega se je razglasila odločba, in vrednost spornega predmeta.
§ 36.
Pristojbina za pravno opravilo.
(i)	V primerih § 19, odstavek 4, cesarskega ukaza je o priliki razsodniške odločbe plačali pristojbino za pravno opravilo, ki je podlaga odločbe, le tedaj, ako se sploh ni naredila pravna listina o pravnem opravilu, ne pa tudi tedaj, ako se je pravno opravilo posvedočilo v obliki, ki osnuje pristojbinsko prostost, na primer s trgovskim dopisovanjem (trgovska sklepna in protisklepna pisma). Ako se sklepna in proti-sklepna pisma sodno rabijo v razsodniškefn postopanju v zrnislu $ 13 cesarskega ukaza, nastopijo pravne posledice, ki so ustanovljene na tem mestu zakona.
(2)	Ako se je pa pravno opravilo sklenilo Ustno in se je pozneje pismeno dogovorila le podredba pod razsodišče (razsodnika), je plačati o priliki razsodniške odločbe v g 19. odstavek 4, cesarskega ukaza omenjeno pristojbino za pravno opravilo.
§ 37.
Poravnave.
Kolkovne znamke za poravnavo, sklenjeno pred razsodnikom (na razsodišču), je pritrditi takoj potem, ko je spisan zapisnik, ali na njegovi prvi strani ali na koncu zapisnika. Prinesti kolkovne znamke so dolžne nerazdelno stranke pogrni nice.
III.	Posebna določila za kon-kurzno postopanje in za poravnalno postopanje.
A. Konkurzno postopanje.
1. Poprečna pristojbina, ki jo je plačati brez uradne odmere.
§ 38.
Kako se plačuje pristojbina.
Ako se konča konkurz z razdelitvijo (g 139 k. r.) ali s prisilno poravnavo (g 157 k. r.), mora upravnik mase brez uradne odmere nepo-srednje plačati v tarifni številki 15, lit. o, št. 1, cesarskega ukaza oznamenjeno poprečno pristojbino, preden je končan konkurz. Plačati se mora, predloživši položnico v dveh izvodih, na tistem za sprejemanje pristojbinskih plačil pristojnem uradu (davčnem uradu, finančni blagajnici, blagaj-nici taksnega urada, dohodarst venem uradu), v čigar okolišu je uradni sedež konkurznega komisarja.
§ 39.
Vsebina položnice.
(1) V položnicah je navesti položeni znesek s številkami in besedami in ga oznameniti kakor poprečno pristojbino za konkurzno postopanje, nadalje je navesti ime (firmo) in stanovališče prezadolženca, sedež njegovega podjetja, uradni sedež konkurznega komisarja, kako se je končal
konkurz (razdelitev ali prisilna poravnava), ter ime in naslov upravnika mase in tistih oseb, ki so v primeru prisilne poravnave prevzele jamstvo za obveznosti prezadolženca, končno je poočititi proračunsko podlago poprečne pristojbine. To se mora zgoditi tako, da se zneski, ki se porabijo ali so razpoložni za poplačilo
1.	stroškov konkurznega postopanja (g 46, št. 1, odstavek 1, k. r.),
2.	vseh konkurznih terjatev prvega, drugega in tretjega razreda (§§ 50 do 56 k. r.),
izkažejo sumarno, toda ločeno po vrstah št. 1 in 2. Položnice je datirati in položnih jih naj podpiše.
(a) Enemu izmed obeh izvodov položnice naj pristavi konkurzni komisar, pritisnivši sodni pečat, potrdilo, da je preskusil v položnici navedeno preračunsko podlago poprečne pristojbine, in jo našel pravilno ali jo popravil. V potrdilnem zaznamku je nadalje, ako se je pa zaukazu konkurznega komisarja terjala varščina za večji znesek poprečne pristojbine, ki ga je morda treba dodatno plačati (g 26. odstavek 2, cesarskega ukaza), navesti višino te varščine in podatke sodne položbe.
§ 40.
Ravnanje s položnico.
S potrdilom konkurznega komisarja (§ 39, odstavek 2) opremljeni izvod položnice naj pridrži v g 38 navedeni urad za računski dokaz, drugi izvod pa, ki je opremljen z uradnim potrdilom o opravljenem plačilu poprečne pristojbine, je vrniti stranki.
§ 41.
Varščina.
Primerno varščino, ki jo je dati po g 26, odstavek 2, cesarskega ukaza za večji znesek poprečne pristojbine, ki ga je-morda treba dodatno plačati, je položiti na sodišču. Ako se konča konkurz z razdelitvijo, se zmislu primerno uporabljajo določila g 138 k. r..
§ 42.
Imovina, ki se je pojavila pozneje.
Določila gg 38 do 41 je uporabljati zmislu primemo, ako se pojavi po končanem konkurzu
imovina, ki spada v konkurzno maso (§ 138, odstavka 1 in 2, k. r.).
2. Poprečna pristojbina, ki jo je plačati na podstavi uradne odmere.
S 43.
Naznanilna dolžnost.
Ako se konča konkurz, ker jo samo eden konkurzui upnik (g Hiti, odstavek 1, k. r.), ali v soglasju upnikov (§ 167 k. r.), sta upravnik mase in prezadolženec dolžna naznaniti to, da se odmeri v tarifni številki 15, lit. a, št. 2, cesarskega ukaza oznamenjena poprečna pristojbina, preden je končan konkurz, na tistem vpisnem uradu (§ 3, odstavek 3), v čigar okolišu je uradni sedež konkurznega komisarja.
§ 44.
Po moč ki za odmero.
(i)	Hkratu z naznanilom, navedenim v § 43, je predložili vpisnemu uradu vse za odmero potrebne pomočke. Zlasti je pismeno navesti:]
1.	Izkupilo h konkurzni masi spadajočih, v teku konkurznega postopanja otujenih premičnih in nepremičnih reči;
2.	znesek druge li konkurzni masi spadajoče imovine v gotovini;
3.	prodajno vrednost (navadno vrednost, g 305, o. d. z.) ostalih h konkurzni masi spadajočih reči, in sicer
a) gledé ločenih mas (§ 48, odstavek 1, k. r.), razloženo za vsako posamezno maso, z ločeno navedbo na vsako teh mas spadajočega zneska terjatev ločitvenih upnikov;
h) gledé druge ilnovine, kolikor sestoji iz nepremičnih reči, razloženo za vsakega posameznega teh delov imovine; kolikor sestoji iz vrednostnih papirjev, z ločeno navedbo števila kosov, vrste, imenske vrednosti in kurzne vrednosti vrednostnih papirjev; gledé opravilnih deležev in aktivnih terjatev z navedbo imenske vrednosti in prodajne vrednosti vsakega posameznega teh delov imovine; kolikor pa sestoji iz drugih premičnih reči, sumarno za vsako posamezno vrsto teh reči (pohištvo, obleka, lišp, zaloge itd.).
(2)	Ako so se v teku konkurznega postopanja sodno cenile imovina mase ali posamezne sestavine te mase, je navesti tudi posledke cenitve, in sicer razloženo, kakor je ozuamenjeno v sprednjem odstavku.
(3)	V odstavku 1, št. 1,2 in 3, lit. a, potem v odstavku 2 navedene navedbe naj popreskusi, kolikor je to mogoče na podstavi spisov konkurzne razprave, konkurzni komisar in jih potrdi, da so pravilne, ali jih popravi. Kolikor ta popreskušnja ni mogoča na podstavi spisov konkurzne razprave, naj konkurzni komisar to poočiti z zaznamkom, pristavljenim k pismenim navedbam stranke.
§ 45.
Cenitev mase.
Cenitev (g 44, odstavek 1, št. 3) se ravna najprej po razmerah dneva, katerega se navede vrednost. Ako se pokažejo do dneva odprave konkurza premembe navedene vrednosti, je vpo-števati te premembe, kadar se odmerja poprečna pristojbina; zmanjšanje vrednosti mora dokazati stranka, kolikor drugače ni dognano.
§ 46.
Zavarovanje.
Odprava konkurza je odvisna od tega, da se je plačala za poprečno pristojbino primerna varščina, ki jo določi konkurzni komisar (§ 26, odstavek 3, cesarskega ukaza). Varščino je položiti na sodišču.
It. Poravnalno postopanje.
§ 47.
Kako se plačuje pristojbina. Zavarovanje.
(1)	Poprečno pristojbino, ki jo je plačati za sodno potrjeno poravnavo (tarifna številka 15, lit. b, cesarskega ukaza), je plačati neposrednje brez uradne odmere na tistem za sprejemanje pristojbinskih plačil pristojnem uradu (davčnem uradu, finančni blagajnici, blagajnici taksnega urada, dohodarstvenem uradu itd.), v čigar okolišu je uradni sedež poravnalnega komisarja.
(2)	Ako se poprečna pristojbina ne plača že pred sodno potrditvijo poravnave, je dati za poprečno pristojbino varščino, preden se podeli to potrdilo. Varščino je dati s tem. da se položi
v gotovini denarni znesek, ki je enak pristojbin-skemu znesku, na uradu, navedenem v prvem odstavku.
§ 48.
Vsebina položnice.
(1)	Plačilo ali varščino (g 47) je dali, pred-ioživši položnico v dveh izvodih.
(2)	V položnicah je izraziti položeni znesek s številkami in besedami in ga oznameniti kakor plačilo ali varščino poprečne pristojbine za poravnalno postopanje, nadalje je navesti dolžnikovo ime (firmo) in slanovališče in sedež njegovega podjetja, uradni sedež poravnalnega komisarja, ter ime in naslov poravnalnega upravnika in tistih oseb, ki so v poravnavi prevzele jamstvo za dolžnikove obveznosti, končno je poočititi proračunsko podlago poprečne pristojbine. To se mora zgoditi tako, da se zneski, ki se porabijo ali so razpo-ložni za poplačilo
1.	upnikov, kojih terjatve uživajo prednostno pravico (g 40, odstavek 2, v zvezi s § 23 por. r.), toda izvzemši poprečno pristojbino samo,
2.	upnikov, kojih terjatve ne uživajo prednostne pravice (g 46, odstavek 3, por. r.),
v izmeri, ustrezajoči sprejetemu poravnalnemu predlogu ("g 42 por. r.), izkažejo sumarno, toda ločeno po vrstah št. 1 in 2. Položnice je datirati in položnik jih naj podpiše.
(3)	Na enem izmed izvodov položnice naj poravnalni komisar, pritisnivši sodni pečat, zaznamuje, ali se v položnici navedena preračunska podlaga poprečne pristojbine ujema s sodnimi spisi poravnalne razprave, ako se ne ujema, pa, v čem se razlikuje. Kolikor popreskušnja na podstavi spisov poravnalne razprave ni mogoča, naj poravnalni komisar to poočiti z zaznamkom na enem izmed izvodov položnice.
,	§ 49.
Ravnanje s položnico.
(1)	Z zaznamkom poravnalnega komisarja o soglasju s spisi poravnalne razprave (§ 48, odstavek 3) opremljeni izvod položnice naj pridrži v § 47, odstavek 1, oznamenjeni urad za računski dokaz, drugi izvod pa, ki je opremljen z uradnim potrdilom o opravljenem plačilu ali zavarovanju poprečne pristojbine, je vrniti stranki.
(2)	Preden ni popolnoma plačana ali zadostno zavarovana poprečna pristojbina ali preden ni dokazano, da je finančno oblastvo pritrdilo sodni potrditvi poravnave, ne more sodišče po § 50, št. 4, por. r. potrditi poravnave.
(3)	Od časa sodne potrditve poravnave naprej velja za zavarovanje položeni znesek, kakor da je dan za plačilo poprečne pristojbine.
(!. Skupna določila.
§ 50.
Naznanilna dolžnost sodišča.
(1)	Sodišča morajo o vsakem končanju konkurza in o vsaki potrditvi poravnave obvestili tisto finančno oblastvo prve stopnje (§ 13, odstavek 2), v čigar okolišu ima konkurzni komisar ali poravnalni komisar svoj uradni sedež. V obvestilu je poočititi, ako se tiče končanja konkurza, tudi kako se je končal.
(2)	V sprednjem odstavku navedena obvestila se lahko opravijo s tem, da se pošlje odpravek sodnega sklepa, s katerim se izjavlja, da je konkurz končan, ali s katerim se potrjuje poravnava.
(3)	Določila sprednjih dveh odstavkov je zmislu primerno uporabljati, ako se je po končanem konkurzu pojavila imovina, ki spada v kon-kurzno maso (g 138, odstavka I in 2, k. r.).
§ 51-
Pomočki za odmerjanje in nadzorovanje.
Da se popreskusi, ali se izpolnjujejo v gg 24 do 27 in v tarifni številki 15 cesarskega ukaza ter v sprednjih določilih obseženi predpisi, in da se odmeri poprečna pristojbina, morejo finančni organi zahtevati od tistih oseb, katerim je naloženo plačilo poprečne pristojbine ali jamstvo za to pristojbino, da predložijo vse za ta uradna dejanja potrebne pomočke; zlasti se morejo od upravnika mase in prezadolženca terjali poverjeni prepisi odobrenih razdelitvenih predlogov (gg 129, 130 in 136 k. r.) ali o prisilni poravnavi narejene listine, od dolžnika v poravnalnem postopanju in od poravnalnega upravnika pa poverjeni prepisi o poravnavi narejene listine. Za enake namene se morejo zaprositi tudi sodni konkurzni spisi ali sodni spisi poravnalne razprave.
§ 52.
Druga pravna opravila, ki so združena s prisilno poravnavo ali poravnavo.
(1)	Ako se s prisilno poravnavo ali s sodno potrjeno poravnavo prenese last nepremične reči (opomnja 2 k tarifni številki 15 cesarskega ukaza) ali ako se iz tega povoda sklene drugo pravno opravilo, zavezano neposrednjemu plačilu pristojbine na podstavi uradne odmere, je, nekraté zaukazov, ukrenjenih glede poprečne pristojbine v §§ 38 do 42 in 47 do 51, ta pravna opravila naznaniti po občih pristojbinskih predpisih izpol-njujé §§ 43 in 44 zakona z dne 9. februarja 1850. 1. (drž. zak. št. 50), da se odmeri pristojbina, sicer nastopijo v §§ 79, št. 8, in 80 istega zakona omenjene škodljive posledice.
(2)	V prisilni poravnavi ali v poravnavi podane izjave tretjih oseb, s katerimi prevzamejo poroštvo za obveznost prezadolženca (dolžnika) ali pristopijo k dolžnemu razmerju kakor nerazdelno obvezani dolžniki, niso zavezane pristojbini.
IV.	Posebna določila za nesporno postopanje.
Vloge za vpis v javne knjige.
§ 53.
Da se določi pristojbina od vlog, s katerimi se prosi za vpis ali izbris pravice do užitka ali rabe v javne knjige (tarifna številka 16, lit. c, in § 28, odstavek 2, cesarskega ukaza), je proračunih pravico, ki se vpiše ali izbriše, ako je dovoljena na določno, deset let ne presegajočo dobo, po vrednosti užitkov v celi dobi pravice; v vseh drugih primerih je enačiti vrednost pravice do užitka ali rabe polovični vrednosti obremenjene reči.
Sodne odločbe.
§ 54.
(1)	Kolkovne znamke za sodne odločbe prve stopnje, navedene v tarifni številki 30, lit. a do c in f, do g, cesarskega ukaza, naj namesti stranka, ki zahteva odločbo, na prvi strani vloge, s katero se uvede postopanje.
(2)	V primerih tarifne številke 30, lit. d, cesarskega ukaza naj prinese plačilu zavezana
stranka (§ 40 cesarskega ukaza) kolkovne znamke neposrednje po razglasitvi odločbe, ako se pa ne razglasi, v osmih dneh po vročitvi odločbe. Kolkovne znamke je pritrditi na prvi strani zapisnika o zadnjem naroku.
(3)	Kolkovne znamke za sodne odločbe višje stopnje, oznamenjene v tarifni številki 30, lit. h, cesarskega ukaza, naj prinese stranka, ki se je poprijela pravnega pomočka, kadar vloži pravni pomoček, in naj jih pritrdi na prvi poli izvoda vloge pravnega pomočka (o pravnem pomočku spisanega zapisnika), ki ostane v sodnih spisih, poleg kolka za vlogo (kolka za zapisnik). Ako se poprime več strank pravnih pomočkov zoper isto odločbo, je zmislu primerno uporabljati določila §	31, odstavek 1. Na odločbe višje stopnje
o pravnih pomočkih zoper odločbe, oznamenjene v tarifni 'številki 30, lit. d, cesarskega ukaza, se zmislu primerno uporablja določilo § 31, odstavek 2.
Knjižni vpisi.
§ 55.
Kolkovne znamke za vpise v javne knjige (§ 1, odstavek 5) je pritrditi na vlogi, s katero se zahteva vpis, in jih razvrediti tako, kakor je navedeno v § 12.
Sodne cenitve.
§ 56.
Za prostovoljne sodne cenitve (tarifna številka 22 cesarskega ukaza) ni smatrati cenitev, ki sc zaukažejo v nespornem postopanju, da so sodišču pripravijo podlage vrednosti, ki so potrebne za izvršitev postopanja.
Poprečna pristojbina zn zapuščinsko razpravo.
§ 57.
Podlaga za preračun pristojbine.
(1)	Višina poprečne pristojbine za zapuščinsko razpravo, ki jo je plačati po tarifni številki 25 cesarskega ukaza, se ravna po čisti vrednosti zapuščinske imovine, o kateri se razpravlja. S tistimi imovinami, kojih pridobitev je po § 1, odstavek 1, št. 2 in 3, potem odstavka 2 in 3 cesarskega ukaza z dne 15. septembra 1915. 1. (drž. zak. št. 278) o pristojbinah od brezplačnih imovinskih
prenosov zavezana dedni pristojbini, ter s pripadi fevdov in rodbinskih fidejkomisov, oznamenjenih v § 1, odstavek 1, št. 4, istega cesarskega ukaza, ki ne pripadajo zaradi smrti desedanjega imetnika, ni ravnati kakor z deli zapuščine ali zapuščinami, kadar se uporabljajo določila o poprečni pristojbini; isto velja o predmetih, navedenih v §§ 14 in 15 zakona z dne 18. junija 1901. 1. (drž. zak. št. 74) in o drugih dedni pristojbini zavezanih predmetih, ki jih pa ni privzeti v razpravo.
(2)	Pri pogojnih pripadih ali pripadih z določenim rokom je privzeti vrednost pripale imo-vine brez ozira na pogoj ali na določitev roka v zapuščinsko vrednost, ki služi za merilo poprečne pristojbine.
§ 58.
Cenitev. Dobavljanje odmernih pomočkov.
Odmera pristojbine.
(1)	Kolikor se iz § 57 ne podaja nič drugega, je gledé ugotovitve in cenitve zapuščinske imovine, da se poizve poprečna pristojbina, zlasti tudi gledé odbitka dolgov in bremen zmislu primerno uporabljati določila cesarskega ukaza z dne 15. septembra 1915. 1. (drž. zak. št. 278) in druge zakonite predpise o dednih pristojbinah ter za izvrševanje teh zakonitih predpisov izdane ukaze.
(2)	Kakor pomoček za poizvedbo poprečne pristojbine za zapuščinsko razpravo (§ 31, odstavek 2, cesarskega ukaza) veljaj v prvi vrsti izkaz zapuščine, ne kraté pravice finančnega oblastva poizvedeti pristojbino na podlagi drugih pomočkov. Ako želi stranka izločitev imovinskih vrednosti po § 57, odstavek 1, je to zahtevo praviloma poočititi v razpredelku za opomnje zapuščinskega izkaza, zahteva pa se lahko tudi s posebno vlogo ali v redu stopenj. Dediči so nerazdelno dolžni predložiti sodnim in finančnim obla-stvom vse druge pomočke, ki jih ta oblastva zahtevajo, da poizvedö poprečno pristojbino.
(3)	Poprečno pristojbino morajo neposrednje plačati dediči na podstavi uradne odmere. Za odmero je pristojno tisto finančno oblastvo, ki odmeri dedne pristojbine od dotične zapuščine. Ako je zapuščino izročiti v inozemstvo, je odmeriti in plačati poprečno pristojbino, še preden se izroči.
(4)	Za dedne pristojbine veljajoče pristojbinske oprostitve in pristojbinske znižbe se ne uporabljajo na poprečno pristojbino.
Poprečna pristojbina za skrb sodišč kakor nadvarstvenega in skrbstvenega oblastva.
§ 59.
Odmerjanje pristojbin. Dolžnost izkazovanja.
(4)	Poprečno pristojbino za skrb sodišč kakor nadvarstveûega in skrbstvenega oblastva (tarifna številka 26 cesarskega ukaza) naj odmeri finančno oblastvo nazaj za vsako koledarsko leto, v katerem se je vršila sodna skrb, ali ako pričetek ah konec delovanja varstvenega ali skrbstvenega oblastva ne pride skupaj s pričetkom ali koncem koledarskega leta, za dotični del koledarskega leta in varovanec ah oskrbovanec naj jo plača neposrednje. Za odmero je pristojno tisto finančno oblastvo prve stopnje (finančno okrajno ravnateljstvo, urad za odmero pristojbin), v čigar okohšu ima varstveno in skrbstveno sodišče svoj sedež.
(3)	Odmeri je praviloma dati v podstavo izkaz o dohodkih iz imovine varovanca ah oskrbovanca. Podati izkaZ, ki ga je izročiti na varstvenem in skrbstvenem sodišču, je dolžen:
1.	Varuh ah skrbnik, in sicer tudi tedaj, ako je po § 238 o. d. z. odvezan polagati račun, ah, ako vodi oče imovinsko skrbstvo po §§ 149 in 150 o. d. z., oče;
2.	varovanec ah oskrbovanec sam, ako je po smrti ah po odpustitvi (§ 253 o. d. z.) zakonitega zastopnika dosegel samosvojnost, ne da se je postavil nov zakonih zastopnik, za čas do doseg« samosvojnosti.
§ 60.
Seznamek varstvenih in skrbstvenih pri merov. Odveza od izkazovanja.
(1) Sodišča morajo najdalje do 31. dne julija 1916. 1. poslati finančnemu oblastvu (§ 59, odstavek 1) seznamek pri njih tekočih varstvenih in skrbstvenih primerov, za katere pride v poštev plačilo poprečne pristojbine, po stanju 1. dne januarja 1916. L; v ta seznamek je vzprejeti ime in stanovališče varovancev in oskrbovancev ter ime in stanovahšče njihovih zakonitih zastopnikov. Do 31. dne januarja vsakega naslednjega leta morajo potem sodišča javiti finančnemu oblastvu premembe, nastale v teku zadnjega koledarskega leta v navedbah seznamka, ter enako kakor v prvem seznamku novo prirasle varetvene
(SloTtniaoh.)
249
in skrbstvene primere, za katere pride v poštev plačilo poprečne pristojbine, po stanju zadnjega minulega 1. dne januarja.
dohodki iz fidejkomisne imovine, ki je zavezana poprečni pristojbini po tarifni številki 28 cesarskega ukaza.
(2)	O vzprejetju varstvenega ali skrbstvenega primera v seznamek, oznamenjen v odstavku 1, je obvestiti zakonitega zastopnika varovanca ali oskrbovanca. Zakoniti zastopniki, ki niso prejeli tega obvestila, veljajo tako dolgo za odvezane od izkazovanja (§ 32, odstavek 3, cesarskega ukaza), dokler jih sodišče ne obvesti o dodatnem vzprejetju varstvene ali skrbstvene stvari v seznamek.
§ 61.
Čas izkaz ovanja.
(1) V § 59 navedene izkaze je podajati:
1.	Ako se tičejo koledarskega leta ali dela koledarskega leta, ob čigar koncu še traja skrb varstvenega ali skrbstvenega oblastva, najdalje do
1.	dne maja naslednjega koledarskega leta;
2.	ako se konča skrb varstvenega ali skrbstvenega oblastva, najdalje do prvega dne petega mesca, ki sledi koncu varstva ali skrbstva.
(2)	V letu 1916. je podati torej izkaz le za tista varstva in skrbstva, pri katerih se konča skrb varstvenega ali skrbstvenega oblastva pred 1. dnem avgusta 1916. 1.
§ 62.
Oblika in vsebina izkaza.
(4)	Poizvedujč dohodke, ki jih je izkazovati, ter izdatke, ki jih je odbijati, je zmislu primerno uporabljati določila §§ 159 do 166 in 169 do 171 zakona o osebnih davkih, kolikor se iz sprednjih zaukazov ne podaja nič drugega.
(5)	Izdatki se ne morejo odbijati, kolikor so v zvezi edinole z dohodki, ki jih ni privzemati v podlago za poizvedbo poprečne pristojbine. Druge izdatke je odbijati, kolikor ne obremenjujejo edinole dohodkov, privzetih v podlago za odmero pristojbine, z delnim zneskom, ki se podaje po razmerju med vsemi dohodki varovanca ah oskrbovanca in tistimi dohodki, ki so se privzeli v podlago za poizvedbo poprečne pristojbine. Dohodnina se ne sme odbijati.
§ 63.
Olajšava izkazovanja. Dobavljanje dokazil.
(1) Ako se je že predložil izkaz za koledarsko leto, se more za naslednja koledarska leta namesto izkaza podati golo naznanilo o prirastku ah upadku, ki je nastal pri posameznih postavkih zadnjega izkaza; ako se ni nič izpremenilo, zadošča, da se naznani ta okolnost. Na zahtevanje finančnega oblastva pa je tudi v teh primerih podati popolen izkaz.
(1)	Izkaze je podajati po priloženem obrazcu II, in sicer praviloma za vsakega varovanca ah oskrbovanca posebej; ako so pa dohodki več varovancev in oskrbovancev, ki so merodajni za poprečno pristojbino, edinole iz imovine, ki je vseh skupno, se morejo združiti izkazi o njihovih dohodkih.
(2)	Za dohodke je izkazovati:
1.	Vse dohodke iz premične ah nepremične imovine varovanca ah oskrbovanca, vštevši najemno vrednost stanovanja v lastni hiši in drugega lastnega prostega stanovanja;
2.	prejemke iz pridobitnega podjetja, obrato-vanega za račun varovanca ah oskrbovanca, vštevši za gospodarstvo varovanca ah oskrbovanca porabljene izdelke tega podjetja.
(3)	Dohodkov, ki ne prihajajo iz imovine (službenih in mezdnih prejemkov i. dr.), pa ni privzemati v podlago za odmero poprečne pristojbine; prav tako se ne vpoštevajo prispevki za preživljanje, vzgojevalni prispevki i. dr., nadalje
(2) Izkazovanju zavezana oseba mora sodnim in finančnim oblastvom na zahtevanje dobavljati za poizvedbo poprečne pristojbine potrebna dokazila in dajati pojasnila. Kake razlike izkaza od dohodninske priznanice, ki jo je podal varovanec ah oskrbovanec ah ki se je podala v njegovem imenu za davčno leto, ki sledi izkazni dobi, je razjasniti v razpredelku izkaza „Pojasnila in opomnje“, kolikor nimajo svojega razloga v predpisih cesarskega ukaza, ki se tičejo poprečne pristojbine, ah v določilih §§ 59 do 62.
§ 64.
Popreskušnja po sodišču.
Varstveno in skrbstveno sodišče mora izkaz (naznanilo po § 63, odstavek 1), ako se mu zdi, da ni očividno v protislovju z zadnjim varstvenim ah skrbstvenim računom, poslati dalje finančnemu oblastvu (§ 59, odstavek 1) z zaznamkom, ki potrjuje to dejanstvo, sicer pa ukreniti, da se popravi.
m.
'r*»eo ly.
§ 65.
Odmera, ako se ne dobavi izkaz.
Ako se izkaz (naznanilo po § 63, odstavek 1) ne dobavi ali ne dobavi po predpisu ali ne pravočasno, more finančno oblastvo odmeriti poprečno pristojbino za dotično razdobje na podstavi zadnjega izkaza (naznanila po § 63, odstavek 1), ki gaje zavezanec podal po predpisu, ali na podstavi drugih pomočkov.
Poprečna pristojbina za skrb za sodno hranjene užitne mase in za substitucijske mase.
§ 66.
Odmera.
(1)	Poprečno pristojbino za skrb sodišča za sodno hranjene užitne mase in za substitucijske mase (tarifna številka 27 cesarskega ukaza) naj odmeri finančno oblaslvo za vsako koledarsko leto, v katerem se je vršila skrb, ali, ako pričetek ali konec skrbi ne prideta skupaj s pričelkom ali koncem koledarskega leta, za dotični del koledarskega leta, po preteklem roku in uživalec ali fiducijar jo mora plačati neposrednje. Odmerja naj finančno oblaslvo prve stopnje (finančno okrajno ravnateljstvo, urad za odmero pristojbin), v čigar okolišu ima sodišče svoj sedež. Užitne in substitucijske mase niso zavezane tej poprečni pristojbini toliko, kolikor prihajajo njihovi dohodki varovancu ali oskrbovancu.
(2)	Odmeri je dati praviloma v podlago izkaz o dohodkih užitne mase (substitucijske mase). Podati izkaz, ki ga je izročiti na sodišču,- je dolžen uživalec ali fiducijar, ako ni varovanec ali oskrbovanec.
§ 67.
Oblika in vsebina izkaza; drugi odmerni pomočki. Sodni seznamki.
(1)	Izkaze je podajali, posebej za vsako užitno in substitucijsko maso, po priloženem obrazcu III (užitna masa) ali IV (substitucijska masa).
(2)	Na izkazovanje in na proračunjanjo, čistih dohodkov iz mase je zmislu primerno uporabljati
določila § 60, odstavek 2* § 61, § 62, odstavka 2 in 4, § 63 in § 65.
(3)	Sodišče mora poslati izkaz dalje finančnemu oblastvu (§ 66, odstavek 1). Ako je sodišču na razpolaganje pregled o imovini, obremenjeni z užitkom, ali o substitucijski imovini, mora izkaz, ako se mu ne zdi, da je očividno v protislovju s pregledom, opremiti z zaznamkom, ki potrjuje to dejanstvo, sicer pa ukreniti, da se popravi.
(4)	Sodišča morajo na podstavi seznamka substitucijsldh in užitnih mas (§ 406, št. 11 opravilnega reda za sodišča) najdalje do 31. dne julija 1916. 1. narediti seznamek užitnih in sub-stitucijskih mas, ki so v njihovi obskrbi in za katere pride v poštev poprečna pristojbina, po stanju 1. dne januarja 1916. 1. in ga poslati finančnemu oblastvu (§ 66, odstavek 1); v ta seznamek je vzprejeti sodno oznamenilo mase ter ime in stanovališče uživalca (fiducijarja). Do 31. dne januarja vsakega naslednjega leta morajo potem sodišča naznaniti finančnemu oblastvu pre-membe, ki so nastale v zadnjem koledarskem letu, ter enako kakor v prvem seznamku novo pojavljene in novo prirasle užitne in substitucijske mase, za katere pride v poštev poprečna pristojbina, po stanju zadnjega minulega 1. dne januarja.
Poprečna pristojbina za skrb za fidej-komise.
§ 68.
Odmerna doba. Položba priznanice. Po-
preskušnja priznanice po sodišču.
(1)	Poprečno pristojbino za sodno skrb za fidejkomise (tarifna številka 28 cesarskega ukaza) je odmeriti naprej in plačati neposrednje najprej za čas od 1. dne januarja 1916. 1. do 31. dne decembra 1930. L, potem vselej za nadaljnjo dobo dvajset let. Ta petnajstletna, oziroma dvajsetletna doba, za katero se naj vsakočasno odmeri pristojbina, se oznamenja v naslednjih določilih z „Odmerna doba*.
(2)	Odmera poprečne pristojbine je naložena finančnemu oblastvu prve stopnje (finančnemu okrajnemu ravnateljstvu, uradu za odmero pristojbin), v čigar okolišu ima fidejkomisno sodišče svoj sedež.
(3)	Za odmero poprečne pristojbine mora imetnik fidejkomisa do 1. dne maja prvega leta vsake odmerne dobe izročiti sodišču priznanice o vrednosti nepremične in premične imovine, ki se
Obmeo V.
Obrazec VI.
Obrazec VU
(3)	Razen tega je podati sumaren sestavek v odstavku 2 oznamenjenih vrednosti, v katerem je izkazati tudi dolgove in bremena (§ 76), ki jih je odbiti, in pristojbini zavezano čisto vrednost,
ki se pokaže potem (obrazec Vlil).	Obrazec vnr.
(4)	Zakonita določila o poizvedbi vrednosti po dogovoru ali s posebno sodno cenitvijo se uporabljajo tudi, kadar se ustanavlja podlaga za odmero poprečne pristojbine.
je drži fidejkomisna vez, in o dolgovih in bremenih, ki se je drže, po stanju 1. dne januarja prvega leta odmeme dobe, priloživši pomočke, ki so potrebni za popreskušnjo navedb položnika pri-znanice (§§ 69 do 76). Ta dolžnost je nerazdelno z imetnikom fidejkomisa naložena tudi skrbniku fidejkomisa.
(4)	Sodišče mora priznanico, ako se mu zdi, da ni očitno v protislovju s fidejkomisnim zapisnikom (§ 255 cesarskega patenta z dne 9. avgusta 1854. 1. [drž. zak. št. 208]), poslati dalje finančnemu oblastvu (odstavek 2) z zaznamkom, ki potrjuje to dejanstvo, sicer pa ukreniti, da se popravi.
(5)	Ako se verojetno dokaže, da ni mogoče pravočasno vložiti priznanice, more finančno oblastvo podaljšati rok za vložbo priznanice in poprečno pristojbino za prvo odmemo dobo odmeriti najprej na podstavi začasne cenitve, ki se dogovori s pristojbinskim zavezancem. Z zneski poprečne pristojbine, plačanimi na podstavi te začasne odmere, je ravnati kakor s plačili na račun; po končno veljavni odmeri je večji znesek, ki presega plačila na račun, predpisati z zamudnimi obrestimi vred ali preveč plačani znesek vračuniti v prihodnje dospevajoče obroke poprečne pristojbine.
(6)	Za podaljšanje roka, ki je oznamenjeno v sprednjem odstavku, je treba prositi najdalje do 1. dne marca 1916. 1. na finančnem oblastvu. Odločba je pridržana finančnemu ministrstvu.
§ 69.
Podlaga za odmero. Oblika priznanice.
(1)	Kakor podlaga za odmero poprečne pristojbine naj služi čisla vrednost nepremične in premične fidejkomisne imovine, kolikor ta imovina ni oproščena pristojbine po opomnji 2 k tarifni številki 28 cesarskega ukaza, po stanju 1. dne januarja prvega leta vsake odmeme dobe.
(2)	Vrednost je treba priznati ločeno:
1.	Za zemljiško posest in posest poslopij s pritiklinami vred (obrazec V);
2.	za užitne pravice, kakor rudarske, ribar-ske, točilne pravice itd., ki so sestavina fidejkomisne imovine, (obrazec VI) in
3.	za pristojbini zavezano premično imovino, izvzemši v št. 2 imenovane užitne pravice (obrazec VII).
§ 70.
Enotno obdelovane nepremičnine. Nepremičnine v več davčnih okrajih.
(1)	Ako tvori več nepremičnin, spadajočih k fidejkomisu, z ozirom na to, kako se obdelujejo in uživajo, gospodarsko enoto (kakor n. pr. enotno obdelovana posestva na kmetih), je to poočititi v priznanici. Skupaj spadajoča zemljišča ali poslopja je navesti neposrednje drugo za drugim.
(2)	Ako spadajo k fidejkomisu nepremične reči, ki so v različnih davčnih okrajih, je položiti ločeno priznanico gledé vsakega davčnega okraja o tam ležečih nepremičnih rečeh. Te ločene priznanice, izmed katerih je skleniti vsako zase, je na naslovni strani opremiti s tekočimi številkami. Posamezne zaključke je sestaviti v posebni tabeli po obrazcu V v istem vrstnem redu ; potem je vstaviti skupni posledek. Te tabele, ki jih je opremiti z napisom „sestavek“, je datirati in podpisati pravtako kakor posamezne priznanice.
(3)	Zemljišča enake kulturne vrste, ki spadajo k isti gospodarski enoti (odstavek 1) in so v istem davčnem okraju (odstavek 2), je sicer navesti s številkami njihovih parcel, zadošča pa, da se sumarno navede njihova površinska mera.
§ 71.
Pritiklina zemljiške posesti in posesti poslopij.
V priznanicah o zemljiški posesti in o posesti poslopij je priznati tudi reči, ki so same premične, ki jih je pa kakor pritiklino nepremične reči v pravnem zmislu smatrati za nepremične (§§ 293 do 297 o. d. z.), in jih navesti na strani 4 priznanice po obrazcu V.
§ 72.
Cenitev zemljiške posesti in posesti poslopij.
(i) Nepremičnine je priznati z navadno vrednostjo (§§ 305 in 306 o. d. z.) po predpisu § 50 zakona z dne 9. februarja 1850. 1. (drž. zak. št. 50).
(s) Nepremične reči, ki tvorijo skupaj gospodarsko enoto (§ 70, odstavek 1), se morejo priznati s poprečno vrednostjo, in sioer tudi tedaj, ako so v različnih davčnih okrajih.
§ 73.
Užitne pravice.
V priznanico po obrazcu VI je vstaviti najprej tiste užitne pravice, ki se prištevajo k nepremičnim rečem (§ 298 o. d. z.), potem tiste, ki jih je smatrati za premične reči. Za vsako teh dveh vrst je narediti poseben zaključek. Ako se je tukaj priznana vrednost užitnih pravic privzela že ob cenitvi nepremičnin, je to poočititi v raz-predelku za opomnje, sklicujé se na tekoče številke obrazca V.
§ 74.
Premična imovina vobče.
(1)	Premično imovino, izvzemši užitne pravice (obrazec VII), je priznati razloženo kakor zapuščinski inventar in tako, da se more presoditi primernost navedb vrednosti.
(2)	Glavniško imovino je navajati ločeno po zasebnih terjatvah in po vrstah vrednostnih papirjev.
(3)	Blagajniško gotovino 1. dne januarja
nico, kolikor izvira iz izkupila reči, katerih se drži fidejkomisna vez.
§ 7-5.
Pristojbine prosta premična imovina.
(1) Da se pripozna v opomnji 2 k tarifni številki 28 cesarskega ukaza omenjena oprostitev poprečne pristojbine za tiste k lidejkomisni imo-vini spadajoče premične reči, ki po svoji kako-
vosti niso pripravne, da bi kaj donašale (umetnine, umetnoobrtni predmeti, knjižnice, rokopisi, dragoceni godbeni instrumenti, zbirke orožja, dragotine (lišp] itd.), za to je prositi s kolka prosto vlogo, priloživši dokazila, ki so morda potrebna za dokaz pogojev za oprostitev, na finančnem oblastvu prve stopnje (§ 68, odstavek 2), ki je pristojno za odmero poprečne pristojbine. Prosi se lahko, dokler poprečna pristojbina za dotično odmemo dobo še ni odmerjena pravo-močno; prošnja se lahko tudi združi s pravnim pomočkom zoper odmero.
(2)	Da so dani pogoji za oprostitev, mora dokazati pristojbinski zavezanec, kolikor ni itak dognano. O prošnji odloči finančno ministrstvo. Pripoznanje oprostitve velja vselej le za dotično odmerno dobo.
(3)	Predmete, za katere se zahteva oprostitev, je navesti sumarno po vrstah v priznanici po obrazcu VII na četrti strani; navedba vrednosti je potrebna gledé teh predmetov le tedaj, ako se zahteva za priredbo poprečne pristojbine odbitek takih dolgov in bremen, ki se ne držč edinole nepremične fidejkomisne imovine. Vrednost zbirk slik, knjižnic in drugih zbirk se more priznati tudi s poprečnim zneskom. Ako finančno oblastvo odreče oprostitev, je priznati vrednost teh predmetov v tridesetih dneh po nastopu pravomoč-nosd o tem izdanega odloka, uporabljaje obrazec VII (stran 1) in držč se določil § 74.
§ 76.
Poizvedba čiste vrednosti.
(1) Dolgove in bremena, ki jih je odbiti, da se poizvé čista vrednost pristojbini zavezane fidejkomisne imovine, je priznati ločeno, uporabljaje obrazec VIII. Kolikor se ne držč edinole določne imovinske mase, jih je razmerno porazdeliti po predpisih § 37 cesarskega ukaza
1.	na nepremične reči, ki so pod fidejko-misno vezjo,
2.	na premične reči, ki so pod fidejkomisno vezjo, in sicer:
a)	na pristojbini zavezane,
b)	na pristojbine proste po opomnji 2 k tarifni
številki 28 cesarskega ukaza,
končno, kolikor gre za dolgove in bremena, ki se držč tako fidejkomisne kakor tudi prostolastne imovine,
3.	na imovino, prosto fidejkomisne vezi.
(•-') Dolgovi in bremena se smejo odbiti le tedaj, ako zmanjšajo imovinsko osnovo fidejkomisa in so bila v moči 1. dne januarja prvega leta dotične odmerne dobe. Dolgovi, ki so se najeli brez dovoljenja sodišča (§ 635 o. d. z.; §§ 233 in nasl. cesarskega patenta z dne 9. avgusta 1854. 1. [drž. zak. št. 208]), in osebni dolgovi imetnika fidejkomisa, za katere ne jamči fidej-komisna imovina, so izključeni od odbitka. Isto velja o tistem delu dolgov in bremen, ki se drži pristojbine proste premične fidejkomisne imo-vine in prostolastne imovine (odstavek 1, št. 2, lit. b, in št. 3). Da so dani pogoji za odbitek, mora dokazati pristojbinski zavezanec.
(3)	Na dokaz dolgov in bremen se zmislu primerno uporabljajo določila o dokazu zapuščinskih dolgov, da se odmerijo dedne pristojbine.
\
§ 77.
Premembe v stanju premične in nepremične imovine v teku odmerne dobe.
(1)	Ako se v teku odmerne dobe premična fidejkomisna imovina premeni v nepremično ali po opomnji 2 k tarifni številki 28 cesarskega ukaza poprečne pristojbine oproščena premična fidejkomisna imovina v tako imovino, ki je zavezana poprečni pristojbini, mora finančno oblastvo (§ 68, odstavek 2) popraviti poprečno pristojbino za še ostajajoči del odmerne dobe na tisti znesek, ki ustreza s premembo povzročeni izpremembi čiste vrednosti nepremično in pristojbini zavezane premične fidejkomisne imovine. V ta namen sta imetnik fidejkomisa in fidejkomisni skrbnik nerazdelno dolžna finančnemu oblastvu (§ 68, odstavek 2) naznaniti pravno opravilo, ki povzroči premembo, v tridesetih dneh potem, ko se izvé, da se je odobril njega sklep, in hkratu predložili vse pomočke, ki so potrebni, da se popravi odmera. Ako se opusti pravočasno naznanilo, ima to pravne posledice § 46, odstavek 3, cesarskega ukaza in se more kaznovati tudi s tem, da se naložijo kazni zaradi nereda (§ 88); fidejkomisni skrbnik jamči v tem primeru za znesek poprečne pristojbine, kolikor se ga odmeri več zaradi premembe imovine (§ 9, št. 6, cesarskega ukaza).
(2)	Ako se v teku odmerne dobe nepremična fidejkomisna imovina premeni v premično ali poprečni pristojbini zavezana premična fidejkomisna imovina v tako imovino, ki je oproščena poprečne pristojbine po opomnji 2 k tarifni številki 28 cesarskega ukaza, more pristojbinski zavezanec prositi, da se primerno popravi poprečna pristojbina za še ostajajoči del odmerne dobe,
priloživši pomočke, potrebne za izpremembo odmere. Prošnjo je izročiti na finančnem oblastvu (§ 68, odstavek 2).
(3)	V primerih sprednjih dveh odstavkov je ravnati po naslednjih načelih:
1. Doba, za katero je popraviti odmero, se prične s prvim dnem polletja, ki sledi premembi imovine (1. dnem januarja ali 1. dnem julija) in se konča z 31. dnem decembra zadnjega leta odmerne dobe; za dobo, ki je med dnevom premembe imovine in pričetkom imenovanega polletja, naj se iz tega povoda ne popravlja odmera.
' 2. Na novo ni prirediti cele poprečne pristojbine; marveč je popraviti prejšnjo odmero le tako, da se prvotna podlaga odmere gledé nepremične in premične imovine zviša ali zniža za tisti znesek vrednosti, za katerega so se za pristojbino merodajne čiste vrednosti teh dveh imovinskih vrst pomnožile ali zmanjšale zaradi pravnega opravila, ki povzroči premembo imovine, po razmerah prvega dneva polletja (št. 1), ki sledi premembi imovine. Ako se na primer vrednostni papirji, ki spadajo k fidejkomisni imovini, prodajo 1. dne marca 1922. 1. in ako se to izkupilo 15. dne maja 1922. 1. porabi za nakup nepremične reči za fidejkomis, je za čas od 1. dne julija 1922. 1. do 31. dne januarja 1930. 1. popraviti odmero poprečne pristojbine tako, da se podlaga odmere zviša gledé nepremične imovine za čisto vrednost kupljene nepremične reči, ki jo je dognati po razmerah 1. dne julija 1922. 1. po občih prislojbinskih predpisih, gledé premične imovine pa zniža za znesek, s katerim so se bili prodani vrednostni papirji svoječasno vstavili v podlago za odmero poprečne pristojbine.
3.	Kolikor se s popravkom zviša poprečna pristojbina, je predpisati večji znesek za ostali del odmerne dobe (št. 1), da se neposrednje vplača; ako se pa pokaže imetek v prid pristojbinskemir zavezancu, je ustrezni znesek odbiti od prihodnjih dospevajočih obrokov poprečne pristojbine.
§ 78.
Drugačne izpremembe, v teku odmerne dobe.
(1) V drugih nego v § 77 oznamenjenih primerih se je ozirati na izpremembe vrednosti, podajajoče se v teku odmerne dobe, imovin, katerih se drži fidejkomisna vez, pred pričetkom
naslednje odmerne dobe le tedaj, ako se med tem časom sodno cenijo te imovine, da se popravi poprečna pristojbina, ali iz drugega povoda. Isto velja o izpremembah, ki se podajajo v teku odmerne dobe gledé dolgov in bremen.
(2)	Cenitev lahko ukrene tako finančno oblastvo kakor pristojbinski zavezanec. Stroške cenitve plača tisti, ki jo je predlagal. Predlog, s katerim zahteva pristojbinski zavezanec, da se popravi poprečna pristojbina, sklicujé se na sodno cenitev, ki se je izvedla v ta namen ali iz drugega povoda, je staviti na finančnem oblastvu, ki je poklicano za odmero poprečne pristojbine (§ 68, odstavek 2).
(3)	Da se popravi odmera, kar se naj omejuje na še ostajajoči del odmerne dobe, zmislu primerno uporabljaje določila § 77, odstavek 3, št. 1, je v teh primerih novo poizvedeti celo podlago za odmero poprečne pristojbine po razmerah dneva, s katerim se prične polletje, ki neposrednje slfcdi cenitvi (1. dne januarja ali 1. dne julija). V ostalem je ravnati po predpisih § 77, odstavek 3, št. 3.
§ 79.
Vplačevanje pristojbine.
(1)	Na posamezno leto pripadajoči znesek poprečne pristojbine, odmerjene za odmerno dobo ali za del odmerne dobe (§§ 77 in 78), je z izjemo, oznamenjeno v odstavku 2, vplačevati naprej v štirih enakih, 1. dne januarja, 1, dne aprila, 1. dne julija in 1. dne oktobra plačnih obrokih, ako pa na eno leto pripadajoči znesek poprečne pristojbine ne presega 100 K, 1. dne januarja za celo leto naprej.
(2)	Za prvo odmerno dobo, ki se prične s 1. dnem januarja 1916. L, je plačati prvikrat v 30 dneh po vročitvi plačilnega naloga o poprečni pristojbini in plačilo mora obsegati vse zneske, ki so dotlej postali plačni v zmislu odstavka 1. Gledé zneskov, ki postanejo plačni pozneje, velja tudi za prvo odmerno dobo določilo prvega odstavka.
(3)	Za drugo in vsako naslednjo odmerno dobo je plačevati poprečno pristojbino, dokler se ni odmerila, dalje na podstavi zadnje prejšnje odmere.
V.	Posebna določila za kazensko postopanje na podstavi zasebnih obtožb.
Zapisniki o ustni glavni razpravi, prizivni razpravi ali razpravi o ničnostni pritožbi.
§ 80.
Ugotovitev za višino pristojbine merodajnih okolnosti.
(1)	V kazenskem postopanju na podstavi zasebnih obtožb mora sodišče na koncu glavne razprave ali prizivne razprave in na koncu ustne razprave o ničnostni pritožbi naznaniti navzočim strankam dobo razprave, ki je merodajna za pristojbino. Ugotovitev razpravne dobe se ne more izpodbijati.
(2)	V zapisnikih o razpravah, oznamenjenih v odstavku 1, je navesti:
L V začetku zapisnika čas pričetka razprave ;
2.	na koncu zapisnika čas konca razprave in dobo, ki se podaja po tem. Pri razpravah na zbornih sodiščih ali porotniških sodiščih ni vra-čunjati časa, ki ga je zborno sodišče ali ki so ga porotniki porabili za posvetovanje.
(3)	Določila odstavkov 1 in 2 se zmislu primerno uporabljajo, ako se skupno razpravlja o zasebni obtožbi in javni obtožbi. V teh primerih mora sodišče določiti dobo, ki bi jo bila zahtevala razprava o zasebni obtožbi sami (§ 43 cesarskega ukaza). Po tej dobi, ki jo je zaznamovati na koncu zapisnika, se ravna višina pristojbine za razpravni zapisnik. Zoper izrek sodišča ni dopusten pravni pomoček.
§ 81.
Kako in kdaj se plača pristojbina.
(1)	Za razprave v § 80 oznamenjene vrste je plačati pristojbino, ko so končane, v znesku, ki ustreza njihovemu trajanju; kolkovne znamke naj pritrdi zapisnikar na prvi poli zapisnika.
(2)	Prinesti kolkovne znamke so nerazdelno dolžne stranke, ki so navzoče na razpravi, in njihovi pooblaščenci, nadalje zasebni obtožnik, ki ni prišel na razpravo (§ 8, odstavek 1, št. 3, in odstavek 4, potem § 9, št. 2, cesarskega ukaza).
§ 82.
Vložba zasebne obtožbe in zglasitev pravnega pomočka v glavni razpravi.
(1)	Ako se vloži zasebna obtožba v teku glavne razprave, je po opomnji 3 k tarifni številki 32 cesarskega ukaza poleg eventualne pristojbine za razpravni zapisnik (§§ 80, 81) plačati pristojbino po tarifni številki 31, lit. a, cesarskega ukaza, in sicer tako, kakor je oznamenjeno v § 81. Prinesti kolkovne znamke je dolžen zasebni ob-tožnik.
(2)	Kolkovne znamke za pravni pomoček, ki se je zglasil na koncu glavne razprave, mora prinesti prosilec za pravni pomoček, zapisnikar naj jih pritrdi na prvi poli razpravnega zapisnika in jih z zaznamkom oznameni za pristojbino za pravni pomoček.
Kazenskosodne sodbe.
§ 83.
1.	Sodbe prve stopnje.
(1)	Kolkovne znamke za pristojbini zavezane kazenskosodne sodbe prve stopnje je prinesti, kadar se konča razprava pred izrekom sodbe, zapisnikar naj jih pritrdi na prvi poli razpravnega zapisnika in jih z zaznamkom oznameni za pristojbino za sodbo.
(2)	Prinesti kolkovne znamke je naloženo zasebnemu obtožniku; po pravomočni obsodbi je tudi obdolženec zavezan pristojbini.
§ 84.
2.	Sodbe višje stopnje.
(1)	Zasebni obtožnik, ki se poprime pravnega pomočka zoper sodbo, mora prinesti kolkovne znamke za odločbo višje stopnje, kadar vloži pravni pomoček. Ako se posluži pravnega pomočka le obdolženec, mora sodišče prve stopnje po prihodu odločbe o pravnem pomočku, ako je bil obsojen obdolženec, pozvati po § 13 njega, sicer pa zasebnega obtožnika, naj prinese kolkovne znamke za odločbo višje stopnje.
(2)	Kolkovne znamke je pritrditi na prvi strani tistega izvoda vloge pravnega pomočka (o pravnem pomočku spisanega zapisnika), ki ostane v sodnih spisih, poleg kolka za vlogo
(kolka za zapisnik). Ako se je zglasil pravni pomoček na koncu glavne razprave, naj pritrdi zapisnikar kolkovne znamke na prvi poli razpravnega zapisnika in jih z zaznamkom oznameni za pristojbino za odločbo višje stopnje.
§ 85.
Razveljava in izprememba kazenskosodnih sodb. Vštetje pristojbine.
(1)	Razveljava ali izprememba kazenskosodne sodbe ne osnuje pravice do povračila ali znižanja pristojbine za sodbo.
(2)	Ako se za prejšnjo kazenskosodno sodbo plačana pristojbina vračuni v pristojbino za poznejšo sodbo po opomnji 2 k tarifni številki 34 cesarskega ukaza, ni vrniti presežka, ako prva pristojbina presega poslednjo.
VI.	Sklepna določila.
Obrtna sodišča.
§ 86.
Za uporabljanje tega ukaza so obrtna sodišča (zakon z dne 27. novembra 1896. 1. [drž. zak. št. 218]) zenačena rednim civilnim sodiščem.
Razsodniška ugotovitev škode v zavarovalnih primerih.
§ 87.
Izreka v § 11, odstavek 2, zavarovalnega reda omenjenega razsodišča o višini škode v zavarovalnih primerih ni smatrati za razsodniško odločbo v zmislu tarifne številke 7 cesarskega ukaza.
Kazni zaradi nereda.
§ 88.
Prestopek predpisov cesarskega ukaza ter določil tega ukaza in drugih za izvrševanje onih predpisov izdanih zaukazov in oblastvenih naročil more kaznovati finančno oblastvo s kaznimi zaradi nereda do 2000 kron z izjemo, oznamenjeno v § 46, odstavek 6, in § 47 cesarkega ukaza; v vsakem ponovnem primeru ter po vsakem
brezuspešnem opominu se more naložiti nadaljnja kazen zaradi nereda do enakega najvišjega zneska.
Razmerje tega ukaza k dosedanjim določilom.
§ 89.
Določila, ki izgubé moč.
(1)	Dosedanji ukazi in razpisi o kolkovninah in neposrednjih pristojbinah izgubé moč toliko, kolikor so v protislovju s cesarskim ukazom ali s tem ukazom.
(2)	Zlasti so razveljavljeni:
1.	Točka 4 razpisa finančnega ministrstva z dne 2. decembra 1850. 1. (drž. zak. št. 470);
2.	točka 2 ministrstvenega ukaza z dne 25. marca 1860. 1. (drž. zak. št. 82), kolikor se tiče to določilo sodnih oblaste v;
3.	ukaz finančnega ministrstva z dne 21. novembra 1892. 1. (drž. zak. št. 208);
4.	ukaz finančnega ministrstva z dne 21. marca 1894. 1. (drž. zak. št. 58);
5.	ministrstveni ukaz z dne 23. septembra 1895. 1. (drž. zak. št. 148);
6.	ministrstveni ukaz z dne 28. decembra 1897. 1. (drž. zak. št. 306) v izvrševanje cesarskega ukaza z dne 26. decembra 1897. 1. (drž. zak. št. 305), s katerim se izpreminjajo nekatera določila o sodnih pristojbinah;
7.	§ 9 ukaza pravosodnega ministrstva z dne 17. decembra 1898. 1. (drž. zak. št. 225);
8.	ministrstveni ukaz z dne 12. januarja 1915. 1. (drž. zak. št. 10) v izvršitev člena XIV cesarskega ukaza z dne 10. decembra 1914. 1. (drž. zak. št. 337) o uvedbi konkurznega reda, poravnalnega reda in izpodbijalnega reda.
§ 90.
Določila, ki ostanejo v moči.
(1) Neizpremenjeni ostanejo zlasti:
1. ukaz finančnega ministrstva z dne 30. maja 1850. 1. (drž. zak. št. 214);
2.	točke 1, 2 in 3 razpisa ministrstev za finance in pravosodje z dne 25. julija 1853. 1. (drž. zak. št. 148), kolikor se ne nanašajo na dedne pristojbine;
3.	§ 14 ministrstvenega ukaza z dne 13. maja 1860. 1. (drž. zak. št. 123);
4.	ministrstveni ukaz z dne 16. julija 1860. 1. (drž. zak. št. 177);
5.	ukaz finančnega ministrstva z dne 21. avgusta 1866. 1. (drž. zak. št. 98);
6.	ministrstveni ukaz z dne 18. maja 1874.1. (drž. zak. št. 67);
7.	ministrstveni ukaz z dne 11. novembra 1882. 1. (drž. zak. št. 159);
8.	ministrstveni ukaz z dne 23. maja 1897. 1. (drž. zak. št. 130).
(2) Ukazi finančnega ministrstva z dne 30. novembra 1863. 1. (drž. zak. št. 104), potem z dne
9.	januarja 1869. 1. (drž. zak. št. 8), z dne 19. aprila 1882. 1. (drž. zak. št. 42) in z dne 8. julija 1884. 1. (drž. zak. št. 127) ostanejo v moči s premembami, ki se podajajo iz cesarskega ukaza.
Začetek veljavnosti. Prehodna določila.
§ 91.
(1)	Ta ukaz dobi moč hkratu s cesarskim ukazom z dne 15. septembra 1915. 1. (drž. zak. št. 279) o sodnih pristojbinah, torej 1. dne januarja 1916. 1.
(2)	Na sodne vloge, ki so se izročile pošti v prevoz pred 1. dnem januarja 1916. L, 1er na sodne zapisnike in prepise, za katere so se prinesle kolkovne znamke po obstoječih predpisih že pred 1. dnem januarja 1916. h, se uporabljajo dosedanja določila, četudi dospejo vloge šele po 31. dnevu decembra 1915. 1. na sodišče ali se odpravijo zapisniki in prepisi šele po tem dnevu.
Hochenburger s. r.	Leth s. r.
Obrazec I (k § 13).
Gospodu.........................................................§	. .
O
O
g
V.......................... ’ ' *........................o Kolek(ki)
§ ,
§ z dne .
..	..........................................•	.	. O
o o
zapisniku
§ Opravilna štev. .
O
Poziv, naj se predložijo kolkovne znamke.
g Prostor za kolkovne znamke, S ki jih je nalepiti.
o
.	O
O
Pravna stvar...........................................................................°
O
O •
zoper...................................................................g
o
zaradi . ...............................................................8
Poživljate se, da v 8 dneh po vročitvi lega poziva nalepile poleg oznamenjeni(e) kolek(ke) na ta obrazec v prostoru, določenem za to, iu da ta poziv pošljete potem nazaj spodaj oznamenjenemu sodišču. Drugače boste morali plačati razen dolžne kolkovnine še zvišano pristojbino v dvojnem znesku le pristojbine.
. . . K . . h
o
o
o
g Kolek za sodno odločbo
O
8 z dne......................
O
o
o
0
§ Opravilna številka . . .
1
I
8
O
O
(Sodišče pritisne svojo štampiljo.)
8 Prostor za kolkovne znamke,
ki jih je nalepiti.
Opomnja. Kolkovne S znamke je razvrediti, potem
0	naj sodna pisamica odloči
1	ta odrezek in ga nalepi na g opravilnih spisih, ki jih je § kolkovati.
Obrazec II (k § 62).
Ime in stanovališče varovanca ali oskrbovanca:
Ime in stanovališče zakonitega zastopnika :
Varstveno (skrbstveno) sodišče:
Izkaz o čistih dohodkih iz imovine varovanca ali oskrbovanca
za leto ....
(za dobo od
do
)
1.	Dohodki,
ki jih je privzeti v podlago za odmero poprečne pristojbine, brez odbitka izdatkov.
Vir dohodkov	Skupni znesek za izkazno dobo v kronah
A. Iz zemljiške in gozdne posesti, vštevši denarno vrednost v varovančevem ali oskrbovančevem gospodarstvu porabljenih gospodarskih pridelkov (§§ 163 in 166 zakona o osebnih davkih), nadalje iz poslopij vštevši vso užitno vrednost poslopij ali prostorov, v katerih stanuje ali katere sicer uporablja varovanec ali oskrbovanec sam ali jih je prepustil brezplačno drugim osebam, da jih uporabljajo (§ 164, odstavka 1 in 2, zakona o osebnih davkih)		
D. Iz pridobitnih podjetij, vštevši denarno vrednost v varovančevem ali oskr-bovančevem gospodarstvu porabljenih izdelkov lastnega obrata (§ 165 zakona o osebnih davkih)		
C. Dohodki iz druge imovine (§§ 169 do 171 zakona o osebnih davkih) . .	
Skupaj .	
	
II.	Dohodki,
ki jih je puščati v nemar, kadar se odmerja poprečna pristojbina.
Vrsta dohodkov	Skupni znesek za izkazno dobo v kronah
1. Prispevki za preživljanje, vzgojevalni prispevki i. dr		
2. Drugačni dohodki, ki ne izvirajo iz imovine (službeni in mezdni prejemki i. dr.)		
3. Dohodki iz lidejkomisnih imovin		
Skupaj .	
Izdatki, ki zadevajo edinole te dohodke		
čisti znesek		
	
III.	Izdatki,
ki niso izkazani pod 11.
Vrsta izdatkov	Skupni znesek za izkazno dobo v kronah
1. Neposrednji davki, izvzemši dohodnino; doklade k neposrednjim davkom, naklade in konkurenčni prispevki (n. pr. najemninski, šolski vinar, davek za bogočastje itd.); vojaška taksa (§ 160, št. 5, zakona o osebnih davkih)		
2. Obresti za dolgove in razdolžna plačila (§ 160, št. 6 in 7, zakona o osebnih davkih)		
3. Zavarovalne premije (§ 160, Št. 2 in 3, zakona o osebnih davkih) . . .	
■i. Druga trajna bremena, ki sloné na posebnih pravnih naslovih (§ 160, št. 4 in 6, zakona o osebnih davkih)		
Skupaj .	
Od toga obremenjuje edinole pod 1 izkazane dohodke znesek		
Od ostanka pride razmerno na dohodke, izkazane pod 1		
Skupni znesek izdatkov, ki jih je odhiti		
	
IV.	Čisti dohodki.
	Skupni znesek za izkazno dobo v kronah
Pod I izkazani dohodki		
Pod tli izkazani odbitni izdatki		
Čisti dohodki .	
	
S tem zagotavljam, da sem sprednje podatke ter dalje sledeča pojasnila in opomnje navedel po najboljši vednosti in vesti.
............................ dne........................191 .
Podpis :
Pojasnila in opomnje k podatkom izkaza.
Pojasnila in oponmje k podatkom izkaza
(Nadaljevanje).
Pripomnje varstvenega ali skrbstvenega sodišča.
Obrazec III (k § 67).
Uživalčevo ime in stanovališče :
Sodišče, na katerem je hranjena užitna masa:
Izkaz o čistih dohodkih užitne mase
za leto ....
)
I.	Dohodki,
ki jih je privzeti v podlago za odmero poprečne pristojbine.
Dohodki užitne mase brez odbitka izdatkov	Skupni znesek za izkazno dobo v kronah
Obresti in dividende od vrednostnih papirjev . . . y	
Obresti od hranilničnih knjižic		.1 .
Drugi dohodki iz sodno hranjene mase		
Skupaj .	
Od tega pride na varovanca(e) ali oskrbovanca(e) : 1. 1. delni znesek	 I. I. ,			
V podlago za odmero poprečne pristojbine je torej	■
	
(za dobo od ......................do
II.	Drugi doliodki uživalca.
Sumarna navedba skupnega zneska za izkazno dobo v kronah:
III.	Izdatki.
Vrsta izdatkov	Skupni znesek za izkazno dobo v kronah
1. Neposrednji davki, izvzemši dohodnino in plačarino; doklade k neposred-njim davkom, naklade in konkurenčni prispevki (n. pr. najemninski, šolski vinar, davek za bogočastje itd.); vojaška taksa (§ 160, št. 5, zakona o osebnih davkih)		
2. Obresti za dolgove in razdolžna plačila (§ 160, št. 6 in 7, zakona o osebnih davkih)		
3. Zavarovalne premije (§ 160, št. 2 in 3, zakona o osebnih davkih) . . .	
4. Druga trajna bremena, ki sloné na posebnih pravnih naslovih (§ 160, št. 4 in 6, zakona o osebnih davkih).		
Skupaj .	
Od tega pride na izdatke, ki obremenjujejo le pristojbini zavezane do-hodke iz užitne mase (1)		
Od ostanka pride razmerno na pristojbini zavezane dohodke iz užitne	
Skupni znesek izdatkov, ki jih je odbiti .	
	
IV.	Čisti dohodki.
	Skupni znesek za izkazno dobo v kronah
Pod I izkazani pristojbini zavezani dohodki . . .	
Pod III izkazani odbitni izdatki		
čisti dohodki .	
	
S tem zagotavljam, da sem sprednje podatke ter dalje sledeča pojasnila in opomnje navedel po najboljši vednosti in vesti
..........................dne.............................. 191 .
Podpis :
Pojasnila in opomnje k podatkom Izkaza.
(SloTft&lfolu)
251
Pojasnila in opomige k podatkom izkaza
(Nadaljevanje).
Pripomnje sodisèa.
Obrazec IV (k § 67).
Fiducijarjevo ime in stanovališče:
Sodišče, ki izvršuje skrb:
Sodno oznamenilo mase:
Izkaz o čistih dohodkih substitucij ske mase
(za dobo od
za leto . . . . .............do
)
I.	Dohodki,
fci jih je privzeti v podlago za odmero poprečne pristojbine.
Dohodki snbstltucijske mase brez odbitka izdatkov	Skupni znesek za izkazno dobo v kronah
A. Iz zemljiške in gozdne posesti, vštevši denarno vrednost v fiducijar-jevem gospodarstvu porabljenih gospodarskih pridelkov (§§ 163 in 166 zakona o osebnih davkih), nadalje iz poslopij vštevši vso užitno vrednost poslopij ali prostorov, v katerih stanuje ali katere sicer uporablja tiducijar sam ali jih je prepustil brezplačno drugim osebam, da jih uporabljajo (§ 164, odstavka 1 in 2, zakona o osebnih davkih) ....	
B. Iz pridobitnih podjetij, vštevši denarno vrednost v fiducijarjevem gospodarstvu porabljenih izdelkov lastnega obrata (§ 165 zakona o osebnih	
C. Drugi dohodki substitucijske mase (§§ 169 do 171 zakona o osebni	' j
Skupaj .	
Od tega pride za varovance in oskrbovance II- »	.			
V podlago za odmero 'poprečne pristojbine je torej privzeti		
	
II.	Drugi dohodki fiducijarja:
Sumarna navedba skupnega zneska za izkazno dobo v kronah:
III.	Izdatki substitucijske mase in drugi izdatki fiducijarja.
Vrata Izdatkov	Skupni znesek za izkazno dobo v kronah
I. Neposrednji davki, izvzemši dohodnino in plačarino; doklade k neposred-njim davkom, naklade in konkurenčni prispevki (n. pr. najemninski, šolski vinar, davek za bogočastje itd.); vojaška taksa (§ 160, št. 5, zakona o osebnih davkih)		
2. Obresti za dolgove in razdolžna plačila (§ 160, št. 6 in 7, zakona o osebnih davkih)		
3. Zavarovalne premije (§ 160, št. 2 in 3, zakona o osebnih davkih) . . .	
4. Druga trajna bremena, ki sloné na posebnih pravnih naslovih («j 160, št. 4 in 6, zakona o osebnih davkih)		
.	Skupaj .	
Od tega znašajo izdatki, ki ubremenjajo edinole pristojbini zavezane dohodke (I)		
Od ostanka pride razmemo na pristojbini zavezane dohodke		
Skupni znesek izdatkov, ki jih je odbiti		'
\
Kos CLXXVI1I. 380. Ukaz ministrstev za finance itd. IV. Čisti dohodki	z dne 21. decembra 1915.
-	Skupni znesek za izkazno dobo v kronah
Pod 1 izkazani pristojbini zavezani dohodki (I) . .	
Pod 111 izkazani odbitni izdatki		
Čisti dohodki .	
	
S tem zagotavljam, da sem sprednje podatke ter dalje sledeča pojasnila in opomnje navedel najboljši vednosti in vesti.
............................. dne........................191 .
Podpis
Pojasnila in opomnje k podatkom izkaza.
Pojasnila in oponinje k podatkom izkaza
(Nadaljevanje).
Pripomnje sodiséa.
Obrazec V (k § 69).
Kronovina:............................. Davčni okraj:
Finančni okraj :.................. . . . .	Katastrov list :
Sodišče :
Priznanica
o vrednosti zemljiškega posestva in posestva poslopij s pritiklino (fundns instructus) vred, da se odmeri poprečna pristojbina za skrb
za....................ov fidejkomis za čas od 1. dne januarja . . .
do 31. dne decembra . . .
(po stanju 1. dne januarja .	. . ).
Opomnja: Razpredelki „Zeraljarina brez popusta“, „Hišna najmarina brez popusta“, „Poprečna kup Tiina“, „Pripoznana ali popravljena vrednost.“ in „Katastrov list“ so pridržani, da se izpolnijo uradno.
Tekoča številka	Katastrska občina	Vložna steviita zemijisKo Knjigo (deželno desko)	Zemljiška posest in posest poslopij											
			1 J	Površinska mera zemljiškega posestva	Vrsta nasada zemljiškega |posestva	Zemljarina brez popusta		Hišna naj- marina brez popusta		zakup Od tega dano v	 najem			Poprečna kupnina 1 hektarja iste vrste in lege v zadnjem času	
										Površinska mera in vrsta nasada zemljiškega posestva sestavine poslopja	za letnih			
			J I	Vrsta zgradbe in število poslopij in sestavin poslopja	Kako se porablja poslopje									
						K j h		K	h		K	h	K	h
	\				v	• V i		•						
Zemljiška posest In posest poslopij		Pritiklina (fundus instructus) po §§ 293 do 297 o. d. z. po seznamku na strani 4	
Priznana	Pripoznana ali popravljena	Priznana	Pripoznana — ali popravljena z
vrednost		vrednost	
K	h	K j h	K	h	K	h
Priznana
Pripoznana
ali
popravljena-
skupna vrednost
poslopij ter pritikline
Opomnja
(Slovmiiob )
Seznamek
pritikline (fundus instructns) v tej priznanici navedene zemljiške posesti in posesti
poslopij.
Priznana vrednost				Pripoznana ali		
posamez		skupaj		popravljena vredn ost		Opomnja
K	b	K	h	K	h	
Natančnejše oznamenilo predmeta
Število
kosov
ali
množina
1. Stanje živine, in sicer;
n. Gospodarske zaloge, in sicer:
III. Kmetijsko orodje, stroji, vozovi itd., in sicer:
IV. Druga pritiklina, in sicer:
S tem zagotavljam, da sem v tej priznanici navedene podatke podal po najboljši vednosti xn vesti.
, dne..........19 .
Obrazec VI (k J 69).
Kronovina :
Finančni okraj
Sodišče :
Priznanica
Davčni okraj :
Katastrov list:
o vrednosti užitnih pravic, da se odmeri poprečna pristojbina za skrb
za...................ov fidejkomis za čas od 1. dne januarja . . .
do 31. dne decembra . . .
(po stanju 1. dne januarja
1 s v» Î i H	Ozuamenilo pravice	Kje se izvr- šuje		Ali v lastni režiji ali po zakupnikih	Kosmati donos po poprečnirfi zadnjih 10 letih pred odmerno dobo	Izdatki > .2 1 I	po poprečnim ste dobe znesek				Po odbitku izdatkov od kosmatega donosa se pokaže letni čisti donos		Priznana vrednost te pravice po dvajseternem čistem donosu		i ! 1 Ü 1 II £		Opoinnja
		'M A	0 1 ä Tc O '1 M				S E CtJ Vi a		'S* c. 1								
							K	h	K	h	K	h	K	h	K	h	
	I. Pravice, ki jih je smatrati za nepremične reči																1
	Skupaj ad 1																
	II. Pravice, ki jih je smatrati za premične reči								•								
	Skupaj ad II						•										
S tem zagotavljam, da sem v tej priznanici navedene podatke podal po najboljši vednosti in vesti.
, dne
1039
\
Obrazec VII (k § 69).
Kronovina:............................. Davčni okraj:
Finančni okraj:........................... Katastrov list:
Sodišče :
Priznanica
o vrednosti premične imovine (izvzemsi užitne pravice), da se odmeri poprečna pristojbina za skrb za................ov fldejkomis za čas od 1. dne januarja . . do
31. dne decembra . . .
(po stanju 1. dne januarja . . . . )
F*		V	r e d il	0	S t		Pripo-		
-S XO CÖ jj	Predmet	po računu, navedbi zavezanca, sodni cenitvi, borz-	posamez		skupaj		poprav- ljena vrednost		Opomnja
H		nam kurzu	K	h	K	h	K	h	
	I. Aktivno stanje.								
1	Gotovina									•
2	Glavnice, naložene po .'-.eznamku na strani 2 in 3: a) pri zasebnikih 									
	b) v vrednostnih papirjih		•							
3	Zaloge, ki jih ni smatrati za pritiklino nepremičnih reči, pripadajočih pri-znanilcu									
4	Stanje živine, kolikor ni pritiklina nepremičnih reči									
5	Pohištvo in orodje, kolikor ni pritiklina nepremičnih reči									
6	Vse druge premične reči, kolikor niso pritiklina nepremičnih reči, in kolikor se ne zahteva zanje pristojbin-ska prostost (opomnja 2 k tarifni številki 28 cesarskega ukaza), izklju-čivši užitne pravice									
	1	\							
S tem zagotavljam, da sem v tej priznanici 1er v priloženih ji seznamkih (strani 2, 3 in 4) navedene podatke poda) po najboljši vednosti in vesti.
dne.............19 . .	Podpis:
Seznamek
v prizuanico na strani 1 privzetih glavnic v vrednostnih papirjih in zasebnih posojilih.
Tekoča številka	Vrednostni papir (listina zadolžniea)					Borzni kurz dne		Priznana vrednost		Pripo-znana ali popravljena vrednost		Opomnja
	Ime vrste in (za zasebna posojila) čas izdaje	Šte- vilo kosov	Obrest- na mera	Imenska vrednost								
				K	h	K	h	K	h	K	h	
•	•											
Tekoča številka	• Vrednostni papir (listina zadolžnica)					Borzni kurz dne		Priznana vrednost		Pripo-znana ali popravljena vrednost		Opomnja
	Ime vrste in (za zasebna posojila) čas izdaje	Šte- vilo kosov	Obrest- na mera	Imenska vrednost								
				K 1	h	K	h	K j h		K 1 h		
	•			' ! 1								Y
Sumarni seznamek
tistih premičnih reči, za katere se zahteva oprostitev po opomnji 2 k tarifni številki 28 cesarskega ukaza.
Seznamek predmetov (eventualno po vrstah)	Navedba vrednosti*)		Opomnja
	K	h	
			\
« 1	k Vsota.			
Obrazec VIII (k § fié).
Kronovina :
Davčni okraj:
Finančni okraj:........................... Katastrov list:
Sodišče :
Priznanima
o čisti vrednosti pristojbini zavezane nepremične in premične imovine.
da se odmeri poprečna pristojbina za skrb za......................ov fidej-
komis za čas od 1. dne januarja . . . do 31. dne decembra . . .
(po stanju 1. dne januarja
(Slovenisch.)
253
Dolgovi in bremena 1. dne januarja . . . .
.1	2	3	4		5										6	7
«							Dolg ali breme				se drži*)					
					a		b		C		d		e			
1 o %	Upnikovo (upravičen- čevo) ime in stanovališče	Pravni naslov dolga ali bremena	Znesek dolga ali bremena		edinole nepremične in premične fidejkomisne imovine z zneskom		edinole nepremične fidejkomisne imovine z zneskom		edinole premične pristojbini za-‘ vezane fidejkomisne imovine z zneskom		edinole premične pristojbine proste fidejkomisne imovine z zneskom		1 1 1 1 Ja = .§ - Ž c q 1" r		Datum in številka sodnega dovo- ljenja narediti dolg	Opomnja
"o H			K	h	K	h	K	h	K	h	K	h	K	b		
																
Skupni znesek dolgov in bremen																
Porazdelitev dolgov in bremen na posamezne imovinske mase.
J "> M i -s H	Oznamenilo dolgov in bremen, ki jih je porazdeliti	Na nepremično tidej-komisno imovino		Na premično pristojbini zavezano fklejkomisno imovino		Na premično pristojbine prosto fldej-komisno imovino		Na lastno-pravno imovino		Opomnja
		K	j h		K	! h		K	! b		K	! h		
i - 3	Izmed dolgov in bremen, kise drže fidejkomisne in laslnopravne imo-vine (razpredelek 5 e), pride razmenio: . . . Izmed dolgov in bremen, ki se drže nepremične in premične iidejko-misne imovine (razpre- ¥t delek 5 o), pride raz- merno:		 Izmed dolgov in bremen, ki se drže edinole posameznih fidejkomisnili imovin(razprede]ek 5b, c, d), pride:	....			1		m				
Vsota .										
, Skupni znesek dolgov in bremen .								r		

Poizvedba pristojbini zavezane čiste vrednosti.
I. Nepremična imovina.
Vrednost zemljiške posesti in posesti poslopij (pri-znanica po obrazcu V)		Kron	Vinarjev
		
Vrednost užitnih pravic, ki jili je smatrati za nepremične reči (priznanica po obrazcu VI) ....		
Skupna vrednost nepremične fidejkomisne imovine .		
Na nepremično fidejkomisno imovino pripadajoči dolgovi in bremena 			
(lista vrednost nepremične iidejkoinisne imovine . .		
II. Premična imovina.
Vrednost pristojbini zavezane premične fidejkomisne imovine. izvzemši užitne pravice (priznanica po obrazcu VII)		Kron	! Vinarjev	
		
Vrednost užitnih pravic, ki jih je smatrati za premične reči (priznanica po obrazcu VI) ....		
Skupna vrednost pristojbini zavezane premične fidejkomisne imovine		 . .		
Na pristojbini zavezano premično fidejkoinisno imo vino pripadajoči dolgovi in bremena			
(lista vrednost pristojbini zavezane premične fidejkomisne imovine			
		
S tem zagotavljam, da sem v tej priznanici navedene podatke podal po najboljši vednosti in vesti.

. . , dne
19
Podpis :