^VSUS?"1 Leto LXII, Stev. 92.
V LlnNionl, v tcreH 23 uprla 1929.
Ceno Din r


Izhaja vsak dan popoldne, Izvzemši ncdclje In praznike. — InseraO do 30 pctit & DiD 2.—, do 100 vrst Din 2.50, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, fnseratr.i   djvek   posebej.   »S!ovcu>Ki   Narod«
velja letno v Jugoslaviji 144.— Dio, za Inozemstvo oGO.—  Din.   —   Rokopisl se ne  rračajo.   —   NaSe telefonske številke so: 3122, 3123, 3121, 3125 ?n 3126.
Min zali »toli! ifiikini vittiakeii
Protestna demarša naše vlade v Sofiji
Danes je naš poslanik v Sofiji izročil protestno noto bolgarskemu zunanjemu ministru -Đr Pavelić odpotuje iz Angore v Moskvo, da prjdobi tuđi boljševike za svajo izdajniško
akcijo proti lastni državi in lastnemu narodu
Sofija, 23. aprila. V tukajšnjih krogih makedonskega revo-Iucijonarnega odbora, ki so v tesnih stikih z dr, Pavelićem in Perčecem, se zatrjuje, da namerava dr. PaveEć odpotovati tuđi v sovjetsko Rusijo, Sedaj sta krenila v Angoro, kjer bosta skušala raerodajne kroge zainteresirati za položaj muslimanov v Jugoslaviji, ki se jim godi baje tako slabo, da se v raasah iz-seljujejo. (To je seveda fantazija g. Pa veliča, ki ne more najti primernejšega in uspešnejšega agitacijskega materijala za svoje temne nacrte. Op. ured.) Iz Angore bosta koncem tega me-seca krenila v Moskvo, kjer se bosta sestala z vodilnimi so-vjetskimi krogi ter jih skušala oridobiti za sodelovanje v svoji defetistični akciji. Dr. Pavelić si je že za časa svojega bivanja na Dunaju izposloval dovoljenje za prihod v Moskvo. V tukajšnjih krogih makedonskih revolucijonarjev so zelo zadovoljni z akcijo dr. Pavelića, ki jim daje obilo agitacijskega gradiva proti Jugoslaviji in oživlja akcijo makedonskega odbora, ki je bila v zadnjem času že do ćela skrahirala«
Solija, 23. aprila. Danes doooldne je posetil jugoslovenski poslanik g« Ljuba Nešić zunanjega ministra g. Burova ter mu izročil protestno noto jugoslovenske vlade zaradi protijugo-slovenskih manifestacij povodom sorejema in odhada dr. Pa-velića, pri čemur ugotavlfa, da so pri tem sodelovali tuđi elani vlade. Tako oostooanje ne more dobro uulivati na medse-boine odnosa je in vzbuja dvom v lojalnost in iskrenost bolgar-skih krogov. Odločen na«top jugoslovenske vlade je tukajšnje kroge nekoliko uresenetil, v odgovornih krogih pa je vzbudil razumljivo razburjenje.
- Beograd, 22. aprila. Način, kako sta bila sprejeta v Sofiji dr. Pavelii in njegov tajnik Gustav Perčec, zlasti demonstracije «n manifestacije, kj so se odigravale pred ocrni bolgarskih oblasti, ki nišo niče?ar nkrenile proti temu. ia očitno kršenje elen^entarmJi nr»čel dobrih sosedrrft ortnošajev in medna-rodne kur*nnz'?c. Vse to ie napravilo v benjrraiskih službenih kro^;h in v nai-sirši na«! iavnos*? najn*»»čneiši vt?s. Na tp\- m?in ?e r»?; hi imi*"5« ono ra^no-lo5en:e, Vi i'* Iv?o oo ♦e~V?ti n-^x^r-h »n z dobro volio cH nnSg ?fr»ni ustvnefe-no z n^menorn. rf^ «<* <x1rf<»?r'*? med na-*o dr?avo ;n TV.l**.-*ri?n rW*r.i'-*vno »rede na osnovi ćaWcz% soseđ^tva.
V Fe^«"Tć*r*«» se jK^^bno e*»d?!o of>-nr^hno srovorp o tem. eh ^He in Ik*-
fiovhri očrrl o^c^nVfrnio j»*:.-re. ki so "anenene proti ojstoiu n?še države. 2n*f» te nasa vidrin n'vfvzelg n3*fx!:or-ne?^ kor-^e v Sof:ti trt 0007-or'h 1k>!-jtp-cVo vl~-*o im s*mt^ f?r. Pav«>l?<$* z zahtevo. tla v bodoče onemoc:o£i sl<£-ne dos^dVe. Kor-*k n^še vlade v Sofiji je sled"! t!anes do^o'dnc.
Vsi listi v državi posveča.io akciji dr. Pavelić a vcl-ko pozornost in i. ogorčenjem obso«a:o ef'isltska podvige skrchlranesa fraiikovskena prj't&a.
Carinska vojna z Avstrijo
Posvetovanja o ukrepih proti avstrijskemu izigravanju trgovinske pogodbe.
— Beograd, 23. aprila. V zunanjem ministrstvu se je danes po po! dne se= stala komisija, ki jo fvorijo generalni direktor carin dr. Konrad Šmid, posla-niski svetnik Lazarevi§ in univ. prof. Todorovič. Komisija razpravlja o ukre* piht ki bi jih bilo treba storiti v svrho
zaščite našega izvoza svežega mesa in zaklane živine v Avstrijo, ki je v zad-njeni času z novimi veterinarskimi ukrepi skoraj decela onemogočila naš uvoz \> Avstrijo in s tem izigrala trgo: vinsko pogodbo.
Zadnji poskusi za resitev reparacijskega problema pred razidom konference strokovn jakov
Ameriški posredovahu pred log i. — Zavezniki vztrajajo pri svojem stališem. — Nemčija odklanja povišanje svojih predlogov.
- Parii, 2S   aprila.    Takoj  po povratku »7.  Berlina  <=e  je eestal   preds^dnik   neni5ke dplepacijo   dr.   Schacht  6   predsedniom   konfor ence   odbora   rr pa raci jek ih   strokovn i.Viiov Owpii  Voungnm  in  z Moreauxom   ter ostali-mi fr.incoskimi dole^ati. Ob tej priliki so fg» redili    privatni   razgovori   o   sprfjemljivo?ti kompromisnepra   predToga   Amerike,     ki   po-akuSa   v   sin i si ti  danih   \vashing:tonskih   5po-rijplpih   navodil  rediti konferenco pred definitivnim  propadorn.  Izs:lf»da  po,  da  so  l>ili ti   razjrovori   brfTruppošni,   kor   je   razpolož^-nje posamftnih delegatov danes tako, da žo vpfina   njih   računa   s  končnoveljavnim   pre-kinj^njeni  konference.  Spreminjevalni   predloži,  ki  jih  j>   prinese! dr.  Sk'harht  iz  Berlina   ter  predložil  Marfauxu.  so  po mn^nfu Francozov   popolnoma   nezsdostni.
Dan^s se je vršila konierenca zastopni-Uov posameznih zavezniških dolegacij, ca kateri *>o bili fjprejeti sklepi o nadaljnom 7.adržanju naprarn nemski delecraciji. Sklopi 'r konfprence ?o za enkrat ?^ tajni. Doznava ^e, da so biie izvršene £e vse priprave za ^anašnjo plenarno sejo konference, če se bo yploh vršila. V tem primeru bo samo še iz-delan   zakl?u?ni   zapisnik.
Obzirno je bil komentiran na tej seji tuđi berlinski komunike o razgovorih nemske vladp z dr Sk-hachtoru, ki je izzval med za-vezniskimi d^Iecati zelo neucoden vtie, po-febno pa 5o njegova upo^ovitev, da nemški memurandum no vrbuje teritori.jalnih zah-lev. Delegati zavezniških držav so bili mne-nja, da bo moral dr. Schacht povsem -vremeniti svoje predlože, ako &e računa zna-daljevanjem konference, ker je na podlagi srdanje nemške spomenice sleherni razsro-vor povsem nemo<ioc. Nadaljni razgovori so mogoci samo na podlagi memuranduma, ki   eo   f»a   sestavili   zavezniki.
— Berlin, 23- aprila. Predsednik pruske vlade dr. Otto Braun je izjavil v pniskem deželnem zboru, d3 zelo dvomi, da bi bila Xemči.ia sploh zmožna izpolnjevati pogoje za plačila reparacijskih dol^ov, kakršoe je navedla nemska delegacija v svoji spomenici. Gospodarske razmere \ NemČiji so danes take, da vzbujajo reeen dvom, da-li je mosroče za ćelo življenjeko dobo se obvezati plačevati letno tako visoko anuiteto. kakor je po nemški delegaciji predlaganih i<550 milijonov mark.
Nevarnost potresne katastrofe v Italiji
Neprestani potresni šunki so povzročili   veliko nevarnost,   da se poškodovane hiše porušijo. — Ljudje spe že teden dni na
prostem.
— Milan. 21 aprili. PonavljajočJ se potresni šunki v GorcnU Italiji so napravili večjo škodo, kakor se Je prvotno domne-va(o. iHiiogo starih h!$ Je dobilo večje raz-poke v zldovja, tako da je pricela obstojatl nevarnost, da se bo porušile, če se bodo potresni sunkl oadalJeraD napre) v sedanjl
jakosti in kratkih prestedkih. Posebna komisija si ie ogledala te hiše ter odredila, 578 osebam, da morajo tako! zapustiti zgrađbe. ker obstoU nafvečia nevarnost da se pri prvem prihodnjem potresnem sanku porušilo.
\z olmtfce Boiogne poročajo, da se po-
tresni šunki še neprestano ponavljaio. Narod Je zaradi tega zelo preplašen m živi v neprestanem strahu, dj bi zamuzii postati potresni šunki mcčaejši in povzročitl slično katastroio, kakoršna Je do!etcla pred deset leti Messino. VeHko šIcvIId druiln se sploh ne upa ponoći s?ati v h"?ah t?r spi že ve-3 kakor teden dni po icsenib šuoah in vrtnili hTšicDh. Vlada ie irća!a za \ssk slučaj ob' širne varnostne ukrepe in naročita piioner-?hemu bataJ:onu v Ctjojjni. da Ie v strogi pripravHenosti.
Spor?^»n? 7 Riim»ni
—  Beograd, 23- aprila. Rumunsko - jugoslovenske sekcije, ki sk5 raspravljale o ^ra-šanjih   finančnegra značaja,  so  v vseh zade-vah doee^le ?pora£ura  in    bodo    tozadevno konvencije   parafirane   že   ^ianes     popoldne. Podpis konvenetj  se bo vrsil skupno s pod-pi?om   o?taalib   konvenci],   ki   bodo   v   n?j-krajšem   Času   docotovljene.     Takoj   po  zaključku teta  pogajanj. bodo sledila  pogajanja za   s^clonitev   trgovinsko   rocrodbe.
Proces proti Šuniću
—  Zagreb. 23. aprila.  Prinos dopoldne ^o bile  v  rarpravi  proti   kuniću, ki  je obtožen umora   Vlade   Ristovića.  zaslišsne   priče,   ki $o bile navzoče kritičnetra večera v  restav-raciji.  Precitana je  bila  tuđi  izjava Ri*tovi-ćeve vdove. s katero se odreka vsaki od^kod-aini, poudarjajor, da  hoće doprinesti  to ir-tev bratskemu sporazumij med Srbi in Hrvati  in  med katerimi  naj bi  prenehala v?a-ka  mržnja.  Razprava  je bila  opoldne preki-njena  in  pe  bo nadaljevala  popoldne.
Socijalisti za dr. Enderja
—   Dunaj,    2o. aprila.    KIui>  avstrijskih
kršćanskih socijalistov je sklenil na današnji seii predlagati za zvezne^a kanelerja predarlskega deželnega glavarja dr. Ender-ja, katerega kandidatura ie postala s tem med vsemi ostalim! najresneiša.
Borzna porodila.
LJUBLJANSKA BORZA.
Deriie: Amsterdam 22.865, Berlin 13.4825 — 13.5125 (134975), Budimpešta 9.9233, Bruselj 7.9068. Curih 1094.4 — 1097-4 (1095.9), Dunai 7.9817 — 8.0117 (7.99671), London 275.92 _ 276.72 (276.32), Newyork 56.825, Pariz 222.47, Praga 16&15 — 168.95 (168.55), Trst 297.14 __ 298.14 (298.14)
ZAGREBŠKA BORZA.
DeTiie: Amsterdam 22.865, Dunaj 799.67, Berlin 13.4975, Budimpešta 9.9233. Milm 29SJ4, Londn 276.32, Xewvork 56.8.5, Paariz 222.47,   Praga   168.55,   Curih   1095.9.
Efekti:   Vojna  škoda   422.
IKOZFMSKE BORZE.
Curih: Beograd 9.125. Dunai 72.97, Budimpešta 90.50, Berlin 123.17. Milan 27-205, London 25.215, Newyork 519.60, Pariz 20.305, Praga 1538.
Proračunska seja ljubljanskega obe sveta
Včeraj je pričela proračunska debata, ki se bo danes popoldne nadaljevala. — Struktura novega proračuna.
Kakor znano bi moral biti proračun mestne občine ljubljanske uveljav-len do 1. aprila t. 1. Na prošnjo oKin-ske^a sveta je finančni minister r^-daljšal rok za uveljavljenje oK:insk^^a pr&račuua za cn ir.e^ej. Razlika i:icd prvotnim občinskim proracunorru ki ^a je predložilo mestno knjigovodstvo in sedanjim po obravnavi \- finanenem odseku ni velika. Izvršene so bile samo malenkostne izpremembe. Tako n. pr. so bile redne i>otrebSčine. kakor jih jo predlagalo mestno knjigovodstvo začetkom tekočega leta. proračunane v.d 4S.6S7.S74 Din, dočim je bilo za pokrije določenih 4SJ91.0J1 Din. Po novom ponovno pregledanem proračunu zna-šajo redni izdatki 47.506.098 Din, za kar je pokritja 48.115.841 Din. Prejrlcd proračuna mestnejra zaklada za 1. \02i) kakor sa je sostavil finančni odsek v soglasju vseli svojili člancA- izka/iyc na^ednje postavke:
Splošna mestna uparavu. potreb^Či-ne 8,478 7R^ Din. pokritie J.0/S2.662 Din, primanjkljaj 6.416-126 Din. Mestfia po-slopja itt zcmlji<ča: rotre^ščine -t ini-liione 37i.669 Dir, pokritie ?.sri 1.760 dinarfev, primanjkljaja 1.510.900 Din. Uranilne vlogc in vrednostui papirji izkazujejo doprinos 98.155 Din. Mc>tna podjetra in občinske davščinc: potreb-ščme 7.191.575 Din, pokritie v>.521.574 dinarjev, pribitek 26.3*>.W Di;i. Ob-činska posojila: ix>trebšči»ie 4,525.915 dinarjev, pokritie 2A32AS] D:n, primanjkljaj 2,09,^.574 Din. Ceste, ulice in trgi: potrebščine 10,245.057 Din, po-kntje 4,S27.940 Din, primankljaj fmili-jonov 417.117 Din. Zdravstvo: potreh-ščine 1,-560.246 Din, pokritie 457.000 „li-narjev, primanjkljaj 1,103.246 r>:n. /a znanost, umetnost in pros\eto je dolo^ čenih izdatkov 635.CKJ0 Din. Prenesen delokrog, ki obrernenjuje mesrno obči-no zlasti ^• vzdrževaniu vnjaškevsa urada in v drugih panogah javu.? upia-ve, izkazuje izdatkov 592 247 Din in samo 300 Din pokrit ja. Med raznote-rostmi, ki izkazujejo izdatkov 1 mil?-jon 947.244 Din, pokritja 150.000 Din \n primanjkljaja 1,797.144 Din so postavke za poklieno sasilstvo. prostovoljno nasilno in reševalro društvo, za Zbornico TOI, za tujski promet in za neka* terc druge ustanove. Poklieno gasih stvo izkazuje potrebščin 489.304 Din, za. prostovoljno gasilno in reševalno društvo je določenih izdatkov za ob* leko 80.000 Din, za podporo 7000 Din. za zavarovanie casilcev 5000 Din, za priprego 58.400 Din in za druge stro* ške  9.740  Din.     Pravoslavni  cerkveni
občini se je povi šal a od prvotnega na* Crta podpora od 30 000 na 80.000 Din Razven tt ga je v novi proračun po« stavljena postavka za podporo A ero* llubu 12.000 Din. Za melnarjc in or-ganintc v Ljubljani ho plaćala mestna občina v letu 192^. 9S.400 Din. Za vi* drlevanje vojaških lirobov !><> i/dala mestna občina o proračunu 1 .rCKK) Din \'zdrže\anjc javnih električnih nr b<> p«> proračunu vcljalo mcstnci občino 41.900 Din. za kar je pokritja 3^.^10 dinarjev. Za tujski promet bo po n«»« vetn proračunu izdali mestna občina 300.000 Din, za razne nepredviđene stro&ke pa je določena svota 250.000 dinarjev.
\*se potrebščine redne&a prometa izkazujejo postavko 47.506.098 Dnu pokritja pa 48 115.S61 Din. kar izkazu* je prebitek 67)9.76} Din. Od lAa/anc-ga prebitka se porabi v pokritie pri* manikljaja iz 1. 1928. 622.182 Din. vsled česar ostane končnega primani« kljaia 12.41P Din.
Izredni prom-t iskazuje 17.397.167 dinarjev. pokritja 16.VS6O00 Din in primanjkljaja   831.167   Din.
O gospodarskem in finančnem jv>« ložaiu mestne občine ljubljanske je predsednik finančnega odsekn c. Tav* čar nodal na včeraišnji seji ohiirno po-ročilo. Njegov ekspoze je trajal <ul 5. popoldne do pol 0. zvečer, na kar ^c je pričela  o proračunu splošna debat;i.
Za  splošno  debato  *t   je   priiavilo
17  govornikov  in  so snoči  govorili  ^a-
mo obeinski svetniki /\*an RaAiovec. dr.
Ravnihar  in   Ivan   Hribar.   Zadnja   dva
govornika sta kritizirala obeinski pro»
račun t raznih vidikov, ki so ob goto«
vih   p>rilikah   izzvali   precej   ugovorov
med   obeinskimi   svetniki.   Naiveč   p°*
zornosti je vzbudil obširni referat ob-
tinskega   svetnika   Ivana   Hribarja,   k^
'flđ. je po lastni izjavi sestavil z ozirom
na   primerjavo   mestnega   občinskega
proračuna z leta 1929. s proračunom iz
leta  1910.  in  s proračunom   zagreMke
mestne  občine   za   Ictošnjc   leto.   Bivši
župan ljubljanske občine izpred vojne
je   čital   svoje   poročilo   nad   poldrugo-
uro  in  je često izzval pred občinskim
svetom precej ugovorov.
Seja je bila prekinjena ob pol 12. ponoći, in je župan napovedal nadalje* van je za danes ob 17.
O izvajanjih načelnika finančnega odseka g. Tavčarja na včerajšnji seji in o izjavah drugih občinskih svetni* kov o gospodarstvu ljubljanske občin« ske uprave borno Še podrobnejc poro« čali.
Pred diktaturo v Rumuniii?
Povratek princa Karla - Diktaturo bo prevzel princ Stirbe: j - Potovanje kraljice Marije v inozemstvo
— Bukarešta, 23. aprila. Današnji »Cu\entul^ poroča, đa se je vodstvo liberalne stranke na svoji snočnji seji bavilo z raznrcrami v Rumuniji ter zlasti razpravljalo o naineravnni uvedbi diktature v Rumuniji.
Po informacijah omenjenega lista ie rumunska kraljica v ta namen odpotovala v inozemstvo, da tam pripravi teren, zlasii pa. da se dogovori glede povratka princa Karla v domovino. Princ Kare! naj bi posta I član regentskega sveta, diktaturo pa bi prevzel princ Stirbev. List koru-no povdarja, da vse to ni iykaka tajnost, ker so razmere v Rumuniji take, da je treba tuđi tam pomesti z diktaturo političnih strank.
Muhasti april noče od jenjati
Z vseh strani poročajo o nenavadnem mrazu. — Ćelo v Italiji je zapadel nov sneg, — Viharji na morju.
—  Sušak, 23. aprila. Povratek zime za-znamujeio rudi v Gorskem Kotoru,   kjer je pričel padati v debelih kosiiičih snej, ki ie pckril ves Gorski Kotor.
—  Milan. 23. eprila. V ce'.i sorenii Italiji je  temperatura  zelo padla.    V  posameznih predelih ie pričel padati tuđi snez. ki je bi* posebno   zapadel  v   okolici  Vidma.  kjer  je p^dlo v  severnoležečih    krajih    do 20 cm snega.
— Konstaoca, 23. aprila. Na Črnem morJu vlada še neprestano viharno ziTsko vremč. Temperatura je padla pod ničio. Neki parobrod, ki je vozll pcljedelske stroie iz C:-'-grada v Konstanco, je Z3vozil v sredi§če viharjev, kjer so mu visoki valovi z'omili krmiio in vijak. Parobrod je crčel klicati na porroč, ker ;e hl novsern izrrčen valnvom in vetrovom na milost in nemilost. Konstan-škc luško poveljstvo je <xirx>slak> o-^ " ,
nemu pamiku na potoč već Icdii. ki p« ča
tesa časa šc nišo mogle prispeti na r-nmej.
Kakor   poroča?o   iz   Besarabije,   je   tuJi
trmkaj padla temperatura pod ničio. Padcc temperature je spremljan po velikih *m-*i:nl« viharjili, ki so dali cei: Besarabiii pravca-to zimsko sliko Poljedelci so morali pre-kiniti vse svo^e pomladanske posle ter i veliko   skrbio  aledajo  v   prihoduirst.
iMHMOst. 22. a?r"a s. Davi je pad'o p« <">f) đo-lini luna rmiojo b^eja. V me&tn »atricm »rta ri obkžal, vtndar pa se si po chroi»k-1i prav do   doline.
Newyork. 12. aprila a. Iz Kartsat Crtyi t*r>-ročajo, da !e vCrraj drvial v državi 4rtiiniksu zoctt silovit tornado, ki Je roiđ hiše tn po-dira! drevesa. Tornadu so sledili veWU lifivi ttr je več rek prestopilo brep>ve L'hitih \t h-'fl 15 O5t!> ;i 35 težko ranjenih. S'iBpaa 4k\»*i4 inaia   več   moJijooov   doliTjcv.     ■     f        • ' «   •
Stran 2
»SEOVENSKf   NAROD«  dne 23. aprila  1929
Stev   Q>
Doberna in Glažuta, kjer se ugonabl jajo trbo-
veljski obroci
Strahotae sUnovanjske in gospodarske   razmcre povzročafo, da padajo otroci čedalje bolj v prtgreho
Ena sterilnih stanovanjskih barak v Trbovijah
Trbovlje,  'J3.   aprila.
Nadzorovalua oblast v Trbovijah ima po-gostokrat opravka z žaloetnimi razmeramL, ki vladajo v stan ova nj.sk ih barakak. Xajbolj ialoetno j,e, da je mladina vedno bolj po-kvarjena. Gosrpodje si belijo glave in tuhta-jo, kako bi zaje^ili ialoslne razmere, a vsi ukrepj kaj malo založejo. Kakor je razvidno i» podatkov, ki jih posnomaino pio trbov»lj-skem učitelju g. Avguslu £uligoju, bo treba neči pa učinkovitejših sredstvih, da se cb-varuje vsaj mladina pred telesno in duševno propastjo.
Pelavska kolonija Doberna. kjer so doma telesuo najbolj zaostali iti duševno po kvarjeni otrori. ob^toji iz Jti razpadajočih barak. Te barake so pritisne in velik del jib je zgrajeo tako, da sta kuhinja in soba v enem prostoru, ki obsetia vehkokrat ko-maj 113 m-. Xa drugi straui pa se znajdež v baraki, ki je v notraujo^ti podobaa bolj kozoku kot pa človedkeniu bivališeu. V ten so prostorne sobo, v katerih staoujeio maniri ali pa po dve in ti*U po več (iružiu skupno.
Med  temi  raipokaniitii  >teuanii.  ki  so srezane 2 železnimi veimi  kakor  hi*** po     potrtu u.   so   natla>e«ne     n&jslahš* plačaue     proleterske   družine   in   de-luvei smuti  iz v*th krajev ua^e dria-ve.  Te  lađoje   obiskujejo   deklke,   ki »o bile  že  v  zgodit.ii    mladosti    lirei-plačne  gledalke   intimnega.  rodbiii>ke-cs življenja,    še  im  š«lako  leio  se  j« /godilo, đa je šla tlletoa deklira >o-larka 11 te kolonije raje ▼ goid * fantom kot pa t solo;  ta đeklien spi  na tleh »kupaj z bratom. Ni  p« vedno  pognal   uavedeai  vzrok  teh mladih bitij v pregreho, teniveo tuđi bedni k'O«podar«iki   položaj   je   marsikatcro   spravi 1 tako   dalev.    Brezposelnost,   obupna    o>sme-To#t,  hidi glad    dovede    d*»kle,    da   »e uda [»roBtihjciji.
Znan je  urimer. k<» je mati  —  >dova jaradi   slabega   gospodarske?*   »tanja vsak  dan   narajala     arroke  k   tamni. Ako  ke je Trnil  pramen, je bil  tepen. >koro T»e tatTine, ki so se v zadnjem iatu   mofno   pomnožite.   <o   bile   izvršen©  na jedilih:   ^Utrilci so bili  večji-del  nedorasli  otroci  in  mladeniči. Iz kuhinje, ki ee na haj a sredi barake iu služi   vsem   stanovalcein,   vodi   dvoje   vrat   v dve  sobi;  v  eni   stanujejo  samci, okrog   20 po dtevilu, kot rečeno, iz v*eh krajev naše države, v nravstveneni potrledu vseh vrst; v drugi   pa   proletarske   družine   z  otrot-i.     V toj bo postelje ob steiutb, ju* »redi, par za-bojev   s   »trganinii   caparni,   br**z   omare   ta oblnko.   brez   vsakršnrga   okraska.   Ob   steai j? peč in zaboj « premogom. Na sredi visi luč, ki medio razsvetljuje ko5čenjake, ki si s kartami kraj?ajo cae in z  vlepimi be^eda-nii<   bogatijo    okoli   stojećim     otrokom   be-i^edni zaklad.  Da bo bolj omamljivo špan je, napolnjnj-fjo zrak z du^PĆim  dimom uiočne-ira  tobaka.  4 delavri  z <lružinami   (7  otrok) i majo v tej  sobi dom. Eden prihaja z dela ob 10. zvečer. drusji ob ti. zjutraj, tretji ob 2.  popoldne;   prvi   spi   ponoći,   drugi   dopol-dne, tretji  popoldne. Sptinskih  sten  ni   med njim i  .  .  .
Kam naj gredo ti otrcri ^ostanovalci, da jiio atmosfera ne bo za str upijala mladosti? V kuhinjo k samcem? Na pol nagi ven na mraz? Za male je otroŠki vrtec predaleč. Kam? V »oJi so pol dneva iu se ta jim ne more nuditi, kar bi morala. 24 razredov ua vodenski soli staceni v 1*2 solskih &o-bah. Pouk se vrši poldnevno monjaje. V zimskem Času tso otroci prikrajšani na urah, ker «e mora popoldanski pouk »krčiti na 3 ure dnevno (od 13. do 16. ure) in sicer ker inorajo oddaljeni otroci iti radi varnosti ie ob Ift. uri domov. Kljub temu je to zimo skuša! neznanec vržiti »voje nečloveSko delo nad vračajočimi se učenkami Tri ure proživi jo dnevno v soli, in kje in komu naj po-w«tijo ostali čas? Vse poti jih peljejo ... kam?
Nad 200 otrok ima na te.ni Montniartru svoje xaveti56e«, od teh je 124 žoloobveznih. Od teh slednjih je le 14 toliko srof-nih, da npe sami na posteljah; r%\ ostali spe skupno. V" 33 primerih >v. otrok pri materi ali otetu. ▼ 26 pri-iiMTih «e pa drnfi brat • »estro. kar je gotovo ne Ie r higijenskem. tem-\*>f tndi r moralneni pogleda ćelo Lv*rno. 6 otr«k»ra je primjeno nofno (»oerraliKe oa tleh. OftUli se drusijo l»rat  z bratom, sestra  s  se*tr© ita.
Gtažnta s katakocnbami
V Glažuti, kjer je bila svoj čas steklar-na je 52 druiiDskih »tanovaaj x 1 sobo in kuhinjo; 2 družinski stanovanji s »obo in kubino »kupaj ter 2 veliki fiobi za samce. Tu ima đoni 340 »fudi, od katerih odpade 202 na 59 dTuSn in 58 samcev. Stiri družine imajo »oelanovalee, peduajemnike — popolne dnđtae.    Katakombe,    to je prva
beseda, ki jo uehote izgovoriš, ko stopiš med te stene. Na razne strani te vodijo ozki betonski boduiki, kamor u i ma pristop* dnevna luč, tako da se v kratkem ekoro ne moreš več orijentirati.
V  kotu opaziš kopico 14—16 letaih de£kov e kartami v rokah, ki i^rajo za teSko prislu-ženi denart katerega  so izmuzoili  starSoin; drugače ne morejo, ker so bre^posemi. To družbo   obćuduje   kopica   §olarjev;   v   peov-kah i a kletviaah zasluzi jo najboljši red. Po umazanih,  betonskih  tleh zaduhlega  hodnika se kotali bosonoga, raztrgana miadei, ki je vefinoma prepu5oena sama sebi in ctopa korakom a uasproti smrti, ki je iz tega  »za-veti5ča^ v zaiijih 10 letih iztrgala samo i pljučnimi  boleznimi 39.6% vseh umrlih.
Ob hodnik ih stoje zaduhle kuhinje, v ka-tere nikdar ne posije eolnce. Razsveiljefle tro z elektrffno lu?jo. 67 kuhinj je tlakova-nih z betonom, komaj 1[7 jib ima lesen pod. Tu je središče družinskega življenja in mnogim tuđi nočno počivalište, poselmo otrokom. Opremljene so s skromno, dosti-krat razpadajočo opremo, kakor tuđi sobe, v katere se priđe iz kuhinje. Ob vseh «te-nah sobe so postelje, kajti družine *o velike. Večji del teh stanovaleev je radi slabih raamer otopel ter nima veliko Čuta za ^nago in red. Da *o tu doma stenioe in druga golazen, je eamo ob sebi razumljivo.
Vse te kričeče razmere imajo velik vpliv na telesni in ludi duševni razvoj stanoval-cev, osobito otrok.
Druiijo ee: sestra % bratom ▼ 4 primerih, t. j. 105S; sestra $ sestre ▼ 11 primerih   (27.5%):;   iestra   g   mater}« v  8 primerih  (20%);  brat s *«9tr* ▼ 1   prime-ro (2J&%); brat % bratom v ? primerih (17.3%);  brat i oeetom  r 2 primerih   (5vc):   brat   t   iua4erj«   ▼   1 pri meni   (2.5%);   na   tleh,   podlaga   lo cunje, v 3 primerih (5%); na tkrinji, IMKllaga le cunjo, v 1 prtmeru (3-5%). Po  rojstnih  in   mrtva&Jub    knjigab    tu* kajšnje  župni je xa 10 let nazaj  je razvidno, da je bilo rojenih v Glažuti 92 otrok. od teb 12 nezakon&kih.
V   tem času je  umrlo 68 ljudi,  in fcicer: za   razni ni i   tuberkulozami  30.6?*,  za   razni-mi   vnetji   13.2^ć,  za   življensko  oslabelostjo 9.4%, za prezgodnjim  porodom 5.6%, za ti-fusom, skrlatinko in koczanu 7-5%, radi starosti  7.5%,  ya  ostalim i   boleznimi   17.2%.
Pljučne bolezni in razna \*netja eo za-htevala največ žrtev in to je večinoma poslenica zatohlofiti hodnikov in kuhinj, kjer preživi mladina ves proeti cas in kjer tuđi mnogi prenočujejo. Prezgodnjim porodom in življenski oslabelosti doj«enckov je vzrok slabo<nost   in   neodpornost   mater.   —    k.
Naš Aeroklub marljivo dda
Snoči >c je vršila redaa seja odbora Ijubljanskega Aerokluba, na kateri je pred« sednik dr. Lajovic ponočaU da se je usta* tiovil odbor za zgradbo letaliača v Ljubi ja* ni Odbor se je že kosnstituiral in izvolil je za predsednika 5. ing. Serneca, za tajnika pa. t». dr. Kovačiča. Na prvi Beji je odbor razprgvljal o gradnji letališča in je prišel do zaključka, da je treba počakati, da se resi vprašanje vojaškega letališča v Ljub* ljani. Vojaška oblast je namreč zaprosila. da bi bila dodeljena ljubljanski posadki eskadrila vojaških letal.
Tajnik g. dr. Rape je poda I opširno po* ročilo o delovanju Aerokluba od zadnje odborove seje. Akcija za drugo Ietalo našega Aerokkiba zelo dobro napa^dtijc in ome niti je trefca razvescljivo dejstvo, da kaže nala javctost veliko zanimanje za povzdrgo civilnega IetaJstva. Mnoga podjetja in za* gebniki so se rad«volje odzvali prošnji Ac« rokluba in so prispevali većje zneske, tako da je denar za dru*jo letalo našega Aero» khiba večmoma 2e zbrain. Oblastni odbor je Icupil motor, ki j© že na potu in ki je bil po zaslugi tajnika dr. Rapcta oproščen ca* rine. Vsi, ki so prispevali za drugo letalo. bacio povabljem h krttu novela letal* in odbor bo porabil to priliko, da se jim za velikodušnost in naklonjenost primemo za* hvali. Želeri bi bilo, da najde agilno ddo našega Aerokluba v javnosti če već razume« van ja in podpore, kajti samo na ta ntoin bo mogoCe drvigniti civilno letalsrvo pri na« na ono visino, ki je potrebna, če se hoče« rao Slovenci prišteva-ti med kultome naro* de. Ze /daj je naš Aeroklu-b f»o »vojem do* I u in uspehih prvi v državi, a če brv naial v javnosti dovolj rasrumevanja in podpore. bo lahko deloval se z vecjim uspehom, ?** noben Aerokhjb v državi nima tvcifeg* le* t*ji]a, a ltubTj^an^ki dobi v kratkem že drugo letalo, ki se udeleži letošnje tekme v Jugo» slavtji zgrajenih lahkih civilnih letal in medbarodne letalske tekme v Parizu, za katero je že vložen« prijava. To je za nn» veltkeca pomena in prepričani smo, da bo naša javnost h\\ilevredno prizadevanjc Ac« rokluba tuđi v bodoče ie isdatneje podpi* rala.    '•  '■■■'■_■     ' . .-                                          .f^r
Sledila 40 poročiU sekcij. Sekti.ia /a brezmotoroo letenje je **po»len* jdaj 1 opremo brennotoniega letala in v do^led« oem času •• prično praktične \ ežbe v brci-raotornem letenju. Sekcija za gradnja mo» delov vodi praktični tečaj in priredi v krat* kem javno tekmo z^rajenih modelov.
Casi se izpreatinjajo.
—V starih časih so prihajdli zaljub-Ijeuci o polnoči pred hiSo izvolknk in so jim peli podoknice.
— To zdai ne icre. kajti o pokioci »i ie nobenega moderne^a dekleta doma.
Besedo imajo naši čitatelji
Prispevck k stanovanjskomi vprašanju
Pod tem naslovom v št. 90 »Slovenskega Naroda« neki gospod F. K. namigava m sve tu je dobesedno toJc:
»... da bi h&oi poaestnrk, ki ima na »ta; novanju kakega inojcetoca, plačal petkratni davek od ćele hiže, bodi»i sove ali stare, ker tu gre za stnisel jaičttac earme.«
Svetuj«Di piscu« Daj bi on poizkusil in letal vea tvoj prosti 6aa % Vica v štepanjo vas, iz Most do Rožne doUnc m iskal stj» novtrrjc Gotovo bi se mu možgani prezra^ čili in zmaujkalo bi mu »korajie«, dajati komu Uke »brihtne« nasvetc Vtak inoze« mec ni tako dobro situiran, da bi Iahko plftčal po 1000 do 1300 Dio raeeečne najem* čine. Mogoč« kaj takega premore ta brihtni bfrokratični pisec.
DrugaČe si te aprilsk© šale ne morem razlagati. kakor da je tuđi piscu omenjene» ga članka s 1. majem odpovedano stano* vaoje. Ker pa stojim tuđi jaz pred delo^a* ciro in sem tuđi inozemec. i%to bi piscu §vetov*t da če oe ve bolj*ih nasvetov £% stattovaaiako vprašanje« za take neumestne Šale gotovo ni nobedeo od zadetih razpolo« žen — posebfio ko je že prodpuvt, čas 5ale in norenje daječ za oasoi
Toda — pes, ki mnogo Uja — ne grize. Zato tuđi pisec z njegovimi naaveti vrtč §pada v koš.                                          M.
Kako odpravtti stanovanjsko bedo
Vse je mogoče, &amo varvevaci ie ueba. Ako bi bil indan zakon o varčevanju in od-pravljena delomržnost namesto ^tanovanj-slvega zakona ©red desetimi leti in če bi se bila upoTabrla simo ena tretčna po nepo-tr«*>n©m zajiravUcnega časa in denarja za T>iiače in druge veselifine twiredove, brez česar se prav lahko Irhaja, za zidanje hi§, bi!n že davano dovo)! stanovim.
Zadrusra za zidanje hiS je zelo prino-roeliiva. roda ustaTiovtjena bi morala biti na pravi pod^agi. Take zadrujre so na-n znane iz Nemčlie. kjer so se zbralt :n or-ganfztrali najmetrfci brez ratzitke stanu in pokliča. VstafiovHi so skupno Wajrajno in v isto vlafati vsak no svoii možnost; ves raz-po!ožlj:v zasluŽeV in prih>ranke. S tem <3e-narieTTi so si na-kupiii parcele in naniotrch-neiši materi;al. Kdor ni ime! zotovine. 'e nadomestil to s pridrntn delom. Med zadru-sar"i so bfli v$j moifoći poklici :ti tako se ie i»rtčelo z defom v vseh srrx>kaTi Kkrat: hxt-c tu:iih moči. Altoravno se ie vrslio sko-raj vse delo edino le v prostem času rrven pokliča, te vendaT zelo hitro na,pred)va!o tako, d2 so prišli v?i č!ani zadrajr* že v treh letih do lastnili zelo !er«?h M§ic z vrtom in vsemi drugrf-mi udotmostml.
Tako je mogoče tuđi pri nas. samo če se hoče. Kdor se bo samo na dnrse zaua-Sal, pa ne !>o nikdc-r ni-česar desegel. Vsak
naj bi se dobro zapornu I, da se h:ž« oiso nikdajr zidale v zostilnah in na zab*vah, marveC edino !c v potu svojejra obrazi.
Prošnja komandantu vojaškega skladišča na Koddjevem
Na Kodeljevem je »ra&tla zadnic ra*=e v» . lika nova naselbion. Zato je cesta na Koraljevo, vodeća dekmia ob južni itrani ^kla-diWa, vse bolj frekventirana kot j« bila. Tako je mnogo ljudi, ki pridajo tuđi kad*o mimo skladba. Nikjer ni niVaketra opozo-rila, da bi človek ua javni cesti ne smel kaditi. Le straža, of i vidno v preveliki vestno-sti, whtma, da »e n* kadi, in se pofoeto ćelo surovo zaderf. Bari cigareto (ali kar ima kdo ▼ raki ali v usti)!
Ako more>o kaditi voj.tki v ^tkla<iiftcu, ob zalogi in natovorjenih vozovih »lajae in sena, bo pač «jia1 mirno kaditi tvoboden držav] jao u a java i retrti zuiidj -klj*<lišta. In ko >e amrači, ^e č«*lo doga ja, da atraie ustavijajo mirne pasante » svojim: Stoj! Doatikrat nastane kritie>n položaj. Ampak dovorj je bilo ie nesreće. — V« to j« ▼ mirnih fa«ib med tako miroljubnim prebi-val*tvom pač o«ivef, »ai tu*ii ne\amosti od zunaj ni nobeue.
Z oiirora na v^e to profitno f*. t. kcnuan-do skladiSfa. da blagohotno utrene, da <^ taki nedostatki odpra\ijo in da atraie ru-ste pasante /unaj tklariftra  pri miru.
K nacrtu regulacije Zvezde
Smernice, ki so navedene pod Plečmko-vim ntčrta preuredrtve »Zvezđe« v »S!oa*. Narodu« od 19. tm. m Vf bi vodile josp. arMtfrkta Plačnima pri teni reirulaorjsk-e'nT načrau nišo  »verjetne«.
Vsi šttrie prehod: skozi »^vezđo* so ena-ko široki. Vajf*olj se irporafc'ia prehod o4 šetenbuTfove ulice do CKorneaai trja, malo mani oni od Gradišča do Woffove ulice; romani pa oni od restavradfskeža vrta >Zvezde< do dru-greea de4a kon^Tasnega trsa (sv. Trojice), ker s strani restavra-cijslcega vrta m nobene ultee. Ta prihod na*i bi se po rejrnJaciiskem nacrtu razliril v »Južni trz. ki naj bi -»Zvezdo« razddil »ti pretrpa! v dva dela.
Morda ie gosp. arhitekt hote! * tem pokazati. kakŠna hf bila eaSa zemlja, ki Je tuđi nekaka rvezda, ako bi se pri ekvator-ja rardrlila v scvemo :n južno poluto, !cer se radi cerkvenih prazntVov. ča^ovno med sc!v»l ne striniata.
Mord« pa ie hotel s teci podati z-«četek in vzorec razde-!it\e s po!ovico inozemcev, naseljene Lmbljaue. da bi pravni čut pri Ljt/bljančanih preveč ne trpd.
Nai bo že kakor hoče. prav sotovo pa ;c đa estetičnega stališća 2O»p. artitekt tega nacrta ni napravit, kef vsalemu cei a stvar boli u^aja, ko pa razdelima ali pru'-trgatia- Tuđi srao vaieni, v naravi srledati ćele zvezde, ne Pa pretrzan h.
Predavanje o Poljski
V dništvu »Soča« je 20. t. m. predavai g. ravn. Mahkota o Poljski. Podal je v glav-nih cbrisih njeno zgodovrao, njeo nacijo* nalni m politični rarvoj, ki se je osredoto« čil v velikih mestiK, polnih zgodovmskih sgradb. 1 katerih čita narod svojo povest teških bojev pod ruakrm, osobito pa nem« Skim ttmnsrvom. Plemenito rodoljubje m poteo versko zaupanje, v katerem jo aode-Icvsla duhovičina in poljsko plemstvo, je ustvarilo junake, umetnite tn pisateJjea, ki go vidi v narod trdno vero v končno osvo» bojenje in ujedinjenje. L. I91&. se je to hre* peoenje obistinilo in v spomin na ta veliki dogodek je poljsko rodo!j«*>je atfradilo v gla\"nih me«ttK hrib iz letnlje, prinešene iz vseh krajev Poljske, raz katerega je knu>en ra^ted čez dotično mesto. Poljska mesta ob meji so bHa prave narodne trdnjave, boreče se stoletja proti navaru nemštva, bili so brambni zidovi, ob katerih se je sled« njio Tai4>ila  nv>č  sovragov.
Pr\o več je mesto ob prehodu iz Češko-slovaake »o Katovlce 2 velikansko premo* jjovno in želeano industrijo, torišče neprc^ stanih bojev med Porjaki in Nemci. Isto tako nad 300.000 jtrebivulcev Kroječe mesto Pozvani s krasnimi parki in rgodovinskimi r^r«<lb«mi. med katerimi je mogočen grad nemstiega cesarja Vtljema r mnogimi pala* čami, priča nekdanjega nemSkega gospod* »rva in obeoem jaaen dokaz narodne zaved« nosti in vztrajtiosri poljskega naroda. Me* seca maja t. !. se vrS v tem velcianimtvem ntestu lUvnost vseh poljskih pevskiK <fru* štev % nastopom nad 40.000 pevcev. Hi vse* slovan«ki sokolski det. kar nudi radi nizke cene potovsnja. ugodno prirlko za poset te* ga mesta. Središče ^»ejja ktrHarnetfs in po* litičnefi« življenja Poljske p* je veleroesto Vutimva, prestofics 30 milijonske driavc. xMesto prepleta jo koiaft drevoredi, obsezni parki in ravne moderne ulice s krasnimi modernim i stavbami, pa tiKfi nebroj rao« Ročnih z»odovfnskih monumentom-. 2ivlje* rje v tera mestu ne ut#t*)* mnogo za Pa* rizom. Znamenito je prethnestje Praga, preko kateroga »o /avseli Variavo Rusi in pa svetovni %*ojni general PiteucJski. Najlve* tejše mesto Poljske p« je Čtn&tohctv s cerk= viio čudodelne čenstohovske Matere Božje, h kateri so se Pol jaki zarekali v mjhuj;; stiski in sili. Kakor po v»«h mestih. katera je naša Glasbens Matica obiskala. so tuđi v  tej  cerlevi  z-apeli  slovenske nabozne pe-
smi, katar« so Po! jaki z globokim srču im cbčutkom občudovali.
Predavatelj je z mnogim i ^kioptičnimi slikami podrobneje opisal vsa omenjeca mesta tako prepričevaino in zanimao, da je ohčinstvo \-es čas pozorno »ledilo njegovim izvajanjem in ob koncu burno aplavdrralo.
G. prof. Bačić se mu je v imenu odbora prav iskreno zahvalil. Senzacija večera pi je br! nastop članov opemega pevskega zbora, ki so 0 svojimi krasno ubran im i, umetniško proizvajantrni pcvskhni točka mi občmstvo k*r zadivili.
V   imenu   odbora  vSoče*  —  sr ena  jim hvata!                                                    Hitan.
Gostovanje treh najodtičirejšttt čeških umetnikov v naši drami
V   poceđethsk 29.  ;.  m.  jocstviejo v  m*:  df*-mj   tfijc   cagodličBrejsi   <3TctnsJf;   tsrnrtflSu   vcalkt-Z* Na-rođoeza  djvad!u, ki si i« po prevratu pri~ dobilo svetovni s'o\^s, ker dc zbrate ctol! «-te   na->v<c^e   čd&*  dramake   um£*irxt.  V  U*av ijjttto  pTr-dejo  «CHSto<vat   ga.   Doctalova.  C-  Vy*r« io   t-  Vo|ta-  V«   trile   «0  prianani  tiar>v«č8*  fi^*-da^Ski  anKiaiki » orfliom  ipra!c:.   Kafi^opili  bo-do v 0* Neiltevi drami »Ana Ctarfsue«, ki *e b4!* vprizo-r-eca   todi  «c   ni  oaienj  odro  v   m*<ewc-ta*fn   se.   VaMocke  t«<r  CS-   Levarja   ia  C«»arta.
Mame« jostovasva ie. da wt iu^c ^«la!«ko o65iras«M0 &e«iiaoj z našsJavce&irrr; rreJ*?av«3£i ttškt i^edaHske umetoo&it, obenein p^* 1^^ -a «e uvtaco^fic trdivc w>'cy,c tntd iw»mi io l*ra-Skhni <firanKlc-ifni umetatfei. ka ±0 vr&i vodno It i*ak obstoialc. Oni beh se 1» publik* <xkv«ia m ■podmirila ;o numero našefa i-!«Ja!išda, tejn-bcT-j pojo^ta bedo sobto-vaflja češfc.-ti mneaiVv n<t fic.^ern odra m tem t«snej>i bo<k> «^1 aa&e ti  č^šk«  kuhure.
C>dlični 5e*ki fos;]e «>rid«io \- Uub!>uw U v sobero evadr tec n*-s*oiw«o v pofi**e4jek v dram-Hk^im  ffedaFščti.
IVi»ii«ra   »Bitke«   ho   v   6etrt«4  3S.  t.   m.
v !.»nhl<kiiv*i d-rami. Z-oatnenit! ro-mao s»v»tovTK»-inan-ega rancoskezd pi-s3-:e<I-.u Clandea Fvtkf }e dramitiz-iTa! Pierst F-ro«d^:e. Drama ;t T^-vzeta iz ča<ia rusko-laporeJc* fic<nox*k« \o#ne ;ec nan oHca*uje «ajp-ir<no bortm med beVjn '» icH'm p'.evncoo-m. ka-t««-?« zist©fp«<* na ev----^is^r s:rawi amek^i kaipi^afl Ferge«. «a a?;-'jutsVi i>a iaT^Mt-ski marki Jc-Tvsak*. Sr«d< bor« *toi« tna<* mar3v«ii Mitso:i4co Jocfsjka. \c: tra-2:Č!io \zhč.ra m«:d liobe-zuido svoieaa s-rji io taru-;u ^*fo!o c^o^th odttov. N»d v»«b oiv.- >•*•
■O   —   *ivil»x. &xa~d.   i,*X/ifl    j<(» :.v.          . j.         «
Boje žrtcv: fcrfi*iw, Aiarii«i4 >jc*i m mir* . • Jo*r»j*vo.   V^prtforxc\   umvim   r.*   gp-«ic«   m  m*
"**ci 10 MMivudno :clmmš\i,j :<Am*&*.& m*-(j-u lMctin* sa^Kc.c m alavi ili. đ»J*i c (blAa . • .t^K«n »ftijpra bv>^Đ« l«djt:> « tv«./ dvo^iu fwjt«4t tLJBiriBi c4si>cr«BMt. kw t-h im •©**. cv««rti< o«** dr<un* (Mmmi tetcei *r**o m "tđtAm<9m m «. strfaMt* » Lrvmr. v druc^n v:u««t y<M4eo ^. Hira Dtrtovi, ga. Ratar-j«va. ptC. Jvvanvva. sUvOvra •.; gft. krali. U-«**. J» f^oi^f. Kautf«r. S—cam. Joto««. *•-J^PJ**«' ^^ —>Brr af*e t-o m*frt£ c »«>♦ NavpMUi. Go<rH«m v tejte, £, Kt ftartatka. Fe-^•y> im f. Cara CMbe^-mc.
fW«j    ftHaf^Ha^^    Atf^ka^La^i^aaw4            m              t               -* - -*
M6*.   V  loteMc.  4m   U. t.  m.   -»o^ovu*   vtx«
K0A« sr.oj bovi ^u^irn* v Stručnom 4r ^',y v J^r*§*. Oaiood Uo*oz * porfavto pc d£**--Jc-jfcm cviotkooiocm dviw«t^j na i«j*ni sd:* V po4wde<vfc .^. t. O1. pj joatajejo pr mi u*e č^Ou N*roJn*#* dvv*44- v Pr«fi, 44 »:+»*u med ua&u*zxmb* *cd. bme čxike txtemk* iam«-<-n:ic: g«. Do«tak>v*. £ Vydr« m f. \*>*i. K... 6*opHi hodo v 0'Nr"ov ć>r*am »Ana Chrt»?»ic.. v^e nnMef-e naaVt^ iedaJ.ifii*. «;^^ m «*^ drame, opo%MTi*m ru •« <j-va !«r«jn« \«6t:a *. protiuo, da u vm-r* ^ cšrnt**1* a*v4cura> VjCi^priLt * turrcc V.1 - . vA jan ^^ iMcmv-. in   ^ eče :m   bUcu :-tj;
N*w»«^a fhrmuier« ho KaaMiaa Urtlmm-4m»  trwg*đ&*   »l*ra   /i\tJenU   im   «.i»rfu    ,   tcvm
\bo««««   rttfa   h   o4>^/»rUmo.   da   mm *»
dac*i v fcr«k ^3. f. m. ^ poiJ *Cr ur; *\-*err v o-pan *\ojo ređac ahaaMtt« pr*«tet^«. Vfri'/i>-rt m oc»er»  ».Maao»«  t  t   Bimc««i
LecharKva   up«r«ui    .Oroi   L«kMv^«r«4u
ra   abrticire   red 4   c
Johaaa  Strams:     Ci«a«  bmr^m.   xm*»i»c*,
90« dei \nw doiwdwi»c oper«tR« !-«*«ratw*- P* ^vo;*. si'V»\'- ^ifcoro p*j{ni>-ino«n'.i cjjpha k o##ri •b raaai-* ve'iiui <m»er«Mi s'eda-1 Aia miaio «0 4e-hi MuJito na »voaten ropertoanu L^tcriMo •*-ao«o jrirfc *o 4e!«» »oret v oa& re^eft, «r p#-•ni*rra lio v prte*, dru M f m. Ok^ii »«ed-:^ y »>«^eoa: 2*. fV>hć^a, («. HiMtev«. «■. B^Urini/a 1« ^ju šcm^ovj t«r zz Ttoc, Drt-•ovoc. P«i«k. Povfce. JjtArt. ^JInMl&e, 9«$ J©-»4»,   ErW*v#c   ni   O«r^    Oprro   <J:f*»iTa   ka^ti.
v •**© J4. t. at. *e va4won v 4rMnđ4em se^4i4te fea*»%4it 4<-m^.* »JVrv*^ i^>4 za   ahoMsic  retla  A
Spremeauba ▼!•»#. Dr*\i igra v >Ma-noov aani«*to ^o#La lUnća, ki ne mac* na. »topiti zaradi indi»prv/.u ijp, njaroro v1(>vro )p. Banovfv .
Koncert p*v*ke$» xbora Glsšben* Mm tiče tjuHjsnskg P*v*ki ^-bar hublj«s»k* Glashenc Mitic« priTeđi \ petek dne 3. ana* ja ob 31. uri rvečor v uniontki dvorani e\oj rede 1 koncert pod vodstvom op#mtjta ravnatelja g. Mirka Polica I/vaiaJa se S<> Gotovčcva Suiti Dubravka /* »bor m ve« Iiki orkester ter Lajovi^rv Pt&hn za soli. xbor in velrki orkoster ter »odehije pc»nano« ien operni cvrkevter VVtopnice bocio na nzpolago pribodnji teden v Matični Inn« gamt
Dva   »oiističns   konemrt*   v   Ifubtisni.
\* poncdcljok dne o maja ima vroj Lom« cert operni tenori«t S%-rto«ar fiaaorvec. 7r« vajaJ bo najiiovej>c iamo»peve %li>veaak1K korniponistoft'. V sredo. 8. majau pa »c vrm koncert koncertne jb operne p«vk« ge. !*a> • le Lovietovc s proijraaaom *men*Lib in drugih skladate!^-. Oba koncerta se vrti« ta v Filharmonični dvorani.
Sentjakobski gledati&kt odtr vpmori v #o^<W» 27. m v nedetjo 28. aprila irbomo B©rnst©in<wo tndciajikko gro »Tat«, ti* fcar že dano« opo^arjAmn Vstopnice kc hn = do dobile od četrtka dalje v rrgovuu £t»*r Miloša Karnićnika n^i Starem trjju. Pncr* tek obeh pred^rav je ob pol >1. uri m ne ob 20., kasoT je tiskano pomotoma na le* pakih. Sobotna predsta"v a je nam em lena abonentom ju drugemu občins"t\ii. nedcl}* ftka pa je lzven abonroaia
KOLEDAK.
l>aae>: Tor^k, 23. aprila 1929. kaloiira-01: Adalbert; pravoslavni; 10. aprila, 7>-rentije.
DAVANJE  PRIIED1TVK. bram*: laprto. Op^ra:   Maoon.  C. Kiaa>  M*ti«*:   Gwpua   tlw Rt»«  IdeaJ:  Podkev
K«*ae*rt seNke^a »rlr^tra SrHij« t»b 'Jf. v Union u.
Uaar^: B«h<y\'«f. Kongreani trg; Uatar, Sv. Petra crsta.  Hooevar. Sp. *i«ca.
— Slu/beae objave LPM-a. (I/ seje 11. *jxi\a l«?9>. Kkj*>:, ki V prvenstveni t©k«i* ne nastopdjo, pa te** ne itioreHo opr^vićiti, k-kor prcdv.ciev4 10 pr^vHnak u prven-sivene ttkme. *e kazQajex> z gtobo Dio ^00. Pritoodnj« seja uprav, odbora ne vrii v Ce-te!< ?5. aprila o*> 30. uri v damsVorn aaloiri kaA-arne Pmon^. Prosi se potafHfcev ttot udelcžbc.    - Tajnica.
^otfo/
—   Jn*jo»k>v«a*kt  Sokoli  t/   Am«rik»   aa našem zktu 1.  1«M.  v  B#otT»4«-  Juxoik>-vensko    >okolsko    društvo   Detrott,    Mu;h. sporoča  v  dopisu   z  dne  3o.  vnarca  st*r»-Sinstvu   JSS.  da   se   bo  udeletilo   II.   iug©-slovenskera    vse^okolskega    zleta   v   Reo-grad« 1. 10*). — Oberem pMitJa v^em bratom in scbtram bratske pozdrave. — Vraćamo jim notdrave ia  se radujemo njih©-vega  prihoda  na  naš  zlet.
—  T*ća| 1 a avežbanie vt+fe pro«tlh   in teknovalnih   vaj.  ki   so   pr^đnisaie   /*   H. V5€ioko:>k.  zlet I.  1930 v Bco«raJu. >e je ršii v LubljaiM od 14. do 21. apnh v teto-vadnici  Ljubljanske ga Sokola  v Narodnem domu. V tećiiu ^ biio 18 i>.ju»  *a 8 «e-ster iz 2up: Beograd, Bjelovar   O!»e, Ce-t-irte, KranJ, Maribor, Novi s*ć. Novo mesto,   Osijek,  Sušak - ReJta tu Šibenik.   Te-:aj je uspe! prav dobro in je bi z.>k!'ničen s pregiedno tekmo.
V tramvaju.
—  Ali rrrute prestopoi li&tck?
—  Kaj vas pa to brira?
—  Da bi mogli prtiksuti i moje noi* na drop>.                *    .    v
btev  91
»SCOVENSKI   NAROD« <ftje 23. april« 1W
Str&a 3
Dnevne vesti.
__ Svečana *eja uuivtr/itctncM i   s^veta.
Univerzitetu i svet ima v ćeftek popektne svečano sejo, na kateri i>o rektor g. dr. Mi-lan Vid nar    poročal o svoj avdiienei    pri
!*rirju.
—   Zbirka za gU<kiJo£e pri velikem županu Utrpana.   Zbirka darov za irfađujoče rcdbinc, ki se  je  steltala pri vellkem  županu ljubljanske oblasti na njegov poriv v ljubljanskih dnevnikm, je razdeljeiu in iz-<3rpana. Vladanje novih prošenS za pod poro Je zato brez pomena.
—   Spikera novih rofeacev v artiljerijsko  podčastai&o 5ok>.    Vojno  ministrstvo je odredik), da vc *prejme letos v artiljerijsko  pod Čast ni Oso solo  v  Ćupriji okoli  300 novih cojeocev iz civilnesa prebivalstva in vojaških krogov.    Reflektanti    iz civiteega prebivalstva    moralo  biti  dovolf    pismeni, stari ne mani kot 17 in ne već kot 2\ let. Za refleknnte iz vojaških krogov je pred-pisana starost 23 !et.    Sola    traja tri leta. Prijave  se spreiemaio  do 20.  septembra.
—  Sprejem gojencev v nižjo Solo vojne akademije.    V ni-žjo solo voine akademije t»o sprejetih letos 600 novih sojencev. Sofa se prične 1. oktobra in tra!a tri teta. Kandidati ne smejo biti stari roani kot 16 in ne več kot 21 let. Oni, k? prihajaio iz srednjih Sol, moraio i-neti zrelostni \mit ali pa dovršiti kot redni dijafci 8., T. ali 6. razred gimnazije odnosno  reafke  z dobrim  uspe-bom. Prošnje z vsemi potrebnirai dokumenti je treba poslati upravniku vojne  akademik do 15. avsnista.
—   Velika    ekskurzija    učiteifiioiikov s Cetinja, Pijaki in diiakinie 3. in 4. luzreda ućttelpžća   na   Cetinju   prirede   mod   pravoslavnim!   velifconočnimi    prazniki    pod   vod-stvo-B upravitelja  M. Reinwuiu  in profesori* M. Vojvodi veliko ekskurziio v Kotor, Dubrovnik, Split, Plitvički jcr-ra.  Zngr^, UubTJano,    Bled,    Beograd,    Sarajevo    in Mostar.
—  Vojakj tovarili    U svetovae    vojne! Na praznik vnebohoda dne 9. maia se vr$i v Petrovih pri Celju v Sav. dolini sesta-nek zveze slovenskih  vojakov iz svetovne vojne In žalna slavnost v spom'n pad!:m z.i ćelo mariborske* oblast in favantrnsko sko-ftio.  Začete"\ Vakor običajno ob   10 dopot-4nt. Za polovično vožnjo je zaprošeno, !e-jrrtfmaclje   dobe   vsi   udeleženci v Petrov-Čan. Vabtte se vsi  možje in fantie tovarili iz    svet. vojne    kakor    tuđi vsi  sorodnfki padlih, vojne vdove in sirote, da se žalne slavnosti dne 9.  maia  v Petrovćah  udele-žite.
—  Opozorilo onim. ki hočvj© » trebnhom ma   kruhom.   Zadnje  čaše   gre   mnogo  naših d«Iaveev   v   Belpjo,     Franrijo,     Holandsko, Ltucemburško,    Avsttrijo,   NemSijo   in   druge #vrop*k«    države  »  tre buhom    sa  kruhom. Oni, ki oimajo za>i<niranega dek v ino/«m-*tvu.   poatanejo   žrtve   bres,vestnU)   agentov in  gadi  se  jira   mnogo  »labeie.    nego  Jouaa. T*ki   delavri   zasružijo   komaj   toliko,   da   se sami   preživljajo*   rodbini,   ki   pričaknje   od njih pod pore, pa ne morejo ničesar po^il jati.    Možnotet  ^apor.litvd je  mudo v Franciji, ker   primaujkui«  domaćih  detovoev,  v  drugih državah imajo pa dovolj tvojih breipo s^lnili. Poleg tega cunoge držav« ne iprej«-majo  delavcev  brez  potrebnih  dokuraeatov, temv«*Č jih   i^roce  policiji, ki jib  izžene  na-zaj.   Zafo naj  ss«*  v>i,  ki  nani^ravajo odpDto-vati  za  s^islužkom  v  inozemstvo, pred   odho-doni  točno iiiformirajo  o položiiju  v doHčni državi.
__  Veliki izlet Jadranske Straže  na  Gr-
ako. Izlet v Solua in Atene, ki ga. priredi Jadranska Straža za pravoslavno velika no<3 od 1. do 8- niaja, se vrsH po na«topaem pro-pratnu: 1. 1. maja ob 23.40 i>dhod iz Beo-jrrada s brrim vlakom v posebnih vagonih; 2. maja ob 5.55 odhod iz Niža, ob 11.55 od-hod iz Skoplja ob 20.19 prihod v Solun. 3. maja ogledvanje Soluna in naše svobodne rone. 4. maja ob 7.20 odhod v posebnih vo-rovih hnega vlaka v Atene. Ob 19.12 prihod v Atene. 5., 6. in 7. maja razgledovanje Ateru Pireja in okolice. 9. maja ob 17.45 odhod v Beograd. Cene za vožnjo od Beograda do Ateo so: I. razred Din T200.—. II. lazred Din 1000.—, III. razred Din t>50.—. IzJetniki, ki potn^ejo is krajev izven Beograda, monijo t&koj poslati Jadranski Straži v   Beogra«1   (Miloša   Velikog   14)   snesek  7x
vožnjo po Grškem in to: sa I. razred 880__
Din, za II. razred 730.— Din in ta III. razred 490.— Din. Vozne karte do GrSke meje (Djevdjelija) gi morajo nabaviti sami in sire r dobe Da podstavi tpedalne legitimacije Jadranske Straže v Beogradu na odnodnih železn. postajah 75% popusta t. j. kupijo si l»olovično karto, ki bo veljala tuđi za povra-tek. Legitimacije za izlet izdaja Jadranska Straža v Beogradu po izvršenem polnem r»lačilu omenjene svote. Vozne olajšavt« ve-I^ijo na nalih železnicah o<i 27. aprila do v ključno 12. maja t 1. Jadranska Straža je oskrbel« tuđi v Atenah in v Solunu za prikladna prenočiSČa po zmemih cenah. V«ak ixl«rnii naj pofilje it& pr^nočiSča S© zneeek 300— Din skupno z zneskom za vožnjo. Ne-člaui pa marajo poleg tega poslati se 40.— Drn za članarino. Za Slovenijo je rezerviranih 4q inest. Reflektanti se pozivajo, da te P«*arijo s prijavami in vplačili, ki jih je P^štijati neposredno na pisarno Jadranske ^raifi, Beograd, Miloša Velikog 14 in to Tiakasnej« do 24. aprila t. 1.
—  Predavanje o Ćcttoslova&ki v Trži-
^ Ravnateljstvo deike \u dekliške rnc-^caittke Sole v Tržiću oljudao vaDi vsc c. t*»nstvo k mnogobrojni udelefbi „r? predavanju »O prejledu rgodovine. borbe za samostojnost in političnega rarvejj CSR-', ki se vrši v četrtek, dn« 25. a«wila ti, ob 8. uri rvečer v telovadnici .u«fČ4.i>ke ^ole. Predavanje spremnija r>o sldoptrćniii s'ik. Prectoval bo konzul CSR v LJubKani g. dr I?esr in sicer v slovenskem jezika. Odličen ^ost je veMc prijate« na$C2a naroda in vnet posprfevatelj slovenske« tirrizma Drugi dan w oarl^da olaninski dom na Kofcah. kadroga ćtltiufk je. Z orirom na vetik po-mea t>rcđtvtnja ponovno opozarjam, da je zi«©<cfc točno ob 8 uri.
—  Vreme. Vrerncu>ka uapoved nam obe-tu o-bJačno in hladno vrcii.e s oađavuiarm. Tuđi včeraj je bilo po vseh kraih naše države oblačno in dežsvno.    renioerarura i* povsod občutno p*3U. *\im? v Skopiju iirii-io še toplo vreme. Mik.;i nalr»a temperatura je znašala vćeraj v Sk>pfju 13, v Splitu lč, v Beograda 10, v Aiinboru *u Zajrrebu 6, v Ljubljani  5.1.   Davi  je  kazal  barometer   v Ljubljani   756   nm,   temperatura   je   znašala
1.5 stopinj   C
—   saborski  matth  S^IHTenija  —  SUjer-»ka. Kakor smo ie poročali, se vrši 27. in 28. aprila v Gradcu revanžni šahovski turnir Slovenija — Štajerska. Program, ki fja je dolocila štajerska šahovska zveza, je sledeč:
. Sobota, 27. aprila: Ob 17. prihod gostov in I sprejeno na kolodvora; ob 19. skupna večer-ja v go#L »Th«lia<. Ob 20l predavanje pros. dr. Bockerja z Dunaja. Ob 21. eimultanka s\retovnega amaterskega Sahovskega prva* ka dr. Vidmarja. Nedelja: Ob 9. pri^etek turnirja na desetih šahovnic&h. Borba na častni deski med dr. Vidmarjem in moj.-strom Beckerjem z Duoaja. Ob 13. ekupno kosilo, ob 15. nadaljevanje turnirja, ob 20-BilavTiostni banket v >Thaliji^:. — Upamo, da nas bodo nali šahisti, ki po že opetovano pokazali in dokazali avoje sposobnosti, rudi v Gradcu dostojno zastopali in prepričanJ smo. da se vrnejo z noviroi lavorikami.
—   Obpodba   poo^rejalfOT   jugofloTt?n*kih rejit  v  BodimpeŠfi.  Graška   >Tage«post-   yo-roča,  dn   sta  bila  ponare.ievalra   jugosloven-ekib rent  v Budimpešti Juri> Janč-iković in Andrej   Kardoš    radi   poskuta     pooarejanja jugoslovenskih   državnih   papirjev   obeojena vsak na dva moseea ječe in  na 1000 penero globe.
—  Nemci U BeSke zopet prctl s »dteCem.
V Osijeku se ie 2i«;.'< obriviava proti Nemcem iz B^škc, &i n i n:e<i vojne denuncirali štiri Srbe ter akademsko slik<*rico Danico Jovanović. V&eb pet so avstrijski vojaki ustreTilL Proti ohroiencc.n s>e je že vršila razprava v SremsAi Mitrovici, Pili so obsojeni, roda višje sodišće ie ob^oubo ra^vel:avi!o, oziroma zadevo osijeSkemu srdišću. Stevilo obtoženccv se ie zmani§a!o od 15 na U, \er so trije umrli, eden je pa b:l umorjeri. Prišlo je k rarpravi samo 7 obtožencev. Vsi so izjavili, da so jili avstrijski vojaki prisilili, da so govorili proti Srbom, da pa so pozneje vse prekli-cali. Razprava bo trajala već dni in vlada za njo velfko zanimanje.
—  Oropani oočnl čuvaj.    Čuvaj v vaši Retfala pri Osijeku   e doži\\.'!  včerai pono-Č: prav neprijemo dosodivsčitia Ko je ko-rika1! po vašu se mu je približni mlad človek tor se izda! za detektiva  R. Ćuvija  ie opo-zori!. da so v ^ad vdrli v!r>milc!. Čuvaj ie bil tako] pripravljen detektivu Do^agati ter je šel naprej na dvorile jraiščine.    Pred vrati fe pa    detektiv pomolil čuvaju samokres pod nos ter mu  zasroz;1, da sa  talcoj •ibiie, će mu  ne izroči    pui^ke    in denarja. Čuvaj je izročfl prebri^ancmii ronarju svojo puško, s> \-atern ie rop::r ;z.^ini1 v tem?
—  Primorcem in vsem zavednim Juto-štovanom.    Včeraj  je  izšla 4 (13)  Števiika ^•Primorskega  Glasa*',    ki  izha.ii   zdaj.    da labko svoboduo piše o razmerah v Ttaliji m o postopaniu Italije z našo narodno manj-šino. na Dunaju. Žito b* moral list zanimati ne samo vsakega  Primorca,    tomvcć    :u.1; vse  zavedne  JusosJovane.   Ce'a  4.  stevi!ka, ki je pravkar i/šla  je posve-čena  »plebiscitu« z dne 2A. marca t. !.  Iz n»ene vsenine bodo čitate!?i  spoznali,    kako izmišrens m tendenciozne so trditve, da ie na§ na i od v Fta.1i.fi   dne  ?4.   marca  komr»aJctoo in  t?avdu-šeno   celasova!   >ra   Italijo   'n   faSJzem.   »Primorski Glas« se naroča pri Založbi   Ju.cr« v Ljubljani. Selenbur^ova  ul.  71T,  prodah  pa se po vseh  glavneiših ljubljanskih  trtfikiih. v Mariboru v trafiki Bele in Saks.
— Samoraar topničarskefea podnoročnika.
V vojaSkem taborišču v Mostariu 5e pred-sinčnjim ponoči počil stle. Podrw>ročnik Ser-gije Jakimović je pohitel v sobo. kjcr ie počil strel. Ko ie odprl vrata, se mu je nudil grozen prizor. Na tleh je ležaJ niegov na.j-bcljgi tovariš podporočnik Milan Starčević, s katerim se je malo prej razstal. Starćević je držal v roki samokres. Jakimovtč je skoči! na konja in oddirjal k pove-Uniku Maru-šiću ter inu javi!, kat se je zgodilo. Povelj-nik čete ie odredil, da so težko ranjeneg^ samomorilca odpeljali v bolnico. Poivlicali so zdravnika, ki je ugotovi!. da f:na častnik prestreljena očesna živca in moždane ter je njegovo stanje brezupno. Pol ure je Star-čevTĆ izdihnil. ne da bi se zavede!. Podpo-ročnik je preJ samomoro"D uapisai poslovi Ino pismo svoj? materi v Novero Sadu. Pros;l jo je, naj poravna :/. njeaovega. dela premožeuja manjse dol^ove. Napisa! je tuđi, da se je moral u-strelitr. Starčevićev: to-variši so povedali, da je oficir nekoć fzia-vi!. da bi se vsak drugi na njc^jvem inestu ustrelil, če bi toliko trpe!, kakor on. Star-čević je bil zaljubljen v neko dekle iz Mo-starja. ki mu pa ni vračalo Ijubezn:. Poroć-nik je bi! tako ponosen, da si je raje xončaJ življenje, kakor da bi padel pred svojim idealom na kolena.                                         i
—  Brat omort! or«ta. v Hrđjanu je žJvel kmet   Milutin    Jovannvič.    Ki   :e večinoma delal v tujini iu se ^ri'l pod d^mačo streho samo Čez rhno. fmt^ je otroKa *n fena, Iri sta stanovala pri r^eanvem braru. Kadar se ie vrnih je žena Jovanoviću potopila kako grdo ravna z njo m njenim otrokom ojeiov brat Aleksanđer. Ko  se  je lani  septembra vrnil in mu je žcm zopet poveiai=i, kaj je morala prestat! zaradi Srnra in njegove žene, je Jovanović  sklen.I  tecneljito obračunati z bratom. Med bracima je nastal prt-pir in pretop: AJeksacd;^' je Šel domov in se vrnil oborožen  s puV<o. Milutin ie med tem našel svojo Ženo v prepiru s svakin'o. Zapodil je svakrnjo  z !tir>e. Tedai ie pa pri-šel Aleksander ter uit-«»'jl brata, ki u -iKt-žal na mestu mrtev. AVksp.ndc ie bil oSso-jen na 6 let tetiće Jcče
—   OpMarjatiio na danaMJi  •§!*«.  odda-ifl  poslovnih  lok^lov v najem.  Upmrni  odbor dr. Ora2movega dijafkegt doma.   259/n
—   Nesrečeo pađec. Anton Poljsak, 56-letni  progovni   pazsik   državnih   železnk, stanujoč  v  baraki  v  Zaloju,  se je  včeraj selil. Pri niakJadanju pohišna je padel tako  nesrečno  z  vagona,  da   je  nezavesteu obležal.  Prepeljali  so  ga  s  težkimi  notra-njimi poškodbami v bolnico.
—   Nesreća   pri   delu.    Delavcu    Franu Kregarju   je   davi   v   Kregarjevi   delavnici na  Kodeljevcrn  >troj  odtrgal  tri  prste  na levi  roki.  Prepeljali  so  ga  z  rešilnim  vozom   v   bolnico.
—   Žrter   neprevidnosti.    Ienac    Perme, 44-lctni    poljski    dninar    iz   Zavrtnika   pri Smarju pri Li ti) i, je doma naie4 med starim felczjcm pištolo, katero je hotel pre-izkusiti.   Nenadotna   se  je  pištola   sprožila in strel je zadel Permeta v levo roko. \'če-raj je prišcl  v  ljubljansko bolnico.
—   Županov* lama pri Grosupfhi      ud! krasen  užitek vse*n ljubiteljem prirode.
2S2n
Iz Liabliane
—Ij V *!•▼• Vidi Baltičevi. Gotp« v-eliki
Županji <ix. Vidi BaltiJevi poklani jutri do-potdne ljubljansko 2«o«t\'o pod vodst\o:n dvorne dame ge. dr. Franje Tavčarje?« tvoj poslovilni dar v xahvalo za njeno neumorno delovanje n* narodoem polju.
—If Nov soeg. Davi nas je prescnetil nov snej:. Ćelo v mestu jk> bile strehe po-bdjene. Cez noć je snežilo in ziutraj ie bc-1t odeia pokrila prvo pomladno relenje. Snez ie pa M v pr>rh popoldanskih urah skopnel. l^pesa vremena še rr orit^akovati.
—Ij Dražba košnje, Me>tni magistrat ljubljanski daje vsem interesentom na znanje, da se bo v nedelio, dne 20. aprila 1929 ob 1. uri popoldue vršila javna dražba košnje vsch mestnib potov in štradonov na Barju in sicer v gostilni Vnidmarja Jakoba na lianski cesti. Vsakoletna oračajna dražba v zadevi oddaje košnje mestnih potov in štradonov Trnovskega, Karlovškeja in Poljan^keea prcdraetja se bo pa vršila v nedelio. dne 5. maja \929 ah 1. un po-poldnc   pri   Koscu   na   Opekarski  cesti.
—Ij U. večer Akademske«a ktaba n proočevanje mednarodnfh problenov Sn^-ć\ se je vrši I II. večer Akademsae^a \luba -/a proučevanje mednarodnili probi em rv-. N:. sporedu sia bi*; predavani ■*. Mcn-c i n g e r i a o mirovni ideji ter c. Prei-ti a r j a o vaineiših "nedna^rcrdui.i do?r.d-kih v zadniein času. Preda^aiiie k- Mencm-geria fe bilo obširno ter doka? vscsrransko podano. Zanamivo je blTo /iasti rolmačenie razmerja med Amerfko I:i Cvr«W3 ter okolnost, zakai ie brani Ameriku r>ris »>pf:i k Drušrvj narodov. Iz predavuma k. Prct-nar'a ;e bifo razv:dno, ca skuša oriti viso-košolska mladina dnevnin docodkoM na s\oi n:ič:n do dna. DnijŠa đeN«ta ^e ;e razvila o do^rodkih v Aziji, predv^cm v Irid;;: in na Kitajskem. Večer u b:1 orav »ep.
~lj Drnštvo filatelfstov naznaaja, da se
predavanje ri^'e^a drž. pravdnika dr. Gras-stllija o rabljenih in uerabljen'h rnamkari ne bo vršilo jutri 24. tm.. temveč   I. maia.
—IJ Društvo konceptnth uradnfitov poli-tičoe uprave v SloveoijF im.: naoi redili «»bč-ni zbor v soboto dne 37. aprila \92Q ob S. zvečer v Ljubljani, renavraciia Ćinkola, Kcpitarjeva ulic^ 4. Dnevni red oMčrfen.
—U $t. Jakobsko - trno>ska mo&ka podružnica družbe Sv. Cirila in Metoda vab: v« člar?e :n prffatefie xlnu.be n-i redni lerni občni zbor v petek ?6. trn. v gas ti Ini Ber-^inr - S'č ^■ Trnovem. Dtievn; red običaien.
—IJ Koncert orkestra sestavlien^ga '.r naibnljSilj selkih isralcev Srbi'e se vr§i danes v torek 23. t. rn. ob ?0. nr: v veliki dvorani hotela »Union-;. Na r>rosra.Tiu so izbrane narodne pesmJ ?z različn-«!; južnin kraiev naše države, ki bodo '?rane :n po-pevane. Po raznih mesrih naše države !e ime! nastop mnogo navđušen;a m priznanja, zato opozarjamo naše ceni. Oi^Činsrvo na poset. da pokažemo, da znamo cenit: prelepo pesem naših južn:h Sratov Nasto-piio v narodnfh nošah. Ceni. o>»-i'nstv^ prosimo, da si oabav? karte v n-r-edprodaii v Matični tcnjiararni. Cene so zelo /m-Trtt.
—!j Društvo »Trezoost« priredi v sredo 24. :m. ob 8. uri zvečer svoj sei>*aneTr r.a moškem učiteljišću s sfiavnostnLin predavanjem v proslavo tremostnesra redna. Za člane je navzočnost obvezna, priiare!ji našega  pokreta pa so dobrodošli.
—Ij JAD Triglav. H. članski sestai^k *c bo VTŠil danes, v torek 23. t. m.. ob 20. uri v društvenem lokalu. Predava! bo £. prof. dr. S!odnjak o »Vtisih z ekskurriie pc Ba-!canu^. Sestanek je za člane ->bvezcn, ne-člani - akad^etniki vabljeui. — Oođbcr.
—U Pocreb profesoria Josipa Vedrafa. Ravnateljstvo Sole Glasbene Matice in dr-žavne^a konzervatorija obvešča staršc. da danes popoldne na obeb zavodio ne bo pouka zarad? pogreba blagopotofnesa nrote-sorfa Josipa Vedrala. Pogreb bo popoidne ob A   \z n:rtvašnice spTosne bolnice.
—U Pevstl rbor CBasb. Matice v Ljubljani. Danes (23. aprila) ob 16. pogreb -z-prof. VsdraTa izpred bolnice, cb ?O. vi'i mešanega z^ora. Obvezno za vse člane. — Odbor.
Iz Celja
Izgubljeno in oajdtoo. Pose*iuikov sin Jakob Kren od Sv. Tomaža pri Vofalku je irgubil v nedeljo v Gaberju 3TM) Dto gotovine. Marta $*ern je ijgubila na pot! od rnestnega pokopafršča do svoje** stanovali ia v Preserno\"i ulic: ^!ato ovratno veri-iico v ofreskom in (traei.Tti karani, vredno 950 Din. Marija F^lar z Brega je nafla v soboto zvečer na QIa\Tiem trju 2 bankov-ca po  10 Din.
—c Ptvsko dn**tvo »Otika< v C«0« priredi dne 4. maja ob 20. uri v mali <fvorani CeljskeKa doma družatrai večer s pesrrim programom lepth slovenskih narodnih in Limetnih pesmi. Vabimo vsa kulturna in pro-svetna društva, vse člane z dmžinami in vse ljubitelje lepe pesmi k -nnofo-brojn! udeležbi. Vstopnine ni.
—c DtJaško stoJKČc v cdlsken cledaO-štm. Prejel! smo is nt proiajo ob!avllmmo:
V zidaizjn ća»u se je p:wli>. J^ počeujaao nemir in *e do4tojno v^dejo ru paj*ernern stojis^u Ie nedvaki. Ta ucotovitcv je na-slovliena na napačni naslov. Zato ugotav-!j*m: Se-n:rov in škanda^ozne^a vodena so kriv:, žal, ravno điiak;. Vsa kia^ue \n iK*lane opaz^e prtoajajo od teh. Ooto\i dijaki prrha'ajo \- vrledali^če > Mcrirvuim namenom, da listvariajo v o^adiu drogi oder s predstavo nosebite vrve in vsehire. Pred lefi ie bilo med d'ia^rvon redvomno već >mis!a ia resno ^ledali>ko umetnos*, kakor danes in tuđi mnogo mani r<nv\ta. Na potrebno stofiSče bodi pri rasprodanih predstavah rta tvni petica miTrth in dostojnih nediia-ko^'. V slučaju, da bi se r*ar-terno stojišće proslavilo Ie kot prostor /a dijake. bi tamka^ ^- bodočc ne bi'o pr^v mć TPirncjše fn dostofnejše, o čemur sem trd-no prepnčan. — Redni orr^Vnvi'ec.
—c Obrtni dom v Cetfu. V peek e bili v Zagrebu skle-nend nakupna pogodba med »Zlatajko< d. d. in tufcaJSnjhn S^venskiT obrrn:m druStvom ?a twwi!o©je 'Zlatartce« v OledaTi^ki u!ic\ Vjer bo imelo cetlsio obrtn:^tvo svoj rn-epotrebni *3<tni r>!>rtni dom.
—c I/ poikiishe kronike. Z Mat<l:Ćeve^a sklad Šča traverz v GreprvrCSčev! ulici je tstrade7 pretečeni reden rernan uzmovič več železnih cevi in dvj travenna odrerka v ski:pni \T«dno«i ?50 Din. DrznesM tatu pr»-VC}i vneto :ščc. — Ovadcn :c Tri d-lavec Prance B^ ki ;e v nedeljo p^KpoiJnc n* Novi cesti v Gaberu Ta\o nerodno kolesanl. 6d ie povozil 3-letno Dramco Kov*č t D.>!-spc^ polia. Orrok jc oita! k srrvi bfcx po-škođb.
Iz Laskega
—  Iz obein^kc *k\*. Dne 16. L in. sg je \rsiia ptenama »cia na.ieza obCm^kega odbora, ob katen priliki ie g. \!. n\. Pink^va zapn^cgtl   župana   n  mJboru.k^-   fer   uh  t>(>~ jtval   k   vretemu   delu   \    korist   obCmc   m domovire. Odgovarjal mu je župan 4t. Ro^ zagotavljajoc.    da   bo   imeoovim   obćtn^ki za>top s prav ti sto vnemo B*daL»ev»l deln v   prid  obćim.  kakor  ga  je  wštl   uvoljetii odbor.  —  \a  na ročilo <%bU*tneta   komtur-u   se   ie   skknilo  uvesti  ceJo   vrsto  oKii•-skih   taks  kakor   za   proslov olmi   *r>rciein tuzemcM \ občin^ko zncto VW Din. za ino-zemot  1O0O F>n.  ri  v%zk vtmmm a!   us -inen  ra/^ljN  5 pin.  tsl tta\fWđ» đovoljeti)« !<■! r>in, tm vročitev vaNI ah uradnffc %,f*\-šov   *  Din,  z*  prekoračenje  policiivke  ure 4"   I>jn,   i*   pnreditev    plesnih    /abi\    1^> dmariev. od vv^kefa  godca 5 D*n, sa \trn\-\*yVi '.n igr* na dobitke po S0 Din itd    —  V domovinsko zve/o sta Nia tpreieti dr. Anton Cede in  Orefor Lehen. —   Riđi skbe-ga f-nančnej;^     ^-iLn'-z  nc   «^ «-Kl\'on:ln    ^e'^ vrstu  pro^eni,  tjk.t  tuđi  ona  f»  p^livfuci-jo  k   žfrađrii   nm-t^   v  ^marteti.
—   PrašIčH *ekm. V četrtek se Je vr*i» prvi  s\Tri*ski  scem.  ki   se  je  ormearl  nad \sc   j>rii*ikovanje  dobro.  Privedenih   te  bi-lo do  Kli> kotnadov   svtnt ter *^c  iih je prodalo   zotovo   d\e   tretini.   Prihodam   ^e*etn bo v četrtek dne 2. r»uii t. 1.
—  Qnz4nl požar. V sobom. J\   •   m. po-pokli e je pržir upepelil vefik go<dni kom-pitks   %    SU.mcuku   pn   TrefoeUah   obč,   Sv. Kn Sto?. Nia pomoć ie hitelo *astlao druin« \i La<keca ki je oscri lokaliziralo in udu-?Ho.
Nedeija - dan nesrec in katastrof
Strasna artomobilsk« nesreća pri Budimpešti. — Motocfldi-stične nesreće in nezgode. — Katastrofa dveh letal. - Ciklon nad Japonsko. — Tornado v Arkansasn.   —   Potres   v   ItaHfi-
Ziidnja uedelja k bib v ^iumeivu te/Jv'ih prometnih in a\-tornobilskih ne-sreč. elementarnih katastrof in drugih nez^ođ.
Najte/ja nesroča ^ je pripetila v Budimpešti. Iz rnesta se yz i avtomobi-lom odpeltala na izlef većja družba. med druffimi legacijski svetnik poljskc-Sa poslanistva Lazarski njegov ;>nja-telj. minbterijalni tajnik C-iinilb Sarosi-Kapekr, grofica Mariji Somss'di in žena min iste rijalnega svetnika La^zka. Okoli 19 je prosila gronc.'. nuj se vrne-:o v Budimpešte češ. da je zveCvr do-vabljcna. ^ofer ie vot.i /eio hr.ro in je v temi zavozil v kamen ob cesti. Avto .ie vrglo kvišku. tako. li se ie dvakrat prevrnil in pokopal vsc Dotnike ood ^e-boj. Ponesrečence je naložil na svoi avto neki budimpešta iski indu^trijjec* ki se .ie pripeUal mimo ir iih pr?r>el«a! v bolnko. Miaisterijalni tajnik Sarosi-Kapeler je umri 2e mei poro le^ac^.^ki svetnik Lazarski si ;e pr.-trcsd možea-ne in ima teike locraije poikod*>e. Grofica Somssicb si ie iV*\\i\\i cbc tjki in obe nojt pretresane inu mozjane in je dobila tuđi živčni šok. dočim «e o**m-|a ga. Laczko neDOŠkodov-an.i. T:;Ji 5^-ter ie bil težko poškodova.1..
Težka avtomobilski r»esr„va se »e pripetila tuđi v kraju Smraren na Por-tugaiskem. Cez tamošnji žele/ni^ki niost ie vozil tovorni avto. v katerem je sedelo okoli 25 t3v,ir;n>kih de:avK. Sredi mostu se ie avtomubil pekv^ri? in prevrnil. Več delavk je padlo na že-lezniški nasip, nekatere pa v prepad. Ubile so se štiri. druge težko ranjene pa so prepeljali v bolnico.
Pri Dunaju se je vceral zafetel mo-tociklist Josef Penižek v konfin in ob-le?al z razbfto lobanjo mrtev. V Nližini Oradca sta trčila skupai dva motocikii-sta in se oba ubila.
Grozna icUlika nesreća se je pri-iK^tila v San Dierti v Kaliforniji. \z vi» sine JOHO metrov »e tre^čilo veliko vo-iaško !etak> na zemljo in se med pad-cem zaletelo v porni^ko letalo. kl se j« ba^ dvigak> v zr;tk. Pri nesreći se »e ubilo ^est oseb. Pilot voja*kera letala 5e je skusal resiti s pada!om. ki se \t pa zapletfo med krila.
V    nedeljo   je   dlvjal   nad   severo-vzhodnim dcloMi Taponske silen orka«, ki je povz^očil veliko materijalno škodo in zahteval tuđi mnom človrtkfh žrtev. V Niijrati ie bilo ubttih s oseb in ratije-Tifh 76. Vrhar je porobi! okoli 100 in tk»-škodoval nad 1000 hi*  Materijalna $ko-da zna^a eri milijon jen. V pristanis^in se je potopiV*  več parnLkov, na obali Koreje ?c orkan  razleti dve marnariflki ktali.  Iz  vsch  krajev   Japonske priha-jaio poročila o veliki <kodi in straHot-nem divjanju \ iharja.
Nad Arkansasom v Arneriki je v ne-deljo div jal tornado, ki te ubil 13 ljudi in štiri raniL $koda je ouromna.
V   Ttalijf   je  v  neidefjo   zopet   divul potres.  \"  Bolo^ni  in  okolici  so  čutili zor>et   dva   močrta   potrebna   simka.   v Rivi Betti je bilo poškodovanih 70 hR Na ukaz oblasti je moralo prebivalitvo većino po^kodovanih  hl§  zapustiti,  ker se je bati. da se r>orušijo. V Bologni se vrše procesije  zfvper  potres. Potres  ie zahteval tuđi dve Človeški  žrtvi.  Kani je pođlectl /urmik carkve Sn#. Jezusa v Bok>pni. v Calacari pa je zadela srčna kap crofa Oaracmatija, ki se ie u^tra^i! potresa. V Ferrari je no prvern r>otre*-nem   šunku   ined   občinsrvom    nastala strahovita panika. V smeči, ki je nastala po kavamah, kinernatosrraflh in gle-dališ^ih,  kier   so  v«   Ijudje  silili  k  ishodu,   je  bi!o   več   Jrudf   TX>hofenlb   do smrti.
Recept za lepoto
V Attgrliji je bila ne4avno ustanovljena liga, ki si je nadela naloso Po-speše^'^ti repoto. Vodstvo lige je rrme-nia. da je gospodarski in dnižabni položaj grditi ljudi mnogo tež$ neso Ie-p!i Darr.e. k4 si pomagalo z raznirni kozmetici1 im" sređstvi. da prikrlje>o te.'esne trbt:. so že davno pr!s!e na to. V Itaii ■ je b;!?» sprožena mise!, da bi de^uT n^ državne stroške ptastiko ohrazov. v kolikor so odvisn: o<3 te-«a izgled? crdih Ijsmdi na uspehe v živ-lienju.
Si?:ošrK) prevlađuje prepnčanje, da je postala mladina !e?s"a, ker zo^i s|-o^"f Vr*rašan}e je. kako more Človek ostat' lep tuđi *ta stara Itta. Na to vpra^an'*e skirša odgovoriti aniflešk! zdravniV c'r. Lennhard W;lf;ams v brošuri vGrowin?! o!d Oracefu!"'ly«. Na-•sveti. k rri da'e dr. VViTHams. stanoy> samo cn Šiling, dasi lord m 1ađy Ha-berdeen, ki sta že 7e\o stara, v u\*o-du k brošu"! i'Otriu eto pravilnost tea nas veto v na poj^e svoilh fzkuSeni. Na sveti dr. \\ ;* iam^ so na zelo ne-Drij^tni Mol :'2iiire£ rravi. da ie trt»-ba TiaTo f"e«ti. irtt* cploh ne. r>ač pa imojro knha. viri m» sAre?eita ^adn. ce Tioče Človek ostati tud: na Mara 'e-ta lep. Le-noba je največja s^vražn'ca lepote. Kdor hoče f>5tati doisro \e& *•<$ nt s;me valjati za pečio, mar već mora prehoditi vsak dan vsa i 5 km r>eŠ n se ČErtrveč arrbati na svežem zraku.
V arteških Tistin se oRlasajo mni-<li uredni možre. ki on'suiejo ^ot k leTKiti. ^';kar sir Wili a:n Orp»n pre hoJi vsak dan najm*i»/i 10 km peš in ?^ samo tnr>ol surovo n:c±) ribe i»i --^ j-jc Pr? se^n^V jn:rh'- i.-r^^n^k*» nod-rervne Plemiće lord A^f^ld ie nroti te?ki hr,mi oač oa r>ravi, da mora biti obed oMm. IgrraJec frecd Tcrry pra-
vi, da ni važno, kaj in koiiko clovek je. glavno je, da se mnofco ffiblje na sve-žem zraku.
Ledovsky igral 75 ur 45 minut
Avstrija »rna novega rekorderj^. Pianist Geza Leciovsky, a katerem smo že včeraj poročali, da hoće potol-či rekord nekei^a Američana. ki >e ^t-del 75 ur za klavirjem, za najmanj /a eno mro. je res dosege 1 nov svetovni rekord- Sedel je t± klavirjem 75 ur in 45 miirut, to je od četr&a ob 30. do nedelje opornoči. Od ste li so mu samo par minut, ki jih je porabil za odmor. Za klavirjem je torei sedel skoro r>ol tedna, Vsekakor »e to fizično zelo naporno, je pa obenem dokaz redke energije ki vo1je, d tuđi prismojenosti.
Duiiajčani so seveda nad novim rekordom zelo nitv<fu>eni in prepričao!, da bo ta usipeh Avstriji mno^o koristil. Ledovskega it v treh dneh obiskalo 15.000 radovednežev.
Pri  razdratenib   žlvcih.   flavobola, nt-
*t%an;u. 'j<ruieoosri. pobitoMJ. tcsnobiw)Wi« imamo v naravni Tranz-J'»sefovi crenđkK domaje Medstvo ori rok:, da najvt>čia raz-hurjenja, k: imajo svoj vrrok v slabi pre-bavi takoj preienemo. Sloviti zdravniki pr-znavajo, da u&nkuje »rnni-Jo*efo\*a€ voda sJj^iruo tu<fc pri ljudeh vi'Sje starosti. Do-W se v vscb lekarnah drogerHah 'u trxc<-~ rijskih  trgovinah.
»MMHMIIMIMMMMMMMMMIIIIMMM
GRADSKA LEKARNA. Kamenita ultca 11. Prosim VTa«, da mi iih s prvim vlal.om pol« I jote. ktr \% jako vaino in potrebno sa moje bolečm* Ne morem biti brez teh Markovih kapljtc, zato probam za 10 »tekie* nic.                                                        ^ ',   ,
Joftšn  Kr*tin&  Dartm>me
MIMliniMIMIMIIIIMIIIMNIlMIHIHI
Stran 4
»SLOVENSKI    MA ROD*   dne  2X   anr!!a   1920
apr'a
>tev   Q ?
August <33lanche:                                      17
ŽNa valovih strasti
J?oma?i
VLADARICA  (se  nasloni   na  komo-
loc, smeje): Orjaka ... Vedno lepše in lepše... Opisuješ dobo pravljic in vitezov... Ali mi oprostiš, Denisa? Namesto da bi ine uspavalo tvoje pri-povedovanje o dnevnih pustolovščinah, me bo uspavalo čitanije tvojih novel v »La Prese« ali v drugih novinah. Da, izgubim te, toda dobi te literatura in to mi bo edina utcha.
DENISA (se ne da motiti): In ko je pobil oriaka na tla. je potegn-il kakor blisk...
VLADARICA: Kakor blisk... Dobro, imenitno!
DENISA: Je potegnil vas od kletke v hipu, ko se je lev pripravlja! zasaditi zobe v vaš obraz, v najJepši obraz, katerega...
VLADARICA: Izborno! Ne pozabite torei na  moj obraz v svojih roman;h.
DENISA: Toda lev je dosegel s šapo vašo  obleko...  O.  to  je  bilo grozno!
VLADARICA: Mojo lepo, svileno obleko, mojstrsko delo madame Ba-renne ... Toda tega ti ni treba biti žal, Denisa... ta prirasrtek tvoje toalete ubije poscum vseh tvojih rivalinj v La SalJe Valentine.
DENISA (poljubi vlada rici roko): Ah, madame! Kako dobri ste, kako an-jielsko d-O'bri! Kako bi vam mogla iz-kazati svojo hvaležnost? Kaj res do-bim to krasno, to dragoceno obleko?
VLADARICA: Da, toda ne približni se preveč Ievom... ti gospodje radi vzarnejo kaj za spomin in slcer tako, da ostane tud i nam spomin v obliki raztrzane oblekc. Toda ti še nisi kon-čala svojega prifpovedovanoa ... ali pa so odtrgane crpke isto, kar je konec romana?
DENISA: Ko je vam lev ođtrgal čipke, je telebnil mladenrč vznak na tla.
VLADARICA: Jaz pa seveda z rojim, ker nisem sledila črpikam v Ievje irelo?
DENISA: Da, madame.
VLADARICA: Fuj, Denisa! V obje-rnu delavske bluze da sem bila! To se za roman ni primerno. Čuj, drago dete!
DENISA:  Izvolite, madame?
VLADARICA (resno): Iz tvoje hva-ležnosti za novo obleko sledi naravno, Ja tega nikommr niti z besedico ne sjneš omeniti, sliŠiš, nikomur. Nočem biti junakinja takega romana, nočem igrati vlage med levi, tigTi in ljudini, ki gotovo nišo prav nič boljši. Slučajno me ti junaki ne poznajo... samo ti me poznaš... veš tuđi, da no snem besede. Čim zvem, da kdo sluti, da sem bila jaz tista lepa dama, ki so jo delavske roke iztrgale iz lev jih kremp-Ijev, te takoj odtpustim in rudi mojih oblek ne boš več nosila. DENISA: Madame, molčala boru ko
grob.
VLADARICA: Kar se pa trče tega dogodka. ki ga v svoji bujni domišljiji in romantiki pretiravas, ti moram po-
vedat., da lev v kletk! ni lev v pragoz-du. Ne pozabi tuđi. da bi moral lev v kletki zlomiti najmanj tri debele želez- .
ne palice, predno bi mogel požreti čio- I
veka. Končno te  moram še opozoriti, da bi opravil ta posel vsak drusi prav tako dobro, kakor tvoj junak. Da. prepričana  sem, da  b:  opravil  ta zoperni čuvaj to mnogo bol'je, kaiti on bi gotovo ne telebnil na tla in ne potegnil Še mene za seboi, kar pač ni bilo spretno, še ma nj pa  dostojno. DENISA: Toda. madame... VLADARICA: Ne, priznati moraš, da imam prav. Če bi b:l ta ostudni čuvaj oni srecnež, ki bi me potegnil od kletke, bi ti še na misel ne prišlo, napraviti iz mega junaka svoiesa romana.    , DENISA (v zadregi): Madame... VLADARICA  (s   pritajenim   glasom, zaup-no): Kar se pa tega tiče... Stopi bliže. Denisa! (Denisa se skloni k vlada rici.)
VLADARICA (tiho, z nekim čudnim od'sevcm v pogledu): Kar se pa tiče mlađega, lepega moža. ti moram...
DENISA (plane pokonci): Tega mlađega moža ... (Zunaj zapoie zvonec.)
VLADARICA (nervozno): Nekdo pri-haia... hitro, Denisa! Si slišala. da no-coi n:kogar ne  spreimem? DENISA: Da, toda če je vojvoda? VLADARICA: Tuđi njega ne. DENISA: Madame se je torej odpe-Ijala na izprehod?
VLTDARICA: Ne, skratka ne sprei-mem. (Denisa hitro odide.)
VLADARICA (sama): Denisa ni tako neumna, oni junak v zveriniakn je bil res lep. Kako krasen in pravilen obraz! Kako krepka in stasita postava! Kako miren odsev v o-čeh. ki gledaio vedno naravnost! Kako prjeten moški glas! (Povesi glavo in se zamisli.)
Zakaj ta znmišl'ennst? O čem ;e mogla razmišljati ta lepa in v izobilju živeča dama?
Morda misli na smrtno nevarnost, ki i: je nedavno nretila :n iz katere je bila srečno rešena?
Ne. saj je skušala prav kar dokazati, da to ni b;la nevarnost.
Ali pre mi širine, kako bi se oddolž'la s:ro-mašnemn debvcu, ki jo je v pleme-nitem nagibu resi] strašne smrti v lev-icTri žrefa?
Ne. saj je kot prijateljica levov izrazila svoje ogorčenje nad delavcem, dl nj bil tako spreten in dostojen, da bi jo bil i^pnstil, ko je omahnil in telebnil na tla.
O četm torej razmislila? Morda razmišlja o tem, da ni prmer-no za roman, kar bi bilo dobrodošlo v praksi...
V.
Bicetre.
Zda.j je pa že čas, da hitimo za Ar-marrdom Cambonom, ki ie nadalieval srvojo pot proti Bicetre. Priznati mu moramo, da še malo ni mislil na obe svoji dobri rn hvale vredni delL Ni mislil na Crne oči v Jardin des Plantes, niti na temnomođre oči na trgu Bastillc, kar se da težko oprostiti. Držal se je skromno nižjega kraljesr\-a živali, mislil je izključno na medveda in jastreba, prvi je bil bel, dnrgi pa živ. ne da bi raz-irmel, kaj sta imela skupnega.
Belega Medveda je poznal že oJ mladih nog. Opetovano je sedel kot deček   na   njegovih  kolenih.  Često  rnra ;
je prinašal Beli Medved kostanj in grozJje^ Bel; MedveJ ga ie naučii skr-Č:ti istoČasno noge in roke, za kar računa dober telovadni učitelj cei frank od ure. Nauči! ga ie mahati s sabljo :a držati rusko, a po notrebi tuđi puškino kopito, kaiti Beli Medved, ki je gosto-val v prvi revoliuciji U 1830., je znal valiti vinske sode, pa tud- v drug h strokah je bil dobro podkovan. A mi and mu je bil hvaležen za vse dobrote, po-Icg tega pa je vedel o svojem očetn, da visoko ceni Belega Medveda. Zato mu je bila neprijetna že sama misel. da bi vide! v n:em morilca in sicer najkr-voločne.?šega morJca, kajri metati žive ljudi divjim zverem je pač višek kn*o- | ločnosti.
Harem - najboljsa rešitev ženskega vprašanja?
Maroški paša pravi, da bi se harem obnesel tuđi v Evropi. — Zanimivi nazori princese Ali Fazil o življenju v haremib.
V Parizu se radi tnude orijentalski mogotci, vladarji raznih orijentalskih držav, pa tuđi indiiske in turske princese. Francoska prestolica je med vse-mi velemesti najbolj privlačna in njen sloves šega tuđi tja, karnor večinoma še ni prodrla evropska civilizacija. Bogati eksotični gosti prihajajo v Pariz, da si oglednjo njega znamenitosti, zla-sti pa. da se navžijejo vseh življenj-skili sladkosti. Med drusimi znameniti-mi gosti se mndi te dni v Parizu maroški naša Ben-Kl-Borda, ki ie presenetil Parižane s svojimi originalnimi nazori o zakonskem živ;ieniu in o haremu.
Maroški pzsa trdi. da je harem naj-boljša rešitev ženskega vprašanja. o katerem se 7lasti no vojni tol'ko govori in piše. Po njegovem mnertiu bi se harem zelo dobro onbesel tuđi v zapadnih državah T"di v rTvroni bi z ena-kim usoehom vršil svoio nalogo. kakor v on'ientu M^roški paša sicer ne rmzna evropskih oHČaiev in zivlienja evron-skih narođov, toda prišel je do zaključka, da so
moški na vsem svetu enaki
in da bi se tuđi v Evropi ne branili harema. Ženskam se sr<x"i v haremu zelo dobro, r>ravi B^n-ril-Horda. Dobivnjo prvovrstno hrar.o in krasne obleke, de-lati jim ni treba, skrbi nimaio rt-obenih in njihovo življenje je mosro lažje, nego živlienje evropskili žensk. ki se mora jo ukvarjati r, rrnsnodinjstvom ali pa prenašati vse krize in težave javnega pokliča.
Na isto vnrašnnje odgovarja tuđi princeza Ali Fazil. ki je posetfla te dni ariz. Čudrtn pn ie. da ie že davr»o od-ložil:i nn'čolan, d^ zatiajn v gledali^oe in na pleše v najirtoderneisih oblekah. pa je k!jub temu zelo navdušena za harem.
Mnogi Ijudje mislijo, da so haremi v Turčiji izginili, da so reforme Mustafa Kemal paše temeljito pometle s to ustanovo davnih časov. je izjavila x>rincesa Ali Fazil. V resnici pa haremom v ori-jentu niti na misel ne priđe, da bi iz-ginili. V vseh mohamedanskih krajih Afrike, posebno pa v  mojem  rojstnein
Egiptu, v Alžiru in v Maroku so ženske v haremu
od 12. leta do smrti.
Priznavam, da so orijentalske žene v haremih sužnje, omeniti pa morajn. da je to suženjstvo zelo problematično, vsaj v evropskem smislu in po evropskih nazorih.
V haremu je dovoljeno imeti
«do 300 žen.
Če sedi v haremu samo ena žena, je njena usoda zelo bridka. Če sta dve, prenašata že lažje svojo usodo. če jih je pa več, je njihovo življenje srečno in veselo. Poznala sem hareme, v katerih je bilo po več sto žen, pa so se bolj veselile življenja in imele od njega več. nego njihove sestre, ki igraio v Parizu ali v Newyorku golf ali tenis. Sicer je pa harem in življenje ženske sploh vprasanje naše življenjske filozofije. Mohamedanske žene se sprijaznijo s svnio ujtocio. ćeš. tako je pač pisaro v knjigi modrosti. Nobeni še na misel ne priđe protestirati, da mora  svojega
moža deliti z mnogim i drugimi,
ki si jih izbere. Zapusti svojo rodbino, svoje prijatelje in znance in gre v ha« rem. Orijentalskim ženarn je mnogo, ženstvo tako razumljivo in naravno, da se počuti'o v haremu zelo dobro. Pri-peti se sicer. da priđe tuđi v haremu do rmičnih prizorov Ijubosuinnosti ali da se ta ali ona odaliska osveti drugi, toda v splošnem vlada v haremu mir in zadovoljstvo.
Žene v haremu so sicer sužnje, ven-dar pa ravnajo ž njimi zelo lepo. V&a-ka mora imeti svoje razkošre in v tem pojedu nj med n.rmi rtobene razlike. Če dob: ena favoritka dragocen nak t, ga lahko zahtevajo tud druge. Fd;na razlika med nn^ni je ta, da vladar harema nima vseh enako rad in da ne-katere /^rnan hrepens po liubezni. p<>-5ebno če ie jrospodar že prileten. Irbe-re si lahko katero hoče in druge ne s.rnp;o ugo\-arjati.
Govorila sem v haremih z trmcg -mi ženami. ki že po več let nišo videle svojega moža. Kljab temu so pa ostale rojegova last in vladar harema se rad pohvali  vred svojimi prijate!;:, ko-
liko žen ima in kako so lepc. čeprav se nekarerh sploh \eč ne SDonrinia. Ct posrame žena v harerr-u mati. jo zcIj sp"všru'ie.in 'n ccniio. če rodi sina, ie takoi porriakntrra v v.Š\o 5topnjo ha-reriT^ke trerarhlje. Č:?n stareiSa >e ?e-rta v hareinu. te-ni več:era sfv>5fo\ arr:i je deiežr.i. Naj bo še taJo stara, frda in^ «itna, harem y ostane vedno 7avc» ti<:e. kicr dolr dobro hrano, obleko in ujr>hno  stanovanje.
Žer>c v haremu žive v splo5ncni ta» K(\ kakor \-se žene na Kvttn. Nekate-re se peča;o z rnčT'nv de!;. druge *c zabavajo in kratkrča&ijo z nrnfm! igrami. tretje prepevajo in israjo. Če-trte tedo slanice itd. Tu<Ji v harem« govore žene rajraje o ob'ekah. N;kf>H Da ne smeio envor't: međ seboi o Nkupnem mo?u. Moža v r^o^ovoru ie omenit ne «mejo. Ve^ dan ;edo orijc-talske slašcice in pijo turSko kavo. ? tem se kratkrvčasijo. obenem pa red«. Skr'be v prvi vrsti zato, da se čimbolj zrede. kaiti v orijentu
vella za leno samo dohrr»re|Mia  žena,
2enam v haremu h1 morajo naSe đatn€ zahvaliti za marsikatero pri<io.b!tev na polju kozmet ke. Barvanje o«br\ri, u>t« n:c in nohtov se prakticira že od pam-tiveka nied ženskam: orijenta'skih na-rodov in h>di turske kopeli so priSle k nam   iz   or:jenta!sk:h   harenrov.
V haremu, kjer sem bila jaz. na» dalhiie princesa Ali Fazil. nas je bUo deset. Poleg evnuhov. ki so noč tn dan pazili na nas, je bila vsaki dodeljc;^ še po ena sužnja. Meni so dali mulatko. ki se je imenovala »Smehltaj dicirije«. Vse njeno de^o je nbstoialo v tem dfl je morala stati ori mojih vratili in se neprestano smehljati. V haremu smo hodile vedno brez pajČolanov. če ie pa prestopil prag harema kak tujec. so nas sužnje takoj alarmirale, da srno si morale /asrrniti obraze.
Haremlik. to )e dom Žen. ie spokn s selatnlikom ali domom moža z ozkim hodnikom, po katerem prihaja kospo-Jar harema, da si izbere med svojimi ženami favoritko. Noben mož ne pokaže svojega haremlika drus:emu hk>-škemu, samo v izjemnih slučajih z* pokaže svojemu bratu ali kake mu dru-gemu bližnjemu sorodniku. Pa tuđi ta vidi v haremu samo zastrte žene. V Orijentu ima vsak mož pravico
ubiti   nezvesto  /eno  skupno   /   njenim Uubčkom.
Tako je torej naziranje oriientakkib narodov o haremu. Nam bi bilo težko debatirati z Ben-rTl-Bordom ali princesn Ali Fazil o tem kočljivem vpra^anju. kajti razlika med orijentalskirni ir» ev-ropskimi narodi je tako velika, da se nazori o razmerju med moškim iu žensko niti od daleč ne niorejo primerjati. kaj šeie ujemati. Haretn je pač tipi&no orijentalska ustanova in maroški paki ^o najbrž moti, ko trdi. da bi se tuđi v Kvropi dobro obnesel. Pri nas se zakonski možje pritožiijejo. da imajo t eno ženo preveč izdatkov. Kaj bi sele bilo, če bi jih morali rediti in oblačiti 50 ali ćelo 100.
Najboljše, najirafncfse, zato
>«4lall ogfast<
Vsaka beseđa 5O par.   Plaća  se lahko tuđi v znamkaK
Za odgovor znamkol - Na  vprašanja  brez  rnamfco   ne
j.jM i. od&ovariamo.  -   Majmanjši o£las Din 5*—^ mmmmm
Konfekcijonarko
za pletenje, vajeno in-tertock stroja, dobro in pridmo, sprejme KTa-šovec, St. VM pri StiCrti.         S44
Čevlje
v fceniično barvanie spreie-ma tvrdka M. TREBAR. riubfjana.   Sv    Petra   c. 6.
NalboliSe barvc z* barvanje čev-Ifev  enantke   »VVHbra«   hi   »Reirofd«
Želođčno tinkturo
t)rrt2ko5etw, protJ zaprtjo ta dro-gim fce*kočam *<1o<Jca or!t>oro4* dT. Q. P-cco*. l^karoai v Lfab-ItatU.                                           102/T
Z  najboljšiin  espehoro
s« nad 23 let oporaMJaJo Laarichi krojače ta o«l:avyenj« spolnb b-^ezni (triper be!o kapani) V vsaicj lekartri palčića Din ^5 S pi'O tK»5!Je lekarna Blmn. 5'jN)-tka.                                          29-L
Strojcoisni poukt
uina ara 4 Din Vcfiemi 'n dnev-ai teiaj za začetobke in irve/.ban-:e. Chri«tofov a6ni r2vod, Domo-t>ran>Ica resra  7/1.                       661
Lokal
za mle-karno se cd da. Naslov po-ve   uprava   »SIov.   Naroda«.      854
Mlađ trgovski
pomoćnik
in ddooratisi, knjLsrovo-dja, zmo* žen Ie v memščtni, žeH nameSpetlja v tej stroja do 1. mila. Po mož-nosti ždhn nastoi) k v večje tr-S^nrin«. Sem marljtTV šn veste« ter rarpolaeain s ka^vcijo 20.000 Din. Le resne penadbe je r>oslati na naslov: Brino Sprinter, Latrra-sirat \23, p. EvjreltfKvvcTi I., Ho!-Iatw3.                                               856
Uradnik
z večietno pralcso, zraožen &Iov. in nem^ke kore&po'ndence, tn^go-vodstva (bilanci^t), steno.grafi;e, strotepis.ia ter vseh ?isarnišk:>i de!, I5.ce službo takoi. Ponu-dbe na  upravo   lista   pod   »I^urren«/557.
Krasno posestvo
arondirano, z l-epo zidano petseb-no hiŠo in vsemi pnEvadajočiimd gospodarskim i poslopii prodam. Mcri 14 oralov zemlje v ravoiioi, za tremi fflavnirai cestari z lephn sadooosnikom, lepim gazdom in mirnom. Bosestvo je oddaljeno 1 uro od CeJja. Cetia 230.000 Din. V.praŠati pri Jakob Stante, nad. v p., Bla«ovna.                                855
Makuiaturnž papir
Hc; d Om 4*—• pri naro ttu
100 kg kg d Din 3*50
prodaja uorava
Slov. Naroda
Klavir$i9
pianin   Bosendopfer
Holzl   &   Heiizmann
Forster,   Stingl
so nesporno naiboljši
Dobite jih za n a ] m a n j š» obroke le pri tvrdki
Alfonz  Breznik
Liubijana Mestm trg 3
innnnr t tt » mnnnrnrn
Krušno molio
in vse mlevske izdeikt vedno sveže dob»te pn
A. M  Zorman
Liubi|ana,Staritrg32
M«staa občina ihibljanska razpisu^e izvrsitev p!esiars3iesa in s'.ikarskesa dela pri zdradbi nove mcstne stino^'anjske h:Sc na I^ijattah.
Potrebni cfertalni priporoočki in navodna za vlaganje rouudb se dobe v mcs:wera gr3dbenem tirada v LfnbUar.i. ŠoIAi dre-vored   2 11.
Pojrcdbe je vložiti v goriimctKn-ancai uradu na>rne:c dne 30.   aprila   1929  do   11.  ure   đotpokfrie.
MestnJ   maestrat   Uab!]anskir
dne   22.  aprila   1929.                                    £58
Oddaja poslovnih iokalov v najem.
Poslovni ulični lokali s pripadajočimi skladrsči v \Volfovi ulici štev. 12 so v celoti oddaja takoj v najem.
Pismene  poniidfee naj  se vlože do ?S. aprla t L na upravni   odbor  Oražnovega  duaške^a doma. LjubBja-
.."^i^RV^JfL^'        ....................-
SpecSfalna mehatiicna đeMaviriea.
za popravilo vseh  pistdnifu  računskih in   kopirnih   sfrojev,   razmnoievainih   mpa»
raiov  in  blsgajn.
JSmcL (8«M»ofa, Hfubffona, Se1m**h—*fow ufieo itm*. €
Točna   postrmiba!                     Konkurs nčne cenef                               Telefon 2980.
Zanesliiv oomoček za neao l?s
•
•      Z  rabo oa novo iznajdene   franeoske   pomade   »MISEL«  se   ustavi 'izpadanjc  tu  sivecje   las,  povrnejo   se   izgubljeni   tasje.  odstranijo  se vsi  pojavi, ki zaradi njih  lasje  izpadajo  rn  sive   Uspeh  je  tanesljiv pri   60  do   160  gram ih,   kakor so že komu dalj časa siveli ali irpadalt tasje
I       Cene z dostavirvijo vsakemu naročniku oa dom: fjO ffr 115 Din, 80 c? 150 Din I   100 gr 185 Din, 160 cr 290 Din
IVsakcmu   naročilu  priložimo garancijo za popohi uspeh za ta lek. Za slučaj, da h-ie bilo uspeha. vmemo denar h» poravnamo vse stroške V   tuzemstvo   pošilja   po   povzctju   Depo za Jugoslavijo pomada  »MISEL«. F-coiirad   Vasina 8   — V BeoHrađu modala lekarna Delini Knez Mihailova 1
ODLOČITE SAMI PRI P^IHODNJEM
POPRAVKU  CEVLJEVf
NE "O2NATO PETO,
temvcč   samo  PALMA   PETO!
Razlog::   Prihranek   in   zdravje. To ie razum in napredek!
***L        Pnpuručamo Vpm
PUCH KOLESA
ki so vedno najboliša!
Dobe se po solidni ceni,  tuđi na obroke le pri tvrdki
IGN. VOK
UUBUMM - NOVO MfITO
Urejuje: Jusip Zup*aći& — Za »Narodno  tiskamo: Fran Jezerick^ — Za optmvo io uuera nj del iistm: Otoo LhrmtoL — Vat v Ljob^«flA»