L&4& V», äLav. 35. V Cetfit, loretL dste 27« marca 1923. Pottfifea piefcna»itiffifii. Stan* Vtno öO Di.i, mcscčno .'> Din, 2a Inozcmstvo 240 Din. Oirlafi ,a /vwi viiine stoipca 50 p. Reklame med teki-toin VO p. Poseuxies&rtat StevflUta stane 1 Din. Izhaja vs&k torek, ^elrseH in soteoto. UrednEStvo: Rtrossma.järjev.A u». st. 1, l naüst., Telof. S3. llprctvniSivo: Strossinajcrjova 11. ät. If- pritü5je.¦ T«ies. .65. JRäcun kr. poätntga čekovnegf» urada 5t. 10.066« 5385 V^ V- ! ]C, Ui'it' '¦''. HlitJ ^ « i'^-i-i. nOOO stimmberechtigte- (Manner ha- be :j tier Welt bewiesen, dass das vie?- verleuimlete, weggeleugnete Deutsch- tum w der schönen Slcformark eben existiert. V tem tonn sainozavesti sc ijo^ulü sreoiega in velikega Neinca č!an- kar Cillier Zeitung, ko razpravlja o izidu vpiitev ter govori 0 uspehu, ki so ga iz- bojevaii jnemški možje, nemški \ olllci v mariborsko - celjskem wlilnem okro- žju 2a iiemSko lisio. Naša dolzuoiü je, da to beležimo in registriramo tiiut v nasem eason-isju, da monemo Slovenci Puspeše-iio In jasiujjse rer z veejo na- iančr.ostjo in prcciz-nostio zakljnčiti na- še račune s tisfimi inalostcvimimi Nemr ci, ki. živc mod naml. ier jim je uspeio v raonientu vsesploSne slovensla» neorl- entiranosti in nezu-dovoljiicsti pridobiti tisoče in tisoče sloveuskih maii.izavednih, av-strijski) - oriciitirauih a.li pa gospo- darsko in slnžbeiio odvisnih ljudij za svojo nemško volilno škriujico. Bilo je 0000 glasov otldanih za nemško lisio, mtrno trdimo, da smo raetinalj / vcčjim vtevxlou!, kcr se prav dobro zavedamo deiatva, da smo v bivših iiemSkiifarskih. ccntrih. kakor Miiribor. Ptuj, Cclje lid. •pustili mirno v shižbah in na svojih me- atih celo armado ljudij prejšnjega siste- [na, ijudij avstrijsk^. nientaiitete, ki si v svoii ncinškuiarski oinejcuosti žele na- zaj starili ;tvstrijskih casov tcr so s po- stavitvijo nemške liste ob ten volitvah loživel? težko zaželjeni tremitek, da so s'kroglico v roki dali chiška svoji av- striiski'prihlinjcni notVanjosti tcr javne- sa in clrziio^fci ivdarcn v obra/, tistim sla- botnim Slovcncein, pri kojih so doslei QspeSno našli itsmiljeniu in zaščite. Ta- kih renegat.skih ljudij, ki obračajo svo- jc pogl, jc kuticaiio, m ->:ii\ ou pozabljeno in od.puščeno. Kraika doba štirih let iiaše nacioualnc politiku nsmi- Ijenja, obzirov in scniirnvjitainosti nam je vscm odpr'a i so wiiatrali za Potrcb- 110 in koristno, da insconirajo 1. 1923. v Slovcniji to klaverno demonstracijo pro- ti narodu, od kc.je^a živijo. bodo i:\ svo} Ai>rak "»e imcli priliko vcčkrat pošteno obžalovati, uič nianj daiics ošabni in \ blagosfaniu živcči ncmSki inilijonarji ka- kör oiii od njih odvisni. ki so postali žr- tev njih inoči in njih obljub »nckdanjih, starih avstrijskih časov«. Duša in izvo,- te nemške demonstracije leži vspoduje štajerski iicmSki indusiriji, trgovini in obrti, ki je ckslsteučnp navczana na slo- venskexa odjemalca in mi slovcnski z«- ¦ vluz-ck. V- preteklosti •sjno ;-;:<.• -fiLfuv nepodari, vse yj ie vlod dela in tnula in fevovarija. Preglejmo in pit'Steimo rinse nacio- uölne vrste, pre^l-jjino in prestcimo ti- stc, ki so »am napovedaii brezveslno in tlrzucr boj," vzR'-ijajmo Ijiidi ieklcnega /načaja in silne .vplie, ki ne bodd; 0olovj- j o poročilih do- stojno obnaša-i. Bit je za kraljevino SH5, ;'.aliteval je lc široko «vtonojnijo za Hr- v.itsko,' saj takSno, kakor ie. bila pod \\adi;Hi. Teroriz'rati se ne da od nifco- •,•'.;•. iudi cd Srbov ne. S-s]2 i»a2e!siva muriborske abiastuu irLiuii7')c\fe JDS v nedejo 25. tin. sta se iclelezila tudi predscclnik ljubliimske ob- labile orscanizacije .IDS g. dr. Zcrjav in , ir. Kramer. •>esoiucija oblastnega na^ctstva .,!;:•» za mariborsko oblast. NaČelstvu m iriborske oblastne orgaiiizacije .JDS ie n; svoji sejt 25. III. 1923 vzelo na zna- ?Vv i'Oro^.i!i> 0 Y.olUvo.h v tiProdbo slcup- Sčiiio in poročilo o poliričiieni položaju. Predvseni se je enodusno ügotovilo, da nosi velik del krivdc uspcha separatiz- üia in reakcije — razcepljenost napred- nili vrst, ki sta jo zakrivili vodstvi SKS in NSS, katevi sfranki1 sta v neraznmlji- vein jiepoznanju dejanjskega položaja odbiü prediog naše strankc za ustano- vitev naprcidnega bloka. Načelstvo jc u- gotovilo, da je bil edimole koncentraclj- ski načrt pravilna takiika, ki bi ji bill morali.nanrednjaki slodrti. Na<5elstvo ]e mišlienja, da je treba delo v smeri kon- centracijc naprednih sil z vsemi močml nodaljevati in naroča predsedstvu, da v sporazumu z bratsko Uubliansko urga- nizacijo delo v tej smeri vrši.. Soglasno .ce jc sklenilo vlcžiti radi nečnvenih vo- lUnih sleparij, zagrešcnih predvseni po radikahij stranki, ugovor proti volitvam in izpodbiti me.mski mandat. Somislie- ni^e pozivamo. da javijo oblastnemu tajnislvn JDS v Mstribor najkasneic do 3. IV. t. i. vse podrobiiosti volilnih>ie- parii, zlorabe vere in zlorabe uradne'ob- lasri jävnih l'unkcijwiarjev. Načelstvopo- ziva \rse svoje orgai-lzacije, da organiza- torično delo, štorjeno v volilnem bojn 7 vsemi silanii nadalju.it'jo. Trdiw organ!- zaci.ie bodo prim?sie strctuki iudi form&J- nib uspehov. Porncji s^oJ-a/Miiiu v NiSu. Naceinüv holgarske delegaciie Majkov je izjavlJ jntrovcmii dopisn::kii, da so resno wi .stvarno preiresaii vprrasanje bo.lgarskih mcj in prisli do skjepov,. ki jih imatB sprcjeii yladi v Beogradu in Sofiji. Vpra- šania so se obravnavala o-dkrito. Napori bodo p-nkaznli ugodtie rezultate. Konfe- reuca je imela tudi najogo. urediti in re- Šiti vprašanja, ki jih jc pustiia vojna ktit s\'o.b iXKSfedico. Delo se bo Se nadalje valo in rodilo za r>ba brarska naroda nai- boije posiedice. Pokrajinski oamesttiik Ivan Hribar v Beogrftdu. Notranii minister VujičK: ie pozval pokrajinskega namestnika Hribnrja v Beograd, da poroča. o jjoii ticiii situacUi v Sloveniii. Minister-mn je očitai,-da je poraz^i izid volitev ssa NRS v Sloveniji zakrivila vijegova.ne- sprctnost, zlasti* ker ie vedno javljal, da Radiv v Sloveniii ne dobi nobenih gla- sov. Kakor $e govori v radikalslcili ^rp- ¦ i&iii-se Hiibar izgovarja, da so mu v_. zjiijiijih . fednih odrekli pomoe gotov^ fäktorji, s katerimi je poPi'ck dogovorl! sistemntično akcijo v prid NRS. Ma- ster VujičiČ inn je sporočil, sklcniU srt. odstevitlin foraH.»,: , i. -... lega, ker se bodo 31. marca pokrajiu- ske uprave ulcinile. Popokhie je sprejcl Mribarja Pašič, ki se je zanimal, • alt bi mogei Hribar stopiti v stik s klerilta!- ci. Beograjska »Tribuna« pravi, da sku Sa Hribar pri Pašičn i/prositi poslani- ško niesto v Berlinn ali mesto direktorja v naSi komisiji v Wiesbadnu. Radlß sc posaja s klerlkalci. Due 2z. tm. so se pogajali Radičcvi delegati r. zastopniki SLS v Ljubljani. Radiča je zastopai dr. Maček. Po poročihi »Jutra^ sp se razgovarjali o ustanovitvi separa- tističncga bloka pod Radičevim vod- stvom, Teinü blok« bi pripadali Radt- čevci, klerikalci in Spahovci. Rp.dič se pogaja tudi z Nemei. Končno bi se prs- dntfili bloku tudi džemijetovci. KlerK kalci.so načehio sprejeli idejo nstano- vitve bloka. Oledc programa, ali i^aj .stopi v ospredje vpraSanje oblike vla- davine a-Ii državnopravno vprašanjc, se ic niso zedinili, vendar se je povdarjalo. MESTNO (JLEDALISCE V CCLJU. B. B. K. Schöuherr: ONO. Ono — to je dete, sad Ijubezni, uov čien v neskončni verigi rodov. Kliče ga narava, zove ga pomlad, da ga zvabi iz tajtaostnih globin živlienja. Nezavestno, po vecnih prirodnih zakonih, začne rasti, kakor seme v -rodovitni grudi. Dve raz- lični stanici se strneta, in že je pot v *ivljenje zarisana v neskoiicne daljave, v ncšfete ro<1ove. VelJčasten je pogled v misterij narave! V mičkenih stanicah dyeh spoino razllčnih bitij, ki sledlta divjeinu khcu prirodne sile, se nahaja eel človek s svojim telcsnim in dnšev- nlm ustrojem. Skritc so lastnostl njego- vih stariS'ev in prednikov za več rodov naz-aj, ohranjeno je morda strašno pro- kletstvo greha, določena je v glavnih obrisih usoda hi dolgost Življenja/Clo- veški mn ie kakor drobna vešča razsve- tlH ta prasomrak življenja iz katerega teko neskončni curkl ra-d'osti in botest!, m slepo kakor muha okolf luči poletava urn sodobnega čk>veka oko-li pr.ivira vsega živega. Medtem pa priroda kHče in vabi. pošifja n;\ svet milijarde bitij •n jih milijarde potepta, ko so milijoni od nirh izvršilr poslanstvo: razmtio/.il' svojo vrsto z isto slepoto kot so bil! sami poslaai v živiienie. To jc sploScn zakon večnega nastajanja in propada- 1 nja, rojstva in smrti, zakon. ki velja z;; drobno poljs)io cvetko, za razumuega ; čJoveka in za ogromne svetove v vs«e-. rniru. Ono ledaj kliče in vab' v sleher- nem eloveku in ta tajinstveni kjic ]e pravzaprav osnovni ton ncskonChüh lju- beaenskih mekxiii. Tudi on in ona v najn-ovejSi SchöiThcrrjevi drami slišitn k!ic, sliSila ga v la-stni krvi. Najbolj ga sliši ona, zenska s pristno materinsko mituro. Ukaz: roditi, dati življenie rn živet: dalje, kakor žive cveiicc na !iva- di, je tako močan in vseobiemajnč. Cü\ se v niem izgub: z;i hip vse drugo, iudi razum. — On je človek — mož. kl je oremngai prirodo. S svojim ostrim raz- nmom j« proniknil v njene skrivnosti in siHVzna] to. kar je bilo milijarchmi liud- mi «ez-nano. On je postavi! nasproti sie- •pi prirodir siH — človeški razum, idejo, !o?riko. Iz tegR ie nastal tragičen koir flJkt, k; ga >e thihoviti Schönherr pred- fK-i! v jako zanimivi oblikj. Drama »Oik>*. je v primeri 7. že zna- nimi Schönherrjeximi Irudskimi igra- ini medieinska -drama. Medicinska zaradi t-?K*i, ker je njen glavni iun;tJv zdravnik in Jver ^ vodilni motiv znanstveno vpra- ¦^anje sodobne medicine: dedičtiost bo- lezni, zktsti tirberkuloze. Tnberkulozni stnri.ši rode otroke. v katcrih k- }.\\])ev- s':a niioč oslaliljena In ki prineso na svet dispozieijo za tubcrkulozo. Vprašanje je, ali sme bolan in dedično obremenjen človeik sl-editi klicu narave in dati živ- lienje -otrokom, ki potem trpe in hirajo, j poginjajo v zgodnji mladosti ali pa se vlačijo kakor sence skozi življenje. In če so taki otroci že spočeii. ali ni boJjše, da se jim prestriže nit življenja? Pravi- co ž:veti in dajati novo živijenje imajo zgoli zdravi in mo-čni ljudje. Zdravnik v Schönherrievi drami »Ono« pri])ravlja /nanstveno delo, s ka- terim hočc dokazati dedičnost luberku- loze. Nenadoma-pn epazi na samein se- bi znamenja podeduvanc bolezni, pa se s stnlišča raznma, s sta'isca znanstvene razsodnosti odixjve pravicam zakonske- ga življenja, ker je prepričan, da bi nje- gmr otrok bil obrerrknien s tuberknlo- z>o. Ko se pa nekoč vendarle uda ženi- imn vabam in posta-ne oče, izrabi ženl- no omodlcvico za narkozo in ji v tem j stanju operativno odvzame plod. Iz te- I ga nastinc tragičen konflikt, ki konca j s snirtio- zdravnika — teoreiika. Nad te- oriiami z,maga živl.ienje, nad razum-orn prirodna strast, mö znanostjo instiktlv- no maierinstvo. Schönherr Je v tej svo- ji drami, ki se začenja nad mikrosko- pom, v katerem se prikazuiejo paličasti tnberkoti, ponazoril konflikt med zna- nostw in renhrim žKrl.ien.iem. obenem p;i tudi veCni konilikt med laoškim in žen- sko, ki je toliko zanimal n. pr. Ibsena in Strindberga. Mož stoji na stališču, da odtočaj v živjjeniu razum, hladni, ne- osebni razum, podprt s krepko logiko; žena pa sledi nagonom narave in zasto- pa pravico zivljenja, iki ga človek uc sme nničcvafci. Motiv te draine je zelo zanimiv in časoven. saj je ravno ]X) svetovtii voini •vprasanje zdravega potomstva eno iz- med prvih vprasanj socijalne medicine. Dr. Skapin izvaja v »Jutru« z dne 1. tm. m. dr. tudi sledečo oceno igre: V soboto sino videli na odru umetnost. Zdelo se mi je v prvem in drugem činu da gledališče. moli. Motiti se nismo drz- nili drug drugega v molitvi. Zato ni bi- lo po prvem in drugein činu aplavza. Zato pa smo se po tretjem i* sem se, da bi v ^etrtem dejanju, ko vpra- ša on, če ni prišel še nikdo iz tis*as™ in ko. nato zazvoni zvonček, da bj hoo ue vstopil. .¦«*wša *. «VOVA ÜÜÖA :,^ & da »aj $e. repifblikaiistvt» m povdarja, «emvec naü se vzame kot g&vna progra matidna točka federalism. Kierifcalci so stftvjii tudi predlog, -d« se Radic od- rvče politicue 'konkurence v slovcnskiii w>liliüh okrožjih, da bi drugace postal ori priiiodn.iih volitvah polož&i /a SL5 •tfabtfJSi. Radikutci in tajna pogajanja. V po- tttičttih. krogih se govori, da ie vluca< nezadovoijen s tajuitni pogajanji, ki ilh je bnje pričela vhida z Radičenu Zaio ^e bil Pašič pozvan v avdilenco h kra- ftu. Opozarja se poscbno na okolnost, ia Pašič ni samo z volitvanii, ampak itr iü $ po^aianji povzdijvnil Radiča, ki go- vori o shnpatienem Aieksandni. -meu- tern ko je istočasno poslal ameriškenui ¦predscdmkn Hardingu brzojavko, v ka~ ten mu n-aznanja, da je dobil 70 poslan- cev za repitbliko. »Tribuna« izjavija, da ae Radič jcovoril ncresnico, ko je trdil, 4n pričaluije po 25. marcu prihod radl Stalskcga pooblaščenca ministra-Uubc kfvaiKJviča v Zagreb radi pogajanj. 1/ scje ministrskega sveta dno 21. im. Minlsrrski .svet je na svoji seji dne 24. !:n. spreid sktapt*. ekonomsko ~ fi- rmncii^a'a konriteia. Dr. Ninčič je poročai « svojem potovanju in o raz^ovoru z dr. «fybarom ter o avdi^enci pri kralju. »Juirov« dopisnik doznava. da so Jc Pa- 5lČ preko neuradnih oseb, klnib demeti- tiiem pogajai z Radičtm. Ljuba Jova- ijovič je obvestü vlado, da ga je posetfl jjlavni uredntk »Stovenca* dr. Smodej. Sklenllo se je poslati nimistra Omero- vjča v posebni aVvjji v Zagreb. Razgovori na vsc striiiii. Od zadniili jjojfajar.j v Sarajevo se rad'kalci niso večpogajali z tmistimam. PaSičeva via- - po razsrovoTUi, k1 jiH te Imel v Žagrebu z Radičem s pred- $tavnlk? ostalih političnUi slrank. Kon- feriral je z Davidovričciii in Pribičevl- čent ter se sostane -tudi s PaSičem. Paste \e dal ministru Omcroviču navodfta. da se razffovarjn z Radičem. Dr. NJnčič oblskal SuŠak. Dnc 23. !m. se !c pripelial na Sušak zunanii m\- nistet dr. NlnČič, ki je ob§e! z našo pa- rftetno kamis'jo Brajdico in z motorniin öotnom baroSko luko, nalcar se jc vmll v hotel, kjer se te vršila konferenca r našimi dele.^ati in eVsnertl. Nasveto- vaini odbor inesta Sušaka ic sklenil na svoji sejl, odposlati k dr. Ninčiču denu- taciio, da ini: razjasni položai Sušaka in njexove interese v vprašanhi konzor- cija. Deputacija, y kateri so bili lzbranl strokovnjaki je šia k Nlnčiču, ki jo }e takoj spreje!. Vladni komlsar Hoholac )e pozdravil ininistra, nakar je dr. Čer- var razložil fnterese Sušaka in. vzroke, zakaj Je SuSak proti vsakemn konzorcijtt tcr naved'el podatke, da zma^a baro5ka !uka naš izvoz kakor uvoz. Tudi tz vo- jaških ozirov je konzorci» nemo^oč. Itali- janski predlog: posesa v sodno suvere- nost naše države. Dr. Ceryar je končno trrosil ministra, naj vztraja na doseda- rtj€m potu. Dr. Ninčič je odvc:ovorll, da so mu znanc vse podrobnosti m da bo zastopa] koristi države in Suiaka. Dejanje in ideb sta zlila on in ona v krepko enoto in harmonijo in nam po- dala eno krepko »Ono«, kakor si ga je zamislil Schönherr. Karel Schönherr je danes dopolnil 56. leto. Rojen je bH 24. febr. 1867 l. v tfroiski va«i Axani, küt sin revne^a va§- kega učitelja. Po končanih gitnnaziisklh študiiah je na dunajskem vsenčilišču dovrSit medicino in postal zdravnik. Sedaj se več ne oeča z 7,dravni&ko prak- so. živi večinoma na Dunajn ali na svo- Mn tirolsklh Posestvih. Prvo svojo kniigo je izdal šele v svoiem 28. hetu. Pisa! je v prozi. ^Co mti ]e bilo 33 let it nastopil s prvo enode- Janko »Die Bildschnitzer« (RezbarJI). Tej je sledila lepa vrstu uspellh kcma- dov iz tirolslcega življenja, izmed kate- rth smo videJf nn naSem odru *2ena vras:« m Pred kratkim vprizorjeno »O- ¦ro§ko tra^edik)«-'. K.^ Schöiiherrja opisuiejo kot mraC- aega in resigniraaiega Člov^ka. Pozna zlv!ien}ey ima IzkuSnie in Je profiiknil do dna vse komedljÄnstvo člove$ke drii*- be. Zato fako lmbf ravno tragienka posame^n^ca v niecoovl nravn? in duSevni -vi^in?. uuj>ov.orO\iH, da ben;-.- ¦•¦•Hi svoj i«prir- j _' listTAtl ?. vjwjaSaiijum organizacije lukc | ra.?pravlja tudi vpiuiank: raz-iucjüvc in fmikcij reikc drža\e. Imlijtmska delega- cija k prista'u na to. a izjavila. da ta vprß^anja ue lnorejo biti rusuna prcj, (jokl-er sc uc doscže spora/nin o prista- tüiküni kon/orciin. Kvo- jc staliJče. Razpust rrancoskega purlaune«Ju. Po p-oroCilili »Humanity na-tireravn Po- iiicarc razpisati nove vo^iitve v paiia- incnt začetkoitt septcmbra, kcr hočc do- biti nesovialistitčtvo zbornico ter vsled popoluega poloina s sv^ojo poruhrsko po- lrtiko. Moüartiisdcno . uacioiiaini kompiot v Nerad31. Na s^ji pruskega dcželnesa zbora 25. tm. je odgovarjal notranji iiu- nistor Severing na interpclacijo soci-ja- lističjic stranke radi novega monarhi- stičneg?. komplota. Mmisler je jjovyrll proti konnuiistom in njihovim politič- niin organizacijam. Raz\xse!jivo Je, ;da večina urniade. Se ni biila zaplctcna'. v zaroftc, vendar jc Sio mnogo časlnikiov na tajno zborovan.ie v Potsdam. Vojno nnuistrütvT' jib bo strogo zasledovajo. Rossbach je izjavi! na potsdamskeni ztx>- rovanju, da bo vUida razpustila 31. mar- ca vse samoobrambne orgajiizacije. vsled česar mora priti do upora. ki naj bi ga podpirala ncvtrainost armade. Visji drzavni pravdisik dr. Ebcrmaycr je dal aretirati že 13 voditeijcv namcra- vanega pucu, ki so večina bivši castiii- ki. Upornll\1 so hotcli s> pomočjo fran- cosliCRa denarja raxtfKftii nemSko dr- žavno enoto in nvesti dlV.taturo. | Zavezüikl in turSkc zahteve. Poli- ticno-pravna pedkotnisija ie razpravljala 23 tin. v političnih in teritorialnlh klav- zuhtih turSkih protipredlofi?ov ter o vpra- šanjih, ki se tičejo narodnih manjSin, clalje o konvencijab, ki naj urede fiskalnc in juridičnie, odnošaje zaveznišVih dr- Žavljanov napram turški vladi. N.idalje Ie razpravijala kotnisija o narodTioman]- slnskih &olah, cerkvi in karitativnih u- stanoyah v Tnrčiji. V \rsem se je dose- gel popoleu sporazum. Trgovinsko-po- liiična komrsija pa je odklonila gospo- darskc - TX)|H;čno zahteve Turčije. Ju- ridkino - politična kmnisija se Je preverlla, da h nemogoče sprejetl turške zahteve. Otok Castolloricco ost:;- ne ftaliji. SLOVENCI CELJA IN OKOLICK pomnite, da Jo bllo pri s^up^člnskih vo- Htvah due 18. marca 1923 oddanih v me- stu Celju za nemško listo 288 glusov. Slovene! pomnlte, da so glasovali za neuiško listo poleg malošicvilnlh Nem< cev vsi njihovf slovenski uslitibsnci in vsi onl neinškutarji. ki ste jlh Vi v svojl popastliivosti pridržal] v službah in na mestiu, na katera tie spadalo. Slovene! pomnite, da so Celjski Nemci in nem^ku • tarji v svesti si moči svoiega kapitala v sklenienih vrstah do zadnjega moža izvrSili Vara v zasraeh dne 18. marca dobro preračunjeno plebiscltno demon* stracljo, s kojo so se zasluženo oddol- žili za vso slovensko popustlilvost In mtačnost. Sk>venci, Slovenke, ako noCe- te da obstoja ta madež renegatstva kot spoinin in preostanek časov naše av- »trijsko sužnjosti se nadalje v na§o sra- moto ined nnmi, lzvedito tudi VI plebis- clt narodne poštenosti In dosicdnostl, odsovorite vsi tako, kakor so to Neirici in iKMnškuiarji 18. marca 1923. leta skie- nje«a I« giasno od Vas zahtevaH. Slo- veiikki odgovor |c ganio eden: Svoji k svoliial Pft brez vseh izgovorov in brez vsega popuičanja. Na^ boi bo veMal od- stej v prvi vrsti naioinu sJovensUemu polovlcarstvn! Sirta odborova seja krajlevjie orga- aizaciW JDS v sredo dne 28. marca 1923 ofc H9. tsrt zvciöer'v rudeči sobi Narod- nepa doma. Udelčzba doižnost. SojjiiiJi^5kit ki lusts bili vpkasil v volilnl imenrk inusta Celje :n okdic-« naj sporcoe to -iis;niutk»nia tajnistvu JI>S. Vai^lo. Da».:?., \- pondeljc-K, oh 8. un /.vcO. ini;i vest-liciii otibor i^odružnicc .}tigosiov. lnatice v Celia pr\o zborova- njc in siccr v chaiuici Narodnega doina. NujiK> rotre^Mio j«, da tako.i v po^etlvu razdei'.ino oclbor v r.v/nc sckcije ter tu* ko raztfy-linvo komplic:raiii> 0/do za ve- Hko «prircdiiev, ki bo v poOeiku letoSnje- Ka iuniju, zato pa pray k-po prosimo, da se lesca važnoga zborovanjfl blagovole prav koiox'o iidclc/ttj vsc povabljcne CajsOic drtnie Iti :e sarr.o j>o 3. deja- niu. Pri vseh ilrugil« dejanjih se v zna- meitie konc;i dejanja sairo /-atemni oder. Vom Abseordlneicii Franz Schauer dor deutsch - wirtschaftlichen Parte! (Wahlkreis Steiennark) im Parlamente des Königreiches der Serben. Kroaten und Slavenen. Becvgrad; Marburg, Cilli. S.tc-jvi poslovnim papiriem opretnljtn siopa \- javnosi liovoizvoljcni neniSki g. poslanec. Botimo se, da ga ne bodo raz- inn-cii iisti n.ieijDvi »nemšku volilci, ko- je je -s slovenskirni voiilni'ini oklicj prl- dobil za svo;o škrinjico. V osta'eni nas pa spominja to na mlado dckle. ki sr }e kupila žc fe-briiarja meseca nov s'jamnik, pa ni m-ogla doeakati vopleKa solnca in si ga je dala na jflavo, da bi k> svet vi- dei in občudoval. Mi, kl imaino preko Pršiča iia.ibolj^e zveze s sv. Petrom bo- ino skuSali teg'fl svetnika preprositi, da nain prav kmaln posl'u obč«tcn inrar, ki bo prisilil k. Schancrja, da si dene na glavo svojo pristno kooevsko pov- hovko ter io ix>tegne čez oči. da ne bo viele! na lastne oci, kako hitro mine sla- va in sreča im Wahlkreise Steiermaik mit dem Sitze in Beotfrad, Marburg una Cilli. Seia celjskesa lucstnesa šolskega sveta. Pod predsedstvom žiipana ?,. dr. IiraSovcca sc jc vršila v petck. dnc 2.1. tm. po dttlj^ci^ nreslcdku sei:. ; ¦ solskega sv(';.'. v kateri so •¦ vale le tekoče radeve. zapisnik zadtre seje sc je odobrtt, razni odloki in dopisi so ze vželi po kratki debati na znanje. Glecie vsolank okoliskih otrok v mest- no o.snovno šolo je stavil g. Leskovsek predlios, naj sc odslej sprejemaio v te Sole le lnestni otrocl, da bo okoliška ob- čina s tein prisil.iciin si postaviti novo Šolsko poslopjc. Ker so se pa izrekli o- stali člani -niestueffa šolskega sveta znto, da se naj to načelo sicer varnjo, a da sc j'j treba ozirati na one stariše, ki stanu- jejo v okollci, so ,pa zaposlenl v mestu, so pooblaščeno ^olska vodstva, da lahko sprejemajo po dosedanjem obica'it tiuii otrokic iz okoliške občine Poročllo okr. §olske?» nadzornlika k. Cerncja o nad- zorovanjn uiestnih osnovnih šol se vza- ni€ z zadovoljstvoni na znanje. Pri te] priliki se konstatira veliko pomanjka- nje ueil na dekližki osnovni šoli. Poroča na'o nadzom::k za iiiescanske sole g. Fink. Telovadnica meščanskc sole se odslei ne snie ve5 uporabljafi od telo- vadnih društev. ker je preveč zasedena od šolskc inladine in ker jc telovadno orodie že v slabem stainju. Pač pa se dovoli šolskhn sestram, proti priinerni ¦odškodnrni, da nporabljajo telovadnico ob popoldanskih urah. Službeni red za obe sln^i se odobri. Treba bo preskrbetl encmu shisi stanovanje v meSčanski so- li. Ker rabi nadalje vodstvo za nove vsporednice novih pros'orov, se izvoli posebna komisjja, ki bo na lieu mesta u- ¦pcotovila, kako se naj adaptacije izvrSe; predloK se predloži nato občinskeniu svetu. Sklene se naprositi občinski svet za dovoljenje, da razi>olaga odslej z do- tacijami mestnih šol mesfni šolski svet, ki bo tudi vodstvom teh sol dajal pri- lrteren znesck za tekoče t>otrebščine na razpolajco. Po res'tvi nekaterJh perso- nalnih zahtev zakljnči predsednik ob 19. nri sevo. Ohčni zbdr kolektivne zadruce. Ko- iektivna zadruga ie Imela v nedeljo 23. tm. r;voi občni zbor. Udcležba je bila po- voJjna od sto povabljenih se ie ndelezilo zborovanja 46 članov. V zadrugi je za- stopanih 30 obrti. Na zborovanju se Je razpravljak) o vajeniskrh '/adevah. V splošnem sc ie zahtevalo mojstrski izpit. prepoved hiSne industrije in razne druge zadeve. Zelo živahna debata sc je razvl- )#. o ht^ni -industriji. ker oSkodu.ic teta zčlo obCutJjivo -jsait obrtnike, ztesii ple- tarje in .sedlarjc. Poiasr.ua je dajai delo mag. predsodnik Fr. Strupi, d«k»na g ubrtji? icoinisar Zaloznik. Zadnji je po- scbi-(O p-ovd-arii, da se osuuje ik/v obrtui red in da bo s tern mofcoc« željam obrt. uikov usfreci. Zboroväiijc Kroünfckih moNnn. Isto^vksno, kakor $* jc vrši} ohčni zboi Jvü-ieivtivue i'-uiru^e, so imeii y zadruŽnl ptsarni krojaski nioistri inest C^lje, Ma- ribor in l.jwbijana razpravljanjt» o mwA- nem gibanju pomoönikov. ki zaMevajo zvišaiijc plac cni 50 — 75%, pri katerera pogajanju ni pri.šlo do nobenih pozitiv- nih zßkljuckov. Zaičjerejsko dniitvo za Slov©oijo 3c imclo svojc zborovan.je v m-.d^lfr, 25. tin. Oii dniStva jc šlriti nwd Ihidstvom rejo ck>uiat:ih zajcev. Iz ra/stavljenlh pred/rfetov je bi!o vldetf zn kaj se vsc lahko porabi zajcjn koža. Bili so raz- stavijeiii o\Trvtniki, kiobtiki, kape, nui si. dejiarnicc, razlicnt- torbice, pb-tew .sU'arr \z /aj^je d'lake. Cvetnn nedelja jc vsakemu nekak^, oznanjcvalka praznika vstajenja Veiikt Noči. Letosjjja cvetna ncdclja nets k ob dariia s krasnlni dneni. Solnce Se ni l€- tos vdko prijetno Krdo m nebo &e ni bi- lo tako cisto. O-bctitili smo kakor bi sc ¦prcbiulilr iz zimskesa spanja in stopiü v zeieno pomlad. D». dan zeknla it c\etrta neclelja. .saj smo opazili nebroi buiaric z bršljanovimi grmiči, ki jih Jt' nosila inladaia v cerkev k blaj;x)slovitvl, okrašeuc so bile z runobarvnimi tra kovi, kateri so našemti preprostem-u n*- rodn tako 'prj sreu. In popoMiw? j^do naj ostanc med mestnini zidovjem. ko vabi toplo solnce, oživljajoca se nara va, petje ptičkov, meščai?a na ciežek), da se navžiio zdravega pomladanskcga zraka m se okropeau vrnča zvočer do- niov. Pa so tudi storili lako O.l.tani tn š\i kar Irumoma na ra/.lične strani. Sta- ri so se veselili nov« pomladi, otroer **> veselo skakaii in vriskali ter tr«ali prvc oznanjcvalke ix>mhdi. Arotacija. Dne 17. tm. so bili arett- rani od orožniStva v OabcrKi l-eopo!dina Robič, Trida Cerkovmk, Yr&ryu. Kobiila in Frone Ksih radi vlačugarstva. Robic in Cerkovnik sta se vklj^ib ternu, da sta spolno bolo«i bavile s tajno prostltucijo. 'k delamrinei üvbJ od /nikove. Hsth % bi! pa takrat kot gost pri omenjenih žen- skah. Ivan Robič iz Sp. Hudinjčil Fiorii- •Jori it: WAC. JVtadnarodna teknia An- «Clijcj ; Belplra fc koneaia z rezultatom '.»:! fc:l). Zitfičilno jc, da je bit v angte?- Vein jrrM>it\'u eden edini amater. Naro(tn«> zAravjo. Dt. Re-bernik: EPfDEMIJOLOOUA. irrötK*. riUjvava o pobijauju kirzmti bo- I •öZTti 'O>. prilikr otvoritve bakterijološke stanice v Celjit. Voiil'.anski napredek tehnike v zatf- ; »*ie«j stoi'tftiu pripomogcl je iudi medicini :lo veHklh uspehov. Tohnika nam je u- öiogijü. Po njegovih metodah prouča- varija LKio spoznaji, da Je en del mikro- i>r#antzn*ov dJoveštvu korlsten. drugl aa sov.rRžen. ker povzroča kužne bo- Od it» dc.be naprej nam kužnc boiez- ii niso vec od čarovnikov iiačarane, ni- ¦K» narfi več &iba božja, ki jc zahtevaia itft tisoct- in tisoče človeških žrtev. tudi ¦*€ j>osledlca izpuhtevanja močvirjev in smrdtjivih plinov, stir pa povzročeiic po tonstciaciji zvezti in pianetov, kakor je itiia srednfcveška medicina, ampak po /fcsiugi ra2ličnih učenjakov poznama "¦eciaj novzročhelje večjega dcla kužnilt botexrii v obüki lnikroorganizmov. Po- -4TWH-IÜ pa tudi njih lastnosti in razširja- )je in ^ uspešnim orožjem smo tem so- \\rai;.nxKom človeštva napovedali boj. Veda pa, ki nam dajc natančne na- frte, zgrajene na široki podlagt bakte- »Uok»^:Jic in Serologie, splošnc iii socijal- i€ higiieae, z& boj proti mikroorganiz- «am, }€ EpidenriioloKiia. Člavul postulat epidemijoiogije je, & 'tmičujenio povzročitelje kužnih bo- 152111 povsod tani, kjer so za nas dose- C'ki uničimo \se kužne kali, v lasprotiKm slučaju pa pridejo. na prosto, ¦v Cestni iarek ail gnojišče, kjer jih ni <>eL jno^oöä zasledovatl. V splošnem se kwinc kali izven organizma ne razmno- ':ujejo in celo za nekoliko časa poginejo, '/endÄr pa ohranijo za ta čas moč ka itve. To zadostuje, da prkieio s posu- :>enSini in razdrobljenhni izločki v zrak, rjo pralni vodi okuženega telesnega In >ost€hiej?a perila in v studtnec ali potok. .^o aaniazaiii itcčisti roki na jedila. na- dadnje. da se prenesejo od zamazamh ta! in okuženih stvari na roke in od tod .• usia neokuženih oseb. Torej okuženi človiek je izvor vseh icvarnosti in zahteva vso našo pozor- oost v boju proti kužnim boleznlm. Iz- recno povdariam »okuženi človek« nc ?a »bolan človek«. Pojma namreč si ni- sta eaaka, ker \c en del okuženih zboli aS }€ še bolan. Vsl okuženi pa, vse eno, ¦če so, ali da so bili bolani, se niorajo smatrati za izvor infekcije in treba njih okolii> obvarovati pred njimi. To razliko med oikuzcnimi in bolnimi je treba napra- viti, leer dancs venio, da ne zbolijo vsl ljud^\ ki so faktično okuženi, ampak da ostane en del vsled dobre telesne kon- .stitucijc popolnoir.a zdrav. Ti ljudje vse- t>niejH> v svojih izločkih več ali man] Jolgo ktižne kali in so na ta način zdra- vi nosltelji novzročiteljev kužnih bo- t>rugi del okužcnlh zboli, a vendar ic bolezen tako lahka in se od navadne shke ^olične bolezni toliko razlikujc. da celo dobn zdravniki brez bakterijološkc prelskave ne nwejo staviti sigurne dl- agnoze. Končno pa izločevanje kužnih kali me preneha takoj z ozdravljenjem, am- pak dostikrat izločuje k)inično ozdrav- fjora, v zopetni posesti Popolnega zdra- vja. velikanske množine kužnih kni!. Nekateri izmed teh rekon.valescentov več fednov. mesecev ali celo let ter po- staneio takozvanl trajnl iziočevald kuž- ntti kali, brez naimanjšega motenjA lastnega zdravja. SJUno ob sebi fe tjsrr.cvno. da so taki inficirani -- tu Sn /vlconvalescenti. zdra- v| stCKsiwiji kužnih iviili, iahkv; ii; aiipicno böhn üt trajnl izločcvaJd ^užnilt kali •is. nüh okoiiü večje ncvarnos>tt kot tež-. «o bolni, ic.'iterih bolczc-n. že satna na soli! navaja k previdHosti. Ker «ia ta na- Cifl okuženih nicesar tie ovira v njih kre- Uiiju, jc um-evno, da ravno ti luhko prc- našujo kužne kali v daljavo, ter povžro- čajo nave epidemije v prej neokuženlh krajih. Trajni izlo^cvalci so torcj, ki boiezenskc kali v kugcprostetn času vzdržujcjo v svojem telasu. To vdja po- sc4>no za tegar, grižo, davico, otrpelost {ilr.ika in kolero. Naloga cpideir.ijoIoRijc pri teh boleznih je jasna. 'I'reba poisk.i- ti trajiie izločcvalce in jih ? vseinl sedai /nwnimi sredstvi. ra/kužiti. Pri velikom deJu kužniii bdezni so prenašajo kali neposredno od okuženeRa nn zdravega. Da se pri kašijartju in ki- banjn prenaša davica, škrlatica, o&plcc-, ietika in drnge bolezni, nas uci opazo-'1' vunje vsakdanjega zivljenja. Naj- niönjse, za ofeo 2e novidne kapljice slUa, ki se razprsijo pri ka&ljanju in kihauju -. zrak, lei pa vendar vsebujejo nebroj kužnih kali, posredujejo oktizcuje. Ray. notako zadostujc Pri kužnili boleznlh črcvcsa, neopazno po«esna2enjc roke za prehod ka^i z roke v usta in prel>a,'ila. Dostikrat se pa prena&ijo kužne bo- lezui posredno. Na obleki in periln oku-- Z'i-nega se vzdržujejo kuine kali dalje časa pri živijenjv. Zdravi, ki sc oine- njer.ih stvari dotikajo ali jih porabljajo, se lahko okužijo. Po necistih navadah: pljuvanju na tla, opravljanju potrcbe na potn, pranru perila pri studencih, izh- vanju poinivalue In praJne vode na ce- sto, pridejo ku/ne kali ncposredno na pota ter okiižijo igrflfoče otroke pa tu- di dorasle. Pralna voda, ki pride v po- škodovan ali nepravilno zidan studenec ail \'odovod okuži pitno vodo ter pov- zroiii epidemiio radi pitiic vode. Tako okufcena voda, rabljena n. pr. za poniiva- iije vrčev za mleko povzroča •epidemijo po nilekn ravnotako kot ponesnažena roka moizca, ki je slučajno trajni izloče- valec kttžnih kali. Tudi po drugih živilih, kakor so n. pr. krompirjt-va salata, klo- base, Ženilje, se laiiko prenaiajo kali bo lczni, te jih prodajajo slučaino okužcni. Ni mog;occ, naštevari vsc možnostl prenosa kužnili 'kali od iniicirancga na zdravega človeka. Ysakdo, ki pazijjvo opaziijo navade ljudslva. dejanje in ue- ha-njc ofrrok in ki ima upogled v dosti- krat nehigieniOue razniere mest in vasi, bo lahko spoznai raznovrstnosi inožno- sti oktiženja. Naloga epidemijoloKÜe je poduk liudstva v sploäni iiivijcni živi:e- nja, pa ne samo od strani zdravnikov ampak tudi od strani uradcv, Sol, voJaS- nic, drnStev itd. (Konec prihodnjrC.) f'edor Mikic. ZADNJE POROTNE OBRAVNAVE !N ALKOHOLIZEM. Ce Citanio statistike z ozirom upli- va alkoholizma na število zločinov, nas to čitanje prav nialo obvlada ter nam Je grozota dejanj zdo nejasna. Zato sem sc odlocil podati kratek pregled še svtžih siučajev. Lani ni bilo potfebno držati porotnlh obravnav. Ali \e temu vsaj deloma prl- pornogla antialkoholna propaganda ab- stinontov, sole ter oblasti, posebno sani- tetnih oblasti — o tem si Se nc upam iz- reči definitiv no mnenje. Fakt je, da je bilo letos 11 porotnih obravnav, od ka- terih jih je treba 5 jasno pripisatl bogu »ALkoholu«. Zaradi večjega pregleda hoOeni P< vrsti aavesti 2e znanc slučaie: 1. Karo! Bevc v VirStanju. 2. I. Suhodolčan, ru- dar in Lapornik iz Panec, 3. A. ZorcK iz Vitevasi (r. v r3o]anovem) 4 I Pilll iz Dramclj, 5. I. Vizjak iz teharske oko. lice, 6, V. Herd iz Marčie vasi (v kon zumu!), 7. M. Petan iz Petancev, 8. Fr Strgar iz brežiške okolice, 9. Fr. Drob nik iz Lahonc. 10. M. Leskovar iz Novn Cerkve oz. Slovenjgradca, 11. M. Dolga noč iz Drattielj. Zločince pod 3, 4, 6, 7, 8, sem šte rod alkoholne. Ti bi morali po Robidov razlajrt (»psihične niotnje na alkoholn podlagia) biti kaznovani zaradi pitja al koholnih pijač ter bi se jih kot take mo ralo spravlti v lečillšča zü alkoliolikc v kolikor bi se na njih ne odnosiht up« rabfl ^Pollard-sistenia.« Pokazatt he tem, da so i nekateri drugi zk>Cln< povzrocenl po an;oholizmu in to vsle »hrookSne« (redne) uporabe alkohola. 'I <-'• ' ^hjIJ splošrie naravc, ki be O-- -ikaterega - čaju. Za zadnji s^učaj je Icarakteristi- Cjk>, da je Dolganoč iz Drainclj. ki m zuan kot /do zapit kraj. Zdi $<: mi. da je DoiganoO rojen tat, kuteremu lx> na>- \n).e podlot-.a alkoholizeni siariScv. ai- koholizem okolicc in s tem alkoliolizem tatu saw eg a -- s tem dispozicija za \M- \ ino, Od v.soli \2 porotnih ?rtcv je 42% evidentnih žrtev 'alkohoiovJ-h, po točnc}- §em prcmisljevanju celo 75% {morda sc več!). Alkohol je osrečil razvejii 9 porot- jjiikih žrtev še 7 nutvih, 2 mnjeiia in Š-j ;;otovo svote nokradenega blagj«. Uci pofotniskih žriev alkoliolnega značaja sta -dva oproščena. 3 na smrt obsojeni, a ošrali niorajo odscdcti 17 let in 5 me- secev — napram 19K- letom. ostalih kazniencev, ki jih po poročiln v »N. D.a nismo mogli klasificirati Ivot alkoholne. čctudi bi se morcla po toCnejiem zusle- dovan^u dalo ceio sl-L'dnjo poka/ati v pravi lnLi. Skupnä - alkoliolna bllanca: 10 mrtvih, 2 ranjena ter 17.42 ncplodnlh let; k temu prideio se mnogobrojni o- stali sodnijski, sanitetski in drugi stro- 5ki (n. pr. izguba časa porotnikov itd.). Bog «Alkohol« se stneji: »Tako. ta- ke, ircoji sužnji.« Iz gornjega sledi: 1. Nai narod mo- ra začeti z brezalkoholno prcHlukcijo Vina. 2. iz konzumov. kakor tudi iz o- stalih trgövin ¦ treba odprävlti prodajo aikoholniii pijaf, 3. trelxi je upaStcvati Robldove zahteve, 4. treba je uvcstl Pollard - sistem, 5. sodsivo niora eiier- giiHO stopiti v antiälkoholno delo. Ž odpravo alkoholizma bodemo o- zdravili naš narod politično, predvsen; pa moralno in gospodarsko! Dncvna kronika. Diplotnirani pravniki. Na beograiski univerzi je bilo ta niesec diplomiranih 106 pravnikov. Akadciosk] klub montaaistov v Liubljaui. Na rcdnem občniMn zboru a- kademskega kjuba inontanistov v Ljub- ljana se je ko-nstituiral sledeči odborr predsednik Vukanovič Branko mom., tajnik I. Vratarič Vladimir niont.. tajnlk II. Sieber Andjelko niont., blajfajnik Ra- divojevič Borislav mont., ^ospodar Go- dec Božo mont-, odbornik Makotar Jo- sip niont.. prcglednika: Vončina Viktor mont., Cidalič Milan mont.. častni sod: Sačiragič Ibrahim mont., Vragoiov Ni- ko mont., Teply Erwin mont. Razpust osredn]ega urJida m zava- rovanje del«vcov, Izpostava I. in II. v Uubijani (prcje začasna delavska za- varovalnlca zoper nezgode v Ljubljam in Železničarska zavarovalnlca zoper nejcode v Ljubijani). Na podlagi o zava- rovanlu delavcev in sklepa ravnatelj- stva Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zugrebn z due 23. II. 1923. ste bili gornji inštituciji, ki sta od 1. 1919 naprej izvrševali nezgodno zavarovanje delavcev (železničarjev in rudarjev) v Sloveniji in Dalmaciji z dnem 18. marca 1923. razrešeni svojih dolžnosti in je njih sedanji (likvidacijski) delokrog pro- Sel v pristojnost Osrednje^a urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu.^ Radi tcga jc vse dopise in poSiljatve, ki bl sc irnde naslovljati bodisi na bivšo Za- öasno delavsko zavarovalnico zoper ne- zgode v Uubijani, ki je od 1. VII. 1922 nosila naziv »Osrednji urad za zavaro- vanje delavcev v Zagrebu Izposfaya I. v Lii>bl;ani«. bodisi na bivSo železničar- sko zavarovalnico zoper nezgode v Lhibliani, ki je od 1. VII. 1922 nosila naziv »Osrednii nrad /.a zavarovanje delavcev v Za«:rebu, Izpostava II. v ! Ljubijani« od sedaj naprej pošiljati na j naslov: Osrednji nrad za zavarovanje delavcev v Zagrebu Preradovičeva ul. br. 44/1. O tem se obveščajo y^i delo- ilajalci in deiojcmnlci, ki so bili dos-edaj c'lani imenovaniJi zavodov. Sauioujor. Sedeiudesetletni starec Tadija Turkovic ie skočil v ^Bcogradi: v Savo. Ribiči so jra potegnili iz vodo. Moi je izjavil, da sJ ie hotel vsled beck koncati življenje. • Volilnlh kroglic \e zmanjkalo. V kos I majskem srezti, občina Pitomača, so pri- ; i\i voUlcl, da gbsuieja Pa mesto da b; vL&ii Kroüiicc v skriniicc. so iib obdr- žaii. Predsednik komisije &e ni veiik« brigal, kako spus^aio voliki kroglict, pri stetju se ie pa 'dotfnalo, da inanjka 220 kic^lic. Voiitve v tci občini vc nio- rajo zopet ponoviti. Velika sKs>arija. X neko gostilnp v Burkovljaii ie priše! borno oblečeu LU> vck, narocil četrt vma. in razodel krč- niarju, da jc nasel na Krasu v jami za- klad in da lice zanj kupca, ker potrebu- }c denarja, da naski svoje otroke. VzeJ ie iz žepa 10 kronski zlat in srebrn gol- dinar. PovedaJ je nadctlje, da ima se Mm ka po 2 liri. KrC-niar ga je pozornt) Puslušui in nazadnje sta se zmenila z« «30.000 iir. Tujec je odSel in obljnbil, da prinese zaklad na določen dan. Tujec KJ res prisel Se z enim tovarišeiu, ki h: u«- sü veiiko sivo torbo, v kateri naj bi s^ nahajal zaklrtd. Krcmar je rekcl naj po- kaze zaklad, tujec je segei v torbo in urinesr-1 ven dva zlata. Krčmar & bil zadovoijen hi je nnšte! dogovorjeno svo- lo. Tujec je spnvil denar in odsel s to- varišem rekoč. d:i prinese še nekaj. Kei «a ie dolgo »ii b;lo. je pcgkdal v torbo in videl mesznalik da je bila ustreljena v glavo in prsa. Morilec, ki je po storjc «cni iiiiu takoj izginil, jc storil to deja* njc iz sovraštva do Vodnikove. Kriva pa je tudi n:orilčeva mati, ki je šCuvala si- nn proti mUidi gospodinir. Dva tjhotapca. Neki financiii straž- iiik je p.reu dncvi zapazil v tržaški pro sti luki slabo cblečcnejva moža, ki je no- sil na ratncnih velik kovče^r. Na kovče- ifii so bili listki, ki so značili, da je bla- ffo zacarinjeno. Stražnik na je iz rado- vednosti vseeno pogludai v kovcek ter našei v njem kakih sedem kilogramov tobaka, katerega je zaplenil, nioža pa arciiral. Na policiii jy izpoveda!, da st- pise Karel Voll ter da jc tobak nekega Renata Dal Negro, ki mu je naročil, naj lMJso tobak iz proste luke. Äretiraü so tudi Nej^ra in ^a pridržalj v zaporu. Znlžanje izvozne carlne na pšenico. Na seji trnaiicno - ckonomskega odboru ministrov se je sklenilo znižati carlno za izvoz pšenice od Din 1.50 na 0.60 In tako omogoCiti izvoz pšenice, ki se zad nji čas ni mo^ia izvažati vslcd previso- kc carlne. Požar na požiti. Na desnem kr Hu rimske glavne pošte 'je \iničil požar 23. tm. okQll 500 brzojavnih aparatov ter povzročil škode za vec'milijonov Ür. Smrtno ponesregil. Hlapec Lorenc Molk je vozil hlode h gozda nad Ver- dom. Pred ovinkom nad Konjskim khn- cem je padel z voza na glavo, kar K' povzročilo smrt j------------------------------------------------------------------------------------------------------------- brivnica M. Bukovean, Celje, Kralja Petra c. 27, Ima v zalofci britve, stroie za strlči, brivsko milo prve vrste, brlijantln za tase itd. 1 V najem se da popo'noma ograjen i vr* ] koji je služll v zadnjem Casukot skladJSČe, | v Oaberja St. 21. Istotam se proe'p krom* pli" za saditi. Prodü SB posestvo obstoječe iz velike xidane hiSe, dva hleva, vellki kozolcc in 20 oralo^zem- iji^Ca (niive. travnlki, gozd ter lep sadnl vrt). Natančneie se üve pri Kov«t*, bt Lavrenc p. Store- Strao 4. »NOVA UÜÖA« lutes J.A!i bo vase .kraijevo visočanstvo tJoyolvLti ¦manifestontotr; nosui po u1ic«ft crfw zasfavo?« »Ne tega nc niorem u<.ivoUti. Crna .',a$Uiva hi kazaia rvvolncijo.iarni značaj ¦mairifesracije. Ce hodo Jelayci pokazaii erm> z-astavo, jo jini bodo poličisti strgali. Okxle clruycej?« ponovini, popolna pro- sw>sv. Mfsfrm. da sva vdina?« Helllwn je zopet P-avzcl zresnim jflasom: • »Obza'ujcin. cu. muram priznati. da «cm iaz maiij vesd tega kakor vaše ' «fralicvo viso&wstvo. Zbranih ba desct do dvajset tisoč delavccv, ki se zaveda- «•o svoje mr:i ni se nikoli /^,-kü!.-) <• (Dalje prih.) Izdaiii in ihK pnpr«vr:o ;¦:. r.utfci-t: üiiv;io «aü: '..wiüi fupetsJki, 'S« n^SPiiH» • ¦ • 3SQ$ LMcara 2. noSraea ¦ ......1OÖ© Dton 3. r.až««'a........ 5ÖC Blaun 30 a.'.^rs^ •.......pa töO Dioara Rct najgrad........pa SO Binaw Udguvovi sc 7. 'Aido uaznako iaeaa in l»ine aibt. l>oiil|«ei|a CiislRvdl}«fi> do IS. eprila L I. na oaslov; 6ERSON KauLu d. d. Zagreb Vflsasov OdgOTvro bode pvuadil «don jury nddaauslh sirakoTnja- kov, a isscno MLra|«»ili so bolt« aaznaatta v rbicmflrih. 8BRSON Kau^uk d. d. Zagr«b. Vilsonov trfi 7, Seno in slama za kfajo je pripravljena pri r.aročilu «nega va- pona t«ko] za odpo^llintev. ki se izwll proniptno od železrJSke postaje insreer; 15 vsjvonov zdravosra, suhe^a, dobrejra_ sena. 5 v»c,onov j!ame(ir*ei5ane: ovsene, pSenfčru» in žitne), 3 vagone prcšane slame (mu5ani: ž»tne in pšeničnc). Vprasaii pri Mavro I.öbl i sir., Čakovec, Mediimurje. 3-3 Malo posestvo obstoječe \z hiše ali viie In nekaj zem- iiišča, v okolici mesta Celje, f>e kupi. ' Šttfan Maron, Glavni trj< 2, Celje. 2-2 i/. iu-iij»e iiišc, s prirnorno Solsko 1/- obrazbo, nad 15 let star in moSane stroke, :> prakso pisarniSkih do! se sprt'imtta v trgovini z meSanim bbgom Jos. Sepica, Dom?.ale. • 2—2 Had, vešo fakturist .^Ic.'.re stvoko, v. d^brimi refor^^cami. se iščcr za Zagreb. Ponudbc s *>tači)- nimi ??.htevami pod 3ifn> •\pak?:"pfcl H.-455/p" nn Interroklam vi. ci, Tanrrčh. Ilica'br. 21. Iliobuke kakor tudi ino-^ko, žensko \\\ atro^jo konfekcljo, r»zno perllo. pJcteno In modno blago, kupite v vciikanaki \ih\r\ fn po Ua|« tllžfill CfßUah samo v velirirgovlqi R, Stermccki, Crljo. SYÄRILO! Kot zasioprsik tvrdke P. Turin & Comp., tovarna za perilro mo drilo v Ceiju, dajem na znanje, da >,ma obvezno za tvrdko spre i^mati denar in den a mo vrednost ter izdajhii pobolnice edinok- poslovodj« gosp, iože Pläve. Ogsp. F« Turin ni posiavodja nima nsvedenih-pravic in tvrdk« plači! v.nj^ovfi roke na pri/,na CelK Dr. A. Božič, dne 16. rrnrca 1923. .V-."5 odvotjr-ik v Celji: f^eznanjarn een|. obcinstvu, da ^« proykar prisp^ic novo blago J|J|Lastita l%dlelava olrodKift»čevHev J^| ter soiiduo isvrSev«- Posfna naročila se točno in hit.to izvräujGJo v Trgovinai s čeviji Stefan Strasek, Celje Hovaška nllca Stev. 3. .&~~A JADRANSKA BANKA: Trst, Opatija, Wien, Zadar. PRANK SAKSER STATE BANK, Cortlandt Street 82, New-York City. BANCO YUGOSLAVO DS CHILE, Valparaiso, Antofogasta, Punta Arenas, Puerto Natalos, Porvenir. T L . ¦ J Din 60.000.000- illlUUl AhB D[" 30-000'000' Cavtat, jvQJUi>m\&* lM[Ai»ft>ox>, Celje ^ IMIetlcoviö, Dubpcvnik, Pvevalje, Hercegnovi, Savajevo, jr^iisa^ Split», Jesenice, Sil3>exiils:, KLOP&VEliet, Tržič, Am«riHa«5K' eddcict jtaslo4 m b.zojaV«: JadransHa. Miiirani za^odi: