fc the oldest and most popular slovenian newspaper in united states of america. : .. . . * PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! - GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. - IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI. najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v združenih drŽavah ameriških. Ste v. (No.) 4. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 6. JANUARJA — THURSDAY, JANUARY 16, 1927. LETNIK XXXVI. MehiKL -Vprasanje obstoja Male antante. PRIŠLO JE DO SPOPADA V MEHIKI MED VLADI NASPROTUJOČIMI STRANKAMI IN ZVEZNIMI ČETAMI; 12 OSEB JE BILO UBITIH. — HUERTA VODI RE-VOLUCIJONARNO GIBANJE, PRISTAŠEV IMA VELIKO ŠTEVILO. Mexico City, Mehika. — Iz štirih krajev Mehike je prišlo semkaj poročilo, da so se spo padli zvezni vojaki s člani, iti spadajo vladi nasprotujočim strankam; dvanajst oseb je prišlo ob življenje. Washington, D. C. — Semkaj je prišlo poročilo, da je postal bivši mehiški predsednik, Adolfo de la Huerta, nevaren Callesovi vladi. Huerta ima pripravljenih veliko število pristašev, ki so dobro opremljeni z orožjem in čakajo le povelja od Huerta in boj se bo začel. Največ Huertovih pristašev je v severnem delu Mehike, mnogo jih je pa tudi v bližini Mexico City. Koliko jih je pa, ki čakajo le na to, da revolucija izbruhne in se jim bodo pridružili, tega pa danes še nihče ne ve. Poznavalec razmer pravi: "Gas je blizu. Lahko že ta tre- VIHARNI DAN V SENATU. tednov. Bo pa gotovo." MALAAHSNTA VISI NA NITI. Poslanci in senatorji napadajo Coolidgejevo administracijo, ki je povzročila, da je Stric Sam zgubil moč na morju. Washington, D. C. — Prvi dan zasedanja kongresa po počitnicah, je že prišlo v obeh zbornic.ah do ostrih debat. Čutili smo, da militarist! in vojni dobičkarji ne bodo pustili, da bi Coolidgejeva administracija dobila preveč prijateljev. Treba je toraj tistim gospodom v kongresu, ki držijo z militarist^ d.a napravijo nekoliko šuma, in to so storili senatorji prvi dan. Senator -Johnson, je jadiko-val in tožil administracijo, ker je pustila, da je prišlo tako daleč, da je n.aša mornarica na slabšem stališču, kakor je, ne le nutek, ali pa zna držati še par angleška, temveč tudi Japon- I ska. Med drugim je senator i Johnson rekel, da moramo ven-, dar vpoštevati dejstvo, d.n nas vse tiste države, katere nam j dolgujejo, tudi sovražijo. Pravi, celi svet nas sovraži in nas zavida radi naše prosperitete. Velika je napaka, ker se zanemarja našo mornarico, ki je prva obrambna črta naše dežele. Tako je govoril Johnson. Dalje je tudi rekel, da naša država gotovo 'nima namena, da bi koga n.apadala, je pa bedarija, da se zanemarja obrambo in postavlja deželo v nevarnost in na milost napadalcev. Tudi senator Reed je prišel do besede in vprašal senatorja Hale-ja, ki je predsednik odbora za mornariške zadeve, ako se bo začelo z delom grajenja bojnih ladih, ali bo ostalo vse skupni le na papirju. To je govoril Reed zato, ker Coolidge zadržuje konstrukcijo križark, s tem, ker ne dovoli potrebnih sredstev. Hale je nato odgovoril, da se bo z delom začelo. Coolidge je šel tako daleč s svojo ekonomijo, da je prihranil skoro 2 milijona dolarjev s tem, ko je z.a mornarico določil manj premoga, kakor so ga sicer porabili. To pomeni, da bodo imeli manj vaj na morju, ker bodo morali štediti s premogom. Vse to pa ni po volji tistim, ki delajo velikanske dobičke .ako se dežele oborožuje-jo. Zato pa vodijo vodo na svoj mlinček. Coolidge je pa seveda tudi toliko razumen, da to vidi in se jim ustavlja. \ i -o- LA FOLLETEJEV NASPROTNIK V SEDLU. SILEN VIHAR V HONOLULU. Manila, P. I. — Iz Cavite je prišlo semkaj poročilo, da je v Honolulu divjal strahoviti vihar, ki je napravil ogromno škodo. Radio postaja v Cavite ni mogla dobiti zveze s prizadetim krajem celih dvanajst ur. NOVI VLADAR JAPONSKE. MOKRI NA DELU. Kongresniki, ki se ne strinjajo s prohibicijsko postavo, so postali aktivni. — Mellon je pozval prohibiciste na konferenco. v Mala antanta se bo razbila, za kar je odgovorna Italija. — Med Jugoslavijo in Čehoslo-vakijo še vedno prijateljski odnošaji. - —o— Praga, Čehoslovakija. — Ta mesec bi se imela vršiti konferenca premierjev, in sicer romunskega, jugoslovanskega in čehoslovaškega, katero so pa preložili do julija meseca. S tem je Mala antanta vtaknila svojo glavo v pesek. Dobro poučeni krogi pravijo, da ji bije zadnja ura, do česar je privedla Italija s svojimi mahinaci-jami na Balkanu.Mussolinijeva vlada je privedla do skoraj-šnega razpada organizacije, ki je bila do sedaj ena najmočnejših faktorjev na Balkanu. Mussolini je s svojo dobro preračunano politiko napravil potezo, ki bo v kratkem času spremenila ves položaj na Balkanu. Tisti, ki so voditelji Male antante, priznajo, da so doigrali. Med Rumunijo in Jugoslavijo je tudi nastal razdor; Čehoslovakija je še največja prijateljica Jugoslavije — ni ji pa po volji, ker slednja dvori sovjetski Rusiji. -o- OBLASTI V MEHIKI USMRTILE 11 UPORNIKOV. Mexico City, Mehika.— Dve sto upornikov, ki so izvršili napad na barake zveznih vojakov v Leon, država Guanajuato, je bilo pognanih nazaj, deset jih je padlo v boju. Pozneje so oblasti ukazale usmrtiti enajst prebivalcev. Neko drugo poročilo se glasi, da je petdeset oboroženih banditov'u stavilo več avtomobilov na glavni cesti deset milj južno od glavnega mesta, potnikom so pobrali vse dragocenosti. -o- ■ Širite amer. Slovenca! Madison, Wis. — V torek se je vršilo tukaj ustoličenje guvernerja Fred R. Zimmermana in štirih drugih višjih državnih uradnikov. Guv. Zimmerman, ki je bil preje v taboru La Fol-leteja, je istega zapustil in tako prišel v sedlo. Njegova administracija se vodi pod imenom progresivnih republikancev. John J. Blaine, dosedajni guverner, bo marca meseca nastopil svoje mesto kot senator vWashingtonu. -o- Skrite amer. slovencai promet. Washington, D. C. — V obeh zbornicah se je začel boj mokrih proti prohibicijski postavi. Oboroženi z dolgim seznamom mrtvih, katere je umoril strupeni alkohol, so poslanci in senatorji začeli svoje delo za preprečenje fabriciranja strupenega alkoholh, ki ga izdelujejo kemiki zvezne vlade za industrijsko vporabo, a bootlegger ji delajo iz njega žganju podobno brozgo. Zakladničarski tajnik Mellon ,ki čuti aktivnost mokrih, je pozval svoje 'pristaše na konferenco, na kateri so razmotri-vali o tem stališču. Konference se je udeležil tudi pomož zakladničarski tajnik, "car prohibicije," L. C. Andrews, pa tudi dr. J. M. Doran, pod katerim nadzorstvom se zastruplja alkohol, ki je povzročil, da jc tako veliko število oseb umrlo. Na konferenci so sklenili, da bodo še nadalje fabricirali to strupeno tekočino, le v. toliko bodo formulo spremenili, da ne bo tako škodljiva. Senator Edwards (dem. N. J.) je v dve uri trajajočem govoru dokazoval vso slabo stran prohibicije, predložil je seznam, iz katerega je bilo razvidno koliko oseb je že umrlo na račun prohibicije. Predsednika protisalunske lige, W. B. Wheeler-ja, je senator Edwards obdolžil kot glavnega zastrupljevalca. « -o- POSLEDICE PRETEPANJA OTROKA. Chicago, 111. — Mrs. Emma1 Hohoff, stara 39 let, je pretepala svojega osemletnega sinčka,, ki pa se je branil in pri tem svojo mater tako močno sunil z glavo v spodnji del telesa, da so jo morali takoj prepeljati v bolnišnico, kjer je kmalu z.atem na zadobljeni poškodbi umrla. -o- V ITALIJI MORA VSAKDO DELATI. Rim, Italija. — V Italiji je zločin, ako kdo brez del.a okoli pohajkuje. Fašistovska "Magna Charta" za delo in kapital bo kmalu izdan.a, ki bo presenetila mnoge, ker bo vsebovala regulacijo odnošajev med kapitalom in delom. Vodstvo fašizma ima že ta dokument dogotovljen. S tem dokumentom hoče Mussblini doseči to, da ne bo nihče pohajkoval — kapitalisti kakor delavci, vsi bodo morali delati za dobrobit svoje dežele. Pohajkovalci bodo odslej smatrani tako, kakor bi bili zločinci. Pa tudi kapitalistom je stopil Mussolini na prste, kajti on ne dovoljuje, da bi si denar kopičili na bankah in vlekli obresti. Denar mora v ■ W PoroČano je bilo, da je umrl japonski cesar Josihito. Slika nam predstavlja princa Hiro-hito, bodočega vladarja Japonske. 7 TIHOTAPCEV UTONILO. Mexico City, Mehika. — Iz Puerto, Mehika, je prišlo semkaj poročilo, da se je britiška jambornioa Caiman, na potu iz Honduras v viharju potopila. Na krovu je imela tihotapsko blago; sedem mož je utonilo. NEUSMILJENI ROPARJI. Banditi so napadli žensko v stanovanju in jo grozno mučili štiri ure, predno je povedala, kje ima hranjen denar zlatnino. in KRIŽEM SVETA. — Ponoma, Cal. — Ogenj je izbruhnil v poštnem vozu Šnn-ta Fe vlaka št v. 9., vozečega iz Chicago proti Los Angeles.. U-ničil je 100 vreč post«3, škoda, ki je gotovo velika ni še precenjena. Ogenj je nastal, ko Se prekucnila v vozu svetilka, v kateri je gorelo olje. — Dubuque, Iowa. —-Laver-ne Johns, ki je lastnik obcestne gostilne v tukajšni bližini, je zadobil težke poškodbe, ko ga je zadela krogla Mike Alle-grettija, ki je ustrelil do smrti Jiack Smitha, znanega chikaš-kega ubijalca. Johns se nahaja v bolnišnici, Allegretti, ki je tudi znan policiji kot bandit, je v rokah pravice. — Morgantown, W. Va. — Mrs. Catherine Bircher Woody| je tukaj preminula v starosti 103 leta. Garfield, N. J. — Dva- 7 N najstf oseb je zadobilo poškodbe na novega leta dan, ko je v hiši, kjer so imeli z.abavo, nastala eksplozija plina. Po eksploziji je izbruhnil tudi ogenj, ki je leseno dvonadstropno poslopje un,ičih — Bradford, Pa. — Pet oseb je bilo pri priči mrtvih, ko je v njih avto zadel vlak na križišču v tukajšni bližini. — Chicago, III. — Minulo leto je ogenj napravil v Chicagi 12 milijonov dolarjev škode. — Jacksonville, Fla. — J. W. Price, lastnik tukajšne avtomobilske tvrdke in pilot R. J. Richardson, sta našla žalostno smrt, ko je letalo v katerem st.a letala nad Paxton letalnem poljem treščilo na tla. in se vnelo. --Chicago, 111. — Tukaj je umrl R. Tf-eppich, ki je bil najstarejši chikaški naseljenec. Umrl je v starosti 110 let. -o- Chicago, 111. — Zakonska Radunas, na 6036 S. Union ave., imata hišo v kateri je'12 stanovanj. V pondeljek sta pobrala stanarino od stanovanj, denar sta imela doma. To pa je bilo nekaterim brezvestnežem znano. Ko je bila Mrs. Radunas sama doma, so prišli k njej trije oboroženi banditi in ji z revolverji zagrozili, da mora povedati, kje ima skrit denar. Ko tega n^ hotela storiti, so jo povezali in jo vrgli na posteljo. Ker še ni bila pri volji izdati skrivališča, so strgali z nje o-bleko in jo z gorečimi cigarami opekli po golem1 telesu, O-poldne se je to mučenje začelo. Ko je bila ura štiri, je bila reva že tako izdelana, da ni več mogla prestajati, dala je z glavo znamenje, da bo povedala. Ko je to storila, so roparji hitro pobrali denar, $500, nekaj zlatnine in dva ročna kovčega obleke ter pobegnili. Mrs. Radunas, ki je stara 22 let, je sedaj pod zdravniško oskrbo. Iz Jugoslavife. DELAVSTVO TOBAČNE TOVARNE V LJUBLJANI PRED VLADNO PALAČO. — TAKO VELIKE MNOŽICE DELAVSTVA ŽE DOLGO NISO, VIDELI LJUBLJANČANI NA ULICI. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. Y0LITYE NA OGRSKEM. Advertise Slovenec!" in "Amerikanski POZOR l POZOR! Dobili smo novo zalogo DRUŽINSKE PRATIKE. — Vsi oni, ki so povpraševali po njej in oni, ki jo de žele .dobiti, naj se obrnejo do nas in poslali jo bomo takoj! "AMER. SLOVENEC" 1840 W. 22nd St., Chicago Dunaj, Avstrija. — Volitve za zbornico magnatov na O-grskem so se začele. Stranke plemenitašev so delale na to,-da bi dobile več sedežev v zbornici. Rezultat še ni znan. Štefan Buday, voditelj Krščanske ekonomične stranke, katera je prijazna vladi Bethlen.a, je v, svojem kampanjskem govoru' rekel ,da hoče vlada rešiti1 vprašanje kralja, takoj ko se1 bodo sestali člani obeh zbornic J Mr. Buday izjavlja, da je nje-' gova stranka za princa Otto-' na, kateri mora priti na pre-j stol, .a le s tem pogojem, da se odpove Vsem pravicam do kakšne druge države in da ne bo prišla Ogrska vsled tega do kakšnega spora s svojimi sosedi. Dalje je rekel tudi Buday, da se Ogrska ne ozira na to, kaj poreče Čehoslovaška, Ru-munija in Jugoslavija ako postane Ogrska, kraljestvo. Omenil je tudi, da pravijo nekateri, d.a bo poročil nadvojvoda Albreht rumunsko princezinjo Ileano. Kar se tega tiče, tako pravi Buday, je velika napaka ako mislijo, da bo Ileana prinesla Ogrski za doto Transyl-vanijo. Pristavil je tudi, da bi bilo potreba novih volitev, na katerih naj bi ljudstvo rešilo vprašanje kdo bo bodoči kralj na Ogrskem. Deputacija tobačnih delavcev pri velikem županu. V petek, 10. t. m. se je opoldne kompaktno dvignilo tobačno delavstvo v Ljubljani in se v dolgem sprevodj.1 podalo iz tovarne pred vladno palačo na Blpiweisovi cesti. Tisočglava množica delavstva je napolnila obširen prostor pred vladno palačo, kjer je vzbudila veliko pozornost policije in občinstva, ker take množice delavstva že dolgo niso videli Ljubljančani na ulici. Sestavljena je bila deputacija delavstva, ki so jo tvorili po trije zastopniki obeh v tobačni tovarni bbstoječih strokovnih organizacij. Deputacija se je podala k velikemu županu, da mu pojasni težak položaj, v katerem se že več let nahaja tobačno delavstvo in mu predloži prošnjo, da s svojim vplivom podpre zahteve tobačnega delavstva po ureditvi plač in pokojnine, ki so bile ponovno dne 30. novembra 1926 poslane upravi monopolov v Bel-grad. Veliki župan je deputaci-jo tako sprejel, nakar mu je g. Gajšek, glavni tajnik JSZ., v glavnih obrisih razložil težak in.krivičen položaj, v katerem se tobačno delavstvo danes nahaja. Vel. župan je obljubil, da hoče storiti vse, kar je v njegovi moči pri centralni vladi, da se upravičene zahteve vpo-števajo in položaj tobačnega delavstva čim hitreje izboljša. Prosil je deputacijo, da vpliva na delavstvo, da vodi svoj boj stvarno. Po končani intervenciji je pred vladno palačo zbrani množici sporočil g. Sedej, podpredsednik Delavske zbornice, odgovor vel. župana in pozval delavstvo rta vzajemnost in vztrajnost v težki borbi, v kateri mora zmagati delavstvo, če bo organizirano in složno. Nato se je delavstvo mirno podalo v tovarno nazaj. Do incidenta ni prišlo nobenega. »Tobačno delavstvo je s tem svojim nastopom pokazalo, da nje, da bodo starši obolelih o-trok sedaj bolj previdni in vsak slučaj prijavijo. -o- Vrhnika. . Nezgoda. Na Tomšičevi žagi je 9. m. m. podsulo žaganje delavca Ovseneka in ga tako stisnilo, da so ga morali prepeljati z avtom v ljubljansko bolnico. Strašilo. V grajski službi na Lesnem brdu je bil neki 181etni fant, ki je zbog prebujne domišljije trdil, da straši in da vidi viteze. Opisoval je te viteze tako točno, da mu je marsikdo verjel. Govorica, da straši na gradu, se je hitro raznesla na vse kraje, nakar so ljudje začeli trumoma vreti na Lesno brdo, da vidijo ali slišijo kaj natančnejšega o "vitezih in strahovih." Celo iz Ljubljane so vreli semkaj ljudje in izpra-ševali fanta, koliko je teh vitezov in kakšni da so. Fant je baje zapustil grad, vsled česar so mahoma izginili tudi "vitezi." Ljudje fcodo menda sedaj nehali romat na Lesno brdo. Murska Sobota. Napeljevanje električne žice je dokončano in tako je vroča želja Sobočancev, da dobijo električno luč, uresničena. Da z električno razsvetljavo tudi trg dobi lepše zunanje lice, je samo po sebi umevno. — V četrtek, 16. m. m. se je vršil na glavarstvu redni občni zbor krajevnega odbora Rdečega križa. Na zboru s£ je izvolil nov odbor. Kakor se da sklepati iz zadnjega nabiranja za po-plavljence, je sedanji odbor precej agilen. V Murski Soboti sami je nabral 5150 Din. — Praznik Brezmadežne so tudi tukajšnji katoliški dijaki proslavili s precej dobro uspelo akademijo. Ob tej priliki je nastopil dijaški tamburaški zbor, ki se je šele pred kratkim oži-votvoril, a je pokazal zadovo- / i. i' . s* •.•• i --- ... -4 l — London, Anglija. — Mrs. Mary Drew, hči znamenitega angleškega državnika in pre-mierja, Williama E. Gladstone, je v Hawarden umrla. Stara je bila 80 let. 4 ' id, DENARNA NAKAZILA ZA jugoslavijo, italijo, itd. Vaša denarna pošilja te v bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naše banke. Dinarje, ozir. lire smo včeraj pošiljali po teh-le cenah: 500 Din------* 9.45 1,000 Din 2,500 Din 5.000 Din 10,000 Din 100 Hr 200 lir 500 lir 1Q00 Ur ljiv napredek. Akademijo so je zrelo za stvarno borbo, za- ;obiskali tudi višji inteligentm vedno in solidarno in da se ho- ^rogi če v svoji borbi za obstoj po-služiti vseh dovoljenih sredstev, da končno zmaga. Razbojniški napad na splitski ▼lak. Na postaji Liška Jesenica so neznani roparji napadli prvi vlak, ki je zopet vozil po očiščeni liški progi. Nedaleč od postaje so zagnali v vagon II. razreda dve skali. Ena se je ob železu odbila, druga pa je samo razbila vagonska vrata. — Vlak je vozil dalje do prihodnje postaje. Roparji so očivid-no hoteli oropati potnike. -—o- Zopet škrlatinka. Od večih strani iz Prekmur-i ja se sliši, da se med otroci zopet pojavlja škrlatinka in dif-terija. Mnogi jbe sedaj niso pozabili strahu in razburjenja, ki ga je povzročila škrlatinka ob zadnji priliki divjanja. Ker je radi nepazljivosti ipnogo otrok postalo žrtev bolezni, je upa- 18.60 46.25 .$ 92.00 $183.00 J 5.20 410.10 ___$24.25 • ...$47.50 Pri večjih svotah poseben popust Poštnina je v teh cenah 2e rraču- Zaradi nestalnosti cen je nemogoče ▼naprej cene določevati. Merodajne so cene dneva, ko denar sprejmemo. NakasOa se isvriujejo po poM tli pa brsojavno. IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POSlLJATVB IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO. Pisma in poftiljke naslovite na: ZAKRAJŠEK & ČEŠARK 455 W. 43nd 8T„ NEW YORK* N« Y. \*.. "AMERIKAKSKI SLOVENEC" Četrtek, 6. januarja 1927. AMERIKANSfcl SUOVENEC Prvi h njattrcjli slevensiri liit T AwrikL Uataaovijen leta 1891. ' Izhaja vuk da a raz tux nedelj, poa-d oljko v in dnevpv po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1840 W. 22od SL, Chicago, IIL Telefon: Canal 0098* Naročnina: Za celo leto ,..„..... ., ■ ...... $5.00 Za pol leta ___2.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto.......—................. ■ ■ 6.00 Za pol leta____3.00 Th« first and the eldest Slovenian newspaper in America. * Established 1891. Issued daily, except Sunday, lion-day, and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: Canal 0098. Subscriptions: For one year ___f________$5.00 For half a year__— 2.50 bolj pametno, £e evropske države svoje predpravice v Kitaju same pomagajo likvidirati, Kitajsko obnoviti in skleniti z njo prijateljstvo kakor enake z enako. Modra Anglija, ki je že davno uvidela, da se ohrani njena moč lažje s prijateljskimi zvezami s svobodnimi državami nego s kolonijami, upravljanimi po preživelih metodah, je to pot tudi v Kitaju že ubrala. Samo da je previdna in se ne prenagli. Chicago, Canada and Europe: For one year___. 6.00 For half a year______3.00 DOPISI vainega pomena za hitro objavo morajo biti dopoalani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list—Za zadnjo itevilko v tednu je £as%do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov nrednižtvo ne vrača.__ POZOR:—Številka poteg Vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Beseda o kitajskem problemu. ZABAVA DRUŽBE SV. MOHORJA IN DRUŠTVA SV. JURIJA V CHICAGI. Chicago, 111. V petek večer smo čakalifno-vega leta v šolski . dvorani sv. Štefana. Omenjeni večer je namreč Družba sv. Mohorja priredila svojo zabavo. Za pričakovati je bilo velike udeležbe in v resnici je tudi bila. prostorna dvorana je bila za ple-saželjna premajhna -— tudi ob bari je bil prostor tesen in tam, kjer so kuharice delile dobrote, je bilo vedno polno gostov. —-Žontatova mama so se tudi to-pot prav fajn odrezali in skuhali izvrsten kofe. Pa jih ne hvalim zato, ker se majhno šte-mava, temveč zato, ker so v resnici vsi hvalili kofe in kuhinjo sploh. Kaj ko bi še Tone s hriba vedel za te dobrote, prav gotovo bi ga šment v Chicago pripeljal, da bi se kofeta na-žlempov. Pa brez zamere Tone, upam, da-bomo že prišli pri kakšni priliki skupaj. Kakor že gori omenjeno, dvorana na Silvestrov večer je bila polna. Razpoloženje je bilo tako, da ni mogel priti ne predsednik in ne blagajnik Qružbe do besede — vse je pelo in se vrtelo ter bilo veselo. Svirala je domača godba pod vodstvom prof. Ivana Račiča. Ker pa je g. Račič sam igral na piano, je Mr. J. je tako Igra, kakor rečeno, je bila tako lepa in tako dobrO igrana, da bi jo z veseljem prišli še drugič gledat. Režiser, Mr.Vidmar, sicer pravi, da bi lahko bolje izpadla, pa kaj hočemo, njega je težko zadovoljiti in celo najboljše mu ni nikoli dosti dobro. Po igri se je pa razvila prosta zabava, ki je trajala pozno v noč; razšli smo se radostnih src. Borštnarjem se pa prav lepo zahvaljujemo za tako lepo prireditev. Drugičiekajveč. -o- BOŽIČNI PRAZNIKI NA ELYU. žitkom gledali. Tona, Urhova rejenka, sirota brez očeta in matere, resno, molčeče dekle. Skrivaj v srcu še vedno ljubi svojega nekdanjega ljubčka, dasi tega na noben način noče pokazati. Bole- . „„ , . . . „ lo jo je, ko je ta njen ljubček postal mož druge, a hrabro je i . . , , . _ . „ skrivala svoje občutke. Miss ,n0 Je zlma tuukaj' vendar,J,e s.e Pauline Grill je to Tono tako lmno^O KOreclh,src^a tastboz/ dobro pogodila, da jo moramo Ely, Minn. Cenjeno uredništvo:— Prosim, natisnite te skromne vrstice v naš priljubljeni list Amer Slovenec. Rada bi nekoliko lo šele po sedmi uri v večjem številu prihajati. Še 20 minut če? sedem je bila dvorana komaj do polovice napolnjena, i;ako da smo sklepali na slabo udeležbo. Toda med izvajanjem programa je'prihajalo več iri več ljudi, nazadnje je bila dvorana čisto polna. Ne-razpoloženje, ki ga ob takih prilikah napravi slaba udeležba, nas je sicer minilo, vendar smo pa premišljevali, kako bi Dilo mogoče naše občinstvo na-ičiti malo več točnosti . . . Pred zastorom na odru se je prikazal Rev. Ambrožič in je navzoče pozdravil v imenu pri-rediteljic in slovenske fare. Posebej je pqzdravil tudi brate Hrvate, ki so s svojim župnikom posetili našo prireditev. narce, temveč ttid! dobro ime. Zviti Mišmaš (Mike Plaveč), raztrgani potepuh, mu je odnesel slivovko, kobaso in —uro Prepirljiva soseda, Trdina (St. Potočnik) in Smrečnik (Frank Hreščak) sta se sicer najprej stepla pred našimi očmi, ko sta pa zapazila pijano klado pod« mizo, se jima je "učeni" doh-tar zastudil in oči so se jima odprle, da sta videla, kako jih grdi pijanec vleče za nos. Spoznala sta pa tudi . nespamet svojega sovraštva in preden sta se poslovila od nas, sta si prav prijateljsko segla v roke. Tako smo dobili v tej igri, ki je bila dosti dobro podana, poleg pripravne snovi za smeh tudi dober nauk. V drugi sliki nam je "Mala Kitajski problem stopa v ospredje pozornosti evropskih velesil. Baš ko je angleški tisk priobčil nevesele novice o štraj-kih, nemirih in nalogah novega angleškega poslanika na Kitajskem, je dejal Čičerin berlinskim časnikarjem, da se veseli nad naraščanjem prijateljev Rusije v Kitaju. Leta 1834. je ugasnil trgovski monopol vzhodnoindijske družbe, ki je trgovala tudi v Kitaju in na njeno mesto je sto- pila država. Anglija je začela v Kitaju slično kolonijalno politiko kakor drugod. Leta 1840-42 izbruhne vojna z Anglijo, ker Kitaj prepove angleškim trgovcem uvoz opija. Anglija si v mirovni pogodbi izgovori Honkong. Po nevarni tajpinški vstaji izbruhne 1. 1857 druga vojna z Anglijo in Francijo, ki se leta 1858 konča z nadaljnjo kapitulacijo Kitajca, naslednjega leta zopet izbruhne, a se 1. 1860 za Kitaj klavrno konča. Sledijo vojna za vojno, ponižujoči mir z Japonsko 1895, nove koncesije inozemcem, bokserska vstaja proti tujcem 1900, ki po svojem nesrečnem izidu Kitaj spravijo popolnoma pod va-ruštvo Evrope in Amerike. G lavni objekti spora so eksteritorijaliteta inozemcev, ki tvorijo v svojih naselbinah pod jurisdikcijo svojih konzulatov po pristaniščih prave države v državi, obsežne rudniške in železniške koncesije, razne odškodnine, monopoli, predvsem pa carina, ki stoje pod upravo inozemstva. Kakor eksteritorijaliteta je tudi carinska suvereniteta inozemstva izpočetka bila razumljiva. Trdnega carinskega tarifa v Kitaju ni bilo, radi česar je bila trgovina, oziroma trgovska kalkulacija nemogoča. Zato so tuje sile ustanovile posebno pomorsko carinsko oblastvo pod upravo inozemskih uradnikov in z enotnim tari- prevzej mesto "dirigenta fom: 5% od vrednosti in 21/3% povrh, če gre blago v notra- Koščak> p d ki j 11 j ost dežele. Zdaj', ko sč Kitaj kljub vsem homatijam počasi spretno'Vršil svoj posel, da je pa sigurno evropejizira, pa Kitaj radi tega zelo trpi, ker si ne veseijet Tudi, ko je v do-more urediti samostalnih financ. Carinske pogodbe z inozem- jenjih pr0storih pelo cerkveno stvom pa se glasijo "za večno," ali pa se dajo spremeniti le s pevsk0 društvo Adrija pod privoljenjem dotične tuje države. vodstvom pevovodje g. Račiča, Pri vstopu v svetovno vojno so sile velike antante Kitaju ]-e Mr Koščak mahal s palčico, obljubile, da se bodo avtomatično kakor predpravice Nemčije, da je bilo kaj Mr Koščak je ki je imela zaseden Vajhavaj, ukinile tudi vse tozadevne po- k 2abavi veiik0 pripomogel, za godbe ostalih držav. V Versaillesu pa se je ta zadeva zavlek- kar mu gre hvaia la, tako da je kitajski zastopnik zapustil mirovno konferenco ' s protestom. Na washingtonski konferenci 1921 je Kitaj zopet zahteval revizijo vseh pogodb od 1. 1842 dalje. Velesile na tej konferenci so sicer slovesno izjavile, da je Kitaj suverena država, o spornih vprašanjih pa naj se sestavi komisija, ki naj ta vprašanfa proučuje. Medtem sta Rusija in Nemčija ubrali drugo pot. Sovjetska Rusija je v pogodbi s Kitajem 1. 1924 uveljavila načelo: Vs£, kar si je prisvojil v Kitaju caristični režim, damo nazaj! S tem si je pridobila prijateljstvo Kitaja in teren, da pomaga Kitaju uspešno izpodkopavati vpliv evropskih velesil. Enako je sklenila pogodbo s Kitajem Nemčija, koje pravice v Kitaju pa je itak uničil verzajski mir. Borba proti Evropi se je začela. Izpočetka zgolj literar-no-prosvetljenski pokret je danes postal političen in nacionalen, osredotočen v nacionalni stranki Kuomintana. Vodi ga Kanton, kjer po Sunjatsenovi smrti sedi vlada, ki ima jasne cilje in uživa podporo Rusije. Besede, ki jih je izrekel Čičerin: "Južna Kitajska od danes je vsekitajska republika od jutiV niso prerokba, ker so več ali manj že dejstvo. Treba še človeka, da zedini razprte stranke, odstrani generale, ki so v tyiji službi, in navduši kitajsko ljudstvo za enotno domovino. Anglija, Amerika, Francija bodo že našle način, da se rešijo iz tega položaja žive in zdrave. Ni se bati, da ne bi našle izhoda iz te afere, seveda pa se bo radi tega poostrilo razmerje Anglije do Rusije, ki je itak napeto. Za Evropo je cela stvar profit, ker sili prizadete države do solidarnosti in tako ohranja mir. Nadaljnji razvoj v Aziji pa je v božjih rokah, vsekakor se elementarno gibanje v Kitaju ne bo dalo ustaviti in bo naj^ občudovati, kako se je mogla tako vživeti v to vlogo, ko ji vendar razmere na kmetih v starem kraju niso popolnoma nič znane. In dalje kmet Martin, katerega žena je postala Lenčka na pritisk očeta. Popustljiv je bil, v resnici dober človek, a tudi potrpljenje ima svoj konec — podlegel je jezi in postal morilec svoje lastne žene. I Že naprej smo vedeli, da bo vloga Martina dobro izpeljana, saj je bila vendar v roki enega naših najboljših igralcev, Mr. Silvestra Hrastarja, in nismo bili varani v svojem pričakovanju. «r Ferjana, mladega fanta, ki mil je njegova izvoljenka več, kakor deset gruntov, je izvrstno predstavljal Mr. John Prah. Čudno se nam zdi, kje je ta dobri igralec ostal v prejšnjih igrah, da smo ga zdaj šele prvič videli v tej sezoni. Upamo, da nas bo jo. To se je pokazalo o praznikih, ko smo obhajali polnočni-co. Cerkev je bila nabito polna; mnogo je bilo takih, ki sicer ne zahajajo v cerkev. Veliko za vero mrzlih src se je te dni ogrelo, ko so gledali Deteta v jaslicah. Opaziti je bilo tudi nekaj tujerodcev v naši cerkvi, mogoče so prišli le iz radovednosti, a obnašali so se dostojno. Videti je bilo, da jim je dopadlo pri polnočnici. Pevci in pevke so svojo dolžnost topot dobro rešili. Peli so v srce segajoče pod vodstvom naše mlade organistinje. Tako krasnega petja še ne pomnim, dasi-ravno sem že 26 let tukaj. Vsa čast pevcem in pevkam ter naši organistinji, ki se ni ustrašila ne truda ne dela, da je izurila toliko število pevcev in pevk. Če Toneta s hriba kaj veseli "sketanje," naj pride k nam, lahko se bo drsal cele tri mesece. Za predpust ga pa še lahko doleti čast, da ga izvolimo za predsednika. Pa tudi nekaj namreč 1 Potem je v kratkih besedah ikuharica" (Nežka Potočniko-tolmačil program in zlasti po- |va) v obliki ljubke deklamaci-udaril, da so na programu tega je razlagala svojo kuhinjsko večera večinoma nastopi naših umetnost. Že samo videti jo je malih. Ni lahko zanje, nastopa- bilo prijetno, ko je tako maj-ti na odru s slovenskim jezi- hna in vendar ponosna v svo-kom, vendar so se z veseljem jem kuharskem oblačilu stala lotili težkega dela, so se prid- pred nami. Toliko bolj prijetno no učili in vadili, zato je upanje, da bo njihov prvi nastop nocoj venčan z uspehom. Prav je, je nadaljeval govornik, da se naša mladina bolj in bolj uri v slovenskem jeziku, čeprav za njeno bodoče življenje ne bo Bog zna kakšnega pomena v ameriškem svetu. Toda dasi v Ameriki rojeni in vzgojeni, v ameriških šolah izobraževani, j so vendar naši mali sinovi in hčere slovenskih starše^ in tega naj bi ne pozabili. Povejmo jim, da se jim ni treba sramovati slovenskega rodu. Čeprav je naša stara domovina majhna in neznatna, pa je lepa, da jo veliki svet občuduje. Čeprav je naš narod majhen, pa je narod poštenjakov in pridnih ljudi, pa tudi velikih mož mu ne manjka. Našim mladim se zlasti v Ameriki ni treba sramovati slovenskega rodu, saj jo.je pa bilo poslušati. V gladki slovenščini in z živahnimi kretnjami je razlagala, kaj že zna vse skuhati. Če bi zares "mislila, kar je rekla na koncu: "Če želite, lahko pridem kar za kuharico k vam,' bi prav gotovo še isti večer dobila dobro službo. V tretji sliki smo imeli pred seboj šest deklic, ki so pele in imele opravka z ročnimi deli. Prav za prav bi jih moralo biti sedem, pa je nesreča hotela, da najmanjša med njimi, Katrica Plankarjeva. ni mogla priti ta večer igrat. Zato je bilo treba opraviti brez nje. Pet majhnih deklic (Podobnikarjeva Tilka, Majerjeva Lija, Srcbernakova Marica, Pavličeva Zofka in Majerlova Klara) je pripovedovalo starejši (Kavčičevi Viktoriji), kako so se v šoli učile "o zamorčkih, o tistih, ki biva-vroči.' Veselica je lepo izpadla v zadovoljstvo udeležencev, gotovo tudi v zadovoljstvo družbene )0 zdaj po novem letu j drugega je tukaj — ns razyeselil s svojim na- j "rožice," če ima korajžo, .pride katero utrgat, da j Kaj naj rečem o kmetu Sir- jpelje v "slovenski Rim." Če"mi jVelikes« Barage n pr. je izšel .? Skoraj bi mislil, da je imel bo sreča mila, da pridem kedaj jvf L Petkrat bolj obširen v an- smo dali Slovenci Ameriki mo-L . r . .. ,, „ , , . ... Ijo v Al rik i vroči. Hade bi )in ze, katere Amenka boli pozna r . , , ...... , , ' . . • . ,videle. Stare]sa jim je hotela nego mi sami, čeprav so ti mo- I , ...... . fe ' 1 ustreči m jih je na zvit nacm žje ostali do zadnjega dobri Slovenci. Življenjepis našega velikega Barage 11. pr. je izšel ku Finžgar, ki je spisal pred seboj Mr. Gradišarja vsaj v duhu, kajti boljše osebe bi za Sirka ne mogli dobiti, in boljše bi nihče ne igral te vloge, kakor jo je ravno Mr. Gradišar. Mica Slana, "šmuglarca mun-šajna," bi dejali po amerikan-,sko, je bila predstavljana po to igro, v Joliet, tudi Tebe obiščem, če r., ^ ziku. Ponosna blagajne. Prav imenitno smo se jMiss Anna Medic' Tako je do" zabavali. bro pogodila svojo vlogo, da bi ' V soboto popoldan ob 2. uri & svetovali, naj bi se v resnici se je pa vršila igra: "Razvalina življenja," katero je vprizoril Dramatični Klub Za društvo sv. Jurija C.O.F. Igra je bila tako dobro prednašana, da si želimo, da bi jo še enkrat ponovili. Urh, katerega je Mr. Mencinger tako dobro predstavljal, nam je predočil pravega skopuha, ki se je tresel za groše, za srečo svoje hčerke mu pa ni bilo mar. In Lenčka, tako ljubeznivo dekle, koliko je morala revica prestati srčnih bolečin, ko je živela z možem, katerega ji je velel poročiti njen oče, zato ker je bil premožen — a njeno srce je pa ljubilo le izvoljenca, ki si ga je samo izbralo. To vlogo je igrala naša Micika Koporčeva tako ime- gleškem nego v slovenskem je-je Amerika 11a ne bom vedla kje te najti, bom i, „ ... . lt. - , , • druge nase misijonarje in sko pa štorkljo vprašala, ker jo i vedno zasleduješ. Veselo Novo leto vsem prija- teljčhi in znancem ter obilo 1 božjega blagoslova v bodočem letu. Belokranjica. PRIREDITEV DRUŠTVA DOBREGA NAMENA. Detroit, Mich. Zadnjo nedeljo zvečer nas je povabilo v dvorano Hrvatskega Doma na Kirby naše vrlo delavno žensko društvo, ki dela s polno paro za prospeh naše nove slovenske župnije. Nekako od 7. do 9. ure se je razvrstil posvetila temu dobičkanosne-mu poslu. Končno moram omeniti še nekoga, ki ga sicer nismo videli na odru v osebi, pač pa smo tam videli sadove njegovega dela in truda, namreč ocler-nega mojstra Mr. Kobala. Brez program na odru, potem se je prave scenerije bi niti naj lep- razvila v dvorani prijetna prose igrana igra ne dosegla pra- sta zabava s plesom in urejeva-vega učinka. Ta igra, zlasti nje njem "notranjih zadev." Pri tej zadnji točki se Poročevalcu ne izplača dolgo muditi, pač pa mora o programu na odru malo več poročati. Pisano je bilo, da se začne program izvajati ob 7. uri. Toda v resnici je ura kazala že 20 minut čez, ko se je. začelo. Opazili smo pa, da krivda ni bila na strani igravcev, temveč prvo dejanje, je potrebovala izredno veliko predpriprav, in kakoV sem slišal, je bila večina stvari, ki smo jih tam videli, delo našega Mr. Frank Kobala. Vsa čast mu torej! Prosili bi ga, da bi se še nadalje po svojih močeh žrtvoval za vrli Dramatični Klub, katerega članom kličem: Živeli! — in pokažite fe: Pivca, Čebula, Lavtižarja, Buha, Mraka, Vertina, Trobca in tako dalje — resnično, naša slovenska ameriška mladina premalo ve, s kakšnimi možmi je v sorodu, zato je morda ne veseli priznati, da je slovenska, zato morda ne ljubi slovenskega jezika, zato tudi tako pogosto zamenjava besedi "Slovenian" in "Austrian." Dajmo našim malim večkrat priliko, da razvesele svoje starše z igrico, pesemeo ali deklamacijo v slovenskem jeziku, pa bodo začeli bolj ljubiti govorico svojih staršev, bolj ljubiti svoj rod, pa tudi bolj ljubiti in ceniti svoje starše. Po teh uvodnih besedah je prevalila, da so same sebe namazale s sajami po obrazu. Potem so druga drugo pogledale in so videle — nigerčke. Imenitno je bilo gledati, kako so ti nežni obrazki postajali črto za črto bolj in bolj črni. Dvorana je sprejela ljubko igrico z veliko hvaležnostjo. Sledila je krasno podana de-klamacija "Pastirček Miha," zložil Anton Hribar. Deklama-torica,« Lojzka Snyder, je bila svoji nalogi popolnoma kos. — Kakšna ljubljanska slovenska gospodična, ki bo dozorela v enem letu za učiteljico, bi ne mogla bolje napraviti. Zato je pa tudi žela primerno pohvalo. Peta in zadnja slika, "Čevljarska vajenca," je pa vse prejšnje, skoraj bi rekel, potlačila v koš. Pogumna Kavčičeva bratca, Žanek in Jakec, sta tako imenitno posnemala .čevljarčke, da si ne moremo prišel na vrsto program sam. jdrugače misliti, nega da imata V prvi točki so nastopili odras- |žf v krvi čevljarski poklic. Kar li in nam v pol smešni, pol res- ;nismo se jih mogli nagledati. ni igri pokazali, da je boljša ,Kako sta sukala kneftro, nabi-kratka sprava nego dolga prav- 'Jala Podplate, žvižgala, pela, da. Dohtar Kapun (Chas. Pra- 'govorila, jedla, dobila od moj-zen) se je delal grozno učene- stra P° Plečih, nazadnje neje- ga, nazadnje mu je pa preglad-ko tekoča slivovka šinila v u-čene možgane in ga spravila voljna pobegnila — vse je bilo tako naravno in neprisiljeno, kot bi ne bilo.skrbno naučeno.* spat — pod mizo! Tam je siro- !Tako se Je v največje zadovolj- nitno, da smo jo v resnici z u- nam kmalu kaj lepega zopet, na strani občinstva, ki je priče-|mak zapravil ne samo lepe de-1 (Dalje na 3. strani.) Rev. Aleksander Urankar: GOSPOD KAPLAN. Kar zobje so jima* šklepetali in roke so se jima tresle od jeze in sovraštva. Gospod Jaftez pa se je muzal. Jaz ne, ker sem pomislil: koliko strani v nasprotnih listih bo. zopet polno gneva in gnusobnih kletev radi teh dveh grošev. komu, kakor vojaški stoji. Roke v žepu, pu-Ika jim je visela na hrbtu kot starokrajska kosa, pas ni bil trdrio zapet, da sem vsak trenutek strepetal, zdajzdaj se bodo hlače zgrudile na tla. "Kaj hočeš," pravi g. Janez. "Rekli smo že, da ne bomo več teh pohabljencev pobirali, pa si pomagaj." "Razumem, razumem," sem dejal jaz. Zato pa kar nič ne sprašujva te dedce, bo- moči, da si bom*lahko privoščil češčeje ena- sem jo moral vselej kreniti po mestu, kjer ke prizore. Ne veš, kako dolgočasno je je mrgolelo samih zamorcev. ČudnA ™i«pl meni, kadar štejem nedeljsko kolekto." Nato so p& prišli prostaki. Te pisva veli- do same lamentačije . . . ko spraševala. Oči so jim govorile in kljukaste postave: "Pustili bi nas bili doma, kaj nas kličete . na nabor in vojsko. V kosamo sem prišel korajžen, vesel, sem puško zagledal,, sem jokat začel___" Zanimivi so bili ti dedci, V*i vv pozoru in vendar je'bil ta pozor bolj podoben ne vem Tedaj je gospod Janez komandiral: "Pozor!" Vse v poeoru. Zopet je zavpil g. Janez: "V smer kasarne državne banke — stopaj!" In so odkorakali sfrumno in krepko. Jaz sem pa prosil g. Janeza: Ti, daj še meni te Gospod Janez pa je odklonil:.To je bilo samo danes. Drugače pa je pisanq: Roža šentjanžovka pesnikom. Pesnik pa ne moreš postati kakor veš, pesnik pride s takimi čudežnimi darovi na svet." Kaj sem hotel, nekoliko sem bil hud na mater svojo, da me ni rodila pesnika in sem se poslovil. 1 » * * * Zdaj pa še potezo po mojem obrazu. Torej, kar bom sedaj govoril v prvi osebi, to prenesite vse na g. Janeza. Šel sem v sosednjo poljsko župnijo ma-ševat. Vsako nedeljo sem hodil tja. Naduš- je mrgolelo samih zamorcev. Čudnit misel mi vedno stisne srce, kadar srečam zamorca, ne zato, ker je črn kot zlomek, pač.pa se vselej spomnim zamorke, ki je strašila nekoč v mojem rojstnem mestu. Bila je strežnica pri nekem finančnem uradniku, pošteno dekle in lepo, zamorka pa je bila, to se pravi, bila je v strah nam vsem, ki smo hodili mimo njenega doma v šolo. Kadar se je pokazala, je bila hipoma prazna cesta. Ta spomin rtii je še danes ostal v duši in kadar sem šel po oneni mestecu na svojo nedeljsko postojanko, so mi mravljinci lezli po telesu. Ono nedeljo sem se vračal domov. Na vogalu zadnje ulice sem navadno čakal cestne železnice. Tudi danes se ljiv gospod je ondi župnikoval, pa ni mo- . ustavim, kovček, svoj rumeni, evropski kov-£el opraviti druge maše sam. Na poti tja pa ček — ki je bil tolikim tim v očeh in v peti, postavim na tla in jo začnem pridno mahati gor in dol. Kar se mahoma tik mojega kovčka izlušči iz zraka kakor iz nevidne lupine star, pijan zamorec in roka mu o-mahne po mojem kovčku. Seveda sem bil kot blisk pri nj^m: "Počasi, g. zamorec." ' On pa mi brezskrbno pomoli roko: "Dober dan gospod kaplan."' •' "Kako veste, aa sem kaplan? In kaj vam je moj kovček napoti?" Nalašč sem poglobil 8V°j glas za celo oktavo, pa se me gospod zamorec ne ustraši, mirno hlasta po moji roki. "Kaj vendar hočete?" "Jaz sem tudi katoličan, kakor vi in tak Greenhorn, kakor vi." 1 (Konec prih.) , > * četrtek", 6. januarja" 1927. -f- / "AMERIKANSKI SLOVENEC" 1 m.... i ■< .. Vi li Y I Slovesna otvoritev nove šole in dvorane v Waukegan. SLOVENSKA NASELBINA WAUKEGAN-NO. CHICAGO SE JE ZOPET OBLEKLA VPRA2NIČNO OBLEKO.— VE-„ LEPOMEMBNI DAN BO ZAPISAN V ZGODOVINI KATOLIŠKIH SLOVENCEV. — SIJAJEN BANKET, KATEREGA SE JE UDELEŽILO NAD 500 OSEB. — Ameriška Vrhnika je zopet praznovala dan, kateri bo ostal vsem udeležencem v trajnem spcrtninu. Zakaj pa tudi ne? Saj so se uresničile dolgoletne želje tukajšnjih zavednih katoliških Slovencev in Slovenk. Otvorili so namreč novo moderno osem-razredno šolo in lepo prostorno dvorano, ki bo ponos ne samo \vaukegan-no.-chikaške naselbine, pač pa cele ameriške Slovenije. Točno ob 10:30 se je služila slovesna sv. maša, katero je daroval v naši naselbini dobro poznani slovenski misijonar, Rev. Venceslav Šolar, profesor St. Bede kolegija v Peru, 111. ob asistenci dveh tujih gospodov. Slavnostno pridigo je imel preč. g. misijonar sam, ki je v jako lepo zamišljenem govoru obrazložil velepomemben dan, kjer se otroci učijo poleg izobrazbe tudi fundamentalnih resnic, to je resnic sv. vere, katere brezdvomno bolj potrebuje kot izobrazbo,ako hočejo enkrat priti do cilja in uživati nebeško blaženost. Med drugim je preč. gospod tudi omenil dogodijo izza 1. 1917, ko so imeli v Baltimore, O., sestanek vsi cerkveni dostojanstveniki in duhovščina, na katerega je bil povabljen tudi neki lajik iz Brooklyna, kateri je rekel med drugim tudi to-le: . . vi duhovniki nas vedno učite, kako moramo živeti, da se enkrat iz-veličamo. Dovolite, da vam tudi jaz nekaj svetujem. Predno boste položili ogelni kamen novi katol. cerkvi, položite prdje zadnjo opeko na katoliško šolo, to se pravi, da predno mislite na novo ccrkeV, imejte že šolo pod streho.— In prav je imel! Kaj nam pomaga graditi velike krasne cerkve, ko bodo pa v doglednem času prazne, kajti mladina, ki ni obiskovala kat. šol bo v doglednem času zanemarjala tudi cerkev. Ob koncu je še pristavil, da starši naj se nilcdar ne ustrašijo žrtvovati za katol. šole, ker po njih bo rešena marsikatera duša in Bog bo njih obilen plačnik. Po sv. maši se je podelil blagoslov z Najsvetejšim, nakar smo se podali proti naši dvorani na slavnostni banket, obenem pa tudi v veliki radovednosti, kakšna bo nova dvorana. Toda komaj smo vstopili, že smo bili očarani ob okusno o-zaljšani in še bolj okusno zglajeni dvorani. Odbori, ki so imeli v oskrbi razdeliti udeležence na prostore, zaslužijo v tem o-ziru javno pohvalo, kajti šlo je vse kakor po "žnorci." Točno ob 1. uri se dvigne naš preč. g. župnik Rev. Francis J. Ažbe in v lepi angleščini po- zdravi vse navazoče, kakor mestni odbor iz Waukegan in No. Ghfcago s svojim županom na čelu in druge tujerodne goste iz domačih in drugih naselbin. Zatem odmoli običajno molitev, nakar prihite belo oblečene kelnarce vsaka k svoji mizi in kmalu na to so zaropotale žlice in mi smo si kmalu utolažili svoje lačne želodce, kateri so nas že nadlegovali ve-doč, da je ura že več, kakor pa so vajeni prejemati svoj vsakdanji obed. Ko se tako zabavamo, se o-glasi preč. g. župnik Rev. F. J. Ažbe in naznani, da se prične druga točka današnjega programa — to so razni govori in nam nato predstavi Mr. Jaege-ra, župana iz Waukegana, kateri je v lepih besedah častital župniku in naselbini, da tako složno deluje in da si je postavila tako krasno poslopje, ki bo ponos celi waukeganski naselbini. Za njim je bil pozvan Mr. Atkinson, župan iz No. Chicago, kateri je pozdravil navzoče v imenu northchikaške naselbine in tudi on častital župniji na tako krasni stavbi, ki ne bo samo v ponos mestu Wau-ganu, pač pa tudi mestu No. Chicago, kajti slovenska župnija Matere Božje ima tudi nekako polovico faranov, ki spadajo v North Chicago. Dalje so še govorili: Poljski župnik iz Waukegana, angleški župnik istotam, A. Ruth, kontraktor; Max Przyborski; Carl Stein; Mr. Pearson; J. Przyborski, vsi veliki prijatelji Slovencev, kateri se tudi z nami vred vesele današnjega dne> Za njim je bil pozvan ustanovitelj naše župnije, Rev. J. Plevnik, sedaj slovenski župnik iz Joliet, 111., kateri je tudi častital naselbini nad današnjim dnem. Vmes je pa vpletel šaljive dovtipe, katerim se je občinstvo iz srca nasmejalo. Kot slavnostni govornik je bil pa Rev. Venceslav Šolar, profesor iz St. Bede, Peru, 111., kateri je v jako vznesenih besedah kakor zjutraj v cerkvi, tako tudi sedaj slikal pomen katol. šol in dolžnosti do njih. Naslednji govornik je bil pomožni župnik Rev. George, O.S.B., iz benediktinskega reda v Lisle, 111., kateri pomaga preč. g. Rev. F. J. Ažbetu pri upravi župnije že zadnja tri leta. Kako smo se pa začudili, ko je, dasi tukaj rojen Ceh, nas nagovoril v pravi čisti slovenščini, za katero niti vedeli nismo, da zna. Dalje je p bo izboljšalo teh razmer. Ako hoče flovenski trgovec napredovati, mora znati prodajati svoje blago. Mora znati privabiti odjemalce. To prav Uhko stori potom oglaševanja v časopisu. * • » Povejte svojim rojakom, da imate isto blago kot tujec, da so pri vas cene zmerne, če ne morda nižje tot pri tujcu. Povejte ljudem, kadar dobite nove zaloge v vaše prodajalne, oznanjajte ljudem svoje prodajaln« in svoje blago in ljudje bodo znali za Vas. Amerikanski Slovenec . - * je med kktoltfkimi Slovenci najbolj razširjen lift. Slovenski trgovci potlužite se ga! Oglašajte v njem! Oglaševanje J« patent napredka! = s = Veliki stenski zemljevid "Amerikanski Slovenec" ima v zalogi najnovejši stenski zemljevid celega sveta. Zemljevid meri 25x 8 palcev (inčev) in ima tri liste z zemljevidi in raznimi nad vse koristnimi seografičnimi podatki. Prva stran predstavlja zemljevid celega sveta, v-hodno in zapadno hemisfero, narodne zastave vseh držav in narodov; d*-lje celo zemeljsko povnpje, na katerem je zaznamovano, koliko je ob enem in istem času ura v raznih delih sveta. Draga stran podaja Število prebivalstva vseh sedanjih obstoječih držav, večjih mest, opis otočij, rek itd. Tretja stran predstavlja zemljevid Severne in Juine Amerike, Evrope, Azije, Afrike in Avstralije. Četrta Etran kaže vsa morja, vode in otočja. Na peti strani je tabela pristojbin za paketno pošto. Na Sesti strani je podrolnu zemljevid Združenih držav, na katerem so označene vse cementcivane avtomobilske ceste, kar je pripravno za avto-voznike. ,-Ta zemljevid stane a poštnino 91-00. Brezplačno pa g* .■' _ i&iij «t:,':i V- • • * wrr "AMERIKANSKI SLOVENEC" ; čefrfelc, S. Januarja 1927. ROZA SVETA H Spisal A. R. Haggard. ' "Kratko in preprosto. Ali bi bita voljna biti kdaj m,oja žena, Rozamunda?" Naslonila se je na cerkveni zid! "Moj oče--" je začela. "Rozamunda, njegovo dovoljenje imam." "Za danes mi je dovolj, da sem ti stavil to vprašanje .Prosim te pa, da me poslušaš. Domača sva si, vzgojena sv,a skupaj — in če izvzamem oni čas, ko sem bil v škortski vojski, se nisva nikoli ločila. Raditega poznava dobro drug drugega. Zato si tudi Lahko spoznala, da sem te vedno ljubil, rad imel, vedno kot brat svojo sestro, zdaj pa kot ženin svojo nevesto. Zdiš se mi kakor angel varuh za moje življenje." "Godvin, drzen si v svojih besedah," odgovori Rozamunda. "Ne pozabi: jaz sem napol jutrovka; kri zapolje včasih vroče po mojih žilah. Zdi se mi, da ljubim moč in veselje življenja — drugačnega življenja, kakor je tukaj. Ali .si prepričan, Godvin, da bo ta borni obraz vedno angeljski?" "Rad bi, da bi bil i o drugih rečeh tako prepričan. Vendar pa ti odločuj." "Res, častivreden vitez si in ponosna sem, 'da me ljubiš, čeravno bi bilo nemara drugače bolje." "Karkoli se prigodi, Rozamunda, v življenju in smrti me bodo delale te besede srečnega." Naenkrat ga je prijela za roko. "Karkoli s6 prigodi? O, kaj pa se zgodi? Da, da! Vedi, da mi otroci iz jutrovega čutimo že nekako naprej senco prihodnosti, zato ti ne sipem prikrivati, "da se čudne slutnje vzbujajo v mojem srcu .Bojim se jih, Godvin — povem ti, da se jih bojim." ' * 1 "Ne boj se, Rozamunda. V božjih rokah je knjiga našega življenja in njegovih namenov ; besede, ki jih vidimo, in besede, ki jih uganemo, so lahko strašne, »ali oni, ki jih je napisal, pozna tudi zadnji list te knjige in to je za nas dobro. Ne boj se radi tega, marveč čitaj knjigo z mirnim srcem, brez strahu, kaj nam prinese jutrišnji dan." "Začudeno ga je pogledala in vprašala: •■/hi tako govori z menoj snubec ali svetnik v snubčevi obleki ? Ti mi praviš, da me ljubiš in da bi me rad vzel za ženo, in jaz ti to verujem; in verujem tudi, da bo dekle, ki jo Godvin poroči, srečno, saj taki ženini so redki. Ali meni je prepovedano odgovoriti pred jutrajšnjim dnevom, za to moraš potrpeti na moj odgovor, kakor si to sam določil. Glej, zvedrilo se je, spremi me domov, dragi Godvin." In odšla sta proti domu, ne da bi izprego-vorila besedico; stopila sta v dvorano, kjer je gorel v sredi velik ogenj in prijetno ogreval dvorano. , Ob ognjišču je sedel Wulf; videti je bil vesel in prijazen, dasi nekam zamišljen. Kakor hitro ga je Godvin zagledal, se je vrnil skoz velika vrata, se ustavil mej njimi za trenutek, nato pa zopet izginil v temo. Roz.amunda pa se je približala ognju. "Videti je, da te zebe," reče Wul£ in jo motri v obraz. "Godvin te je pustil moliti v cerkyi. No, pa to je njegova navada, radi ktere sem tudi j.az trpel. Sedi semkaj in po« grej se." Ubogala je brez besede, odgrnila svoj plašč in iztegnila svoje roke proti plamenu, ki je odseval na njenem temenu in ljubkem obrazu. Wulf se je ozrl okoli sebe. Dvorana je bila prazm. "Veseli me," je dejal, "da najdem to u-godno priliko.in lahkot teboj samo govorim. Rad bi te nekaj vprašal; toda prositi te moram, da mi ne daš prej odgovora, dokler ne mine štirindvajset ur."N "Velja," je rekla. "Tako obljubo sem danes že dala. Naj velja za oba. Kaj torej bi r.ad vprašal?" "Oj," je odgovoril Wulf radostno, vesel sem, da je bil Godvin prvi, ki te je vprašal, da ti je stvar sedaj znana, in da meni ni treba izgubljati veliko besedi. Sploh se tukaj ne gre za besede." i "Za kaj pa se gre, Wulf?" "Za srca. Tvoje srce in moje srce — in, menim, Godvinovo srce, ako ga ima — za ta srca se gre. Sploh pa ne vem, če ima Godvin kaj srca." / "Kako da Godvin ne bi,imel srca?" "Godvinovo srce je podobno srcu starega svetnika tam v relikvijski skrinjici v Stanga-tu — stvar, ki je morda utripala nekdaj in bo morda zopet utripala v nebesih, ki pa je zdaj nekako mrtva — za ta svet." Rozamunda se je nasmejala, ko se je spomnila, da je to mrtvo srce še nedavno pokazalo prav žive znake življenja. Na glas pa je rekla: "Ako mi nimaš o Godvinovem srcu drugega povedati, potem grem-, da čitam očetu, ki me že čaka." "Ne, pač pa imam več povedati o svojem." Tedaj je postal Wulf iznenad.a zelo resen — tako resen, da se je tresla cela njegova velika postava, in ko je izkušal i z pregovoriti, je mogel samo jecljati. Naenkrat je buhnilo vse iz njega v potoku gorečih besedi. "Ljubim te, Rozamunda, in menda sem te vedno nekako rad videl, dasi se tega nisem prav zavedal do dne — dne boja, in ljubil te bom vedno — in te snubim. Dobro vem, da sem robat vojščak,- poln napak, in ne svet, ne učen, kakor je Godvin. Prisegam ti pa, da bom napram tebi zvest vitez celo svoje življenje in bom izvrševal slavna del.a v tvojo čast, ako mi svetniki dodelijo milost in moč." "Ker ne želiš, da bi ti dala odgovor takoj," reče Rozamunda, "te zahvaljujem — da, iz srca, ,akoravno me zares boli, da ne moreva odslej biti več tako domača, kot sv.a si bila toliko let — sedaj pa pojdi." "Ne Rozamunda, ne še. Četudi mi ne daš odgovora, vseeno pa mi lahko daš kako znamenje, da se vsaj nekoliko pomirim. Lahko mi n. pr. dovoliš, da ti poljubim roko — v pogodbi ni o tem ničesar prepovedanega." "Meni ni nič znanega o tej pogodbi, Wulf," je odgovorila Rozamunda na pol resno, na pol. šaljivo, "vem pa, da ti ne smem dovoliti, da bi se dotaknil moje roke." "Potem se dotaknem tvojega prsta," in prijel jo je za prst in ga pritisnil na svoje ustnice. "Ti si močan — jaz sem šibka, Wulf, in jaz ne morem izviti prsta iz tvoje roke, povem ti pa, da ti ta igr.a ničesar ne koristi." "Odpusti. Pomisliti bi bil moral, da bi se Godvin nikoli ne upal kaj tacega." 11 TISKARNA -s- AMERIKANSKI SLOVENEC Izvršuje vsa v tiskarsko stroko spadajo6a dela, kakor društvene uradrie tiskovine zlasti pisemski papir in kuverte z naslovi cjružtev, trgovcev, ali posameznikov. — Tiskamo za društva in organizacije pravila, prestavljamo iz slovenščine na angleščino in obratno, kakor tudi v druge jezike. ZA nas ni nobeno naročilo pre-" malo ~ nobeno preveliko. Amerikanski Slovenec 1849 W. 22nd ST., CHICAGO, ILL. DOLG CAS. 2) ki je navadna posledica pustih jesenskih in zimskih večerov, si najučinkovitejše pre2eneš Z DOBRO KNJIGO. Da omogočimo našim čita-teljem nabavo tega razvedrila, smo sklenili, razprodajati knjige iz naše zalege po izredno znižanih cenah. Da pa boš deležen te ugodnosti, naroči celo skupino, kakor .sledi: 1) Otroka kapitana Gran-ta. Žejo napeta povest, ki te vodi po afriških pustinjah, po Tihem oceanu, te popelje med avstralske divjake in ljudožrce ter nadalje okrog sveta. Cena......$2.00 Takšni so. Zgodovinska povest. Begunka. Drama v treh dej. — Obe deli je spisal naš pisatel Detela. Kdor je že čital kako njegovo povest, tistemu ni treba te knjige še priporočati. Cena ..........$0.40 Vrtec. Časopis s slika-kami, namenjen sicer mladini, a je v njem tudi za starejše mnogo koristnega čtiva. Cena ..........................$0.75 Pamet in vera. Kdor se količkaj zanima za malo zna nstvenega razmotrivanja, • bo z veseljem segel po tej knjigi. Cena ..............$0.45 Prilike patra Bona-venture. Knjig'a je sestavljena iz samih mičnih in zanimivih dogodbic iz resničnega življenja. Cena......$0.35 Od srca do srca. To knjižico bi moral čita-ti vsak ameriški Slo- venec. Cena ..............$0.20 7) Kratka zgodovina Slovencev. Hrvatov in Sr- » i bov. Koliko je naših rojakov, ki nimajo niti pojma o preteklosti našega naroda. Vzemi 1 v roke to knjižico, da 'j se malo seznaniš z našo zgodovino. Cena...,$0.25 3) 4) Skupaj ..................$4.40 Poleg teh sedmih knjig damo še eno, OSMO, katere vsebino si pa lahko vsak sam izbere ,namreč sporoči naj nam, hoče-li povestno, znanstveno, mladinsko ali nabožno knjigo. Nato mu bomo mi izbrali iz določene vrste primerno knjigo. Tistemu, ki naroči vse te knjige skupno, damo izredno visoki popust, skoraj 40%, tako da ga bodo stale knjige le malenkostno svoto $3.00. Pošli ta znesek v Money Or-dr,u, Draftu ali pa v gotovini na naslov KNJIGARNA AM. SLOVENEC 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Obenem nam- sporoči, kake vrste knjigo si želiš kot osmo knjigo, namreč ne imenuj knjige z imenom, ampak povej le, ali želiš povestno, znanstveno, mladinsko ali nabožno. Naročilo bomo nefhudoma izvršili. 5) 6) POLEG TVOJEGA NAŠLO VA na listu je datum, do kedaj imaš plačan list. Ako ti je potekla naročnina, ponovi jo, ker izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. > PRIPOROČAM SE rojakom na Ely, Minn., da kdor potrebuje sveže* rože in vence, dobi največjo izbero pri meni. FR. PENGAL, NOVI NASLOV Jpseph E. Ursich M,D. 2000 West 22nd St., vogal Robey St., Chicago, 111. Telephone: Canal 4918. Uradne ure: Od 1. do 3. pop. in od 7. do 8. zvečer. I ! > oooooooooooooooooooooooooooooooooooooo $ I PISANO ROUE | £> oooooooooooooooooooooooooooooooooooooo NAZNANILO ^ Cenjenim rojakom v naselbini laznanjam, da sem se preselil na: . ^.ZtettUfltt 1810 West 22nd Place, Chicago, 111. kjer bom nadaljeval s svojo ojjrtjo. Popravljam čevlje trpežno, rabim najbolje usnje. Postrežba hitra, ker imam najnovejše stroje. Rojakom se priporočam v naklonjenost: IG. ARCHULL. Established 1857 PRESTOPITE k našemu 1927 VACATION CLUB ki se bai sedaj nstnnovlja. First National Bank < * - ■ Največja in najstarejša banka v Joliet-u. Premoženje te V>nV» (IŽlDOO Q00U09 vmmwesav Propadanje verskega življenja V Istri. .V Istri propoveduje Kristusov nauk še okoli 40 hrvatskih in slovenskih duhovnikov. To je strašna resnica, ki gre dobremu katoličanu do mozga; nad 150.000 hrvatskih duš in 40 slovanskih dušnih pastirjev. To je posledica večnega preganjanja hrvatskega in slovenskega duhovništva v Istri. Že pastirovanje v Istri samo na sebi je tako težavno in zahteva tolikega požrtvovanja, da morejo vzdržati v Istri le duhovniki. ki so krepkega zdravja in ki so se popolnoma odpovedali vsaki udobnosti, do katere im.a pač pravico izobražen človek. Pa dodajte tem gospodarskim in kulturnim razmeram' še manganel! Pomislite nadalje, kako velikemu številu duhovnikov ni bilo priznano italijansko državljanstvo, potem vam postane jasno, zakaj bo Istra v najkrajšem času popolnoma zgubila slovansko duhovništvo. In še na drugo žalostno dejstvo moramo opozoriti. Duhovniškega naraščaja nimamo v Istri več; lansko leto je pel novo mašo o. g. Kazimir Rovis. Od-kazano mu je bilo mesto v Kr-šanu. Tn kaj je dobil za plačilo po enem letu službovanja? Kakor znano, so ga fašisti polnoči zvabili na cesto in ga pretepli. Kdo naj se v takih razmerah posveti duhovniškemu poklicu ? V deželo prihajajo italijanski duhovniki kar trumoma. Hrvatskega jezika seveda ne pozna nobeden. Verniki so ne morejo spovedovati, pridig ne razumejo, v cerkev ne pohajajo več. K škofom odhajajo de-putacije, n.aj jim pošljejo hrvatske duhovnike ali pa vsaj take ,ki bodo poznali hrvatski jezik. Žalibog moramo ugotoviti, da te deputacije, ki imajo vendar najboljši namen, niso vedno tako sprejete kakor bi 'nlo želeti. Slučaj odposlanstva iz Baderne pri poreškem škofu Pederzolliju je naravnost porazen irf gotovo ne bo pomagal k utrditvi katoliške misli v Istri. Preiti hočemo takoj k dejstvom. V B.aderni je služboval nad 40 let pokojni Franc Goreč, ki je izdihnil svojo blago dušo leta 1923. Od tedaj župnija nima več slovanskega duhovnika. Župnijo je upravljal "ex-currendo" župnik iz Zbandaja, ki je Italij.an. Gosp. Bressan je pričel izganjati hrvatski jezik z cerkve. Ljudstvo se je pričelo pritoževati; v katoliškem glasilu "Pučki Prijatelj" smo čitali veliko dopisov, polnih pritožb v tem oziru. Na željo kmetov sta se duhovnika v iz bližnjih župnij sporazumela, da bosta maševala v Baderni vsak po eno nedeljo in tudi pri-digovala v hrvatskem jeziku; eden izmed teh je bil sicer Ita lijan, pa je poznal hrvatski je zik. Župnik Bressan pa je klub temu dosegel pri poreškem škofu, da je poslal v Baderno italijanskega patra, ki ne zna niti besedice hrvaščine. Verniki so se pritožili pri škofu. Novi pater je škofu obljubil, da se bo v najkrajšem času naučil hrvaščine, enako obljubo fe dal vernikom s prižnice. Na drugi strani pa je nadaljeval a poučevanjem veronauka in pridigovanjem v italijanskem jeziku. Cerkev je vedno bolj prazna, pridig nihče ne razume; otroci se med veronau* kom- smejejo in obnašajo kakor bi bili v hlevu. Saj ne vedo niti, kaj je cerkev. Kdo pa naj jim to razloži ? K škofu Pederžolli-ju je nedavno odSla deputacija in ga prosila, naj vendar posije duhovnika, ki zna hrvatski jezik. In,škof ni morda odgovoril* da nima takih duhovni- kov, ampak: Se boste že naučili italijanščine !" v Baderni je ljudstvo naravnost obupano. Ali ni tako postopanje ugodno za propagando za pristop k pravoslavju ? Še žalostnejši dogodek se je pripetil v nedeljo dne 3. m. m. na otoku Unije. Verniki so se pritožili pri župniku g. Damia-novichu, zakaj pridiguje samo italijanski; ko so zbirali darila za novo cerkev, jim je bilo obljubljeno, da bo služba božja v novi cerkvi hrvatska. Na prošnjo jim je g. župnik odgovoril v cerkvi s prižnice: "Neka si Hrvati kupe špage, pa neka se obese :" Takih žalitev hrvatsko ljudstvo ne more prenesti ; cerkev je od te nedelje prazna; gorje tistemu, ki bo dajal odgovor za to? Tudi z otoka Cresa prihajajo dan za dnem pritožbe, da se je izgnal hrvatski jezik iz cerkve. % iS sj> Dobro poplačana prevzetnost. Zelo razposajena in prevzetna meščanska družba naredi mal izlet na deželo. Ta družba je imela veliko veselje dražiti po poti kmetske ljudi in se norčevati iz njih preprostih odgovorov. Ko pa pride mimo družbe dobrodušen kmetič in družbo lepo pozdravi, ga vpraša najbolj prevzeten gospodič, da bi spravil družbo v smeh s svojo duhovitostjo: "Dobri mož, zakaj pa stoji tam ob potu tisto znamenje s sveto podobo, ki je tako okrašena s cvetlicami?" — "E, vidite," odgovori prijazni kmetič, "tam so je pred leti zgodil velik čudež. Ako pokleknete tudi vi tja in prav pobožno molite, bo mogoče tudi vam pomagano." Krohot vse družbe na kmetičev račun je bil odgovor na te bese-j de. A kmetič se ni dal še od-I praviti in je na vprašanje poli-zanega gospodiča: "Kakšen čudež pa se je tam zgodil, ki bi se lahko ponovil tudi na meni?" mirno odgovori: "E, vidite, tam je pred leti prišel k pameti neki mož, ki je bil ravno tako neumen kot ste vi." .-o- ZA $350 ODKUPNINE, SO MEHIŠKI BANDITI IZPUSTILI AMERIKANCA. Mexico City, Mehika. — V torek, 28. dec. so mehiški ban-diti ugrabili dva Amerikanca in zahtevali $5000 odkupnine. V nedeljo so pa popustili od zahteve in ju izpustili na svobodo za $350. DRUŽINSKA TRAGEDIJA. Los Angeles, Cal. — Arthur Chil3trom, star 32 let, kontrak-tor, je v Altadena, s plinom končal življenje sebi in dvema svojima otrokoma, v starosti 18 mesecev oziroma 4 leta. Mrs. Chilstrom je našla truplo soproga in obeh otročičkov v sobici za obleko. Kaj ga je gnalo do tega groznega čina, poročilo ne pove. -o- V pretepu obstreljen. V mariborsko bolnico je bil sprejet kmetski fant Ivan Lam-pel, kateremu so v Ihovi v Slov. goricah v fantovskem pretepu prestrelili obe nogi. Lampel se je v družbi nekaterih fantov spri z Ivanom Korošcem z Za-gajškega vrha. Nastal je pretep, v katerem je Korošec potegnil samokres t€fr ustrelil proti Lamplu. Zadel ga je v nogo. Krogla mu je prebila koleno na levi nogi ter mu obtičala v desnem kolenu. — Springfield, 111. — Minulo leto je obiskalo grob Abrahama Lincolna 121,140 oseb. N o- IT ALWAYS PAYS TO AI>-VERTISE IN "AMERIKANSKI SLOVENEC". i " .s r i