168
Devin v Primorji
DevittfDni-no) se imenuje beli grad, ki se vtržaškemPri-
morji visoko
nad sinjem morjem    veli-Častno dviga v obJake.Tagrad je sozidalv 15
stoletji grof Valse, ki je od avstrijskili vojvodovprejel ves Kras; a po-zneje so ga h-lepšali iu po-vekžali grofje Thurn. Ne da-leč od imeao-vanega grada se vidijo raz-Taline starega Devina, ki je bil svojina ne-ke imenitne in zel6   zasluzne
rodbine.   Še dandanessevi-dijo v Devin-
skem gradu krasneslikarije iz 6nih staro-davuih   Časov. Tii vidiš še zi-
dovja iz sred-    ________________________________________________
njega veka, podzemeljske hodnflce, cerkvico z nekdanjo bčlnico Servitov i. t. d.
V Devinskem gradu je prebrval 1600.1. na svojem potovanji v Trst cesar Leopold. BU je v tem kraji tudi samostan Servitov, katerih red je tukaj nehaJ 178.-5. leta.
V  cerkvici vidiš prekrasno sliko sv. Ivana, katero je naslikala knegiiija Hohen-lohe iz rodovine grofov Thurnov. — Razgled z Devinskega grada je posebuo krasen. Odtod vidiS ogromno morsko širino, na katerej se zibljejo bcle ladije in majheni čolnički, vidiš daljne  planine,  prelepa goriška  brda in hoimce   naše Istre, tržaški zaliv, fiirlanske ravnine, Oglej i. t. d.   A kadar je nebo jasno,   vidiS Se cel6 prekraafle Beaetke. — Daudaaea je vas Devia majUena lukas mitaico,
ki šteje kakih 300   prebival-cev. V okolici se  pridela po ravnem in po brdih obilo do-brega vina. Na morskih obalih pa   stojš lepo zelene    oljke, rastejo sladke smokve in. po-ganjalavoTJevo grmovje. 0 po-letnem Pasuje tu   zel6   luida vročina,  a po zimibrijestra-šna  buija, ki posebno v De-vinskej okolici hudo   razsaja. V Devinu je bil za kaplana ce-lih pet let naS vrli domoro-dec, slovenski pisatelj in pes-nib   MatevŽ Hladnik.   A letos na dan 6. septembra   je ondu umrl za dušai    blagor svojih ovčic zel6 vneti du-
hovni pastir gosp. dekan mons. Stepan Dolijak. Malo ne vsi aloveuski Časo-pisi so omenili smrt tega obfie spoštovanega in rodoljubnega duhovnega pastirja. Blizu vasice Devina dere na podaožji Krasa iz 7 skalnatih lukenj sloveča reka Timav, katero imemije ondotno ljudstvo daudanes štivansko t. j. Šentivansko vodo. Pravijo, da so ob tej reki stari Veneti žestili svojo boginjo Devauo (Artemis). Ta reka ima koniaj 950 metrov dolg tek, a vendar nosi od izliva do vira male morske ladije. To reko je poznal uže slo-vedi latinski pesnik Virgilij, ^ki je bil rojea leta 70 pred Kristuvim rojstvom.
Ivan Tomšič