286. Številka. Ljubljana, sobota 15. decembra. X. leto, 1877. šloWnmnarod. Ishaja vsak dan izviemči ponedeljke m dneve po prasnioih, ter velja po pošti preieaian aa a v str o-ogerake doielo ta celo loto 16 gld., aa pol leta 8 g Id., sa četrt leta 4 gld. — Za L j nblja no brei pošiljanja na dom sa colo leto 13 gld., za ftetrt leta 3 gld. 30 kr., aa en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. aa četrt leta. — Za tuje deaele toliko več, kolikor poštnina is nafta. — Za gospode učitelje na ljudskih ftolah in za dijake velja zmiana mm in sicer: Za Ljubljano aa ftetrt leta 2 gld. 60 kr po polti prejeman ca četrt leta 3 gld. — Za oznanila so plačuje od četiriatopne petit-vrste 6 kr., če so oznanilo enkrat tiska. 5 kr., če so dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj ae .hvoI« irankiratt — Bokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hifti i*. 3 »gledališka stolba". OprHvniitvo, na katero naj se blagovoujo polivati naročnine, reklamacijo, oananila^ tj. administrativne reči, je v »Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši. Telegrami „Slov. Narodu". Ilelttiad 14. decembra. Kavii4» kar je izšla vladna proklamacija, ki naznanja, da je srbska vojska dobila ukaz mejo prestopiti, vojno začeti. BelgračL 14. decembra. (Oddan ob 5., prišel ob 6. uri 15 minut zvečer.) Proklamacija kneževa izreka neovisnost Srbije, napoveduje Turčiji vojno in končuje: Napred junaci uz pobedonosne zastave cara oslobodioca s verom v Boga svemogućega zaštitnika pravde u ime oslobo-djenja svoje podjarmljene braće i nezavisnosti naše drage otačbine Srbije! Napred junaci, božja je volja! Mesto Belgrad je razsvitljeno. Navdušenost je nepopisljiva. Peterburg 14. decembra. Iz Bogota se oficijalno 12. decembra poroča: V Plevni je ujetih 36.000 turških vojakov in 77 ka-nouov. Rusi so izgubili v boji pred Plevno 10. decembra 57 oficirjev in 1792 vojakov. Dne 11. decembra so velike turške moči prestopile reko Lom proti koru Vladimirjev emu pri Mečki, a bile so po najtrdovratnej.šem boji sijajno nazaj vržene. Vojska. Denes prinašamo zopet važno in veselo poročilo. Slovansko vprašanje je velik korak Cetinje in Njeguši. (Iz „Srbadije", prevel Ferdo Š —o.) (Dalje,) Mlajši Biu Ivanov, (katerega narod zove Ivan-bega) Staoiša Črnojevie, hoče s turško pomočjo priti do prestola v Zeti, poturči se, Turki mu dajo ime Skemler-beg — spominja-joči se valjda še živo Skentler-bega Kastijo-tiča — pa mu dajo tudi vojske, da prežene svojega brata, starejšega Džurdža iz Zete. K Staniču pristopi tudi dosti ljudstva iz Zete, tudi ti se poturčijo, pa s turško vojsko napadejo Džurdža. Ali Džurdžo jih se svojinu Zečani odbije, pa zraven vjame tudi dosta teh poturčeniu Zečanov. Ti ostanejo v Zeti, a ob-drže svojo novo turško vero. Pravnuk Ivan-bega, DŽuro Črnojevič, za ljubav svoje žene Italijanke zapusti Orno goro, odda svojo vlast naprej storilo: Srbija je v vojno akcijo stopila. Kar smo tako dolgu vedno kot gotovo in neizogibno prorokovali, na kar smo vedno verjeli, naj so protivniki še tako zabavljali, to 8e je zgodilo. Prvi od nas napovedani nasledek pale Plevne je postal živa istina, Bog daj, da kmalu slede i drugi. Drugo važno poročilo je, da zdaj iz ofi-cijalnega vira vemo, da so Itusi v Plevni ujeli 36.000 Turkov. Včasi se je mislilo, da jih je več, včasi so pisali, da jih je menj. Gotovo je veliko pobitih bilo in mnogo je umrlo jih mej obleganjem na ranah in boleznih. Število kanonov, 77, tudi nij veliko. Vse to kaže, da so se Turki res očajano hrabro branili. O predaji Plevne se iz Bukarešta poroča, da so prebivalci i »le venski, ki so uže dalje časa lakoto in mraz terpeli, hoteli se Rusom udati. S tem so Osniana prisilili, da je naredil izpad. Ujeti Turki v Plevni plačujejo to, kar kupujejo, z indijskimi rupijami, na katerih je podoba angleške kraljice. Nov dokaz, da Tur-čija vojuje le za angleške denarje._ Iz državnega zbora. Z Dunaja 13. dec. [Izv. dop.] Državni zbor gre črez praznike na počitnice ter pusti vsa važna vprašanja nerešena. Ker proračun za prihodnje leto se nij skle-nen, dovoli se začasno za prve tri mesece, da se smejo davki pobirati in na podlogi lan skega proračuna državni stroški plačati. Isto tako je z nagodbo z Ogersko, katera bo tudi začasno podaljša na četrt leta. Čudna je res naša država, osnovana na odpoved, nikjer nič gotovega in stalnega. In vendar so nepremišljeni ljudje, ki bi nas radi zapletli v vojsko. V poslednji seji je bil na dnevnem redu račun o državnem posojilu 80 milijonov gold., takratnemu zetskenm metropolitu, Germanu, a sam se poda z ženo v Italijo leta 151 C, a narod imenuje tisti del Zete, katerega Turki nijso osvojili Črnojeviča gora, ali kratkeje Črna gora, a rečico Obod (Jruojevića reka. Ime Orna gora prestavijo posle Turki v svoj jezik Karadug, a Benetfcani v Mouteuegro. Metropolit je v resnici dobil od Džure (Jruojevića posvetno oblast nad vso Zeto, a je v stvari nij imel. Zuuno je, da so Srbi v Zeti tudi mUi.il bili razdeljui na plemena, a ta zopet v. bratstva (tako kakor tudi Arbanasi). To so bile „knežine", a nad vsakim teh ple-meuov je bil „knez". Vsako pleme je bilo neodvisna zajeduica, brez kakih oduošajev z drugimi plemeni, še več, mnogokrat so se tudi mej soboj krvavila, pa so nekatera plemena samo zaradi prepira, da drugim nagajajo, počela tudi davek plačevati skadarskeinu paši. A navadno, Če so Turki napali Črno goro, so plemena pustila mejsebojno krvavilo, da bi katerega je bil državni zbor leta 1873 privolil, da bi se bilo v okom prišlo tačasni denarni krizi. Iz te svote so se zidale nekatere železnice, prav nepotrebne, 18 milijonov gold. pa so državne posojilnice raposodile nekim akcijskim in Železniškim društvom. Kako malo varno se je pri tem ravnalo, kaže predloženi račun, iz katerega se vidi, da je samo 4 milijone vrnenih, 14 milijonov gold. pa še zdaj po zraku plava in bati se je, da je velik del tega zneska uže izgubljen. Poslanec dr. Vošnjak je prvi besedo poprijel o tem predmetu in vlado ostro grajal, da tako slabo gospodari z državnimi denarji, da ubozega davkoplačevalca, ako le kak krajcar davka dol-Žuje, precej najde in zar ubi, kjer pa gre za milijone gold., mirno Čaka, dokler nij vse izgubljeno. Politični razgled. S O t r sanje #i«$i«ie. V Ljubljani 14. decembra. Pad Plevne je po ČeJtke»»m kakor iz časnikov vidimo, povsod isto tako radostno sprejet bil, kakor pri nas. Mnogo krajev je bilo lazsvetljenih. V Pragi je mnogo ljudij zaprtih bilo, ker so agitirali za razsvetljavo. Vojaki so bili v Pragi ves dan v kasarnah konsignirani: V ogerske delegacije odseku je grof UB-asstj rekel, po najnovejšem poročilu „PeBter Corr.", to-le: Pad Plevne njegove po* litike, ki nij vzana na slučaje, ne izpremeni nič. Njegova reformska nota je imela v sebi celo vrsto dobro premišljenih od vseh stranij sprejetih reform. Pomirjenje vstašev na njih podlogi je le ponesrečilo se, ker so vstašt garancijo terjali, za katero se pa edinost Kvrope nij brez izjeme dobila. Ko bi bil tudi on mislil, da le udeleženje vojske daje pravico pri sklepanji miru zraven govoriti, pa bi bila tudi Avstrija denes v sredi vojske. Ali Andrassy pravi, da je te misli, da je Avstro-Ogerska eno drugemu pomagala, akoravno so se potem ko so Turke odbila, zopet mej soboj krvavila. Vladike so bili izprva iz raznih plemenov, pa iz katerega koli plemena je slučajno kaki bil, kakor smo rekli, nij imel nad plemeni nikake druge kakor duhovne oblasti. Mej tem se one poturice, o katerih smo rekli, da jih je Džordže ujel in naselil, jako pomnože. Vladike jim ne morejo nič storiti, ker se poturice drže svojih plemenov in bratstev, a ta jih, kakor svoje rojake, zaklanjajo. Pride tako daleč, da so uže skoro vso vlast dobili v Bvoje roke. Iu tako takrat malo da ne izgubi Črna gora svoje neodvisnosti „po mirnem in postavnem potu". Da se temu doskoči, dogovori se takratni vladika Danilo llerakovič Njeguš z glavarji onih plemenov, kjer še nij bilo veliko po-turic, ter jih vse potolte 1. 1707, a sedišča jim razdere. Tako razdere tudi prvo Ivan-begovo prestolnico, Obod. Pod tem istim vladikom stopi tudi Črna gora prvikrat tudi brez vojske močna zadosti, da varuje svoje interese. Dva pota Bta, da se varuje državne interese — tako, da se varuje ali ne varuje dobro prijateljstvo z drugimi vlastmi. And ras sv je čutil dolžnega se, prvi pot nastopiti. Varovanja interesov za vso pri hodn j os t pa ne more niti kaka druga država garantirati. Mi imamo zavest, da smo svoje interese ob pravem času naglasili. Vsi mag fars ki listi, ki so nekdaj vpili navdušeni „Plevna za Vilagoš", kriče zdaj za božjo voljo po diplomaciji, naj bi mir sklepala ali posredovala. V nanje drcaive. Turški parlament se je odprl. V pre stolnem govoru se zopet govori o reformah glede „enakosti" vseh podložnikov, in pozivlje naj se Še dalje prinašajo žrtve za hrambo dežele. Angle&ki „Times" pravijo, da Anglija ne bode nikoli intervenirala, da hi rešila evropske provincije Turčiji, zato svare pred vsako demonstracijo, ki bi le Turčijo motila. Iz Francoskega je denes zopet nekaj nepričakovanega poročati. Mac-Mahom bo je zopet udal, zopet z Dufaurom v zvezo stopil in temu nalog dal, osnovati repub likan-sko ministerstvo. Naposled bode torej krize vendar konec. — Neke j deputaciji republikanskih senatorjev je Mac-Mahon rekel, da ne dela on za nobeno monarhično stranko, ampak da bode do leta 1880 republikanske institucije vzdržal, če bo še predsednik. Dopisi. Iz Dunaja 10. decembra. [Izv. dop.] (Koncert slavjanskega pevskega društva.) Slavjansko pevsko društvo na Dunaji, reprezentujoče vbo Slavjane, čemur še seveda nekaj panog manjka, ima zopet večer zabilježiti, ki je vreden jednacih v profilom letu. „Velika koncertna beseda" oponesla se je, kar se tiče izvrstnega izvođenja programa kakor i mnogoštevilnega občinstva pri-Bočnosti nad nade celo društvenih optimistov. I to je sigurno znak, ka je društvo vedno i vedno v napredovanji. Za dunajske Slovane je slavjansko pevsko društvo jedino, v kojem se najbrojnejše shaja dunajska slovanska inteligencija, v kojem je Slavjan, ne glede na politično barvo — kajti Slavjani, kakor v avstrijskem okvirji sploh tako i v rezidenci, dele se le v preveč mišljenj — domač, kakor inače ne more biti nikjer. To se tudi vseobče priznava i to je tudi uzrok, da so koncerti slavjanskega pevskega društva čim dalje tem mnogo-številnejše obiskani. Prva točka na programu bila je letos skladba slovenskega kompoziterja — A. For-sterja „Slava Slovencem," kojo izvrstno z Rusijo podPetromVelikimvbližje zveze. Isti vladika, da bi dobil posvetno vlast v svoje roke, a vedoč, da sam do tega ne pride, namenuje „guvernatorja", kateri ima oblast nad vsemi plemeni. No plemena ostanejo zopet razdeljena, ter ne marajo mnogo za „guvernatorja". Ta razdeljenost traja v Črnej gori trideset let. Še pred vladiko Ilerakovićem, dokler je še bila v Črnej gori poturica, bo gledali Benetčanje, da Črno goro pokatoliče. To je bilo za časa vladike Visarijona Bajice. Da bi to dosegli, se nekoliko Italijanov naseli v Cetinjah, pa tu otrujo vladiko, v zahvalo, ker so jim Črnogorci v vseh bojih proti Turkom pomagali, pa tudi zdaj pomagajo, da razbijejo Topal-pašo. Pre-varijo narod, da je vladika umrl navadne smrti, pa 8e razdvoje Črnogorce s Turki. Sulejman-paža (Šendžer-vezir) pride, da iztira Italijane pesen zložil je duhoven iz Štajerske, župnik v Ločah — Jože Vir k. Na tukajšnje Slovence, ki so se udeležili koncerta, napravilo je to posebno dober vtia, kajti, da bi bila ravno Slovenska na prvem mestu velicega i obširnega koncertnega programa, tega se najstarejši ud, ki ga imamo Slovenci v slovan 8kem pevskem društvu, ne more spominjati. Slovencem je to laskalo, kajti videli so iz tega, da Slovenci v društvu nekako ulogo igrajo. I res, tako marljivih pevcev i v tolikem broju kakor letos, še slovansko pevsko društvo nij imelo izmej slovenskega rodu. Zbor je iz vel to točko vrlo dobro. Krepko, kakor se je pela „Slava Slovencem", izraze-vala je dobro krepak duh pesnika i vrlost njenega skladatelja. „Niij viharja moč razsaja Hraste cepi, tkale taja Pahe zemlje naj zdrobi; Vendar kakor siva skala, Sred viharjev trdno stala, Večna bo Slovencev čast !" Ko bo doneli zadnje (pete) kitice burni glasovi, nastalo je silno ploskanje, i če bi se kedaj kakova pesen bila smela ponavljati, gotovo bi se bila ponavljala „Slava Slovencem." V drugej točki odlikoval se je solist g. Fr. Jerie z arijo z Astorge i s češkimi na rodnimi pesmami. Nejenljivi plosk i burno priznavanje kazalo je, kako je ta pevec segel občinstvu z izbornim svojim tenorom i z izvrstnim prednašanfem v globino srca. G. Jerie je biser društvu, z jasnim svojim glasom, a ta večer bil je lehko ponosen na klicanje: to je junak večera! Slavno znana umetnica na harfo, gospica Terezina Zamara, z vrlo svojo sodružico Frido baroneso Odkolekovo, napravila je neminljiv vtis na občinstvo, igraje duo iz arij iz Molique-a. Uže njiju prikaz očaralen, očarali sti še bolj sč svojo umetnostjo na bi-bliškem godbenem stroju. Največ tež koč prizadejal je velik i umeten zbor Forchtgottov „Pamatee (spomin) Jungmanove" — ki je bil v četrtej točki. A vajen in izurjen zbor ga je pel krasno, nepričakovano odlikoval se je tu se svojo spretnostjo. — Virtuoz na violončel, g. Teobald Kreč-in a n, ki je z veliko urnostjo in duhom igral Roverjevo „fantazijo po motivih od Chopina", žel je tudi mnogo pohvale za svojo produkcijo. V naslednjih točkah pela Bta bo dva zbora in sicer: Lawrowskijev „Do zori" in društvenega pevovodje g. A. A. 11 uolite kompozicija „Šuhaj Slovak". G. Budita se je ta iz Cetinj, pa tudi to dospe s pomočjo črnogorskih poturčenjakov. Tu je poginil tudi čuveni junak Bajo Pivljanin, braneč Cetinje. V „Gorskem vijencu" se to tako popeva: „Soko Bajo su trideset zmajevali Mrijet neće, dok svijeta traje: Dočekaše Sendžera vezira U vrh ravne goro Vrtijeljke, I klase se letnji dan do po dne. Ne hdo Srbin Udati Srbina, Da ga svijet mori prijekorom, Trag da mu se po prstu kazuje, Ka' nevjernoj kući Brankovioa — No svi pali jedan do drugoga, Pjevajući i Turko bijući." Kakor smo rekli, v prvih časih so bili vladike iz raznih pkmenov, pozneje samo iz hiše Petroviča, ker potem je zmirom vladika kakega svojih sorodnikov zakaludžeril, pa ga potem narodu priporočil, a narod je v to pri- večer prvič t koncertu proslavil kot skladatelj. Kot navdušenemu Slovanu in vrlemu pevovodji slovanskega pevskega društva pristojala je uže itak najburnejša slava. Da se jo pokazal v skladbi kot veleduh, mu je pokazalo občinstvo po neprecenljivem burnem ploskanji. O vrednosti kompozicije, v kojej se duhovito izrazu je značaj slovaški, mehkoat, a ipak krepost, jaden njega položaj, a ipak na-polojevajoč z boljšo nado bodočnosti — je le en glas, — da je neprecenljiva. Slovansko pevsko društvo imelo je v slavnem ranj-cem F o rchtgo 11 - To vačo vskem vrlega pevovodjo, ki si je na veke stavil spomin s krasnimi svojimi kompozicijami, ki se pojo uže m j vsem slavjinskim svetom, in kdo zna, če se nij v Buchti rodil velraož, ki ga bodo tudi vsi Slavjani s ponosom imenovali in peli v pozne, pozne čase. Kratko naj pri tej priliki omenim, da je g. Buchta pri dunajske j dvorne) operi čislan mej prvimi muziki, da ga je dunajsko društvo „Verein der Musiker", obstoječe največ iz Nemcev, uže davno imenovalo za predsednika, in da se celo uže v Nemčiji njegovo ime često imenuje. V osmej točki igrala je zopet gospica Zamarova na harfo in sicer „Transcriptio-nen aus der VValkUre", Sigmunds „Liebesge-sang," kar je njena lastna kompozicija, in Gounodovo „Frtlhlingslied" variiran za harfo. Kar je s temi produkcijami dosegla ta vrla umetnica, je neopisljivo. Vse občinstvo bilo je kot okamenelo, nihče se nij ganil, vse jo zrlo s žarečim okom s hlopečim srcem na njo, kot na kako polu boginjo izmej Siren. Sto-prav nekaj trenotkov po končanej piesi je za-gromel strašansk plosk, da bi človek bil oglu-šil. — Imenovana umetnica je engažirana pri tukajšnjem dvornem gledališči in sodeluje vedno pri najboljših koncertih. Zadnja točka bila je „Forchtgottov a* prva kitica slavjanskih narodnih pesnij (a. ruska, b. maloruska, c. hrvatska, d. slovaška, e. ruska.) Vse so krasne, ali najlepša izmej njih je ruska in sicer prva. Golobček toži po bvo-jej družici in v žalosti premine: „Stonjet, Btonjet sizij golubocek, Stonjet on i den i r.oč, Jego mil en j kij druioček, Otletjel na dolgo proč. On u/. boljše nje vorkujet I pSenički ne kljujiSt Vwe toskujet, vse gorjujiit I tihonko sloti Ijet. On na travke priljegafet, Nosik v pjorja 2avjernul, volil, ker, kakor smo rekli, vladike tudi tako nijso imeli druge, kakor duhovne vlasti, a plemena so ostala neodvisna. Ko pod Petrom I. Petrovičem (svetim Petrom) Črnogorci pobijejo pašo Bušatlijo Mahmuda, se pridružijo Ornej gori Piperi in Bjelopavliči. Pozneje hoče Dželaludin-paša kaznovati neka hercegovska plemena, pa udari nanje, no Črnogorci priskočijo Hercegovincem v pomoč, ter pobijejo Dželaludin-pašo. Vsled tega se pridruži Črnej gori Morača in Rosci. Še vladika Peter I. Petrovič hoče uničiti plemensko neodvisnost, pa mu ne gre izpod rok. Ko pride vladika Peter II. Petrovič, poskuša da dovrši, kar je prednik hotel. Najprvo odpravi guvernaturo; ker guvernatorji, če tudi nijso imeli vlasti, so se smatrali za suverene. S pomočjo nekega ruskega poslanca vspe pri narodu, da se guvernator prežene, kateri se je nad vsem VI njo stonjet, no vsdihajet, Golnbok na vjek asnnl." Kakor je krasna vsebina te pesni, tako presunljiva je nje skladba. Kakor se v Hamletu sliši iz daleka tihotno-tužno petje duhov iz dalnjega obrežja, tako te ta peaen pelje v daleki gaj, kjer sivi golobček od tuge, da nema več mile mu družice, ne kljuje več pšeničke, ampak lije na tihem solze — in slednjič sam premine. Tako vršil se je prvi del programa. V drugem delu svirala je godba Hoch- in Deutsch-meistrovega pespolka pod vodstvom izvrstnega kapelnika g. J. D u b c a. Tu se je mnogo torek moralo ponovaljati. Posebno so se pak dopadale: Martechinija, kadrilja iz dalmatinskih pesni j, Petersen slovanski pot-pourri in Ilellmesbergerjev: Valse con-eertante, v kojem poslednjem komadu se je posebno Hellmesberger junior odlikoval se spretnostjo na violini. Slovenskih moralo se je več ponavljati, posebno „Kje dom je moj," ki je bil koj pričetkom burnim ploskanjem pozdravljen ter se je moral trikrat ^ponavljati. Igral se je mej splošnim sopeva-njem navdušenega občinstva. Konec koncerta bil je stoprv okolo druge ure po polunoči. In do zadnjega konca vstra-jalo je mnogo občinstva. Posebno moram de nes pohvaliti slovenske vseučiliščnike, kojih je izmej vseh slavjauskih bilo največ pričujočih (nad 40). Tudi mej pevci slovanskega pevskega društva je razven Čehov največ Slovencev, ter so si po spretnoti svojih glasov in marljivem obiskovanji pevskih vaj pridobili lep renomme mej odličnimi tukajšnjimi slovanskimi možmi, ki so ne le v svojih specijalnih rečeh strokovnjaki, ampak slove tudi mej slovanskimi narodi. — 8 Mladino pak, ki je še na domačih tleh, opozorujem: naj se marljivo uri v petji. Kadar ideš v tujino in se pridružiš slovanskim pevcem ali poješ sama za se v krasnih slovanskih narečjih, tu bodeš čutila ono slast, ki človeka navdaja, kadar poješ krasne slovanske pesni mej tujci, hranjujoč in neteč domovinsko čutje, razgrevajoČ in navduševa-joč se za vse, kar blaži, lika in povzdiguje srce. — Radovan Perunov. Domače stvari. — (Banket,) katerega je osnovala narodna stranka v Ljubljani, praznujoča pad Plevne, dne 13. t. m. zvečer v steklenem salonu 1 j ubij anske čitalnice, bil je sijajen, ter se je improvizirani program celega večera vršil primerno slavjanskej slavnoBti, katera se naslanjal na Avstrijo. Zdaj gleda, da dobi plemenske poglavarje, kneze za-se. V ta cilj osnuje „senat" in „gvardijo" (višjo in nižjo sod ni jo) pa v njina umesti kneze. Zdaj sestavi sebi telesno stražo, „perjanike". Ko tako dobi moč v roke in si poglavice pridobi, naloži narodu davek. Treba je vedeti, da dotle Črnogorci nijso nikomur ničesa plačevali. Nekatera plemena se vsled tega vzdignejo, pa jih vladika nekaj se silo, a nekaj z lepim umiri. Za časa njega osvoje Turki od Črne gore dva otoka na Skadarskem jezeru, Vra-njico in Lesandro, a Avstriji proda vladika za 100.000 gld. črnogorsko stran iznad Kotorja, „da bi s tem dokazal, da Črna gora nij pod Turško, nego da more sč svojo zemljo razpolagati, kakor hoče". (Konec prili.) je praznovala. Okolo devetih zvečer zbralo se je nad 60 'najodličnejših ljubljanskih narodnjakov v imenovanih prostorih, in zabava je postala takoj jako živahna. Vrsto napitnic pričel je stavbeni svetovalec Potočnik in nazdravil nj. vel. našemu cesarju, zavezniku in prijatelju ruskega carja. Krepko so trčile ku pice in navdušeni „živio" je zadonel prevzvi-šenemu zavezniku slavnega carja Aleksandra, osvoboditelja Slovanov. Potem je napil advokat dr. Zamik zmagonosnej ruskej armadi, in navdušeni Živioklici strinjali so se s krepkim „Naprej zastava Slave", katerega je svirala godba. Tajnik J. Murni k pozdravil je v imenu zadržanega dr. J. B1 e i w e i s a navzočne in izrazil v imenu istega, kako se zlaga z vsemi praznujočimi ta dan slovanske zmage. Dr. Karel Blei\veis povdarjal je v svojem govoru zasluge zmagovite zdaj Rusije, katere ima ona glede konvencije v Genfu, in nazdravil Rusiji kot naprednici v sanitarnem in humanitarnem obziru. Urednik Jurčič je napijal, povdar-jajoč vstrajnost in žilavost armade ruske v obleganji Plevne, naše j slovenskej vztrajnosti v narodnej borbi, katero imamo Slovenci doma dan na dan. G. Franjo D r e n i k je vzdignil čašo, ter nazdravil slavnemu ruskemu carju, in mej Živio-klici zadonela je krepko po godbi svirana ruska himna in ž njo naša avstrijska cesarska, pozdravljena z istim navdušenjem, za njima je napil uotarijatski kan d. Janko Kersnik narodu, ki je lani in prej uže stoletja prelival kri v boji b Turki in ki ima tudi denes ali jutri uže stopiti v vrsto sedanjih slovanskih sobojevnikov v Bulgariji, to je narodu srbskemu; sledila je gorka na-pitnica Rumuncem, ki jo je napijal trgovec Fr. Bučar, in llubmajerjev nazdrav hrabremu narodu Črnogorskemu. Za njimi pak jih je sledilo še mnogo in mnogo, tako: gorko je bilo sprejeto nazdravljenje, ki ga je napil dr. Derč narodnemu ženstvu slovenskemu. Dr. Zarnik je napil Rusu Aksakovu kot narodnemu tribunu ruskega naroda in predsedniku slovanskega komiteta v Moskvi. Navdušeno sprejet je bil tudi nazdrav istega narodu francoskemu, kot prihodnjemu zavez-uiku Slovanov. Pozna ura je bila uže minola, ko je bila končana ofkiialoa vrsta toastov, in so prišle na vrsto druge za ožje prijateljske kroge namenjene napitnice. Zgodnje jutro je bilo uže tu, ko se je počasi ločila vesela družba in vsak je vzel soboj zavest, kako gorko bi-jejo srca naša za veliko slovansko stvar, kate rej je napočila doli v jugu zora, katera jedina je narodom prava, to je krvava zora. — (Sneg) je pri nas včeraj temeljito zapadel in gre še, ko uredovanje te številke končujemo. — (Prestavljen) je na lastno prošnjo sodski adjuukt Janez Piichler iz Logatca v Kamnik. Imenovan pa je av.-kultant Vidic za adjunkta pri sodniji v Logatci. — (Ogenj v špitalskih ulicah.) Predsinočnjem je trikratni strel z ljubljanskega grada naznanjal ogenj v špitalskih ulicah h. št. 8. Dimnikar je popoludne saje v dimniku žgal, a ne dovolj pazil, tako se je podstrešje vnelo in zgorelo. Nevarnost je bila velika za sosednje hiše. Le dobroti ogenjskili zidov pa tudi ume j pomoči požarne straže se je zahvaliti, da požar nij dalje segel. Ogenj je bil tem večji, ker je pod streho hiše bilo mnogo blaga gg. Sušnika in VVebera, metlje, laneno in deteljuo seme, ki je vse zgorelo. Vojaki so prehod ulice zaprli. Po glavnem trgu in na frančiškanskem mostu se je trlo gledajočega občinstva. Sreča je tudi bila, da nij bilo ni najmanjšega vetra. — (Narodna čitalnica v Celji) ima v nedeljo 16. decembra svoj redni letni občni zbor, h kateremu se vsi udje uljudno vabijo. Začetek je ob 6. uri zvečer. Dnevni red je: 1. Predsednik prične zborovanje z nagovorom. 2. Poročilo tajnikovo o delovanji odbora in zgodovini čitalnice leta 1877. 3. Poročilo blagajnikovo o stanji blagajnice in premoženji društva. 4. Volitev novega odbora za leto 1878 in treh gospodov za pregled računov po pravilih. 5. Posamezni predlogi dru-Štvenikov. — Po občnem zboru se prične večerna zabava s petjem in tombolo. Odbor. Izpred porotnega sodišča. (Hudodelstvo ropa, drugi dan obravnave.) V Ljubljani 12. dec. Pri koncu denašnje obravnave je izrekel zatoženi Cviren, da sedaj hoče resnico povedati. Res je sicer, pravi, da je prišel Tomaž Hočevar k njemu in ga nagovarjal, naj on ali kdo drugi zato pripravni njegovej sestri, katera bode popoludne ob 3. uri dobila 300 gld. dr. Mencingerju, ta denar vzame. Cviren pravi, da je rekel T. Hočevarju, da on ne more dejanja izpeljati, ker ga njegova sestra Mica Hočevar pozna. Šel je k Kozlu, kateri je bil takoj zadovoljen Mico Hočevar oropati in je dajal, da jo hoče tudi usmrtiti, namreč zadaviti. Cviren pravi, da je le zaradi tega šel ž njim, ker se je bal, da bi Kozel Mico Hočevar usmrtil, od katerega dejanja je on Kozlu odsvetoval. Šla sta do tistega kraja, kjer se je blizu imel rop izvršiti, Cviren pa, da je, kakor pravi, malo zaostal. Kozel, ki je včeraj proti njemu izpovedaval, namazal se je z blatom in se našemil, ali on nij videl, kako je rop izvrševal, temuč čakal ga, in šla sta po dovršenem ropu, akoravno je Cviren silil domov, na predlog Kozlov na Priraskovo, kajti rekel je, da bi bilo to ljudem sumljivo, ako ideta domov. Na Primskovera sta bila najprej v novej gostilni, potem v krčmi necega Moškerca, kjer nju oba ljudje poznajo in bodo tudi izpričali, da sta bila res tam. Oropa-nega denarja je dobil, kakor Cviren pravi, od Kozla 20 gld., namreč en desetak in dva petaka. Desetak in en petak je v štibale skril in ker je bil dež, popolnem jih zmedel, tako, da mu nijsta nič zalegla. Drugi petak, ki ga je v gostilnici kazal, bil je materin. Da je denar od ropa poskril, bil je uzrok strah, ker se je bal žandarjev. Da nij povedal prej resnice, uzrok je strah pred bratom Kozlovim in Prosenom, katera sta mu grozila in katerih se je bal. Da ima Kozel v istini denar, pravi Cviren, najbolji dokaz je to, da je Kozel denar posojeval, enemu 20 gld., druzemu 10 gld. Ko so šli na Koroško nij on, nego Kozel pravil, da je rop izvršil. Vsled te izjave Cvir-nove sklene sodnija, da se obravnava proti Cvirnu preneha in samo proti Hočevarju nadaljuje. Hočevar tudi še zdaj taji. Proti Kozlu pa se bode na predlog državnega pravd-nika pričela nova obravnava. Porotnikom se tedaj stavi samo eno, udeležbe Hočevarja pri hudodelstvu ropa tikajoče vprašanje. Porotniki po daljšej razpravi vprašanje enoglasno potrdo in sodnija obsodi vsled tega izreka Tomaža Hočevarja na šes t let teške ječe, poostrene z enim postom vsak mesec in s samotnim tamnim zaporom in trdim ležiščem vsako leto 28. aprila. Razen tega ima Hočevar svojo sestro za oropan, h 280 gld. cdskodovati. Kar se tiče 100 gld.. katere terja Mica Hočevar za svoj strah, napoti se na pravni pot. Obravnavo je poslušalo cel čas jako mnogo, ravuo n e izbranega, ol>iinst\a. Dunajska borza 14. decembra. (Izvirno teiegrafično poručilo.) Enotni dri. dolg v bankovcih Enotni dri. dolg v srebru /.lata renta .... 1860 drž. posojilo Akcijo narodne banke kreditne akcije . . London ..... Napol...... (J. kr. cekini . . . Srebro .... Državuo marke . . 63 gld. 85 kr. 66 74 113 BOJ 119 9 5 105 59 90 65 10 55 57 65'/ 40 06 Učenec, ki zna slovenski ter nemški pisati in čitati, spre-jemlje se pod dobrimi uveti v prodaj nInlco na kmetih. Natančnejšo so po dobroti izve v proda-a mri špecerijskega blag:i na mestnem trgu .-it. -JO, ali naravnost pri J. N. lian t u v Polhov en> G rade i. (376—2) TlU<*l. 11. decembra: Pn Mlouus TomŠ.Č iz Pisiuo. — Wakooig iz Litije, — Ilippiuan iz Gradca. — Caplstrano iz Prošeka. — Debevec iz Kamnika — IPrzog iz Gradca. — Iliuo iz Hrastniku. Gostilnica v Sevnici na Štajerskem so štirimi sobami, kuhinjo in drugimi prostori, se odda od 1. junuuija 1N7H na etio ali več let v zajem ali Štant; pogoji se naznanijo pri g. Jan. Perdanu ali pa pri lastniku Francu S i in o n o i č u v Sevnici, Lichteu-wald. (372—3) ;x»* «xxxxxxxkkxxxxxxxxxx Javna zahvala * S n x s x x x x gospodu Franji Wilhelmu, lekarnarju v Neunkirchenu, izumitelju VVilhelmovega antiartritionega antirevmatičnega kri čistilnega čaja. Kri čistilen proti trganju in revmatizmu. Ako stopam tu v javnost, storim zaradi tega, ker si štejem najprrj v dolžnost, gospodu W i l h e I ni u , lekarnarju v Neuenkir-chenu, svojo najiskrenejšo zalnalo izrekati na uslugali, katere mi ju učinil njega kri čistilen čaj v umjej bolestnej revmatičnej bolezni, a potler, da tudi druge, katerih bi se to strasno zlo lotilo, opozorim na ta izvrsten čaj. Nikakor ne moreni popisati mučilnih bolečin, katere sem cela tri leta po svojih udih čutila, kadar koli se je vreme iz-premetiilo, in katerih ine nij nobeden lek mogel ozdraviti, niti same Žvepljene kopelji v Padnu poleg Dunaja. Cele dolge noči sem se obračala sem ter tija po postelji, a nijsem mogla zatisniti ni očesa, jesti se mi nij zljubilo, zmiroin slabše sem izgledala in pojemale so mi uže telesne moči. Ko tem pak 4 tedne pila gori imenovani čaj, nijsem samo bolečin bila popolnem prosta, nego sem Se zdaj vsa zdrava, ko uže 6 tednov ne pijem nobednega čaja, vse moje telesno zdravje se jo vrlo podravilo. Prepričana sem do cela, da bode vsak, ki trpi slično bolezen ter jame piti ta čaj, tudi izumitelja njegovega, gospoda Franjo VVillielma, poveličaval, kakor ga jaz. Odličnim poštovanjem CJroiicu Huddiu^NtreittVld, soproga podpolkovniku, na iMmaji, v Verinžkej glavnej uliei. (379—1) J '_ J b J Jedino ]>i*n.vi prireja FraHJO Wilhelm, lekarnar v Neunkirchenu. Zavitek, razdeljen v S vieuikov, prirejen po zdravnika zapovedi, z navodom uporabi v raznih jezikih 1 gld., za kolek in po-vezavanje 10 kr. Svarilo. Varovati se je nakupa ponarejanj ter naj zatorej vsak zahteva vedno le „Wilhelmov antiartritičen antirevmatičen kri čistilen čaj, ker so prirediti, ki sinjo samo pod imenom antiartritičnih antirevmatičnih kri čistilnih Čajev, jedino ponarejeni ter jaz vedno svarim pred nakupavanjetn tacih. Da ugodim p. t. občinstvu, poslal sem in imajo pravi Wllhel-nivv autiar tri Učen antirevuiniieeu kri čistilen Čaj tudi LJubljana: Peter l,i»*«iiiK: Beljak: Mat. Fihst; Borgo: Josip Bel tanini, lekarnar; Bruck na Muri: Aliiert Langer, lekarnar; B o I e a n : Franjo Goldmilller, lekarnar ; B r u n e e k : J. P. Mahi; B e 1 o v a r : Hud. Snohoda, lekarnar : Pri k srn: Leonhard Stanb, lekarnar; Celje: Bitumbach-avd lekarna in Franjo liausc/ier ; C o r in o n s : Hermes Vodolini, lekarnar; Celovec: Kari Klemcnfič ; C o r t i n a : A. (,'oinbrnzzi ; L> e u t s c h-Landsbcrg: Miitler-jvvi dediči; K s e k : J. C. ton JJienes, lekarnar; Josip Pobctzkif, lekarnar; F U r s t e n t'e 1 d: A. Schriikenfu&u, lekarnar ; F r o h n I e i t e n : V. lihtmaucr; F r i e s a c h : 0, liusshclni, lekarnar; A. Aichingcr, lekarnar; Feldbach: Josip Kiinii/, lekarnar; liuricp; A. Fran~oni, lekarnar; Gradec: J. Bnrghitncr, lekarnar; Guttarring: .S'. Vatterl; O r u b i s n o p o I j e : Josip Maltch ; G o s p i c : Valentin l muk, lekarnar; G r a t'e n d o r f: Josip Kaiser; llcrmagor: Jos. M. liichter, lekarnar; Hali (Tirolsko;: Liop. ton Aivhinijtr, lekarnar: Judenburg: F. Srni koritsch; In-n i c h e n ./. Stapf, lekarnar ; I m s t: V it j. Deutsch, lekarnar; Ivanić: Kd. ToUmič, lekarnar; K a r 1 o v e c : J. lienir, lekarnar; A. K. Katkir, lekarnar: Kindberg: ./. Kurinrir, lekarnar; Kap t'e n-b e r g : Turner, iekarnar j K n i 11 e n t'e 1 «1: Vilj. Vitchntr, lekarnar; Kranj: Kari šacnik, lekarnar; Line: Franjo pl. Krlacli, lekarnar; Leoben: Iran l\(irsr/ii/, lekarnar; Maribor: Aloia Q\{ands9t ; Metlika: Aifrrd Mnttir, lekarnar ; Mu r z z u s e h 1 a g : Iran 1><,-njer, lekarnar ; M u r a u : ban Steprer.; M i t r o v i c a : A. Kerstenn-rirh ; M a 1 h : l.t>,/<;:/ f;;l/, lekarnar ; Novo mesto : Dom. JHzzollj, lekarnar ; N e u m a r k 11 (Štajersko; : Kari Mati/, lekarnar; Otočac: ililn Toma g, lekarnar; Postojna: Jump hnjifcrsc/unidtt lekarnar; P e t e r \v a r d e i n : I*. C Junginger; P I i b e r g : Ivan Neusser, le« karuar: Požega: Ani. pl, J h t/cd a*, lekarnar; Prassborg: Iran Trihuč ; Ptuj: <'. (Urad, upoteker ; P o t t e n m u n n : Krmijo X. II- Ung. lekarnar: B <> v o r e d o : Richard Thalts) lekarnar: Samo b o r: F. Sv/iuarz, lekarnar; Sebenico: J'ttcr livrot, lekarnar; Slov. Bistrica: Adam pl. Tntkotrski; Slo v. g r a d o e : (•'. Kordik, lekarnar; Jos, Kaligaritach, lekarnar: S t i a s b b u g : ./. I'. CorUm ; S t. Ve i t: Julian Jttppert} Btainz: Valentin Tnnoušchek: S e m-1 i 11: />. Jiiiiiiiiiiii>z-ii. sin i S pije t: Venatio / I. Prazkf, lekarnar; Se h lan der s: B. H'iirsfl, lekarnar' Trst: Jak. Seravdllo, lekarnar ; T r i e n t : A nt. Santoni; Trbiž: Kuijen KUrlin, lekarnar ; V ll-kovar: A. KraictOVttS, lekarnar j Vinkovce: Fritd, Herzig. lekarnar ; Varaždin: Dr. A. llnllir, lekarnar ; Zagreb: N/V/. Mittl-l/arli, lekarnar; Senj: Josip Arrnrti, lekarnar; Z a d o r: N, An-ilrmir, lekarnar; Zlatar: ban N. 1'ospisil, lekarnar. 111111111 n 11:1111 ■ 111» Ti priznavajoči dopisi so najboljši dokazi o izvrstnih učinkih VViihelmovega snežniškega zeliščnega alopa. Blagor, gosp. Franji VVilhelniu, lekarnarju v Neunkirchnu. V Bal in Čah pri Lugošu, 16. februarja 1877. Izvolite mi pripoBlati se poštnim povzetjem 2 steklenici svojega slavnoga Wilhulmovega snežniškega zeliščnega alopa. Bilježim se z vsem poštovanjem Franjo Ilesse, podniška tovarna. V K a i t e r n u , na južnem Tirolskem, 16. februarja 1877. Vaše blagorodjo! Uže pred 6. leti sem še le 24 leten deželen strelec so hudo prehladil pri daljšej orožuej vaji ter si tako nakopal strašne bolečine v prsih. Tiščalo me jo v prsih, teško sem dihal in včasi bruhal kri z razno nesnago. To se je vsako leto ponavljalo osobito v jeseni ter spomladi in uže so zdravniki obupali nad mojim ozdravljenjem. Kar mi v jeseni lanskega leta nasvet njo naš gospod sodnijski zdravnik dr. Pupeček, da naj poskusim Vaš slavnoznani VVilhelniov snežniški zeliščni alop; povžil sem ga 10 steklenic in gledi čudo, posle nijsem nikdar več bruhal krvi, nijsem nobeden dan preležal v postelji, in mogel sem si tudi zopet kaj zasluziti. Tudi me nij več tiščalo v prsih in som lehko Bopel. Nedavno sem moral zopet ves dan probiti pod milim nebom, in me zatorej zopet tišči v prsih ter teŠko diham, bojim se dakle, da bi tudi utegnil bruhati kri in rad bi se temu uže v naprej izognil. P. ojam se zbog tega usrdno prositi Vašo blagorodje, ker imam neizmerno veliko zaupanjo do Vašega VViihelmovega snežniškega zeliščnega alopa in se od njega najgotovejše nadejam popolnega zdravja, da mi izvolite pripoalati nekoliko steklenic tega zdravila. Se poštovanjem Mili. Kiveabona, o. kr. deželnih strelcev-nadloveo-invalid. Oni p. n. kupovalei, ki dobiti žele: pravi moj izvrstni snežniški zeliščni alop, k. ga užo od leta 1856 napravIjam, naj vselej jasno zahtevajo "VVilhelmov .snežniški zeliščni alop. Samo tedaj moj izdelek, ako je na steklenici ta moj pečat. Kdor to zavarovalno marko ponaredi, bode kaznovan po zakonu. Navod se pridodaje vsakej steklenici. Zapečatena originalna »teklenlca velja 1 gold. 25 kr. ter se more vselej sveža dobiti pri izdelatelju samem I?r. ^Vllheliil, lekarnar v Nennkirchnu, Nižje Avstrijska. Povozavanjo računamo z 'JO kr. Pravi \Villielmov snežniški zeliščni alop so dobiva samo pri mojih gospodih jemalcih: LJubljana: Peter LaBsnlli, Beljak: FeiU. Scholz, lekarnar; Bolcan: P. \Valiliniiller, lekarnar; Borgo: Jos. llettanini, lekarnar; Bruneck: J. (t. Mahi; B r i k s e u : Leon liani Staub, lekarnar ; C e 1 j e : Pa um bar lun a lekarna in F. Rauseher: Essok: J. ii ithi'lm, lekarnar. i i i i h-m 1 i i i i 1 1 i i i i 1 11 + Latituina in tisk .Marodne tiskarne".