« __

»PROLETAREC* JE DELAVSKI LIST ZA
MISLEČE C1T ATELJE
PROLETAREC
Official Organ Yugo»lav Feritration, S. P. - - Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze
— GLASILO — PROSVETNE MATICE
J. S. Z.
IT. - NO. 1599.	« "m ■•»ter. 4. 1907, •( IM pMt »mat al CM«*. IN.. tl» Ut « UfraM af Marali 3,
»
CHICAGO, ILL., 4. MAIA (May 4), 1938.
LETO—VOL. XXXIII.
NASPROTSTVA MED RAZREDI SE VEČAJO
MANIFESTACIJE 1. MAJA SO JIH V VSEH KRAJIH SVETA ODLOČNO OČITOVALE
Masne aretacije v Italiji 1. maja znak, da delavsko gibanje tudi v nji ni zatrto
Tudi v Španiji so delavci praznovali svoj dan.— Manifestacije v ameriških in drugih mestih
DVE VELIKI NESREČI V PREMOGOVNIKIH
Italija.—Prvi maj so "praznovali" pristaši mednarodnega delavskega gibanja in drugi fomišljeniki borbe »proti fašistični diktaturi s tem. da so bili vsi OSUMLJENCI pognani v ječe in koncentracijske kempe. Aretiranih je bilo okrog 7,000. čemu? Ker Mussolini hoče, da bo Hitler Ka časa svojega bivanja v Italiji čimbolj zavarovan. Rim je bil prvega maja okin-čan kot še nikdar izza rimljan-
munistov tu pa tam nesporazumi.
• V Chicagu so komunisti in socialisti korakali skupaj — dasi ne baš v smislu solidarnosti. V New Yorku sploh ne. Tudi v Milwaukeeju ne. Kajti socialisti so naučeni na prostovoljno disciplino, ne pa na komando zunanjih faktorjev. Vendar pa so bile manifestacije v New Yorku in v Chicagu letošnjega 1. maja večje ko ski>h časov za prihod Hitlerja, i kdaj prej. Znamenje, da je po-a vlada se je vzlic temu bala lje za graditev razredne zave-prvomajskega "duha" in stori- sti med proletarsko maso čez-ia vse v svoji moči, da ga zadu- dalje ugodnejše, ši. Papež se je že pred prvim Čehoelovaika.—Prvomajske majem umaknil iz večnega me- manifestacije so se vršile v zna-
sta, ker mu je bilo naročeno,
menju borbe med republiko in
da ga Hitler ne bo obiskal. Sve- nacijskimi Nemci. Izkazalo pa ti oče je vsled tega odšel v svoj se je v demonstracijah med če-grad Gandolfo. V varnost Hit- škimi Nemci samimi, da jih je lerja je bilo prepovedano itali- tisoče, ki niso za Hitlerja in janskim postnim oblastim ipre- njegove agente. Spopade med
vzemati pakete, poslane po pošti. dokler ne preteče rok Hitlerjevega odhoda, To ni dobro znamenje za "zvestobo Italijanov Mussolinljevi. Italiji". Vsi avtomobili, ki so bili v teh dneh namenjeni v Rim, so bili ustav-
njimi in naciji je udušila policija. Prvomajske demonstracije •češkega In nemškega razrednega delavstva na češkem so bile velikanske. Mnogokje je prišlo do spoipadov.
Mehiko. — Delavstvo v glav-
Ijeni in potniki strogo preiskani j nem mestu republhke je para-če ni morda kdo izmed njih ne- diralo v prvomaj-ski povorki v poklican "gost". Prvomajska večjem številu ko kdaj prej. Prve čete paradnikov so bili delavci v "overallsih", toda s puškami na ramah, katere jim je posodila vlada Namen te de-
"slavja" v Italiji so se vsa vršila po navodilih Mussolinije-vih bajonetov.
Nemčija. — Hitler je takoj v svojem prvem letu po priho- ™<>™tracije Je bil svetu pokadil v vlado preglasil prvi maj|zat,> da	rnehlSki delavci za državni praznik, da bi ubil _ bran,ti SVOJO *vo' pomen podtalnemu praznovanju prvega maja zatrtim socialistom in komunistom. Po vsi Nemčiji so naciji letos spet ob-državali nešteto zborovanj, o-glašali svoje pridobitve za delavstvo (ki jih seveda nikjer ni) in klicali k lojalnosti. In masa — tako so poročali, jim je »ploskala. Nikoli pa ne povedo, da nasprotniki režima niso •prišli na njihove shode. Zmeraj poročajo tako, kakor da vsi Nemci volijo za Hitlerjevo listo in da vsi ploskajo nacijskim oratorjem. In da je že ves svet za fašizem.
Vzlic temu smo videli:
New York. — Sijajna prvomajska proslava.
Chicago.—<lsto, enako v Mil-^aukeeju, dasi so se v tem me-kakor v New Yorku, dogodili vsled neodkritosrčnosti ko-
V nedeljo | 8 MAJA
konferenca klubov JSZ in dništev Prosvetne matice * Slovenskem narodnem domu, St. Clair Ave.
flEVEL VMK O.
Zborovanje se prične ob 10. dop.
bodo s krvjo.
Milwaukee — Tu se je parada vršila pod pokroviteljstvom komunistične uprave. Glavna atrakcija so bile unije CIO. Unije AFL niso sodelovale. Tudi soc. stranka ne, ker ni hotela razdvojiti svojih sil na dva tabora. Deluje v obema za združitev in enotnost v delavskem političnem gibanju.
Poljska. — Socialistične manifestacije 1. maja so fizično napadli poljski nacionalisti in razglašali geslo, "boj proti socialistom je zaeno borba proti Židom". V spopadih je bilo ranjenih stotine oseb in nekaj ubitih.
Zed. države. — V ameriških nestih se je vršilo letos več ipr-%romajskih manifestacij kot kdaj poprej. Razen v par slu-
(Nadaljevanje na 3. strani.)
Dunaj spet žalostno mesto
Nekdaj veseljaški Dunaj — mesto glasbe in rajanja, je danes mesto strahu pred aretacijami. Ljudje denuncirajo nacijskim oblastim dru# drugega in policija udira v stanovanja, aretira in preiskuje. Val samomorov ni Še ponehal. V zelo težkam položaju so na Dunaju židje, ker persekucije in napadi proti njim bolj in bolj naraščajo.
Mnogi socialisti, ki so morali prestati preganjanja pod prejšnjo klero-fašistično diktaturo, so zdaj znova vrženi v zapore, ali pa bili izgnani v 'koncentracijske" tabore.
Koncem aprila ata s« dofodili ▼ premogovnikih dva veliki neareči. V
Grvndrju.	i* * ek«plo*iji ubitih 45 premofarjer, in v PotU-
vill«. Pa., a edem. Eden ismed ubitih ▼ alednje imenovanem kraju je bil oče
trinajstih otrok. Rudniiki nadzornik Harve? Harriaon j« dejal, da je bil
premogovnik pregledam nekaj ur pred ekaplosijo in proglaien aa varnega
Na tJiki ao premogarji > reševalno opremo, ki »o po ekaploaiji Ukali ubito tovariše.
KONFERENCA J. S. Z. IN PROSVETNE MATICE 1. MAJA V MILWAUKEEJU ZA VEČ AKTIVNOSTI MED NAMI
Dva zelo izčrpna referata v VVaukeganu. Kristina konferenčne
Kaj je narobe — če je sploh kaj — z našo politično taktiko? V kolikor smo še v stanju pridobiti našo mladino za nadaljevanje nadih aktivnosti? Ali moremo naše kulturno delo še kaj pospešiti? In ipa naša tu rojena slovenska generacija, koliko smo v stanju storiti, da je ne dobi reakcija v tej krizi s svojimi demagogi popolnoma v področje?
To so bila nekatera izmed vprašanj, o katerih se je vršila na konferenci zastopnikov klubov JSZ, društev in drugih organizacij Prosvetne matice obširna razprava. Bila je res stvarna. Vsakdo, ki se je priglasil k razpravi, je govoril o predmetu.
Navzočih je bilo nad 50 zastopnikov in gostov iz vseh krajev delokroga te konferenčne organizacije, razen iz Sheboy-gana. Mnogi so želeli, da naj bo Sheboygan sedež (prihodnje konference, toda obveljal je argument, da če se naselbina za naš pokret ne zanima niti v toliko, da bi poslala v Milwau-kee vsaj enega zastopnika, ka-
. Prihodnja konferenca bo Podjavoršek spet tajnica organizacije
ko moremo pričakovati, da bo prevzela odgovornost za aran-žiranje naše konference, s katero v zvezi imamo zmerom prireditev, zato da se krijejo stroški!
Na glasovanje so šla vzlic temu vsa tri predlagana mesta: Shaboygan, VVaukegan in Chi-|cago. Za Sheboygan sta glasovala dva — kar je v teh okol-ščinah mnogo — izmed ostalih izastopnikov pa so bili za Chicago trije manj kakor za VVau-kegan. Torej bo prihodnja konferenca v jeseni to leto spet v VVaukeganu. Rilo je sklenjeno, da se naj priiprave zanjo prično kake štiri mesece pred zborovanjem. Datum zanjo določijo sporazumno organizacije Prosvetne matice v VVaukeganu, klub št. 45 v VVaukeganu, in pa tajnica Konference Kristina Podjavoršek.
Referati na milwauškem zborovanju so bili zelo dobri. S. Anton Garden je predložil fino analizo nove I^aFallettove taktike za ustanovitev politične
(Nadaljevanje na 4. strani.)
LA F0LLETTE GRADI NOVO STRANKO
Brata LaFolletta sta te odločila ustanoviti svojo stranko v vseh Zed. državah. Doslej sta jo imela zgolj v Wis-consinu.
Ali bo to stranka ljudstva, ali dinastije diktatorjev?
Mar bo ljudstvu v končno korist, ali v škodo?
PHILIP LaFOLLETTE
Ali so lafollettovci pripravljeni dati v svoji novi stranki tudi delavcem kaj odločujoče besede, ali pa le križ (znak), ki so si ga določil* za svoj emblem?
Kaj naj v tem slučaju stori zavedno delavstvo?
Ali so lafollettovci res za demokracijo, ali le poskusna stranka za uvedbo fašisma ameriške sorte, to je, v ameriških razmerah?
Na ta vprašanja bodo odgovori v prihodnji številki "Proletarca".
Ameriški "firerji" so za ustavo, toda za svojo!
V lanski stavki jeklarskih delavcev se je pojavil v obliki "uspeha" ipri korporaciji Republic Steel njen ravnatelj Tom Girdler. "Zmagal bom," "ipa naj stane kar hotfe!" In je re« zmagal. Na bojiščih pa ni ostal on, pač pa le ranjeni in ubiti stavkarji! Oblastnikom drugod je bilo zaradi "zamer" hudo in so obljubljali, da se to v njihovih področjih ne bo dogajalo.
Zmagoviti Tom Girdler je navdušil mnogo drugih za kandidate na diktatorska mesta. Med njimi naprimer je bil in
je župan Hague mesta Ncw Jersey. On je "uspošno" izgnal vse organizatorje unij CIO pod raznimi pretvezami in končno še Normana Thoma<a. Sporno vprašanje v tem mestu je bilo: Ali je svoboda govora dovoljena, ali ni? Župan je rekel "ne". Thomas je insistrral "da". Županova je obveljala. Celo Tho-masova žena, ki je spremljala moža na tej turi, je dobila eno po obrazu.
Thomas se je pritožil na zvezne oblasti v VVashingtonu. Odgovorili so mu, da bodo njegov slučaj pazno preučili, kar nič
ne pomeni. On je bil izgnan iz mosta in njegovo ženo je nekdo udaril. Vrh tega je bilo z njim vred izgnanih kakih tri sto ljudi, ki niso izvršili drugega "zločina", kot da so ga spremljali. Thomas je seveda bojevnik in tira svoj boj za svobodo govora do skrajnosti — to je, do vseh mogočih legalnih instanc.
Socialisti seveda niso edini, ki so zaznamovani.
Mnogi uredniki, ki so le ta-kozvani opozicionalci političnih mašin, (priznavajo, da je tu velika nevarnost svobodi govo-
ra in zborovanja. Najbrže so med njimi taki, ki bi jo sami do skrajnosti zlorabljali, Če bi bila oblast v njihovih rokah.
To je par slučajev nasilnosti proti ustavnim pravicam ljudi, ki se niso proti zakonom v ničemer pregrešili.
fle več jih bo, ako bo zvezna vlada s pomočjo kongresa v stanju uveljaviti cenzuro, kakršno reakcionarji v demokratski stranki hočejo.
Torej se moramo bojevati za svobodo tiska kolikor In kjer najbolj mogoče.
Nova izdajstva demokratičnih sil
Kitajska, Etiopija in Španija puščene na cedilu po volji Anglije, Amerike in Francije
Ko je v svet šinila vest, da sta se Velika Britanija in Francija domenile ustaviti pošiljanje municije Kitajski v njeni o-brambni vojni proti Japonski, so mnogi osupnili.
Socialisti nimajo vzroka za presenečenje.
Anglija je želela, da naj se Japonska na Kitajskem izmoz-ga. in z njo vred Kitajska. Isto željo je gojil ameriški imperializem. Enako francoski. V ta namen so pošiljale vse tri omenjene velesile Kitajski v (pomoč
—	seveda za denar— municijo
—	ne zato, da pomagajo Kitajski, ampak da oslabe Japonsko.
Slednje se jim je posrečilo. Japonska se je v invaziji s svojo oboroženo silo na Kitajskem resnično precej izčrpala. To je zaskrbelo posebno imperialiste v Angliji, na drugem mestu francoske imperialiste in prav tako ameriške, nekatere ameriške celo še veliko bolj.
Vse te tri sile so se v raznih pogodbaih obvezale braniti Kitajsko in njene pristane. To je bilo potrebno radi Japonske, da ne bi postala toliko močna,
da bi res izrinila tuje interese iz ogromne Kitajske.
Tako so Kitajce te tri sile zalagale z orožjem končno tudi na upanje.
Kar naenkrat pa se je zao-krenilo tako, da so začeli Kitajci zmagovati... Imperialist* v Angliji in Franciji nočejo take zmage na Kitajskem, ne v Španiji. Posebno še ne na Kitajskem. Kajti če zmaga Kitajska, kako hitro bi se utegnilo dogoditi, da si bi Kitajci začeli predstavljati: Nabili smo velesilo Japonsko, ki je blizu, čemu se ne bi iznebili tudi ameriških, angleških in francoskih pijavk?
Zaradi te nevarnosti sta London in Pariz zaključila — nič več naše municije Kitajcem!
Iz enakega vzroka je bila žrtvovana Mussoliniju Etiopija in prav radi sličnih razlogov je pustila "os London-Pariz" na cedilu špansko republiko.
„ A naša stvar vzlic temu napreduje, ker zastopa pravičnost in ljudstvo, ne pa kopico bogatašev, ki diktirajo Londonu, VVashingtonu in Parizu.
PR0TIV0JNI KONGRES SKLICAN 28. MAJA V WASHINGT0N, D. C.
Položaj je tak, da vojna v Evropi lahko vsak čas izbruhne. Oba nasprotujoča si tabora (Anglija in Francija z zavezniki na eni in "os Rim-Berlin" na drugi) vodita na ameriškem kontinentu že dolgo živahno propagando vsakir za svojo stran. Posebno v Zed. državah, kajti kamor se nagne tako mogočna, bogata dežela, tam je zmaga. Ker pa imajo Zed. države v zadnji svetovni vojni silovito drage izkušnje, je že zdaj v teku močna kampanja
proti vstopu naše republike v vojno. Propagando proti vojni vodi posebno soc. stranka. Na njeno inicijativo je sklican na dne 28. maja v VVashington, D. C., protivojni kongres, ki bo trajal tri dni. Na njemu bodo zastopane razne delavske in cerkvene organizacije, ki delujejo proti vojni. Komunisti so zdaj proti takim zborovanjem in ne bodo sodelovali, ker so se zavzeli za načelo vzajemne varnosti, ki pa v sedanjem sistemu ni izvedljivo.
JSZ PODVZELA NOVO KAMPANJO V POMOČ LOJALISTOM
Tajništvo JSZ je po navodilu eksekutive poslalo društvom in klubom apel sledeče vsebine:
Mednarodna zveza strokovnih unij apelira na nas, da naj pričnemo z novo kampanjo za gmotno pomoč republikanskemu delavstvu v Španiji. J. S. Z. se tej nalogi rade-volje odziva, kajti vrši jo od začetka civilne vojne. Pomagali smo doslej, in treba je pomagati mu v bodoče.
špansko delavstvo — tudi ako bo za enkrat do kraja premagano, ne bo za zmerom klonilo. Oni so uporniki in so to dokazali. Nikjer v moderni zgodovini ne dobite primere, koder bi delavstvo žrtvovalo v borbi za svobodo toliko, kakor v Španiji.
JSZ pošilja vse nabrane prispevke odboru ameriških unij (fVade Union Relief for Spain), ki jih nato nemudoma uporabi v nabrani namen. O tem smo že dostikrat poročali. Naj tu poudarimo: vse, kar prispevate, gre v namen, radi katerega prispevate.
V Španiji, in taboriščih v Franciji ter drugod je tisoče španskih sirot. Izgubili so roditelje v vojni s fašisti. Treba jih je vzdrževati vsak dan in zato tudi potrebujemo zanje dohodke vsak dan. V Španiji je tisoče vdov, tisoče pohabljencev, tisoče drugih potrebnih, ki so se žrtvovali za svobodo, za republiko in za vse druge človečanske pravice, ki so nam drage.
Ako morete, prispevajte znova v pomoč tem ljudem. Potrebni in vredni so jo.
Vsote pošljite na sledeči naslov:
J. S. F., 2301 S. Lawndale Ave., Chicago, III.
Prispevke vseh objavlja "Proletarec".
Bratsko, za J. S. Z.,	Charles Pogorelec.

PROLETAREC
LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
POSLEDICA PRETEPA NA NACIJSKEM SHODU
IZHAJA VSAKO SREDO.
Is4aj* Jugoslovanska Dclavtka Tiskovna Druiba. Ckicago,
III
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE.
NAROČNINA v Zmlinjonih državah za celo leto $3.00; za pol leta $1.76;
za Četrt leta $1.00. Inozemstvo: za celo leto $H.M>; aa po) leta $2.00.
Vsi rokopisi in oglasi ntorjjv biti v nafem ^radu na.ipotaaj«, <io pomleljka !><.poidne_ za priobčite* v iUrtlei tekočega trda«.
pitbLfcfAREc
Publuihed every Wedno*dsy by the Jugoslav Workmen'f
trte. Efivuwiim^i i ȴw.

lishing Co.,
Editor .......................
Busifieu Manager^.v.... A sat. Rditor and A*t.
.......L...............'..a..........Frank Zaiti.
.......r...^..:4.....T..X;haiies Pugorelac.
3u«iness Manafer_______Joseph Drasler,
SIJBSCR1PTI0N RATES: United States: One Year $3.09; Six Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign CouMrioe, One ¥<*r $$.60; Sik Montha $2.00.
PROLETAREC
1301 S. Lawndale Ave.
Telephonei
CHICAGO, ILL.
ROCKWELL 2S64.
Greenov atentat na U. M. W. of A.
'Nobena velika unija ni po vojni nazadovala toliko kot U. M. W. in nobena si ni pod NRA opomogla hitreje kakor unija premogarjev. V nobeni ni bilo proti njenemu predsedniku toliko boja kot ga je bilo proti predsedniku unije premogarjev; John L. Levvisu.
Pred par leti je UMVV spet postala mogočna organizacija, ena izmed najjačjih in najbogatejših unij v tej deželi. In John L. Lewis je spet njen neoporečen voditelj. V kampanji za Roosevelta in druge demokratske kandidate, katere je indorsi-rala, je pred dvema letoma potrošila kakega pol milijona dolarjev. CIO ima ves čas v uniji premogarjev najboljšo finančno in moralno oporo. Hrbtenica delavske nestrankarske lige je v mnogih državah unija premogarjev. Prerpogarji so v svojih težkih bojih v prošlosti in poslednja leta izprevideli, kako težko je zmagati v industrialnih konfliktih, ako je politična oblast v službi trustjanov. Zato so ža delavsko politično akcijo in jo vrše pod Levvisovim vodstvom tako, kakor on smatra, da je najbolje.
Eksekutiva Ameriške delavske federacije se je odločila to najjačjo ciporo GIO streti s kakršnimkoli sredstvom. Ulinoiško unijo Progressive Miners je proglasila za narodno unijo (z delokrogom v vseh krajih v Zed. državah, kjer so premogovniki) in ji otvorila glavni urad v Chicagu. Poslala je organizatorje v kraje, kjer so premogarji organizirani v U. M. W., da napadajo J. Lewisa in vabijo rudarje v "progresivno" unijo, kjer jim ne bo treba plačevati toliko članarine, rn vrh tega bo ostal denar lokalni uniji namesto da bi šel v Lewisov glavni urad, kot gre sedaj.
Nihče ni te kampanje proti U. M. W. bolj vesel kakor delodajalci. Tudi ako bi bil VVi^liam Green od njih najet, ne bi mogel vršiti svojega boja proti "Lewisovi uniji" bolj zavratno in umazano kakor je njegov sedanji boj pod krinko, da ga vrši v obrambo Ameriške delavske federacije.
Green pravi, da je sovražnik fašizma. Toda to kar počne med premogarji, izvablja unijsko gibanje v položaj, v katerem pride, ko bo zmede dovolj, na >pozorišče fašizem in vse unije, ne samo OIO, ampak tudi Greenove, bodo trpele. Zato je treba tej bratomorni borbi napraviti konec čimprej m v moči delavstva je, da to izvrši.
zacijskim problemom, to je o-ija je bila znamenj« in tudi do-jačanju stranke in razširjenju kaz, da je stranka prebolela
"Socialist Calla" in strankinih publikacij. Zaključila je, da mora biti vsak član stranke naročnik njene-ga gladila "Socialist Calla" — v primerku federacij naročnik njih glasila (pri JSZ na Proletarca). SV>rejela je tudi načrt
drugih svojo dolgo in hudo bolezen.
To seveda ne pomeni, da bodo med socialisti izginile diference o taktičnih in tudi načelnih vprašanjih. Te so bile vedno in tudi bodo, ker gre za va-žna socialistična vprašanja. Te diference pa postanejo kvarne
kampanje za pet tisoč novih .in lahko tudi .usodne, ako se članov v tem letu in podvojitev nalezejo frakcijskega duha, naročnikov oziroma čitateljev trakcijske bolezni, ki je kuga
"Ce la" in revije "Socialist Re-view". Vse Člane je instruirala, naj rekrutirajo nove člane v unijah in dijgih delavskih ali mirovnih organizacijah, kjer so i ktivni, in širijo socialistični ti.sk.
Na apel gl. tajnika Royja Hurta, ki je poroča! o težkem itanju glavnega urada radi slabih financ, in na priporočilo or-ganizatoričnega odseka, da se v teku enega meseca zbere pet tisoč dolarjev za plačanje nujnih dolgov in za organizacijsko
na telesu vsake organizacije., To stališče sem zastopal na
zadnji konvenciji in zaslužil ime — "velikega kompromisni ka".
Kot pravi Thomas, je konvencije sprejela velik program, tcJa stranka — sleherni so-dfiug in sodružica po s>voji moči — ga mora spremeniti v meso in kri. Dati mu moramo življenje: graditi stranko vseh tlačenih in zatiranih, širiti njeno časopisje in tiskovine in oznanjati njen program proletarske
V prejšnji itevilki Proletarca j« bil aa prvi strani članok o aktivnostih nemških nacijev v Zed. driavah in o drugih organisacijah, ki »a v agitaciji aa takoavaiui svoja programe posJuinjojo nasilnih dajanj. Na vrfcnji
Konvencija soc. stranke v Kenoshi resno izvršila svojo težko nalogo
idelo, .<e je konvencija sijajno emancipacije in socialne revo-odzvala. Delegacija vsake dr- 'uciJe«
žave si je prostovoljno dofločila Nobena delavska stranka ne svojo državno kvoto, in sicer vM te^a	ke»* bo P<> svo-
,skupni« znesku %A865. (Za'jem ustroju le stranka social-
t liki j« aacijskem
I* vp »M« ■ w W J W	W mw 9 MV^M WWPWBps	»	I	•	---- r	#	#	1 • * *	•	|	.
arukoga so s shoda ali parade odpeljali v bolnišnico.; Na račun kvot so delegatje ta-,nimi ambicijami. D el a vsk.a
-	koj prispevali okrog $400, 0-Jstranka» kadar pride do nje, bo
ki so se v mnogih krajih (povz- stalo pa obljubili zbrati v teku
nekajJlanov Am.riike »••^ ki .o .a stapli mi w	j	obljubil $25	reform in Pribežališče ljudi
;.VoK.^ilo"	Slin upam, da ne bom linčan.) - pomikov _ Z visokimi oseb-
Poroča Anton Gorden
Obljube imperialistov brez vrednosti
Hitler je nedavno izjavil, da bo Nemčija srpoštovala sedanje meje med njo in Francijo ter Italijo. Zagotovil je ofce državi, da tretji rajh ne hrepeni po nikakih njunih ozemljih.
Ampak Hitlerjeve obljube so brez vrednosti. Saj je svo-ječasno tudi izjavil, da bo Nemčija spoštovala samostojnost Avstrije. Ob ugodnem momentu pa je udri vanjo z armado in jo »proglasil za svojo deželo. Kanclerju Sušniku je z oboroženo sito preprečil volitve, v katerih se naj »bi Avstrijci izrekli, ali so za pridiuženje k Nemčiji, in odredil nato svoje "volitve", na katerih bo dobil tako večino kakršno on hoče. In seveda, dobil jo je.
Hitler je obljubil spoštovati meje tudi čehoslovaške repu-blike, a v resnici spletkar! v notranjih zadevah čehoslovaške s pomočjo svojih nacijev in nazadnjaške slovaške klerikalne stranke toliko, da postaja njeni neodvisnosti vsak dan bolj nevaren.
Prav tako ibrez vrednosti so Musaolimjeve obljube. Jamčil je ščititi neodvisnost Avstrije in njen klero-fašizem z vso oboroženo silo Italije, a v kritičnem trenotku ni mignil za svoje prijatelje v vladi na Dunaju niti s prstom. Oba sta pripravljena obljubiti kar kdo hoče in potem kršiti obljube. Oba sanjata o moči in osvajanju.
"Diskreditirani" socializem
To j(\ nesre-
Nekateri pravijo, da je socializem "dAkreditiran", zmotna trditev. Pravilno je trditi, da je diskreditirana loat človeštva za socializem. In disdcreditirani so tisti socialisti, ki so socialistično gibanje napačno vodili in mu škodovali. In posebno še komunisti, ki so skozi petnajst let storili vse v svoji moči za rušenje solidarnosti in »podžigali bratomorni »boj na v^eh koncih in krajih. Fašizma v Italiji in Nemčiji bi bržkone ne bilo,-ako bi komunisti ne podžigali kaosu v delavskem gibanju in smešili ter onemogočili zdravo funkcioniranje demokracije.
Nekaj so se le naučili!
Mussolini, Hitler, Roosevelt, Vargas, Franco, Daladier, Chamberlain itd. "so za ljudstvo" in vsi govore o socialnih reformah. Nekaj so se od socialistov torej naučili tudi diktatorji, demokratični predsedniki in premierji kapitalističnih demokracij. Ako bi socialistične nauke tudi izvajali, pa bi bilo dobro za narode.
Mussolini je osušil v Italiji na stroške države nekaj močvirja in naselil nanj par tisoč družin za obdelovanje polja. Vse kapitalistično časopisje ga slavi radi tega — kot da je baš le fašistični diktator sposoben ustvarjati. V Zed. državah so spremenjene ogromne puščave in velika močvirja v najrodovit-nejša polja brez diktatorja, zato si tu nihče ne dela reklame tia stroške drugih. Vrh tega se v tej deželi delavce plačuje tudi za taka dela. V Italiji in Nemčiji dobe le nekaj hrane in kak dajm ali dva plače ?\a dan.
Kot je Proletarec zadnji teden omenil, je bilo na prošli konvencija socialistične stranke v Kenoshi več optimizma, kot pa bi se ga človek upal pričakovati v teh časih kaosa, krize in frakcijskih sporov."
Izmed 7-mih konvencij stranke, ki sem se jih udeležil, je bila prošla ena najboljših. Frakcijskih bojev ni bilo, kakor na prejšnjih treh, in tudi frakcijskega razpoloženja ne razen med newyorško delegacijo, ki je prišla v Kenosho s posebnim ozadjem. Wisconsinska delegacija se ni držala tako rezervirano kakor na primer na cleve-lanski lanski izredni konvenciji, <pač pa je kazala živo zanimanje za stranko.
Lahko se reče, da je Šel radi dolgih in težkih notranjih bojev skoraj vsak delegat precej pesimističen na to konvencijo, odšel pa je iz Kenoshe optimističen. Izjema je mogoče del newyorške delegacije, ki ni dobila proste roke za vstop v ameriško (newyorško) delavsko stranko.
Toda kljub temu, da se je dolegacija vrnila s te konvencije boflj scementirana kakor pa s prejšnjih treh ali štirih, to ne pomeni, da je stranka popolnoma ozdravila. Je pa na poti okrevanja, kar je vse kar more človek pričakovati od bolnika po dolgi bolezni. Izjema je New York, kjer med sodrugi Še vedno obstoje precej napete "diference, in to največ radi delavske stranke. Toda to krizo bo morala preboleti tudi newyorška sekcija: čimprej tem bolje.
Globokih načelnih in taktičnih diferenc na tej konvenciji ni bilo, kakor na primer na konvencijah od leta 1932. To je lahko Čutil vsak delegat ali opazovalec. To je bilo razvidno tudi v par slučajih, ko je kot posledica dolge bolezni skušal udariti na dan frakcijski duh, toda ga je zamorila stvarna debata, da je takoj Izpuhtel in se končno sam sebi smejal. Eden teh slučajev je bil, ko je bilo na dnevnem redu vprašanje velikosti eksekutive, drugi pa ipri volitvah konvenčnega predsednika zadnji dan zborovanja.
V prvem slučaju ga je povzročila wisconsinska delegacija, ki je skušala znižati število članov eksekueive s petnajst na devet, in potem na enajst, toda je obakrat pogorela. Končno je bil skoraj soglasno sprejet kompromisni predlog (podpisanega) za trinajst članov, u-ključivši (predsednika eksekuti-ve in zastopnika Mladinske socialistične lige. In kakor v tem slučaju, se je majhna napetost in konfuzija takoj polegla tudi v soboto zjutraj pri volitvah k o n v e n č nega predsednika. Kandidirala sta milvvauški župan Hoan rn Maynard Knue-
progresivna m proti kapitalisti-
peli na vodilna mesta in usmer- 30 dni z izjemo Wisconsina, kij^na je	kolikor bo v njej
jajo njeno politiko, marveč mo- si je podaljšal termin na eno
prevladoval socialistični duh in
ger. Zmagal je Hoan naj prvo z dvema in pri drugem glasovanju s štirimi glasovi večine; Krueger pa je bil soglasno iz-volje za podpredsednika.
To je bila vsa frakcijska napetost. ki »pa je takoj izpuhtela. Pri volitvah eksekutive ni bilo nobene, kakor na primer zadnja leta, čeprav tudi sedaj ni bilo brez konteotov.
Da je bila konvencija na splošno harmonična, sta odgovorna dva faktorja. Prvi je, da med delegati ni bilo globokih načelnih in taktičnih diferenc, drugi pa zavest, da fe sociali-
ra biti instrument za odtrganje leto, v katerem ča.su bo prispe- kolikor bodo v nJei nastopali delavstva od kapitanističnih val tisoč dolarjev — $300 v kot «k"Pina iskreni socialisti, strank in. za ustanovitev delav- dveh mesecih in $700 potem. katerim ne bodo mar politične ske stranke. Konvencija je in- Enako kvoto si je določila new- »'"^be radi služb samih, mar-struirala socialiste, da so lahko yorška delegacija, ki je prispe-:več k»terim bo pri srcu social-aktivni v tej lfgi le tam. kjer vala $190 takoj, ostalo pa je na revolucija: preobrat iz ka-lahko propagirajo delavsko obljubila v dveh mesecih. Naj Pranima, mizerije, bede in stranko in kjer liga postavi svo- omenim, da so delegatje prišli k«vfcnosti v družbo socializ-je kandidate proti kandidatom na konvencijo na svoje stroške ma' blagostanja, pravičnosti
- od prvega do zadnjega. ,ku^Te miru- . , - , Za -predsednika stranke	Sodrugi, naprej »a lepaobo-
kapitaliatičnih strank.
Pri resoluciji o
delavski
je
stranki je bila dolga, skoraj,bil izvoljen Norman Thomas, peturna debata.' Bila je vse za podpredsednika John Fisher skozi načelna in ne osebna ali iz Gillespieja, rudar po pokli-frakcijska. Povod tej ognjeviti ou, V eksekutivo pa: Devere Al-
debati je dala newyorŠka situacija, kjer delavska stranka še vedno koketira z obema kapitalističnima strankama in so izgled iT da bo tudi v bodoče in-dorsirala kapitalistične kandi-
stična stranka, šibka kakor je, danes edina delavska sila v A-
Kot sem že prej omenil, sta Nf»w Ynrku dvp frakciji
len (Conn.), Roy Reuther (Mich.), Maynard Krueger (111.), Harry Uidler (N. Y.), David H. H. Felix (Pa.), Ward Rodgers (Ark.), Paul Porter (W is.), Trave rs Clement <Ca-lif.). Frank McAillister (Fla.), Max Raskin (Wis.), Gus Tyler (N. Y ) in A! Hamilton (Y. P.
menki s konstruktivnim, revo- gtranki> obe ipribliino enako ;S. L.). Namestniki pa so: Ger-lucK>narmm in jasnim propra mo^ni Sporno vprašanje na Med tem ko komunisti konvenciji j€ bilo, ali naj se so-med delavstvom konfu- drujrom v New Yorku dovoli, zijo, anarhijo in razdor (prej- (la se AkuAaj<) pridružiti delav-
mom. seje jo
šnje čase so delali le razkol), teT ga s svojo vojno propagando pod krinko "kolektivne zaščite" in prilagodenju demokratski stranki silijo v tabor reakcije, socialistična stranka po-
ski stranki kot skupina brez pridržkov. Manjšina resolucij-skega odbora — Thomas, Hoan in še neki sodrug — je bila za to, da se newyorškim sodrugom ne veže rok. Večina pa je pri-lagoma zcipet prodira med de- pečala, da se socialisti tudi lavstvom s svojimi načeli in p0 prk|ruženju ne odrečejo progTamom.
.......p0 pridružen ju ne
pravici do nominiranja svojih S svojim antivojnim progra- kandidatov, ako delavska stran mom (ta program ni pacifizem, ka postavi oziroma indorsira kakor nekateri zmotno smatra- kapitalistične kandidate, jo, ker socialistična stranka ni Thomasova skupina je argu-proti vsaki vojni in ne proti mentir&la, da s tem pridržkom orožju, marveč le proti imperi-jne bodo socialisti nikdar dobili alistični vojni, kar je vsaka voj-,vstopa v dedavsko stranko, kjer na pod kapitalizmom in s svojo lS0 delavske mase in kjer je ši-opozicijo proti Rooseveltovemu roko polje za širjenje sociali-oboroževalnemu načrtu je že stičnih idej. Ta pridržek da le široko prodrla med delavskimi zapira pot socialistom pred masami in liberalnimi krogi ter masami v New Yorku. Pristaši
ry Allard (111.f, Leo Morgan (O.), Ben Fisher (Mich.), Sam Baron (N. Y.) in Harry Miller (Wis.).
To je v jedru slika te konvencije stranke, katera jc bila zadnja leta bičana do krvi od znotraj in od zunaj radi večjih načelnih in taktičnih diferenc, ki hočeš nočeš rode tudi osebne antipatije in delajo boj še toliko neznosnejši. Toda kakor pravi pregovor, čas je najboljši celilnik ran. Zadnja konvenci-
dočnost I
Naprej >a socializem I
Motorni promet v lllinoisu
V lllinoisu je bilo lani 244,-114 licenciranih tovornih avtov, "trailerjev" in avtobusov, ki so uposljevali nad 300,000 voznikov in pomočnikov.
20 odstotkov vsega premoga (izvzemši premoga za lokomotive) so lani prevozili v lllinoisu tovorni avti. V Illinoiau je nad tisoč premogovnikov, do katerih ni železniških prog in so za odvažanje premoga odvisni popolnoma od truckov. Nad 50 odstotkov živine dova-žajo v Čikaške klavnice trucki. Včasi so ves ta prevoz oskrbovale železnice. V klavnice v East St. Louisu, o katerih pravijo, da so druge največje na svetu, dovažajo 85 odstotkov živine trucki. Nad 95 odstotkov mleka privažajo v mesta trucki; enako tudi zelenjavo in sočivje.
se tako hočeš nočeš postavila na čelo temu gibanj<u, ki se kristalizira okrog splošnega anti-vojnega odbora — Committee to Keep America Out of War. Razume se, da se je konvencija izrekla za sodelovanje s tem
odborom in indorsirala proti- y0rškim sodrugom priliko,
večine pa so argumentirali, da nega Dollfussa in potem socialisti pod nobenim pogojem 1 ne morejo podipirati take delavske stranke, ki indorsira in podpira kandidate kapitalističnih strank. Al Benson iz Wis-consina je rekel: "Dajmo new-
KARDINAL INNITZER ŠE ZMEROM NAVDUŠEN ZA HITLERJA
Dokler je bila Avstrija pod nal Innitzer kot prvak katoli-klerofašizmom, je bil znani ške cerkve v Avstriji med pr-"agilni" dunajski kardinal In-jvimi, ki je obljubil zvestobo nitzer navdušen pristaš pokoj-'svojemu novemu firerju. Gor-
vojni kongres, ki bo v \Vash-ingtonu zadnje dni maja.
Na važnejša resolucija se je tikala prav tega vprašanja, vprašanja vojne. Konvencija jo je sprejela soglasno in z velikim navdušenjem. (Zadnji teden je bila priobčena v "Socialist Call-u", upam, da jo prinese
si opečejo prste kakor smo si jih mi in na prihodnjo konvencijo bodo prišli drugačnega mnenja." Konvencija je sprejela z majhno večino stališče večine odbora.
Konvencija se je tudi izrekla za likvidacijo boja med AFL in CIO ter instruirala člane, naj
tudi Proletarec, bodisi v »prevo- delujejo v unijah v tem smislu, vodu ali originalu.) V njej je Civilna vojna med delavstvom stranka začrtala svoje zgodo-!je le na škodo delavstvu in v
vinsko staillšče napram imperialističnim vojnam, napram kapitalizmu in njegovemu izrod-ku fašizmu ter akcijski gram.
korist kapitalistom, kar slednji tudi pridno izrabljajo, znižujejo plače in rušijo delavske uni-pro- je. Dvigniti je treba parolo delavske enotnosti in napeti vse
Ponovno se je izrekla za de-isile, da se ustavi civilna vojna
lavsko stranko in instruirala vse člane in funkcionarje, naj aktivno deloijejo v vseh delavskih organizacijah za njeno u-stanovitev. Resolucija o Delavski nestrankarski ligi smatra to gibanje za progresivno, toda služiti mora, ne kot peto kolo
med delavstvom in zopet združi obe frakciji. Ta resolucija je dobila še večji pomen po konvenciji, ko se je eksekusiva A. D. F. izrekla zadnjo sredo za razcepitev rudarske unije U. M. W. of A.
je
4 4
bila
ja" o
dikta-jnja kardinalova slika sneta ko je glasoval vprašanju pridružen j a Avstrije k tretjemu rajhu. Svojim ov-čicam in škofom je bil naroČil, da naj store isto in so res glasovali po njegovem navodilu. U Rima še vedno prihajajo vesti, da so s tem kardinalom pri sveti stolici zelo nezadovoljni, ker ni v kritični uri pokazal nobene hrbtenice nego postal navaden klečeplazec.
Katoliška cerkev bo v Avstriji pod Hitlerjem veliko ix-gubila, pred vsem ves svoj politični vpliv. Mladino bo morila prepustiti nacijskim organizacijam. Njeni časopisi smejo pisati le po navodilih Hitlerjevega ministra protpagande. Tudi dohodkov ne bo za cerkev več toliko kot jih je imela pod prejšnjo vflado. Naravno, da jim v Vatikanu ni to prav nič všeč.
INNITZER
torja Sušnika. O Hitlerju je dejal, da v Nemčiji zatira katoliško cerkev, zato katoliška Av-
Izmed vseh sedmih stranki-kapitalističnim strankam, pred* nih kom . nrij. ki ^m jih do se-
vsem demokratski, za kar daj posetil, jc zadnja posvetila stri j a ne sme hiti zanj. Ko pa predvsem delujejo komunisti, največ važnosti in časa organi- jo je Hitler vzel, je bil kardi-
Agrikulturna dežela
V Jugoslaviji se preživlja 111,500,000 s kmetijstvom in 1« jokoli tri in pol milijona ostalih prebivalcev v industriji in * drugih poklicih, dasi ima Jugoslavija vse pogoje, da se razvije v prvovrstno industrialno državo.


VALERIJ AN PIDMOC YLNY J j
MESTO
HOMAN
Poslovenil sa "Proletarca" TONE SEL1SKAR
99
MUSSOLINI V "IMPERATORJEVI" POZI
(Nadaljevanje.)
Levko je nehal jesti in si je obrisal roke v papirnat prtič.
—	Zdaj bi tel rad še v kino, je dejal. Rad gledam, kako skačejo ljudje. Pomisli, na kak način si ljudje kruh služijo. Morda pojdeva ikupaj?
—	Ne, imam delo! je dejal Stepan.
Na cesti sta se krepko ipoljubila. Stepan je bil ganjen.
_ Piši, Levko, iz svoje Hersonfcčyne! je
dejal Stepan.
—	Zdi se mi, da ne bo o čem pisati, je odgovoril Levko. To prepuščam vam, književnikom, vi pišite! A mi bomo kedaj to Čitali.
XIV.
Vznemirljivo sušlja jeseni v stepi koruza s tvojim suhim listjem. Vsa polja so polna samih ravnih rumenih stebel in kakor da bi se nekdo prikradel mednje in razgrinjal njihovo viseče listje. V jeseni razsipava ob stezah plevel svoje seme; visok, zaraščen, neokreten osat, laipuh, regrat ter divja trta. V jeseni so rastline neokretne, ker izgubljajo zelenje. V jeseni se pode umi, zahrbtni vetrovi. Zašume in neslane jo. Jarki v stepi se pogrezajo v globine in razkrivajo svoje glinasto drobovje. Na dnu se kopiči suh plevel, kače, mušice in milijon kuščarjev. BrezStevila je poti in stez v stepi. Križajo se, krivuljaste so in vijugaste kakor upognjena kolena. Kakor da bi jih nekdo nalašč vrezal v stepo, da lahko blodiš in hodiš brez konca in kraja. In poželiš si iti v stepo. Poželiš stopiti na stransko stezico. Kam ipelje? Počasi hodiš po stepi in čudno ti je, ko dosežeš kraj, v katerega si se namenil. Pota so brežuljkava, zakrivajo človeka, a stezice se vijejo po gričih in holmih, ali pa se zaganjajo kar preko njiv. In pod nogami poka aah osat.
£ Stepan je hipoma obstal. Kolikor se je zavedal, je bil zdaj v Pavlinski ulici. Morda je hodil že pol ure, odkar se je poslovil od Levit na pragu Narodne kuhinje. Hodil je zamišljeno, radostno opojen od nedoumljivega ^pokoja, ki obvlada človeka v trenutkih po iprestanih skrbeh in razočaranj. Zavedel se je, da bo tvegal nekaj, kar se bo ta hip zgodilo, nekaj nenadomestljivega, kar je že sdavnaj slutil, pa je do zdaj udušeno ležalo v duši. Slutnja sproščenja je bila v njem in spomini, ki so se nenehoma prikazovali, so ga vračali vedno bolj nazaj v otroška leta, v nepozabno dobo svojega prvega spoznanja sveta. Hodil je po čarobni stezi minulega, ves prevzet je iskal izvirke nekdanjih pomladi — »edi mesta je sanjal o topli jeseni daljne rteipe.
Pogledal je na uro. četrt na devet, še ni prekasno. Lahko jo bo videl! In kaj mu mari Čas. Mora jo videti!
Obrnil se je in pospešil korak z isto naglico kakor je storil svoj naklep. Naklep pa je bil že zdavnaj določen, jasen, bil je zaznamovan v brazgotinah srca.
Vrnil se bo v stepo.
In ta divja, nagla misel ga ni prestrašila. Niti se ji ni čudil. Rodila se je nenadoma, bila je svetla, očarljiva, polna vznemirljive radosti, moči in upanja. Vrnil se bo na deželo! V ateipo. .Nazaj k zemlji!
Za vedno bo zapustil to mesto, ki je tuje njegovi duši, ta kamen in te blodne noči. Odpovedal se bo za vedno teh krutih pohajkovanj mestnega življenja, teh strupenih sanj, ki preže nate nad glasnimi pločniki, teh za-dušljivih zanosov, ki razjedajo dušo v ozkih sobah, odvrgel bo te blazne želje, ki razžare-vtjo domišljijo, stisnjeno v bleščavo tega me-sta. In vrnil se bo na mirna sončna prostran-«tva polj, vrnil nazaj k zapuščeni svobodi in fcivel bo kakor rase trava, dozoreval kakor sad.
Zvonec električne ga je zadržal. Veselo si je mislil:
— Jutri te ne bom nič več slišal.
Ta poldrugo leto se nabirajoča bolečina, to daveče zadovoljstvo, vsa ta grenkoba vsakdanjih želja in onemoglost sanj, ki jih je v ■testu preživel, vse to se je zdaj prevračalo v prijetno utrujenost, v ščemečo željo po umirjenosti. In že se je videl, kaj bo jutri: ne bo
kmetski agitator niti ne delavec, ne bo učitelj niti ne zadrugar, ampak postal bo skromen poljedelec, eden tisočerih onih sivih bitij na stepi, ki vodijo pljug po zemlji. O vlažno jutro! O krasota prvega sončnega žarka! O čudoviti blesk jutranje rose! Blagoslovljen čas, ko nastaja svetloba življenju! Pritajen, mogočen duh minulega se je dvignil v njem, duh vekov, duh, ki spi v duši in se prebuja v trenutkih razgibanja, ta težko izvojevani pa vendar ne ukrotljivi glas, ki šepeče bajke o izgubljenem raju., ki poje pesem prirode.
Toda to ni bilo vzrok za njegovo največjo skrb. Našel bo nekoga, ki bo prevzel njegovo stanovanje in kupil pohištvo. Zaman se bodo trudili, če bi ga hoteli pregovoriti! Jutri zvečer bo odpotoval z vlakom na jug. Izstopil bo kjerkoli. To ni važno. O tem ni vredno misliti. Toda ... sam se ne bo odpeljal!
Ta misel ga je tako ganila, da ga je davilo • v gr!u. Nekaj brezmejnega je bilo v tem naglem vznemirjenju odvržene, daveče ljubezni. Iz drobne, napol ugasle iskrice v pepelu je vzplamtel mogočen iplamen, kakor da bi se zdaj hotel maščevati za prejšnje ugašanje in ga je vsega obžaril z novim zanosom. Svetla tako svobodna in radostna pot je bila pred pred njim in tiho bosta šla ...
— Nadijka, Nadjusja! je šepetal.
Zdaj se je zavedal, da je v njegovi duši živela vedno le ona sama, kakor klic zvona iz daljave, da je vedno .le ona sama s svojo bit-nostjo vzbujala njegovo vznemirjenje, se mu prikazovala v sanjah in da je vse do tega trenutka ni spoznal; zavedal ^e je, da je v vseh ženah ljubil le njo, da je v nji ljubil nekaj brezmejno daljnega, nek nezapopadljiv spomin, ki se je dvigal kakor komaj občuten žarek izza gore zavesti. Spoznal je zdaj, da je ni nikoli ipozabil, da jo je ves čas iskal v ne-dTijih tega mesta in prav Nadijka je bil ta plamen, ki ga je gnal nazaj na stepo. V tem povratku k nji se je našel samega sebe. Ko se je ta hip vrnil k nji, je doživljal ono, kar je umrlo, ono, kar je nestalo zaradi njegovih slabosti, njegovih napak, ono kar je v svoji zaslepljenosti uničil.
Nadijka! Prelepo dekle! Plavolasa rusalka večernih polj. Na njegov klic se je odzvala s tihim drhtenjem v njegovem telesu, prihajala je od tam, ker ga je 'pričakovala ŽAlontna in obupana. Kakor da jo vidi v iprividu, kako se je ozrla vanj potem, ko je uslišala njegovo prošnjo, videl je njene oči, ki so zagorele v tem srečnem naklepu in njena roka se je dvignila k njegovemu čelu. Odpuščala je! Ali je mogoče, da bi se to drugače končalo? Nadijka pojde! To se ne da spremeniti. V cvetočih dolinah, ki ju pričakujejo bo gledal neprestano v njene oči, kjer bo videl ves svet in vse življenje, držal jo bo za roko v radostni ponižnosti in v svoji dlani bo občutil vso nepopisno gorkost njenega telesa, h kateremu se ne bo nikdar več ipribližal. Ponoči bo čuval njene sanje, prelepe sanje uspavane lepote in jih bo razumel kakor človeške »besede. In pil bo, vsak hip bo pil sladak strup njenega bitja in v smrtni omotici počasi umiral ob njenih nogah. Prav mu je! Njeno vstajenje v njegovem srcu ob zvokih vabljivega petja s stepe se je prelivalo v en sam zanos slastne pokore, zanos k neizmernemu suženjstvu, v katerem je zaslutil vso radost obnavljanja.
Na vogalu Vladimirske ulice je ves potrt obstal. Ali ni pozabil njihovega... se pravi njenega naslova? Ne. Andrijevska 88, 6. Ime ulice in hišna številka se mu je naglo zavrtala v spomin, čeprav je naslov enkrat sam-krat slišal. Čudno se mu je zdelo le to, da je tako blizu in da je tjakaj tako lahko priti. Tem bolje. Pa je pripravljen prepotovati puščavo v gladu in žeji, bloditi skozi (podzemeljske rove, iti skozi vsemogoče nevarnosti... Za Nadijko bi vse premagal!
—	Andrijevska... Andrijevska... si je govoril.
Pri tem pa se je spomnil vijugaste, razbite ulice svojega nekdanjega pota s Podola k šoli. Vztrepctal je: Na tej cesti, kjer jo je izgubil, jo bo tudi našel.
—	Kako je to čudno... kako čudno, si je mislil.
(Dalje prihodnjič.)
V Rimu »o imeli te dni veliko re£. Hitler Je bil tam na svečanem obisku, da « dučejem »e bolj namaieta os Rim Berlin. Priprave sa slovesen sprejem nemškega firerja so stale italijansko ljudstvo par milijonov do larj«v.
IZ NAŠE ZGODOVINE
Pogled v postanek našega gibanja
(Sledeči spis je Frank Petrich, ki je rasel v JSZ in pri "Proletarcu" rasne odgovorne sluibe, priredil pred dvajsetimi leti. Ker vsebuje vaine po-datke in razglabljanja, je vreden nove objave.)
če se človek spomni nazaj na 1. 1900 in dalje, nastane v njegovi duši čudno razpoloženje, kakor Če bi se domislil, da je bil nekoč na smrt bolan, pa je po dolgem bolehanju okreval.
Tiste čase je bilo za ljudi, ki so ljubili temo in nevednost, sedem rodovitnih let. Glavno besedo v javnem življenju so imeli ljudje, ki so se sukali okoli cerkva in farovžev. Kdor je imel v žepu pet srebrnih dolarjev, jih jc v žepu premešal in ž njimi zarožljal, če je stal pri bari ali na cestnem voglu, je bil veljak. Kdor ni poznal te čednosti, ni imel veljave.
V Jolietu, kjer je bil glavni stan — in lahko bi rekli fabri-ka teh čednosti ~ so že dalj časa prej naipeli tako glasne strune gospodstva, kakor da se pripravljajo na kronanje slo-
je bil v Chicagu, na tedanji Centre ave. ustanovljen prvi socialistični klub. Iz tega kluba se je jela polagoma razvijati agitacija zunaj. To je spravilo Joliet, ki je sanjal, da ostane med ameriškimi Slovenci na vse večne čase tako, pokonci. Začeli so v najbolj sarkastič nem in ostudnem tonu pisati proti socialistom. V enem članku so razkladali Marksa (seveda ipo svoje), v drugem pa smešili slovenske socialiste. Pri napadanju pa so se namenoma posluževali te taktike, da niso nikdar napadali ameriške socialistične stranke ali socialistov; naravno, saj jim niso bili 1e-ti nič nevarni. Ameriški socialisti so bili vedno allright; ampak kranjski socialisti — ti so bili zanič. Brezverci so, tatvino uče in prešestvovanje in krvavo revolucijo itd., itd.; «kratka: od hudiča poslani hlapci so, katerih se je treba — če je le mogoče — ogniti, če se jim pa ni mogoče izogniti, jih pa podaviti. — Tako so pisali. In ker so včasi odgovarja-
vedno na sledu in so mu vse načrte pravočasno preprečili.
Med tem časom, ko so slovenski socialisti imeli te boje, so pa že tudi Hrvatje, Srbi, Bolgari, in Macedonci razvili nekaj socialističnih postojank. Močno postojanko so imeli Hrvatje že leta 1903 v Allegheny, Pa., leta 1907 pa se je v Chicagu ustanovil močan klub, ki je v jc-eni istega leta začel izdajati tednik "Radnička Straža", katera je odslej skrbela, da se socialirično gibanje med Hrvati in Srbi razvije in pojačuje.
Na I. zboru JSZ 1910 je bi! storjen sklep, da se zveza pridruži oficielno s svojim tajništvom Socialistični stranki, in *lcer takoj z novim letom 1911, dotlej se pa poskrbi, da bodo nje klubi pripravljeni za sprejem. Z novim letom je štela zveza 35 aktivnih klubov, ki so ootem, spojeni v skupni stranki kaj hitro rastli z vsakim mesecem, tako da je bilo koncem leta 1911 že 58 aktivnih klu-bov, koncem leta 1912 81, koncem 1913 104, in 1. 1914 119. V teku štirih let je bilo organiziranih 116 klubov, od katerih je pa vsled fuktuacije delavcev odpadlo 33.
Leta 1912 o Božiču se je vršil drugi zbor v Milwaukeeju, in iz tajniškega poročila je razvidno, da je zveza v istem letu podvzela velikansko akcijo, ko je povabila na agitacijsko potovanje sodr. Etbina Kristana iz starega kraja. Sodr. Kristan je obdržal nad 42 shodov in vzbudil med jugosl. delavci v A-meriki velikansko zanimanje za socialistično gibanje. Promet tega podvzetja je segal preko $2,000.
Od kongresa dalje se je raz-pu.-dila korporacija stare zadružne tiskarne, ki je bila ta-korekoČ coklja našemu gibanju, zato ker ni bilo za taiko podjetje na roki dovolj gmot-
nih srecUtev. Nato se je pričelo zbirati zato potreben fond, v katerem je bilo do poletja 1915 že nad $4,000. Odbor je tedaj iskal — vsled temeljnih vzrokov, ki leže v gospodarski konkurenci — sporazuma z gl. odborom SNPJ, za sktupno tiskarno. Poleg tega je eksekutiva JSZ sprejela načrt za Jugoslor vansko .akademijo, ki bi bila, ako bi se uresničila, v kulturnem oziru za jugoslovansko ljudstvo v Ameriki eno največjih kulturnih podvzetij.
Ne da se tajiti, da je socialistična misel danes p>odrla že v vse kraje širne Amerike, kjer žive jugoslovanski delavci. Preboleli smo vse začetne krize in sovražnik se je moral u-makniti. Niti najzadnji poizkus ob izbruhu evropske vojne, od strani posili buržvazije, da oživi v jugosl. ljudstvu v A-meriki nekakšno narodno koalicijo, ki je bila spočeta v bur-žvazni ideologiji v starem kraju, da omalovaži socialistično gibanje tukaj, se ni posrečil. Vse to pomeni, da se socialistično mišljenje v jugosl. narodih v Ameriki vse močneje in močneje nagiba na našo stran; da so časi skrajne teme, ki je vladala pred desetletji, minili. Pomeni pa tudi to, da slovenski socialisti v Ameriki niso tako zanič, kakor so jih slikali in Jih še slikajo nafti nasprotniki.
Eno najjačjih sredstev, ki so se jflh posluževali slovenski socialisti v boju v tej dobi, je bil "Proletarec". čisto lahko se reče, da so bili vsi zmagoviti boji dobljeni s tem listom.
_________Frank Petrich.
Ali je vaš klub zastopan v teznamu priredb? Potrebno in koristno je, da se vsak klub potrudi imeti bodisi predstavo, shod in veselico, ali prireditev z varijetnim sporedom, ali pa samo zabavo v prid delavskega gibanja.
MANIFESTACIJE 1. MAJA SO RAZREDNA NASPROTSTVA ODLOČNO 0ČIT0VALE
venskega papeža, ki bo konku- li socialisti tem naipadom v "G.
— i--T.

-------------——
Društvom in Klubom ^
Za čimboljši gmotni in moralni uspeh svojih priredb jih oglašajte v
"PROLETARCU"

J
riral Rimu; kajti rimski papež je bil napram tedanjemu faj-moštru šufteršiču in ^njegovima sekundantima Kranjtu in cle-velandskemu duhovniku Krže-tu, kakor cent napram zlatemu cekinu.
"Amerikanski Slovenec", u-radno glasilo katoliških Slovencev, je imel v vseh rečeh glavno besedo. Duševnih pun-
N.", katerih dopisi so bili seveda vedno prikrojeni po volji urednika — je *'Amer. Slove-nac"napadal še ta list, Češ, da daje socialistom potuho. Posledice tega so bile, da je "G. N." izgubil korajžo, Ker se je bal farškega bojkota, ki bi mu škodil pri pošiljanju denarja v stari kraj in kupovanju šifkart, in v listnici uredništva je bilo
(Nadaljevanje s 1. strani.)
čajih so bile vse mimo izvršene.
Avstrija. — Po porazu avstrijske republike, ki jo je zadušil pokojni klerikalni kancler Dollfuss, so se vršile prvomajske manifestacije le demonstrativno. Zdaj, ko je na vrhuncu Avstrije Hitlerjev teror, pa so bile tudi take demonstracije onemogočene. Toda vršile so se podtalno. Delavsko gibanje v taki deželi se nikoli ne umakne.
Nemčija. — Vsa Nemčija je praznovala "prvi" maj, kajti to je zdaj v tretjem rajhu "zapovedan" praznik, zato da se mu vzame razredni značaj. Kapi-
tarjev ki bi kaj šteli, takrat ni od tedaj čitati tole: "Vi imate	1kako izrabiti fa*j'
' prav, ampak z njimi se ne iz- st,*no diktaturo v svoje pnvat-
plača prepirati" — ali: "Ideja ne namene.
bilo, ker ni bilo nobenih sredstev za to, da bi se kje sešli in spoznali. Semtertje so se oigila-šali v dopisih v "Glasu Naroda", ki je veljal takrat za nekakšno liberalno glasilo—sam ae je imenoval glasilo slovenskih delavcev v Ameriki — in so iskali medsebojnih stikov; to je bilo vse. čestokrat so ti dopisniki pridjali svojim dopisom nalašč svoj naslov, da je bilo mogoče potem stopiti v medsebojno zvezo z dopisovanjem. Na ta način se je začelo posvetovanje, kako bi začeli akcijo, ki naj bi rodila obstoječemu nazadnjaštvu odpor. Toda to so bile težke reči, kajti cerkveni in farovški ljudje so imeli vse v rokah. Podporne jednote, ki so delavcem v Ameriki živa potreba, so imele, oziroma je imela, glavni sedež v Jolietu, kar je bilo pa navidez odcepljenega na pr. Jugoslov. kat. jednota je bilo pod tajniškim vplivom. Vsled tega je bilo za socialiste in napredne ljudi to viprašanje jako važno. Spominjam se kako smo razpravljali v "G. N." o konferenci, na kateri bi izdelali načrt za novo svobodomisleno podporno jed noto. To je bilo leta 1900. Ali čas še ni bil zrel za to, največ seveda zato, ker ni bilo gmotnih sredstev za pokritje stroškov za odposlance in korespondenco.
Leta 1901 meseca januarja
je lepa, toda iz tega ne bo nič, naši ljudje niso za slogo, zato Vam rokopis vračamo" ...
V teh listnicah se je moč Jo-lieta sijajno izraževala.
Prav tako pozneje, ko je bila ustanovljena SNPJ. Po socialistih je padal radi njihovega dela v novi podporni organizaciji ne samo jolietski bič, ampak tudi batine onih, ki so mislili socialiste izrabiti v svojo privatno korist. V vztrajnem
Rusija. — Glavna prvomajska manifestacija * v sovjetski Uniji se je vršila v Moskvi, v znamenju demonstriranja ruske moderne vojne sile. Ves dan je deževalo, vzlic temu je poleg raznih armadnih oddelkov manifestiralo okrog milijon delavcev in delavk.
Nemčija. — Hitler je prvega maja naslovil nemškemu delavstvu poslanico, v kateri ga (prepričuje, kako je izboljšal polo-
m dolgem boju so socialisti žaj in odpravil 'brezposelnost', zmagal lin Jed noto očistili. Za 0b enem je spet storil svojo temii bojiiso»nastopih še obram- staro zavezo m| Ug(n.Rrjati bni boji in doba socialistične a- mil jnvn„ .. m^jihi u j j gitacije do ,. ,007. Ob to. Xa-
maga," je dejal, "in kdor pomaga si sam Bog mu pomaga". Naivni ljudje so mu ploskali.
v , ...	, Drugače v Nomriji 1. maja ni
V dobi teh bojev z gospodar- bi]o neprijik	J
jem "G. S.", katerega zvijačne
su je štela slovenska socialistična zveza 16 klubov. Tisto leto v jeseni je začel "Proletarec" izhajati kot tednik.
taktike, da parira našim napadom na njegovo invazijo v S.
Avstrija.—Prvomajska slavja v Avstriji so bila uradno in
N. P. J so se boji od njegove P*ihologično mrtvaške oblike.
___t_____»i a__ji__DpIJtVttltn alflvto	Kil« .»IaJ
strani zanesli tudi na delo so- r)e,avska »lavja so bila vstal cialistične agitacije, ker je pri terorja opuščena, skupni stranki ipod roko delal Chicago. -na to, da se ne prizna sloven- mons|raciji ska ali jugoslovanska sociali- katoliških stična zveza kot celota, ampak organizacij
V prvomajski de-delavcev so člani propagandističnih delili mimostoje-
da se posamezni klubi priklju- množicam letake proti čijo samo okrajnim organizaci- "komunizmu". Pometani so bili jam. Tako, je menil, bi bilo proč. Bolj učinkovito je delova-laglje ž njimi obračunati. Toda la vest, da je korakal na čelu to se mu ni posrečilo, kajti so- prvomajske parade v Chicagu drugi iz kluba št. 1 so mu bili mlad zamorec in tik njega lepo
belopoltno dekle. Morda bodo komunisti sčasoma zamorce prav tako zatajevali, kakor vsa druga svoja poglavitna načela, na katera so prisegali v letih 1917-1927. In potem bolj omiljeno še nekaj flet povrhu.
Španija. — Španske lojalisti-čne čete so praznovale prvi maj v brozgi v trenčih in v spopadih s fašisti. V mestih lojali-stične Španije so se vršile velike demonstracije proti generalu Francu, Hitlerju in Mussoiini ju.
Argentina. — Predsednik republike Getullo Vargas je dal prvega maja delavcem v Argentini eno veliko koncesijo: udal se je njihovi zahtevi za zakonito določitev minimalne plače. Bilo je tudi nekaj izgredov, kajti delavsko gibanje v tej republiki je jako močno.
Francija.—Prvomajsko slavje je bilo sijajno. Fašisti, ki so ga hoteli motiti so bili odgnani.
Anglija. — V tej državi — tako poročajo kapitalistični listi, še nikoli ni bilo tako velikih prvomajskih demonstracij, kakor letos. Napadli so jih tu in tam fašisti, kajpada brez uspeha. Prvomajske demonstracije v Angliji so bile v področju delavske stranke in glavni govornik je bil Herbert Morrison, voditelj delavske večine v zbornici londonske mestne uprave.
Grška. — Premier - diktator John Metaxas je sklical svoje prvomajsko "slavje" in apeliral na delavce in delodajalce za spravo in na delo v smislu, da se »bo obojim dobro godilo. Resnične delavske manifestacije na Grškem niso dovoljene, ne na 1. maja, ne na kak drug dan.
Vsepovsod po svetu je imel Jetošnji prvomajski dan mogočnejši manifestacijski značij delavskega razreda ko kdaj poprej. To so potrdile tudi vesti v kapitalističnih listih.
Proti Italiji najbrže?
V Splitu so dne 30. marca spustili v morje prvo v Jugoslaviji zgrajeno torpedovko.
KRITIKUJOČA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE
• •
Važno vprašanje
Bridgeport, O. — V Pro»!e-tarcu z dne 20. aprila piše Fr. Zaitz o raznih problemih našega gibanja in citira mnenja o njih, kot ao m»u jih »poročili Frank Po iboy in nekateri drugi sodrugi.
Pnominjam se dobro konvencije soc. stranke 1. 1936, na kateri je prišlo s staro gardo do odločilnega razkola. Prav tako se dobro spominjam zadnjega rednega zbora JSZ v Chicagu, na katerem smo potrdili od soc. konvcncije storjene korake proti stari gardi in bili zelo mi-litantno orientirani.
Spominjam se prizora s konvencije v Clevelandu, kjer je VValdman argumentiral, da bo
pirati tudi gibanje med Američani in delavci vseh drugih naravnosti, vrh tega pa moramo vzdrževati ie sViije ustanove, klube, kulturna društva in svoje glasilo.
W!ed previsoke članarine smo izgubili že mnogo članov. To vem iz izkušenj kot dolgoletni tajnik. Bil sem aktiven tudi v drugih naselbinah, poznam mnogo sedanjih in bivših tajnikov, in vsi mi potrdijo, da najtežje delo je kolektati članarino. Mi potrebujemo armado. Z nižjo članarino bi jo lag-ije dobili.
Da se razumemo. Poznam v svojem življenju stotine članov, ki so članarino radevolje plačevali. A iprišla je morda bolezen, morda kak spor, ali
Thomas spet predsednik socialistične stranke
se delavstvo zanima za politi- Ijene, da pošljejo zastopnike
stari gardi storjena velika kri-lneumni boji, pa ao nehali in si — a je nato poudaril _'mislili: le čemu sem toliko tro
vica
ne stari gardi, ampak socialistični stranki. Mislil sem že, da se bodo sprorazumeli v korist naše sranke, a so tirali razkol do skrajnosti.
In danes, kje smo?
Vzemimo za primero JSZ. Ali smo kaj pridobili, ker smo sledili večinski frakciji? Nič, pač pa smo izgubili nekaj članov, ki so danes prav tako prepričani socialisti kot zmerom, a jih ni več med nami. ...
S. .Zaitz piše, da potrebuje stranka za svoje okrevanje spet Debsov in Maurerjev. Brez njih ne bo postala to kar je bila nekoč. To je resnica. Toda militanti so rekli, da je Maurer star in zato samo starinsko misli. Po preteku par let vidimo, da so oni imeli otroško pamet, ne pa Maurer, ki je na konven-
šil! človek se je ujezil in pustil — ne samo zaradi kake zamere, ampak tudi ker ni zmogel članarine. Ako bi bila nižja, bi ta ali oni vseeno ostal v orga-
aKi-
čno akcijo. Shod je trajal tri ure in ljudje so ostali na njemu do konca. Govorniki so bili zelo dobri. Bilo je očitno, da vodi glavno brigo za u^peh te kampanje unija premogarjev M. W.) — Anton Zornik.
na to zborovanje. Prične se ob 10. dop. Razmotrivati imamo mnogo zadev, ki se tičejo našega izobraževalnega, kulturnega In političnega udejstvova-(Ujnja. Dobrodošli so nam tudi tisti, ki slučajno ne boste zastopniki. — Louit Zor ko.
Kaj je z nami delavci?
Cleveland, O. — Zdi se mi,
da je naslovno vprašanje na |mestu. Pri razmišljanju, kakšna konfuzija vlada med delavci, niih voditelji in njih organi-jzacijami, me na smrt zaboli
Napredek v Minnesoti
KNJIŽEVNOST
44Majski Glat" je izšel koncem prošlega meseca. Njegova vsebina je bila podrobno navedena v prejšnji številki. V njemu je 50 člankov, novel in raznega drugega gradiva. Obsega 84 strani. Stane 25c.
44Cankarjev Glasnik", aprilska številka, ima sledečo vsebino: Vstajenje (članek); Ivan Zorman: Izseljenec; Ivan Mo-Miši; Fini« Austria« (čla-; Milan MedveAck: Svobo-
znanstvenega socializma: O-svoboditev delavstva iz kapita-
Na železnem okrožju v severni Minnesoti je napredek ie lek: vedno zamrznjen in ni bogve nek) koliko upanja, da se bi odtajal. den; Ivan Jontez: Mojstri ska-To vidimo na društvenih sejah, ize ali internacionalni (satira o
Dik-
one jednote in na političnih tatorji; Angelo Cerkvenik: Ro-
in solze mi zalijejo oči., .	...	..... I^H™®
Pred očmi mi krožijo besede na sejah raznih federacij te ah ameriškr' Hlovenš<:ini) ;
avtorja "Kapitala" in očeta
shodih. Agitacija
za napredne slo-
ka pravice; Zlato, zlato!; Fašizem v New Yorku; Ljeninovo
listič nega jarma je delo njega venske liste je neuspešna. A tu- truplo; E. K.: Julkina zmota;
samega.
Razredni boj je med delom in kapitalom. Delavci vsega sveta združite se! Izgubiti nimate drugega kot verige. Sedaj, v najbolj kritičnih ča-
nizaciii Kn ho io miatili — k« 4~pi). Ouali eU.i nov «k.*kt.tiv« .o John Fuber, CilU.pio, lil., podpri-|sih z« delavstvo celega »veta L r	i L v rr	. j sodnik; P«u» Porter, Keno.k«. Wi».l Mas lU.kin, Milwu«k#«. Wit.i Devere P* pridejo Oni, ki pri VSaki pri-
KO teZKo je dobiti jm nazaj, ve-j AIU(I Wii»on, Co««m Roy r.uiHt. Dotroit, Mkk.t Al Hamilton, Ckicago; liki zatrjujejo, da propagirajo
Ma,n«r<l Kr-f«*. Ckicago, Harry W. LaidUr, N.w Y.rk; Darid F.li«, nauke ^^ znanstvenega SO-
Wi«.
Na sadnji konvenciji soc. stranko, ki sa jo vršil« prosli mesac v Konoski, ja kil aa predsednika stranke isvoljen spet Norman Tkomas (slika na
do oni, ki se ukvarjajo z
tacijo.
Zdaj imamo nepriliko še z "naprejevci". A ne pri nas. Tu nima njihov list zdaj, ko to pi-
W. Laidler, New Verkj David Pkiladelpkia; Werd Rodgers, Blythevillc. Ark.; Travers Clement, Los Gatos, ...	„
Calif.i Frank McCallister, St. Peterskur«, Fla. in Gus TyUr, New York. Na |CMllZma Karla Marksa in delU-sliki na levi je Josepk Coldwell. Poročilo o konvenciji ima v tej številki jejo Za kolektivno Varnost S ka-
Anton Garden.
C. I. O. v politiki
Herminie, Pa. — CIO ne de-
šem, še nobenega naročnika. Je jale na načelih, kakršne imajo sicer tudi tu nekaj ljudi, ki tr-jdanes.
dijo, da so komunisti, a ne med Naloga Jugoslovanske socia-nami. Socialisti spoštujemo vse,'llstične zveze ipo mojem mne- 'uJe samo za industrialne unije, ki imajo prepričanje, torej tudi nju je skrbeti za vzdrževanje ampak si prizadeva spraviti v komuniste, ako so prepričani svojega narodnostnega sociali- politične urade delavske za-pristaši svojega gibanja. Nismo stičnega glasila, naših klubov, jatopmke. \ ta namen deluje pa nikakor navdušeni za tiste Prosvetne matice in kulturnih delavska nestrankarska liga, komuniste, o katerih vemo, da društev, stranka (angleško po- kateri načeljuje John L. Lewis.
slede Browdferjuf "a
ob enem kujoča) nje
pa naj skrbi za širje-
in
Odločil sem se delovati zanjo.
prisegajo, da niso komunisti— nje svojih angleških listov in v P©»nay Ivani ji se že vse pro-ciji a»pelirai nanje, da naj raj- kvečjemu le antifašisti. Kdor angleške literature, pa bomo pe tedne vodi silovit politični še mislijo na svojo stranko, ne ima kaj razuma in resnične de- oboji napredovali celotni stran- ^oj največ radi kampanje, ki
pa na svojo frakcijo. Kdo se je izkazal bolj v pravem, \ staro-gardisti, kot je Maurer, ali militanti, izmed katerih so se večinoma prelevili v nasprotnike stranke?
Kaj smo pridobili s trockisti? Nič drugega kakor še več kon-fuzije.
Res je potrebno, da se do bo-bočega zbora do kraja pomenimo kot pametni ljudje, kaj je nam ukreniti, da si ohranimo naše gibanje res v korist našemu delovnemu ljudstvu.
Svetujem, da povabimo nazaj v pokret vse naše bivše člane, kakor sta na primer Molek in Langerholc, ker verujem, da so enakega prepričanja kakor so bili prej.
Glede članarine. S. Frank Podboy je v pravem. Je previsoka, in tisti, ki jo določajo in tirjajo poleg tega še razne druge prispevke, prav malo vedo, kako mučno je to. Neštetokrat so že na raznih socialističnih konvencijah apelirali, da se naj članarino zniža. Niso bili ^upoštevani. Toliko plačajte, so |nam rekli pri narodni organizaciji, in kdor ne more, pa naj vpraša za izjemne znamke. jKako naj vzdržujemo JSZ, naše glasilo in naše kliube, to jih ni prav nič skrbelo.
Od kar sem v pokretu, vi-iclim, da zahtevajo od nas pod-
jim ne bo
ki v korist.	i Jo vodi za svojo listo kandida-
Eksekutivi JSZ priporočam, tav delavska nestrankarska 4i-da naj izda proglas na vse na- Osredotočen je na demo-še napredno delavstvo, v smi- kratsko stranko, v kateri se bo-slu, da si organizira podružni- do morali volilci odločiti, ali so ce, v katere naj bi člani plače- kandidate UO, ali proti
njim.	. >\*>
današnje klube Kot I Kapitalistični .listi v Pittsbur-čemu se preveč ukvarjati z bri- sem že omenil, ne vem, kaj jejffhu in drugod jako zabavljajo gami, ki so stvar zgolj ameri- sklenila konvencija v Kenoshi, Proti kandidatom, ki jih podpi-škega (angleško govorečega) vem pa, da Če hočemo organi- ( IO. Ako bi ta lista kandi-delavstva, pri tem pa zanemar-(zirati za napredek naš narod, datov za delavstvo nič ne <po-jamo svoje? če hočemo svoje moramo to delo le mi izvršiti, imenila, gotovo bi jo privatni
lavske zavednosti, nasedel.
Kar mislim v tem dopisu poudariti je to, da moramo za bodočnost JSZ skrbeti mi sami, kajti če mi ne bomo agitirali med našim ljudstvom za socia- vali znatno manj kakor plaču-lizem, ne bo nihče drugi. Torej jemo v
gibanje obdržati, ali bo to mo-
goče z dohodki, ki jih ima JSZtlobro, ako jo hočemo uspešno vsaj ne zabavljali toliko.
zdaj? In koliko ostane od članarine, ki jo plačujemo, res nji? Prav malo.
Ne vem, kako je ukrenila prošla konvencija soc. stranke v tem oziru. Skoro da kot vsa-kikrat. Stranka—oziroma njen glavni urad rabi gmotna sredstva. Ker je članov premalo, pa zahteva večje prispevke, namesto — več članov. Seveda hoče tudi več članov, le potruditi se ne zna v agitaciji, da jih bi pridobil.
Pozabimo na vse prejšnje diference, povabimo nazaj vse naše bivše člane, in delujmo iskreno drug z drugim za naše delavsko gibanje. Imamo še nič koliko prilike agitirati za Proletarca, Prosveto, Majski Glas, Ameriški družinski koledar, Mladinski list in za druge naše publikacije, dokler bodo vztra-
Torej se lotimo vsaj te naloge interesi pustili v miru, ali ji
pitalističnimi vladami proti fašizmu. Kakor da ne bi bil kapitalistični sistem podlaga fašizma. Konfuzija brez primere! Z vso energijo delujejo za enotno fronto s kapitalistično stranko, ki so jo nedavno smatrali za fašistično, samo da obljubi puhle reforme, če jih da ali ne.
Ali je to pot do osvoboditve delavstva iz kapitalističnega jarma? Ali je to razredni boj, na katerega je Kari Marks polagal največ važnosti? Brez te borbe delavstvo ne bo odpravilo kapitalističnega sistema in ne doseglo svojo osvoboditev. Kdaj in kje je Kari Marks zapisal, delavci vsega sveta, združite se s kapitalisti v kapitalističnih strankah za osvoboditev iz kapitalističnega jarma? Bivši "čisti" revolucionarji propagirajo enotno fronto s kapitalističnim strankami — v Ameriki z demokratsko stranko. Vzrok, (pravijo, je boj za ohranitev demokracije in proti fašizmu (!), Ravno te stranke, ki se proglašajo za varuha de-mokrcaije in za katere bivši revolucionarji lomijo kopja, so izdale legalno demokratično ivlado v Španiji v 'prid fašizmu.
s kate-delav-je na
di za driuge ne dosti boljša, ker so .razmere zelo slabe. Unija rudarjev je dobila lani precej zaslombe, ampak kaj ipomaga unija, če pa ni delti! Parne in električne lopate pa so izborno "organizirane" — seveda ne nam v korist.
Prosvetna matica ima po železnem okrožju še dokaj zaslombe. Naši napredni člani store na sejah v argumentiranjih z nasprotniki za naše gibanje kolikor morejo, ampak dosti to ni, ker ni kje vzeti — posebno za dobro stvar ne.
Dobro bi bilo vse napredne ustanove združiti, da ne bi dobivali preobilico pi^em za ipod-pore. Zdaj jih na primer dobivamo od Prosvetne matice, Cankarjeve ustanove, od nekega iista v Pittsburghu in za razne pomožne akcije. In tako
Kogar mika v stari kraj — a nami te na pot podajt
\A — stari in mladi — rojaki, ki nameravat« posetiti JUGOSLAVIJO aH obmejne kraje Italije, ste uljudno vabljeni, da se pridružite
VELIKEMU MLADINSKEMU IZLETU V STARO DOMOVINO
na parniku
AQUITANIA - - - 15. junija
Ako želite se lahko vrnete na najnovejšem parniku na svetu
S. S. QUEEN MARY
Voditelj iileta JAOOB ZUPAN (CIC) Za nadaljne informacije »e obrnite na:
JACOB ZUPAN
LOMBARD AVENUK	BERWYN,
ali
Cl ^ARD WIHTE TI
32 NO. MICHIGAN AVENUE
izvršiti.	I Vem, da je te vrste agitacija
Priporočljivo bi bilo, da naši za nas socialiste trd oreh. Ve-klubi ne bi bili obremenjeni iz dno smo poudarjali načela in raznih strankinih uradov s to- pa da se ne izplača agitirati za
lkimi apeili in pUmi. Je prete- "delavske prijatelje", pasebnoi^^ka^trankl žko za nas. In dogaja se, da se ne, kadar kandidirajo na listah rQ (jejujej0 komunisti v
moramo dostikrat ukvarjati vs-;kapitalističnih strank. Ampak	I u ,. .
, , .	. , . . . i- : i	j • i	taki nestrankarski ligi, JV «.«
led tega zgolj s strankinimi za- ah naj bomo zdaj, ko so nam.. .. » , •	* „
j • . !• r, ttn i a „ ^ i	wx i •• »vladi. In dasi prisega na demo-
devami in apeli. Za 44Proletar- soc. stranko za politično akcijo |kracijo je na nizkoten način iz-
ca" in druge naše stvari ni ča- razbili, brezbrižni? Vsak dan daja J J9eginko demokratično sa. Dostikrat se čudim, kako vidimo, kako važno ie, kdo , , * ... „ . .. .
nekateri naši ta jniki vztrajajo kontrolira politično moč In če v,u?° f\Spa,T h ? . ... ,, , ... . ,	i j i	, . j. vrata tako trdo, da lojalisUčna
toliko časa, kajti kar od nas se je delavstvo za zda i odloči- , ,	\	. .
, .v. i	i j	I». • vlada ne more dobiti potrebne-
zahtevajo, je pretežko breme,	lo, da se politično uveljavi s vojneffa materiiala katere-
dasi v uradih stranke tega taktiko, kakor jo zastopa de- V0Jne*a	Kalere-
menda ne razumejo.	lavska nestrankarska liga, po-
Jaz na primer ne razumem, magajmo ji, kajti boljše je vsaj zakaj ne bi šli v teh kritičnih nekaj zmag kot -pa nobenih. In
vrh tega imam vero, da ta liga vodi v postanek resnične masne delavske stranke v Zed. državah.
Smatram, da kar se demo-
Kaj čitajo v Rusiji?; Garači in kultura; Za gospodinje.
Ta številka "Cankarjevega Glasnika" ima več sotrudnikov kot običajno. Naslov uredništva in upravništva je 6411 St. Clair Ave., Cleveland, O. Naročnina je $3.00 na leto.
"Vzajemna Svoboda" ima v
aprilski številki sledeče spise: "Kimavci" (članek); Ivan Molek: Mrdančev maček; čan#; Smrt Antonia Terella (napisal H«ugo Hertz, poslovenil E. S.); Demokracija in socializem; Spoznanje (pesem); Etbin Kristan: Ob zadnji uri; Ignazio Silone: Moda in lepotičenje.
Mesečnik "Vzajemna Svoboda" stane $1.25 na leto. Naroča se pri 44Proletarcu".
............Konferenca JSZ in P. M
imajo sitneži priliko nasproto-ii	u i i
vati. dočim so drugod priprav- Z"0',0 V Mllwaukeeju 20
ljeni plačevati — toda ne v korist delavskega gibanja.
Opazovalec.
35-letnico "Slavije"
Chicago, III.—V nedeljo 16. oktobra bo slavje 35-letnicc društva "Slavija" št. 1 SNTJ. Vršilo se bo v jednotini dvorani, Pripravljalni odbor, v katerem so Frank AJesh, Peter Ber-nik, Anton Udovich, članici Ra-kovec, Spaiser, Anton Trojar in Frank Zaitz, je sklenil povabiti od drugod kar dva orkestra: namreč godbo sester Bergant iz vzhodnega Ohia in Vadna-lov kvartet iz Clevelanda. Tudi za govornika bo vprašan Cleve-landčan in to Matt Petrovich. Ivan Molek priredi dramsko skico, ki bo napisana za ta jubilej, povabljeni bodo trije •pevski zbori, člani mladinskega oddelka nastopijo v posebni točki, in tako bo "Slavija" nudila ne le dober, ampak tudi izredno privlačen spored. Predsednik pripravljalnega odbora ga potrebuje, da izžene iz svo- if Frank.	tajnik Anton
programne
več aktivnosti med nami
časih naprej, namesto nazaj. Želim, da bi se na te vrstice tudi Ivan Molek oglasil, Ne vem, če sem v pravem ali ne. Ako nisem, naj me sodrugi, ki se s te-
mi izvajanji ne strinjajo, kriti- kratske stranke tiče, je v raz«
zirajo. Kajti ni me strah graje.
Joaeph Snoy.
sulu. Napredni demokrati so na eni strani in še verujejo in delujejo za new deal, ostali demokrati pa so prav tako reakcionarni, kakor sta na primer Landon in Hoover v republikanski stranki.
Veliko delavcev je za delavsko stranko in upam, da se jo ustanovi s pomočjo unij, ki delujejo politično v delavski nestrankarski ligi in podpirajo svoje kandidate. Kar se tiče soc. stranke, >po razkolu politi-ni več faktor, Čakati, da
1400
ILL.
i\R
CHICAGO, ILL.
Članom kluba brezposelnih
Chicago, III. — V četrtek 5. maja bo redna seja kluba brezposelnih, št. 61, pridružen k Illinois Workers Alliance. To jzborovanje bo v sipodnji dvorani SNPJ in se prične ob 8. zvečer. Na dnevnem redu bomo imeli važno razpravo glede kluba. Povabili smo nanjo tudi|^"° govornika, ki nam bo predaval *P<*t postane, pa bi bilo nespa-v angleškem jeziku.	metno. Vsaj meni se tako zdi,
člane in članice prosimo, da ker bočem biti aktiven. Zato pridejo polnoštevilno na sejo in *<>m pristopil k nestrankarski to točno ob času.	'M v Westmoreland County.
Poročali smo že, da priredi članarina je 25c na leto. Tu za-naš klub v soboto 7. maja ve- nJ° dHuje tudi Frank Gra-selico v spodnji dvorani SNPJ. d&ek in bo ustanavljal klube v Vstopnina je samo 25c. Godba 'tem okraju, bo prvovrstna in zabave obilo	je bila pred tedni volilna
za vse. Pridite vsi, ki to čitate, kampanja otvorjena, sem se u-in povabite s sabo prijatelje in deležil v Pittsburghu sestanka znance. — Joe Oblak.	zastopnikov delavske liste.
---Dvorana Camegie je bila na-
Prolo- tlačena, da se ni bilo moč gi-[bati. Ako to kaj pomeni, tedaj
AN tarča
•te naročnino na ie poravna!!?
je zemlje zunanje vsiljivce. Fašistom je pustila vrata na stežaj odprta. Svobode željno . in demokratično špansko ljudstvo je pa prepu-; fcčeno fašističnim volkovom milost in nemilost.
Zdrav razum pove, da ta vlada in njena stranka če bo prišlo do odločitve za resnično demokracijo ali fašizem, bo njen skok sto procentno k fašizmu, samo da ohrani kapitalistični sistem.
Vsak zaveden delavec je za enotno fronto na razredno zavedni delavski podlagi, ki bo slonela na principih socializma in ne na temelju kapitalizma. Kdor propagira drugačno enotno fronto, vara druge in «am sebe. če se pa tega tudi zaveda je demagog, katerega mora delavstvo čimprej odstraniti.
Potrebno je, da o teh važnih vprašanjih razipravljamo, rn to brez osebnih predsodkov. Osebna polemika v javnosti nikomur ne koristi, škoduje pa delavski stvari, če se bomo držali v tem pravcu, bomo- koristili sebi in onim, katerega del smo: delavskemu razredu.
V nedeljo 8. maja se bo v S. N. domu vršila konferenca klubov JSZ in Prosvetne matice za elevelandsko in okoliške naselbine. Vse organizacije v ©-krožju konference št. 2 so vab-
fašistične i Troj ar, jn upravo
knjižice in nabiranja oglasov pa je v področj«u Petra Ber-nika.
Slovenske organizacije v Chi-najcagu in v sosednih naselbinah so prošene, da ne iprirejajo svojih zabav tega dne, ampak pri-poroče svojim člnaom, da pridejo na "Slavjino" jubilejno prireditev. — F. Z.
Tudi druš. št. 86 na severni strani slavi jubilej
Edino slovensko poslujoče društvo SNPJ na severni strani našega velikega mesta je "Slovenski dom". V soboto 7. maja bo slavilo v Fleinerjevi dvorani, 1638 North Halsted St., svojo 30-letnico. Spored se prične ob 8. zvečer. Povabljena sta bi la na sodelovanje pevska zbora "Sava" in "Prešeren" ter se tudi odzvala. Vstopnice v pred-prodaji so po 35c. — F. F.
(Nadaljevanje s 1. strani)
stranke, Chas. Pogorelec je res izčrpno govoril o JSZ, o Proletarcu, Majskem Glasu, Ameriškem družinskem koledarju, o Prosvetni matici in izvajal )ri tem razne kritične misli, na catere se je posebno razhudil Jože Radelj. Ob enem pa je Cha». Pogorelec apeliral, naj se posebno osredotočimo na naše lastno gibanje na vseh »po-jih, namesto da bi se ukvarjali med drugorodci, kajti ti si naj v svojem pokretu pomagajo sami, ali pa naj jim pomaga socialistična stranka.
Referat A. Gardna bo objav-jen v posebnem članku.
Joseph Drasler je govoril o možnostih za uspehe med našo mladino, ostali čas zborovanja pa je bil porabljen za razprave.
Konferenci je predsedoval Frank Zaitz iz Chicaga, zapisnikar je bil Joe Vidmar iz Mil-waukeeja, in za tajnico je bila spet soglasno izvoljena Kristina Podjavoršek.
Navzočih je bilo nad 50 delegatov in gostov. Med slednjimi Kristina Turpin in France? Vreček iz Chicaga, sodrug in sodružica Frank Martinjak iz LaSalla, 111, dalje večje število čikažanov. ki so nastopili v drami t4Jakob Ruda", in mnogo drugih.
(Nadaljevanje poročila sled: v prihodnji številki.)
DR. F. PAULICH
ZOBOZDRAVNIK
Ordinira vsak »lan razen »rede od '». zjutraj do 9. zvečer.
V nedeljo po dogovoru. PIIONE: CICERO C13 2125 SO. 52 N D STREET
CICERO, ILL.
ZA LIČNE TISKOVfNE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
Adria Printing Co.
1838 N. HALSTED STREET, CHICAGO; ILL.
Tel. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS
VUK:
RAZODETJE
*	v*
Veliki modrijan in puščav-1mnogo prej in počivala, sik indije, Kantičandra, je se- Rekla sem: del nekoč pod starim in veli-j Bodi človek, kim drevesom. Mimo je tekel, V tistem trenutku se je moja
lo-
jAli ne vidiš, kako morajo de* lati in gladovati, ti pa ai sit in !ae sprehajaš? Ti bol, ko dora-steA, gospodar naš in sužnjev,
ki delajo na vrtu in plantažah. Spreglej in če ao tvoje oči napačne, povej da jih pregleda zdravnik.'
Ustrašil som se misleč da res nimam svojih oči v redu in tru-
Kulturno delo je naše

bo zdrave. Vm žele korigirati	udejstvovanja. Potrebna je po-
zgodo, da »o se nahajali v rev-! Drevo pa, ki je doselaj mol-l^^i družabnega reda tako,	litična akcija, potrebno je kul-
ni bajti. Jaz pa, večna sila, vo-'čalo, je Opomnilo: ?* 86 odPruv,J° v "jem krivice,	turno delo v svobodnih strokov-
lja, nisem gledala, kje naj vz.vl "V meni pa si vveeno videl '"JI* f^V^ll™	inih' in kulturnih
mem prah da si ustvarim telo. žen ko, kakor da sem obleče-j*"" t^TJ " v®"	Pa tudi v špcrt-
Zame ni bilo bogatina, ne siro- na v svilo in batist, čeprav sem	n,h' P°VS<>d m°ra biti delavec maka, ker to eksistira le v do- bila sužnja." tLlk°f fJ° socia,mh knv*' mišljiji človeka, ki ustvarja ti- "U^ili so me učitelji mojega
p^tok — majhna rečka — in volja vtelesila in bila sem
rib« 90 plavale v njem. Potok vek. Ubog, siromašen človek, jdil sem se da vidim tako kakor je iuborel s tihim šumom te- Dasi so bili atomi, ki sem jih mi pripovedujejo, koče vode, drevo je šelestelo s zbrala, da si ustvarim telo, ka-! In to se mi je posrečilo, za-gvojim listjem s šelestom ve- kor atomi vsakega drugega kaj, učitelji so bili vztrajni in triča.	človeka, vendar so imeli to ne- neumorni.'
Zamaknil se je modrijan v premišljevanje o veličini ve-soljstva in bitju človeka.
Tedaj pa je nenadoma poskočila riba v potoku. Fuščav-nik in modrijan je slišal, kako je vzkliknila: "To si ti?"
Drevo je vztrepetalo s avo* jimi Usti in odvrnilo:
In ti, suženj iz Martimira? Tjsti, ki je umrl v mukah, razbit od -palic?"
"Spoznala si me, Majabi," je rekla riba. "Lečila si mi rane in tvoje sočutje mi je lajšalo bolečine."
"Hoho," »e je odzval potok. "Kako, da vaju nisem spoznal? !.. . Jas sem tisti gospodar, ki je dal tebe, sužnja pre-Upoti."
Riba je »poskočila in drevo zašelestelo močneje Zakaj, spoznali so se vsi.
"Sedaj se poznamo," je reklo drevo. "Sedaj vemo, da smo vsi eno .. Takrat ipa, ko ai bil gospodar, nisi vedel."
"Senca je bila močnejša od
Tudi zo uveljavljenje zdravih načel je potrebno delo!
V razvoju se pojavljajo nove ideje in nazori. Vse zdrave Ini*
cijative človeškega duha imajo svoj izvor v razmerah in imajo eno glavno tendenco, če
Proti reakciji jo treba postaviti kulturno delo,
ki je mcčnejše kot orožje.
Kulturno delo se mora razte zati na vse panoge delavskega
sto razliko pri ljudeh. Ta dojočeta," je odgovarjal potok, mišljija je prava karikatura "da sužnja, ako je mlada in moje volje. Jaz sem sila, sama zala, lahko nadomešča gospo-iz sebe in povsod in v vseh ob- darju vsako žensko oblečeno likah sem vedno "Jaz". člo-jv jvilo in sužnji neenako. Se vek pa u. tvarja svojo razliko i ve 5; sužni* ie cVžna služIti i *nc*V: na domišljijo, da je več, nego svojem i .nspc^arjj v vsem. drugi in da on ni tisti drugi. Ali, nba, nadaljuj!'
(Konec prihodnjič.)
pa razredne.
Roj med interesi pa je ras-redni boj,
ker se v tem oziru dele interesenti v dva nasprotujoča si razreda izkoriščevalcev in izkori-
l \MO\ <Oll\lll
Editor: Mitzi Oven
How tke I. L. G. W. U. Wai Bor i
The International LadieV (iarment VVorker*' Union U on« of tho atrong-e >t umoru in the United Htatas.
It had s long and hard fight to be-conie organized and ss poaerful us it ia today.
A great inany year« ago the work-ers who made dres«ea hsd very poor
Strikes were ntarted but being un-organized into unions the arorkeri lost.
In	when May Oay first csme
into existence, clothmukers' union organized in Chicago. From that time in 1890 that there wa* one big strike the worker* vvinning a few. It was in 1>4U0 there was on« big strike whi( h >huwcd what organized labar
plače•< to work in. The «ince was COuld do, I mali, the light poor, and often there	vvorkera /*aw th«y could get
wa< no heat. Mo.t of theaa skopa ^^ Wotkin^ couditions from tho were in the bos e* homes. The work- ^oaaoo when they were organized in-ers labored 15 or 10 hours a dav be- t0 a „trony unjon. They thun decide I
u i m <1 I <x.l/ i. <1 jI m j /kf t iiti tkilu' <I< ImN	-
Ta domišljija je pa tista pest, ki gnjete drugega človeka. Karikatura moje volje izsiljuje iz človeka, da skloni glavo in se zlaže, da je suženj, a tisti, ki ga sili k tisti laži, da je gospodar. V tem priznanju in laži je ves smisel razlike, ki rodi bogastvo in siromaštvo.
Tak suženj sem bila jaz.
"Krut človek je bil moj gospodar."
Oglasil se je potok:
"Rodil sem se v bogastvu in vsi, ki so bili okrog mene, so
Socialne razmere so vodile tudi probleme svetovnih nazi-ranj, ki danes objemajo že ves svet, in o katerih se vrši v letih po vojni strašni in neobzimi boji.
ali nameščenec apostol duhovne in socialne kulture, da bo delavstvo vedno i».:osobno, da 'zvrši ko pride ča*, svojo misijo, ki jo ima v družbi. Tudi,wa* vsak posameznik :.na i?to dolžnost, kakor delavski razred 8-r'oh.
hind locked door*, often they d; in go home, but wcnt to sleep on u bundle on the flour. That in how these shops receivcJ the name »wcat-shop«.
Few of the worker« ever made over $5 a wcek even in the bi<; Mhops.
A certain big factory in New V >rk trying to organize th^ workero into a union. In 1911 a huge fire burned down the building in which i one hundred and forty-.'ix people | were burned to death, most of wh )m
to oManize into u kingle strong indus-trisl union which wouli include ali woiker« in the aarment traie, of every race and nationality. It waa then the International LadieV Gar-ment VVoikers Union wa* formed.
Knowledge
is Power. ♦
May First
It ii cn May lst that th? workers of ths world parade and hold festival*. They are c«l«brating the day organized into
Zgodovina nam pripoveduje, wer« women. kako velikega pomena je kul-i Th» warotn ware unable to get out l^hcn th-jy became turno delo. To delo je sicer na- th?	in time- bfc®URf th; »trong unions.
/ v,	Idoor to the «tairway wbm locked sni
porno, rodi pa sadove, ki jih i tho elevator could take only a few at lahko uživajo rodovi. Kulturni j a tirne.
It wag then that the workers ali
človek misli sam in ne podlega
Pripomniti je treba, da niso ,praznim frazam. Kulturni člo-
reaničnosti," je odgovoril vo-(trdili, da sem rojen" za gospo-tok. "Mogočnost, ki jo je do-idarja, da sem bog. Kot otrok
seglo takratno moje telo, utr jena s krvjo sužnjev in z njih solzami, ni hotela poslušati besede notranjega svojega bitja, tistega resničnega "Jaz", ki je v nas vseh in ki je iz atomov sestavil svoje vtelešenje, kakor se mu je to zahotelo v svoji volji. Senca resničnega "Jaz", Usti individualni "Jaz", kakor ga imenuje telo, ni hotel spoznati v sužnju samega sebe."
"Ni hotel, da," je povdarilo drevo. "Zato ni hotel, ker je bilo v njemu hotenje ubijati. Sedaj pa, ko ni več v nas tistega hotenja, vidimo, da smo vai eno, vtelešeno v različnih oblikah. V nas je sedaj slutnja velike celote jasna zato, ker nam zadostuje prostor, v katerem živimo in da je vse okrog nas naše in mi njegovi."
Tedaj pa je spregovoril veliki puščavnik in modrijan Kantičandra:
"AH bi mi ne hoteli pripovedovati o svojih zgodbah v tistem času, ko ste nosili obliko človeško?"
"če hočeš — »poslušaj!" je odgovorila ribe.
"Potok, drevo in jaz smo imeli nekoč podobo človeka. NaUnčno tako, kot jo imaš sedaj ti. Bilo je davno tisto. Morda »pred tisočkrat tri leti, morda še več, da govorim z jezikom človeka, ki je izumil leta za merilo svojemu življenju. Poprej sem imela obliko slona, še poprej velike roke v deželi, ki še ljudem ni odkrita... Kdo bi vse naštel. Bilo je tako, kakor je zahteval resničen "Jaz", sila, ki je v tebi in meni in v vaem, kar vidiš in kar čutiš. Dobro se spominjam, kako se mi je zahotelo postati človek. Obliko slona sem zavrgla že
sem gledal sužnje mojega očeta kako težko so morali delati, a za plačilo so jih pretepali. Videl sem otroke teh sužnjev. Majhni so bili in nebogljeni. A otroškega smeha nisem videl na njih licih, pač pa glad. Dasi majhni, kakor jaz, so Že morali delati težka dela. Ročke so jih bolele in nožice so bile trudne, a pred zatonom sonca si niso smeli od počiti.
Pa sem vprašal nekoč:
"Zakaj pa, oče moj, tudi ti
Johnstown, Pa. — Dne 18.
aprila je nas presenetila vest, da je na svojem domu v bližnjem Bon Airu preminul Matija Pristave.
zdrave one ideje in oni problemi, ki skušajo s kakršnimikoli lažnjivimi gesli ali zapeljivimi frazami zaščititi obstoječe krivice. Take ideje so izrodek pre-potentnostl (oblastnosti) in ne-socialne abotnosti (domišljavosti) v svrho izvajanja tiranije
Bolan je bil kake 4 dni. Do. .	....
prošlesa leta je bil Izredno l"?!^"11 .°"lmiiikA§0 krepke narave, dasi je prebil
kakih 35 let pri najtežjih delih, bodisi v majnah ali v tovarnah. V pridnosti je bil skoro neprekosljiv, neupehan in izredno močne nature. Zapušča vzorno soprogo in hči ter število drugih sorodnikov tu in v stari domovini. Doma je bil iz Borovnice pri Vrhniki. Star je bil 54 let.
Pokojnik je bil izrazitega delavsko zavednega značaja od svojega 17. leta. Udejstvo-val se je v tem smislu bodisi v VVaukeganu, kjer je živel rprej, nato v Milwaukeeju in kjerkoli
.....	.. „„Je bival ter končno v našem
"V!'!.*?:, kal?/ t,Stl ^dje7 [kraju. Bil je do zadnjega na
braniku za delavske pravice.
Začudi) se je.
"Kakšni ljudje?"—je vprašal.	I
Tisti, ki delajo na vrtu in plantažah.
Nejevoljen je postal njegov obraz.
"To vendar niso ljudje."
Niso ljudje, sem vprašal in bilo mi je silno nerazumljivo. — Saj so podobni tebi.
Postal je hud.
Tisti tam... pa meni?!... Otroče, kdo te je učil takšno laž? Ali ne vidiš, da so sužnji?'
Pa tisti otroci, oče? Glej, natančno so podobni meni Zakaj se ne smejo igrati kakor jaz?
'Neumno otroče' — je rekel oče in poklical služabnike. — 'Kje so vendar tvoje oči? Ali ne vidiš, da ti niso podobni prav nič! Zato jim tudi ni treba iger?
K služabnikom pa, ki so prihiteli na njegov klic, kakor psički, pa je zabičil:
4Kdo mi pači otroka, ki bo vaš gospodar? ... Glejte, da ga naučite gledati pravilno!'
Potuhnjeno so gledali služabniki odhajajočega očeta in mi govorili:
'Saj ti niso enaki tisti otroci.
Ni je bilo stavke v bližini, da ne bi bil on v nji sodeloval. Pripravljen je bil vztrajati v pi-ketni vrsti podnevu in ponoči. V zadnji stavki pri Bethlehem Steel Co. je bil na straži noč in dan in bodril množico njemu dobro znanih delavcev na vz-
ni kulturne in socialne zaščite.
Tako nam pravi razum. Tako mislimo, ker priznavamo človeštvo za socialno edinico, ki ima nalogo, da računa s splošnim in interesi človeštva, to je, da priznava vsakemu posamezniku enake socialne pravice.
Ob tem spoznanju se pa moramo prav dobro zavedati, da je reakcija s svojim terorjem in s svojo lažikulturo v stanu silno ovirati in zadrževati zdrave ideje in probleme, Prav današnja doba nam bridko potrjuje to dejstvo. Reakcija je povsod zatrla, kjer je le mogla, vsakršne svobodo-mislene in v razvoju utemelje-_ne ideje in probleme.
Ne govoriti in ne pisati ne smemo ipo nekaterih krajih o njih, lagati nas uče, silijo nas k hinavstvu. Samo resnice, samo o problemih moramo molčati, ki jih razvoj sam diktrra nam in človeški družbi.
Zaradi teh idej in problemov
vek razume probleme in svetovna naziranja. Take kulturne ljudi »potrebuje delavstvo.
To je dovolj tehten razlog, da se posvetimo temu delu v kritičnem času, ko vrši reakcija onanijo nad človeškim in duhom. Zakaj,
over the country beesme arcuaed and began to think of wayg to better these inhuman conditions.
May 1 .t is labor'i holiJav for peace end demotracy against war and fascism.
*
Forward for a Workera VVorld! Friendship!
Kampanja zo pošiljanje
pisem po zračni pošti
V področju ameriške poštne umomiuPrave Je v teku zelo močna kampanja, katere namen
Za vse potrebna in koristna knjiga
Vsi naši časopisi so prinesli lepe članke o "Narodnem Adresarju", ki ga je z mnogo truda in tro&ka se s ta-
le kulturni človek je svoje sre-^ bil pridobiti ljudi, da bi po- l^™1" moj pokojni sopro* Iv*n
če kovač, ker ve kaj hoče in kako more doseči svoj cilj.
Kjer ni dela in akcije zA ideje in probleme, bodisi socialne ali politične, ali celo ne za kulturo, tam nastopa razkrajajoče mrtvilo, ki ga delavsko gibanje najbolj obsoja in sovraži.
Naše vstajenje je zaradi tega le v delu in boju z« kulturo in socialne pravice.
trajnost. U. M. W. of A. je iz- Prepovedujejo tudi politično gubila v njemu res odločnega udejstvovanje, češ, da se politi-bojevnika. Nič manj ni bil po- |ka zlorablja in da ogroža sve-
0 kegljaški tekmi mladine S. N. P. J.
Chicago, III. — V soboto 30. aprila in v nedeljo 1. maja se je vršila med skupinami angleško poslujočih društev SNPJ velika kegljaška tekma, v kateri je aodeiovak) nad 60 **ti-mov". Vso aranžmo zanjo je vodilo društvo Pioneer »n to jako vzorno. Zmagovalcem so bile oddane razne nagrade in $300 v gotovini. Tekmovalne skupine so prišle iz raznih krajev srednjega zapada, iz Ohia in celo iz Pennsylvanije. Ves načrt za to tekmo je dobro izpadel. — Poročevalec.
šiljali pisma in pakete z aero-. Jaz aem Rama dobila pigemf v plani. Namen ameriške vlade katerih so mi pokojnikovi in moji pri-pri tem je dobiti več dohodkov jjatelji prostovoljno ponudili vsako
pomoč za razprodajo preostalih 1500 iztisov "Narodnega Adrenarja".
za aeroplanske družbe, ki so predpogoj za izpopolnjevanje in večanje zračne flote. In čimveč je aeroplanov, jačja je dežela v slučaju vojne.
Industrija vAvstriji
Jaz sem seveda jako hvaležna za take izraze prijateljstva in prostovoljne pomoči, žalibog pa moram reči, da vsa lepa priporočila časopisov in prijateljev niso do sedaj niti od daleč prinesla tek rezultat, kakršen bi se moral pričakovati.
Vem prav dobro, da časi »o slabi in da mnogi pri najboljši volji ne morejo kupiti to za vsakega našega člo-potrebno in koristno knjigo,
SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE
Največja slovenska knjigarna v Zed. državah
Pišite po cenik PROLETARCU
kojni Matija vztrajen v drugih akcijah naprednega delavstva. Zlasti mu je bila pri srcu socialistična stranka. Hinavstvo in versko hlinjenost je silno sovražil. Bil je dokaj let član socialističnega kluba in ga vztrajno branil pred napadi do svoje smrti. Bil je član društva št. 254 SNPJ in vsega skufpaj pri tej jednoti nad 30 let. Dalje je bil član društva št. 162 SSPZ od ustanovitve in ves čas odbornik. Proti poskusom frančiškanskega vrtanja od znotraj je znal v društvih tako odločno nastopati, da je bil ves trud na-zadnjakov zamanj.
Zelo je mrzil običaj, ko so sorodniki cerkveno pokopavali tiste ljudi, ki so bili v življenju načelni svobodomisleci. Vedel je, da so se taki slučaji dogajali največkrat pod vplivom ljudi, ki so brundali posebno vdovam, da naj za božjo voljo nikar ne dovolijo, da bi bil njen mož pokopan kakor nihče oziroma kot žival. Pokojnik ipa je smatral, da je prepričanje vse in da se mora prepričanje spoštovati hali ko človek umre.
Ko se ga je lotila pljučnica z vso resnostjo, je čutil, da ji bo podlegel. Naročil je, da mora biti njegov pogreb civilen, v slovo pa mu lahko govore člani društev, unije in soc. stranke.
Tako se je tudi zgodilo. O-hranil si je do izdiha polno zavest, kar se v taki bolezni redkokdaj primeri.
Pokopan je bil 21. aiprila. Sprevod je pričal, da spremljamo na pokopališče truplo človeka, ki zapušča nase najčast-Inejši spomin v vsakem oziru. V I hiši žalosti se je od njega po-jslovil v imenu soc. kluba Frank Podboy, ob grobu pa zastopniki društev, Ignntz Orožnik za UMW, Louis Rovanšek in moja malenkost. — Andrej Vidrich.
tega malika Moloha.
Mi se tolažimo s tem, da je reakcija v današnjem zmislu
črn oblak pred nevihto.
* .
Bolestni in krčeviti boji kapitalizma ao ti pojavi,
ki jih pa delavstvo in napredno razumno človeštvo ne sme opazovati samo s prekrižanimi rokami, da zamre in otopi.
Nič več brezposelnih!
Med državami, v katerih ni več brezposelnih, je tudi Albanija. Njen kralj Zog jo je odpravil ipred meseci z dekretom, da morajo vsi brezposelni na javna dela. Dobe samo hrano in podvrženi so vojaški disciplini.
V	Avstriji, ki je zdaj pod Hitlerjem, je 667 rudnikov, ki veka
so pred nemško okupacijo upo- rerV,arle V2,ic vsemu temu mislim, da i i i • o/w -ii	„ i i je se mnogo naših ljudi, ki bi knjigo
sij e vali 20 tisoč delavcev. V ko-,kupilit (la It. imujo pril:ko jo videtJi in vinski industriji je okrog 2001 prelistati.
tifOČ delavcev, v lesni 100 tisoč,. Da se temu odj omore, odločila sem
v tekstilni 80 tisoč, v papirniški i*e; .po na?vLetu ,P^te!iev', l ko,ikor cn ftA/i • t » . , -	r, toliko nadoknaditi ta strošek a tem,
60,000 in V kozarskl 15,000. Z ;(Ja bom za vsak prodani iztis dajah Avstrijo si je torej Hitler pridobil veliko industrije, rud in lesa, velike sirarne v alpskih krajih in razna druga bogastva.
Milijonarji v Angliji
V	Angliji je 334 milijonarjev, ali eden na vsakih 120,000 prebivalcev.
Čang
nmo
ZNANOST, UMETNOST IN POLITIKA
Politika ni politika, če ne temelji na rezultatih znanosti.
Umetnost ni umetnost, če ne vpošteva znanstvenih rezultatov na eni in družabne strukture na {Irugi strani. .
Znanost ni znanost, če ne temelji na vzajemnem in svobodnem znanstvenem raziskovanju.
So slučaji, v katerih znanstvenik svoja raziskovanja lahko vrši kot samotar. Isto je mogoče pri umetniku. Tudi za politiko so momenti, v katerih je samota ustvarjajoča,, A to so izjemni slučajk Vsi trije »o navezani na drtržbo, Čeprav se navadno misli, da uspevata u-metnost in znanost bolje v samoti. To je zmota. Tudi v samoti znanstvenik in umetni|| ne delata sama, temveč akupno z dru$bo, ki je spočela, gojila in oplodila njuno znanje.
Kdor to priznava, lahko ra
Ta suhoparni ton pritiska znanost izven Življenja in dela iz znanstvenikov posebno kasto. Figura smešnega profesorja je povsod znana.
To ni kvarno le za znanost in znanstvenike, anvpak tudi za umetnost in politiko in s tem za kulturo sploh.
Umetnik misli, da bo tem prej dosegel svoj cilj, čim bolj se bo oddaljil od ""suhoparne" znanosti.
Politiki pa znanost kvečjemu zlorabljajo, kadar jim služi v njih demagoške namene. Politiki se drgnejo javno trditi, da določuje njih moralo uspeh. Seveda ne trajni, ampak trenutni uspeh. Zaito še nikdar nismo videli, da bi bil kak politik izpremenil svojo linijo zaradi novih znanstvenih rezultatov, pač pa jo ysi politiki iz-preminjajo, kadar se izpreme-ni veter bodisi zgoraj bodisi
zume, zakaj je naša politika	u >
tako nepolitična, umetno* ne-1 Kulture ne tvori
umetniška in znanost neznan-
stvena.
Znanost ni svobodna, odtod
vse zlo.	t
Zato Je vsak resen znanstvenik prisiljen omejiti se na suhoparni ton, da bi ga ne razumela vladajoča klik«, na eni in zbegano ljudstvo na drugi strani, kajti od obeh mu grozi nasilje: tam prepoved, tu demagogija.
nost, niti umetnost, niti politika, ampaJc yse tri skupaj. Ce je ena izmed njih umazana, so umazane vse tri. Nič ne pomaga zaničevati politiko kot u-mazanko in se ji izogibati. Treba je uma zanko oko«pati in obleči, potem pa z njo skupaj graditi kulturo. _
Zato pa je treba, da dobi znanost svoj svobodo.
"M. S.")
V ivirnrnkem hitu **ARC' z u utrdil i sMefe duhovite verze:
Čang. nesrečni, si je smrti zaželel,
pa se, neroda, s samokresom ni zadel.
čang je jezen skočil v najbližji potok,
potok pa je premalo bil globok.
Čang se je obesil, a vrv ni držala ...
Mogoče bo pa vojna odrešenje
dala:
kako lepo. junaške smrti umreti!
A krogla ni hotela nobena ga zadeti.
Čang, ves žalosten, poje svoj zadnji riž
in naslika na svoj sončnik velik rdeči križ.
Sovrajr je menil, da je to špital,
in čang, od bomb zadet, je končno ipal.	A. T.
po en dolar, tako da se knjiga more čim ej itttinuuMii in da »i suma prihranim strožke, spojene z nadaljnim razprodajanjem knjig.
V to svrho se posebno priporočam društvenim odbornikom, ki bi ,'z malim trudom mogli na sejah prodati nekoliko komadov knjige, tako da bi mogli v najkrajšem čaau tudi mene rešiti velike skrbi in stroškov in mi omogočiti, da ves svoj čas posvetim delu za vsakdanje življenje svoje družine.
Prosim vse naše časopise in prijatelje, da kot do sedaj mi pomagajo dovršiti to nalogo, ki mi je preostala kot težka dolžnost po smrti mojega soproga Ivana Mladineo.
Za vse poizvedbe in naročila pilite na naslov: Ana, vdova Mladineo, Narodni Adresar, 156 Fifth Avenue, New York City.
MILLER'S CAFE
5205 St. CUir Ave. Cleveland, O.
Fino pivo, vino in ž?mnje. Vsak petek ribja večerja, ob sobotah kokošja. Fina postrežba. — Dobra godba
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN AND SURGEON
OFFICE HOURS: 2:00—4:00; 7:00—8:30 Daily
At 3724 W. 26th Street
Tel. Crawford 2212
At 1858 W. Cermak Rd.
4:30—6:00 p. m. Daily Tel. Canal 1100
Wednesday and Sunday by appointments only
Reddence Tel.: Crawford 8440 If no antwer—Call Auctin 5700
Llatan to tha Yugoala* Radio Hour af
PALANDECtfS TRAVEL BUREAU AND F0REI6N EKCHAN6E
Station WWAE. Every Sunday 1 to 1 536 S. Clark St, Chicago. — Har. 300«
m ■ ■■■■■■■■■■
■BARETINCIC & SON "
PRISTOPAJTE K
; SLOVENSKI NARODNI -; PODPORNI JEDNOTI «
► W** 'S
! NAUOi 11 B 81 DNKVNIK ;

i;ta** ;
[ Slan« aa reln leto $3 03, j pol leta $3.00
| Ustanavljajte nova društva.	< ► Deset članov (ic) je treba za J | novo društvo. Naslov za list in j sa tajništvo j<>:
2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL
POGREBNI ZAVOD
Tel. 1475
424 Broad Street JOHNSTOWN, PA.
S i
»U»M»MIMMIIIMIIIIIt»
FEN€L'S
RESTAVRACIJA IN KAVARNA
2609 So. Lawndale Ave. Chicago, III.
Tal. Crawford 1382
Pristna In nkuma domala jedila Cene amerna. Postrežba točna.
V Yugoslav Wet»kly Devoied to the Interest of the VVorkers
OFFICIAL ORGAN OV Yufoal»v Federation S. P.
PROLETAREC
EDUCATION,
ORGANIZATION CO-OPEKATIVE
COMMON \VEALTH
NO. 1599.
Publithed Weekly at 2301 Se. Lawndale Ave.
CHICAGO, ILL., May 4, 1938.
VOL. XXXIII
Labor Unity and AnthWarWork To Be Concentration Points Of Socialists Work
The Natiory»l Executive Committee	scheduled for VVaahington, D. C. on
of the Socialist Party, U. S. A., meet-	May 29-31 was endorsed and the Na-
ing in Chicago after its eleetion at	tional Executive Committee will take
the juyt adjourned national Conven-	steps to support it but at the same
tion at Kenosha.VVis., took Immediate	time bitteriy protested to the Com-
steps to carry out the convention's	mittee the inclusion of Rep. Hamilton
instructions as to main points of the	Fish as a sponsor of the Congresa the work of the Socialist party betvreen- Socialista insisting that oppoaition t*
now and the 1940 convention and	vvar meant little if it vvas not linked
Prraidential eleetion. In accordance	to a pro-labor attitude. vvith the emphatic pronouneement of The Socialist Party continued its first two groups turn on the iaaue of
the convention for using maximum	eighteen year oli policy of support- allowing for regional dlfferentials in
influence for the reunification of the	ing the organization of a Labor Par- the minima that are established or
A WAGE-H0UR BILL NAS BEEN REPORTEB
A VVage hour Bili has been reported | the committee as a whole, and it has out of the llouse labor committee, novv reported out one that starta vrith but in itself that is a doubtful victory a vcry lovr general minimum of 25 for the progressive forces. Every- centa an hour and goes up by an es-thing depends on vrhether it ia a calator clause to 40 centa in three vvsge-hour bili that atands a chance years; it is intrusted to the Depart
of passage. A three-eornered struggle has been going for some time vrithin the committee among Mrs. Norton of Nevr Jersey, a henchvvoman of Krank Hague, vvho saya she vvanta a bil) that vrill meet vrith the approval of the A. F. of L.; Ramspeck of Geor-gia. a Southern liberal vrho vrants a bili around vrhich he can ral!y other Southern liberals; and those who want no bili at ali. This struggle is reflected in the entire Houae mem-berahip. The differencea betvreen the
entire nation; and on the iaaue of vrhether the bili vrill be adminiatered by an independent commiasion of five or by the Department of Labor and Juatice. The Ramspeck subeom-
CIO and AFL the Committee created ty by the organized labor and farmer a »peJal committee and department forces to vvhich the Socialist Party to cauy on this v/c k ot agitution and will adhere and aurrender some of education in the labor movement. its political funetiona but local and Active Socialiat trade union lead- sUt« Socialist Parties as well as the ers delegates in the Socialist Conven-! national organization were forbidden
tion from both C. I. O. and A. F. of to J°,n Ubor Parties as long as they mittee, intrusted vvith drafting a bili, L. vvere unanimous in their agree- '■upported Republican and Democrat-ment that unity of the novv opposed ic /andidates on the side as vreli as trade union movement« vras supreme* independent labor candidates. In-ly desirable. The Convention resolu-•creased »uPP<>rt fo"t the unemployed tion declared the question of vrho was resistence to ali wage cuts or reduc-responsible for the original split to \n sUndards of living and every be "an academic matter which is ™yasion of civil liberties were pro-cheerfully referred to the future his-	<-<>ntimiing fmancial and
torians of the labor movement." The °*h?r aM* the SpanishJoyalista and Convention vvas del»berately held in tl?e,1r	Njln»t Fascism was
Kenosha. Wisconsin because it is aUiJled**d *s wel1 »8 anti-faaciat most the only city in th-? United force* noW struggling illegally States vrhere there is a strong labor .a»mrt the dictatonal and fascist movement and where the A. F. of L. Kovemments of Germany, IUly, Ja-and C. I. O. stili cordiallv cooperate. Pan and others.
From Kenosha came originally the' The dictatonal and disruptive role
petition of the "Committee of a Mil-iof the Communiat P«rty in the Labor
lion for Unity" put forvrard as a re- ™ove,ne"t and international af-
fairs vvhere it plays a pro-vrar role
ment of Labor for enforcement and the Department of Justice for prose-cution. We should be content vrith either version, if onlv to get the wage-hour principle [ established. What is dubious about Vhe nevr Norton version is that it vrill face the de-termined oppoaition of the entire Southern contingent, liberal as vreli as reactionary. There 4s a auspicion current in VVaahington that the Green~Norton alllance may not be genuine in ita desire to see a bili passed. The C. I. O., vrhich has hith-erto supported the Ramspeck version, vrould do vreli to call the federation'a
National S. N. P. J.
Bovvling Tournament
OHTCAGO, IU.—With teams from Detroit, Cleveland, U Salle, Wauke-gan and other towns partlcipating, , the National SNPJ Bovvling Tournament brought to a close another sue-cessful undertaking of vvhich the Slovene National Benefit Society in general and the Pioneer Lodge in parti-cular can be proud.
The Tournament vras sponsored by the Pioneer Lodge, No. 559, SNPJ.
establishing a flat minimum for the bluff by accepting the Norton bili
and demaivding a real shovHovrn.
C. I. 0. CONVENTION
It has been decided by CIO leaders in a recent conference in Waahing-
rfout,	s^ŽČSČVZ
dlfferentials and an independent' for Industrial Organization vvill be commiasion. This vras voted dovrn by held some time thia fail.
Enlightened KelHshnes«
"For wheresoever the carcaas is,|of the constitution, as they vrould there vrill the vulturcs be gathercd have us believe, for they vvould kick together."	j the constitution into smithereens if
These words, spoken about 19 cen-'that vrould bring them unearned
quest of the ordinary membership of both the C. I. O. and A. F. of L. for their leaders to get togelher and peaceably agree on unity term*.
The Convention endorsed the petition and complimented Dan Tobin of the Teamsters Union, A. F. of L. and Homer Martin of the Auto Wcrkers and David Dubinsky of the International Ladies Garment VVorkerr, C. I. O. for their general support for the idea of unity. The second drive of Socialists as decided by the Con-
turiea ago by one vvho vras soon after spiked to a cross for opposing the ruling class of his day, are quite as true novr.
If there were not billions of dollars
in
countries like the United States	mAde out ,?f decaying in-
were condemned by the convention with only the dissenting vote of the District of Columbia. The Socialist Party stands for vrorkers democracy
and againat dietatorships
the
general summing up. Officers elected by the Convention vvere: Nermaa Thoma«, Nevr York, National Chair-man; John Fisher, Illinois, National Vice-Chairman; Devere Allea. Con-necticut; Roy Reuther, Michigan;
dustries that keep millions unemploy-ed and vrill not let them get at the opportunity to produce the things they need, the industrial knd finan-cial vultures might not grouch about taxes and they might even step aside and let the abundant life become a fact.
It is not only taxes they object to. When you read their alleged argumenta against puhlic ovrnership of electric and other Utilities, you may
weslth, but it is due to their fear that the consitution might be so amended as to take their graft away from them.
The unenlightened selfishness of these economic royalists, aided and abetted by the ignorance of a good many of the "common people," re-tains the rotten conditions and pre-vents, for the time being, the coming of better conditions. If there should be "trouble" on the wsy to better conditions, it vrill be on account of their ob»tinate selfishness.
Of course it is not claimed that none of the vvorkers are selfish too. There is in fact more idealism snd unselfishness among the vrorkers
ANOTHER SPLIT
Historically the very best and most »uccessful method of keeping vrorking people from fighting for rights against their bosses, has been to keep them fighting each other.
Governments use thia method by promot-ing a strong and suspicious nationaliam.
The church, as landlord, has used t vrith heresy scares.
The industrial system does it by litting races and groups against each >ther.
The split( in the American Labor movement is good for the industrialists. It is a hundred times better than a united labor movement.
And now vre find the leaders of Labor digging stili deeper their ovrn grsve through stili another split—the Progressive Mine VVorkers of America, an international union among the coal miners, organizcd by VVilliam Green, president of the American Federation of Labor.
The international union is the out-[groTvth of the Progressive Mine Workers of IlHnois, now an A. F. of L. affiliate, vrhich vras formed of miners who revolted against Levria.
The nevr union vrill put the A. F. of L. in direct competition vrith the C. I. O. and its leader, John Levris, in his ovrn union, the United Mine VVorkers of America, on the rallying cry that under ita standards mine arorkers vrill find freedom from Lewis dictators hip. The A. F. of L. strategy is to kili the C. Iv G. by cut-ting off its aource of funds.
be sure that it Is only s smoke sereen than among the economic royalists.
Al Hamilton, Young Peoples Socialist
vention and set in motion by the Na- I^ague; M«ynard Kr««ger, Illinois;
tional Executive Committee was a H«rry W. Laidlcr. Nevr York; Darid ..	.. . . .
nation wide campaign ag:iinst the in- F»lia, Pennsylvania; Ward Rodaar. ^^*bbe^!, rea,,y believe in. namely, volvement of the United States in Arkansas; P.ul Port.r, Wisconsin!I1^ ^blic ^nership vrould prevent
any international vrar under any pre-|Trarar* Clement. California: Franlr P tlf.j U	pockets with un- ness^ for the selfiakjnterests of tho
text, and specifk* condemnation of McAllular. Florida; Max Ra«kin,	" ^
President Roosevelt for his super-: Wisconsin; Gui Tylar, Nevv York. navy program and tacit British- AIternate members are: Gerry Allard American alliance in the far east of Illinois, La« Morgaa of Ohio, Ban which lead directly to war. The Fi.har of Michigan, Sara Baron of "Keep America Out of War Commit- Nevr York, and Harry Millar of Wis-tee" and the Anti-War Congress consin.
Capitalism-lmperialism-War
Besides cheap labor, the capitalist search for profits force ujK>n the owners of industry must have mar-governments they control inevitably kets to seli their goods at a high priče start each nation on the path to vrar in order to get a profit. They could The capitalist govemmenta, vrhile seli their goods to the vrorkers in doing the bidding of the ovrners of America if they paid us high enough indu.«try, never admit that their real wages and salaries. But they don't. purpose is to inerease profits. They So they are driven to seek foreign always say that the vvar is for vital mar kets for their surplus prmlucts, national interest*, or for national products which are desired and need- honor, or for democracy or liberty ed often enough by people here but or sueh thing. It never is. Democracy
and liberty are always the first ca-sualties in war. National honor does not require us to kili people but to make our country a better and a hap-pier plače for those vvho today do not
can't be bought by them because they don't have the money.
In every other in(histrially ad-vanced country whcre capitalism ex-iats, the capitalut class are trying to do the same thing, namely dUpose ofjget a good sUndard of livingT And a surplus. They don*t want to take the so-called national interesu sre
simply the interests of the capitalist
class in making profits from the ex-ploitation of backvrard peoples and the sale of munitions. The real result of war always is that the ovrners of industry get richer snd the vrorkers get drafted to fight and die.
our surplus; they want to seH us the i rs, and they erect tariff walls to keep our surplus out of their coun-try.
So the capitalist class urge our government to seek political control over vveaker countries vvhere the ownrrs of American industry can prevent a tariff \va!l from being!
ereeted against the i* goods, vvhile at 570 LABOR PAPERS
the same time building a tariff wall	D[Aru	ft T1I/N| |r . .
to keep out the goods of foreign!	KtAV-M	V IHOU5AND countries.
Imperialism	_
Capitalism fs thus driven to grab tl . R,n , ,	. —
control over b.cKw.H Un,!, both "Js.^tr. "l^d ^'uUto"«^
rr ^aSTaCfffi ™ fcjasu ^vr,a
of in<lu,try in ,very indu.tri.lly .d- {^ItlZ^T "	"
vanced country are eager to force the i	t„	.
Sovornn„.„,v„f thHr coun.r, into ^^ „ 'S^
icals with a pro-labor slant.
Included are 276 vveeklies, 179
IN UNITED STATES
to hide the only argument vrhich
earned shekeia.
Their holy horror of changes in the constitution, also, is not due to love
Yet it is true that the vrorkers are mainly selfish; but it is also true that they have more eaJightencd selfish-
vrorkers is m Ime vnth evoiuttonary progress, instead of holding progress back.	—Milvraukee Leader.
rrnPD 4 T O/^ITCIMi^ tbc ho using shortage and the co-rrilJCitlAL tlUUollltF jlossal rents. This is well knovrn, and
|any nevrspaper that knoeks government housing does so, not out of sin-
Nevrspapers that believe in huge private profits ueber slles, and have not a care about the vrretched housing conditions vrhich so many millions of the people endure, continually knock the federal housing project*.
Because the government is vrriting off 134 million dollars in order that the federal houses may be made more available to person* of lovr income they say this bursts the federal housing bubble.
In that čase, hovr about tne money the government loses in trying to bol-ster up railroads and other indua-tries? Hovr about the money, running into billions—not a paltry 134 mil-lio dollars—vrhich it loses in trying to bolster up the profit system? Is there anything to be said about bub-bles in that connection?
The puhlic leams by experience. Mistakes vrhich are made in one housing project can be avoided in future housing project«. Private industry vrill not build enough houses; that has been demonstrated. VVithout in any way encroaching upon private building, the government has to build houses if there is ever to be an end
cerity, but it vrants the profiteers to get rich at the expense of the resi-dents of miserable shacks.
To be sure, the incomes of the lovr-income class must be inereased. But these same capitalist nevrspapers also knock ali attempfa to raiae the income* of these people. Their protest-ations along that line are also hypo-critical.
La Follette's New Party
The National Progressives, a nevr political party vrith Gov. Philip F. I^a Follette of VVisconsin at its head, vvas launched last vreek.
National Air Mail Week
In commemoration of the institu-tion of the first Airmail Service betvreen VVashington, D. C., and New York City, May 15th 1918, the Post Office has set aside the vreek of May 15th to 21st as National Airmail VVeek.
What'» gona, and what's past help, • hould ba past grlaf.—Shakespeare.
called imperialism. For it inereases the profits of important seetiona of the capitalist claas.
In that diplomatic game of grab, where the prizes (and the vietims) are the backward people of the vrorld, the acea and kings of the game are the hrigades and battlejhips, the air-plones and artillery, the submarines and poison gas of the industrially ad-
monthlies and small numbera publish od at other frequencies. Listed by type, the labor press consists of 264 general labor papers,- 16 Farm-Labor. 6 farmer, 30 political, 149 organs of locals and internationals, 8 vrorkers' education, 7 youth and child labor, 15 cooperative, 12 fraternal, 28 pro-
vanced rountru-s	moerialtam grmiva, I .rw>rt. 5 government. H
hreeds a race for armaments, helped )eligious and 21 press service. Of the along of course by th«» profits of th. armament manufacturers. Capitalimi hreeds imperialism, the de*ire to get
control over backvvard countries as a source of cheap labor and cheap raw materials and as a market for surplus products. Imperialism hreeds the race for armaments. The race fof armaments hreeds the international ill vrill, fear, suspicion, and hatred that pa ves the way to war.
No one vrants war. But the policies both Capital and Labor on the plen vvhich the owners of industry in their!that he represenU ali the people.
foregoing, 49 are nublished in foreign languages. Ninety-tvro vrere founded before 1900, 154 in 1933
and after.
No Other Word For It!
A lawyer vvho takes fees from both sides in a čase is a crook. So Is the politician who solicit* support from
NOVY DENIK
The magazine seetion of the Com-munist Daily VVorker and its tvrin, the Mid-VVest Daily Record, born in Chicago, is being circulated vrith the new Bohemian daily, Novy Denik, a communist sheet vrhich has appear-ed a short time ago. This magazine seetion of the Mid-VVest Daily Record ia appfaring aa the Engiish Seetion of the Novy Denik.
The strike and labor troubles notr in the fourth month vvhich have somewhat crippled the largest Bohemian daily in Chicago, Svornost, is the probable reason for the appear-ance of the Communist sheet, Novy Denik.
Socialist Party Convention
Unlty betvreen AFL and OIO vrss adopted as the major goal of the Socialist Party for the coming year at it* National Convention held in Kenosha April 21-23.
Delegates also voted to concentrate party strength behind fWe other important aims during 1938. These are:
Kaap America Out of War.
Demand more adequate care for tha «nenipleyed.
Safegaard vrorker'* right«.
Fight agaiast vraga esti and the high cott of llvlag.
These g*oals vrere included in a program on party organization un-animously adopted by the conven* tion.
Memberahip DHre Voted
Anticipating rapid Socialist party grovrth in 1938, the convention also voted s drive for 5,000 nevr members; for a sustaining fund of $1,000 a month in addition to dues for Socialist training school to be established in varioua parts of the country and for diaciplined Socialist activity in unions and other mass organization«.
War Policies Debated
A 2,500-vrord statement of the par-ty's position in oppoaition to aH cap-italist vrars vras considered by the convention. The statement opposed any policy of isolation and favored international vrorking • claas action againat vrar.. At the same time the con vention rejeeted so-called collec-tive security of democratic nations | against aggressor nations.
Thomaa Renominated
Norman Thomas vras renominated for national chairman of the party unopposed.
The atatement on vrar included a 14-point program to advance peace of the vrorld. Highlights of the program vrere:
Immediate witkdrawal of Aaiar. ican »hip« and marine« from Chineae territorj.
A people'« boycott of Japane«a good«.
Immediate lifting of the embargo now direeted against the democrati-calljr alected lojralist Government in Spala.
Oppocition to huge arm« and nary bili aad* to the May bili for induatrial mobilizat ion.
A con«titutional amendment for a referendum before war can be declared.	j
International co-operation to le««en economic frietion.
Should vrar threaten, then agita-tion among worker« for whaterer pre»«ure they can bring including the general »trike to prevent outbreak of vrar.
Refu«a| of »upport to aH vrar« con-ducted by capitalist government«.
Concentration points for carrying on party campaigns and reeruiting vrere set by the convention in the fol-lovving fields: anti-war elementa, auto vrorkers, sharecroppers and te-nant farmers, the VVorkers Defensc I>eague, unemployed organ izations, concentration in localities on the most important industries contained therein and cooperatives.
A 10-point program of aggressive support for militant, democratic, pro-gressive unionLsm and disciplined Socialist vrork to secure and maintain it.
Keep U. S. Out of War
The convention heartily endorsed the Keep America Out of VVar Committee as a step tovrards building wide united front action on a minimum program of oppoaition tovrards war and the vrar plana of the government.
Growing interest among the masses of America for independent political action along class lines vras keenly felt in the convention. A Labor Party committee deliberated diligently to explore the ramification of this de-velopment
Fascism—And Disease
LEST VVE FORGET
"We hold these truths to be self evident: That ali men are created equal; that they are endovved by their creator with certaln inalienable righta; that among the*e rights are life, liberty and the pursuit of hap-piness; that to secure these rights governments are instituted among men, deriving their just povrers from the consent of the governed; that whenever any form of government becomes destruetive of these ends, it is the right of the people to alter or abolish it, and to institute nevv government, laying its foundation on sueh principle*, and organizing its powers in sueh s form, as to them shall seem most likely to effect their safety and happines."
Smart Students Build No Castles
BUTTE, Mont.—Seniors at Teton Couirty High School chose as their class motto, "VVPA, Here We Come", according to a Choteau dispateh to the Butte SUndard.
The youngsters' motto vras declared "unconstitutional", hovrever, by the class sponsor, aeting as supreme court.
"Maybe it was too true to be good," said students.
(From the Readiag Labor Advocate)
Socialist* don't vrsnt a Fascist A merica; not only is Fascism against their principles but Socialists are al-Ivravn among those vrho auffer most at the hands of a dietator.
Neither do Socialists desire diseaae.
Yet, both Fascism and disease are fact* vrhich must be recognized and guarded against.
Most humans are intelligent enough to understand that to eacape a disease they must not do the things vrhich cau.se that disease to develop. Perhaps we'd pity, but we'd also des-pise, s fellovr vrho persists in violat. ing aH hygienic lavrs and then places the blame for his illnoss upon God. We knovr that sueh an individual and not God, is responsible for his own trouble.
But most people do»'t use that line of ressoning vrith regard to Fascism. On the contrary, they permit the profit racket to continue until it runs its course to economic collapse. They see society divided into groups and group interest crovrding out aH considera-tion of common interest. They vril-lingly give the povrers of government into fevver hands. They refuse to or-ganize for the fulfillment of a long range plan for social and economic justice.
And then they cry vrhen some pur-poseful individual strips them of the povrer they never used and forces them to stand in line!
We repeat: We Socialists don't like Fascism! But—vre slso repeat—the choice confronting the American people, as it confronted the people of other nations -vrhich no longer have that choice, is—
Socialism or Fascism!
LABOR l\MT¥
Rugged and Ragged
By Aleaander MacDonald
1925
In the dsys when the hoosiers vvere happy;
When bossmen employers vvere gay, As they call the slave "Buddy" or
•°happy", And smilingly pro>ffered his pay— Then the serf took his dollars and nickles,
And hied himself off to his home. Whcn he'd purchased some cheese
and some pickles, He'd strut as old Nero of Rome.
1938
Vow the hoosiers are very much
saddened; The bossmen are rugged and fat; And the face of the slave lsn't glad-
dened,— Rut vrhat Is surprising in that? VVhile he toiled, and he sang and was
dreaming In rugged old days of the past, The bossmen vrere plotting and
scheming— O SLAVE, won't you wake up at last!
Is the division in the labor movement to be allovved to jell?
This is the real question involved in the proposed convention of the CHO for the purpose of changing its nsme and forming a permanent organization. It is this that David Du-binsky, president of the International Ladies' Garrr.cnt VVorkers* Union senses, and it makes him balk at the idea.
Unqucstionably a great many of the members of both the AFL and |CIO will balk at it; also many of the officials, big and little.
At the time vvhen the joint committee was trying to work out a plan of settleraent of the differences, the rank and file shovved itself very much concerned that unity in the organization should be accomplished. It could have been done. Each side naturally blame* the other for the failure. Human nature has not reached the point where, in a matter like this, each side insists that it itself is to blame. That kind of thing is found only on tennis courts and on dance floors where the gentleman apolo-gizes when he steps on the lady's toes.
The rank and file and many of the officers stili want unity. To get it they will have to be very busy making their influence felt betvreen novr and the time of the proposed convention. Othervvisc the split vvill jell. Then there vvill be two permannt labor organrzations fighting one another, to the detriment of aH.
—Milvraukee Leader.
FRAGMENTS
The root of ali evll is ignorance.
The best teseher one can have is necessity.
He vrho is firmly seated in author-ity soon leams to think security, and not progress. the highest lesson of statecraft.—Jomes Russell Lowell.
Nothing ia so easy as to deceive »ne's self; for vrhst vre wlsh, that vre -eadily believe.—Demosthenes.
The vvhole secret of life is to be in-terested In one thing profoundly and in a thousand other tliings as vreli.-— VValpole.
Much of the vvisdom of one age is the folly of the next.—Simmona.
Your English
Decrease over—A senseless expres-sion. To "decrease" is to become or to make less. Therefore it is ridicul-ous to say, "The profits showed a decrease over last year." Use "decrease from."
Declaro, Announce, Proclaim, Pro-
mulgate—To "declaro" is to make 1 knovrn explicitly and plainly, e*peci-ally in a formal and puhlic manner. To "announce" is to declare by anti-cipation or to make known publicly especially for the first time. To "proclaim" is to announce with the widest publicitjr: To "promulprate" is to proclaim or make knovrn more widely (often in an official way) that which alreadv is knovrn to some persons.
Differ vrith. Differ from—"Differ with" expresse* disagreement of opinion; "differ from" expresses dis-aimilarity betvreen persons or things.
Distinctly, Distinctively—"Distinct-
ly" means plainly; "distinctively" means in a way to distinguish one thing from others.
Do little things novr; so shall big things come to thee by and by asking to be done.—Persian proverb.
Let us watch vreli our beginning*, and result* will manage themselves.
—Clark.
"The trouble," said the man in the padded celi, addressing the outside* at-large, "i» you aH ain*t in here."
THAT'S CERTAIN
If we chase the facU far enough
vre ate sure to diseover the trirtn.
Edvrard A. Filene. #
"VVoe unto you vvho build y«ur palaces vrith the svreat of others! Each stone, each brick of vvhich it » built, is a sin!" —Book of Enoch.
FALCON CORNER ON PAGE 5.