119. številka.__Ljubljana, četrtek 28. maja._ VIL leto, 1874. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzeroši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejeiuan, za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 eold. za pol leta 8 KoId ta četrt leta 4 golil. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I eold. 10 kr Za pošiljamo na dom s» računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za cel,, leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah iu za dijake velja znižana cena in sicer: Za LJubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila M plačuje- od četiri-atopno petit-vrste 6 kr., če so oznanilo enkrat tiska, 5 kr. čo se dvakrat in 4 kr. čo se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat se plača stempelj za 30 kr Dopisi naj so izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši Hotel Evropa" Oprav nistvo, na katero naj se hl.-igovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiš' Univerziteta v Ljubljani. Oni teden je poročal dunajski „Tagblatt", da je pri naučnem ininisterstvu vprašanje v pretresu, kje v Avstriji se ima novo vseučilišče ustanoviti. Ker vlada prizna, da je v Cislejtaniji v primeri s številom prebivalcev premalo vseučilišč, torej je vprašanje, ali naj se precej še eno postavi ali ne, v teoriji užo pozitivno rešeno, — puli se kakor ob svojem času za Homerja sedem mest za univerzitete. Labi bi jo radi imeli v Trstu, Bukovinci v Černovici, Moravci v Hrnu, drugi v Soluogradu itd. In ko so pri zadnjem posvetovanji državnega proračuna v državnem zboru vse te različno želje izra-zovale se, znano je našim bralcem, da se jc naš slovenski poslanec dr. Razlag oglasil za univerziteto v Ljubljani. Slovensko vseučilišče v Ljubljani — to je uže, kar se Slovenci politično gibljemo eden izmed našib političnih idealov. Dr. Razlag v državnem zboru sicer nij zahteval samo slovenskega, nego zahteval je sploh vseučilišče v Ljubljani. Mislil si je menda: boljši je za slovenski narod vrabec v roci, nego golob na strehi. Samo slovensko vseučilišče v denašnjih za avstrijske Slovane tako neugodnih časih ne moremo dobiti, — za to nam bi bilo vstreženo tudi s tacim, na katerem bi se samo neko iko slovensko, drugo pa v nemškem jeziku predavalo. Idealisti tudi ne smemo biti taki, da bi mislili, ka Mstek, Nekaj o pritlikovcih. Pritlikovci so ljudje, proti katerim je natura neusmiljena mačeha. Navaduo si jih predstavljamo kot nedorasle večjidel pohab-Ijeue. Fiziologi so uže, Često vprašanje razrešiti skušali, bi-li se uc dali najti uzroki i pogoji, ki bi imeli rod pritlikovcev za naravno posledico. Obče je znano namreč, da so si tak pritličen roti ti/.c različni narodi starega veka bodi si v domišljiji ustvarili, deloma o njih prepovedovali, kakor bi jih bili videli z lastnimi očmi. Kdo nij užo čital ali slišal o Pigmejih, pritličnem narodu, o katerih Homer (Iliade) 111. spev.) bodi-si, da si jih je za svoje poslušalce iu čitalce v zabavo izmislil, bodi-si, da so istinito bivali v Indiji v skrajnej meji spitanejskih gora, kakor Pliuij v svojej bist. nat. Jib. VII. c. 2 o njih pripevedujo, da so jezdili na koštrunih, ko zah; spomladi bojevali se oboroženi z lokom s žrjavi, ki so neprenehoma njih krasno in rodovitno deželico napadali, ter da so tak boj vsak tretji mesec imeli. Bili so — tako se vsaj pripoveduje — le tri pedi visoki iu njih ženice so uže v tretjem ali petem letu naša še mala literatura uže zadostnje za iz-ključivo slovensko univerzo. Tu bode trebalo še mnogo delati, — in morda bode mogoče univerzitetno literaturo stoprv tedaj skupaj spraviti, kadar iz političnega do literarnega edinstva na slovanskem jugu pridemo. Ako se nam na zagrebško takozvano jugoslovansko vseučilišče kaže, moramo pač tudi, ne delajoči si iluzij, izpovedati da nam bode to vseučilišče pač v bodočnosti velike veljave, a v sedanjesti se ga Slovenci ne bodemo mogli dosti posluževati, gotovo ne tako dolgo, dokler stojimo Slovaci v Avstriji v takem položji kakor zdai. Še doktorata iz peštanskega vseučilišča pri nas ne priznajo ali ga bodo iz zagrebškega? In kaj pomaga tituluš, ako nema pravne veljave, kaj pomaga izpit ako izpitanoa neče država v službo na itaviti? A ne samo ti pomisleki govore za to, da je nam Slovencem na vso moč potego-govati se, da bi višje nčilišče v Ljubljano dobili. Koliko talentov bi prišlo naprej, ki jim je dozdaj manjkalo torišča, kjer bi se vzdvignili! Kako bi se povzdignilo ne samo ljubljansko mesto, nego Slovenska sploh d u-ševno neizmerno povzdignila, ko bi univerziteto dobili! Zatorej se čudimo, da se v naši deželi nahajajo med omikanimi, ali med tacimi, ki za omikane veljajo, ljudje in celo zastopniki, ki so proti univerzi, n. pr. vsi nemškutarji. Kako more in sme posebno zastopnik Ijub- svoje starosti rodile, a v osmem letu uže umreti morale. Da so te stvari imeli nekateri za opice, to unm hoče zagotoviti Ilappelij (Rel. Burios. T. IV. p. 239). Aristotel je trdil, da bivajo to vrste ljudje v Afriki ob jezerih, ki leže nad Egiptom (Ilist. auimal. 1. VIII. c. 12.), zopet drugi trdč, da imajo svoja stanovališča v Abesiniji i Theveuot pripoveduje, da je nekatere videl, ko jih jo poslanec kralja ahc-sinskega turškemu sultauu v dar poslal« Olaus M. (Do gMitiucu septeutrionalium veris conditionibus) trdi, tla jo imel rod pritiikov-cev celo Greulaudsko pod svojo oblastjo. Ou isto tako kot Plinij pripoveduje, da se ima ta rod osobito sč Bilnimi žerjavi bojevati. O vseh teh raznih pritličnih narodih so razširjene zelo različne pravljice; a skop o vsaceni se pripoveduje, da se imajo bojevati s žrjavi jezdč na kozah, oboroženi z lokom; da se živd o jajcih in mladičih žr-javov, ali o ribah, kijih vrže morje na suho; da bivajo v zelo niskih kočicah, v podzemeljskih luknjah, da, celo popolnem pod zemljo. Helidor pripoveda o tacem prittičnem podzemskem narodu naslednic. „Ko sem bil še deček, šel sem nekokrat mesto v šolo v ljanskega mesta proti ven biti, to naj razume kdor more! Isto tako je smešno bilo zabavljanje naših „starih" klerikalcev, ki so proti Razlagu vpili, da jc nedosleden, ker nij zahteval samo slovensko univerze. Podobni so onemu lačnemu, ki kruh od sebe odbija rekoč: ali pečenke ali pa nič. Gotovo bi bila Razlagu in vsacemu, ki ima srce za slovenski rod, ljubša čisto slovenska univerza, nego vsaka druga, — ali bodimo politični, dose-zajnio kar je dosegljivo, nc pozabimo, da je često „boljšo sovražnik dobrega", in ako tako nekaj priborimo za podlago, na kateri se bodo mogel mili nam slovenski narod za važno svojo slovansko bodočnost duševno in materijalno razvijati, storili smo, kar se more od nas in našega časa zahtevati in Slovenci ki za nami pridejo ter take podloge najdejo, delali bodo lahko naprej v korist svoje domovine. Politični razgled. Notrauijc «Le£«»le V Ljubljani 27. maja. Skoraj vsi listi v Avstriji govore o končanji sej livlegacij. Ustavoverni listi se vesele mirnosti in dostojnosti, v katerem se je baje obravnavalo, ter z Rechbaurom vred kažejo, kako šo je čut skupnosti Ogerskega in Avstrije s tem zavodom na novo ukrepil. — Vse te navidezne lepe reči pa nemajo nobene veljave, dokler živi v monarhiji večina narodov z notranjimi napravami nezadovoljna, kakor mi Slovani. gozd in skril se v duplji pri reki. Naenkrat pridejo neki moži ter me vzemo seboj. Jaz grem ž njimi skoz podzemeljski hodnik in prispem v krasno deželo, kjer se vrstć reke, travniki g .zdi in doline v najlepšem redu. Solnca pak nij' bilo nikjer, in bilo je po dnevi, kakor megleno. Ker tudi ni lune ni zvezdic nij bilo, bilo je po noči silno temno. Ti pritlikovci imeli so nad soboj kralja; bili so zelo majhen« postave, a jako ročni, lepih rumenih las, ki so jim viseli črez pleča. Živili so so večjidel o mlečni hrani. Njih značaj bil je jako prijazen in odkritosrčen; prisega iu laž bili ste jim neznani; javnega bogoslužja pak uijso imeli. Njih konji, na katenh so jezdili, bili so velikosti navadnih hostnih zajcev. Sel sem od tod večkrat k svojej materi, ter jej o vsem, kar sem pri teh ljudeh videl, pripovedoval. Enkrat mi veli, naj jej vendar od oudot kaj soboj prinesem. Vzel sem torej zlato obličko, s katero si je kraljevi sin navaduo igral ter jo hotel prinesti svojej materi. Ko pridem do njene hiše, se pred pragom nesrečno spotaknem, in oblička mi pade na tla. Pigmeji, ki so me bili spremili, so mi jo vzeli, na njo bljevali ter me zasramovali." Pristavlja še, da je potem celo leto pota do te deželice Z I>niutj4t se po službeni vesti poroča, cia govorice, ki so pripovedale o spremembi v skupnem mihisterstvu tiuanc, nijso resnične, ker sploh ne bode nobene pro-membe. Iz imtttivijv se Čujejo slabi glasi glede letine. Povodnjl in mraz so velikansko škode naredile. Jubilej i'viUvfun akademičnega društva v Pragi se je pretvoril v sijajno narodno svečanost. I* Prage poroča „Nation", da se v nekih odločilnih Čeških krogih študira prav pridno hrvatsko-ogerska nagodba v ta namen, da bi se tudi češka nagodba z Avstrijo po enacem kopitu naredila. Da bi le res bilo, ker češka pasivitetna mizerija vse avstrijske Slovane duši. ##rt?«tski sabor bode sredi julija sešel se. Vunuf<> «1 rita ve. Fraticostei predsednik republike jc sprejel novega nemškega poslanca Ilohen-lohe, tet mu zagotavljal, da si bode Francoska prizadevala z Nemci v miru živeti. Sf/»«#t/.rA-# general Concha pričakuje t Vitoriji denarja in municije, katere je v Madridu prosil. Bilbao je mirna. Don Karlo s v Durangu leži, ker so je s konja pre-brnil in obtolkel. Mtaiifansleo ministerstvo je bilo pri debati o zakonski osnovi glede neveljavnosti neregistriranih aktov premagano. Z večino enega samega glasu se je glasovalo proti postavi. Vlada je dala demisijo, katere pa kralj nij sprejel. Zopet novi telegrami poročajo, da je papež nahoden, in da je zdaj dobil mrzlico. Zdravniki pravijo, da nij nobene nevarnosti za življenje svetega očeta, da pa je vsakako dobro, da v postelji ostane. Papež pa vse eno rad po vrtu sprehaja se, kadar mn nij posebno hudo. A v Vatikanu ne sprejme nikogar. Dopisi. Iz Postojne 26. maja. (Izv. dop.J Včeraj je bilo zopet po vsakoletni navadi velikanska množica obiskovalcev naše po vsem svetu znane postojnske jame tnkaj. Računiti se sme ljudstva kar ga je pripeljal dunajski posebni vlak, dalje poseben vlak iz iskal, a ga nikdar več našel. Obiskaval je potem marljivo šolo in postal duhovnik. Koliki.krat je v svojej starosti o teh dogod bali pripovedoval, tolikrat se je solzil. (15eek-manna „Ilist. Orb. Geogr. Sect 2. c. g. §. 14). Vprašanje, je-li po natorn.h postavah mogoče, da je živel kedaj takov pritličen narod, so nekateri fizijologi zanikali, trde, da niti nij bilo nikdar in nikjer nenaravno velicega niti nenaravno malega človeškega rodu, ter da so takovi pritlični izrodki le posamezne izjeme. Po misli teh iizijologov je vse, kar se o posameznih pritličnih ali gorostasnih narodih mnogo nahaja. — Tudi med Slovenci se tu in tam pravljice i o velikanih i o pritlikovcih slišijo. Tako n. pr. se na spodnjem Štajerskem okolo Konjic pripoved*, pa bo v predavnih časih ob Pohorji in Boču (pri Poličanah) živeli velikani, katerim reka jo „ajdi", iz nemškega „Heiden"). Ko so nekikrat ti „ajdi" v Pohorji in na Boču drva sekali, izposojevali so si bočanski od pohorskih kije. Kadar so jih Bočani potrebovali, klicali so Pohorcem: „Pohorec, posodi kij!" Pohorec to slišavši, prime za kij, ter ga vrže, da je priletel ravno na Boč. — Da so morali to istinito velikani in orjaško močni biti, razvidi se iz daljave med Pohorjem in Bočem (najmanj tri geogr. Ljubljane, iz Trsta in Reke na bliza 5O0O. i Ne bode namen teh vrst popisavati veličast- t nost naravnih čudežev, katere hodi k nam i svet občudovat, — saj je malo izobraženih i Slovencev, kateri se nijso uže sami tu na i mestu preverili, da se te naturne vzvišenosti dajo le gledati a ne opisati. Poudarjati hočem le eno stvar, ki je bila uže večkrat grajana, a še zdaj nij popravljena. Med obiskovalci je bilo in je zmirom gotovo vsaj , ena tretjina Slovencev — napisi v jami pak 1 so samo v italijanskem in nemškem jeziku i narejeni, v našem domačem pa ne. Ta ■ brezobzirnost, to razžaljenje od strani jam- I skega oskrbništva zasluži ostre graje. V naši domači deželi bomo pustili, da se bode samo tujščina Šopirala, jezik naših očetov i pa ne najde niti tretjega, zadnjega mesta? ! Mi terjamo, da jamsko oskrbništvo to napako do druzega leta popravi. Iz Celovca 20. maja. [Izv. dopis.] Edina narodna „koncesija", skoro smešno mala drobtina narodne pravičnosti smo Slovenci dobili pod ministrom Schaffle-jem s tem, da je našim poštam ukazal poleg nemških tudi slovenske tiskanice izdajati. Tudi pri nas smo jih dobivali in če je to prav malostna stvar, veselilo je vendar vsa cega Slovenca, da je smel v svojem jeziku v svoji zemlji pisati. A v denašnjem času, ko sedi Banhans na trgovinsko-ministerskem stolu, nam še to mrvico ravnopravnosti jemljo. Na tukajšnji c. k. pošti nečejo slovenskih tiskanic nič več izdajati, če jih prav terjamo. Naše poštno vodstvo je v edino zveličalno nemščino tako zaljubljeno, da slovenskih nakaznic t. j. v obeh jezikih v slovenskem In nemškem ne more videti, jih strankam ne Če dati in tako žali narodni čut nas koroških Slovencev. To prinašamo v javnost in pričakovati bi smeli kot davkoplačevalci, da se nam nasproti c. k. poštnemu vodstvu pravica zgodi. Ali se bode V Izpod Poliorjtl pri Slovenski Bistrici 25. maja [Izv. dop.j (Nova okrajna cesta. — Vinogradi.) Skoraj milje). 0 nečem pritlikovci se baš tu pripoveda, da je šel neki pot črez Pohorje na podravsko stran. Med potom se mu pridruži stara babura rekoč, da i ona ide tja. Ko dospeta v sredo pohorske planine, vidita tu velikansko jako strmo skalo, pred njo s hmelom obraŠčen za počitek jako pripraven prostorček. Tukaj si odpočijeta. Babura se p riti i -kovcu prilizuje in prikupuje , a ko jej ta ne da posluha, se ujezi ter ga začenja na drug način za svojo pohotnost pridobiti. A tudi s tem se jej ne. posreči, in pritlikovec vidč, da ga starka ne pusti pri miru, spleže nekako lahkotno na strmo skalo. Dospevši na vrh, sliši od zdolej peklenski smeh in skušnjava izgine. Zapazeč, da je zopet sam, hoče priti sč skale. Okolo sebe in v prepad zrečemu začenja se strmoglaviti. Na noben način mu nij mogoče priti navzdol. Kaj početi ? On kliče na pomoč, a nihče ga ne sliši. Med tem napoči noč. Jesti nema ničesar, mraz ga pretresa; pod njim vse črno, nad njim zvezdnato nebo. V strahu in grozi prebije noč. Oukovo in sovino skovikanje, njdi porotnic plehtanje ga napolnuje s presunljivo bolestjo. Iz daljave sliši lesičje jadikovanje, nemara jo je ugrabil volk. Neprenehoma se i mu prikazujejo strašne prikazni: stara ba-. bura se mu posmehava ter si mane roki, četrti del našega sloveojebistriškega okraja to so pohorske občine, je brez okrajne ceste. Od mesta gre slaba, pri deževnem vremena celo nevarna občinska cesta do Gornje Bistrice in od tam naprej skozi finsko in 'gornje ložniško občino proti Oplotnici v konjiikem okraju. Po tej cesti gre ves veliki promet Sternbergerjevih fužin in razen tega na leto do 4000 voz z lesom, deskami in drvami. En del ceste je nže iz rimskega časa kaže kamniti tlak in je tako širok, da bi samo s posipanjem se dal v dober stan spraviti. Opravičena želja ob tej cesti in na Pohorji ležečih občin je tedaj, da se cesta v skrb celega okraja prevzame, ker morajo tudi vse občine za okrajne ceste celega okraja dosti doplačati. Pa Še iz đruzega ozira bi bilo jako koristno za veliki del si. bistriškega in bližnjega konjiškega okraja, da se napravi na podnožji Pohorja redna okrajna cesta. Odkar je namreč nova železniška postaja „Slovenska Bistrica" na južni železnici med Poličani in Prager-skem odprta, pride se od mesta do železnice z lekkim vozom v Vi ore, s teškim v 3/i ure; torej je na pol bližje do železnice kakor poprej. Kar je konjiškega okraja po in pod Pohorjem od Ogoskega do Oplotnice, mora zdaj voziti na železnico po velikem ovinku Črez Žič v Poličane, k čemur je treba 5 do 6 ur s teškim vozom. Ako se pa napravi nova cesta naravnost iz Oplotnic do Bistrice, pridejo vozniki lehko v 8 do 4 urah do železnice, si tedaj najmanj 2 uri prihranijo. Kakor slišimo, bodo dotične občine Be obrnile do okrajnih zastopov v Slov. Bistrici in Konjicah zastran te ceste. Nij dvomiti, da bi tudi dežolni zbor o svojem času kaj pripomogel. V vinogradih, kar jih pod Pohorjem leži, je mraz meseca aprila nekoliko škodoval, a to se zdaj več ne pozna. Mladiči lepo rasto in kažejo dosti grozdičev. Onstran Pohorja od Ruš do Lempaha pa je hudo pozeblo v vinogradih. Gmške so silno polne; tudi črešnje, slive marelice in breskve. Jada mora pritlikovec od glada pogoniti; naenkrat se mu zopet dozdeva, da sliši čem dalje, tem bliže volkovo tulenje. Ce pride pritlikovcu na sled, je njegovemu življenju konec. Sedaj se mu dozdeva, da uže umira in da Črni kavrani krog njegovega trupla kriče. Zopet sanja, da je pal v grozni prepad, in da strašno razmesarjen dušo izdihu je — vse izvor izbujene domišljije. Slednjič se začne daniti. Juternja zora je uže pozlatila sinji zvezdnati oblok. To ga je navdalo z nado, prodkejši tlekot potrtega srca mu privzdiga prsa. Zalibog! ni z vzhajajočim ni zahajajočim solncem nij bilo spa-siielja. Devetkrat je zora zlatila nebeški oblok, on Še je ua strmi skali še živi, še diha; a oslabljen je popolnem. Zdajci sliši korake. „Mora biti človek!" Srce mu utriplje radosti; vspne so kviško ter kriči: „Usmili se me, reši me!" I, nij se prekanil. Bil je Človek, ki je slišal otožni krik. „Od kod, od koga, je-li v tej samoti kakov nesrečnik?" tako l se vpraša mož, ki je prispel po potu mimo skale. Išče in kliče, slednjič zazre na v nebo i kipečej strmini nesrečnega pritlikovca. Ogleda , si, kje bi našel pot na skalo. Pota nij nikjer; s on skuša oberočkama prijemati bo pečevja, ■ ter tako dospeti na vrh k pritlikovcu. Vse i zastonj! Premišljuje, premotrava, kako je belka so Se le odcvela, upamo da bodo tudi polna. V binkoštno nedeljo zvečer je začelo deževati, a dež je bil topel in pospešuje rast. Domače stvari. — (t Jurij Fleišman.) V soboto 23. t. m. je po daljšem bolehanji na sušici umrl v Ljubljani znani učitelj muzike in slovenski skladatelj g. Jurij Fleišman, stoprv 55 let star. Slovesen pogreb njegov je bil v nedeljo popoludne. Udeležilo se gaje mnogo slovenske gospode pa ljubljanske čitalnice pevski zbor, ki je ranjkemu zapel nagrobnico. — Fleišman, ki je v „Slovenski grlici" svoje prve komposicije izdal, je ob času, ko je slovenska muzika še malo čestiteljev imela in je tudi za Bacha socijalno življenje med narodnimi krogi hudo propadalo, veliko storil za slovensko petje, ker je tudi v teh žalostnih letih neumorno slovenske pesni kompo-niral ter jih med omikanejšimi narodnimi krogi širil. Dasiravno nij bil umeteljnik prve vrste, se mu je vendar marsikatera lepa kompozicija posrečila, da, nekatere njegovih pesnij so se med narodom prav udomačile. Najbolje znane kompozicije njegove so: „Luna sije", „V Arabije puščavi", „Nevesta bodi zdrava!", „Oziram v gorenjsko se skalnato stran", „Kranjski fantje, mi smo mi!" Nekaterim napevom je tudi svoje besede podložil. Bodi mu hvaležen spomin med Slovenci ! —o— — (Naša konfiskacija.) V uradni „Laib. Ztg." naznanja ljubljanska deželna sodnija, da se je konfiscirani „Slovenski Narod" od 19. maja krivega storil zločina motenja javnega miru in reda! Ali nas boste vendar pred porotnike postavili zavoljo onega Članka? — (Izpred porotnega sodišča.) V včerajšnjem listu omenjeni ubijalec Gabr-šek je bil od porotnikov krivega spoznan in obsojen na sedem let teške ječe. mogel nesrečnež tja priti. Sine mu v misel: vragu se je zapisal! On se čudi in strmi, navdaja ga strah, slednjič pa — izbeži. — Črni zavoj se napravi pritlikovcu pred očmi. V brezupu se zopet zgrudi. Ni iskrice nade nema več, da ga kdo reši. Udje so mu otrpnem, kri mu zastaja in — bliža se smrt. — Minulo je nekaj ur. Zdaj stoprv prihiti tropa ljudij. Mlado in staro, možje in žene, fantje in dekleta, med njimi mož, ki je bil strahu pobegnil, nes6 lestve, vrvi itd. — Ko pri-hitć k skali, nij na vrhu nikogar videti. „Kaj? ga li nij več na skali? Je-li ga uže kedo rešil? Ali pak ne živi več?" tako se povprašuje množica. Pristavijo lestvice. Mladenič čvrste rasti pazno se popenja po klinih lestvice. Uže mu stoji noga na zadnjem klinu. Čvrsti roki se držite za ostrine pečevja. Njegovo oko zapazi truplo pritlikovca, ki leži raztegneno v malej globini vrh skale. „Jeli mrtev V" Ou posluša, opazuje; naenkrat sliši zamolkel vzdihljaj; glava pritlikovca 86 tudi giblje. (Dalje prihodnjič.) Silverija. Prizori iz mehikanskega življenja. (Francoski spisal Lucien Biart.) VI. (Dalje.) Velikodušnost Lucijeva nas je imela vse — (Velik zvon.) V fabriki gosp. A. Samassa v Ljubljani se je pretečeni teden izvršil najveČi zvon, kar ta fabrika obstoji. — Naročen je za sv. Goro pri Gorici in vaga •'.-t centov. Zvona nijso odposlali z železnico, nego peljali z vozom na Goriško. — (Poštarsko društvo) za Kranjsko in Primorje je v shodu 23. t. m. v Kopru sklenilo ustanoviti penzijski fond. Winkler in Ceschi sta izvoljena za častna uda. — (Grttnder sloveniscber Natio-nalschulen) potuje k nemškemn učiteljskemu zboru, ki bode v Vratislavi od 26. do 20. t. m., kjer se bo govorilo o „dentsehe Nationalschulen". Kako je to umeti ? Šta jerski deželni odbor je dovolil trem štajerskem učiteljem po 100 gold. popotnine k omenjenemu zboru j med temi je tudi gosp. Lnpajne v Ljutomeru. Nad tem slovenskim učiteljem se pa jezi graška „Piid. Zeitschrift" ker je z drugimi kolegi osnoval „Učiteljsko društvo za slovenski Stajer", kar pa zavidljivim nemškim učiteljem nij po volji in daje mu [tako časten naslov kakoršnega pač zaslužil nij. — (Najden mrtvec.) V gozdih blizu Hrastnika je nek pastir našel konec prete-čenega meseca truplo civilno lepo oblečenega neznanega mladeniča, ki se je sam ustrelil s pištolo. Imel je samo 8 krajcarjev pri sebi. — (Samomorec na vsak način.) Tisti kupec iz Trsta, o katerem smo pred mesecem poročali da si je v ljubljanskih toplicah „pri Slonu" žile prerezati skušal, in katerega so v ljubljanski bolnišnici potem ozdravili, je bil v Trst prisedši zarad trgovinskih stvari zaprt in se je tretji dan v ječi s svojem pasom obesil. — (Umor.) V Poličanah je pretečeno soboto, to je 23. maja, še zdaj ne dobro znan razbojnik, Franceta Prapotnika, kamnoseka iz „ Ptujske gore" iz gole hudobije ponoči okoli 9. ure ubil. Mahnil ga je v za- tilnik in na sence na pravi strani z ročico od voza na cesti, da je takoj mrtev obležal. In ležal je za cesto do 10. ure binkoštne nedelje, — da je komisija prišla. Zakaj ga je ubil, se za gotovo ne ve. — Bil je Pra-potnik stoprv 24 let star, oženil se je bil še le ta predpust. — (Iz Ptuja.) Zarad nepričakovanih zaprek se je občni zbor ptujske čitalnice preložil na nedeljo 31. majnika. Zborovanje se začne ob 5tih popoludne. Odbor. Razne vesti. * (Divja hči.) V neki vasi na Morav-skem se je zgodil pred kakimi dnevi umor, da se človeku koža ježi, ko sliši o niem. V neki koči je živel 71 let star mož se svojo odrastlo hčerjo. Ko gre neki večer spat — bilo je menda binkoštno soboto, gre hči ter zavre velik pisker vode j s kropoir pa potem popari očeta, ki je spal. Ko to stori, vzame sekiro, ter seka po starem očetu, da mu zada 23 ran. Misleča, da je oče uŽe mrtev, ea vleče v vežo, ter povezne kad nanj, potem pa zbeži pod streho. Ko pride ponočni čuvaj mimo hiše, sliši stokanje, potrka na vrata, a ko se te ne odpro, vlomi v vežo. Pa kak pogled se mu pokaže, ko prižge žvepljenko ter pogleda pod kad. V taistem trenotku gre obznanit županu, in Župan in še dva druga moža gresta s čuvajem nazaj; mož je bil uže mrtev. Ko gredo preiskavat po hiši, dobodo hčer v neki skrinji skrito, jo zvežejo, ter zapro. Pred sodnijo divja hči dozdaj še nij povedala, zakaj je umorila očeta. * (Nemška predrznost.) Preteklo leto v septembru sta se peljala po železnici v taistem kupeji dva Poljaka, ki sta bila prijatelja. Govorila sta, se ve da, poljski. Zraven njiju je Bedel nek prusk oberst. Oberst je bil znan z enim onih dveh Poljakov, pa ga vpraša: „Kateri jezik pa vidva govorita ? Jaz tega jezika ne ume jem." A takoj potem reče drugi Poljak oberstu po nemško: »Dovolite, da noge stegnem." Oberst odgovori: ,,Saj znate nemški, zakaj pa tako ne govorite?" na kar Poljak odgovori, da on česti svoj materini jezik, in tako se prepirata veliko stati, a vendar sem jo jaz odobraval. Prisrčno objamem mladega moža, ta pa me sam prosi, naj Silveriji o tem ne povem ničesa. Warren je bil ves zavzet zaradi pogumnega in velikodušnega inženerjevega vedenja. — — Kdo bi bil pa tudi o tem dvomil, doktor, reče mi Texien, ta Lucio ta je mož; koliko skrbi bi si bil jaz prihranil, ko bi bil to prej vedel! Hotel je pripovedovati Silveriji o tem važnem boji, o katerem je celo mesto govorilo. Jaz sem pak mislil, da bi ta povest Silveriji ne dela dobro, ker je Diega ljubila, in res sem izprosil od AVarrena, da je molčal. Jaz odidem k Diegu, a hišo najdem zaprto ; zvedel sem, da misli drugi dan iti v Mehiko. Jaz ga grem iskat. Njegov odhod, zdelo se mi je, da ima kak hudoben namen. Jaz nijsem bil namreč enake misli z Lucijem, da se namreč Diega nij treba več bati. Celi dan sem iskal Diega, in vlegel sem se nemiren, kajti nijsem ga našel. Zjutraj ob trijeh sem uže vstal. Po mehikanskem običaji je poroka imela biti ob štireh. Jaz sem bil skoraj najprvi v cerkvi. Župnik je imel najlepšo štolo; kapela božje devojke je bila razsvitljena. Silverija se prikaže — krasna, kakor sama čaroba. Pomoli mi roko ter se mi nasmeblja. \Varren se mi je zdel ginen. Kar se tiče Lucija, je bila njegova radost v živahnem kontrastu z našo resnobo. Licencijat je prišel v uniformi ter je bil ves vesel, ko je Lucija videl veselega. V kljub zgodni uri je prišla vendar velika množica ljudij v cerkev. Orgije zadone in ceremonija so začne. V tem trenotku zagledam Diega \ kri mi šine v obraz, llinil se jo, da bi se približal k altarju, jaz pak sem tiščal proti njemu. Kmalu sva bila skupaj. Pozdravi me, kimaje z glavo. Imel je irhasto obleko, kakor jo imajo krotilci konj, obleko, ki mi je bila dobro znana. Med tem, ko jo župnik opravljal svoj posel, iu je množica na kolenih molila, nadčuval sem jaz najmanjše gibanje svojega sovražnika. Iz katerega namena se je bližal k altarju? Katero žrtev sije izbral? Jaz sem se tresel za Warrena, za Lucija, za Silverijo. Kdo ve, ali bi ne šel bandit v divji jezi nad nedolžno devico? Kar sem užil straha v svojem življenji, vse ne pretehta onih ur bojazni, med katerimi se je vršila poroka Silverije Martinez. (Konec prihodnjič.) tako dolgo, da Prns Poljaka povabi na dvoboj. Pri dvoboji na pištole pade Prns, a Poljak je zdaj od sodnije obsojen na tri mesece zapora. ITržaai* poročilu. Z Dunaja 28, maja. Privažanjc iz Hu flije skozi Lvov je precej odjenjalo, pretekli teden pa zaradi poškodovanja železnic po polnem nehalo, tako da je kmalu blaga zmanjkalo, akopram kupcev nij bilo bog vć kako veliko. Cene so se torej lehko vzdr žale, tembolj, ker se je tudi iz Trsta in z drugih trgov povišanje cen obznanilo. Pšenice se je prodalo okolo 20.000 čolnih centov po cenah preteklega tedna, nekaj tudi po 5 kr. dražje. Najlepša je bila po 8 gl. 40 kr., slabejša po 7 gld. 25 kr. Keži je bilo prav malo na trgu, zato jc pa za 10— 15 kr. poskočila. Bila jc po 4 gl. 90 kr. do 0 gl. 10 kr. Ječmen ?Q je prodajal po 4 gl. CO kr. do 4 gl. 80 kr., in se ga je 3000 vaganov premeknilo. Koruzo so malo iskali, in se je po cenah preteklega tedna lehko dobila. Oves jo ogerski urno poskoč.l v ceni, ker jo dragega manjkalo. Podražil se je celo za 86 — 40 kr. Moka slaba bo prodaja po navadnih cenah. Iz Peš te 23. maja. Pšenice so jo prodalo okolo 35.000 centov domaČo in kakih G0.000 centov tuje,- plačevati sojo morali po 5 do 10 kr. dražje, ker je kupovalci nijso prav posebno ponujali. Reži sc je ogerske le malo ponujalo in se jc po 5 gld. 10 do 5 gl. 40 kr. prodajala. Ječmen je od začetka tedna dražji bil, pozneje pa sa mu je cena znižala iu se ga je 15.000 vaganov prodalo po 3 gl. 45—55 kr. Koruza je začetkom tedna podražila so za 10 kr., ker se je jo pak veliko pripeljalo, je cena padla. Akoravno so jo kmetje za potrebo zelo kupovali, se je je vendar komaj 30.000 centov prodalo po 3 gl. 50 do 3 gl. 55 kr. Oves je precej od začetka tedna za 10—12 kr. poskočil in je to cono do konca tedna obdržal. Prodalo so ga je 15.000 vaganov po 2 gl. 70—75 kr. — Proso je bilo po 4 gl. 80 kr. — 5 gl., pa je imelo malo kupcev, ravno tako pšeno, ki se je dobivalo po 8 gl. 25 kr. — 9 gl. Grah jo bil po G gl. čolni cent, beli fižol po 5 gl. — 5 gl. 50kr., konoplje za seme po 4 gl. 50 kr. Krompirja se je več pndalo, kakor po navadi, in je bil po 2 gl. 30 — 70 kr. — Loj je bil po 25 — 26 gl. Špeh po 37 —38 gl.; prekajeni po 39 — 42 gl., amerikanski po 33 do 34 gl. Volne se jo prodalo ta teden 400 centov. Zahvalnica. Gospodu Dragotinu Ur basu, gostilničar in gosp. Matevžu Rrecelniku, trgovec v Ljubljani izrekam svojo nepozabljivo zahvalnost za pomoč in za zadnji stanek, kater«.' sta podelila na prctečeui semenj v zadujib trenutkih moji ponesrečeni materi Zeli P oblin vdovici Krcgar. V Metliki, 24. maja 1874. Jožef P o h 1 in , c. k. mornarskega oskrbnistva uradnik v pokoji v Metliki. Vsfm bolrJm moč Iti zdravje brez lek.'t in brez stroškov po izvrstni Revalesciere in Barry Odstranenje vseh bolezni brez loku in stroškov z izvrstno zdravilno hrano Revalesciere du Barry iz Londona, katera pri odraščenih in otrokih svoje stroške 50krut v drugih sredstvih prihrani. Izpisek iz 75.000 ozdravljenj bolezni v želodci, v živcih, v drolni, v prsih, na pij urah, v grlu, v duš- njaku, na žlezah, na ledvicah in v mehurji — od kojih se na zahtevanje posnetki zastonj in franko dopoSljejo: Spričevalo št. 64.210. V Napolji, 17. aprila 1862. Moj gospod ! Vsled bolezni na jetrah som bival sedem let v strašnem stanu sušenja in vsakovrstnega trpljenja. Nijsem bil v stanu ne čitati niti pisati; moji živci so se tresli po celem životu, slaba prebavljivost, vedna nespečnost in imel sem zmirom razburjene živec, da nijsem nikjer našel mini , pri tem sem bil t udi silno otožen. .Mnogo zdravnikov je svojo umetnost poskušalo, a ne da bi moje trpljenje olajšali. V popolni obupnosti sem Vašo Revalesciere poskusil in zdaj, odkar sem jo tri mesece užival, se zahvaljujem ljubemu llogu. Revalesciere zasluži naj-večo hvalo, ona mo jo popolnem zopet ozdravila, tako, da morem svojo družbinsko stališče zopet zav-ziinati. Z iskreno hvaležnostjo in popolnim spoštovanjem Manpiise de Brčluiu. Spričevalo št. 65.810. Noufchatcau (Vogcsen), 23. dec. 1862. Moja hči, 17 let stara, jc trpela vsled pomanjkanja svojih pravil na strašni razburjenosti živcev, imenovani sv. Vidov ples, in vsi zdravniki so dvomili na niogočesti kakšne pomoči. Ud tega časa sem ji po nasvetu prijatelja, Revalesciere dajal, in ta izvrstna hrana jo jo na začudenje vseh, kateri trpečo poznajo, popolnem ozdravila. To ozdravljenje je tu veliko pozornost vzbudilo in mnogo zdravnikov, ki so to bolezen za neozdravljivo proglasili, sc zdaj čudi, mojo hčer močno, čvrsto in popolnem zdravo videti. Marti n, Olficiere Comptablo en retraite. Tečnoj8i kot meso, prihrani Revalesciere pri MteaMenih m pri otrocih SOkrat ivojo ceno za zdravila. V ploha/stih pufiicah po pol funta 1 gold. 60 kr., I fant 2 gold. 60 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 funtov 10 gold., 12 funtov 20 golu., 24 funtov 06 gold., — Revalesciere-Biscuiten v pušicah a 2 gold. 50 kr. in A gold. 60 kr. — Kovale.iciere-Chocolatčo v prahu in v ploščicah za 12 tas 1 gold. 50 kr., 2i tal 2 gold. 50 kr., 48 tas 4 gold. 50 kr., V prahu a* 120 ta-10 gold., za 288 tas 20 goid., — za 576 tas 3t> gold. — Prodajo: B»rryduBarry Ai Couip. na l>u-uajl, ItalKlHcligantRe it 8, v Ljub J j aui Ed. Mahr, v Gradol bratje Obcranzmoyr, v Ina-brulta Điochtl A Frank, v Olovci P. Birn-bacher, v Lonci Ludvig MUllor, v JI»rlI>oru F. Kol etnik & M. Monč, v .tlerttitu J. B. Stookhau sen, kakor v VBoh mestih pri dobrih le-karjib in špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja čuvajska h i/.a na vae krajo po postnih uakaznicab aii povzetjih. i ,.1*1iiieu uredništvu: G. —1— v T. Na vašo vprašanje odgovarjamo samo, da uredništvo pri nobenem časniku no sprejema odgovoinosti za insorato. Tujci. 28. 24. 25. in 26. maja. n: Mak ur, diroktor iz Plihorka. — Aljančič iz Rovt. — Nipel iz Štajerja. — Pibernik iz Cubra. — Simon z gospo iz Peste. — Svoboda z Dunaja. — 11: trt man z gospo iz Oolovca. — Schutz iz Prage. Pri Slonu: Kolin, trgovec, Rigler, trgovec iz Pešto. — StUmor, fabrikant iz Pešte. — Zistler. c. kr. poštar iz Ptuja. — Roichter, uradnik iz Sve-hata. — Konz\vald, trgovec iz Diplovico. — N'uko-voc, trgovec z Dunaja. — Fischer, trgovec, Filgič, trgovec iz Fiirstenfelda. — Suko, trgovce, iz Gradca. — Sinsbtrg, trgovec, Basler, trgovec z Dunaja. — Dr. Straus advokat iz Vipave. — Kriosel peni, uradnik, Scliriuier trgovec iz (Jradca — Tabornimi, fabrikant iz iV.ste. — Hotado iz Trsta. — Blaž, trgovec i/. Reke. — Saller z gospo iz Trsta. — Sekunda, trgovec iz 1'ešte. — Pollak z gospo iz Beljaka. — Schrek! z Dunaja. — Miluš iz Zadra. — Jakopič, advokat iz Gorice. — Schlechter, adjunkt iz Pulja. — Sehmidt so sinoui z Dunaja. — .Schillcr iz Fo.sio. — Fraukler iz Budapešte. — Lefner, llaasinaiiii, Hecht, lhvseiani z Dunaja. — Coiel, notar iz Ceija. — Bernard i/ Rogcuj. — Valenčie iz Bistrice. — Loger iz Terhovlja. — \Vertlioinur z Dunaja. — Grof Barbo iz Uakovnika. — Jolovšek iz Vrlinike. Pri .Muli«-« . Burn Blyth z gospo iz Londona. — Pavčle, agent iz Siska. — Glohočnik iz Železnikov. — Tmnan, trgovec iz Trsta. — lliibner, potnik iz Rajlienberga. — Javornik in Železuikar iz Tržiča. — Dr. KOler iz Tržiča. — Knilie, tigovec sč Štajerskega. — Suiana, inšpektor z gospo z Dunaja. — Cattarozzi, kurir iz Londona. — Gjiaudcst. trgovec iz Maribora. — Popper, potnik z Dunaja. — Weiiig, potnik z Dunaja. — Freibcrg, potnik iz Reichenherga. — Klofutar iz Zagreba. Pri ZiiMiiini Trukovič iz Samobora. — Konšok, Satirer, Bajović, agent iz Samobora. — iler-don, rud. adjunkt iz Ljubna. — Babami, posestniea iz Celja. — Bowsch, uraduik z Dunaja. — Fritz iz Kamnika. — Rihurd z Dunaja. — Potočnik iz Loke, Jonk, koiuis z Dunaja. — 01116, Bauer z Dunaja. — Straus iz Gradca. — Milavec iz Cirknice.— Uren iz Novega mesta. Dunajska borza 27. maja. (Izvirno telegrafično porodilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . 69 gld. 11 kr. Enotni drž. dolg v srebru • -4 „ 20 t. . 106 , 25 »» Akcijo narodne banke . . 981 „ — n Kreditne akcijo .... 890 „ — n London ....... . lil „ 60 n Napol.......... 8 i 96 11 — „ — n Srebro......... 105 ( 60 n Tržne cene v Ljubljani 27. maja t. 1. Pšenica 7 gl. 20 kr.; — rež 5 gl. — kr.; — ječmen 4 gld. 30 kr.; — .?ve.i 3 ottlaye, poslovenil Davorin lluntnik .....25 kr. I Janez Hafner, | O vrvar ali zalar v Ljubljani, w Y^ ima hvojo prodajalnico na starem Gt ^ tvKu Iiis. if. 1JI—»O ijk htannje ^ /\ vlironovili ulicali liiM.stf. :JI<>. AV X( priporočuje si. občinstvu svojo zalogo ^\ najboljših in trdno izdelauib razno-W vrntnib (14j—1) W O vrvarskih del, vrvi, štrikovitd. ^ tO IzdateJj in za uredništvo odgovoren: Ivan Semen. Lastniiia in lihk „Niir<>dne tiskarne**.