Poštnina plačana v gotovini. Izhaja v pondeljek in petek. Stane ine^ečno Din 7~, y.a inozemstvo Din 20'—. RaCuri pri potStno - Čekovnem zavodu št. 10.666. Jlova &oba Cena 1 Din. Rcdatccija in ur/ava: Cclje, Strossmayerjeva ulica 1, pritličje, desno. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Telefon int. štev. 65. Predpisi glede prostora in dneva objave opl;:i.ov se uvažujejo le po tnožnosti. — V tekstnem delu uvrščene notice s številkatni so plačljive. Štev. 35. Celje, petek 2. maja 1930. Leto XII. Važno obrtniško zborovanje v Celiu Prošlo nedeljo se je vršilo v Celju pomembno cbrtniško zborovanje, ki je bilo žalibog premalo objavljeno in je zaradi tega za širšo javnost ostalo skcro neopaženo. V Narodnem domu so se zbrali delegati 3G obrtnih za- drug iz cele bivše mariborske oblasti na glavni zbor Splošne zveze obrtnih zadrug, naslednice prejšnje Zveze južnoštajerskih obrtnih zadrug, ki je bila ob hudem nasprotovanju biv- ših avstrijskih oblasti ustanovljena leta 1912. v Celju, kjcr je delovala do leta 1924. Predsednik zbora g. Bureš je v le- pih besedah pozdravil zbranih 55 do- legato v, oblastvene zastopnike in častne goste, mod njimi zastopnika banske uprave g. Založnika, mestne- ga načelnika g. dr. Goričana, mag. nadsvetn. Šubica, mag. svetnika P.o- doška iz Maribora, častnega predsed- nika zveze g. Hebeka, delegata ljub- Ijanske posestrirne g. Igliča in šol- skega upravitelja g. Bizjaka. Med navdušenimi ovacijami sta bili od- poslani udanostni in pozdravni br- zojavki i\j. Vel. kralju in ministr- skernu predsedniku g Živkoviču, ministrii trgovine in istočasneniu beograjskemu kongresu Saveza za- natskih udruženja. V prav lepih be- sedah je zbor pozdravil mestni na- Čelnik g. dr. GoriCan in naglasil nuj- no potrebo tesnega sodelovanja med občinsko upravo in obrtništvom v mestnih občinah. Celjska občina je v ypoxnanjLi, da je^malo obrtništvo po novi pridobnini zclo občutno priza- deto, želela to breme olajšati s skle- porn, da se občinska doklada na pri- dobnino družb zviša, zato pa dokla- da na pridobnino malili podjetij zni- ža. Žalibog generalna direkeija dav- kov tloslej ni hotela pristati na tako diferencijacijo. Gospod župan je pri tej priliki z ozirom na posebno toc- ko dnevnega reda k zakonu o pobi- janju nelojalne konkurence opozoril, da nekateri obrtniki pri ofertalnih licitacijah predlagajo pretirano niz- ke proračune, za katere potem dela ne morejo izvršiti. Izrazil je željo, da bi se taka umazana konkurenca od- pravila in bi se predlagali lo realni proračuni, s katerimi je obrtniku za- siguran tudi primeren zaslužek, brez katerega. niluio ne more vrsiti de!a. Hodatno k tem izvajanjem je glavni zucr brzojavno opozoril ministra fi- nanc na upravičenost od mestnc ob- čine celjske predlagane diferencija- oije pri dokladah na pridobnino. Delovno poročilo zveze je bilo zelo cbširno in kaže na vsestransko zi- vahno in koristno udejstvovanje zveznega načelstva, ki je za lajika povsem nerazumljivo, čc upošteva- mo dohodek na članarini, ki je zna- Sal v letu 1929. celih 2.277 Din. Da so cb tako malomarnem plačevanju članskih prispevkov vrši tako obsež- no delo z neštetimi sejami, ankcta- mi, kongresi, sestanki, strokovnimi izjavami in inicijativnimi predlogi, jo mogoče sanio ob vzorni požrtvo- valnosti funkcijonarjev, združeni z občudovanja vrednim idealizmom. Tudi proračun izkazujc potrcbščin ;:;:ino 19.700 Din in članski prispevek lie 5 Din od vsakega zadružnega čla- na. Poleg običajnih poročil je dnevni red obsegal predavanja o novem obrtniškem zakonu, o zakonu o po- bijanju nelojalne konkurence, o moj- strski izpitni komisiji, o davčnem vprašanju in o mojstrskem zavaro- vanju za nczgode, bolezen, starost in cnemoglost. Predavanja so podali obrtno-zadružni nadzornik g. Založ- nik, predsednik g. Bureš, podpred- sednik g. Zadravec in clan odbora g. Volk. K posarneznim predavanjem je bilo sklenjeno: 1. da se v načelu odobri predlože- ni osnutek obrtnega zakona pod po- gojem, da se uvedejo absolutno ob- l vezne zadružne in zvezne organiza- I cije, da se z zakonom da možnost ustanavljanja gospodarskih in soci- jalnih naprav za obrtništvo in ugo- tovi obveznost zavarovanja obrtni- štva za bolezen in starost v okviru zvcznih organizUcij; 2. da se čisti dobiček do 30.000 di- narjev oprosti dopolnilnega davka in odpravi poslovno-prometni davek za inali obrt. V odbor za triletno funkcijsko do- 1 bo so bili izvoljeni: iz mariborskih ! srezov gg. Bureš, Lešnik in Kožuh, iz celjskega sreza gg. Garns, Golčer in Virant, iz ptujskega sreza gg. Lo- zinšek in Zadravec, iz ljutomerske- ga sreza g. Horvat, iz prevaljskega sreza g. Rcbernik, iz slovenjegraške- ga sreza g. Volk, iz šnmrskoga srcza g. Gaiser. Na zl)orovanju se je čula ob bur- nem odobravanju delegatov tudi upravičena kritika postopanja zbor- ničnega zavoda za pospeševanje obr- ti, ki pri svojem delu prezira za- družne organizacije. i Po zborovanju so si delegati raz- gledali razstavo vajeniških izdelkov ob zaključku šolskega leta in se brez izjeme o razstavi izražali laskavo, nato pa so pod vodstvom g. Golčerja i pcsetili še obrtniški dom. DOMACE VEIf I d Poklonitvena deputacija sport- nikov. \T nedeljo 4. t. m. se bo poklo- nila deputacija sportnikov iz vse dr- žave Nj. Vel. kralju kot najvišjemu zaščitniku sporta. Posebni vlak bo odhajal iz Ljubljana v Beograd v so- boto 3. t. in. ob 20.10. V Zidanem mo- stu se bo priključila ljubljanskim sportnikom deputacija iz celjskega in ninriborskega okrožja, v Zagrebu pa hrvatski in dalmatinski in v Bro- du bosanski sportniki. d Izselitev oseb, ki so izgubile sta- novanjsko zaščito. Nj. Vel. kralj je podpisal in proglasil 29. aprila za- kon o preseljevanju oseb, ki izgube zaščito po dosedanjem stanovanj- skem zakonu. Zakon se glasi: § 1. Osebe, ki so uživale zaščito po zako- nu o izpremembah in dopolnitvah zakona o stanovanjih z dne 27. apri- la 1929 in 29. oktobra 1929 in ki iz- gube to zaščito s 1. majem 1930, so dolžne, ako so jim bila stanovanja odpovedana do 15. aprila t. 1. in ako se ne morejo pogoditi z zakupoda- jalcem o višini zakupnine, izseliti se najdalje do 30. junija leta 1930. § 2, Ta zakon stopi v veljavo z dnem, ko [ja kralj podpiše, obvezno inoc pa do- bi z razglasitvijo v »Službenib No- vi nah«. d General Mihajlo Živkovič f. V ]:ondcljek 28. t. in. je umrl v Beo- gradu v 75. letu stai*osti popularni »železni general« Mihajlo Živkovic. Pokojni general, rodom Beograjčan, je bil v času aneksijske krize 1. 1908. minister vojske. Sodeloval je v vseh vojnah za osvoboditev 1. 187l>., 1877., 1885., 188G. in 1912. V balkanski voj- ni je zavzel Novi Pazar in del Sand- žaka. Leta 1913. je bil med vojno z Bolgarijo poveljnik prizrenskih čet, ki so branile mejo proti Albaniji, le- ta 1914. in 1915. pa poveljnik Beo- grada. Leta 1910. je organiziral v Ru- siji dobrovoljske legije in jib 1. 1917. in 1918. pripeljal na solunsko i'ronto. Dnc 1. julija 1918. je bil na lastno prošnjo upokojen. d Fran Sterle f. V Londonu je umrl v pondeljek 28. aprila zvečer znani akad. slikar g. Franjo Sterle iz Ljubljane v starosti 41 let. Pred dne- vi ga je povozil neki motociklist. Stei'le je dobil težke poškodbe, ki jim je v bolnici podlegel. Pokojnik je bil zelo uvaževan slovenski umetnik. Bodi nm ohranjen časten spomin! d Dr Kosta Jovanovič f. V sredo 30. aprila zjutraj je umrl v Beogradu g. dr. Kosta Jovanovič, honorarni j profesor beograjske kmetijske fakul- j tete in bivši podpredsednik beograj- j ske občine, v starosti 55 let. d Spremembe v vodsivu »Kranj- ske hranilnice«. Dravski ban g. inž. Sernec je razrešil upravni odbor ba- novinske »Kranjske hranilnice« v Ljubljani, ki je bil imenovan od biv- še ljubljanske oblastne skupščine. Obenem je imenoval nov upravni in j nadzorni odbor. Predsednik uprav- nega odbora je odvetnik g. dr. Vladi- mir Ravnihar v Ljubljani, podpred- sednik pa industrijalec g. Rado Hri- bar v Ljubljani. Predsednik uprav- nega odbora je bil doslej bivši ob- J lastni poslanec in posestnik g. Ivan Avsenek v Ljubljani, podpredsednik pa g. Karel Čeč, ravnatelj Jugoslo- vanske tiskarne v Ljubljani. ' d Banovinska doklada na usluž- benski davek. Na številna vpraša- nja, kako naj se plačujejo 40% bano- vinske doklade na uslužbenski da- vek, ki se plačuje v davčnih znam- kali, opozarja Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani vse in- teresente, da se plačujejo banovin- ske, kakor tudi občinske doklade na uslužbenski davek v vsakem prime- ru v gotovini pri pristojni davčni upravi, torej tudi v pri mem, da se davek sain plaCuje v davčnih znam- kah. Pri uslužbenskem davku so po- birajo samoupravne doklade samo na one prejemke, ki presegajo 4000 dinarjev mesef.no ali 9(!0 Din teden- sko, na uslužbenski davek na dohod- ke in koristi, ki se pojavljajo zdaj pa zdaj in ki niso določene s stalno, Tast Kondeük in zet Vejvara Ceški spisal Igndt Herrmann. Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil Stanko Svetina. 65 Zjutraj so vstali pri Kondelikovih ob petih, Katinka je mlela kavo, da- la je v lonec in je že točila prve sol- ze nad odhodom svoje gospodarice. In ker se vsled naglice niti umila ni, je požirala te solze z maisikako pri- niesjo, ki so jo z lica splahnile. Mojstru Kondeliku se je zdelo, da ne bi nikoli v življenju tako rad po- ležal še eno uro, kakor danes, da je ne bi nikoli tako potreboval. Toda ni mogel pomagati; ob šestih je • tudi moral izpod odeje. Zakaj že celo uro je smukala gospa Kondelikova po sobah, tupatam jc prišla tudi v spal- nico s skrbnim izrazom na obrazu, in ko je mojster Kondelik odprl že desetič prebujen iz spanca neprevid- no oči, mu je vselej gospa ponovila: »Jaz te ne bi budila, stai'i, veruj mi, rada bi te pustila v postelji. To- da vlak ne čaka — da nam bi še rnorda ušel, za božjo voljo! Vidiš, to irnaš od tega, ker si nisi dal dopo- vedati in hočeš na vsak način z na- mi . . .« Mojster ni odgovoril in je vstal. Noge je imel kakor otrple, roke so se mu tresle, hrbet je imel kakor po- hojen. Jezus Marija, samo da ne bi bilo sedaj »houserja«! Počasi je pri- saral k umivalniku, prav previdno se je sklonil nad skledo in se je za- cel umivati s hladno vodo. Samo da se zravna, ko se uinije! Teta Katinka se je naspala v obed- nici na divanu in je bila v tem tre- nutku prej podobna vozlu zmeöka- nega j)erila in obleke nego živemu bitju. Pii nji je vedno zelo dolgo tr- pelo, predno je šla k podobi Matere božje in danos še tem bolj dolgo, ker ni bila doina. Mojster Kondelik se je umil, odprl vrata, da bi prinesel na- ramnice, ki jib je včeraj v obednici odpel. Toda ko je zapazil teto Ka- tinko pred zrcalom je takoj zopet zaprl in se je za vrati nehote pokri- žal. Saj je videl svojo Beti tudi v spodnji obleki — kaj da je ne bi vi- del — toda teta Katinka je stala tu kakor prikazen. Takega spodnjega krila z vijoličastimi progami, s širo- kimi traki vsaj šestkrat okoli pasu, takele nočne srajce, rierodno, zapete, takih copat na nogah — no sploh: kaj takega So ni nikdar videl, kar pomni. V drugem slučaju bi bil po- vedal kak rogat dovtip o ženski in- stalaciji, toda sodaj so m\i ni zlju- bilo zbijati šal. No, čez pol ui-e pozneje je bila te- ta Katinka popolnoma drugačna, go- spa Kondelikova pa je bila sploh pri- pravljena za odhod. Imela je tudi že malo popotno torbico čez ramo. Ka- tinka je prinesla kavo, ki je napol- nila sobo s prijetnim duhom. Ob tri četrt na sedem so se odprla vrata in prižla sta Vejvarova. Nista mogla strpeti, da ne bi mam ice in tete spre- mila do kolodvora in Pepica je bila vsa mehka. Samo še joka je bilo tre- ba. »Otroka, mi smo komplet, kakor vidita«, je pozdravil ličer in zeta mojster Kondelik. »Cez četrt ure poj- demo na kolodvor.« Gospa Koiulolikova je posrkala slednjo kapljico kave, nataknila je rokavice, prijela dežnik in solnčnik, ki sta bila zvezana, zaklenila je vse omare in dala ključe Pepici, ki naj bi jih obdržala pri sebi, dokler se ne povrne oče, smuknila je hitro v spal- nico, kjer je napravila po prostoru tri križe v smeri k soprogovi poste- lji, obrisala je oči, globoko vzdihni- la, vrnila se v obednico, zbrala ves svoj pogum in je rekla odločno: »Sedaj lahko gremo. Katinka in hišnik poneseta doli prtljago.« Gospa Kondelikova je Cutila, da morn hitro oditi; če bi se dolgo obi- rala, bi podlegla. Šele sedaj, ko je bila ura, ko odhaja od svojega do- ma za dolge tedne, morda za cele tri mesece, se je je polastila velika tes- noba. V tem trenutku jo je ohrabri- la zavest in misel, da gre z njo Kon- delik do onega kraja, drugaCe ne bi vedela, kako naj se od njega odtrga. Bilo ji je že, kakor bi iz globočine duše poskakovalo nekaj dušečega skoro do jabolka v vratu. Da ,se ne bi udala silnemu ginjenju ob ločitvi z domom, je dajala posled- nje nauke Katinki. Tikalo se je do- niače oskrbe v dobi njene neprisot- nosti. Zadnjikrat se je ozrla po sobi in je šla z obednice v kuhinjo. »Katinka, dobro si zapomnite, kar sem vam že prej ,-tako natančno pove- dala. Ko ostanete tu brez mene, bo- dite zelo oprezna.« »Milostljiva gospa naj le bodo brez vse------« je zaihtela Katinka. Stran 2. »Nova Doba« 2. V. 1930. Štev. 35. letno, mesečno ali tedensko ali dnev- no vsoto (tantijeme, nagrade, provi- zije itd.), pa se nalagajo doklade na vsako vsoto, ne glede na višino pre- jemka. (I Zamenjava drobiža za papirnat dcnar. Zbornica za trgovino, obrl in industrijo v Ljubljani je opozorila ministrstvo financ na velike neprili- ke, katere povzroča preobilica drobi- ža trgovcem in obrtnikom v dravski banovini. Na to opozoi'itev je mini- strstvo za finance z odlokom Br. II 3(Jlll pooblastilo finančno direkcijo v Ljubljani, da preko davčnih uprav na svojein področju zamenjava dro- biž po 1 Din in po 2 Din za papirnat denar povsod, kjer se občuti preve- liko kopičenje drobiža. O tern je fi- nanena direkcija obvestila vse davČ- ne uprave v svojem območju z na- ročilom, da upoštevajo to odredbo in sprejemajo pri plačilu davščin kova- ni drobiž v neomejenih količinah. d Stari in obrabljeni bankovci. Na- rodna banka je naprosila vse denar- ne zavode, naj obdrže vse stare in obrabljenc bankovce, ki jih dobivajo na svojih blagajnah in naj jih za- menjajo pri Narodni banki odnosno njenih podružnicah za nove. d Svojega dekleta ustrelil. Poro- čali smo že, da so našli na VeJiki pe- tek v Brodnikovi hosti v Gaberkah pri Šoštanju truplo 22-1 etne Marije Cavnikove, delavke v Woschnaggovi tovarni usnja v Šoštanju. Obdukci- ja je ugotovila, da je bilo dekle umorjeno in da ji je storilec zasadil iglo v sree. Sum je padel na dekle- tovega fanta Ivana Cehnerja, delav- ca v Woschnaggovi tovarni, ki pa je že pred najdbo trupla izginil. Ivan Cehner se je 27. aprila sam prijavil okrajnemu sodišču v Ljutomeru in izjavil, da je po nesreči usmrtil Cav- nikovo. Pripovedoval je, da je Sel 7, Cavnikovo na sprehod. Ker so mu tcvariši, ki so mu zavidali Cavniko- vo, grozili, da ga bodo nabili, je no- sil pri sebi samokres. Tudi usodne- ga večera je imel orožje pri sebi. Med potom je pokazal Cavnikovi sa- mokres in ji ga dal v roko. Ker pa je Cavnikova neprevidno ravnala z crožjem, jo je prijel za roko. V tern trenutku je počilo in dekle se je zgrudilo mi'tvo na zemljo. Cehner je ves obupan hitel domov, drugo ju- tro pa se je odpeljal v Hercegovščak pri Gornji Radgoni k svojini star- šem. Že naslednji dan je odšel v Prekmurje, prestopil državno mejo in se nastanil pri nekem. prijatelju na Madžarskem. Kmalu pa si je pre- mislil in se vrnil 25. aprila eez me- jo v Prekmurje in se dva dni nato javil sodišču v Ljutomeru. Cehnerja so prepeljali v zapore okrožnega so- dišča v Celju. Koliko je na njegovih izpovedbah resnice, bo pokazala pre- iskava. d Asfaltiranje ceste Lesce—Bled. FinanCno ministrstvo je odobrilo za zgradbo in asfaltiranje ceste Lesce— Bled kot državni prispevek znesek 5 milijonov dinarjey. ,Z gradbenimi deli se bo kmalu pričelo. (I Ljudje, ki so bolni na žolčnih- ledvičnih in kamenih v mehurju tor oni, ki trpe na prekomerni tvoritvi sečne kislinc in napadih protina uravnavajo leno delovanje črevesa z upoiabo naravnc »Franc Jožefove« grenčice. Možje zdravniške prakse so se prepričali, da je »Franc Jožefo- va« voda sigurno , skrajno prizanes- ljivo delujoče salinično odvajalrio sredstvo, tako da jo priporoč.ajo tu- Dolžnost žene je, gteduti na to, da je njeno oblačilo krojcnopo obstojei'i modi. Zato po- setite šc dancs veletrgovino l l\wx\\, Gelje, katera Van hode postre- glu z najmoderncj&o kon- fekcijo no zelo zmcrnih cenali. Damskc ohlcke iz dclena Dtn SO, 120, rips Din IX), etamin Din 160, iz svilenega popelina />in IM, iz umetne svile Din 170, iz volnenvua sukna IHn 270. 370, blitze Din 34, 51, G2, suknjv Din S5, 115, pomladanski plašči Din 290, 370, 500, oblckcc za deklice od Din 39 dalje. Nakup neprisiljen. di pri kilah trebusnih, natrgani dan- ki in hipertrofiji prostate. »Franc Jožefova« voda se dobi v vseh lekar- nah, drogerijah in spec, trgovinah. d Dunajska vremenska napoved za soboto 3. maja. Menjaje oblačno, nagnjenje k lokalnim nevihtam, na- raščanje temperature, lahni vetrovi, zaenkrat ni nevarnosti mraza. ( Celjski občinski svet bo imel v petek 9. t. in. ob 18. redno sejo. Na linevnem redn so poročila odseköv. c Zaključno predavanje na Ljud- skem vseučilišču v Celju. Pretekli pondeljek zvečer se je vršilo na tr- govski šoli predavanje g. dr. Rami- ra Bujasa, univ. prof, iz Zagreba, »0 okultizmu«. Moderni okultizem ima kot predmet okultne pojave. Ogrqm- na je literatura o tem ;in različni znanstveniki, zlasti angleški, nemški in francoski, skušajo dokazati, da obstoje okultni pojavi. G. predava- telj je izločil v svojem predavanju pojave, ki jih ni prištevati okultiz- mu ter se je omejil le na okultna po- java materijalizaeijo in telekinezo. Na takozvanih »fotografijah duhov«, ki so jih. posneli l'azni okultisti pri svojih ekspei'imentih in ki jih je g. predavatelj pokazal, je predočil, da so vsi ti eksperimenti le triki, gola varanja. Mi ne znamo in ne more- nio dokazati, da obstoje okultni po- javi, ker je metodika okultizma ta- ka, da pripušča varanje. Znanstve- niki, ki eksperimentirajo, so v svo- jem hotenju, da na vsak način raz- krijejo okultne pojave, slepi za vse, kar ni njim v prid, tako da je delo medijev, da varajo raziskovalce, prav lahko. G. dr. Bujas prihaja ob kancu svojih izvajanj do zaključka, da okultizem še ni znanost, morda je le paraznanost. Občinstvo, ki je do zadnjega kotieka napolnilo pre- davalnico na trgovski šoli, je z na- petostjo sledilo skoro 2 uri dolgim izvajanjem in je trud gosp. predava- telja poplačalo z obilnim aplavzora. S tem predavanjem je Ljudsko vse- učilišče zaključilo svoje uspešno po- slovno leto 1929./30. üs 6osili k iia združen z veliko T 0 M B 0 L 0. c Krajevna protituberkulozna liga v Celju. Sinoči sc je v mestni posve- tovalnici konstituiral pripravljalni odbor za ustanovitev krajevne proti- tuberkulozne lige in sicer so bili so- glasno izvoljeni: za predsednika g- dr. Goričan Alojzij, mestni načelnik; za podpredsednika g. dr. Rebernik Jakob, šef Zdravstvenega doma; za blagajnika gosp. prof. Gorup Anton, gininazijski profesor in za tajnika g-, Smigovc Viktor, upravitclj eks- poziture OUZD v Celju. Pripravljal- ni pdbor je na tej seji sklenil, da se bo ob fcforbenih dneh proti tuberku- lozi ?>.. 4. in 5. maja in naprej nabi- nilo čla.nstvo in članarina ter pri- spevki. Vsi odborniki dobijo v ,to svrho nabiralne pole, da vsak v do- ločenem krogu pridobiva člane. Čla- narina znaša: za rednega člana let- no 12 Din, za podpornega letno v.saj 50 Din in za ustanovne, ki plačajo enkrat za vselej vsaj 1000 Din. Ko se bo nabralo zadostno število čla- nov, bo takoj sklican ustanovnL obč- ni zbor krajevne protituberkulozne lige. Namen lige je z vsemi sredstvi pobijati jetiko, podpirati in skrbeti za zdravljenje in zaščito tuberkuloz- nih bolnikov, ali po tuberkulozi ogroženih oseb, otrok in družin, ustanavljati in vzdrževati proti tu- berkulozne dispanzerje, okrevališča, zdravstvene kolonije itd. Naloga krajevne lige je torej izredno veli- ka. In. ker je tubei-kuloza tako med mestnim, kakor med okoliškim prc- bivalstvom zelo ijazširjena, so nujno potrebni krajevni ligi izdatni denar- ni viri in sredstva.za uspešno zdrav- ljenje in pobijanje jetike v dobrobit in zdravje celokupnega naroda. Za- radi tega se bo krajevna liga ob bor- benih dneh in priliodnje dni po ^svo- jih odbornikih obrnila do meščanov in okoliškega prebivalstva s prošnjo za izdatno denarno pomoč in z vabi- lom za pristop k ligi. Castna zadeva in dolžnost vsakogar in vsake dru- žine je, da je član krajevne protitu- berkulozne lige. Vsak narod pokaže svojo kulturo s tem, kako skrbi za svoje zdravje. 2'ato vsi na branik in v bojno četo za narodovo zdravje! c Jradiii dan Zbornice za TOI za Celje in celjsko okolico, Gremij tr- govcov \ Cclju luiznanja vseni go- spotlarskim krogoni v mestu Celju in njegovi bližnji in daljši okolici, de. uraduje referent zbornice v to- rek (!. maja otl 8. do 12. dopoldne v posvetcvalnici Gremija trgovcev v Celju, Razlagova ulica št. 8, pritličje levo. Stranke, ki žele kako pojasni- !o ali svet v zadevah, ki jih zastopa zbornica, naj se v določenem času zglase pri referentu. c Uspela razstava obrtne nadalje- valne šole. Celjska obrtna nadalje- valna šola je priredila v nedeljo 27. aprila v II. nadstropju mestne os- novne šole zaključno razstavo risar- skih, pisemskih in ročnih izdelkov 412 učencev in učenk vseh dvanaj- stih razredov. Razstava je bila zelo dobro obiskana. V prvih dopoldan- skih urah si je ogledal razstavo tudi župan g. dr. Goričan, popoldne pa delegati Zveze obrt. zadrug iz dela dravske banovine, ki so se zelo po- hvalno izrazili o napredku celjskega obrtniškega naraščaja. Moška obrt- na nadaljevalna šola je razstavila svoje izdelke sistematično v skup- ni učilnici, ženska pa v sosednji so- bi. Razstavljeni predmeti v obeh so- bah so bili zelo uspeli in mnogi iz- redno dovršeni. Med učenci je mno- go talentov. Izmed deških izdelkov so zlasti ugajale slike kljuc-avničar- skih, pasarskih in slikarskih vajen- cev, izmed dekliških izdelkov pa fini mbtivi ornamentike. Nepričakovano lepa razstava je lahko v ponos učen- cem in služi v čast učiteljstvu obrt- ne nadaljevalne sole pod vodstvom požrtvovalnega šolskega upravitelja g. Joška Bizjaka. šoli iskreno česti- tamo k uspehu! c Predavanja v Sokolu. V torek 29. aprila je predvajalo celjsko so- kolsko društvo v Mestnem kinu v Celju propagandni film »Letovanje na Jadranu«. Film je v dveh deja- njih nazorno predočil mladini veselo in brezsrbno življenje ob obali na- šega morja ter ves diievni red v le- tovišču Martinščici pri Sušaku. Uvo- doma je v lepem, lahko razumljivem in zaokroženem predavanju šef Zdravstvenega doma v Celju g. dr. Rebernik razložil mladini ogromen vpliv solnca, vode in zraka na člo- veško telo in človeško zdi-avje. Mla- dina je z vidnim zanimanjem sledi- la predavanju in filmu. Uspeh te propagande bo povečan obisk mla- dine našemu morju. Za ta uspeh se zahvaljuje sokölsko društvo v Celju Higijenskemu zavodu v Zagrebu, ki je dal film brezplačno na razpolago in g. dr. Reberniku za predavanje. c Maferinski dan v Celju. Kolo ju- goslovcnskih sester v Celju bo pri- redilo v nedeljo 11. t. m. proslavo Materinskega dne Dopoldne bo pro- daja cvetlic in od J411.—12. koncert v parku, popoldne pa akademija v veliki dvorani Narodnega doma. Na programu so deklamacije, pevske in glasbene točke, rajalni nastop deklic iz plesne sole gdc. Erne Kovačeve ter pravljična igra s petjcm »Sirota Je- rica«. Prosimo vsa društva, naj se na ta dan ozirajo, kajti drugo nede- ljo majnika proslavlja vsako leto ženstvo vsega sveta materinstvo, ki je sveto vsem narodom. Ta dan je določen od Internacijonalnega Žen- skega Saveza, v katerem je včlanje- no potom Kola tudi celjsko ženstvo. Natančnejši program homo še obja- vili. c Promocija. Na zagrebški univer- zi je promoviral za doktorja vsega zdravilstva g. Vladimir Vclovšek iz Celja. Cestitamo! c V imemk Zdravniške zbornice za dravsko banovino je bil vpisan gosp. dr. Vasilij Popov, sanitetni poročnik v Celju. c Samomor prodajalke pod vla- kom. V sredo 30. aprila ob 4. zjutraj je našel sluga tukajšnje progovne sekcije, ko je šel v službo, na želez- niški progi med km 344.8 in 344.9 nasproti Grenadirjeve brvi v bližini Dornovega posestva Za gradom pri Celju strahovito razmesarjeno tru- plo dekleta. Identiteto in vse po drobnosti so mogli ugotoviti šele v teku dopoldneva. V mrtvi so spozna- li 22-letno Marijo Mctercevo iz Hrast- nika, ki je bila zadnjih šest mesecev nameščena kot prodajalka v modni trgovini g. D. C. v Celju in stanova- la pri svojem delodajalcu. Gospodar je opazil v torek 29. aprila, da mu je Meterčeva izmaknila par nogavic. Ko jo je prijel, je priznala dejanje. Gospodar jo je ob 6. zvečer odpu- stil iz službe in ji naročil, naj odne- se svoje stvari iz stanovanja. Meter- čeva pa ni šla več domov, nego se je podala skozi park na Breg, kjer je kupila v neki trafiki pisemski pa- pir in kuverte. Nato je odšla naprej in napisala tri pisma, naslovljena na mater, na neko nameščenko ti'govi- ne C. in na šefa. Zadnje pismo je pustila odprto, dočim je ostali dve pismi zalepila. Pismo na šefa vsebu- je obvestilo, da si hoče končati živ- Ijenje. Vsa tri pisma je shranila v plašč in se podala na Železniško pro- go nasproti Grenadirjeve brvi. Odlo- žila je plašč, se vlegia na tračnice in čakala na osebni vlak, ki prihaja iz Ljubljane ozir. Zagreba v Celje ob 20.14. Kolesje vlaka je dekleta groz- no razmesarilo in vleklo .truplo še kakih 40 metrov s seboj. Prerezalo ji je telo preko prsi in preko nog. Smrt je očividno nastopila taoj. Pri njej so našli še 39 Din gotovine. Orožni- ki so dopoldne stražili truplo, dok- ler ni bila ugotovljena identitet'a. Truplo so prepeljali v mrtvašnico okoliškega pokopališca, kjer se je vr- šil v četrtek 1. t. .in. pogreb. Tragič- ni dogodek je vzbudil v Celju in okolici ogromno pozornost. c Utopljenec v Savinji. V četrtek 1. t. m. okrog 2. popoldne so poteg- nili iz Savinje pri železniškem mo- stu v Tremerju truplo 65-letnega biv- šega zidarja Valentina Juharta, ki je prej popival v raznih gostilnah. Ker je Juhart v zadnjem času po- novno izrazil nainero, da si bo vzel življenje, ni izključeno, da je v vi- njenosti izvršil samomor. Truplo so prepeljali v mrtvašnico okoliškega pokopališča. c Tombola Kola jugoslovenskih se- ster v Celju dne 18. maja v prid last- nega doma v Bakarcu bo bogata le- pih in svojevrstnih dobitkov. 1. glav- ni dobitek bo 2000 Din. Manjkalo pa tudi ne bo prvovrstno moško kolo. Od drugih dobitkov cmenjamo še voz premoga, 00-literski sod dobrega vi- na, krasno kaseto pribora (0 žlic, no- žev in vilic), 2 dobitka v obliki tride- denskega letovanja v Bakarcu za eno deklico in enega dečka ter ninogo dugih lepih in praktičnih stvari. Z ozirom na visoko vrednost dobitkov in na namen prosi odbor, da bi celj- sko prebivalstvo ladevolje kupovalo ponujene karte, ki se dobe tudi v trafikah. c Občni zbor Slarešinske zveze »Triglava« bo, kakor smo že javili, v nedeljo 4. t. m. ob K-10. dopoldne v Celjskem domu. Vsi starešine so na- prošeni, da se zaradi važnega dnev- nega reda sigurno udeležijo občnega zbora. c Prva južnoštajerska vinarska zadruga, r. z. z o. z. v Celju bo imela svoj izredni občni zbor v soboto 10. maja ob 2. popoldne (in ne 30. apri- la. kakor je bilo prvotno javljeno) v zadružni pisarni v Celju z istim dnevnim redom, kakor je bil dolo- čen na vabilu. c Smrtna kosa. V pondeljek 28. aprila je uimi v Colju (Gosposka uli- ca 24) 74-letni mizarski mojster in hišni posestnik g- Viktor Nasko, v celjski bolnici pa 27-letni posestnik Rudolf Ropan z LjubeCne pri Celju. V torek 29. aprila je umrl v Celju (Benjamina Ipavca ulica 12) 7(5-1 ct- ni zasebnik g. Vid Pcrehlin, v javni bolnici pa je umrla v sredo 30. apri- la ()0-letna dninarica Ana Straško- va iz Zagorja v šmarskem okraju in v četrtek 1. t. m. 17-letna dninarica Antonija Jeclova iz šmarske oko- lice. N. v m. p.! Štev. 35. »Nova Doba« 2. V. 1930. Stran 3. najbDlJi pisalnf stroj nad 430.000 v rabi 5 let jamstvo za funkcijo in materijal. IVAN LEGAT, Maribor, VetPinjsha 30 Telefon int.2434 c V aprilu je umrlo v Celju 24 oseb: (i v mestu, 17 v javni in 1 >v vo- jaški boinici. c V nedeljo ne bo toka. Falska elektrarna sporoča, da bo v nedeljo 4. t. m. od 7. do 14. ukinila elektriC- ni tok v Celju in okolici. c Tujski promet v aprilu. V času od 1. do 30. aprila je posetilo Celje 1(117 tujcev. Od teh je bilo po narod- nosti 1321 Jugoslovenov, 213 Avstrij- cev, 28 Nemcev, 23 Čehoslovakov, 17 Italijanov, 9 Madžarov, 4 Švicarji in 2 Grka. Po poklicu je bilo 080 trgov- skih potnikov, 22(5 delavcev, 93 obrt- nikov, 70 uradnikov, (J3 industrijeev, 37 dijakov, 18 odvetnikov, 11 zdrav- nikov in 419 oseb brez poklica. c Obisk Avstrijcev v zadnjih dveh letih. Lani je posetilo Celje 2040 Av- strijcev, leta 1928. pa 2781, torej jih je bilo lani za 741 nianj. To so sarno oni, ki so prenočevali v hotelih, do- čim število Avstrijcev, ki so stano- vali privatno, ni ugotovljeno. c Nesreče. V torek 29. aprila je bil prepeljan v celjsko bolnico 32-letni posestnik Franc Cebular iz St. Vida pri Grobelnem. Sosedov sin ga je udaril s kolom po glavi in mu po- škodoval levo oko. Cebularja so od- premili iz celjskc bolnice na očesni cddelek ijubljanske bolnice v na- ,daljno zclravljenje. — 20. aprila je padla 5-1 etna Anica Kosova v Cretu pri Celju na domačem pragu tako •lesrečno, da si je močno poškodova- la levo koleno.. — 26. aprila je sko- eil 21-letni brezposelni rudar Jernej Pirc v Sp. ReCici pri LaSkem Cez ne- ko vrtno ograjo in se z levo roko na- sadil na kol. — Kosova in Pirc se zdravita v celjski boinici. c Iz policijske kronike. O g e n j v stanovanju. V torek 29. aprila ob 16. uri je zakurila vdova Ana Ču- vanova, ki stanuje v Gaberju 20, v «Štedilniku, postavila nanj lonec z vodo in vlažne treske, zaklenila na- to stanovanje iü šla po opravkih. Treske so se kmalu vnele in goreti je pričela tudi stara obleka, ki je bi- la poleg štedilnika. Ogenj sta k sre- či opazili Ana Tajnškova in Neža Gosnikova, ki sta s pomočjo Ivana Gosnika vdrli v stanovanje in poga- sili ogenj. Skoda je malenkostna. — P op adljiv p e s. V torek 29. apri- la je napadel pes-volcjak Za kresijo 25-letnega Cevljarskega vajenca Vik- torja Pristovnika z Brega in ga ugriznil v desno nogo pod kolenom. Lastnik psa je bil pozvari, da pelje psa k živinozdravniku. — V 1 o m v b a r a k o. Vnoči od 24. iia 25. aprila so neznani storilci vlomili v barako poleg nove stavbe g. Delameje na hribu sv. Jožcfa in pokradli delav- rein orodjc in obleko v vrednosti 500 dinarjev. — Tatvina v stano- vanju. Tovarniški delavki Antoni- ji Žitnikovi je bil ukraden iz njenc- ga stanovanja na Lavi par rumenih čevljev, par sivih nogavic in rdeča volnena bluza v skupni vrednosti . A2H Din. — Preproge so izgi- I e. Ge. Amaliji Altzieblerjevi so iz- ginile 29. aprila pri selitvi iz Kapu- ftopka v rosnein pumladanski>iu jntni utr^anili vijolic in smai'tiic broz oneya slabc^; mošusovCsia vonjn ki odbija odličn» Ijudi. C^na vt-liki mbi Din 14.no, mali tubi Dim 9 V učinkovanju jo podkrepi L^odor-lnaloino mile», con a koniadu Din. 8.—. Dobiv* - D"vsod, kjnr prodajnjo Chlorodont-proizvode Pošljile na-n ta o|flas kot liskovino ('m:, •IP zalcpiti) dobili bodcte brezi>lasino eno nosliiisn.) tubo za večkralno uporabo. 'l'v<*n>- Xlntrifo«.' s>dd«iloli Clilonidoni Maribor v ' 54 Barve suhe in oljnate, emajle domače in inozemske vseh vrst, svetle in špiritne Sake, tirnež, famine» olje, terpen- "tin, čopič<& in v«;e v to stroko spa- dajoče potrebSčine nudi naiceneje HI* JFK.LK.^arss.J.ls:Li>ir9 d^lje: Lastn i eiektricna mlini za oljnate ba^v« io Sake uprizoritev ogrornni, so cene zaradi ogrornnega aparata !e nekoliko povi- šane. * Sobota in nedelja v celjskem gle- dališču. Glcdališki repertoar je spre- nienjen v toliko, da bodo upriüorili Mariborčani v celjskem gledališču v soboto 3. t. m. ob 20. dr. Novačanovo dramo »Herman Celjski« za abonma, v nedeljo 4. t. m. ob It», pa »Hermana Celjskega« izven abonmana in ob 20. Parmovo opereto »Caričine Amazon- ke« v abonmanu. V »Hermanu Celj- skem«, ki ga režira Jože Kovič, bodo nastopili m. dr. gdč. Kraljev.a in Starčeva, ge. Savinova in Zakraj- škova ter gg. Skrbinšek, Grom, Da- ne§, Harastovic, Blaž, Pavle Kovič in Rasberger, v »Caričinih Amazon- kah« pa gdč. Udovičeva, Starčeva in Henčljeva, ga. Savinova ter gg. Ive- Ija, Grom, Harastovic, Rasberger in Pavel Kovič. Opereto režira gosp. P. Rasberger. Sokolstvo x Vsem bivšlm telovadcem celj- skega Sokola ! Bratje in sestre ! Le- tos se vrši v Celju velik župni zlet, ki naj bo obenem prva sokolska ma- nifestacija Sokola Kraljevine Jugosla- vije v Celju. Vsak posameznik je imel priliko videti veliko sokolskih zletov ne zavedaje se mogoče, koliko truda vseh posameznikov zahtevajo priprave. Ker je uspeh zleta odvisen ravno od celjskega članstva, ste dolžni, bratje in sestre, k; ste za kratko časa zapustili sokolsko telovadnico, da se vanjo ne- rnudoma povrnete ter s svojo udeležbo pri nastopu doprinesete dokaz pravega Sokola. Nobenega oklevanja ali izgo- vora. V telovadnici se bomo zopet spoznali in nastopili ramo ob rami. Več življenja mora priti v Vas. Proč s komoditeto in odlašanjem. — Torej telovadci na plan in pokažimo svojo moč. Zdravo! x Za letovanje rnladine v Martin- ščici potrebno nabiralno akcijo so pre- vzele naše vrle sestre in s tern doka- zale, da je sokolska mladina pod nji- hovim varstvom. Tudi mladi z velikim upanjem pričakuje odmeva javnosti. Roditelji naraščaja so nudili vse, kar so mogli, da osrečijo svoje najmlajše, vendar vsega ne zmorejo. Težka bo pot naših sester z nabiranjem, vendar smo prepričani, da jo bodo darovalci olajSali. Ne odbijajte njih proSnje in darujte po svoji moči, za kar vam bo mladina iz srea hvaležna. — Ker morajo šteti grupe za letovanje v Mar- tinšČici najmanj 20 udeležencev, zuna- nja društva pa tega ne bodo zmogla, ie pripravljeno Sokolsko druStvo v Ce- lju sprejeti Clane teh druStev med svojo skupino. Vendar se morajo druStva držati termina za prijavo. Prirejajte nabiralne akcije, da omogočite sokol- ski mladini 1 mesečni oddih. Sokolsko društvo Celje. Dopisi Griže. (Š o 1 s k a p r i r e d i t e v.) Mladina državne petrazredne osnov- ne sole v Grižah bo imela v nedeljo 4. t. in. ob 15. v dvorani ge. Piklove v Grižah veliko šolsko prireditev, koje čisti dobiček je namenjen za revne učence. Na sporedu so razni prizori, petje mladinskega zbora, de- klamacije, telovadni nastop in mla- dinska igra s petjem in plesom »V bratskem objemu«. Ker je program pester in dobro izbran, je pričako- vati velikega poseta. Kino Mestni kino Celje. Petek 2., sobo- ta 3. in nedelja 4. maja: »Vasantase- na«. Indijski velefilm v 8 dejanjib. V glavnih ulogah najboljši ipdijski igralci, med njimi Himansu Ray in Sarada Gupta, znana iz velefilma »Spomenik velike ljubezni«. Ufa- film. Dodatek: najnovejši Ufa-žur- nal. — Od pondeljka 5. maja se pred- vaja krasni film »Dvoboj v Sahari«. Po svetu s Grozno svarilo. Pred kratkim so dovolili v Carigradu vpogled v harem od Kemal paše pregnanega sultana. Radovednc obiskovalt-e ^a- nima najbolj koža, ki so jo potegniti ¦/. glave svoječasnega sultanovega strežaja in jo obesili pred vhod v ha- rem kot svarilen opomin vsem rado- vednežem. Ta strežaj je živel na dvo- ru pod Sultanom Ahmedom II. kon- cem 7. stoletja. Ni mogel premagati radovednosti in ga je doletela groz- na kazem. Da bi videl lepe Sultano- vc žene v haremu, se je strežaj skril v nezastraženem trenutku pri vhodu v harem. Strežaja so izsledili in ta- koj obglavili. Z odsekane glave so potognili kožo in jo obesili na vhod. Anekdote Nekoč je pisatelja Beaumarchaisa posetil grof Mirabeau. »Dragi prija- telj«, je rekel pesniku, »posodite i;i 10.000 frankov. Denar vain vrnem gotovo že v 2 mesecih.« — »Dragi prijatelj«, je menil pesnik, »ko za- pade plačilni dan, se bova gotovo spi'la. Ali bi ne bilo bolje, da že da- nes odpoveva medsebojno prijatelj- stvo?« Prodaja pohištva v pondeljek od 9. do 12. ure v Kapucinski ulici 1 Drago GAMS Celje-Gaberje 91. ZASTOPSTVO Puchy Styriffi in Diirkopp ^¦.^es ter ArieB matrujev. PRODAJA šiva In ih strojev "? in vseh posameznih delov 2 za šivalne stroje in kolesa po najnižji ceni. POPRAVILA vseh navedenih predmetov se izvršujejo STROKOVNO. Stran 4. »Nova Doba« 2. V. 1930. Štev. 35. Lohal v sredini mesta, primeren ?.:\ pisarno ali trgovino, se takoj odd?).. Poizve se v trgovini KAROL LO1BNER, Celje. Prosfajjo se 2 politirani postelji, 1 umivalna miza, 2 nočni omarici z belimi marmornatimi ploščami in 1 hrastova omara za obleke za skupno ceno 2000 Din. Po- gleda naj se pri p. Suclierju, Zavodna 61. Moderne PLETENINE spomladanske obleke, puloverje, jopiče itd. s krasnimi Intarsia-vzorci naj- ceneje samo pri B. Pušnik Celje, Cankarjeva cesta 4. Protin in druge bolezni presnavijataja ozdravite z rednim pitjem Radenske zdravilne vode, Ona razkraja nasedbe sečne kisline v členkih in pa žlin- drave zastanke presnove ter jih s pomnoženo diurezoodvaja. Moder vitrijol (znamke Montecatini) Žveplo Ekstra za vinograde Saloldin Anlichlor za vinograde Sulicol za vinograde Raflja, najboljše kakovosti Trtni gum!, la Pirelli se kupl najbolje pri G. Stiger, Celje. Inserenti, poslužujte se „NOVE DOBE"! 6 o b a lepo meblovana, strogo separirana s stopnic, se s 16. majem odda stalnemu podnajemniku. Ogleda se lahko samo popoldne, Gregorčičeva ul. 7, II. nad- stropje, desno. Za 1. junij ali julij i š č e m trisobno stanovanje s pritiklinami tudi na periferiji ali kupirn enodružinsko hišo, Ponudbe s ceno na upravo pod »Mirno«. 2 2 KINA-UINQ z železom i Eriirocit" proti slabokrvnosti in bledičnosti, za oslabele in rekonvalescente. Stara lekarna »Pri orlu« Mr. Ph. lvo Tončič CRLJE, Glavni trg — Aleksandrova ulica. Ročna dela gobelin, kelim, smirna, predtiskani prti itd. od r.avadn«h do nafinejših, nudi v veliki izbiri Pavla SLUGOVÄ, Celje, Vodnikova ulica. Vinotoč pod ve'o! Prvovrstna vina in j a b ol č n i k last- nega pridelka iz Bučkih goric se toči na »Livadi« v Celiu, Gaberje 5t. 21. Na hrano in stamovanje se sprejmeta ena ali dve gospodični. Din 500'— mesečno. Naslov v upravi. ure doze očala obeske ustnike prstane verižice in vse drugo, samo najboljše kvalitete in po najnižji ceni dobite edino le pri Anton Lečnik, urar, luveltr, öpflk CELJE, Glavtat trg 4. Franc Strupi v Celju Vam priporoČa po najnižjih cenab svojo bogato zalogo steklene ter porcelanaste posode, svetilik, ökvirjev za podobe, ogledal, raznovrstnih Sip itd. 50—44 Prevzema vsakovrstna steklarska dela. Samo jraa veliko! ^L tL^^G% Samo na veliko! praženo in surovo, od najcencjše do najfinejšc vrste nudi po tiajnižjiSi feonkuvenßnüh cenati CELJE, KRAL.JA PETRA C, 22 veletrgovina kolonijalnega in špecerijskega blaga Lastna ppažarna kave IVIliix za dišave Prevzemam in izvržujem slej kot prej vsa steklarska dela pri 2-50 novih stavbah. popravilih, adaptaciiah itd. ter kritje strell in nadsvetlob z žičnatim ali robatim steklom z garancijo. NajveČja zaloga čeških sip, dobava ogledal po tovarniških cenah. M. RAUCH, CELJE, Prešernova ul. 4 Ustanovljeno lefa 1843. Nobene podružnice. USTANOVUENA UYA 1881. Celjsha posojilnica \. v Celju Celje v lastni hiši Narodni dosn Sprejema hn*nilne vloge od vsakogar, jih obre- stuie sjajugodneje, nudi popolno varnost in iz- placnje točno. — Izvršuje vse d*marne posle, kupuje in prodaja tuj denar ter čeke na ino- zemstvo. Izdaja IJverenja zh izvoz blaga. Za varnost hranilnih viog jamči poleg lass nega aktivnega premoženja po Din 100,000.000 — še lasfna glavnica in rezerve, ki znasajo skupaj nad Din 14,500.000—, PODRUlNICI: MARIBOR ioifANJ flleksandrouacestast.11. (v lastni \i\l\) T^«*jE^«%«*4|^cmi#^9k cS/ial Cenj. občinstvo vljudno opozarjam, da imamv Mr A *G%9 JB. Al^ClJJ.C; 5*13! svoji hiSi v CELJU, KBALJA PETRA c. 37, lastno mesarfjo, preKafevalnico fn gostilno pri „Jeletm" z izborno kuhinjo. Cene konkurenčne. Specijaliteta blaga zajamčena. Prodaja blaga na drobno in debelo. Za obilcn obisk se priporoča fosip GorenlaK iGpamofoni in plošie iz tovarne Edison Bell-Penkala Ltd. kakor tudi plošče «His Master's Voice» in «Columbia« katere vodi imenovana tovarna na zalogi se dobijo I proti gotovini in po zelo ugodnih obrokih pri Boričflp I LBskovsBft, Gelje knligai^^a in veieiirgovena s p»|iin;ems pisanlnimi in i*ž»almmi ^r>edmeli. KOLESAR)I - POZOR! Prispeli so najnovejši modcü koles znamke „Waffenrad" in „Puch" Največja izbira, najnižje cene, fflif^üKf tudi proti plačilu na obroke. |JIjö«3?| Parna vulkanizacija in protek- JkT _/§JJ tiranjG. Zaloga »Semperit« |kl^ Naivečja rcparacijska avtopnevmatik. ISfS delavnica, vdika zaloga J^g^^jla sestavnih deiov. Qlavno zastopstvo: ~3pa8**<* N.NE6ER, CELJE, Gosposka ulica 32 »S» L aprila se je pričela -"' " üßtikü fisodüjß v znani k°nfck- tf^iimi jöiuwuji* cijski in raodni trgovini T. KUDER nasl. CELIE, GLAVNI TRG ŠTEV. 14 Spomladanski plašči, obleke, predpasniki, fantovske oblekce, dekliške oblekce, srajce, kravate, cepieß, klobučki. — Velika izbira «PEKO» čcvljcv, svila, popelini, blago za plašče in bluze. Velika izbira, nizke cene! Strogo solidna postrežba. Vißho SiuhovBC, obi. koncEs.mestnl tesarsM moisten na Lags HHj rpSjll izvršujc vsakovrstna tesarska dela, moderne stavbe, ostrešja za yXl UuSJU hiše, vile, tovarne in cerkve, strope in razna tla, paviljone, ve- rande, stopnicc, ledenice in ograje. — Gradnja mostov, mlinov in jezov. Parna žaga in lesna trgovina, Lava pri Celju. cfc7W,T Kmetshaposojilnica za celjsbo okolicobCbIju I | Pisarna v Prašernovi ulici S ^q | I Hranilne vloge obresiuje po 6—8°/o cistih. brez rentnega davka. a c i Urejuje Rado Peönik. — Odgovoren za koazorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan Catina. -- Oba v Celju.