ISSN 0350-5561
za konectedna
Sprva bodo občasno še rahle padavine. Po nižinah deloma dež. Nato delno jasno in suho.
5S let
številka 50
četrtek, 18. decembra 2008
Spoštovani občanke in občani,
ob 26. decembru, dnevu samostojnosti in enotnosti, vam iskreno čestitamo? Slovesnost ob prazniku bo
v ponedeljek, 22* decembra ob IB. uri
v dvorani Centra Nova.
Slavnostni govornik bo član Državnega sveta Republike Slovenije gospod Borut Meh.
Vljudno vablfeni!
Župan» Sv^t in Uprava Meitnc obilne Velenje
1,30 EVR
IIADIO
VELENJE
Y
Cas omame
Bojana Špegel
Nekaj deževnih, nič kaj decembru primernih dni je za nami. Takih, v katerih te pogosto zagrabi malodušje, pa tudi prave volje nimaš toliko, kot kadar sije sonce. Zdi se mi, da nas pozimi celo sneženje spravi v dobro voljo. In kako preganjamo slabo? Zelo različno.
Enim je dovolj, da se krepko najejo. Baje pomaga tudi čokolada. Drugi raje spijejo kozarček dva ali veliko več opojne pijače, ki seveda vsebuje alkohol. No, tehle je po uradnih podatkih pri nas zelo veliko. Ampak kultura naroda, ki že v himni opeva vince, je pač taka. In zato smo zelo visoko tudi v EU. Alkoholizem je zagotovo problem, ki mu posvečamo premalo pozornosti, saj je z njim povezanih veliko žalostnih, tudi tragičnih družinskih zgodb. A ko se ga kdo »nacuka«, mu to pogosto »oprostimo« z rekom: »Globoko je pogledal v kozarec«. Hik. Je potem kaj čudnega, če v mesecu pričakovanja in obdarovanja v eni sami noči - bilo je iz sobote na nedeljo -v Sloveniji zaradi pijanosti prespi na policijskih postajah kar 60 voznikov?
Zgodba pa je čisto drugačna, ko se začnemo pogovarjati o drogah. O njih smo se veliko pogovarjali novembra, ki je bil tudi letos mesec boja proti drogam. Morali pa bi se vse dni v letu. Zato, ker so realnost. Zato, ker so povsod, tudi v najmanjši vasi. In zato, ker so droge problem vseh nas, ne le šole in staršev, ki se, ko ugotovijo, da je njihov otrok zašel v svet omame, zagotovo sesujejo. Sledijo nešteta vprašanja. »Zakaj prav moj otrok, kaj sem naredil narobe?« Ti dve sta najpogostejši. Pri mnogih je že naslednja misel, da tega ne sme izvedeti nihče v stilu: »Kaj bodo pa ljudje rekli?« Pa vendarle v trenutku, ko se izkaže, da naš otrok tolaži svoje bolečine tako, da se zateka v svet omame, ni slabšega, kot da bi nas skrbelo prav slednje. Poiskati je treba pomoč, pa četudi vsi izvedo.
V Šaleški dolini po zadnjih podatkih upada število zasvojenih s heroinom. Ta zagotovo uživalcem pusti zelo neizbrisne posledice, zato je to dobra novica. Slaba je, da je vse več mladih, pa tudi ne več tako mladih, zasvojenih s kokainom in sintetičnimi drogami, da o »travi« niti ne govorimo. Kar sprehodite se po mestu na kakšen deževen večer, lahko tudi popoldan. Pod napušči streh šol, tudi tistih v strogem centru, se zbirajo mladi in vonj po travi se vije daleč naokoli. Zdi se, kot da vsi vedo, kje se zbirajo tisti, ki prodajajo, in kje tisti, ki uživajo. In zdi se, da nihče ne ukrepa. Ker je znano, da so droge dober biznis. In dokler je tako, vsakega dilerja, ki mu policija pristriže peruti, hitro nadomesti drugi. Kaj pomaga? Pogovor in iskrenost v družini. In dober zgled. O tem sem prepričana, saj se zasvojenost »dogaja« tako v bogatih kot povprečnih družinah. Kot tudi v to, da niso vsi mladi že narkomani, če se zbirajo kje na prostem. Ker niso. Ker potrebujejo druženje in ker pogosto bežijo od doma tudi zato, ker je ta prazen. In hladen. In ker je mladost velikokrat norost, v katero te lahko zapelje tudi to, da moraš poskusiti vse tisto, kar poskušajo tvoji prijatelji. Eni le poskusijo, drugi nadaljujejo. In potonejo. Pa to ne velja le za nelegalne droge, to velja prav za vsa omamljanja. Zato mora vsakdo ogledalo najprej postaviti predse, šele potem lahko s prstom kaže na druge!
36-urni delovnik in nižje plače tudi v Gorenju
Velenje - Na današnji seji nadzornega sveta bo predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac predstavil poslovni načrt in ukrepe za prebroditev krize. Kljub njej želijo ohraniti čim več delovnih mest, zato upajo, da bodo s sindikatom dosegli dogovor, da uvedejo z novim letom 36-urni delovnik, ki bo veljal za vse delavce v proizvodnji.
Zaposleni v administraciji in vodstvu bodo morali delati več kot doslej, a bodo imeli zaradi solidarnosti za okoli 10 odstotkov nižje plače.
mz
9770350556014
2
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
H;tIS 18. decembra 2008

lokalne novice
V SDS zbirajo podpise
Velenje - Župan Srečko Meh je pretekli teden izpeljal vse potrebne postopke za zbiranje podpisov v podporo predlogu mestnega odbora SDS Velenje, ki je s 176 zbranimi podpisi vložil predlog za razveljavitev novembra sprejetega odloka o plačevanju prispevka za tako imenovano razširjeno reprodukcijo. Gre seveda za prispevek, ki ga bomo od 1. januarja 2009 pa do 31. decembra 2020 plačevali vsi uporabniki komunalnih dobrin ob cenah porabe vode. In gre za namenska sredstva, ki naj bi jih na Komunalnem podjetju Velenje namenili izključno novogradnjam vodovodnih in kanalizacijskih vodov ne le v MO Velenje, ampak v celotni Šaleški dolini. Odlok so že sprejeli tudi v občini Šoštanj, v Šmartnem ob Paki pa ga bodo najverjetneje brez zapletov potrdili v torek.
Kot nam je v petek povedal župan, je možno obrazec podpore podpisati in overiti na Upravni enoti Velenje vse do 16. januarja 2009, obrazce pa zbirajo na sedežu mestnega odbora SDS Velenje v Starem Velenju. Ob tem je dodal: »Naj se najprej nasmehnem za tako imenovano civilno iniciativo, ki naj bi dala pobudo za zbiranje podpisov. Seveda gre za politično akcijo mestnega odbora SDS Velenje za vsako ceno pridobivati politične glasove, kar se mi ne zdi dobro. V občini bi morali oceniti, katere so tiste aktivnosti, ki so za vse dobre; najbrž ni nikogar, ki bo nasprotoval izgradnji bloka VI. v TEŠ, pa cesti na tretji razvojni osi. Prav tako ne bi smelo biti nikogar, ki bi nasprotoval izgradnji vodovodne in kanalizacijske infrastrukture v Šaleški dolini, kjer imamo še veliko gospodinjstev, ki tega še nimajo. Posebej zato, ker smo v svetu MO Velenje soglasno podprli program izgradnje tovrstnih vodov v prihodnjih letih. Gre za veliko denarja, saj govorimo o skoraj 80 milijonih evrov za vse tri občine. Tega denarja v proračunih občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki zagotovo ni in ga ne bo. Najbolj čudno pa se mi zdi, da so pobudo podpisali predvsem krajani zaselkov, kjer bi v prihodnjih letih veliko pridobili prav z izgradnjo komunalnih vodov.«
■ bš
Pri dohodnini ne bo sprememb
Ljubljana - Čeprav je bilo napovedano, da se bo za dohodnino leto 2008 dvignila splošna olajšava, tako da tisti z minimalno plačo ne bi plačevali dohodnine, in znova uvedla stanovanjska olajšava, se to še ne bo zgodilo, tako da letos pri dohodnini ne bo sprememb.
Davčna uprava bo informativni izračun dohodnine poslala zavezancem, ki so v letu 2008 dosegli obdavčljive dohodke, višje od 2.800 evrov, in upokojencem, ki so poleg pokojnine prejeli obdavčljive dohodke, ki presegajo 80 evrov.
Kdor med letom ni uveljavljal olajšave za otroke ali druge vzdrževane družinske člane, mora davčnemu organu vlogo poslati do konca januarja.
Četrtina zavezancev se je lani odločila, da pol odstotka svoje dohodnine nameni kateri od organizacij, ustanov, društev. Največ sta lani zbrala Karitas in Unicef. Kdor bi rad svojo odločitev spremenil, mora davčnemu uradu to sporočiti do konca decembra.
■ mkp
Iz občine Šmartno ob Paki
O predlogu proračuna
V ponedeljek, 22. decembra, ob 16. uri se bodo sešli na seji občinskega sveta tukajšnji svetniki. Čeprav bo to letošnja zadnja seja, bog lede nap redlagand nevni red zelo delovna.
Pozornost svetnikov bosta med 11 točkami zagotovo pritegnili vsaj dve, in sicer splošna razprava o predlogu občinskega proračuna za leto 2009 in predlog dolgoročnega programa naložb v vodooskrb-ni sistem ter naložb v odvajanje in čiščenje odpadnih voda za obdobje 2009-2020 ter predlog odloka o prispevku za investicijska vlaganja za te naložbe.
Spremembe prostorskih aktov
Spremembe prostorskih aktov v občini potekajo že nekaj časa. Od sprememb odloka, sprejetega februarja letos, so na občinsko upravo prejeli 59 pobud za spremembo namembnosti zemljišč. Gre predvsem za tis te, ki so jih pozva li k dopolnitvi vlog. Z njimi se bodo sedaj temeljiteje ukvarjali načrtovalci. Po predvidevanjih naj bi osnutek, kar pomeni prvo fazo
Velenjska občina nagrajena za varčnost
MO Velenje je pripravila najboljšo kampanjo za osveščanje zaposlenih o varčni rabi energije
Ljubljana, Velenje, 9. decembra
- Prejšnji torek je v prostorih Gospodarske zbornice Slovenije v Ljubljani Mestna občina Velenje prejela nagrado za najboljšo kampanjo za osveščanje zaposlenih o varčni rabi energije, ki jo je podelil Eco Consulting, partner v mednarodnem projektu Energy Trophy (sofinanciran iz programa IEE). Projekt Energy Trophy je evropsko tekmovanje varčevanja z energijo v poslovnih stavbah, kjer naj bi se energija privarčevala s spremenjenim obnašanjem zaposlenih do
rabe energije v podjetju. Pogoj za sodelovanje v tekmovanju je bil, da ima organizacija lastno poslovno stavbo, v kateri je lahko merjena in dokumentirana poraba električne energije, toplote za ogrevanje in sanitarne tople vode ter da so zanjo dostopni tudi zgodovinski podatki o rabi energije.
V projektu je sodelovalo 124 organizacij iz 18 držav, od tega pet organizacij iz Slovenije. Prihranjenih je bilo 24 GWh energije in posle-dič no so zmanj ša li za 9.000 ton emisij CO2. Povprečen prihranek
energije v posamezni zgradbi je znašal 8 %.
Iz Slovenije so se tekmovanja poleg Mestne občine Velenje udeležili Acroni Jesenice, Mestna občina Celje, Občina Hrastnik in Občina Sevnica. Nagrada za najboljšo osveščevalno in motivacijsko kampanjo je pripadla Mestni občini Velenje. Prihranek energije v vseh slovenskih organizacijah je bil 51 MWh energije in 61 ton emisij CO2.
Projekt je dokazal, da je mogoče prihranke energije doseči tudi
brez investicij in velikih stroškov, saj se lahko z dobrimi organizacijskimi ukrepi v organizacijah in z dvigovanjem zavesti zaposlenih doseže zmanjšanje rabe energije med 5-10 % ali celo več.
Na MO Vele nje pravijo, da je nagrada dokaz in spodbuda, da bodo podob ne kampa nje in projekte izvajali tudi v prihodnje, saj lahko s skupnimi močmi privarčujejo veliko energije in pustijo svoj pečat v boju proti onesnaževanju oko lja.
■ bš
Pod Pustim gradom
Bencinska črpalka v rokah svetnikov
Šoštanjski svetniki, ki se bodo sestali v ponedeljek, bodo med drugim obravnavali predlog sprememb in dopolnitev odloka o prostorskou-reditvenih pogojih za dele mesta Šoštanj s Pohrast-nikom. Gre za odlok, ki mu v delu, ki predvideva gradnjo bencinskega servisa v Metlečah, nasprotujejo tamkajšnji krajani. Glede na to, da predlog njihovega ugovora ne upošteva, je usoda bencinske črpalke v rokah svetnikov. Ti bodo odločili, ali odlok, ki predvideva gradnjo bencinskega servisa v Metlečah, sprejmejo ali ne.
Foxy teens navdušile mlade
Občina Šoštanj je v petek na drsališču organizirala koncert skupine Foxy teens, nad katero so bili navdušeni številni mladi, ki so uživali ob starih in novih uspešnicah te priljubljene dekliške skupine.
Dekleta so poskrbela za dobro razpoloženje, drsališče pa je v času koncerta bolj same-
valo, saj so bile vse oči uprte v oder. Po koncertu so člani skupine Lucky lookers pripravili še enoi zvrstnod rsalnor evijo.
S pesmijo in plesom v naročje zime
Danes (četrtek, 18. decembra) bo na šoštanj-skem drsališču nastopil Mladinski pevski zbor Osnovne šole Šoštanj, predstavila pa se bo tudi folklora. Gre za še enega v nizu prireditev, kijih učenci pripravljajo na drsališču pod skupnim naslovom S pesmijo in plesom v naročje zime.
Prava zabava se obeta tudi v torek, 23. decembra, prav tako ob 17. uri, ko Občina Šoštanj organizira Predbožični žur s Čuki.
Šoštanj si želi iz ZOS-a
Občina Šoštanj je včlanjena v dve precej sorodni organizaciji, v Združenje občin Slovenije (ZOS) in Skupnost občin Slovenije (SOS). Ker sta si po aktivnostih obe združenji zelo podobni, bodo v Šoštanju najverjetneje izstopili iz
ZOS-a. Za ZOS je občina letos namenila 1.230 evrov (za SOS 1.167), ni pa imela od tega nobenih dodatnih koristi.
Šoštanjčani so v ZOS stopili konec lanskega leta, čeprav so nekateri svetniki imeli pomisleke, ker je bila občina že vključena v SOS. Prevladalo pa je mnenje, da naj bi bila ZOS tista zveza, ki se bolj zavzema za manjše, SOS pa tista, ki je bolj naklonjena večjim občinam. Zdaj pa ugotavljajo, da razlike praktično ni.
Božično-novoletni sejem
Čeprav vreme organizatorjem prireditev minuli teden ni bilo naklonjeno, se v Šoštanju niso dali in so v soboto sicer rahlo okrnjeno speljali božično-novoletni sejem. Prestavili so ga pred občinsko stavbo, v ponudbi pa je bil dan poudarek drobnim darilom ter prazničnim aranžmajem.
Zaradi napovedanih padavin so odpovedali kulturni program, so pa obiskovalci ves čas sejma lahko uživali ob prijetnih zvokih božičnih pes mi.
■ mkp
sprememb, končali do konca meseca januarja 2009.
To pa je tudi osnova za nadaljevanje postopkov, ki naj bi bili končani v prihodnjem letu.
Urejanje vodotokov
Zadnje večje padavine sicer niso povzročile večje škode na območju občine, so pa opozorile na nekatere pomanjkljivosti na vodotokih ali odvodnih kanalih, ki bi lahko v prihodnosti ogrožale dele naselij.
Te ima občina evidentirane in bo o njih seznanila urejevalce teh vodotokov. Večje težave pa se pojavljajo v novem naselju v Rečici ob Paki, kjer investitor še ni končal del in s tem tudi še ni celostno uredil odvodnjavanja. To pri ljudeh na tem območju upravičeno povzro ča pre cej hude krvi.
Tudi tokrat so na občinski upravi zagotovili, da sledijo zadevi in da bodo vztrajali pri dokončni ureditvi tega vprašanja. Sicer pa ugotavljajo, da so nekateri ukrepi ob lanskem neurju le pripomogli k temu, da sedaj ni prišlo do večjih izlitij in s tem povečane nevarnosti vdora vode ali poplav v stanovanjskih objektih.
■ tp
Za življenje (še) ne gre, za preživetja pa
Veliko prostih prazničnih dni - Dobro, da so naši kraji vse lepši, saj bomo vse več doma - Ni kriva le kriza, da ljudje nasilno vstopajo v tuja stanovanja
V teh dneh, ko nas opozorila o krizi naskakujejo že skoraj izza vsakega vogala, mnogi sprašujejo, kdaj je bilo za nas huje: ko smo se odločili, da gremo iz Jugoslavije v Evropo, ali zdaj, ko smo se skupaj drugimi državami Evrope znašli v hudih razmerah. Kljub temu da imamo zdaj »oporo« v evropski zvezi, mnogi zagotavljajo, da nam je huje. Saj veste, tedaj nas je sprejel evropski trg, zdaj smo samo enakovreden del njega. In si z njim delimo dobro in zlo. Zadnji čas predvsem zlo. Ob tej krizi je kaj slaba tolažba, da bodo mnogi delavci imeli ob bližajočih se praznikih več prostih dni. Velenjski knapi, ki bodo »not spravljali« zaostanek zaradi nesrečnega ipsilona, bodo prava izjema. Nekateri namreč že zdaj uživajo proste dni. Žal ne brezskrbnih, saj so še kako zaskrbljeni, kaj jih čaka naslednje leto. Nekateri optimisti sicer pravijo, da bomo najhujše prebrodili v dveh treh mesecih, realisti pravijo, da nas čaka kar precej suhih mesecev. Ce že ne kar let.
In ob takih razmerah, ko je kriza najprej prizadela finančni sektor, se nekateri niti ne čudijo tako močno kot recimo občani skrajne vzhodne občine našega še vedno enotnega »celjskega« regijskega prostora -Bistrice ob Sotli, kjer jim bo z novim letom domača banka zaprla svojo enoto. Morda niti ne le zato, da bodo kaj privarčevali, morda zato, ker so spoznali, da gre za nerazvito območje, kjer ljudje nimajo kaj nositi v banko. In v njej hraniti. Banke namreč načeloma prve zavohajo, kako se jim splača poslovati.
V teh dneh so se mnogi naši kraji odeli v praznična oblačila. A za večino je pomembnejše, kako so »oblečeni« skozi vse leto. Po mnogih občinah imajo svoja občinska lepotna tekmovanja krajev, druga se potegujejo za kar najboljšo uvrstitev v državnem merilu, tista najbolj korajžna se hočejo pomeriti na evropski ravni v tekmovanju Entente Florale. Z našega širšega okolja so se razen osrednje šaleške občine v tej konkurenci že dobro izkazale Slovenske Konjice, ki so na tem področju pri nas orale ledino, letos tudi Rogaška Slatina, ki je ob tem dobila še pomembno posebno priznanje, priznanje za invalidom prijazno ureditev mesta. Pa ni čudno, da si je kmalu za tem tudi res pridobila naziv invalidom prijazne občine. Takih krajev, ki bi bili po meri invalidov, je pri nas malo, predvsem invalidi raznih vrst bi rekli, da veliko premalo. Pa čeprav marsikdaj ni treba storili veliko, da je kraj prijaznejši ljudem, ki potrebujejo malo več ali malo drugače. Nekateri pravijo, da je zdaj še toliko pomembnejše, da imamo lepo urejene kraje. Saj naj bi v lepo urejenem okolju prijetneje živeli. Ob krizi, ki naj bi nas še vsaj nekaj časa ogrožala, pa se bomo gotovo vse več zadrževali doma. Ljubo doma, kdor ga ima - lepo urejenega. In varnega, bi kdo dodal. Saj kot kaže se v sedanjem težjem času tudi vse več nepridipravov odloča, da si bo zboljšalo standard z nečednimi posli. Vse več občanov spoznava, da njihova stanovanja niso najbolj varna ali vsaj ne dovolj. Ali pa so vlomilci vse bolje usposobljeni. In predrzni. Eni se zadovoljijo sicer z vsem, kar jim pride pod prste, drugi so izbirčni in pobirajo le denar in zlatnino. Denar jim vedno pride prav, zlatnino pa tudi kaj hitro pretopijo. Še posebej, če imajo ustrezne odjemalce. Primer iz zadnjih dni z našega ožjega okolja kaže, da včasih pade neznancem v roke kar zajeten kup vrednih strani. Zato previdnost in skrbnost res nista odveč. Saj nikoli ne vemo, kdo pride na obisk, ko nas ni doma. Nekateri predrzneži pa celo tedaj, ko smo!
■k
rT/T^Am NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in MM^klLLj RTV družba, d.o.o. Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,30 € (8,5 % odstopni DDV, 0,1 €, cena izvoda brez DDV 1,20 €). Pri plačilu letne naročnine 20 %, polletne 15 %, četrtletne 11 % in mesečne 7 % popust.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik in Bernarda Matko (propagandisti);
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.sl
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas d.o.o.
Tisk: Tiskarna SET d.d., Naklada: 5.400 izvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

DOGODKI
Sestka gre dalje
Svetniki občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki so na tokratnem skupnem zasedanju ugotavljali, da tečejo priprave na gradnjo šestega bloka po zastavljenem načrtu - To so jim osebno zagotovili direktorji energetskih podjetij in minister za gospodarstvo
MiraZ akošek
Velenje, 10. decembra - Na izredni seji so se tokrat sestali svetniki vseh treh občin Šaleške doline in spregovorili o strategiji razvoja energetike na tem območju. V njej je seveda ključnega pomena izgradnja šestega bloka TEŠ, kije sicer v dokumentih že zastavljen, a je za to območje tako pomemben, da so želeli svetniki preveriti, če res vse poteka tako, kot je bilo zastavljeno in dogovorjeno na ločenih sejah občinskih svetov spomladi letos. Predvsem pa želijo pri sprejemanju tovrstnih odločitev aktivno sodelovati.
Župan Mestne občine Velenje Srečko Meh, pritrdila pa sta mu tudi Darko Menih (župan Šoštanja) in Alojz Podgoršek (Šmartne-ga ob Paki), je v uvodu poudaril, da je na razvoj energetike vezanih tudi veliko drugih aktivnosti, na primer univerzitetno, visokošolsko in srednješolsko izobraževanje, prostorsko načrtovanje ... "Zaradi lokalnega interesa pa tudi ustavno zagotovljenih pravic ljudi do čistega okolja je nujno, da lokalne skupnosti postanejo enakopraven partner v pogovorih in pri sprejemanju odločitev, kakšna bo poslovna politika TEŠ in Premogovnika Velenje oziroma HSE. Potrebno je razumeti skrb lokalnih skupnosti, da želimo vedeti, kakšna so stališča vodstev omenjenih družb ter zagotovila HSE in vlade RS. Nenazadnje si lokalna skupnost želi približno
f V m ft
fW T
/ n k

r s • t
mt
enak položaj, kot ga imajo druga območja, ki so prizadeta zaradi zagotavljanja energetske oskrbe Slovenije: odpravo negativnih posledic obratovanja omenjenih energetskih družb, ki so že nastala in še vedno nastajajo na infrastruk-turnih objektih in v okolju, zagotovilo o dolgoročni, kvalitetni in cenovno sprejemljivi oskrbi lokalne skupnosti s toplotno energijo ter o morebitnem lastninskem preoblikovanju Termoelektrarne Šoštanj. V tem primeru naj se del državnega premoženja prenese tudi na lokalno skupnost," med drugim pravijo župani.
Na sejo so povabili predstavnike energetskih kolektivov in ministra za gospodarstvo dr. Mateja Lahov-nika. Ta je zagotovil, da glede na to, da je Slovenija še vedno energetsko odvisna od uvoza, podpira tako gradnjo šestega bloka TEŠ kot drugega bloka Nuklearne elektrarne Krško. Zagotovil je tudi, da bodo v njegovem ministrstvu tiste postopke za izvedbo investicije v šesti blok TEŠ, ki so v njihovi pristojnosti, pospešili. Seveda pa bo treba zaključiti finančno konstrukcijo. »Če investicije v šesti blok TEŠ ne bi bilo, je ogrožena celotna energetska prihodnost doline in s tem posledično več kot polovica tukajšnjih delovnih mest,« je dejal dr. Lahovnik. Direktor Premogovnika dr. Milan Medved je zagotovil, da so zagotovljeni vsi pogoji, da se odko-pavanje premoga nadaljuje najmanj do leta 2050. Na to so v celoti pri-
Večinski lastnik Termoelektrarne in Premogovnika naj ostane država, ob lastninskem preoblikovanju pa naj država del premoženja prenese na lokalne skupnosti.
pravljeni, izdelane imajo metode odkopavanja in logistične procese, ki pa predvidevajo izgradnjo novega izvoznega jaška, saj so trenutni transportni stroški v jami in nato na površini neekonomični. Da poteka vse po načrtih, je zagotovil tudi direktor Termoelektrarne Šoštanj dr. Uroš Rot nik, ki je prav tako poudaril, da bi bilo brez izgradnje šestega bloka po letu 2016 konec energetske dejavnosti na tem območju. Trenutno sicer izpolnjujejo vse ekološke zahteve, ki pa se iz leta v leto stopnjujejo in brez večjih ekoloških vlaganj, ki pa v zastarele bloke ne bi bili ekonomsko upravičeni, teh ne bi mogli izpolnjevati. Poudaril je tudi ekonomsko plat inve sti cije, saj tre nut no izkoriščajo premog le 26-, v bodoče pa ga bodo 43-odstotno. Da šesti blok ni vprašljiv, sta svetnikom zagotovila tudi oba direktorja HSE dr. Jože Zagožen in mag. Viljem Pozeb. Povedala pa sta, da se ubadata z vprašanjem, kako investicijo, ki bo presegla milijardo evrov, izpe-
ljati v času gospodarske in finančne krize. "Kljub temu ta naložba je zanesljiva, HSE stoji za njo, mislim, da bomo uspeli finančno konstrukcijo skleniti do pomladi," je bil prepričljiv Zagožen.
Svetniki bodo aktivnosti na tem področju spremljali tudi v prihodnje, naslednjo sejo na to temo načrtujejo spomladi.
Svetniki pričakujejo, da bo blok zgrajen do leta 2014, cena pa mora podjetjema zagotavl jati ustrezen gospodarski položaj in sanacijo okolja.
Rekli so:
Dr. Milan Medved, direktor Premogovnika: »Nikoli v prihodnosti ne bo mogoče zgraditi toliko elektrarn, da bi poskrbele za vse ener-
4
Izgradnja šestega bloka bo omogočila obratovanje Termoelektrarne in Premogovnika do leta 2050, z enako količino premoga pa bodo zaradi boljših izkoristkov proizvedli namesto sedanjih 3750 kar 5000 gigavatnih ur elektrike, znižali pa bodo tudi ekološko obremenitev okolja.
S skupnega zasedanja
getske potrebe, zato tudi proizvajalci zagovarjamo njeno varčno rabo.«
Dr. Matej Lahovnik, minister za gospo darstvo: »Naj bolj bom vesel, če bo imel HSE dovolj akumulacije in sam izpeljal investicijo, mogoče v povezavi še s kakšnim drugim državnim podjetjem. Najpomembneje je, da se gradnja šestega bloka pospeši in da pride do nje čim prej, saj si niti pomisliti ne upam, kaj bi se sicer zgodilo s Šaleško dolino.«
Dr. Jože Zagožen, direktor HSE: »Cena, za katero sva se z dr. Milanom Medvedom dogovorila, to je 2,25 evra za GJ, omogoča konkurenčno ceno električne energije.«
Srečko Meh, župan Velenja: »Renta ni glavno vprašanje, ki bi ga postavljali, vsekakor pa je treba zagotoviti odpravo posledic rudarjenja.«
Dr. Uroš Rotnik: »Za slovenske razmere je tehnološko in ekološko naša elektrarna že sedaj dobra, za evrop ske pa ne in po letu 2015 ne bi mogli več obratovati s prvim, drugim, tretjim in tudi ne s četrtim blokom, saj ne bi izpolnjevali ekoloških zahtev, ki se vedno bolj zaostrujejo. Naj povem, da smo še leta 1993 spustili v ozračje kar 120 tisoč kubičnih metrov ogljikovega dioksida, ko bo zgrajen blok, pa
ob povečani proizvodnji (s sedanjih 3750 na 5.000 GWh) le še 4.000.
Dr. Franc Žerdin, svetnik SD: »Nikakor se ne morem strinjati, da v vodstvu oziroma NS HSE, ki mu TEŠ zagotavlja polovico energije, ni nikogar iz Šaleške doline. Včasih imam občutek, da nas namenoma izločajo iz teh organov.«
Franc Sever, svetnik SDS: »Vesel sem, da smo del te zgodbe, da nam je uspelo načrtovano zmogljivost šestega bloka povečati s 500 na 600 megavatov.«
Dr. Evgen Dervarič, svetnik LDS: »Veseli me, daje prioriteta te vlade uravnotežena oskrba Slovenije z električno energijo.«
Drago Koren, svetnik NSi: »Četudi je zdaj vse zastavljeno, podobno je bilo tudi s tretjo razvojno osjo, smo se tam naučili, da je treba aktivnosti nenehno spremljati, saj lahko hitro zastanejo.«
Darko Menih, župan Šoštanja in poslanec SDS v DZ: »Vesel sem, da smo dobili potrditev informacij, ki so za Šoštanjčane nadvse pomemb ne, saj se mora mo na gradnjo zaradi velikega števila ljudi, ki bodo prišli v naše okolje, dobro pripraviti.«
Alojz Podgoršek, župan Šmart-nega ob Paki: »Želimo si, da bomo ob obravnavi vpliva delovanja energetskih objektov na okolje obravnavani enakovredno.«	■
V štirih letih do odličnih cest in poti?
Velenjski mestni svet se strinja, da mesto občinske ceste uredi z javno-zasebnim partnerstvom
Bojana Špegel
Velenje, 16. decembra - Torkova seja mestnega sveta, tokrat že 19. po vrsti, se je začela in končala drugače kot običajno. Že ob 8. uri zjutraj, ko se je seja začela, so namreč taborniki in skavti v sejno dvorano prinesli luč miru in obenem prebrali letošnjo poslanico, ki pravi, da je treba ljudem podati roko, da sta ljubezen in mir veliki vrednoti. Župan Srečko Meh je temu pritrdil in dodal, da se morajo tega zavedati tudi vsi v mestnem svetu. Po pestri in vsebinsko bogati seji pa so svetniki in svetnice odšli na kosilo na Šolski center Velenje. Pripravili so jim ga dijaki zaključnega letnika Poklicne in tehniške šole za storitvene dejavnosti na ŠCV, smer gostinsko-turistični tehnik. S slastnim kosilom, ki je bilo tudi prava paša za oči, so dijaki in dijakinje opravili praktični del mature. Dogodek je potekal v nadstandardno opremljenih prostorih za praktični pouk, za katere je ravnateljica Mateja Klemen-čič povedala, da so resnično velika prido-
bitev za profesorje in dijake, ki zelo radi ustvarjajo v njih. Da to drži, se je »poznalo« tudi na mizah in pri celotnem dogodku, ki je navdušil tudi mestne svetnike in svetnice.
Kadrovski zaplet
Dr. Matej Lahovnik od torka dalje ni več član velenjskega mestnega sveta, saj je njegova nova funkcija ministra za gospodarstvo nezdružljiva z delom v občinskem svetu. Kdo ga bo nadomestil, bo znano prihodnji mesec. V svetu zavoda Mladinski center Velenje pa bo po novem Mitja Kontič.
Svetniki pa niso potrdili dr. Evgena Der-variča za člana upravnega odbora Visoke
šole za varstvo okolja Velenje. Izmed dveh kandidatov - njegov protikandidat je bil dr. Franc Žerdin - je komisija za imenovanja in kadre na svoji seji izbrala dr. Derva-riča in to predlagala tudi v mestnem svetu. Bojan Škarja je v imenu SDE povedal, da se s tem v stranki ne strinjajo, saj je dr. Žerdin že doslej sodeloval v neformalnem upravnem odboru te visoke šole. Drago Martinšek, kije predlagal dr. Dervariča, pa je povedal, daje dr. Žerdin že član in predsednik upravnega odbora regijskega študijskega središča v Celju, ter pozval svet, da podpre »njegovega« kandidata. Župan Srečko Meh pa je pred glasovanjem na glas povedal, da dr. Evgen Dervarič ne uživa njegovega zaupanja. Večina je potem
Na začetku zadnje seje v letu so taborniki in skavti svetnikom predali luč miru.
gla sovala proti in tako je mes to čla na v upravnem odboru še naprej odprto.
Ceneje do nove hiše
Mestni svet je sprejel tudi sklep, da bo komunalno opremljanje zemljišč v Vinski Gori - 2 in na področju strnjene pozidave v KS Škale-Hrastovec bistveno nižji. Novo-graditelji naj bi namreč zaradi visokega komunalnega standarda plačali za 500 kvadratnim metrov veliko parcelo in 200 kvadratnih metrov veliko hišo na njej kar okoli 45 tisoč evrov prispevka za komunalno ureditev parcele. Ker so na občini Velenje poiskali dodatne vire, bo ta prispevek sedaj bistveno nižji - znašal bo nekaj več kot 25,6 tisoč evrov.
Bodo pa po novem veliko več za nadomestilo za stavbno zemljišče plačali vsi lastniki parcel, ki imajo status tovrstnega zemljišča, kar pomeni, da gre za gradbene parcele. A odmerili jih bodo le lastnikom parcel in le v tistih predelih občine, kjer je že urejena komunalna infrastruktura ter sprejeti pro stor ski akti. Spi sek je dolg. S tem ukre pom želi občina pospešiti prodajo gradbenih parcel, saj je znano, daje teh na področju celotne MO Velenje res veli ko, na
trgu pa prave ponu dbe ni. Tako pa naj bi prav z višjim davkom na nepozidano zemljišče spodbudili lastnike, da parcele ali pozidajo ali pa prodajo.
Zelena luč za razpis »cestne« koncesije
Svetniki so z dvigom zelenih kartončkov potrdili, da v mestni občini Velenje obstaja interes za razpis koncesije za ureditev občinskih javnih cest in poti po sistemu jav-no-zasebnega partnerstva, kar omogoča sprememba zakonodaje. Gre za novost, ki naj bi zelo pospešila urejanje cest in poti v mestu in primestju. Razpis naj bi objavili že kmalu, aprila, najpozneje pa maja 2009 pa naj bi z izbranim zasebnim partnerjem sklenili pogodbo. Na predlog strokovnjakov z Inštituta za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor jo bodo podpisali za 15-letno obdobje. Mag. Boštjan Brezovnik je v utemeljitvi tega predloga svetnikom pojasnil, da je to najbolj optimalno obdobje, saj naj bi naše ceste zdržale od 7 do 12 let. Seveda zaradi preobremenjenosti. Zasebnik naj bi v štirih letih s svojimi sredstvi (prispeval naj bi nekaj več kot 9 milijonov evrov) in sredstvi iz proračuna uredil vse občinske ceste in javne poti ter objekte ob njih, potem pa bo zadolžen tudi za njihovo vzdrževanje. Če bo prišlo do popravil, bo ta moral opraviti na svoje stroške, saj naj bi po prenovi vseh cest in j avnih površin (torej po štirih ali petih letih) iz proračuna še vedno dobival sredstva - okoli 1 milijon evrov letno, njegova naloga pa bo le vzdrževanje le-teh.	■
4
DOGODKI
H;tIS 18. decembra 2008
Združeni in pripravljeni na suha leta
Območna obrtno-podjetniška zbornica Velenje tudi letos podelila priznanja članom - Letos kar 100 več novih obrtnikov in samostojnih podjetnikov v Šaleški dolini - Skupek ukrepov naj bi zagotavljal dokaj normalno življenje
Tatjana Podgoršek
Šmartno ob Paki, 12. decembra
- Območna obrtno-podjetniška zbornica Velenje je tradicionalno srečanje članov in pri njih zaposlenih delavcev tokrat pripravila v dvorani kulturnega doma v Šmartnem ob Paki.
Srečanja, je menil Miran Irman, predsednik zbornice, v omenjenem kraju stanovska organizacija obrtnikov in malih podjetnikov ni pripravila po naključju. S tem je nakazala področje svojega delovanja.
Po besedah predsednika upravnega odbora območne zbornice Branka Meha se je njena podoba od lani kar spremenila. Novo ima ime, število svojih članov je v primerjavi z letom 2007 povečala za skoraj 100, zanemarljivi niso tudi pokazatelji, kaj ti predstavljajo v gospodarstvu doline. Občutki, kako bodo lahko označili leto 2008, so dobri, vendar napovedi kažejo, da prihajajo suha leta. Nanje se morajo pripraviti in se pripravljajo. »Ker živimo v razvojnem okolju na dolo-če nih seg men tih, si ne sme mo dovoliti, da pri novih projektih v našem okolju ne bi delovali nepovezano ter ne bi izkoristili priložnosti, ki jo posel - izgradnja bloka 6 v Teš ter hitre ceste tretje razvojne osi - prinaša.« Tudi zaradi tega bodo nadgradili delovanje zborni-
ce in se odzivali na pobude, kot je pobuda o organiziranju gospodarskega središča Saše kot subregije. To bi jim moralo odpreti možnosti za pridobivanje dodatnih sredstev za sofinanciranje investicijskih projektov, vezanih na izgradnjo poslovnih con, tehnoloških parkov ter drugih podpornih institucij.
dokaj normalno življenje tudi za mala podjetja in obrt v teh težkih časih, ki se napovedujejo. »Upamo, da nas recesija, ki je z nobenim dejanjem nismo povzročili mi, ne bo preveč udarila, čeprav se na nekaterih področjih že kaže, da se spreminjajo načini poslovanja prav za mala podjetja.
4
jjt >
M
Tradicionalnos rečanjeo brtnikov in pri njihz aposlenihd elavcev je bilo vŠ martnem ob Paki.
Meh je še poudaril, daje območna zbornica sodelovala pri sprejetju ukrepov krovne organizacije za bla-žitev zmanjšanega obsega poslovanja s področja finančnega poslovanja, davčnega reda, prožnejšega sistema zaposlovanja delavcev. Skupek ukrepov bi moral zagotavljati
Zbrane je pozdravil podžupan Občine Šmartno ob Paki Janko Avberšek in prebral misli, ki jih je za to priložnost namenil udeležencem srečanja šmarški župan Alojz Podgoršek. Po mnenju slednjega je v teh negotovih časih še posebej pomembno združevanje in premiš-
ljeno delo zbornice in njenih članov. Tega so ti sicer že vaje ni, saj so doslej večkrat nastavili hrbet državi, ko je bila dejavnost obrtnikov in obrtnic čestokrat neupravičeno zapostavljena ali ovirana. »Vaša nenehna skrb za tehnološki napredek, inovativnost, za povečanje produktivnosti in pogumne
L
Zlatop riznanje za3 0-letnoo pravljanjed ejavnosti
zvezi z razvijanjem obrtniško-po-slovne dejavnosti.
Po mnenju Darka Meniha, župana Občine Šoštanj, so lahko dobri rezultati in priznanja spodbuda tudi drugim občanom, ki so že obrtniki ali mali podjetniki, in tudi tistim, ki o tej poti še razmišljajo.
Župan Mestne občine Velenje Srečko Meh pa je izrazil upanje, da bo leto 2009 za vse takšno, kot ga načrtujejo. »Imate voljo, znanje, energijo, zato je pred nami odgovorna naloga, da se združimo in poiščemo možnosti za preživetje hudih časov.«
Ob koncu srečanja, ki so ga pope-
strili pevec Marko Lekše in članice šmarškega Gledališča pod kozolcem, so podelili priznanja članom zbornice za opravljanje obrti ali obrti podobne dejavnosti, domače ali umetne obrti. Priznanja je prejelo 60 članov, in sicer 12 bronasto (10 let), 9 srebrno (20 let) ter 2 zlati priznanji (30 let). Sledi nje sta prejela Marjan Tekauc in Dušan Donko. Posebno priznanje Območne obrtno-podjetniške zbornice Velenje pa so podelili Jolandi Belavic, udeleženki paraolimpisjkih iger v Pekingu. Jolanda je obrtnica 18 let.
poslovne odločitve nas in tiste, ki jim režete kruh, navdajajo z upanjem.« Zahvalil se je obrtnikom in malim podjetnikom za njihov prispevek in vlaganja v družbeno ter družabno življenje kraja in ljudi. Podgoršek je še omenil prizadevanja, ki jih ima lokalna skupnost v
Območna obrtno-podjetniška zbornica Velenje ima v tem trenutku 920 članov.
Lani jih je bilo približno 100 manj, so pa v primerjavi z letom 2006 povečali število zaposlenih za 13 odstotkov, za 22,8 odstotka so povečali promet, dodano vrednost za več kot 20, dobiček je bil večji za kar slabih 16 odstotkov, izguba pa manjša za 24,5 odstotka.
Največ obrtnikov se v Šaleški dolini ukvarja z gradbeništvom, v katerem je tudi največji prirast, sledijo prevozi in gradbena mehanizacija, dejavnost predelava plastike in kovine, izdelovanje tekstilij, elektro izdelkov, grafika in tiskanje, mizarstvo in osebne storitve.
Grenak priokus dajejo statusarji
Na Višji strokovni šoli Šolskega centra Velenje enajstič podelili diplome za uspešno končan študij v petih programih - Prvič mehatronikom -Vpisne zmogljivosti in mreža višjih šol predimenzionirani
Tatjana Podgoršek
Velenje, 9. decembra - V veliki dvorani velenjske glasbene šole je bila še ena žlahtna prireditev Šolskega centra Velenje (ŠCV). Tako jo je označil njegov direktor Ivan Kotnik. Žlahtna zaradi 50-letnice delovanja centra, predvsem pa zaradi 114 udeležencev izobraževanja v petih programih centrove Višje strokovne šole, ki so na prireditvi prejeli diplome za uspešno končan študij. S tem so na najboljši način doda li svoj kamen ček v mozaik blagovne znamke centra, ki sodi med naj bolj še tovrst ne izobraževalne ustanove v državi. Udeleženci v dvorani pa so zaploskali tudi šestim diplomantom, ki so si za izpolnjevanje študijskih obveznosti prislužili še ravnatelje-vo priznanje.
Prvič so podelili diplome tudi za uspešno končan študij v
programu Mehatronika.
Ravnatelj Višje strokovne šole ŠCV mag. Milan Meža je v nagovoru menil, da se lahko s ponosom ozrejo na 12-letno delo šole. Večina diplomantov ima namreč delo, mnogi med njimi so strokovnjaki na delovnih mestih, kar potrjuje, da prizadevanja omogočiti študentom pridobitev čim več uporabnih, praktičnih znanj v sodobno urejenih učilnicah ter laboratorijih niso bila zaman. Zgledno je sodelovanje šole z gospodarstvom v dolini in njeni okolici, saj se vključuje v izobraževanje kot enakopravni partner. V naslednjih študijskih letih bo potrebno praktično izobraževanje izvajati v za to verificiranih podjetjih in Meža verjame, da jih bodo ta pri zagotavljanju mest podprla. Če so minula študijska leta izobraževali predvsem moško populacijo, jim je v letošnjem uspelo obogati-
ti ponudbo s programom Gostinstvo in turizem, namenjenem predvsem izobraževanju žensk. Število vpisanih na visoki šoli je
sicer vsako leto manjše, ker se pač zmanjšuje število srednješolcev, a bi bili lahko kljub temu z vpisom v redni študij zadovoljni, »če pri tem ne bi bilo grenkega priokusa, ki ga dajejo fiktivni vpisi. Zaradi manjšega zanimanja za tehniške študije se na prosta mesta rednega študija vpisujejo študenti samo zaradi pridobitve statusa, predavanj in vaj pa ne obiskujejo. V tem študijskem letu je statusaijev že več kot polovica študentov. Težave zaradi slednjih so v letošnjem študijskem letu še večje kot sicer, ker se po novem višje šole financirajo po številu študentov. Prav tako za fiktivce ne dobimo nobenega denarja, zaradi običajno boljšega uspeha na maturi pa izločijo ob vpisu študente, ki bi želeli študirati.« Po mnenju Milana Meža so vpisne zmogljivosti in mreža višjih šol v Sloveniji kar
Na Višji strokovni šoli ŠCV izobražujejo v študijskem letu 2008/2009 po šestih prenovljenih programih, in sicer Elektronika, Informatika, Geotehnologija in rudarstvo, Varstvo okolja in Komunala, Mehatronika, prvič pa tudi v programu Gostinstvo in turizem.
V	prej omenjenih petih programih je v 12 letih delovanja šole pridobilo višjo strokovno izobrazbo in naziv inženir/ inženirka 821 diplomantov.
Od letošnjih 114 diplomantov jih je 42 končalo redni, 72 izredni študij. Glede na programe pa je bilo največ diplomantov v informatiki (39), dva manj v elektroniki, 15 v komunali, 13 mehatronikov, 10 pa jih je končalo študij v programu Rudarstvo in geotehnologija.
V	tem študijskem letu se je vpisalo na višjo strokovno šolo 705 študentov (med njimi 396 v redni študij), od tega 117 v dislocirani enoti v Murski Soboti.
predimenzionirane. Opozoril pa je tudi na to, da je kljub pre novi višje-šol skih pro gra mov sode lova nje med višjim in visokošolskim izobraževanjem premajhno, sploh, ker sta oba umeščena v isto, 6. kvalifikacijsko raven. Spregledati ne gre še vpliva na višješolske programe umeščanja visokošolskih programov v okolje.
Srečko Meh, župan Mestne občine Velenje, je med drugim dejal, da lahko gospodarska kriza povzroči tudi krizo v družbi, izhod iz nje
pa zagotavljajo izobraževanje in novi pro gra mi. » Zato se mora mo lokalna skupnost, ŠCV in še kdo dobro dogovoriti, kdaj, koga bomo izobraževali in kako.« Izziv na nekatera vprašanja, povezana z izobra-ževa njem, pred stavlja - po mne -nju Meha - politehnika.
Svečanost ob podelitvi diplom študentom Višje strokovne šole ŠCV so popestrili učenci velenjske glasbene šole ter pevci mladinskega zbora šole pod vodstvom Matjaža Vehovca.	■
Opravili so vse študijske obveznosti, uspešno zagovarjali diplomsko nalogo in s tem pridobili naziv inženir, inženirka.

JUBILEJ
Zdravstveno varstvo v Šaleški dolini skozi čas
Ob jubileju Pintarjevi dnevi, strokovno srečanje s področja zgodovine medicine -V preddverju Zdravstvenega doma Velenje odkrili spominsko ploščo
Milena Krstič -Planinc
Velenje, 12. decembra - Zdravstveni dom Velenje, kije rasel skupaj z mestom in razvojem industrije, predvsem rudarstva, praznuje petdesetletnico. V počastitev jubileja so se v Velenju v petek odvijali Pinterjevi dnevi, imenovani po prvem predstojniku Inštituta za zgodovino medicine na popolni Medicinski fakulteti v Ljubljani, doc. dr. Ivanu Pintaiju. Gre za letna oziroma dvoletna srečanja članov Zdravstvenega društva za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije, vsakič posvečeni drugi temi. Daje Pintarjeve dneve letos gostilo Velenje in jih posvetilo zdravstvenemu varstvu v Šaleški dolini skozi čas, pa gredo velike zasluge predsedniku društva prim. mag. Francetu Urlepu, ki je kot zdravnik vrsto let delal v sosednjem Gornjem Gra du.
»Pol stoletja je minilo od časov, ko sta dva zdravnika zadostovala za zdravstveno oskrbo vseh prebivalcev Šoštanja in Velenja. Po prašnih in makadamskih cestah sta prihajala k bolnikom s kolesom, motorjem ... V Celje ali Slovenj Gradec k specialistom in v bolnišnico, jih je
EEHCLL IsiSD
íí
Spominsko ploščo sta odkrila predstojnica Inštituta za zgodovino medicine prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec in velenjski župan Srečko Meh.
Dogodek so z zanimanjem spremljali številni, ki so gradili ali pa še gradijo zdravstveno varstvo v dolini.
-i
P S ' / i-'mTT "2



/A1!
F

V ugledni prvi vrsti tudi Anton Seher (na sredini), ki je razvoj zdravstva zajel že v svojih dveh knjigah o strnjeni zgodovini
premogovništva.
vozil samo vlak. Danes je v sodobno opremljenem zdravstvenem domu zaposlenih preko dvesto ljudi. Ob pomanjkanju zdravnikov povsod po Sloveniji smo bolnikom zagotovili osnovno in deloma specialistično zdravstveno oskrbo. Motivirali smo svoje upokojene zdravnike, ki so nam v stiski radi priskočili na pomoč,« pripoveduje direktor Zdravstvenega doma Velenje Jože Zupančič, dr. med.
V preddverju Zdravstvenega doma Velenje so ob tej priložnosti odkrili spominsko ploščo. »Petdesetletnica pomeni prelomnico, v kateri je vredno pogledati, kaj se je v tem času dogajalo. Zdravstveni dom je za celo regijo naredil veliko dobrega. Tudi Premogovnik je tes no pove zan s tem in vese li smo, da nam je uspelo popisati ta del zgodovine,« je bila zadovoljna predstojnica Inštituta za zgodovino
Prim. mag. France Urlep, dr. med., predsednik Znanstvenega društva za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije: »Teme Pintarje-vih dnevov so različne. V Velenju smo obdelali in opazovali raz-
voj zdravstvenega varstva v Šaleški dolini. Spoznali smo razvoj, ki je v nekaterih državah trajal dvesto let, v Velenju pa seje zgodil v petdesetih, v času ene same aktivne človeške generacije, kiji je uspelo ustvariti zavidanja vredno zdravstveno varstvo, ki celo prekaša evropske standarde.«
Ivan Zupanc, dr. med., Zdravstveni dom Velenje: »V sedemdesetih letih ni bilo mogoče nabaviti novega avtomobila za reševalno postajo. Še najboljši so bili za silo prirejeni kombiji IMV Novo mesto, doma predelani opel karavani, pa celo zastarani avtomobili znamke DKW. Slabo vzmetenje teh avtomobilov in luknjasta makadamska cesta do
Celja in Slovenj Gradca so bile huda preizkušnja za bolnike med prevozom. Tako so nekatere porodnice, ki so jih med prevozom praviloma spremljale babice, rodile že nekje na poti pri Hudi luknji namesto v slovenj-graški porodnišnici.«
medicine Medicinske fakultete v Ljubljani prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec. »Pomemb no je, da tudi s spominskimi obeležji pokažemo, da se ustanove, stroka, ljudje, spominjajo tistih, ki so pomagali pri razvoju, pri delu, velikem prispevku k zdravstvenemu stanju prebivalstva.«
Eden od prič tega obdobja je Ivan Zupanc, dr. med. Kot mlad zdravnik je prišel v Velenje leta 1965. »Pred petdesetimi leti se je zdravstveno varstvo odvijalo v ambulan-
tah, ki so bile nekako pol privatne, v Žeškovi hiši, Kolškovi hiši, ambulanti pri starem jašku v Škalah, nekaj malega tudi v Pesju na Lilij-skem griču v okviru rudarske bolnišnice. Prehojena pot od takrat do danes pa je pri poved o ras ti, ambicijah in dosežkih, ki so presegli vsa pričakovanja. Govori o požrtvovalnem delu vseh zaposlenih in o učinkovitem vodstvu, sprva pod vodstvom direktorja prim. Fij avža, ki je bil pravi garač in tudi od drugih je zahteval, da veliko,
dobro in predano delajo. Še danes smo mu za to lahko hvaležni. Kasneje je njegovo pot nadaljeval kolektivni poslovodni organ, sedaj pa Zdravstveni dom že petnajst let vodi Jože Zupančič, dr. med. Takratna medicina se s to današnjo ne da primerjati. Zdravnikov je bilo malo in vsi smo bili za vse. Veliko smo delali, radi smo delali in vse bi ponovili, če bi bilo treba. Začeli smo razmišljati, da moramo imeti tako kadre kot opremo, pro sto re. Pri tem nam je ves čas stal ob strani Premogovnik,« pravi. Ko danes gleda na prehojeno pot? »Ponosen sem. Ni bilo lahko, ampak če bi mi bilo dano in bi lahko, bi še enkrat šel sko zi to, ker se mi zdi božansko pomagati človeku v stiski, bolnik pa je vsekakor vedno v stiski.«
Veliko zanimivih tem, o katerih bo v jubilejnem letu, v katerega vstopa Zdravstveni dom Velenje, gotovo še veliko govora, so obdelali v petek. Damjan Kljaj ič je pred stavil Velenje po letu 1945, Ivan Zupanc 50 let Zdravstvenega doma, Boris Potrč varstvo pri delu v Premogovniku, France Urlep zdravstveno varstvo v Premogovniku, Marija Hrastnik Koren in Ivana Ramšak Kolar razvoj obratnih ambulant in dispanzerja za medicino dela, Stane Grasselli razvoj zobozdravstva v Šaleški dolini, Janez Poles zgodovino Bolnišnice za pljučne bolezni Topolšica. Obdelali pa so še dve temi, in sicer Zvonka Zupanič Slavec razvoj slovenske kirurgije srca in Mario Kocijančič slovenske zdravnike v Bosni in Hercegovini v obdobju 1878-1990.
Udeležence desetih Pintarjevih dnevov sta v veliki dvorani Hotela Paka, kjer je strokovno srečanje potekalo, ob direktorju Zdravstvenega doma Velenje pozdravila tudi župan Mestne občine Srečko Meh in direktor Premogovnika dr. Milan Medved.
Stare kostanje bodo nadomestili novi
Velenje, 10. decembra - Župan Mestne občine Velenje Srečko Meh in strokovna sodelavca iz podjetja Pup, d. o. o., Simon Ogrizek ter Nataša Dolejši so prejšnji ponedeljek popoldne v dvorani Nove javno predstavili revitalizacijo drevoredov divjega kostanja ob peščeni poti ter na hribu ob Velenjskem gradu. Z njo so želeli javnost seznaniti z nujnostjo odstranitve velikih kostanjev, ki niso le zelo stari, ampak jih je precej načela tudi bolezen. Prve kostanje so požaga-li prejšnjo sredo.
Omenjeno področje je pod spomeniškim varstvom kulturne dediščine, zato je bilo potrebno za predviden poseg revitalizacije najprej pridobiti kulturnovarstveno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine, območne enote Celje. »Treba je vedeti, da tega ni lahko dobiti, mi pa smo ga dobili, kar je dokaz več, da bodo kostanji odstranjeni zato, ker niso več vitalni.
; if -i -'TO i
■-HI »

Namesto zelenih bodo sedaj na gradu rasli rdečecvetni kostanji.
Nekaterim se sušijo cele veje, načeto je tudi lubje,« je pove dal Simon Ogrizek.
Na podlagi pridobljenega soglasja je torej podjetje Pup začelo odstranjevati divje kostanje, že kmalu bo sledila zasaditev novih. Predvidevajo le tista drevesa, ki so slabše vitalnosti, in tista, ki so že popolnoma odmrla. Na hribu ob gradu bodo obstoječi obojestranski drevored nadomestili z novimi
divjimi rdečecvetnimi kostanji. »Za to vrsto kostanja smo se odločili, ker so rdečecvetni kostanji manj občutljivi za različne bolezni in škodljivce,« je to utemeljil Ogrizek.
Ker v naslednjem letu Velenje praznuje 50 let od odprtja mestnega središča, bodo ta dogodek simbolično zaznamovali tudi z zasaditvijo 50 rdečecvetnih kostanjev na Velenj skem gra du.
■ bš
Prijazno vas vabimo, da nam pomagate pri oblikovanju prazničnega programa. Od 18. decembra naprej se lahko vsako popoldne v gozdičku predstavite s svojimi točkami - lahko zapojete, zaplešete, zaigrate...
Svoj nastop lahko prijavite po telefonu (03-898-25-71) ali elektronski pošti (info@festival-velenje.si).
V gozdičku je tudi praznični nabiralnik - namenjen je vašim lepim željam za leto 2009.
Sindikalni dan odprtih vrat za migrante
Vele nje - 18. december je svetovni dan migrantov. Veliko jih biva in dela v Sloveniji, tudi v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini. Največ jih je iz Bosne in Hercegovine, Kosova in Makedonije. Zaradi neznanja jezika in tega, ker ne vedo, kam se obrniti, če se soočajo s težavami, se veliko-
krat znajdejo v nezavidljivem položaju.
ZSSS, tudi Območna organizacija Velenje, pa se je odločila, da jim na današ nji dan pri pravi nekakšen dan odprtih vrat. Med 18. in 21. uro se lahko oglasijo tudi na sedežu Območne organizacije ZSSS Velenje (Prešernova
1), kjer jim bodo pomagali pojasniti največkrat zastavljena vprašanja, med njimi razumeti plačilno listo, pa vprašanja, povezana z delovnimi dovoljenji, s pravicami na delovnem mestu, v Sloveniji ... Svobodni sindikati bi želeli, da bi vabilo doseglo čim več migrantov, zato vas, če poznate koga, prosijo, ga seznanite z njim.
■ mkp
'i?
Od srede do torka - svet in domovina
a
s
Sreda,
10.decem bra
10. decembra 1948 je Generalna skupščina ZN sprejela Splošno deklaracijo o človekovih pravicah. 60 let po tej odločitvi so te še vedno kršene. Eden najbolj zgovornih dokazov je Zimbabve. Seveda pa tudi Irak.
MarttiA htisaari jep rejel letošnjoNo belovon agrado
Podeljena je letošnja Nobelova nagrada za mir. Tokrat jo je prejel nekdanji finski predsednik Martti Ahtisaari. Ahtisaari sije prestižno nagrado prislužil s svojim dolgoletnim prizadevanjem za razrešitev konfliktov na več kriznih žariščih po svetu. Ahtisaari je v treh desetletjih svojih aktivnosti med drugim prispeval k razrešitvi konfliktov v Namibiji, na Kosovu ter v Indoneziji.
Vlada je razrešila člane skupščine in nadzornega sveta Kada ter upravnega odbora Soda. Novi predsednik upravnega odbora Slovenske odškodninske družbe bo direktor TEŠ Uroš Rotnik.
Vlada seje tudi odločila, da bo v prihodnjih mesecih postopno zviševala trošarine za motorna goriva skladno z zniževanjem cen goriv. S tem bo država dobila dodatnih 270 milijonov evrov javnofinan-čnih prilivov, kar bo vir za dodatne ukrepe v boju zoper finančno krizo.
Rak bi lahko do leta 2010 v številu bolnikov, ki mu podležejo, prehitel srčne bolezni in postal najpogostejši vzrok smrti na svetu, ugotavlja v poročilu Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) skupina zdravstvenih strokovnjakov.
Več deset tisoč Grkov se je v okviru napovedane 24-urne splošne stavke odpravilo na ulice grške prestolnice. Po štirih nočeh seje protestom proti policiji, ki jih je sprožila smrt najstnika, pridružil tudi protest zaradi vladnega odziva na gospodarsko krizo in težkih ekonomskih razmer.
Britanska vlada seje odločila, da bo do konca junija prihodnje leto umaknila svoje sile iz Iraka.
Četrtek, 11. decembra
vilo brezposelnih pa naj bi se zvišalo za dobrih 13 odstotkov.
Hrvaški premier Ivo Sanader je napovedal, da je Zagreb pripravljen dati izjavo na podlagi francoske ga pred lo ga, da noben dokument, ki bo uporabljen v pristopnih pogajanjih Hrvaške z EU, ne bo prejudiciral meje med Slovenijo in Hrvaško. Slovenski premier Borut Pahor pa je v zvezi s tem pojasnil, daje Slovenija predložila kompleksno in zelo zahtevno politično in pravno besedilo s pogoji za rešitev vprašanja prejudiciranja meje v pristopnih pogajanjih z EU. Če slovenski pogoji ne bodo izpolnjeni, ima slovenska diplomacija jasno navodilo, da v drugi polovici meseca prižge rdečo luč, je poudaril Pahor.
Močno sneženje je marsikje po Evropi povzročilo kaotične razmere.
Petek,
12.decem bra
Predsednik SDS Janez Janša je na srečanju Evropske ljudske stranke v Bruslju opozo ril, da stališč Slovenije v pristopnih pogajanjih Hrvaške z EU "ne gre jemati prelahko", da o tem v Sloveniji obstaja politični konsenz in da bi lahko o vstopu Hrvaške v EU v Sloveniji potekal tudi referendum.
EkonomistB ogomir Kovač napovedujez aostreno gospodarskok limo.
Gospodarski pogoji se bodo v prihodnjem letu v Sloveniji dramatično zaostrili, rast BDP pa bo znašala med 1,2 in 1,6 odstotka, kar bo zaostrilo tudi pogoje na trgu dela, ocenjuje ekonomist Bogomir Kovač. Na zavodu za zaposlovanje v letu 2009 pričakujejo 16,2-odstoten priliv v brezposelnost, šte-
Predsednik SDS Janez Janša jeH rvaškip ožugal z referendumom.
Kot kaže decembrska raziskava javnega mnenja Politbarometer, vlado premiera Boruta Pahorja podpira dobra polovica anketiranih, dobra tretjina pa je ne podpira. Večina vprašanih ne odobrava imenovanja Dimitrija Rupla za Pahoijevega odposlanca, polovica pa jih meni, da mora vlada pri reševanju vprašanja izbrisanih spoštovati odločbo ustavnega sodišča.
Propad pogajanj med republikanci in demokrati v ZDA glede 14 milijard dolarjev vrednega reševalnega paketa za tri največje ameriške proizvajalce avtomobilov je močno zamajal borzne trge po svetu.
Švica je opolnoči z odpravo nadzora na kopenskih mejah postala 25. članica schengenskega območja.
Sobota, 13.decem bra
Vlada seje danes sestala na delovnem posvetu, na kate rem naj bi ministri razpravljali predvsem o ukre pih za zmanj ša nje posle dic finanč ne in gospo dar ske kri ze. Govorili naj bi tudi o pripravi delovnega programa v letu 2009 in prednostnih nalogah vlade v tem mandatu.
Japonska, Kitajska in Južna Koreja so se odločile, da se bodo s skupnimi močmi postavile po robu globalni finančni krizi in skušale Azijo obvarovati pred njenimi učinki.
Vrh EU je v Bruslju dosegel prelomen dogovor o podnebno--energetskem svežnju, ki sicer ni zadovoljil ekologe, sprejel pa je tudi ključne odločitve o Lizbonski pogodbi in potrdil načrt za oživitev gospodarstva. Vrh EU je sprejel še posebno izjavo, v kateri poudarja, da bo Bližnji vzhod ostal ena odpri-
oritet EU v letu 2009, ter ob tem pozval novoizvoljenega predsednika ZDA Baracka Obamo, naj napravi enako.
Dobitnik letošnje osrednje nacionalne nagrade za likovno umetnost je akademski kipar Marko Pogač nik.
Svetlolasa Ksenya Sukhinova iz Rusije pa je bila v Johannesburgu
nic ne uživa več zaupanja prometnega ministra Patricka Vlačiča, zato bo ta vladi na seji prihodnji teden predlagal zamenjavo nadzornega sveta družbe.

JI
KsenyaS ukhinova je nova Misss veta.
okronana za letošnjo Miss sveta.
Nedelja,
14.decem bra ^■
Pred Nemčijo so hudi časi - prihod nje leto naj bi se njen BDP zmanjšal kar za 2,2 odstotka, medtem ko bo brez dela ostalo pol milijona ljudi. Po napovedih nemškega gospodarskega inštituta bo izvoz v največjem evropskem gospodarstvu padel za 6 odstotkov in za 10 odstotkov se bodo zmanjšale tudi investicije. Razmere naj bi se umirile leta 2010, a vseeno poznavalci pričakujejo, da so bo takrat nemško gospodarstvo skrčilo še za 2 odstotka.
Nagra da za naj slab še lobis te v EU gre letos v roke lobis tom za biogoriva, ki so vztrajno zagovarjali in oglaševali ta vir energije, kljub opozorilom okoljevarstvenikov, razvojnih organizacij, Svetovne Banke in ZN o negativnem vplivu biogo-riv na okolje in ceno hrane.
Severovzhod ZDA je v minulih dneh zajel močan lede ni vihar in žled, zara di kate re ga je naj manj
PatrickVI ačič niz adovoljen zv odenjemS lovenskih železnic.
Vlada je sprejela sklep o zaključku sodelovanja Slovenije v misiji zveze Nato v Iraku, kjer sodelujeta dva slovenska inštruktorja. Inštruktorja se bosta v domovino vrnila najkasneje do 31. decembra.
Medtem, ko v večjem delu države predvsem dežuje, je v Ratečah zapadlo toliko snega, da imajo ljudje veliko težav pri čiščenju, neka-te ri pa sploh niso mogli iz hiš. Na Kaninu je trenutno 580 cm snega, kar pomnijo, daje bilo le v najhujših zimah.
Za tiste, ki še ne veste, a vam morda pride prav. Številka za klic v sili 112 je zdaj dostopna po celotni EU.
Torek,
17.dec embra
Ob zasedanju Evropskega parlamenta so potekale demonstracije sindikatov proti predlogu direktive o delovnem času. Sindikati trdijo, da predlog direktive znižuje raven delavskih in socialnih pravic v EU. Demonstracij v Strasbour-
Skavti in taborniki so v
Slovenijop rinesli Luč miru.
milijon ljudi ostalo brez elektrike.
Ze osemnajsto leto zapored je tudi v Slovenijo prišla Luč miru. Skavti in taborniki so jo v soboto prejeli na ekumenskem bogoslužju na Dunaju, v naslednjih dneh pa jo bodo pones li po Slove niji. V ljubljanski stolnici in pred magistratom je potekala osrednja prireditev.
Ponedeljek, 15.decem bra
Še malo, pa bo Evropa uradno štela pol milijarde prebivalcev. EU bo imela namreč 1. januarja 2009 499,7 milijona prebivalcev, v območju evra pa bo z vstopom Slovaške v klub držav s skupno valuto živelo 328,6 milijona ljudi.
Poslovodstvo Slovenskih želez-
Bernard Madoffje nekateren ajvečje banke "olajšal" za5 0m ilijard dolarjev
gu se udeležuje prek 10.000 članov sindikatov iz 25 evropskih držav. Sindikati se zavzemajo za to, da bi bila odpravljena vsa odstopanja od maksimalnega 48-urnega delovnega tedna.
Avtomobilske proizvajalce je gospodarska kriza resnično močno prizadela. To se pozna tudi v avtomobilskem športu. Potem ko se je pred dnevi iz formule 1 umaknila Honda, je v ponedeljek reli cirkus zapustil japonski Suzuki, sedaj pa je slovo od avtomoto športa najavil še en japonski proizvajalec - Subaru, eden glavnih akterjev v reliju.
Nekdanji vodja trgovanja Nasda-qa Bernard Madoffje nekatere od največjih svetovnih bank s prevarami "olajšal" za kar 50 milijard dolarjev. V njegov piramidni sistem so padli izkušeni strokovnjaki, ki so se verjetno doslej čudili naivnim državljanom, ki so nasedli podobnim, morda nekoliko manj zapletenim prevaram.
žabjor
perspektiv®
v
Čustveni (za) računalniki
Katja Ošljak
Ker živim na internetu, z internetom, prek interneta in od interneta, je zadnje čase moj um absolutno priklenjen nanj. Veliko mislim o njem in skozenj. Tako zelo, da skorajda ne znam več pisati o čem drugem, kot o mreži, omrežjih in vseh mogočih stvarcah, ki me z njimi povezujejo. Od ranega jutra, ko vstanem, preberem novice, nato pošto v službi, do dopoldneva in popoldneva, ko premetujem spletna mesta v levo in desno, ter dalje do kasne noči, ko vam pišem takele besede in vmes klepetam z dekleti in fanti, ki mi delajo družbo v številnih namreženih prostorih. In tako se tudi sprašujem, koliko čustev pretoči ta moj zaslon, od mene k ljudem in od njih spet nazaj k meni. So to čisto prava čustva ali samo fasada eksihibicionistično-narcisističnih internetnih skrajnežev, med katere se tudi sama uvrščam?Po nekajminutnem premisleku in dvomečih vprašanjih, ki si jih zastavljava z notranjim glasom, ugotoviva, da s čustvi, ki si jih ljudje posredujemo prek elektronskih naprav, ni prav nič drugače kot s čustvi v živo. Tista, ki jih čutimo, so realna v vsaki situaciji, ne glede na to, ali se zgodijo v interakciji ob popoldanski kavi, prek e-pošte, spletnega mesta ali telefona. Druga reč pa je, koliko s čustvi manipuliramo pri izražanju. Možno je namreč in v praksi prevečkrat tudi uresničeno, da smo ljudje sposobni lagati o svojih čustvih. Ampak ta kulturna oziroma socialna napaka nima nobene zveze z internetom, saj jo opisujejo že najstarejše knjige. Morda je le blefirati lažje prek zaslona kot v živo, a hkrati nič drugače kot, na primer, pri pisanju pisma. Druga zadeva je tista veliko bolj vznemirljiva, kako računalniku, torej neki napravi, posredovati čustva v obliki, da jih bo mašinca ustrezno interpretirala. (Nalašč se izogibam besedi razumela, saj naprave zgolj posnemajo razumevanje sveta po logiki, ki jo je vanje zapisal človek.) In na drugi strani, kako lahko naprava sintetizira in posreduje ta čustva uporabniku. Ja, na področje znanstvene fantastike smo pravkar stopili. Odkar obstajajo računalniki oziroma odkar obstaja ideja o napravi računalnik, nastajajo zgodbe, knjige in filmi, ki skupkom diskov, pisanih lučk in monitorjev pripisujejo človeške, tj. razumske in čustvene sposobnosti.
Leta 2008 človeštvo še vedno suvereno drži monopol nad razumom in čustvi oziroma izbranim živalskim vrstam dopušča skromno možnost za posedovanje zametkov razuma in čustev. Računalnikom pač ne. MIT s Harvarda razvija robota Kismeta, univerza v Bristolu Julesa in podobno še na mnogih koncih sveta pilijo izraze in zaznave robotov, računalnikov. Ampak četudi so mnogi projekti osredotočeni na sintezo in interpretacijo emocij, gre še vedno zgolj in samo za vnos, obdelavo in izraz podatkov. Diski, podatki in procesi so še vedno samo to, niso človeški možgani, torej ne mislijo. Skorajda nepredstavljivo je, da bi mašina imela svoj razum. In če bi ga mela, bi bila lahko njena čustveno nevtralna, pozitivna ali zlobna? To je "grožnja", ki desetletja razburja pisatelje in režiserje. Računalniki v njihovih pripovedih zavzemajo svet, si skušajo podrejati ljudi ter jih nadvladati.
Nočem biti futurpesimistična, celo nasprotno - želim si hitrega in plodnega tehnološkega razvoja ter močno verjamem vanj; toda o tem, da bodo naprave kdaj mislile in čustvovale kot ljudje, dvomim. Celo več: pravim, da ne bodo. Prav zato sem brez skrbi in svojo mero tehnofobije hranim izključno za znanstvenofantastišne srhljivke.
VELIKA IZBIRA, SERVIS IN UGLAŠEVANJE VSEH VRST HARMONIK CMT cf.o.o., Glavarjeva 2, 1234 Mengeš
tel.:+386 (0)1 72 3 7 578
www.melodija.siinfo@melodija.si
za mir.

GOSPODARSTVO
ERICo dobro ime tudi v tujini
Domača podjetja, ki se otepajo težav, že podaljšujejo plačilne roke
Milena Krstič - Planine
Velenje, 18. decembra - ERICo, inštitut za ekološke raziskave Velenje, končuje svoje prvo leto kot gospodarska družba, v katero se je lani preoblikoval iz zavoda. Večinski, 51-odstotni lastnik, je Gorenje, 26-odstotni delež v družbi ima Termoelektrarna Šoštanj, 21-odstot-nega pa Premogovnik Velenje. »Znotraj Gorenja je bila vzpostavljena precej močna skupina, v njej sta denimo poleg nas še Kemis in Surovina, v katerih ponujamo celovite ekološke storitve predvsem za potrebe industrije. Pri tem se skušamo orientirati tudi na južne trge,« pravi direktor mag. Marko Mavec.
S temi trgi se ERICo ne srečuje na
novo?
»Ne, na teh trgih smo bili v pre-
Mag. Marko Mavee: »Ze danes se pripravljamo na situacijo, ki jo pričakujemo jutri.«
teklosti že močno prisotni, predvsem v Bosni in Hercegovini ter Črni gori, zdaj poskušamo prodreti tudi v Srbijo. Lahko se pohvalimo, da se v tem trenutku v konzorciju z družbama CEE in Esotechom pojavljamo kot eden najmočnejših
ponudnikov storitev študij izvedljivosti energetskih objektov. Letos smo podpisali dve pogodbi, eno za izgradnjo sedmega bloka Termoelektrarne Tuzla v Bosni in Hercegovini in eno za izgradnjo drugega bloka TE Plevlja v Črni gori. V Ple-vlji smo izvajali program varovanja okolja in to, da nas vključijo v izdelavo študije izvedljivosti novega termoenergetskega objekta, je bilo logično nadaljevanje tega.« Očitno dobivate na okoljskem področju dobro ime tudi v tujini? »V Bosni in Hercegovini in Črni gori je ERICo že znano ime, močne vezi pa smo vzpostavili tudi na ravni ministrstev, na katerih potekajo pogovori za izvedbo nekaterih novih projektov.« Kako pa poslujete kot gospodarska družba?
»Imeli smo srečo, da v teh turbulentnih časih nismo občutili večjih padcev naročil. Smo v storitveni branži ekologije, kjer lahko naše storitve napravijo naročnika še bolj konkurenčnega. Prihranki pri ekoloških vplivih lahko pomenijo prihranek tudi v proizvodnji. Leto bomo končali uspešno, z dobi-
čkom, tako kot smo načrtovali.«
Koliko vas je zaposlenih?
»Enako kot konec lanskega leta, oseminpetdeset. Ves čas smo v iskanju novih kadrov, predvsem s področja kemije in kemijske tehnologije. Zal teh kadrov na trgu praktično ni. Opažamo, da mladi naravoslovja ne študirajo prav radi. Tiste, ki doštudirajo, predvsem kemijo, pa praktično oba giganta, ki potrebujeta te kadre, to sta Lek in Krka, posrkata v trenutku, ko diplomirajo.«
Pričakujete v prihodnje kaj težav?
»Problem, ki ga vidimo in ki se že nakazuje, je likvidnost. Podjetja, ki se s težavami že srečujejo, podaljšujejo plačilne roke, kar pomeni, da bo potrebno prebroditi ta del. Ze danes se pripravljamo na situacijo, ki jo pričakujemo jutri.
Upada naročil pa ne?
"Ne. Analiza trga, ki smo jo opravili, je pokazala, da zna priti do izpada pri manjših podjetjih, za katera je vprašljivo, če bodo zmogla uresničiti tisto, kar jim zakon o varovanju okolja nalaga. Ta izpad bomo nadomeščali z novimi projekti v tujini, projekti, katerih investitor so države in ne posamezna podjetja."
ERICo prejemnik Evropske regionalne nagrade
Nagrajeni projekt koordinira Inštitut Jožef Stefan - ERICo v njem eden ključnih partnerjev Z uporabo lesnih sekancev in gob omogočiti uspešno rast drevja
Milena Krstič - Planine
Vele nje - Evropski parlament in Odbor za regionalni razvoj sta med 250 nominiranci izbrala 30 najboljših projektov, ki predstavljajo vzorčni primer prepoznavanja dobrih in uspešnih praks ter inovacij na območju Evropske unije. Eden od prejemnikov Evropske regionalne nagrade za leto 2008 je ERICo Velenje, ki se je med nagrajence uvrstil s projektom Center odličnosti okoljskih tehnologij COOT, ki ga koordinira Inštitut Jožef Štefan, inštitut ERICo pa je v njem eden ključnih partnerjev.
Vodja nagrajenega projekta mag. Samar Al Sayegh - Petkovšek iz ERI Ca, je pove da la, da v sklo pu tega projekta izvajajo aktivnosti
Samar Al Sayegh-Petkovšek: »Rastni poskus izvajamo že tri leta.«
mikromediacije sterilnih in kontaminiranih subrstratov s pridelavo
lesa. »Z uporabo lesnih sekancev, kijih preraščajo in razgrajujejo gobe, gre za bukovega ostrigarja, skušamo omogočiti uspešno rast drevja na območjih, ki so zaradi človeških aktivnosti bistveno spre-me ni la svojo prvot no podo bo.« Vzorčni primer takšnega območja je z rudarjenjem prizadeto in sanirano območje med Velenjskim in Družmirskim jezerom. »Na izbrani poskusni ploskvi zadnja tri leta izvajamo rastni poskus z uporabo metode, pri kateri se za odstranjevanje škodljivih snovi v okolju uporabljajo gobe,« pravi mag. Samar Al Sayegh - Petkovšek.
Hkrati so zasnovali tudi poskus vzgoje okrasnih iglavcev za prodajo v komercialne namene. »V zadnjih letih se namreč vse bolj uve-
ljavlja nadomeščanje tradicionalnih drevesc z umetnimi oziroma okrasnimi iglavci, denimo kavkaš-ko jelko in srebrno smreko, ki imajo pri kupcih nekatere zanimive lastnosti, saj zelo pozno odvržejo iglice in imajo izredno lepo in gosto rast iglic.«
Predvidevajo, da bodo projekt nadaljevali do leta 2013, ko bodo ocenili dolgoročne učinke uporabe les nih sekan cev in gob na rast drevja ter skušali vpeljati pridobljeno znanje in izkušnje v inženirsko prakso pri gradnji in sanaciji prometnic v energetiko, v proizvodnjo sadik za hortikulturo, na različne deponije, lahko tudi kamnolome in v urbano okolje.
Gorenje je v Beogradu odprlo sodoben poslovni center
Beograd, Velenje, 9. december -
Gorenje je v Novem Beogradu odprlo nov najsodobnejši poslovni center. Objekt se razprostira na 8.000 m2 površine in vključuje raz-stavno-prodajni salon Gorenje Studio in poslovne prostore Gorenje-vih hčerinskih podjetij. Širitev dejavnosti prinaša 18 delovnih mest. Naložba je veljala deset milijo nov evrov.
Razstavno-prodajni salon je že deveti studio v Srbiji, ki kupcu ponuja vse, kar Gorenje proizvaja za dom, in poprodajne storitve na enem mestu. V naslednjih dveh letih načrtujejo otvoritev še nadaljnjih šest novih salonov v vseh večjih mestih.
»Zaradi slabše razvite prodajne infrastrukture smo se odločili za vzpostavitev lastnih distribucijskih kanalov, saj želimo ponuditi kupcem celoten asortiman Gorenja, in sicer na nad stan dardni način.« pravi Marko Mrzel, direktor pod-
jetja Gorenje Beograd.
Gorenje je v Srbiji prisotno s sedmimi podjetji, od tega sta dve proizvodni, in ima približno 900 zapos-
Nov sodoben poslovni center Gorenja v Beogradu
lenih. Skupen obseg investicij od leta 2006 do danes je znašal 44 milijonov evrov. Srbski trg v struk-
turi prodaje konstantno raste in predstavlja danes osem odstotkov.
Zrcalce, zrcalce povej
'Kaj dogaja
Biserka Povše Tašič
S prijatelji v prijetnem razpoloženju srebamo kavico in klepetamo tudi o tem, koga še privabiti na našo koncertno sezono. »Veš, samo koledar prireditev ne bo dovolj, ga ne preberejo vsi.« »Drži«, se strinjam, ampak na vhodu v Mozirju imamo velik jumbo plakat, oglase vrtijo na dveh zelo dobro poslušanih radijskih postajah, lotili smo se direktnega marketinga z lično oblikovanimi letaki... Nikar mi torej ne reci, da nismo uporabili različnih prodajnih kanalov za svojo storitev.« Takole hitim odgovarjati na očitke sogovornikov, češ da nismo naredili dovolj za informiranje. Izgovori tistih, ki nikoli niso dovolj dobro informirani, seveda ostanejo. No, pa tako zagotovo ni le pri nas v Zgornji Savinjski dolini, temveč je to »rak rana«, kot bi rekel kolega Slavko, vseh tistih, ki skušamo v službah za javni blagor narediti kaj dobrega, kaj več, malce razgibati sivi vsakdan ... In sem se lotila kratke analize dogodkov meseca decembra pred našimi durmi, torej v Mozirju. Takole čez palec lahko dogodke razvrstimo po vsebini: odprtje likovne razstave, koncert glasbene delavnice, modna revija otrok, Miklavževanje in prihod Božička na mozirski trg, božičkova lutkovna igrica, nočni pohod k sveti Radegundi... Med bolj športno obarvanimi dogodki decembrsko Mozirje, na primer, ponuja uradno otvoritev zimske smučarske sezone na Golteh z zabavo in testom smuči, zimski nogometni turnir študentov Zgornje Savinjske doline in predstavitev spretnosti otrok - članov športne šole ter borilne veščine jiu-jitscu ... Iz v tretji sklop prireditev lahko uvrstimo še vsaj tri dogodke, na prvi pogled predvsem komercialne, na drugi pa bolj kot ne turistične: to je prvi božično-novoletni koncert v Športni dvorani Mozirje, silvestrovanje v enem od mozirskih hotelov ter silvestrovanje na prostem ob živi glasbi in dobri kapljici. V teh dneh med kritiki »dogajanja in nedogajanja« slišim tudi takšne pripombe, češ da se gremo predvsem koncerte v okviru koncertnega abonmaja. In zdaj argument zgornji trditvi, da lahko prav prvi božično-novoletni koncert v vseh naštetih dogodkih uvrstimo med izrazito turistične prireditve. Cemu? Dobrih 5 % obiskovalcev bo, glede na sedanje število prodanih vstopnic, domačinov, medtem ko analiza prodaje prek spletnega omrežja kaže, da jih bo 95 % prišlo na Gibonnijev koncert od drugod. In kot tudi že vemo, marsikdo med njimi sije rezerviral nočitev, saj se bo po koncertu odpravil kam v bližnjo gostilno na domače dobrote, prenočil v kakšnem od tukajšnjih apartmajev in prijeten koncertni doživljaj petkove noči nadaljeval še naslednji dan s smučanjem ali odkrivanjem drugih lepot po dolini. Vsi dogodki, ki so namenjeni komurkoli med ciljno javnostjo, so seveda pomembni. Pri ugotavljanju resnične vrednosti nekega dogodka v kraju, ki želi biti turističen, je lahko prepričljiv kazalec število obiskovalcev od drugod. To seveda nikakor ne pomeni, da bi želeli podcenjevati tako lep dogodek, kotje bila nedavna predstavitev prve Monografije občine Mozirje, kije nastala na pobudo župana Ivana Suhoveršnika in ob budnem očesu lokalnega raziskovalca zgornjesavinjske dediščine Aleksandra Videčnika. Na prvi pogled je Monografija namenjena predvsem Mozirjanom. Toda na drugi pogled le ni tako. Še kako pomembno je namreč poznati in spoštovati preteklost nekega kraja, če ga želimo predstaviti zanamcem in iz bogate malhe polpretekle zgodovine zajeti tudi takšne bisere, ki ne bodo navduševali zgolj domačinov in bodo zanimivi tudi za obiskovalce ter turiste. Torej: vsi dogodki so pomembni. Vedeti moramo le, komu so namenjeni. In če kdo v bogati beri ponudbe ne najde ničesar zase, to še ne pomeni, da se v nekem kraju nič ne dogaja.
• ••
W1 H:tlS 18. decembra 2008
8
GOSPODARSTVO
Če bi bila možna druga pot, te ne bi predlagali
Na Komunalnem podjetju Velenje pričakujejo, da bo glede pobude o razveljavitvi odloka o višjem prispevku za razširjeno reprodukcijo prevladal zdrav razum - Prispevek za investicijska vlaganja je nujen - Zakonodaja je jasna, pogoji znani - Zamujena priložnost bo uporabnike še bolj udarila po žepu
Z novoletnega sprejema
Tatjana P odgoršek
Velenje, 11. decembra -Vodstvo Komunalnega podjetja Velenje je tudi letos pripravilo novoletni sprejem za novinarje. Na srečanju je direktor podjetja Marijan Jedov-nicki na kratko označil iztekajoče se leto in izzive, ki čakajo "komunal ce" kot izvajalce javnih služb ter lastnice podjetja v prihodnjem letu. Mi pa smo izkoristili priložnost še za pogovor glede pobude mestnega odbora SDS za razveljavitev odloka o višjem prispevku za razširjeno reprodukcijo, ki so ga svetniki občin Velenje in Šoštanj že sprejeli, šmarški svetniki pa na osnutek niso imeli bistvenih pripomb. Osnova zanj so bili lani sprejeti programi vodooskrbe, odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v lokalnih skupnostih, ki so jih glede na usmeritve države v soglasju z obči na mi izde la li na Komunalnem podjetju Velenje. Na zastavljena vprašanja je Marijan Jedovnicki takole odgovoril: Vas je pobuda mestnega odbora SDS presenetila? »Niti ne, saj jo je svetnik Franc Sever ob sprejetju odloka najavil. Zelo nerad odgovarjam na pobude, ki so politične narave, kot je ta. Naše podjetje so lastnice - vse tri občine v Šaleški dolini - zadolžile, da pripravimo programe in tehnič-
no investicijsko dokumentacijo, kar smo naredili. Razumem odločitev lokalnih skupnosti za sprejem odloka o višjem prispevku za razširjeno reprodukcijo, kajti zakonodaja RS in zahteve EU so jasne, denarja za njihovo uresničitev v določenih rokih in obsegu pa nimajo. Vedo pa, da lahko pridobijo za nujno potrebne novogradnje v komunalni infrastrukturi tudi do 50 odstotkov nepovratnih sredstev, če zagotovijo potreben delež lastnega denarja. Teoretično je mogoče tega zagotoviti iz občinskih proračunov, ven dar potem v lokal nih skupnostih nekaj let ne bodo mogli
delati nič drugega. Verjamem v ljudi. Vem, da bo neka te rim tež ko, sem pa prepričan, da bodo prispevek za investicijska vlaganja, kije nujen, razumeli in ga podprli.»
Kaj če s pobudo predlagatelji uspejo?
»Vprašanje je direktno, pošteno, vendar nanj ne morem odgovoriti. Rečem lahko le, da bo potrebno preveriti, ali se sploh da kaj narediti. Sedanje ocene so, da ne, kajti če bi bila možna druga pot, te ne bi predlagali. Mislim, da bo pre-vla dal zdrav raz um in da bodo občani razume li, da možnosti za pridobitev nepovratnih sredstev ne
gre zamuditi. Toliko bolj, ker naj bi bila Slovenija do leta 2013 neto dobitnica, po letu 2014 pa neto plačnica. Če te priložnosti v lokalnih skupnostih ne bodo izkoristili, bo uresničevanje zakonskih zahtev v določenem obsegu in v rokih uporabnike še bolj udarilo pa žepih kot sicer. Vse bodo namreč morali plačati sami - tako ali drugače. Bi bilo pa zelo nepošteno, če v mestni občini Velenje in drugih dveh ne bi bili soli dar ni do upo -rabnikov v slabše opremljenih delih občin, kjer še nimajo takšnega komunalnega standarda, kot ga imajo v mestu Velenje ter njemu
bližnjih naseljih. Naj še dodam, da prelivanje zbranih RR sredstev med občinami ni mogoče, ker so to sredstva proračuna vsake občine.« Zakaj je potrebno sprejeti odlok v vseh treh občinah? »Zaradi pogojev za pridobitev nepovratnih sredstev EU in RS: ti med ostalim zahtevajo širše območje, ne le ene občine, enoten komunalni oskrbovalni sistem na celem območju, dovolj velik projekt za kohezijski sklad in enega upravljalca naprav in objektov infrastrukture. Zato za nepovratna sredstva kohezijskega sklada ne more kandidirati vsaka občina posebej. Če v eni občini ne bodo zagotovili lastnih sredstev, tudi drugi dve občini ne bosta dobili predvidenega denarja.« Krožijo informacije, da bi se lahko komunala s pridobitvijo nepovratnih sredstev okoristila. »Oh, to so zelo zlonamerne informacije, kijih nekateri nalašč trosijo. Mi smo javno podjetje, katerega naloga je skrb za kakovostno izvajanje oskrbe uporabnikov s komu-

nalnimi dobrinami ter pravočasna in umna vlaganja v obnove in posodobitve, saj je le tako mogoče dolgoročno zagotoviti kakovostno oskrbo. Sami smo k omenjenima prednostnima nalogama dodali še zagotavljanje tega z najmanjšimi možnimi stroški. Vedeti je potrebno, iz česa je lahko kaj financirano. Prelivanje denarja ni mogoče. Iz cene financiramo obratovanje, redno in investicijsko vzdrževanje objektov in naprav ter obnove in posodobitve dotrajane obstoječe infrastrukture. Pridobljena nepovratna sredstva, denar, zbran z okoljskimi dajatvami, s taksami za vodo, onesnaževanje okolja, odlaganje odpadkov pa smemo porabiti le za novogradnje. Njihova uporaba je strogo nadzorovana in niti evra ni mogoče porabiti za redno obratovanje. Revizorji ministrstva za okolje in prostor, skladov EU in občin nas pridno obiskujej o. Ta denar tudi ni v bilanci podjetja. Evropski princip je, naj vsak plača stroške. Tu velja bolj kot kje drugje."
MEŠALNICA BARV
Tel.: 03/ 5471 718 GSM: 041/612 240 Fax: 03/ 547 17 17 E-pošta: ara@ara-barve.si http//: www.ara-barve.si
Zahvaljujemo se strankam za izkazano zaupanje in se priporočamo tudi v prihodnje. Vesel božič in srečno novo letol
iarve za življenje!

GOSPODARSTVO
Velenje dobilo poslovalnico Hypo Alpe-Adria-Bank
Četudi j e v tem okolju že veliko bank so prepričani, da bodo s svojo konkurenčno ponudbo uspešni
Mira Zakošek
Velenje, 11. decembra - Na Šaleški 19 je odprla vrata Hypo Alpe--Adria-Bank. To je že njena 17. poslovalnica v Sloveniji in četrta, ki so jo odprli v letošnjem letu. Poslovalnica je odprta od ponedeljka do petka med 8..0 in 12.30 ter med 14.00 in 16.30. Kot je na otvoritveni slovesnosti povedal pomočnik direktorja mag. Urban Novak, ponujajo hiter dostop do širokega spektra bančnih storitev, prilagojenih posameznikovim potrebam in zmožnostim. »Prijazni svetovalci in uslužbenci strankam nudijo celovite finančne storitve, ki temeljijo na zanesljivosti, zaupanju in varnosti,« je zagotovil. Ob odprtju nove poslovalnice so za stranke pripravili tudi posebno ponudbo. Tistim, ki bodo v novi poslovalnici sklenili kredit, bodo poda ri li polovi co stro škov odobritve kredita, prav tako pa bodo strankam podarili pol leta stroškov vodenja ob odprtju transakcijskega računa in polovico članarine za MasterCard kartico. Za odprtje banke v Velenju so se odločili, ker ocenjujejo, da gre za znano gospodar-
Pomočnik direktorja mag. Urban Golob, župan Srečko Meh in vodja velenjske poslovalnice mag. Boris Berločnik
sko središče, ki v zadnjih letih vztrajno prerašča v regionalni savinjsko--šaleški center z razvito trgovino in ostalimi upravnimi, izobraževalnimi ter drugimi dejavnostmi. Poslovalnico vodi mag. Boris Berločnik, ki zagotavlja, da bo mlad kolektiv nudil strankam dobre bančne storitve. Prihod nove banke v Velenje je pozdravil tudi župan Srečko Meh,
ki se je ob tem spomnil, koliko kritik je pred leti doživel, ker smo imeli le dve banki, zdaj pa imajo tukaj svoje poslovalnice skorajda že vse. Uspešno delo je banki zaželela tudi Natalija Verboten, kije zabavala prisotne in mimoidoče, banka pa je ob tej priložnosti poklonila tukajšnji občinski zvezi prijateljev mladine Velenje dva tisoč evrov. ■
Hypo Alpe-Adria-Bank, d. d., in Hypo Leasing, d. o. o., sta del mednarodnega finančnega koncerna Hypo Alpe-Adria-Bank International AG z več kot 370 lokacijami, 7400 zaposlenimi in več kot 1,2 milijon strankam v Avstriji, Italiji, Sloveniji, na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Srbiji, Črni gori, Nemčiji, na Madžarskem, v Bolgariji, Makedoniji in Ukrajini. Hypo Alpe-Adria-Bank International AG je v večinski lasti Bayerische Landesbank (57,49 %), ostali delničarji so: Grawe-Group (26,45 %), Kärntner Landesholding (16,04 %) in Hypo Alpe-Adria Mitarbeiter Privatstiftung (0,02 %).
Darilni boni so lepo darilo za vse priložnosti.
Darilni bon je lepo darilo ob prihajočih praznikih, hkrati pa je seveda tudi enako razveseljujoče darilo za rojstni dan in druge posebne priložnosti. Na voljo je v posamični vrednosti po 10 EUR in 20 EUR, nakup pa je nadvse preprost. Oglasite se pri informacijski točki Citycentra Celje, kjer vam jih bomo izročili v darilni embalaži, pripravljene, da razveselijo vaše najbližje.
I/se najboljše
Floristika jih vse bolj dviga nad povprečje
Za največjo svojo referenco šteje PUP urejeno mesto Velenje, vse bolj pa se na tem pdoročju uveljavljajo tudi na obali
Mira Zakošek
Velenje - Za PUP se izteka uspešno poslovno leto. Udejanjili so večino zastavljenih ciljev in konsolidi-rali lastniško strukturo. Kot je na srečanju s poslovnimi partnerji poudaril direktor Jože Mraz, so pridobili pomembnega lastnika in strateškega partnerja - Skupino Fori. Ustvarili bodo za okoli šest milijonov evrov prihodkov, dobiček pa bo znašal okoli 160 tisoč evrov. Direktor Mraz je ponosen
na vzorno vzdrževanje mesta Velenja, ki je redno med najlepšimi v Sloveniji, floristično so vzdrževali tudi zunanjost in notranjost mnogih podjetij, med drugim tudi portoroških hotelov Palas, zaupana pa jim je bila tudi ureditev prenovljenega prestižnega hotela Kempenski (starega Palasa) in se nadejajo, da ga bodo floristično urejali tudi v prihodnje. Prav tako pa se dogovarjajo tudi za urejanje številnih vrhunskih Welles centrov, kjer cvetja nikoli ne manjka. Seveda
računajo tudi na to, da se bodo prihodnje leto dolgoročno uredila vprašanja zbiranja in odlaganja, pri katerem prihaja do velikih sprememb, saj se sedanjemu odlagališču odpadkov izteka življenjska doba, zato bo logistika zbiranja, sortiranja in odvoza na precej oddaljeno odlagališče v Bukovžla-ku seveda bistveno zahtevnejša. Razširjajo tudi dejavnost svoje tehnične službe, ki skrbi za vzdrževanje javnih prometnih poti in zimsko službo, v zadnjem času pa so se uspešno uveljavili tudi kot graditelji odvodnjavanja mostov. V prihodnje pa se bodo usposobili tudi za urejanje in vzdrževanje stanovanj, saj vidijo na tem področju dobro tržno nišo.
Za uspešno delo jim je na pred-novoletnem srečanju čestital tudi župan Srečko Meh, zbranim pa sta skrbi pregnali z nepozabnimi melodijami Elda Viler in njena hčerka Ana Dežman.
'! I* ■■

I?
y i
»te k

iLiä

Življenje je zM^e, za katerega nihče zemljevida ne dobi. Vsak	in sproti zemljevid riše svoj,
Vsaka risba je nov tfrmefoo&evz za poti življenja, redtičb za pregrade in spoznanje za uspeh.
Naj ¿e&ŽOOJ nariše zemljevid, ki bo vodil k uredtteč&n^tt že^a, ¿tu ct^ep, naj bo pot dedbe ito£e>, ne^a^eu ' ' vam želTRolektiv Mleka"ne Celeia.

♦o*"* * V
<r *
> *
Mir iroRHPhja uglašenost naj vas špremijata v prazničnih dneh, v mozaiku novega leta pa naj se lesketajo dragulji zdravja, sreče in ljubezni.
:ee@cee.si 3/588 22 62
10
GOSPODARSTVO
■'■ °H:c K 18. decembra 2007
Rudarji bodo delali do 30. decembra
Mejniki za zgodovino: 210 metrov dolg odkop, prvi video prenos iz jame, prodaja znanja in opreme v jugovzhodno Evropo
Velenje, 15. decembra - »V drugi polovici leta smo se soočali s precej zahtevnimi pogoji dela v talinskem delu jame Pesje,« je na novoletnem sprejemu novinarjev povedal direktor Premogovnika Velenje dr. Milan Medved. »Razmere so se zdaj normalizirale in z veseljem lahko sporočim, da so rudar-
V Premogovniku so letošnje leto ocenili skupaj z
novinarji. (foto: vos)
ji v četrtek nakopali 27.000 ton premoga, kar je najvišja letošnja dnevna proizvodnja.«
Rudarji bodo delali vse do 30. decembra in pričakovati je, da bodo za letos načrtovan izkop premoga v višini nekaj več kot 4 milijone ton za potrebe Termoelektrarne Šoštanj uresničili v celoti. Prvič po dolgih letih pa je Premogovnik letos 60.000 ton premoga pro-
dal tudi Termoelektrarni Trbovlje. Prve ocene kažejo, da bodo poslovno leto končali s pozitivnim izidom.
Med dogodki, ki so zaznamovali letošnje leto, dr. Medved izpostavlja predvsem tri: 210 dolg odkop, najdaljši odkop v zgodovini Premogovnika Velenje; prvi video prenos iz jame in uspešen prenos znanja in tehnologije v rudnik Mramor v rudnikih Kreka v Tuzlo v Bosni in Hercegovini, ki že daje izjemne rezultate.
Letos bodo ustvarili blizu 130 milijonov evrov prihodkov. V Premogovniku bo konec leta zaposlenih 1.430 delavcev, v pove za nih družbah 1.250, še 300 pa v družbah, v katerih je Premogovnik manjšinski lastnik. Tudi te družbe bodo poslovno leto sklenile uspešno. »Izjemno veseli smo rasti dveh pridruženih družb Premogovnika, in sicer PV Investa in RGP-ja.« Družba RGP samo še 3 odstot ke pro meta ustva ri v Premogovniku, vse drugo na zunanjih trgih.
Za leto 2009 pričakujejo podobno proizvodnjo kot je bila letošnja. »Leto bo sicer nekoliko zahtevnejše. V prvi polovici bomo morali premog plasirati z večjo dinamiko, ker so za drugo polovico leta predvideni večji remonti v šoštanjski termoelektrarni.«
■ mkp
Fori posluje v 38 državah in zaposluje 2000 delavcev
Vodstvo Skupine Fori je pripravilo svoj tradicionalni novoletni sprejem za poslovne partnerje v poslovnih prostorih svoje družbe Emo Tech v Šempetru.
Poskrbeli so za zares izbran umetniški zaposlujejo več kot 2.000 zaposlenih.	v Foriju velik vzor.
večer, saj so v goste povabili Eroiko in	»Odprti smo za nove poslovne priložnosti	Forijeva prodornost se odraža v
odprli razstavo likovnih del akademskega in mednarodno delovanje, osnovni cilji	konstantni letni rasti prihodkov iz
slikarja Jerneja Forbice. Sklenili pa so	skupine pa so strateške in kapitalske	prodaje in števila zaposlenih. Z novo
'M
i . ^ i ■■
■ »m I * • r


'¿m -..
J

tudi svojo veliko nagradno akcijo »FIČKOMANIJA« - enemu od kupcev so podarili avto.
»Od prve podjetniške zamisli pred skoraj dvajsetimi leti pa vse do danes se je podjetje temeljito preoblikovalo. Danes povezuje Skupina Fori osem povezanih in štiri priključene družbe, te pa skupaj

<11 f
i

pa W
vH Ji
povezave znotraj nje ter ekonomska in organizacijska učinkovitost. Svoje produkte tržimo v 38 različnih držav sveta,« je med drugim dejal predsednik uprave Milan Forštner, ki je izrazil posebno zadovoljstvo, da je bil med obiskovalci tudi nekdanji direktor Gorenja Ivan Atelšek, ki je zaposlenim

divizijsko organiziranostjo zaokrožajo posamezne segmente iz ponudbe povezanih podjetij v specializirane prodajne programe, s katerimi se želijo hitreje in bolje prilagajati pričakovanjem svojih kupcev.
Dedek Mraz razveselil male in velike
V ponedeljek je v Šaleško dolino prispel dedek Mraz s spremstvom -Zaradi dežja so ga otroci pričakali v domu kulture, prikrajšani pa so bili tudi za čarobni atrij - Vabi 5. praznični sejem
LJUDJE
Dedka Mraza so tokrat v Velenje pospremili številni pravljični junaki.
Velenje, 15. decembra - Vreme je kar malo krivo za to, da do začetka tega tedna še ni bilo čutiti pravega predprazničnega občutja. A v Velenju smo ga v ponedeljek občutili vsi, ki smo prišli na srečanje z dedkom Mrazom, ki je prav ta dan prišel v Šaleško dolino. Ker je bilo vreme kislo, so se na MZPM Velenje in Festivalu Velenje, kjer so prijaznemu in vedno radodarnemu dedku pripravili sprejem, ki so ga prestavili v notranjost doma kulture. Otroci so ga bili silno veseli, zabavali pa so se tudi na koncertu skupine Foxy teens.
Prav danes bo dedek Mraz začel z obiski po krajevnih skupnostih,
kjer bo do ponedeljka na kar 25 prireditvah obdaril 1700 predšolskih otrok. Najprej bodo uživali v igrici, potem pa še v darilu, ki ga bodo prejeli iz njegovih rok.
V mestnem središču ta teden praznično razpoloženje kroji dež, saj so morali odpovedati dogodke v čarobnem atriju. Kot kaže, bo bolje od danes dalje in bo oder res zaživel. Tako pa bo ostalo vse do zadnjega decembrskega dneva, saj velenjski organizatorji prirejajo številne prireditve na prostem. Do 23. decembra bodo torej v atriju ob Novi vsako popoldne organizirali praznične nastope, v Čarobnem atriju ter Čarobnem gozdičku pa
pripravljali animacijo za otroke in njihove starše. Jutri in v soboto, 19. in 20. decembra, bo na Cankarjevi ulici (in ne na Titovem trgu kot prejšnja leta) potekal že 5. praznični sejem, na katerem bo poleg drobnih daril mogoče poskusiti tudi različne praznične dobrote. Mestna občina Velenje tudi letos za vse občane in obiskovalce mesta na predzadnji dan v letu pripravlja brezplačni koncert na Titovem trgu - letos bo nastopila glasbena zasedba Rock Partyzani. Tradicionalno silvestrovanje na Titovem trgu tudi letos skupaj prirejata velenjska občina in podjetje Naš čas - občane bo v zadnji decem-
brski noči zabavala Tanja Žagar, tako kot že nekaj let doslej pa bodo tudi tokrat malo pred polnočjo na trgu razglasili naj osebnost leta po izboru bralcev Našega časa in poslušalcev Radia Velenje.
V teh dnevih potekajo številne praznične prireditve tudi v prosto-
rih različnih organizatorjev. Festival Velenje vsako soboto v galeriji prireja Sobotne lutkarije, kijih obišče tudi po 100 otrok, zadnji teden pa bodo v preddverju doma kulture pripravil zanimiv projekt Praznična skrinjica. Zadnji decembrski teden bo zanimiv tudi za ljubi-
telje filmov - v Festivalu so namreč pripravila dva praznična ciklusa, odraslim bo namenjena Decembrska romantika v kinu, mlajšim pa Novoletne filmske iskrice. Uživajte v čarobnem decembru in naj vas vreme ne moti preveč!
■ Bš, foto: vos
Jasli prikazujejo Šaleško dolino nekoč
Velenje - Da so tudi letošnjejas-lice na Velenjskem gradu velike in lepe, ni treba posebej poudarjati. V Muzeju Velenje se vsako leto znova potrudijo, da izdelajo ne le ene največjih jasli daleč naokoli, ampak poskrbijo tudi, da so vsako leto drugačne, postavljene v »novo« okolje. Letos se razprostirajo v kar dveh prostorih nekdanjega depoja, prikazujejo pa Šaleško dolino nekoč.
Direktor Muzeja Velenje Damijan Kljajič nam je povedal, da so
za postavitev jaslic tudi letos porabili ogromno materiala. »Zbrali smo vsaj za deset traktorskih prikolic materiala, od desk do kamenja, nabrali smo veliko mahu in smrečja. Zato sem prepričan, da bodo obiskovalci tudi letos navdušeni. Jasli je tudi letos postavljal Tomaž Langus, pomagali pa so mu naši delavci Janez Svetina, Simon Špi-tal, Zvone Hranjec, Pavel Harnold in Vinko Kovač.«
Jasli si vsako leto ogleda veliko obiskovalcev, vsaj 1500, in zagoto-
vo bo tudi letos tako. Na otvoritvi pred tednom dni so ob njih že zapela Podkrajska dekleta, sedaj se bodo zvrstili še koncerti Okteta Zavodnje, Okteta Svit, Agate Zgonec Šumnik in Kajuhovega okteta.
Razstava jasli bo letos na ogled do 6. januarja, torej na dan Svetih Treh kraljev. Na ogled pa so vsak dan od 10. do 18. ure.
■ bš, foto: vos
Letošnje jaslice na Velenjskem gradu poskušajo oživiti preteklo življenje v Šaleški dolini.
Posrečeno županovo vabilo
Z novinarji po rumeni progi z Lokalcem
Velenje, 11. december - Župan Sre čko Meh s sodelavci ob koncu leta priredi vrsto sprejemov. Eden bolj posrečenih doslej je bil gotovo četrtkov, ko je novinarje, ki pišejo
o dogajanju v Velenju, povabil na vožnjo z Lokalcem.
Nanj je župan zelo pono sen. Upravičeno. Mestna občina Velenje je uspela zagotoviti sredstva, ki ljudem omogočajo brezplačen prevoz v mestu. »Cilj je bil med drugim zmanjšanje obremenitev okolja, gneče na parkiriščih, večja dostopnost do nekaterih točk v mestu, starejšim, ki nimajo lastnega prevoza tudi dostop do večjih nakupovalnih središč, otrokom, ki se ukvarjajo s športom, približati športne objekte ... Srečen sem, ker se občani z njim radi in pogosto vozijo, in potrudili se bomo, da bo tako tudi v prihodnje,« je na sprejemu med drugim dejal župan.
V četrtek smo torej Lokalca (z njim smo prevozili celo progo, vsto-
pili smo na avtobusni postaji), preizkusili novinarji in seveda tudi župan. Ta seje z njim, kot je rekel, sicer peljal prvič (eni so ga popravili v drugič), je pa zato večkrat pogledal, kako se vozijo drugi. Lokalca so preizkusili tudi Slon in Sadež (duet, ki ga obožujejo raper-ji, metalci, pristaši country nape-vov, ljubitelji duhovitih besedil...), ki so vstopili na postajališču na Šaleški, od tam naprej pa je do restavracije Jezero, kjer je bil daljši postanek, je potem odmevalo: »Na gas...«. Slišati je bilo tudi Ekološki manifest: »Dajmo vse elektrarne izklopit (razen šoštanjske) in vse tovarne potopit, v strugi reke, ki mogočno teče, nov svet poskusimo naredit...).
■ mkp
Župan je skupaj z novinarji preizkusil Lokalca. (foto: vos)
12
KULTURA
""H.IS 18. decembra 2008
Fotomonografija Ivana Avberška
V Črni garderobi Muzeja premogovništva so na ogled portreti rudarjev, v avli poslovne stavbe Premogovnika fotografije jezer, izšla pa je tudi fotomonografija Knapovska dolina - Vse je delo Ivana Avberška Hansa
Mira Zakošek
Velenje, 12. decembra -Vavtentičnem okolju črne garderobe Muzeja premogovništva, kjer že tradicionalno pripravljajo priložnostne razstave, tokrat s sten v vas zrejo, se smehljajo, jezijo, so zamišljene, utrujene ... premogarsko prašne podobe rudarjev. Njihove fotografije so nastajale skoraj dve desetletji, kolikor je avtor razstave in monografije v službi na velenjskem premogovniku in se tam ukvarja tudi s fotografijo in oblikovanjem. Še ena razstava, in sicer barvnih fotografij Šaleških jezer, pa je na ogled v avli premogovnikove poslovne stavbe.
Vse razstavljene in še nekatere druge fotografije so objavljene tudi v fotomonografiji Knapovska dolina, ki jo je izdal velenjski premogovnik. Knjiga je izšla v nakladi tri tisoč izvodov in jo bodo prejeli kot novoletno darilo vsi zaposleni.
Izid monografije so pozdravili številni Hansovi prijatelji in znanci, vsi pa so si želeli njegov podpis v svojem izvodu.
Na pot so jo v petek »pospremili« Rudarski oktet in številni obiskovalci, navdušenje pa je izrazil tudi direktor premogovnika dr. Milan Medved, ki je bil pravzaprav pobudnik izdaje. »Hansa poznam že dolgo in vesel sem, da se je razvil v zadnjih letih v uspešnega oblikovalca in tenkočutnega spremljevalca dogajanja v Šaleški dolini, ki sta jo premogovnik in rudarstvo močno preoblikovala. Iz monografije pa je raz-
vidno, da poznamo rudarji poleg trdega dela tudi lepe podobe narave. Neuki obiskovalec, ki obišče našo dolino, pravzaprav sploh nima vtisa, da gre za rudarsko pokrajino. V zadnjih letih nam je namreč uspelo sanirati okolje, ga narediti človeku prijaznejšega, poskrbeli pa smo tudi za spodbujanje različnih športnih in drugih aktivnosti,« je dejal dr. Medved in dodal, kako pomemb ni so za naše zanam ce takš ni dokumenti, kot je ta fotomonografija.
Hans je bil srečen kot že dolgo ne, beseda mu je kar zastajala v grlu. »Nisem navajen, da sem zvez da veče ra,« je dejal, ko je podpisoval svojo knjigo številnim prijateljem in znancem. Knjiga je dolgo nastajala. Pregledati je bilo treba številne fotografije in jih izbrati. Pravzaprav je imel največ težav z odločitvijo, kakšna sploh naj bo tema monografije in katere od številnih fotografij umestiti vanjo. Ko seje odločil za obraze in naravo (jezera), je bilo vse skupaj nekoliko lažje. Garaško delo pa je zdaj, ko je pred njim knjiga, na katero je ponosen tudi zato, ker jo je oblikovala njegova hči Kaja (tudi oblikovalka), pa je zdaj pozabljeno. »Neizmerno hvaležen sem kolektivu Premogovnika, še posebej direktorju dr. Milanu Medvedu, saj je monografija pravzaprav njegova ideja, omogočili pa so mi tudi izdajo,« je dejal Hans, za katerim je bogata in zanimiva življenjska zgodba, ki jo je zbranim predstavil v pogovoru z voditeljico večera Diano Janežič. Hans je namreč poleg tega, da je oče treh otrok in mu dom, ki ga je v veliki meri tudi sam opremil (mizarstvo mu je eden od zanimivih hobijev), veliko pomeni, tudi športnik, alpinist, gorski reševalec, vse tisto, kar smo že omenili, in še marsikaj. Zato mu izkušenj in idej za še kakšno novo knjigo gotovo ni zmanjkalo.
m

S

A
Jure Smirnov Oštir - dobitnik prve nagrade nam ednarodnemt ekmovanju
v Trstu.
Uspehi mladih glasbenikov na mednarodnih tekmovanjih
V tem času poteka po Evropi kar nekaj glasbenih tekmovanj, dveh od njih so se uspešno udeležili tudi mladi glasbeniki Glasbene šole Frana Koruna Koželj skega Velenje.
Konec novembra 2008 je bilo v italijanski Gorici 8. mednarodno klavirsko tekmovanje - Citta di Gorizia. Na njem je nastopila Lara Oprešnik, ki jo je skrbno pripravila profesorica Monika Vehovec. Osvojila je izvrstno 2. nagrado. V začetku decembra pa so v Trstu pripravili 4. mednarodno glasbeno tekmovanje (nagrada Paolo Spincich). Udeležili so se ga trije violinisti iz razreda prof. Danice Koren: Vivijana Rogi-na je v kategoriji A osvojila drugo nagrado, Jure Smirnov Oštir v kategoriji B prvo in Aleksander Rogina tretjo nagrado. Tekmovala sta tudi: violinistka Urška Šilc pod mentorskim vodstvom Jasmine Rijavec, ki je dobila 4. nagrado, in flavtistka Larisa Gregorc iz razreda prof. Jerneja Marinška, ki je prejela priznanje. Danica Koren pa je na tekmovanju prejela posebno priznanje za uspešnega profesorja.
Zarja z božično-novo letnim koncertom
Šoštanj - Pihalni orkester Zarja Šoštanj, ki v nedeljo, 21. decembra, pripravlja veliki božično-novoletni koncert, pričel se bo ob 16. uri, bo gotovo napolnil športno dvorano. Vsi dosedanji tovrstni koncerti so bili odlično obiskani, letošnji, v domačem mestu, pa bo že deveti. Na odru se jim bosta kot gosta pridružila Okrogli muzikanti in Alenka Godec.
Teden pred tem so božično novoletni koncert izvedli v Braslovčah.
■ mkp
Jaslice tudi v hotelu Vesna
Topolšica, 11. decembra - V četrtek je Turistično društvo Podeželje - Lom iz Topolšice v recepciji hotela Vesna pripravilo otvoritev jaslic. Postavitev sije zamislil Drago Gor-šek, pri izvedbi so sodelovali člani društva, sceno je narisal Jože Napot-nik. V kratkem kulturnem programu na otvoritvi so nastopili člani Okteta TEŠ. Jaslice bodo na ogled do začetka januarja.	■
aft&LAS
tram mcfflrpr
LfartttEidji uit «Hi vww,n»itii*4l j t po nrav LiitP [udi na ir -idinvFlCE^C.onrt,' 'fcvcnirii m ukn
'"•'.rp/ipirju-um íuoSüni /''
KOLONA
Tetka kriza
Nataša Tajnik Stupar
Umetniško ustvarjanje je včasih kot vratolomna vožnja z dirkalnim avtomobilom. So ostri ovinki, ki zahtevajo precizno manevriranje, hudi klanci navzgor in navzdol, pri katerih ali dobimo hudo hitrost, drugič lezemo po polžje. Včasih zmanjka goriva in se popolnoma ustavimo. Včasih se ob drzni hitrosti zaletimo v trdo oviro, drugič nam zdrsne na mastnem terenu. Nikoli ni čisto tekoče in gladko. Vedno znova smo soočeni z nepredvidljivimi spremembami, ki diktirajo nepredvidljiv poklic; to nam umetnikom postopoma ustvari trdo kožo, ki omogoča čustveno in materialno prilagodljivost na različne situacije. Prednost je seveda tudi ta, da nikoli nismo in ne moremo biti brezposelni, ampak to zdaj v teh, za umetnost neprijaznih časih ni tako pomembno. Bolj pomembno za ta recesijski čas je, da lahko optimistično potegnemo vzporednico umetniške krize s prihodom vsesplošne krize, ki prihaja, ali pa je že mogoče prišla. Preden pride umetnik v svojo ponovno ustvarjalno krizo, je na začasnem vrhuncu. Vse »laufa«. Finance se stekajo, ustvarja (po njegovem) umetniške stvaritve kozmičnega pomena in vrednosti, konceptualne iztočnice in nove ideje kar mezejo in kalijo v neustavljivih kreativnih vrelcih. Živi kar se da potratno, saj je treba izkoristiti trenutek, kajti jutri bo lahko že lakota. Kupci se stekajo in razstave padajo po tekočem traku. Varljiva varnost uspešnega trenutka se lahko zelo hitro sesuje v mračnost ustvarjalne krize, ki pomeni navidezno duhovno in finančno osiromašenje, ki zahteva mrzlično iskanje notranjih rezerv, opuščanje nepotrebnih kulturnih vzorcev bivanja in opuščanje nepotrebnih finančnih bremen (npr. manjša špecerija, izbira cenejših umetniških materialov, ponositi čevlje izpred sedmih let, ukinitev velikih formatov umetniških izdelkov, konceptualna zasnova reciklaže; uporaba zavrženih materialov ... pa še kaj). Umetniki se znajdemo in verjetno na splošno ne razmišljamo o krizi, ki prihaja. Ko je torej vsesplošna kriza tu in traja nekaj časa, verjetno v cikličnem ponavljanju umetnika doleti tudi ustvarjalna kriza, kije zanj veliko bolj naporna od vsesplošne krize. V času umetniške krize nezadovoljen umetnik protestira sam pred sabo, mrzlično išče nove poti za svoje prihodnje ustvarjanje, posega po anarhističnih manifestacijah do sistema, se zapija, teži, je na splošno nasršen in aroganten. Za razliko od reševalcev vsesplošne krize umetnik mrzlično dela in ustvarja, njegovo nezadovoljstvo ob ustvarjenem v času njegove krize ga potiska in žene naprej. Trmasto vztraja in navkljub mračnemu trenutku svojega ustvarjanja ne popušča, melje naprej in naprej, dostikrat sam sebe pripelje do robov svojih ustvarjalnih in fizičnih zmogljivosti. Močna ustvarjalna kriza je za umetnikovo ustvarjanje balzam za njegov umetniški razvoj in napredek. V času ustvarjalne krize umetnik ustvari plodna tla za novo obdobje blagostanja umetniškega ustvarjanja ali v času ustvarjalne krize umetnik sam sebe zgradi naprej, na novo razvojno stopnico svojega ustvarjalnega opusa. Prihajajoča vsesplošna kriza je zoprna in kruta realnost, ki bo naredila veliko revščino in brezposelnost, mogoče tudi počasno izginotje srednjega razreda. Upamo le lahko, da bomo vsi skupaj zbrali toliko moči, da bomo vsak zase poiskali notranje rezerve optimizma in dobrih idej za izboljšanje prihodnje nastale situacije. In mogoče kot v vzgledu umetniškega ustvarjanja poiskali nove plodne in kreativne rešitve za naprej. Čeprav se sliši in bere kruto, je lahko vsaka prihajajoča kriza vseživljenjsko učenje za vsakogar, nova stopnica za naprej, za nova spoznanja , kijih v prijaznih in nekriznih časih nikoli ne bi spoznali.
Za prihodnje leto, pa Vam, dragi bralci, želim vse najboljše. Popolno zdravje, polne denarnice in hladilnike, veliko veselja in ljubezni in vse, kar gre zraven. Pa srečno 2009!
PRAZNIČNI 3EJEM
Sejem drobnih daril in prazničnih dobrot
Petek, 19. december in sobota, 20. december med 10. in 18. uro
Cankarjeva ulica Velenje Informacije: 03/898 25 71
Festival Veli

107,8 MHz
moOjSKO IDO ČAS©PDSDDI
Glasbene novičke
Tiho, tiho čas beži
Človek preprosto težko verjame, kako hitro in tiho čas beži, kot prepeva v pesmi pevka Tanja Žagar, ki bo zabavala zbrane na silvestrovanju na prostem na Titovem trgu v Velenju. Ne beži, teče kot ... Le še nekaj dni namreč in konec bo tudi zadnjega meseca v letu, veselega decembra, meseca obdarovanj. Po eni strani se ga veselimo, po drugi ne, sploh če nam ni uspelo uresničiti zastavljenih ciljev in tudi zaradi dobrih mož, ki se trudijo izpolniti želje, velike in male, zanje pa je potrebno seči v žep.
Koliko bo december koga obdaril, ve najbolje vsak zase. Za pet sodelavcev, ki praznujejo v tem času, bo morda še bolj prijazen. Sicer pa nas v naši medijski hiši običajno obdaruje z gnečo. Obilica takšnih in drugačnih dogodkov je že za nami, pred nami pa: zadnja številka tednika Naš čas, ki
bo izšel dan prej kot običajno. Prazniki pač. Včeraj smo predstavili širši javnosti Almanah - enega od zelo zahtevnih projektov. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem, ki ste sodelovali pri njegovem nastajanju, bodisi kot avtorji kakšnega prispevka ali ste podprli izid z reklamnim sporočilom. Silvestrovanje na prostem - vse do tik pred zdajci in še potem je potrebno koga vsaj poklicati. Skrb za radijske oddaje in naše zveste poslušalce in poslušalke tudi ni od muh.
Kljub gneči pa le nismo povsem pozabili nase. Lani smo si »privoščili« ogled decembrsko praznične Ljubljane, letos pa smo se »obdarovali« z izletom v adventni Salzburg. Kot običajno smo nanj povabili naše honorarne sodelavce. Vtisi? Zelo dobri, predvsem pa, kot je dejala večina »pasaloje.«
■ Tp
Utrinek, zi zleta v sicerz elenem, ap razničnoo krašenemS alzburgu( foto: vos)
¿3®to
... na kratko...
6 PACK ČUKUR
Potem ko je predstavil novo skladbo Štanga Tanga, v decembru nadaljuje s številnimi nastopi po Sloveniji in napoveduje nov album, ki bo izšel konec januarja prihodnje leto. Naslov plošče je zaenkrat še skrivnost.
DAN D
Na koncertni turneji že predstavljajo nove skladbe, ki bodo izšle na njihovem novem albumu. Ta nastaja v studiu RSL, delno pa tudi v Nemčiji pod bud nim uše som pro du cen tov Žareta Paka in Fabia Trentinija. Izšel bo februarja prihodnje leto.
SIDDHARTA
Jutri, v petek, 19. decembra, bo izšla omejena naklada novega singla skupine Siddharta Vojne idej. Gre za lično obli kova no zbi ra telj sko izda jo v seriji le 1.000 izvodov, ki jo bo moč kupiti samo preko spletne strani skupi ne.
ELEVATORS
Sku pi na je letos po dol gih letih izda -la nov album in se vrnila na glasbeno prizorišče v nekoliko spremenjeni zasedbi: Davor Klarič (klaviature), Sergej Randelovic (bobni), Robi Pikl (kitara) in Jani Hace (bas). Trenutno se na radijskih valovih vrti njihova skladba Skouči, skouči, v živo pa jih lahko slišite jutri, v petek, 19. decembra, v velenjskem klubu Max.
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30.
f*
1
(
KATY PERRY- Hot'N'Cold
2. AMY MCDONALD - This Is The Life 3. LINKIN PARK - Leave Out All The Rest Hot'N' Cold je druga uspešnica 24-letne ameriške pevke Katy Perry, ki je letos zaslovela predvsem s svojim prvim hitom I Kissed A Girl. Zanimivo je, da pevka izhaja iz zelo verne družine, saj sta bila oba njena starša pastorja, sama pa je v mladosti prepevala predvsem cerkvene pesmi.
Pop glasbo so ji v mladosti celo omejevali in jo je poslušala predvsem naskrivaj. Leta 2001 je pod pravim imenom Katy Hudson izdala svoj prvenec z gospel glasbo, pri 17-h pa se je od cerkvene obrnila k pop glasbi in letos zaslovela z albumom One Of The Boys.
I ■
I
LESTVICA DOMAČE GLAS^
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas.
1.	Igor in zlati zvoki - Novoletni dan
2.	Ans. Petra Finka - Ko padajo zvezde
3.	Slovenski oktet - Božji nam je rojen Sin
4.	Modrijani - Kako nocoj je lep ta svet
5.	Slovenski zvoki - Zvezde na nebu gore
6.	Zreška pomlad - Za božič
7.	Ans. Štrk - Božič za vse
8.	Ans. Franca Žerdonerja - Božič - praznik sveta
9.	Ans. Vrisk - Miklavžev večer
10.	Ans. Golte - Prihajamo za praznike
^^ več na: www.radiovelenje.com
Uspešen 18-letnik
Priznanja mlademu raperju Chri-su Brownu se kar vrstijo, tokrat je bil razglašen za najboljšega glasbenika leta 2008 po lestvici glasbene revije Billboard. 18-letni Brown je prejel priznanje Billboarda že leta 2006, letos pa se je proslavil z uspešnica mi, kot sta With You in Forever, ter z uspešnimi sodelo-v a n j i . Novembra je bil tri -kratni zmagovalec na podelitvi ameriških glasbenih nagrad (AMA), med drugimi je prejel nagrado za glasbenika leta. Razvrščanje glasbenikov glasbene revije Billboard poteka glede na prodajo albumov in predvajanje na radijskih postajah ter po nalaganju skladb z interneta in internetnem predvajanju. Na drugo mesto Billboardove lestvice za najboljšega glasbenika se je letos uvrstil ameriški raper Lil Wayne, na tretje pa Rihanna. Sledita jima Alicia Keys in Taylor Swift.
Sašin lepši svet
Minuli četrtek je na prodajne police povsod po Sloveniji končno prišel težko pričakovan najnovejši studijski album Saše Lendero z naslovom Ob tebi lepši je svet. Po rekordni prodaji prejšnjega Ne grem na kolena, kije izšel predlani in še zmeraj velja za enega naju s -peš-nej-š i h slo-
venskih albumov novega tisočletja, so mnogi oboževalci svetlolase pevke komaj čakali na novo glasbo. In so jo dočakali. Album, na kate rem so že zna ne uspeš ni ce Levinja, Nedosegljiva, Stoje bom prebolela in aktualna naslovna skladba Ob tebi lepši je svet, vsebuje tudi veliko doslej še nikoli slišanih pesmi, ki jih je Saša s svojo zvesto ekipo v zadnjih mesecih pripravljala dan in noč.
Rudi Bučar
Morda je primorski glasbenik Rudi Bučar za marsikoga manj znano glasbeno ime, a gre za zelo talentiranega glasbenika, ki je predvsem Primorcem znan že nekaj let. Svoj neizmerni talent je najprej združil v zasedbi Spirits, s katero je leta 1997 posnel in leto kasneje izdal album Zemljin krik. Kmalu za
s skladbo, ki jo je napisal Jan Ples-te njak.
Beyonce bo začela v Zagrebu
Po poročanju nekaterih medijev naj bi ena najuspešnejših izvajalk r&b in pop glasbe na svetu Beyon-ce svojo turnejo z naslovom I Am ... Sasha Fierce začela v hrvaški prestolnici. V novi zagrebški športni dvorani naj bi nastopila 26. aprila, njena turneja pa bo sicer trajala dva meseca. Novico so potrdili v Koncertni direkciji v Zagrebu, ravnatelj Davor Žagar pa je napovedal, da bodo vstopnice naprodaj po ceni od 19 do 138 evrov. Beyon-ce napoveduje dveurni nastop, poleg svetovno znanih starih uspešnic pa bo predstavila tudi večino materiala s svoje nove, tretje plošče I Am Sasha Fierce. Po Zagrebu bo pela tudi na Dunaju in v Budimpešti, turnejo pa bo sklenila 31. maja v Belfastu.
Res Nullius tudi letos
Tudi letos velenj ska roken rol zasedba Res Nullius ni obrnila hrbta svojim zvestim privržencem. Tako kot vsako leto bo skupina, ki sicer pre cej red ko nas to pa, tudi letos odigrala svoj tradicionalni velenjski decembrski koncert. Ta je nekaj zadnjih let stalnica in vedno prvovrsten glas be ni dogo dek v
tem je z albumoma Kapot in Kam-biament postal ljubljenec istrskega občinstva in prijela se ga je oznaka istrski slavček. Ker je vokalist zavidljivega razpona, posluha in točnosti, si njegov glas sposojajo številni slovenski glasbeniki, tudi Jan Plestenjak. Sodeloval je tudi s skupino Šank Rock in kot gost nastopil na njihovem jubilejnem koncertu decembra lani v velenjski Rdeči dvorani. Te dni se predstavlja z novo skladbo z naslovom Noč uničuje, ki jo je spisal s preminulim prijateljem psihiatrom Andrejem Marušičem, skupaj z Alyo pa naj bi prihodnje leto nastopil na EMI
velenjskem klubu Max. Letos bodo Res Nullius v klubu Max nastopili v petek, 26. decembra, na koncertu pa bo mogoče slišati najboljše skladbe z vseh njihovih albumov, ki so jih doslej izdali v dolgi glasbeni karieri. Morda presenetijo tudi s kakšno novostjo. Bil bi že skrajni čas, saj ljubitelji pravega, prvinske-ga rokenrola že nestrpno pričakujejo njihov nov album. Od zadnjega (Revolver ljubezni) je minilo že pet let.
Od podjetniških idej in streljanja, nazaj h glasbi
i ■
i
Če so študentje bolj mirni na predavanjih med tednom, se v prostem času toliko bolj razživijo. Zato tudi Šaleški študentski klub skoraj nikoli ne počiva! Preteklo soboto je v sodelovanju s SAŠA inkubatorjem na Fakulteti za energetiko priredil prvo podjetniško delavnico za študente. Tu so zainte resirani kandidati spoznali natečaj »Zmagovalna ideja« za najboljše start-up podjetje SAŠA regije. Delavnice seje udeležilo kar nekaj študentov s podjetniško žilico, katerim bo
podpora Saša inkubatorja pri ustanavljanju svojega podjetja prišla še kako prav. Več o natečaju lahko preberete na www.sasa-inkubator.si.
Še isti dan je zvečer na strelišču Mrož potekal tradicionalni Vasilij Zajcev turnir v streljanju z zračno puško. Po napeti borbi je najbolj mirno roko obdržal Jernej Hozjan in tako domov odnesel prvo nagrado. Na stopničke za zmagovalce sta se uvrstila še drugouvrščeni Aco Arsekič in Janko Urbanc, ki je osvojil tretje mes to.

—. A
ft s^

V £

Navadno je aktivnosti ŠŠK--ja res več med vikendi, najdejo pa se projekti, ki so organizirani med tednom. Za ljubljanske študente je bil včeraj v Ljubljani že tretji tradicionalni MEXICO žur v Companierosu, kjer ni manjkalo pikantnosti v obliki kanapejčkov in tortilla čipsa v slastni salsa omaki. Pri tem seveda niso manjkale, kot pravijo Kingstoni, "tri prste tekile, limona in sol", kar je le še dodalo piko na i celotnemu večeru. Jutri je petek, dan, ko le redkokate-ri študent ostane doma. ŠŠK--jevci lahko na uradnih urah dobijo karte za koncert skupine Elevators v Max klub, ki bo jutri zvečer, ali pa kupijo karto za sobotni Novoletni žur v Rdeči dvorani, na njem pa bodo nastopile skupine Šank Rock, Jinx in drugi. Cena karte znaša 15 evrov, zato bodo študentje veseli novice, da jo lahko, če so člani ŠŠK, dobijo po subvencionirani ceni 11 evrov. Tako bodo štirje evri prišli prav za kaj drugega. Veijetno kar isti večer...
■ Tjaša
wtH\AX 18. decembra 2008
^ Podžupan Občine Šmartno ob Paki Janko Avberšek predsedniku upravnega odbora Območne obrtno-podjetniške zbornice Velenje Branku Mehu in Miranu Irmanu (prvi z desne), predsedniku omenjene zbornice: »Fanta, tole je majolka, protokolarno darilo občine. Je pa zelo uporabna in sem prepričan, da vama bo prišla prav. Včasih je komu potrebno naliti čistega vina ali si splahniti grlo, da se ti kje ne zatika.«
4 Letošnja otvoritev razstave jaslic na velenjskem gradu je bila po svoje tudi ganljiva. Prav na njej se je Damjan Kljajič, direktor Muzeja Velenje, s šopkom rož uradno poslovil od priljubljene sodelavke, kustosinje Ace Poles. Ta ponedeljek je Aca še zadnjič šla v službo, tega, da bi vitalna upokojenka poslej imela premalo dela, pa se ni bati. Sedaj bo predvsem babica in varuška vnukinjama Jedrt in Amalji, ki sta postali središče pozornosti družine Poles. Sumimo pa, da bo še vedno aktivna tudi na kulturnem področju. V »penziji« ji gotovo ne bo dolgčas.
4 V Austrija Trend hotelu v Ljubljani je Polzela pripravila modno revijo, na kateri so predstavili novo kolekcijo nogavic. Presenečenje večera je bil glasbeni gost Petar Grašo, prišla je najuspešnejša slovenska manekenka Bernarda Marovt, razpeta med Milanom in rodnim Ljubnim. Direktor Polzele Anton Turnšek je v njuni družbi dobesedno žarel. Kako ne bi! Oba sta pripomogla, da je modna zgodba Polzele dobila nov navdih.
Začetek in konec
Zadnje dni smo v Velenju večkrat slišali, da j e v govorih In diskusijah dobro, da sta začetek In konec čim bolj skupaj. Še bolje j e, če to velja za naložbe. A kaj ko za nekatere pomembne še začetka ne vemo, o koncu pa le sanjamo.
Vrtenje po velenjsko
Od prometa po novem dvopasovnem krožišču so mnogim vrti v glavi. Tistim, ki vozij o, še bolj tistim, ki o njem le razi pravljajo.
Pre lo mno in polo mno
Mnogi so letos pričakoval li prelomno leto. Pa bo žal za nekatere ostalo polomno.
Raz lič na vred no te nja
Nekateri spet odpiral o razpravo o tem, da naj bi bila kultura pri nas brezplačna. Končno j e vseeno, da le ni brez vrednosti.
Strni li so sile
V	Velenju so za večji red in varnost strnili sile varnostniki ln redari. Lahko policij o torej ukinemo?!
Pa saj mnogi pravij o, da policaj ev nikj er j e vidij o.
Kri tič ne konstrukcije
Konstrukcij e so še posebno zadnji čas postale resen problem. Tudi kar zadeva bloka 6 konstrukl cij e še ni. Finančne.
Brez premoso raz mer nos ti
V	tem prazničnem času le pri nas še posebej veliko dobrodelnih akcij.
A nekateri pravil o, da manj dajej o tisti, ki imaj o največ.
Kar malo čud no
Mladi, tudi Velenjčani, so dobri v logiki. Ker pravimo, da se večino naučij o od starejših, se mnogim zdi ta njihova uspešnost kar nelogična.
Dol gi praz ni ki
Nekaterim delavcem se obetaj o dolge praznične počitnice. Pa še zdaleč ne zaradi kakšne dobrohotnosti delodaj alcev.
Velenje - Skupina Šank Rock se tudi letos ne bo izneverila dolgoletni tradiciji. V mestu, kjer je skupina nastala in dolga leta tudi delovala, še po razselitvi po Sloveniji pa ga skupina vedno ima za »svoje« mesto, bodo v soboto pripravili velik rock žur, na katerega so povabili tudi znano in priljubljeno hrvaško skupino Jinx ter skupini Electrix ter Pips Chips Videoclips,
■	ki se šele vzpenjata. Pred velenjskim koncertom smo se pogovarjali s pevcem Matjažem Jelenom.
Spomin na lanski res uspešen koncert je tudi med vami še živ, kajne?
" »Jubiljeni koncert je bil potrditev lanskoletne celoletne aktivnosti na
■	glasbeni sceni. Lani smo namreč izdali album Senca sebe, kije zelo aktualen in uspešen še danes. Kon" certe s predstavitvijo albuma smo
pripravljali vse leto po vsej Sloveniji, v Velenju pa smo ga okronali. Ko se v skupini spomnimo lanskega koncerta, nam gredo še vedno mravljinci po telesu. Prav poseben »feeling« je bilo igrati pred nabito
polno Rdečo dvorano, zato smo veseli, da smo lahko letos izdali tudi zbirateljski komplet za svoje oboževalce v DVD paketu z naslovom "25 let - Šank Rock v živo z gosti". V njem smo sestavili mozaik 25 pesmi, ki predstavljajo prerez naše kariere od začetkov do zadnjega albuma Senca sebe, posnetek celotnega nastopa ob žuru za 25. rojstni dan, dodali pa smo tudi zbirko trinajstih videospotov. Izbrali smo najboljše, ki smo jih posneli v vseh letih delovanja. Dodali pa smo tudi avdio CD z glasbenimi vrhunci odličnega koncertnega večera v Velenju, ki so ga zagotovo zaznamovali tudi naši glasbeni gost-
je, prijatelji, s katerimi smo ustvarjali pri različnih projektih v preteklih letih.«
In kaj pripravljate v soboto v Rdeči dvorani?
»Poskušali bomo ponoviti zelo podoben šov, kot smo ga lansko leto, saj se med letom sicer z nami ni kaj posebnega dogajalo, čeprav ves čas koncertiramo. Letos smo povabili v goste skupino Jinx, ki se jo tudi sam zelo veselim, saj jih še nisem videl v živo. Njihov koncert v Rdeči dvorani bo zadnji pred daljšim premorom. Zagotovo sta tudi skupini Electrix ter Pips Chips Videoclips pravi magnet, saj sta v glas be nem vzpo nu, in pre pri čan
sem, da se spet obeta dober žur. Zagotovo pa vsi največ pričakujejo od nas in lah ko zagotovim, da bomo dali vse od sebe. Naši koncerti ponavadi trajajo uro in tri četrt, doma pa bomo na odru nepre ki nje no 2 uri in pol. Igra li bomo skladbe od prvega do zadnjega albuma. Po mojem bo vsak lahko slišal svojo najljubšo skladbo.«
Kaj se je vmes dogajalo z vami?
Celo leto smo se še trudili predstavljati zadnji album Senca sebe. Zadnji singl, ki smo ga poslali na radijske postaje, je Čez rob neba - glasbo je napisal naš Roki Petrovič, besedilo pa Bojana Uranjek.
Sedaj pa se že pripravljamo na snemanje novega albuma. Pripravljenih že imamo nekaj demo posnetkov, tako da računamo, da bomo do jese ni pos ne li ves mate ri al in izdali novo ploščo. Snemali bomo na Primorskem, to smo se že odločili, v studiu pri našem tonskem tehniku, ki živi pri Kozini. Ze to, da ga bomo snemali v toplih krajih, je obet več, da bo album vroč. Zdi se mi, da vam je uspešna obe-ležitev 25-letnice delovanja dala nov zagon.
»Odkar se nam je pred tremi leti v skupini pridružil Roki Petrovič, ki je zamenjal Bora Zuljana, gredo stvari le na boljše. Takrat smo bili na kritični točki, čutili smo veli-
ko odgovornost do vseh naših »fanov«, saj je zamenjava kitarista občutljiva zadeva. Moram pa reči, da so Rokija zelo dobro spreje li po vsej Sloveniji, saj je pravi rocker in takoj je postal tudi pravi šankroc-ker. Odkar je z nami, ni najmanjšega dvo ma, da je » naš«, ima pa tudi veliko glasbenih idej, kar bo zagotovo sliš ati tudi na novi plo šči. Do novega leta imamo še precej koncertov, po novem letu pa se začnejo intenzivne vaje in ustvarjanje novih skladb. Še prej pa se seveda veselimo sobotnega koncerta v našem mestu.«
■ bš
Šank rock bo leto 2009 kronal z novo ploščo
Na sobotnem velikem koncertu v Rdeči dvorani pripravljajo dve uri in pol čiste zabave - Pridružili se jim bodo tudi odlični Jinxi - Po novem letu gredo v studio, saj nova plošča že nastaja
V • V
Šank rock v soboto obljublja podoben program kot lani, saj bodo zaigrali najboljše z vseh doslej izdanih plošč. Veselijo pa se tudi nastopov svojih glasbenih prijateljev.
it»
0 "-.o CJo O O o o £
mešani pevski zbor
gorenje
0	gostje: a J
Mladinski pevski zbor OŠ Nazarje
zborovodkinja Katja Gruber sopranistka Darja Pečnik
Petek, 26. december 2008
ob 18. uri, Kulturni dom Velenje
Vstopnina 5 €, karte lahko rezervirate na tel.: 041 336 396 (Urška), ali eno uro pred koncertom v Kulturnem domu Velenje

V SREDISCU
Iglomati nepotrebni, dnevni center bi bil dobrodošel
Podatki kažej o, da število odvisnikov od trdih drog, sploh heroina, v Šaleški dolini ne raste - Veča se uporaba sintetičnih drog in kokaina - Dnevni center za pomoč odvisnikom bi bil dobra rešitev
Velenje - Mesec november je bil tudi letos posvečen boju proti drogam, pravzaprav preprečevanju zasvojenosti. Tako je že vse od leta 2001, ko so novembra prvič po vsej državi pripravili enomesečno kampanjo, spodbudilo pa jo je Ministrstvo za zdravje. Tudi letošnji november je bil mesec, ko se je več kot sicer govorilo o zasvojenosti, nanjo pa so s plakati, razstavami po šolah in drugimi akcijami opozarjali tudi v Velenju. Tik pred iztekom meseca je Medobčinska lokalna akcijska skupina (LAS), ki deluje na področju vseh treh občin v Šaleški dolini, v velenjski knjižnici pripravila okroglo mizo, ki so jo naslovili: »Iglomati da ali ne? Terensko delo z odvisniki«. Zanimiva je bila tudi zato, ker so dobro izbrali sogovornike in ker so se v razpravo vključevali tudi udeleženci. Razveseljivo pa je, da so tisti, ki razmere v Velenju najbolje poznajo, ocenili, da iglo-matov - avtomatov za brezplačno izdajanje sterilnega pribora za injiciranje drog - v Velenju ne potrebujemo. In to zato, ker število zasvojencev s trdimi drogami, ki si drogo injicirajo, upada, v Lekarni Velenje pa jim pribor prodajo tudi v nočnem času.
Vse več zasvojencev zboli tudi psihično
Gosta okrogle mize Borut Bah, predsednik Društva Stigma iz Ljubljane, in Mile Hodnik, vodja Centra za odvisnosti iz Kranja, sta bila zanimiva sogovornika tudi zato, ker imata pri deu in pomoči zasvojencem dolgoletne izkušnje. Čeprav je tako v Ljubljani kot Kranju, od koder sta prišla, problematika zasvojenosti veliko hujša kot pri nas, je njuna predstavitev močno osvetlila področje zasvojenosti, predvsem pa t. i. nizkopražnih programov pomoči, ki jih v Šaleški dolini skorajda nimamo. Pa bi jih po besedah voditeljice okrogle mize Sonje Bercko potrebovali. Problematiko namreč dobro pozna, tako zaradi dela v Zavodu Ruj kot v društvu Integra, kjer se srečuje s pomočjo zasvojencem, poleg tega je precej delala s starši odvisnikov, ki se, ko ugotovijo, kaj se dogaja z njihovim otrokom, počutijo močno izgubljene. Sonja Bercko nam je povedala: »Pri svojem delu se že dolga leta srečujem z
zasvojenci tako od alkohola kot prepovedanih drog. Ravno preteklo leto smo zaznali več težav pri zasvojencih z drogami. Vedno več je tistih, ki imajo dvojno diagnozo - poleg tega, da so uporabniki drog, imajo tudi psihiatrično diagnozo. Ugotavljamo namreč, da se velikokrat zgodi, da zasvojenosti sledi psihiatrično obolenje. In pri tem tudi marihuana sploh ni nedolž-
tek, ki ni dober.«
V centru za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti v Velenju - deluje v Zdravstvenem domu Velenje - imajo trenutno 80 oseb, ki vsak dan prihajajo po zdravila, ne le metadon. Od tega jih je 15 iz Velenja, ostali so iz Koroške in Zgornje Savinjske doline. »Uporaba heroina in injiciranih drog tudi na našem področju upada, nara-
Poli ci ja trdi, da veli ko ve
Ze nao krogli mizi jev odjap olicijskega okoliša Velenje center Janez Pravdič, kije tudi član Medobčinske LAS, povedal, da je tudi po njihovih podatkih v Velenju manj zasvojencev s heroinom, v okolju ni več
Tudi vV elenju naj biš tevilou porabnikovh eroinau padalo. Kako je z drugimi drogami, pa bo pokazala raziskava, ki jo bodo opravili skupaj z
društvomS tigma izL jubljane.
na. Ko imajo zasvojenci diagnozo, jih lahko vključimo tudi v invalidske delavnice, dokler je nimajo, pa ne. In prav ta populacija bi potrebovala več pomoči, sploh ker gre za veliko število mladih. Čeprav nihče ne ve, koliko je zasvojencev od različnih drog v Šaleški dolini, seje treba zavedati, da so. In da težava ni majhna. Zato bi bilo zelo dobro imeti dnevni center, v katerem bi z njimi delali različni strokovnjaki. Tudi zato smo letos ustanovili društvo Integra, saj želimo več storiti pri pomoči marginalnim skupinam. Po mojem je LAS odlična skupina strokovnjakov, ki lahko veliko naredijo za preventivo. Vendar menim, daje treba za skupino, kot so zasvojenci, poskrbeti tudi s psiho-socialnimi programi. Zato, da jih vključimo nazaj v družbo in jih morda spodbudimo, da se odločijo za zdravljenje.«
Potre bova li bi novo raz is kavo
K temu je naša druga sogovornica Dragica Kauzar iz LAS-a Velenje poudarila, da je bila zadnja raziskava med dijaki opravljena pred dvema letoma, podatki pa so bili zaskrbljujoči že takrat. Ugotovili so, da se starost pri prvem eksperimentiranju z drogami niža, daje marihuano v najstniških letih poskusilo skoraj 40 % anketirancev. Kar 80 odstotkov vprašanih pozna ljudi, ki uporabljajo droge. Kar deset odstotkov vprašanih je menilo, da je do droge najlažje priti v šoli. To je še en poda-
ščajo pa druge zasvojenosti. Včasih smo prav presenečeni, kaj vse zasvojenci zau-žijejo, da vzdržujejo počutje. Zasvojenost je bolezen, to je dejstvo. Zato mislimo, da je potrebno sodelovanje več partnerjev: zdravstva, sociale in lokalne akcijske skupine. Samo v mreži vseh teh bomo lahko prišli do boljših, verodostojnejših podatkov,« k temu dodaja Sonja Bercko.
V velenjskih lekarnah pro da li več igel
Mobilnost med zasvojenci je velika, zato je težko reči, kaj pomeni podatek, da so v Lekarni Velenje letos prodali več priborov za injiciranje drog kot lansko leto. Po besedah mag. Sabine Grm so namreč do konca oktobra v svojih lekarnah prodali 5.500 injekcijskih igel, večino zasvojencem. Povedala je, da je veliko kupcev iz Koroške. Če se zgodi, da pridejo po igle v času nočnega dežurstva, jih ne odslovijo. Zanimivo pa je, da je Borut Bah iz Stigme prepričan, da to, da so igle dostopne le v lekarnah, ni najbolje. Predvsem zato, ker se odvisniki v strahu, da jih kdo od osebja pozna ali pa pozna njihovo družino, ne obnaša dovolj odgovorno in zato pribor uporablja večkrat. To pa lahko vodi do poškodb tkiva, pa tudi možnosti za različne okužbe je več. Ob tem naj povemo, da v Ljubljani in Kranju skorajda ni več odvisnika, ki bi igle kupoval - v sklopu nizkopražnih programov jim jih delijo brezplač-
Tudi na Celjskem več kokaina
V letošnjem letuje bila kot osrednja tema izpostavljena vloga starševstva pri preprečevanju zasvojenosti, zato je mesec potekal pod motom: Zasvojenost - starši lahko vplivamo. A podatki o zasvojenostih in uporabi drog med 16-letniki na Celjskem (v raziskavo je bilo vključenih 1320 mladih), ki so jih konec novembra objavili na celjskem Zavodu za zdravstveno varstvo, kažejo nato, daje zasvojenost problem celotne družbe, ne le družine. In da si pred njim, žal, še vedno preveč zatiskamo oči. Tudi ta raziskava je namreč pokazala trend, ki ga beležijo po vsej državi - zasvojenost s tobakom med najstniki k sreči upada, manj je tudi uporabnikov heroina, več pa tistih, ki posegajo po kokainu in sintetičnih, tako imenovanih plesnih drogah. Daje kokaina več, kažejo tudi podatki o vključenih v različne oblike pomoči zasvojencem.
»Raziskava kaže, da so med mladimi v celjski regiji prisotne številne droge, tako dovoljene kot nedovoljene. Večina, kar 92,6 odstotka šestnajstletnikov, je že poskusila alkohol in 56,8 odstotka jih je vsaj enkrat v življenju že kadilo cigarete. 18,2
odstotka jih je vsaj enkrat v življenju že kadilo marihuano. Delež tistih, ki so poskusili druge nedovoljene droge, je znašal od 0,5 do 2,2 odstotka. Ko primerjamo rezultate iz leta 2007 z rezultati iz preteklih raziskav v letih 1998 in 2003, opažamo nekatere pozitivne premike, ki nas vendarle navdajajo z optimizmom. Med šestnajstletniki je bilo v letu 2007 manj tistih, ki so že poskusili marihuano, in manj rednih kadilcev tobaka,« je povedala vodja raziskave Nuša Konec Juričič, dr. med., specialistka socialne medicine. K temu dodaja: »Večina dijakov, ki so poročali o uporabi droge, seje z drogami srečala od enkrat do petkrat v življenju, torej lahko govorimo o kratkotrajnem oziroma občasnem tveganem vedenju dijakov, ki svoje potrditve potem najdejo v bolj ustvarjalnem vedenju. Zavedati se moramo, daje bila raziskava opravljena med šestnajstletniki, a raba drog med starejšimi srednješolci je zagotovo večja. Raba drog je nevarna zlasti za tiste mlade ljudi, ki najdejo v drogi navidezno samopotrditev, sprejetost in moč. Pri njih obstaja nevarnost, da bodo po drogi posegli vedno znova in postali odvisni,« je še poudarila Nuša Konec Juričič. In to drži kot pribito.
Preventive nikoli ni preveč
Dragica Kauzar iz Medobčinske LAS Velenje nam je predstavila akcije v letošnjem letu: »Največ pozornosti smo posvetili mladim, saj smo vse velenjske osnovnošolce povabili na prireditve Z glavo na zabavo. Ker jih je bilo več kot 950, smo pripravili kar 4 prireditve. Priduržili smo se projektu varnih točk, začeli smo projekt medvr-stniškega poučevanja na eni od velenjskih osnovnih šol. Veliko smo se posvečali tudi izobraževanju in preventivnim programom, ki jih pripravljamo vse leto tako v vrtcih kot šolah. Govorili smo tudi o nasilju in drogah med mladi mi, saj je pomemb no, da se o teh temah z mladimi pogovarjamo čim večkrat. Poleg tega smo gostili predstavnike društva Svit iz Kopra in predstavnike terapevtske skupnosti Lautarij iz Italije.
odvrženih igel, struktura uživalcev pa se je zamenjala. Nekateri so se odselili, odšli v komune ali pa jih ni več. Več pa je tistih, ki uživajo kokain. Zato policisti menijo, da iglomat, ki bi stal najmanj 1000 evrov, zagotovo pa bi postavitev sprožila tudi številne pomisleke prebivalcev v bližini mesta, kjer bi stal, po njihovem mnenju ni potreb na.
Za podatke smo prosili tudi na Policijski postaji Velenje. Komandir Aleš Lipuš je zapisal: »V letošnjih prvih desetih mesecih smo v 80 primerih zasegli snovi, za katere smo posumili, da gre za prepovedano drogo. V Veliki meri je bila prisotna na obrobj ih Velenja, še vedno pa se preprodajalci in uporabniki najpogosteje srečujejo v centru mesta. Količinsko smo največ zasegli konoplje (marihuane ali trave, kot ji najpogosteje rečejo uporabniki), zasegli pa smo tudi druge prepovedane substance in droge, predvsem hašiš, kokain,
prepovedana zdravila in poživila.« V 30 primerih so zoper osumljence podali kazenske ovadbe na tožilstvo, proti ostalim so ukrepali z izdajo odločbe po zakonu o prekrških.
Na policiji pravijo, da se preprodajalci in odjemalci prepovedanih drog zbirajo na najrazličnejših mestih in krajih na območju celotnega okoliša, za katerega je pristojna PP Velenje, od skritih in težko dostopnih lokacij, na drugi strani pa kar na parkiriščih pred stanovanjskimi bloki in drugimi zgradbami in celo pri osnovnih šolah. Trdijo še, da vse leto pripravljajo poostrene nadzore in tako odkrivajo preprodajalce drog. Tudi zato ti vedno znova iščejo nove lokacije za svoje kriminalno početje.
Z menjavo igel preprečili epidemijo HIV?
Borut Bah je predstavil programe zmanjševanja škode pri zasvojencih, ki delujejo v Društvu Stigma. Ob tem je poudaril, da ne podpirajo uživanja drog, pomagajo pa zasvojencem, da to počnejo čim bolj varno. Eden večjih uspehov, ki je zagotovo tudi posledica njihovega delovanja, je ta, da število okuženih z virusom HIV, pa tudi zbolelih za aidsom, med intravenoznimi uživalci drog ni velika. Tudi zato, ker redno menjujejo pribor, ki jim ga od lani dostavljajo tudi s terenskim vozilom. Kupili so ga s pomočjo EU. Ta pelje tja, kjer se zbirajo odvisniki. »Naše delo poteka po telefonu, osebno ter po elektronski pošti, svetovanje pa izvajamo tudi v zaporih. Kombinacija vseh dejavnosti je smiselna oblika ponudbe storitev, ki dosegajo najširši del populacije uživalcev nedovoljenih drog.« V Ljubljani imajo dva dnevna centra, v enem je 60, v drugem pa 30 uporabnikov. V dnevnem centru zagotavljamo varen pro stor, ki omogo ča dru že nje upo -rabnikov in stik s strokovnimi delavci. Oboje neposredno prispeva k zmanjševanju izolacije in socialne izključenosti. Center je namenjen vsem, ki imajo izkušnje z uživanjem drog, pa naj gre za odvisnost ali rekreativno uživanje. Svetovanje v dnevnem centru je na voljo tudi posredno prizadetim, torej tudi staršem, svojcem in prijateljem zasvojencev. Strokovni delavci nudijo tudi pomoč pri urejanju socialne, zdravstvene in druge problematike, pomoč pri reševanju stanovanjske in zaposlitvene problematike, informacije o drugih programih na področju drog, možnost spremstva ...
Del programa zamenjave igel je tudi zbiranje uporabljenih injekcij, ki se do uničenja hranijo v zaprtih kontejnerjih. Vračanje rabljenih igel ni nujen pogoj za izdajo sterilnega pribora, je pa seveda zaželeno in priporočljivo v čim večjem obsegu.« V njihovih programih imajo vključenih od 450 do 500 uporabnikov drog, od tega 85 oseb v Kranju. Na mesec razdelijo 30.000 igel. Število igel narašča, število uporabnikov pa ne, to pomeni, da uporabniki bolj varno injicirajo. A dejstvo je, da naj bi bilo pri nas zasvojencev s trdimi drogami kar 15 tisoč. Strokovnjaki pravijo, da bi realno številko dobili, če število pomnožimo z dve. Da bi izvedeli, kako razširjene so droge v Velenju, bodo v sodelovanju s Stigmo naredili hitro oceno stanja, kar zajema tvegano vedenje, kje se uporabniki zadržujejo, katera droga je prisotna, kje se kupuje, podatki policije, njihovi zasegi, podatki CSD in šol. Vsi ti zbrani podatki bodo predstavljali osnovo za nadaljnje ukrepe na tem področju.
■ BojanaŠ pegel
16
VI PISETE
if AS 18. decembra 2008
Vera povezuje kulture
Velenje je obiskal banjaluški škof Franjo Komarica
Katoličane bosanskega ter hrvaškega porekla je v Velenju obiskal banjaluški škof dr. Franjo Komarica, ki je med drugim predlagan za Nobelovega nagrajenca za mir.
V Velenju namreč živi nekaj tisoč katoličanov iz Bosne in Hercegovine ter Hrvaške. Veliko jih je prišlo sem zaradi službe, veliko zaradi vojne. Žal nikoli niso imeli redne duhovne oskrbe v svojem mater-nem jeziku, razen v času vojne, ko je iz Zagreba prihajal med leti 1993 do 1995 duhovnik in imel maše v hrvaškem jeziku.
Ko je bil ob neki priložnosti župnik Martin Dolamič iz Šaleka v Bosni z nekaterimi verniki, ki živijo v Velenju in so rojeni v Bos ni, se je tam spo -znal z banjaluškim škofom in ga povabil v Velenje z namenom, da obišče vse vernike, posebej še te, ki prihajajo iz njegove domovine.
Škof se je srečal s celjskim škofom dr. Anto-
-	ob nakupu otroške, mladinsko sobe ali spalnice v vrednosti nad 1.000,00 EUR praktično darilo
-	program ANL 20 % ceneje
-	odprodaja programa dnevnih sob OLJKA 35 % ceneje
-	otroške in mladinske sobe ROSA -10 % gotovinski popust (tri nove barvne kombinacije)
-	kuhinje DANA v novih modernih barvah visokega sijaja
-	pisarniško pohištvo
-	nagradno žrebanje kupcev
-	gotovinski popusti, hitri krediti, takojšnja dobava
-vabljeni v delno prenovljen in razšiijen salon pohištva GARANT na Polzeli
nom Stresom, v nedeljo pa je imel osrednjo slovesnost v Starem Velenju v župniji svete Marije. Na prese ne če nje vseh se je zbra lo čez tisoč vernikov iz Velenja in okolice.
Po maši je bilo druženje ob pesmi, plesu kola in pripovedovanju škofa. Komarica nam je s svojo pre-
prostostjo in očetovsko skrbjo prinesel košček domovine, kulture in vere.
V imenu vseh, ki smo se zbrali ob našem rodoljubu, se zahvaljujem tistim, ki ste nam s tako preprosto gesto odprtosti v srce naselili radost in pogum, da moremo z novim optimizmom živeti svojo kulturo in vero.
■ Matej Vinojčič
Srečanja se je udeležilo več kot tisoč vernikov.
VELIKA
NOVOLETNA AKCIJSKA
TRODAäÄA^SALONU GARANT!1

POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAS DOM
TSCTnTI
Pohištvena industrija, d.d.. Polzela Polzela 176 a Industrijska prodajalna: tel.: 03/70 37130,7037131, frpoita: info@garant.si maloprodaja@garant.si www.garant.si
Premiera nove otroške igrice
Škale - Kulturno društvo Škale že vrsto let razveseljuje otroke s svojimi predstavami. Tako so tudi letos pripravili novo igrico in jo v ponedeljek premierno uprizorili za prijatelje in tiste, ki so jim pomagali pri ustvarjanju in pripravi scene.
Naslov igrice je Čunki, Rozi in Bajsi in je priredba pravljice Trije
prašički. Priredbo in scenarij je pripravil Peter Iršič, ki je igrico tudi režiral. V njej nastopajo trije prašički (Tinica Jan, John Vugrinec in Jože Grčar) in ata volk s svojimi mla dič ki (Peter Iršič, Eva Kumer, Karmen Koželjnik in Mojca Iršič). Ata volk uči mlade volkce, kako se ulovi prašičke, nazadnje pa so vol-
ki tisti, ki se ujamejo, saj so prašički pametni in iznajdljivi. Nauk celotne zgodbe je: s pametjo in zvijačo lahko vse rešimo.
Igrico bodo zaigrali ta konec tedna na sre ča njih otrok z dedkom Mrazom v kulturnem domu Velenje in na domačem odru v Škalah.
■ Eva Kumer
Igrica za dedke in babice
Pesje, 4. decembra - Dedki in babice imajo v življenju otrok pomembno vlogo, saj s svojo prisotnostjo velikokrat zapolnijo dolge ure, ko staršem zaradi obveznosti priskočijo na pomoč. Oboji smo jim za to hvaležni in otroci se znajo starim staršem za razliko od odraslih za to iskreno oddolžiti. Četrtek, 4. decembra, je bil poseben dan. V vrtec smo povabili babice in dedke. Pripravili smo jim glasbeno pravljico Goskica, ki se je učila peti. Otroci so ob srečanju z njimi žareli od sreče in si želeli, da ti trenutki ne bi minili. Po končani predstavi so z nami še zaplesali in zapeli. Ob spoznanju, kako dragoceni so stiki med generacijami, smo se odločili, da jih še ponovimo.
■ Strokovni delavki: Milena in Sabina
Dedki in babice so bili srečanja z vnuki, ki so jim zaigrali igrico, zelo veseli.
Otroci pa so kar žareli.
Nagrade poslovodstvom, navkljub...
Ko sem pred dnevi sli šal, da sta si upravi Zavarovalnice Triglav in stanovanjskega podjetja "Stanin-vest" iz Maribora izplačali horen-dne nagradne zneske, sem mislil, da ne čujem dobro. V prvem primeru je najprej šlo za 320.000, v drugem pa celo za 500.000 evrov. Poslovodstvo Zavarovalnice je pozneje, verjetno zaradi odziva javnosti, celoten znesek zmanjšalo za 100.000 evrov, namenjen sindikatu.
Škandaloznosti ravnanja seveda navedeno zmanjševanje ne odpravlja. Mogoče bo kaj podobnega tudi v Mariboru, vendar do oddaje tega prispevka v tisk kaj takšnega ni bilo slišati.
Kolikšna sta zneska v še nedavno
Mnenja in odmevi
znanima valutama, to je v nemških markah in slovenskih tolarjih, povedo naslednje številke: 440.000 in 1,000.000 DM, 52.800.000 in 120,000.000 SIT!
Gospe in gospodje, poslovodje navede nih firm, vso leto niso ostali brez beli ča, da bi bili na beraš -ki palici. Ob dobre plače so si sami dodali še lepo zaokroženo vsoti-co evrov. Z njimi se bodo lahko posladkali v času prihajajočih praznikov, kje v Karibih, na Seše-lih, Balijih ali pa reinvestirali v novo jahto, luksuzno jadrnico in podob no.
Najbolj škandalozno pri vsem dogajanju je njegova moralna zavr-ženost. Še posebej sedaj in tukaj, ko si določeni prizadevajo za ublažitev nastalih posledic finančne in gospodarske krize, ko vlada in drugi iščejo pota, kako naprej, on da nas ne bi preveč prizadelo. Priza-
delo še posebej tiste, ki so že itak materialno prikrajšani, pri katerih vlada beda. V času, ko sindikati bijejo plat zvona glede vedno večjih kršitev delovnopravne zakonodaje, poslabševanja delovnih razmer in podobno. Vtem času si,vsemu navkljub, določeni privoščijo takšne privilegije. Včasih, kakšnih petdeset let nazaj , bi se takšnim lahko kaj hudega zgodilo. Težko je ob vsem tem najti primerne besede. Še najbolj blizu je ugotovitev, da je v našem družbenopolitičnem redu nekaj hudo narobe. Narobe prvenstveno v tem, da smo dopustili, da seje razpaseltakšen vampirski kapitalizem.
Ko me kdo vpraša za mnenje glede takš nih in podob nih eksce sov, navadno rečem: Tako pač je v kapitalizmu, saj to smo želeli ob osamosvojitvi, mar ne?!"
■ Vladimir Korun

OBJAVE
LJUDSKA INICIATIVA
Spoštovane volilke, spoštovani volilci Mestne občine Velenje
Mestni odbor SDS Velenje je vložil pobudo za razveljavitev odloka, ki ga je na predlog župana sprejel svet Mestne občine Velenje in prične veljati s 1. januarjem. V odloku se občanom nalaga plačevanje dajatve k ceni pitne vode do leta 2020 za izgradnjo vodovoda in kanalizacije v občini. Ta dajatev je dvakrat po 0,45 evra na mesec za vsak kubik porabljene pitne vode. Z davkom vred to znese približno en evro na kubik vode. Gospodinjstvo, ki porabi na mesec od 15 do 20 kubikov vode, bo moralo plačati poleg cene še 15 do 20 evrov dajatve na mesec ali 180 do 240 na leto. Tiste družine, ki porabijo več vode,pa še več. Že pri porabi 15 do 20 kubikov vode na mesec je letni strošek gospodin-
jstva skoraj polovica ene mesečne minimalne plače.
To se nam je zdelo v Mestnem odboru SDS za nepotrebno dodatno obremenjevanje ljudi. Še zlasti zaradi tega, ker ne vemo, kaj nas čaka v prihodnje, spričo krize, ki bo že tako in tako prizadela vse nas. Našo pobudo je podprlo 176 volilk in volilcev v občini, ki se jim ob tej priložnosti iskreno zahvaljujemo. Saj so s svojimi podpisi odločilno pripomogli, da se lahko zgodi ljudska iniciativa. A to ste Vi, spoštovane občanke in občani, skupaj z nami pobudniki, ki boste s svojim podpisom na Upravni enoti na predpisanem obrazcu zahtevali razveljavitev odloka.
Če hočemo, da svet Mestne občine obravnava zahtevo Ljudske
iniciative, torej naše iniciative volilk in volilcev, moramo zbrati nekaj več kot 1.300 podpisov. Šele tako bomo prisili svet Mestne občine, da o odloku še enkrat glasuje in mu dali priložnost, da pred časom sprejeti davek razveljavi. Nam vsem pa zmanjšali mesečne stroške, ki so v tem času nepotrebni. Več nas bo podpisalo, večje so možnosti, da dosežemo razveljavitev.
S podpisovanjem na Upravni enoti nimate nobenih stroškov. Na Vas je, spoštovane volilke in volil-ci, da stopite do okenca na Upravni enoti in pred pristojno osebo obrazec lastnoročno podpišete. Obrazce za podpisovanje dobite na okencu Upravne enote v prvem nadstropju, torej tam, kjer boste obrazec tudi podpisali. Ne pozabite vzeti s seboj osebni dokument. Lahko pa obrazec dobite na naši spletni strani www.sdsve-lenje.com in si ga kopirate. Pod-
poro je možno izraziti v ponedeljek, torek, sredo in petek ob uradnih urah na UE.
Podpisani obrazec boste lahko oddali našemu predstavniku na hodniku pred okencem. Če tisti trenutek ne bo prisoten, nas lahko pokličete na mibilni telefonski številki 041 635 205 in 041 916 516.
Pobudniki vemo, da Vas bodo zagovorniki davka prepričevali, da ne bo vodovoda niti kanalizacije, če tega davka ne bo. To preprosto ne drži. Občina mora skrbeti za izgradnjo vodovoda in kanalizacije tudi brez dodatnih davkov. Za ta namen ima občina denar v proračunu, lahko pridobiva evropska sredstva in tudi Komunalno podjetje bi lahko bolj gospodarno trošilo denar, ki ga dobijo, ko plačujemo njihove storitve, in ga več namenilo izgradnji vodovoda in kanalizacije. Tako se bi zbralo dovolj denarja, da se gradi še naprej.
Osebno Vam lahko povem, da
so trditve, da je davek zaradi solidarnosti mesta do podeželja, ki se na veliko širijo na prednovo-letnih sprejemih župana, zgolj lep-orečje. Navedel bom primer, ki ga je možno preveriti in boste lahko hitro ugotovili, da ni vse tako, kot se prikazuje. Vsi, ki so na podeželju (okoliški kraji Velenja) priključeni na vodovodno omrežje, ki ga upravlja Komunalno podjetje Velenje, plačujejo od leta 93 dalje prispevek za izgradnjo vodovoda in kanalizacije. Vodovoda je sicer nekaj zgrajenega, vendar kanalizacije skoraj nič. V Šentilju od leta '93 ni zgrajeno niti enega metra. Priključeno je nekaj gospodinjstev v Lazah pri Velenju proti Obircu. V Vinski Gori, kjer krajani plačujejo prispevek za izgradnjo vodovoda in kanalizacije od leta 95 dalje (tisti, ki so prik-lopljeni na vodovod Lipje in Prel-ska), prav tako ni zgrajeno niti enega metra kanalizacije. Lahko bi se še naštevalo. Solidarnost je lepa gesta in se lepo sliši, vendar se sol-
idarnosti ne sme zlorabljati ali z njo karkoli prikrivati.
V nadaljevanju si lahko preberete pobudo v celoti in obrazložitev, ki smo jo pripravili. Upam in želim v imenu pobudnika in volilk in volilcev, ki so pobudo podprli, da nam zahteva za razveljavitev davka uspe. Zato Vas, spoštovane volilke in volilci, še enkrat prosim, da v naslednjih dneh stopite do okenca na Upravni enoti in s svojim podpisom omogočite, da se zgodi ljudska iniciativa. Vsi skupaj moramo pokazati županu in večini v svetu Mestne občine Velenje, da nismo neizčrpen vir denarja za financiranje stvari, ki bi jih morali biti deležni tudi brez dodatnih davkov.
Ob tej priložnosti Vam želim vesele božične praznike in uspešno leto 2009. S čim manj težav in nesrečnih prigod.
Za pobudnika pobude in volilke in volilce, ki so pobudo podrpli ■ Franc Sever
TRGOVINA KOŠARICA
But. vino laški rizling 0,751 Ormož 1,69€
But. Srebrna penina 0,751	6,69€ Prašek Ariel 4kg+odstranjev. mad. 11 11,99€
Pršut Kras	10,99€/kg
Sir Edamer	3,99€/kg
Vakumirka Smartvac	132,90€
Sončnice za ptice 5kg	4,90€
Koruza Big-beg (800kg)	0.15€/kg
Pesni rezanci 25/1	0,23€/kg Vse za koline
Telefon: 03/572 80 80
Cenjenim strankam želimo vesele božične in novoletne praznike!
Kolektiv tigovina Košarica
Parnovo.tel.: 572 80 80, Pssja.tel..: 891 91 40, Gaberke, tel.: 891 32 10 www.trgovina-kosarica.si, e-mail: kosarica@siol.net
SMUČANJE JE
MORDA DRUŽINSKI ŠPORT.
Izkoristite čas posebnih ugodnosti, v katerem lahko sebi in svojim najbližjim privoščite izpolnitev težko pričakovanih želja ali skupnih aktivnosti. V UniCredit Bank smo zato za vas pripravili zimske gotovinske kredite v evrih, ki jih odlikuje ugodna obrestna mera. Osebna in hitra obravnava bosta omogočili, da boste ujeli čas ugodnih nakupov... ali prijetne smuke. Ponudba velja do 15. februarja 2009. Osvobodimo se dvomov: www.unicreditbank.si
<5$3I6< UniCredit Bank
Postanite naročnik	X 1 \	i	
Za naročnike kar 9 številk zastonj! A			
Izkoristite ugodnosti, ki jih imajo naročniki tednika Naš čas.
Ne vabi le dostava na dom, ampak tudi nižja cena.
Plačilo celoletne naročnine vam prinaša kar devet številk zastonj. Za naročnike pa so ugodnejše tudi cene malih oglasov in zahval.
Izkoristite dobro ponudbo.
In kako se lahko naročite na Naš čas?
Pokličite 03/ 89817 51.

ALU In PVC stavbno pohištvo - zimski vrtovi
FRANC MAJORANC, s.p.
C. L. Dobrotinška 21,3230 Šentjur E-mail: franc.majoranc@siol.net Tel.: 03/746 12 90 Fax: 03/746 12 95 Gsm: 041 629 572
ZELO UGODNA PREDELAVA ŽE OBSTOJEČIH OKENSKIH KRIL!
*	proizvodnja termopan stekla
*	zimski vrtovi-fasade
*	ALU - PVC stavbno pohištvo
*	vhodna vrata
*	razne zasteklitve
*	dodatne zasteklitve
Naročilo lahko pošljete tudi po e-pošti: press@nascas.si, po faksu 03/ 897 46 43 ali na naslovu, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje.
18
OBJAVE
H;tIS 18. decembra 2008

Božiček je že tu!
Največja modna ponudba v Ljubljani v več kot 60 trgovinah, 1500 parkirnih mest, preprost dostop z obvoznice (izvoz Ljubljana jug ali Ljubljana Rudnik) in vsak vikend še obilica prazničnih presenečenj. Skratka, praznično vzdušje je zagotovljeno.
Sobota, 20. december	Sobota, 27. december
od 12. do 18. ure: Božiček na obisku v od 18. do 19. ure: nastop Supernovi - zaupajte mu svoje želje! otroškega pevskega zborčka
Praznična Supernova vas pričakuje vsak dan od 9. do 21. ure in ob sobotah od 8. do 21. ure. V decembru bo ob nedeljah Supernova odprta od 9. do 17. ure.
SUPERNOVA
LJUBLJANA
SPORT
Žiga Mravljak s trojko odločil zmagovalca
Košarkarji Elektre Esotecha so v 11. krogu 1. državne košarkarske lige UPC v Škofji Loki premagali ekipo TCG Mercatorja, enega neposrednih tekmecev v boju za prvo polovico lestvice.
Šoštanjčani so sicer odlično začeli in si že do konca prve četrtine priigrali 13 točk prednosti, ki pa so jo gostitelji vztrajno lovili, tako da je bil drugi polčas zelo napet in zanimiv. Borut Cerar je v igro v drugem delu poslal Žigo Mravljaka, ki je odlično ustavil enega vodilnih domačih igralcev Simona Finžgaija.
Košarkarji TCG Mercatorja so se v zadnjih minutah po nekaj uspešnih akcijah Mensuda Julevica povsem približali gostom iz Šoštanja, tako da so ti imeli minuto in pol pred koncem le še dve točki prednosti (63 : 65). V naslednjem napadu pa je Žiga Mravljak s trojko pokopal upe domačih na peto prvenstveno zmago, Elektra Esotech pa je dosegla svojo četrto. Končni izid srečanja je bil 64 : 70.
Najučinkovitejši pri Šoštanjčani so bili ponovno Dejan Cup s 16 in Luka Sekljoča s 15 točkami, oba
sta pobrala še devet žog pod obema obročema; kapetan Nik Ivanovič je dosegel 14 točk.
Borut Cerar, trener Elektre Esotecha: »Kljub temu da je bila moja ekipa cel teden poškodovana in prehlajena, so se fantje zbrali in odigrali, tako kot znajo. Upam in želim, da bi igralci zdržali ta visok ritem tekmovanja.«
To je bila prva letošnja zmaga Elektre Esotecha v gosteh, v nadaljevanju prvenstva jih čaka težek razpored, saj že v prihodnjem krogu ponovno gostujejo. V soboto potu-
jejo v Novo Gorico k ekipi, ki je v prvih enajstih krogih le dvakrat zmagala. Svojo drugo zmago je dosegla prav v tem krogu, ko je v svoji dvorani prvi poraz v prvenstvu zadala še vedno vodilni Krki iz Novega mesta. Šoštanjčane tako v Novi Gorici čaka zelo motiviran nasprotnik, ki je v dobri formi. Že v torek, 23. decembra, pa Elektra Esotech v domači dvorani v Šoštanju gosti ljubljanski Geoplin Slovan.
■ Tjaša Rehar
Po zadnji jesenski točki v Škof jo Loko
Konec tega tedna oziroma v začetku naslednjega se bodo tudi za rokometaše v prvi ligi začele novoletno-zimske počitnice. Rokome-taši Gorenja bodo jesenski del prvenstva sklenili v soboto v Škofje Loki, kjer v zadnjem jesenskem krogu seveda načrtujejo novo zmago. Včeraj pa so v četrtfinalni pokalni tekmi gos tova li v Rib ni ci.
V prešnjem krogu bi morali igrati z Gold Clubom, ki pa je izstopil iz lige, zato so bili prosti. V osrednji tekmi 12. prvenstvenega kroga v prvi rokometni ligi pa so gostovali v Kopru. Dvoboj ni dal zmagovalca, saj je bil izid neodločen, 26 : 26.
; 1
MI '■


'i
4
!
Marko Oštir in Jure Dobelšek Foto: vos
m
"Knapi se nikoli ne vdamo"
Velenje, 12. decembra - Ob koncu jesenskega dela nogometnega prvenstva je direktor Premogovnika Velenje, ki je glavni pokrovitelj NK Rudar, dr. Milan Medved na Velenjskem gradu pripravil prednovoletni sprejem za nogometaše Rudarja in nogometašnje Rudarja Škal, vseh ostalih selekcij, trenerje, člane uprav, tehničnega osebja, navijače. Posebej je omenil, da je ena
Tako so igrali
MIK 1. liga, 12. krog
Cimos Koper: Gorenje 26:26 (14:14)
Cimos Koper: Vončina, Ljubanovič 4, Praznik 2, Brumen 5, Bombač 2, Mrvaljevic, Stanič (19 obramb), Božič, Poklar 1, Sarkič, Blaževič 2, Konečnik, Rapotec, Jovičič 4, Stojanovič, Mirkovič 6. Gorenje: Gajič (9 obramb), Dobelšek, Kavaš 4, Bezjak 1, Oštir 1, Sovič, Skok (7 obramb), Datukashvili 3, Mlakar 4, Rnic 1, Štefanič, Golčar, Harmandic 4, Čupic 8, Gromyko. Sedemetrovke: Koper 2(2), Gorenje 5(4)
Izključitve: Koper 8, Gorenje 8 minut
Liga UPC, 11. krog
TCG Mercator - Elektra Esotech 64 : 70 (11 : 24, 29 : 32, 45 : 50)
Elektra Esotech: Horvat 2, Mravljak 5, Novak 11 (1-2), Sjekloča 15 (3-4), Ivanovič 14 (69), Lekič 2 (2-2), Cup 16 (2-3), Carr 5 (1-1)
Vrstni red: 1. Krka 21, 2. Helios Domžale 20, 3. Zlatorog Laško, 4. Geoplin Slovan oba 19, 5. Luka Koper 17, 6. Hopsi Polzela 16, 7. TCG Mercator, 8. Elektra Esotech, 9. Zagorje vsi 15, 10. Alpos Šentjur, 11. Epic Misel oba 14, 12. CPG Nova Gorica 13
najlepših posledic dejavnosti kluba, da se nogomet na velika vrata spet vrača v Šaleško dolino. Dokaz za to so polne tribune ter veliko število navijačev. Le v Mari-
boru jih je več. V prvem delu sezone so tako nogometaši kot nogometašice dosegli, kar so si zastavili. »Potrebno pa bo vztrajati še naprej. Premogovnik je tip-
ičen primer podjetja, v katerem se zaposleni nikoli ne vdamo. Znani smo po tem, da nikoli ne obupamo in nikoli ne vržemo puške v koruzo. Rad bi, da bi ta knapovski duh živel tudi v vas in da ste ponosni, da ste člani Rudarja,« je še dejal Milan Medved.
Foto: vos
JAN
-	STROJEGRADNJA
.	AVTOMATIZACIJA
^	PROIZVODNI PROCESI
^^	iiAnmir
P| /tn f A M ^ PROIZVODNI PRC
FLORJAN ^ V0DENJE
INŽENIRING IN PROIZVODNJA	INŽENIRING
Sedež podjetja: Stanetova 37,3320 Velenje, tel.: 03 898 73 30, fax: 03 898 73 31 Delavnica: Lokovica 28 h, 3325 Šoštanj, tel.: 03 898 73 30, e-mail: info@janflorjan.si
rm
Želimo vam srečo, zdravje ih volje, da bi soustvarjali takšne trenutke, ki se jilt boste ob letu z veseljem spominjali. Srečno 2009!
NA KRATKO
Začetek mednarodnega tekmovanja v krosu
Prejšnjo nedeljo je bilo v Velikovcu na avstrijskem Koroškem prvo letošnje mednarodno pokalno tekmovanje v zimskem krosu, ki so se ga udeležili poleg avstrijskih ljubiteljev teka še atleti iz Slovenije. Dosegli so več prvih mest v različnih starostnih kategorijah, med njimi tudi Vasja Jerčič (M 35, Durasport, Velenje).
V nedeljo, 21. decembra, bo v Podkraju pri Velenju drugo tovrstno tekmovanje. Začelo se bo ob 10.30 za otroke, ob 11.30 bo hoja in tek na 3.500 m (moški nad 55 let in ženske) in ob 12.00 tek na 7000 m. Udeleženci bodo deležni priložnostnih daril in pogostitve.
Hrgota lovi kvoto za nastop v svetovnem pokalu
Skakalec SSK Velenje Robert Hrgota je nadvse uspešno začel nastope v celinskem okalu na severu Evrope. V finskem Rovaniemiju je osvojil 27. mesto, nato pa v norveškem Vikersundu skočil na 8. in 10. mesto. Ta konec tedna bo v češkem Liberecu, kjer do februarja svetovno prvenstvo v nordijskih disciplinah, lovil kvoto za nastop v svetovnem pokalu.
Mladinci pa se odpravljajo na tekme Alpskega pokala v avstrijski Sefeld. V nordijski kombinaciji bodo nastopili Gašper Berlot, ki je vodilni v poletnem seštevku, ter Marjan Jelenko in Žiga Omladič, kot solist bo nastopil član mladinske reprezentance Slovenije Klemen Omladič. Najmlajši pa ta konec tedna odhajajo na mednarodno tekmo v nemški Oberviesenthal.
Treninge nadaljujejo tudi vse klubske selekcije, saj se nezadržno bližajo zimska pokalna tekmovanja. V klub še vedno vabimo vse mlajše dečke in deklice, ki jih veselijo smučarski skoki, saj bo SSK Velenje v mesecu januarju gostitelj regijskega tekmovanja za začetnike.
Že prvič najboljša
Kranj, 13. decembra - 4. turnirja v Kranju za slovensko jakostno lestvico v skvošu se je prvič udeležila tudi članica velenjskega skvoš kluba Maja Obrulj in zmagala.
Med moškimi se je turnirja udeležil Goran Masatovič in se uvrstil na 16. mesto.
Mladi do 18 let pa se pripravljajo na mladinsko državno prvenstvo, kjer branijo 2. in 3. mesto v Sloveniji.
Imenitna sezona za V-Racing
V soboto, 13. decembra, je Zveza za avto šport Slovenije AŠ 2005 organizirala tradicionalno prireditev »Večer prvakov«, na kateri je podelila pokale in priznanja za dosežke v tekmovalni sezoni 2008. Za naslove se je borilo preko 400 dirkačev iz 80 klubov. Med zelo uspešnimi dobitniki je bil tudi Avto klub V-Racing Velenje. Osvojil je kar devet odličij za tekmovalne dosežke in eno priznanje za organizacijo gorske hitrostne dirke Rogla 2008. V letošnji sezoni ga je zastopalo 18 voznikov, ki so nastopali v Paralelnem Rally Crossu, Gorskih hit-
ga naslova prvaka je prispevalo pet voznikov: Sandi Boh - Mitsubishi Lancer EVO8, Patrik Zajelšnik -formula 3000, Alexander Zajelš-nik- prototip Osella, Matej Grud-nik - Renault Clio RS in Matevž Boh - Fiat Seicento.
V posamični konkurenci je Matevž Boh osvojil naslov prvaka v pokalu Seicento in naslov Državnega podprvaka v prvenstvu mladih voznikov do 21 let. Matej Grudnik je osvojil naslov Državnega podprvaka v Paralelnem Rally Crossu v skupini vozil do 2000 ccm in tretje mesto v Gorskih hitrostnih dirkah v kategoriji 2000
rostnihd irkah inR ally-u.
Voznika Matej Grudnik - Renault Clio 2.0 RS in Mitja Strožič -Renault Clio 1.4 GrA sta klubu pri-vozila že tretji zaporedni naslov državnega prvaka v Paralelnem Raly Crossu med ekipami, vozniki V Racing pa so osvojili tudi naslov državnega prvaka med 18 klubi, ki so nastopali v tej disciplini.
V-Ra cing je bil naj bolj ši tudi v gorskih hitrostnih dirkah in tako letos prvič med 27 klubi osvojil naslov ekipnega državnega prvaka v gorskih hitrostnih dirkah 2008. Točke za osvojitev letošnje-
ccm skupine N. Mitja Strožič je podprvak v Paralelnem Rally Crossu v skupini 1400 ccm, Sandi Boh pa je osvojil tretje mesto v Paralelnem Rally Crossu med avtomobili nad 2000 ccm
Zveza za Avto šport Slovenije je na tej prireditvi proglasila tudi najboljšega v avto športu v sezoni 2008; to je ponovno postal Tomaž Kaučič iz Maribora, kije tudi letos osvojil naslov slovenskega in hrvaškega prvaka v generalni razvrstitvi v Rally-u.
2G
Rokometna šola - novoletni turnir
Rokometna šola RK Gorenje vstopa v četrto leto svojega delovanja. Prej je za rokometni podmladek skrbela Športna zveza Velenje znotraj svojih aktivnosti. Z veliko podporo vodstva RK Gorenje se je šola širila, vključila je dečke s Polzele, iz Šmartnega ob Paki in Šoštanja, pred kratkim pa še dečke z OŠ Ljubno. Povsod so k temu veliko prispevali ravnatelji osnovnih šol, ki rokometno šolo podpirajo. Zelo pomembno pa je, da v rokometni šoli delujejo dobri vaditelji. Praviloma so to profesorji
športne vzgoje na šolah, kar ji daje še dodatno vrednost.
Na OŠ Antona Aškerca skrbi za mlade rokometaše Franci Varšnik, na Mihe Pintarja Toleda Samo Gorišek, Livadi Gregor Vegan, v Šaleku Toni Lipuš in na OŠ Gorica Zvonko Smonkar. V Šoštanju je vaditelj Ivan Gagulič, Milan Ramšak pa je vaditelj kar na treh osnovnih šolah, in sicer na OŠ Polzela, Bratov Letonja in Ljubno.
Šolo obiskuje 193 dečkov od letnika 1998 do 2001. Še vedno se jim lahko pridružite. Pozanimajte se
pri športnih pedagogih na svoji šoli. Tako kot prejšnja leta smo tudi letos pripravili bogat program dela in dodali nekaj novosti. Poleg redne tedenske vadbe pripravljamo mesečne turnirje, na katerih lahko otroci pokažejo svoje rokometno znanje in napredek tudi staršem, dedkom in babicam. Novost letošnjega leta bo pokalno tekmovanje. Pokrovitelj tega tekmovanja je pekarna Presta. Razmišljamo pa tudi o rokometnem kampu konec junija. Vsako leto v decembru pripravimo novoletni turnir, na
katerem vse igralce obdarimo. Tak turnir je bil tudi pred dnevi v Rdeči dvorani. Na koncu turnirja sta jih je obiskala dedek Mraz in maskota Rokometne zveze Slovenije Rok Ometaš. Predstavniki RZS so bili z videnim zelo zadovoljni, saj takih prireditev po drugih krajih v Sloveniji skorajda ni.
Dedek Mraz je vsem v dvorani zaželel veliko športnih užitkov, uspehov in zdravja v letu 2009. To želimo vsem bralcem Našega časa tudi mi, ki skrbimo, da rokometna šola uspešno poteka.
■ IP
V naše hribe popeljali več kot 700 pohodnikov
Navada je, da se v zadnjem mesecu leta, v decembru, opravi pregled dela skozi vse leto. V soboto smo
se pohodniki KU Gorenje podali na pot v neznano, to je pohod presenečenj in skrivnosti, ki jih pozna le organizator pohoda. Od Lidl-a smo se podali po novi pešpoti ob reki Paki. Ze pri osnovni šoli Antona Aškerca nas je ustavil fotograf in napravil skupni posnetek - gasilsko sliko. Nadaljevali smo do Šaleka in preko Konovega, Šenbri-ca do Karničnika v Hrastovcu. Tu je bil krajši počitek, namesto malice
iz nahrbtnika smo dobili presto in »hladen« čaj. Spustili smo se do Lazišča in do zaselka Brezovo ter mimo kunta-kinte do nove kolodvorske restavracije pri Tušu, kjer je bil zaključek (kosilo) pohodniške sezone za leto 2008. Poleg prehojenih poti po naših gorah smo si ogledali še nekaj naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov (Predjamski grad, rastišče velikonočnice na Boču, Blejski grad
in grad Brdo). Na željo pohodnikov pa smo imeli pod strokovnim vodstvom zdravnika Janeza Polesa tudi tečaj nordijske hoje. Obiskovalo ga je 28 naših pohodnikov. Razveseljivo je, da se teh pohodov udeležuje preko 120 upokojencev Gorenja.
V letošnjem letu smo popeljali v naše hribe preko 700 pohodnikov ali 59 na posamezno turo.
■ R. B.
Taborniški kotiček
Prejšnji petek naši vodovi sestanki niso izgledali povsem običajno. Kajti vsi taborniki od najmlajših MČ--jev do starejših GG -jev smo se kljub kislemu, deževnemu vremenu podali na orientiringa po naši dolini. Za najmlajše je orientiring po gozdu nad vilo Herberstein pripravila Četa lačnih kojotov s temo vozli, za starejše tabornike pa okoli Škal četa Divji volk. Vsi smo se
Amerike. Po sveti maši smo raziskovali predbožično pravljično okrašeni Dunaj ter se nato odpravili v skavtski center, ki so nam ga prijazno odstopili avstrijski skavti 23. skupine. Naslednje jutro pa nas je čakala razdelitev plamena še v Ljubljani. Skavti so med samo mašo ter kasneje pred Magistratom pripravili program v povezavi z geslom »Nekaj ti manjka«. Plamen se je širil po vsej stolni cer-
Slika luči miru, ki se pojavlja na svečah.
vseeno imeli fino v palerinah in teku,hoji z dežniki in v preizkušanju raznih veščin. Preostali vikend pa se je delegacija tabornikov in skavtov odpravila v prestolnico Avstrije na Dunaj. Tam smo že tradicionalno prejeli simbol miru, svobode, prijateljstva, medkulturnega dialoga-Lu-čko, ki je priletela na Dunaj izBetlehe-ma. Sprejeli so nas v cerkvi sv.Antona prišli pa so skavti iz večinoma vseh evropskih držav ter iz Združenih držav
kvi sv.Nikolaja, mašo pa je vodil nadškof Alojzij Uran. Širjenje plamena in simbolično vseh vrednot:ljubezni,dob-rote, prijateljstva, veselja je res lepa gesta in način, da se tako zahvalimo vsem, ki so nam pomagali. Po Šaleški dolini se boprinašalo luč še do božiča, ko bomo podelili skavti in taborniki lučko vsem brez katerih se nam taborniško leto ne bi tako lepo končalo.
■ Anja Kuhar
_pnyp_
Scucá&utuzcúeK
Podjetje za ravnanje z odpadki, d.o.o., Velenje
Koroška cesta 46, 3320 Velenje
OBVESTILO NAROČNIKOM ODVOZA GOSPODINJSKIH ODPADKOV
Obveščamo Vas, da se bo na praznične dni 25., 26. 12. 2008 in 2. 1. 2009 odvoz gospodinjskih odpadkov izvajal po predvidenem urniku.
Na praznični dan 01. 01. 2009 odvoza gospodinjskih odpadkov ne bo. Za ta dan se bo odvoz izvajal v SOBOTO 3. 1. 2009.
Vesel Božič ter srečno in uspešno Novo leto 2009 Vam želi podjetje PUP-Saubermacher d.o.o.
KOUINARSTUO SOVIČ
Stane Sovič s.p.; Ravne 4, Šoštanj, tel.: 03/ 897 06 60, fax: 03/ 897 06 62, e-mail: kss.sovic@siol.net
Mimo nas hitijo kot slutnja sreče, samo najbolj dragocene ujamemo. In prav trenutki, ki si jih zapomnimo, so naše življenje.
Ujemite svoj trenutek v letu 2009! w.kovinarstvo-sovic.s
modroMBA kronika
Kronika
Tovornjak v avtobus, potem pa naprej
Velenje, 9. decembra - V torek je pri predoru na Šaleški cesti neznani voznik tovornega vozila tujih registrskih oznak trčil v voznika avtobusa, potem pa odpeljal naprej. Povzročitelja so izsledili žalski policisti in mu izrekli globo za dva prekrška.
Zalo ten pri vlo mu
Žalec, 10. decembra - V sredo okoli 20.30 je 22-letni Žalčan vlomil v kombinirano vozilo, parkirano na Bevkovi ulici. Zalotil gaje lastnik avtomobila, ki ga je s pomočjo še nekaj občanov na kraju zadržal do prihoda policistov. Ker je mladenič osumljen še drugih kaznivih dejanj, je bilo zoper njega odrejeno pridržanje, sledi pa kazenska ovadba.
Pre te pen in zve zan v stanovanju
Šoštanj, 11. decembra - V noči na četrtek sta v Šoštanju znanca zvabila v stanovanje na Partizanski poti mlajšega Šoštanjčana. Najprej sta ga pogostila s kozarcem alkoholne pijače, ko pa je hotel oditi, sta pokazala pravi namen in mu odhod preprečila.
Začela sta ga pretepati, pri tem pa sta uporabila tudi usnjen pas s kovinsko zaponko. Potem sta mu vzela denarnico z vsebino in zlatnino in ga prisilila, da jima je povedal »pin« kodo bančne kartice. Z njo sta odšla do bankomata, vendar jima denarja, ker ga računu ni bilo, ni uspelo dvigniti.
Oškodovanca sta v stanovanju zvezala z vrvjo, zaradi udarcev je bil nekaj časa tudi v nezavesti. Izpustila sta ga šele zjutraj, pri tem pa mu grozila z ubojem, če bi dejanje prijavil policiji.
Policisti so zaradi več kaznivih dejanj, med drugim ropa, že isto dopoldne prijeli 43-letnega in 29-letnega Šoštanjčana, oba povratnika, in 22-letno zunajzakonsko partnerico mlajšega osumljenca. Moška so pridržali do 48 ur, osumljenko pa so po šestih urah izpustili. Oba so s kazensko ovadbo privedli na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku, kije zanju odredil pripor.
Pri šoli s ceste
Velenje, 11. decembra - V četrtek ponoči je prišlo do prometne nesreče pri osnovni šoli na Kidričevi cesti. Voznik osebnega avtomobila je zaradi neprilagojene hitrosti in vožnje pod vplivom alkohola zapeljal s ceste in trčil v betonsko ograjo.
Bi odnesel led?
Šoštanj, 11. december - V četrtek ponoči je neznanec preplezal opečnati zid ob šoštanjskem drsališču, potem pa vlo mil v pro daj ni kiosk. Ker se je pri tem sprožil panič ni alarm, jo je neznanec ucvrl stran brez vsega.
Kaj bo z bru sil ko in petimi žagami?
Šempeter, Velenje,11. decembra -
V četrtek ponoči je bilo vlomljeno v poslovni prostor v Šempetru v Savinjski dolini. Pogrešajo kotno bru-silko in dve pnevmatski kladivi. V Velenju, na Partizanski cesti, pa je bilo vlomljeno v trgovino. Pogrešajo pet motornih žag.
Eden v dva
Plešivec, 13. decembra - V sobo-
to zve čer je pri šlo do nesre če na regionalni cesti Škale-Gaberke pri odcepi za Plešivec. Voznik osebnega avtomobila je zaradi izsiljevanja prednosti trčil v dva voznika osebnih avtomobilov, oba ste se v nesreči poškodovala in so ju z reševalnim avtomobilom prepeljali v bol-niš ni co.
Alkohol ubija
Celje, 13. decembra - V okviru evropsko usklajenega poostrenega nadzora psihofizičnega stanja voznikov v cestnem prometu, je v soboto na območju celotne Policijske uprave Celje med 22. in 6. uro potekal poostren nadzor cestnega prometa.
V	času nadzora so policisti ustavili 651 vozil in izrekli 68 ukrepov.
Več kot 400 voznikov je bilo preizkušenih z alkotestom, od tega je bilo 20 preizkusov pozitivnih. Pri petih voznikih je koncentracija alkohola presegla 0,76 mg/l.
V	času nadzora je bilo dvanajstim voznikom odvzeto vozniško dovoljenje, devet voznikov pa je bilo zaradi vožnje pod vplivom alkohola pridržanih.
V	prvih enajstih mesecih letos so alkoholizirani vozniki povzročili 13 odstotkov prometnih nesreč s smrtnim izidom. Lani v enakem obdobju pa 12 odstotkov. Alkohol je najpogosteje botroval prometnim nesrečam, ki so se zgodile zaradi neprilagojene hitrosti oziroma zaradi nepravilne strani ali smeri vožnje.
Vlom v stanovanjsko hišo
Šoštanj, 13. december - V soboto je bilo vlomljeno v stanovanjsko hišo v Šoštanju, od koder je neznanec odtujil več gotovine in zlatnine.
Kje sta gol fa?
Velenje, 11. in 14. decembra - V
četrtek je bil s parkirišča na Koželj-skega ulici odtujen osebni avto WV Golf, serija 4, sive barve, letnik 1999, registrskih številk CE 58-93-P. Lastnik je oškodovan za okoli 5.000 evrov.
Še en golf pa je s Koželjskega ulice izginil v nedeljo. Ukraden golf je temno zelene barve, registrskih oznak CE 15-05P.
Oti pa val deklet ce
Šoštanj, 15. decembra - Policisti so v ponedeljek popoldan obravnavali prijavo očeta osemletne deklice, ki jo je na poti iz šole v Kajuhovem parku v Šoštanju napadel neznanec. Dekletce je otipaval, potem pa dvignil in nesel nekaj metrov. Ker je deklica vpila in se upirala, jo je neznanec spustil, deklica pa je izkoristila priložnost in pobegnila. Policisti storilca iščejo.
Pazite na svoje stvari!
Velenje - V torek, 9. decembra, je
neznani nepridiprav iz odložene torbice starejše gospe v prodajalni Mojca izmaknil kuverto z manjšo vsoto denarja. V četrtek, 11. decembra, je brez torbice ostala gospa v McDo-naldsu v nakupovalnem centru. Dan kasneje, v petek, 12. decembra, je obiskovalki Winnerja na Šaleški cesti neznanec s točilnega pulta vzel mobilni telefon. V ponedeljek, 15. decembra, pa je bil s tatvino oškodovan obiskovalec Term v Topolšici. Iz jakne, ki jo je pustil obešeno na obešalniku, so izginili denarnica in kontaktni ključi avtomobila.
Posvet o problematiki opravljanja vozniških izpitov
Pripravil ga je Izpitni center oddelka za upravne notranje zadeve Upravne enote Velenje
Milena Krstič - Planino
Velenje, 9. decembra - Sestanejo se enkrat letno, da se pogovorijo o problematiki usposabljanja kandidatov in opravljanja izpitov ter varnosti. Tokrat so govorili tudi o socialnih odnosih v prometu. Vabilu Izpitnega centra so se odzvali vodje avto šol in učitelji vožnje, ki
Na posvet so povabili tudi učitelje, ne le vodje avtošol. Ti
imajo veliko odgovornost.
poučujejo kandidate.
»Če primerjamo leti 2007 in 2008, ugotavljamo, da se je uspešnost tako pri teoretičnem kot
praktičnem delu popravila. Najbrž je to posledica boljše priprave kandidatov. Člani izpitne komisije pa skušamo tudi celostno pogledati
in oceniti vožnjo kandidata in ne iščemo zgolj posameznih napak,« pravi predsednik Izpitnega centra Velenje Rado Jeromel.
Letos je teoretični del vozniškega izpita opravljalo 1.616 kandidatov, njihova uspešnost pa je bila 78-odstotna (za B-kategorijo je bilo od 1.030 kandidatov uspešnih 84 odstotkov); pri praktičnem delu, torej vožnji, pa je bilo od 2.116 kandidatov uspešnih 57 odstotkov (v B-kategoriji je bilo od 1.636 kandidatov uspešnih 52 odstotkov).
»Opažamo tudi, da se je vožnja s spremljevalcem že bolj prijela, v zvezi s tem pa bi želeli postoriti še kaj več. Glede na izkušnje v Evropi je to zelo pozitivna praksa, ki bi jo kazalo spodbujati.«	■
Deževje povzročilo plaz v Lipju
V petek okoli 13 h je krajan Lipja, ki mu plaz ogroža hišo, opazil, da se je ta sprožil - Hitra akcija Civilne zaščite in gasilcev Vinske Gore
Vinska Gora, 13. december- Prejšnji teden je tudi v Šaleški dolini močno deževalo in krepko razmočilo zemljo. V petek okoli 13. ure je krajan Lipja Stane Miljančič opazil, da je na razmočenem terenu začel drseti travniški plaz tik pod zeliščnim vrtom na Grilovi domačiji, da drsi prav proti njegovi hiši in manjšemu gospo dar ske mu poslo pju, sicer pa je plaz na zemljišču družine Petek.
Ko sem v petek le dve uri po tem,
Gasilci so se takoj lotili dela in celoten plaz na terasastem predelu travnika pod Grilovo domačijo prekrili z nepremočljivo folijo. Kot kaže, je ta pomagala ustaviti drsenje, saj je plaz čez vikend miroval.
ko so prizadeti o sproženju plazu obvestili občinski štab Civilne zaščite in MO Velenje, prispela na domačijo Petkovih, je bila akcija gasilcev in pripadnikov Civilne zaščite že
krepko v teku. Še vedno je močno deževalo, gasilci PGD Vinska Gora, ki so zelo hitro prispe li na kraj dogodka, pa so plaz pokrivali z nepremočljivo folijo, da bi tako pre-
Taksist obremenil osumljenega morilca
Na celjskem okrožnem sodišču nadaljevanje glavne obravnave v primeru umora Matjaža Volka, ki so ga marca 2002 našli ustreljenega v Gramozni jami v Ljubljani
Na celjskem okrožnem sodišču v Celju se je z zaslišanjem prič nadaljevala glavna obravnava o primeru umora 25-letnega Velenjčana Matjaža Volka, ki so ga 19. marca 2002 v zgodnjih jutranjih urah našli ustreljenega v ljubljanski Gramozni jami. Na prvi glavni obravnavi so zaslišali Bri-tovška in Mirovica, ki pa sta povedala vsak svojo zgodbo, medtem ko je v obtožnici napisana tretja verzija dogodkov, ki naj bi se zgodili usodne noči. Volk naj bi se ukvarjal z obnavljanjem rabljenih avtomobilov, te je potem prodajal in imel je seznam dolžnikov, med katerimi je bil tudi Britovšek. Slednjemu naj bi dal leta 2002 denar, da ta zanj iz Nemčije uvozi audija in golfa. Britovšek naj bi bil denar vzel, a avtov ni uvozil, denar pa naj bi si prisvojil. Sčasoma je postalo Volku sumljivo, zato naj bi bil od Britovška zahteval izpolnitev dogovora ali vrnitev denarja. Ker pa je denar že skopnel, naj bi bil Britovšek
skoval načrt, kako se bo znebil Volka. Nekega marčevskega dne je Volk omenil Britovšku, da mora v Ljubljano zaradi posla, ta pa naj bi mu bil v spremstvo ponudil Mirovica. Volkova vožnja v Ljubljano je bila njegova zadnja pot. Naslednje jutro so ga namreč našli umorjenega.
Zaslišana priča taksist Dalibor Maj-kič je v svojem pričanju ovrgel Miro-viceve izjave, da usodnega dne ni bil v Ljubljani. Zatrdil je namreč, da ga je prav on tisti večer pripeljal s svojim
da je usodno noč, ko naj bi prišlo do umora Matjaža Volka, preživel z njo. Dežanova je to zanikala, saj pravi, da je z njim v tistem času preživljala le konce tedna. Je pa šele na svojem tretjem zaslišanju priznala, da je bila z Mlrovicem še po Volkovem umoru, in
NenadM irovič
vozilom iz Ljubljane v Celje. Majkic je Mirovica tisti večer opisal kot zelo živčnega človeka, kije pokadil v kratkem času dve škatli cigaret. Ob tem je še dodal, daje pred njunim odhodom iz Ljubljane v zabojnik odvrgel večjo polno vrečko.
Zanimivo je bilo zaslišanje nekdanjega Mirovicevega dekleta Vesne Dežan. Omeniti je potrebno, dajeprvoobto-ženi Mirovic v svojem zagovoru dejal,
GregorB ritovšek
sicer v Ljubljani v stanovanju njegove sestre Vesne. Tam naj bi v pogovoru izvedela, da mu je nekdo naprtil umor, ki pa ga sam ni storil. Ob tem je še dodala, da se je naslednji dan v popoldanskih urah z njim z mednarodnim potniškim vlakom peljala iz Ljubljane do Celja. Sama je izstopila v Celju, prvoobtoženi je pot nadaljeval. Njej sicer ni povedal kam, je pa domnevala, da odhaja na Dunaj, kjer je živel njegov oče. K očetu naj bi se odpravil zato, ker naj bi mu tako svetovala njegova sestra.
Sojenje se nadaljuje 20. januarja prihodnje leto.
■ Gordana Possnig
prečili nadaljnje namakanje zemlje in drsenje zemljišča. Stane Miljančič nam je povedal, da na tem področju plazu še nikoli ni bilo, seveda pa je zelo zaskrbljeno gledal v hrib nad njihovo domačijo.
Gašper Koprivnikar iz MO Velenje nam je povedal, da gre za drseči plaz na terasastem pobočju, velik približno 40 x 40 metrov. K sreči se je ustavil na robu tera se, saj bi ob nadaljnjem drsenju lahko res ogrozil stanovanjsko hišo družine Miljan-čič. Teren si je takoj ogle dal tudi predstavnik podjetja Andrejc, d. o. o., koncesionar MO Velenje, vendar je bil teren preveč razmočen, da bi lahko nanj takoj šli s strojno mehanizacijo. Plaz so nadzorovali ves konec tedna. Čez vikend se je stanje na zemljišču stabiliziralo, plaz je obmiroval. Takoj ko bodo vremenske razmere to dopuščale, bo Mestna občina Velenje poskrbela, da bo pogodbeno podjetje v okolici plazu uredilo učinkovito drenažo in zemljišče saniralo.
■ bš
Iz policistove beležke
Spet počel, kar ne bi smel
V	sredo, 10. decembra, so policisti obiskali stanovanje v bloku na Koroški cesti v Velenju, kjer je javni red in mir kršil mlajši stanovalec. Ne prvič. A se z njim niso srečali, ker je prej odšel, bo pa plačilni nalog prejel naknadno.
Znanec pretepel znanca
V	četrtek, 11. decembra zvečer, je v baru Rok v Velenju gosta pretepel znanec, mlajši moški, ki ni čakal, da so tja prišli policisti, a bodo zoper njega vseeno ukrepali. Gosta lokala so morali namreč zaradi telesnih poškodb odpeljati v dežurno ambulanto, od tam pa v bolnišnico.
Glasna Bonaca
V	petek, 12. decembra, je ponoči odmevalo iz lokala Bonaca v Velenju, kjer so preveč glasno vrteli glasbo. Lastnik si je prislužil plačilni nalog.
Zažgal odpadni material
V	soboto, 13. decembra, je
neznanec pred vrati skladišča na Koroški cesti v Velenju zažgal odpadni material. Požar so po klicu občana pogasili gasilci.
Sin ogrožal mamo
V	ponedeljek, 15. decembra,
popoldan je v stanovanju na Starem trgu v Velenju razgrajal odrasel sin in ogrožal svojo mamo.
22
Nagradna križanka AdriaticSlovenica
Obiščite nas v poslovalnicah pooblaščene agencije:
Agenza Velenje, Rudarska cesta 1, tel.: 03 586 39 50 Agenza Mozirje, Šmihelska cesta 2, tel.: 03 583 27 20 Agenza Slovenj Gradec, Ronkova ulica 4, tel.: 02 884 53 30
Vsem, ki ste nam izkazali zaupanje, iskrena hvala.
Rešeno križanko, opremljeno z vašim naslovom, pošljite na Naš čas, d.o.o, Kidričeva 2a, 3320 Velenje, s pripisom »ADRIATICSLOVENICA«, najkasneje do 5. januarja.
Izžrebali bomo tri praktične nagrade zavarovalne družbe AdriaticSlovenica.
Najlepši dnevi so majhni kot škratki - kar naprej rastejo, a so še vedno prekratki! Vsem našim zavarovancem in bralcem želimo vesele božične praznike in srečno leto 2009!
SESTAVIL PEPS
ELEKTRIČNA MORSKA RIBA
RUSKI SLIKAR-MIHAIL FJODORO-ViC
TOČKA, H KATERI
SE GIBLJE SONCE
BISTVO. VSEBINA
EDINEC AEDONE V GRŠKI MITOLOGIJI
REDOVNI-
ZNAK ZA NEENAKOST
(MAT.)

SNEG. STISNJEN V
KROG LAS. OBLIKO
NEMŠKI SLIKAR-JOHANN FRIEDRICH (1789-1869)
OMAHLJIVOST, NEODLOČNOST
NAMIZNO PREGRINJALO
GORA V KARAVANKAH
ROMAN CHATEAU-BRIAN DA
HRVAŠKI PEVEC-KRUNOS-LAV, KIČO
16
KDOR SKLENE KAPITULACIJO
ITALIJANS. PISATELJ KOMEDIJ-PIETRO (1492-1556)
SLOVENSKI KIPAR-FRANC
ERNST ABBE
INDIJSKI HRAST
MERSKA ENOTA ZA OSVETLJEN.
LAŽNIVEC (STAR.)

RIMSKI BOG SMRTI
GLAVNO MESTO NORVEŠKE
O
ANGLEŠKI DRAMATIK-
B
O
OSEBNI ZAIMEK
CLAUDIO ABBADO
NASMEH, SMEHLJAJ (KNJIŽ.)
12
SODOBNA ZABAVNA GLASBA (ANGL.)
NEGATIVNO NAELEK-TREN ION
BORIŠČE V
CIRKUSU
NEKDANJA KRATICA-TEMELJA ORGAN. ZDRU. DELA
ROGER BACON
HRVAŠKI PETROL
PROVINCA IN
MESTO NA KITAJSKEM
IGRALEC V
GLEDALIŠČU
BOTER (NAR., VZHODNO)
AMERIŠKI ASTRONAVT (ARMSTRONG)
NAUK O UŠESNIH BOLEZNIH
15
ANGLEŠKI NOGOMETNI KLUB
MERA
ZA RITEM (GLASB.)
17
SPOMENIK NA GROBU
CELOTA, SESTAVU. IZ PETIH ENAKOVRS. DELOV
POTEG Z
OSTRIM PREDMETOM
NIZEK ŽENSKI GLAS
DESNI PRITOK LJUBLJANICE
REKA V FRANCIJI, LEVI PRITOK ISERE
VIR UMETNE SVETLOBE
PALICA ZA ČIŠČENJE PLUGA
GOROVJE V JUŽNI AMERIKI, KORDILJE-RE
EISEN HOOWEF
IZBRANO BRANJE
V
LESENA STAVBA KOT SHRAMBA

ADAMOVA ŽENA
13
THORPE JIM
STEFAN EDBERG
LEBLANCOV JUNAK LUPIN
ITALIJAN. REŽISER-ETTORE
NARODO-SLOVEC
ŽENIN
ALI MOŽEV OČE
dom AS
PRITRDIL-NICA
SLOG, STIL, ZVRST
ANGLEŠKI NOGOMETAŠ (BECKHAM)

AKVARIJSKA RIBICA
ENOTA ZA OBČUTLJIV. FOTO FILMA
ZGODOVINSKI KRAJ V SRBIJI
OTOŽNO, ŽALOSTNO (GLASB.)
OČE (NAR.)
PUŠČAVA
NA SEVERU ČILA
TELESNA IZLOČINA, NPR., SeČ, SOLZE, ZNOJ
VOJAŠKA ZLOŽU. POSTELJA (NAR.)

MIRNO SOŽITJE (EKSPR.)
GORSKE REŠEVALNE SANI
PRESLEDEK V VERZU, CEZURA
K
EVROPSKO VESOUSKO ZDRUŽENJE
KAR SE KOMI NAREDI IZ PRIJAZNOSTI
RIMSKA ŠTIRI
HRVAŠKA IG RAL KANINA
TOVARNA PIJAČ V MIRNI
O
KRATICA ZA KABELSKO TELEVIZIJO
TIP STAREJŠ. VOJNIH LADIJ OKLEPNIC
KDOR SE SAM KAJ NAUČI
ELEMENT (OKRAJŠ.)
BLEDE RDEČE VINO

DEL
ČLOVEŠKEGA TELESA
ČUD
POSODA ZA KEMIČNE POIZKUSE
V
POSAMEZEN GLAS PRI STOKANJU
VELIKA KAČA. UDAV
AZIJSKA DRŽAVA, GL. MESTO JERUZALEM
BRKATI OREL
ŠOLSKA OCENA
STAR AVSTRIJSKI
NOVEC
INSTITUCION. DRUŽBENA MOČ
NEMŠKI DERMATOLOG-ALBERT
O
ANGLEŠKI FILMSKI REŽISER-SIR DAVID
14
N
LESEN PLUG, RALO (STAR.)
AMERlgKI PISATELJ-IRA
OSWALD UNGERS
11
OTAKAR VAVRA
SLOVENSKI REŽISER-JANEZ
ROJSTVO MLADIČA PRI ŽIVALIH
PIVSKI VZKLIK
SINJSKA VITEŠKA IGRA
DEL TENIŠKE IGRE
GOST NA SVATBI
FRANCOSKI PISATEUALAIN RENE
10
OKOLJU PRIJAZEN KURIL. PLIN
STANJE ZRELEGA
PROSTOR
ZA ŠPORTNE PRIREDITVE
JAPONSKI MOTOCIK-
LIST-NOBUATSU
KRAJ PRI ZADRU
5
%
Avtomobilska odgavomMt
5. IN 3 VOKAL
ANGLEŠKI GLASBEN IK-GEORGE
ŠTEVILO Z DVEMA NIČLAMA
NASLOV GOETHEJEVE TRAGEDIJE
MESTO NA JAPONSK. OTOKU HONŠU
IZDELEK IZ BLAGA, PLETENINE
ALMA KARLIN
LETOVIŠKI KRAJ NA PAŠMANU
POSODA ZA PEPEL UMRLEGA

ALUMINIJE-
ITALIJAN. ZALOŽBA
GRŠKA BOGINJA ZEMLJE
BRITANSKA Dr2. LETAL. DRUŽBA
N
U
NEMŠKI UMETNOST. ZGODOVINAR-GUSTAV
U
ZASEBNA GOSPODARS. DEJAVNOST
IVAN OMAN
TOMASO ALBINONI
LJUDEVIT GAJ
TON E, ZVIŠAN
ZA POLTON
REKA IN DEPARTMA V
FRANCIJI
ETILNI ALKOHOL, VINSKI CVET
STAR SLOVAN
GLASBENI
ZNAK ZA TON, GLASKA
INDONEZIJ. SENČNO GLEDALIŠ. S FIGURAMI IZ KOŽE
1	2	3	4	5	6	7	8	g	10	11	12	13	14	15	16	17

UTRIP
hU
nroskon
Oven od 21.3. do 21.4.
Ste kot medved, ki bi vtem času, ko vsi govorijo le o praznikih in praznovanjih, najraje imeli mir in spali svoje zimsko spanje. Nič kaj vam ni za tekanje po naravi, najraje ste kje na toplem, sami, z dobro knjigo v rokah ali pa kakšnim drugim kreativnim delom, ki »ubija« čas. Zime pač niso vaš letni čas, zato boste kmalu začeli sanjati o toplih dnevih, tudi počitnicah v toplih krajih. Nič ne bo narobe, če si boste prej med prazniki privoščili krepek oddih, če že ne počitnic. Zdravje ne bo najboljše. Najverjetneje težave s hrbtenico ali bolečinami v nogah.
Bik od 22.4. do 20.5.
Klepet z znanci se bo kar čez noč sprevrgel v resno nalogo, ki vam bo vzela precej več časa kot ste pričakovali, ko ste obljubili izvedbo. Ob tem se boste znašli še v nezavidljivi finančni situaciji. Ta vas bo krepko morila, a si boste vsak dan znova rekli, da bo bolje, saj se znate izmazati še iz tako zapletenega finančnega položaja. Tudi tokrat bo tako, le pri darilih ne pretiravajte. Kerste kreativni, ga lahko izdelate tudi sami, denar pa raje prihranite za nujne in sprotne izdatke. Pazite, če boste postali zadirčni. To bo znak, da potrebujete sprostitev.
Dvojčka od 21.5. do 21.6.
Potrebovali boste jeklene živce, da se boste brez čustvenih posledic rešili iz zapletene življenjske situacije. Samozavest bo v tem zimskem mesecu, ki pa je žal čisto preveč deževen in moreč, ključna. Neko delo bo končno steklo, vzelo pa vam bo veliko časa in energije. Morda vam bo vsaj glavni del uspelo končati še pred prazniki. Premalo boste med ljudmi, sploh, ker bodo vsi okoli vas praznovali, hodili na zaključke in podobna druženja z ljudmi.
Rak od 22.6. do 22.7.
Kot kaže, se boste odločili prav, pa čeprav bo za vašo odločitvijo sledilo kup pripomb svojcev, predvsem tistih, ki ne živijo z vami. Ne ozirajte se nanje. Konec koncev ste že dovolj stari in izkušeni, da se lahko odločite samostojno. Ljubezen bo vroča in lepa. Polepšala vam bo praznične dni, saj boste več na nebu kot na zemlji. Pri tem boste rahlo nerazsodni pri financah. Kar je preveč, je preveč in vi bi v tej svoji čustveni zagnanosti radi ljudem kupovali kar gradove v oblakih. Nikar ga ne lomite, saj veste, kako težko je vrniti izposojeno. Zdravje? Virusi bodo pridno krožili.
Lev od 23.7. do 23.8.
Ko boste dve odločitvi dali na tehtnico, boste ugotovili, da je tista, ki vas bo manj stala, veliko boljša. Tudi zato, ker ste tudi vi prestrašeni ob vsakodnevnem govorjenju o krizi, zato ste že rahlo zategnili pas. Uživali boste v vsakem dnevu preostanka decembra posebej, saj vam bo kristalno jasno, da ste na pravi poti. Če si boste nakopali preveč dela, se ne boste jezili. Opravili ga boste pravočasno, da bodo praznični dnevi brezskrbni in lepi. Zna se celo zgoditi, da vam bo kakšen dan dolg čas, saj se bo premalo dogajalo.
Devica od 24.8. do 23.9.
Čeprav se vam že nekaj tednov dogaja, da vam je pogosto dolg čas, pa čeprav imate ves čas občutek, da vas delo in obveznosti preganjajo skozi dan, se boste tudi v naslednjih dneh morali odločati o zelo pomembnih življenjskih stvareh. Pri tem časa ne bo več kot dan ali dva. Izzivov za svoje možgane in ranjeno dušo ne iščite na silo. Dokažite, kaj vse zmorete, saj to od vas tudi pričakujejo. Čeprav niste iz jekla, boste dokazali, da ste še vedno trdni in da stojite za svojimi odločitvami. Zdravje bo solidno, saj boste veliko naredili zanj.
Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.
Sedaj je pač čas zaobljub in delanja načrtov za leto, ki prihaja. Tudi vi ne boste mogli mimo njih. Končno se boste odločili, kaj si v prihodnosti sploh želite. In izkazalo se bo, da ste se odločili prav, že zelo kmalu. V naslednjih dneh boste izvedeli tudi lepo novico. Nič ne bo narobe, če se boste odločili, da nekomu kupite bogato darilo. Obresti bodo dvojne, darilo pa bo kupljeno iz srca. Nekaj skrbi vam bo sicer povzročalo zdravje, pa ne toliko, da bi bilo lahko to krivo, da prazničnih dni ne bi preživeli lepo. Dovolj vam bo že, če boste kakšen dan več doma, saj je bil doslej december zelo delaven.
Škorpijon od 24.10. do 22.11.
Že nekaj časa se vam zdi, da je napočil čas za spremembo. A se nekako kar ne boste mogli odločiti, da bi naredili odločilen korak. Ko bo treba začeti plavati, boste to tudi storili. In to brez težav. Čeprav se lahko zgodi, da vam jo malo zagode zdravje, saj bosta želodec in prebava precej občutljiva. Pazite, kaj jeste, sploh, ker boste v naslednjih dneh zagotovo jedli preveč. Pa ne le to, kar nekajkrat se boste spozabili in vase dali tudi jedi, ki veste da vam škodijo. Kar se ljubezni tiče, nič novega, saj vam že nekaj časa na tem področju prav nič ne manjka.
Strelec od 23.11. do 21.12.
Poslovno vam december ni najbolj naklonjen, kar ste slutili že nekaj časa. Potrebe boste skrčili na minimum, saj ste se odločili za večjo investicijo, ki pa jo boste lahko uspešno izpeljali šele v drugi polovici januarja. Prav pa je, da se nanjo že začnete pripravljati in da dobro preučite vse možnosti in ponudbe. Veliko bolj boste dojemljivi za nasprotni spol, saj boste v ljubezni iskali energijo za življenje. Izzivov bo na tem področju veliko, priložnosti cel kup. Vprašanje pa je, če jih boste izkoristili.
Kozorog od 22.12. do 20.1.
Kot vedno ob izteku leta boste imeli vsak dan večje želje in bolj obsežne načrte za prihodnost. Zdelo se vam bo, da ste na čisto pravi poti, da jih tudi uresničite. Nadaljujte v začetem tempu, nikar pa si ne nakopljite preveč novoletnih zaobljub. Dobro veste, da bo stranski učinek, če jih ne uresničite, veliko slabe volje in slabe vesti. Posvetite sebi največ pozornosti, saj ste je potrebni. Če bo le šlo, se tudi razvajajte, saj si že dolgo niste privoščili stvari, ki prijajo tako vašemu telesu kot duši.
Vodnar od 21.1. do 19.2.
Večkrat se odzovite vabilu prijateljev, ki ste jih močno zanemarili. December je pač čas druženja in nazdravljanja, pa naj vam gre to še tako na živce. Dolgi decembrski večeri bodo kot nalašč za to, da jih preživite z njimi, sploh, ker tudi vreme ne bo najbolj primerno za kaj drugega. Če jih boste, boste spoznali nekaj novih ljudi, ki bodo v prihodnjem letu zelo pomembni v vašem zasebnem življenju. Zdravje bo dobro, čeprav ne odlično. A sedaj že veste, kaj vam škodi in tega se boste poskušali izogibati tudi v prazničnih dneh, ki prihajajo.
Ribi od 20.2. do 20.3.
Čeprav naj bi bil december vesel, vam gre predvsem na živce. Komaj čakate, da se izteče. Še nekaj dni bo ne le zelo napornih in dela polnih, ampak tudi dolgočasnih, saj se prav nikjer ne boste počutili tako kot si želite. Kljub temu boste zelo učinkoviti pri delu, vendar zadovoljstva ne boste čutili. Tudi zato, ker energije ne boste imeli več veliko, ker vas tarejo zasebne težave. Na dveh stolih dolgo ne boste več mogli sedeti. Skrivalnice bodo krive tudi za težave z zdravjem. Če hočete, da boste med prazniki mirni, pojdite k zdravniku.
Zgodilo se je ...
od 19. do 25. decembra
-	19. decembra 1922 je bil v
Šoštanju rojen slovenski pesnik Karel Destovnik - Kajuh. Njegova kratka in neizpeta življenjska pot se je tragično končala 22. februarja leta 1944 na Žlebnikovi domačiji v Šentvidu nad Zavodnjami, ko je padel kot borec 14. divizije.
-	19. decembra 1954 je velenjska elektrarna praznovala petindvajseto obletnico delovanja.
-	19. decembra 1991 je bil ustanovni zbor Demokratske stranke Velenje.
-	Prva seja novoizvoljenega sveta občine Šoštanj je bila 20. decembra leta 1994. Na njej je 20 svetnikov za predsednika sveta izvolilo Franca Pečovnika.
-V noči na 20. december 1997 je požar zajel ostrešje šoštanj-ske graščine in ga popolnoma
uničil. Brez strehe nad glavo je tako začasno ostalo 39 družin.
-Vtorek, 21. decembra 1971, so v središču Velenja odprli novo veleblagovnico Nama, ki pa že nekaj časa ne služi več prodajanju blaga.
-	Izmed enaintrideset novoizvoljenih svetnikov je bil 21. decembra 1994 na 1. seji sveta Mestne občine Velenje za predsednika sveta izbran Dragan Martinšek.
-	22. decembra 1892 se je v Puli rodil pionir raketne in vesoljske tehnike Herman Potočnik - Noordung. Njegovi predniki so izhajali iz naših krajev, saj je bila Potočnikova mati doma iz Vitanja, oče pa iz Spodnjega Razborja. Leta 1929 je Potočnik v Berlinu izdal knjigo z naslovom »Problem vož-
nje po vesolju«, s katero je postal eden od utemeljiteljev vesoljske tehnike.
-	22. decembra 1960 so velenjski premogovnik ter šoštanj-ska in velenjska termoelektrarna podpisali pogodbo o ustanovitvi poslovnega združenja za izgradnjo Energo-kemičnega kombinata, v katerem naj bi iz velenjskega lignita pridobivali plin.
-	Med sodobnike slovenske moderne prištevamo tudi pisatelja, prevajalca in novinarja Vladimirja Levstika, rojenega leta 1886 v Šmihelu nad Mozirjem. Vladimir Levstik je umrl 23. decembra 1957 v Celju.
-	23. decembra 1990 je bil izveden plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Velika večina prebivalcev Slovenije se je na plebiscitu odločila za njeno samostoj nost.
-	25. decembra je božič, praznik Kristusovega rojstva. Božič je dolgo ostal praznik, ki so ga obhajali samo v cerkvah, od 14. stoletja dalje ga srečujemo
VladimirL evstik( arhiv MuzejaV elenje)
tudi v ženskih samostanih, šele barok in protireformacija pa sta božični praznik približala družini in prenesla cerkveno praznovanje v meščanske in kmečke domove.
■ 25. decembra leta 1963 so na referendumu sprejeli prvi samoupravni statut Rudnika lignita Velenje.
■ DamijanK ljajič
	
Energetski nasvet i	Fasado prebarvati ali toplotno izolirati
Vprašanje se postavlja običajno takrat, ko ugotovimo, da fasada izgublja svojo glavno funkcijo -zaščito zgradbe pred vremenskimi pojavi. Ko je načet zunanji sloj, to je lahko barva, ki se lušči, omet, ki odpada, ali plesen, ki se je naselila na fasado, takrat je ogrožena tudi nosilna konstrukcija. V notranjih prostorih se lahko pojavlja vlaga, ki je prej ni bilo. Stene so postale rahlo vlažne, zato se je povečala njihova prevodnost toplote in zato so na notranji strani tudi precej hladnejše od zraka. Za ogrevanje se porabi več energije. Vse to bi moralo biti zadosten razlog, da je potrebno nekaj narediti.
Pri enodružinskih stavbah zelo redko pride do stanja, ko je že na zunaj vidno, da zgradba propada. Mnoge večstanovanjske stavbe pa nam s svojim videzom govorijo, da sicer še dajejo zavetje svojim lastnikom, vendar na račun svojega propadanja. Poglejmo dva primera bolj od blizu.
Obe stavbi sta bili zgrajeni pred letom 1981. Zunanje stene prve stavbe so betonske, na njih je minimalna toplotna izolacija, običajno 4 cm. Izolacija je poškodovana in luknjasta, na zaključni sloj, predvsem severnih sten, se ja naselila plesen in so umazano sive. Druga stavba ima zunanje stene iz opeke. Toplotne izolacije ni, stene so zaščitene le z malto.
Pri betonski stavbi lahko z izračunom ugotovimo, da so izgube zaradi prehoda toplote skozi zunanje stene vsaj 0,8 W/m2K. V tukajšnjem okolju s temperaturnim primanjkljajem 3500 stopinj na dan, pomeni to 67,2 kWh izgubljene toplotne energije skozi vsak m2 fasade v enem letu. Če fasado dodatno toplotno izoliramo še z 10 cm debelo toplotno izolacijo
(upoštevamo nov pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah), dobimo računsko toplotno prehodnost 0,26 W/m2K. V enem letuje izgubljene toplote le še 21,8 kWh/m2. Prihranek energije je 45,36 kWh/m2 letno ali, povedano z okoljskim kriterijem, emisija CO2 je manjša za 71 kg/m2 letno.
Pri neizolirani stavbi iz opeke so toplotne izgube še večje. Toplotna prehodnost je 1,7 W/m2K, toplotne izgube pa 143 kWh/m2 letno. Z 12 cm toplotne izolacije bi bile toplotne izgube stene le še 23 kWh/m2 letno. Stanovalcem bi bili prihranjeni stroški za 120 kWh/m2 toplotne energije, okolju pa 171 kg CO2, 2 kg SO2 in 0,5 kg NOx, vse pri površini fasade samo 1 m2.
Površina fasade večjih večsta-novanjskih stavb je lahko tudi 1000 in več m2 in zato, če gledamo na sanacijo stavb z okoljske-ga stališča, lahko s toplotno izolacijo ene stavbe prihranimo 120 MWh letno, ogljikovega dioksida, npr. pa ne le desetine in stotine kilogramov, ampak več desetin in stotin ton.
Sanacija fasade ni poceni in ravno pri denarju so največje ovire za izvedbo energijsko učinkovite sanacije. Vendar če izkoristimo dane možnosti, je lahko kalkulacija tudi taka: fasada s polistiren-sko toplotno izolacijo, debeline 12 cm, stane 38 €/m2, država prispeva pre ko Eko loške ga skla da 5 €/m2, če opustimo barvanje, ki bi bilo sicer nujno, prihranimo še 8 €/m2, ostane nam 25 €/m2. To plačamo in zmanjšamo toploto za ogrevanje za 45 do 120 kWh/m2. Cena toplote je 0,025 €/kWh, oziroma prihranek 1,125 do 3 €/m2. Pri izvedbi fasade na stavbi z min-
imalno toplotno izolacijo bi se z zmanjšanjem stro škov ogrevanja, investicija povrnila v 22 letih oziroma v 8 letih pri stavbi brez toplotne izolacije. Pri obnovljenem ovoju (strop ali streha, fasada in okna) lahko zmanjšamo stroške ogrevanja še z zmanjšanjem pri klju čne moči, saj bo potrebnih manj (ali manjše moči) radiatorjev.
To pa ni edini motiv. Okoljskega že poznamo, mnogo pa pridobimo tudi z boljšimi bivalnimi razmerami. Površina zunanjih sten v stanovanju bo toplejša, zato ne bo občutka hladnega sevanja, površine bodo suhe, brez vlage ali celo plesni, kije zdravju škodljiva. Stavba s toplotno izolacijo v poletnem času ne potrebuje hlajenja, če le imajo okna obrnjena proti jugu, zunanje senčilo. Stene niso več izpostavljene velikim temperaturnim spremembam in zato tudi ne poškodbam zaradi dilatacij. Razmeroma dolge vračilne dobe investicije resda ne dajejo posebne motivacije za obnovo ovoja, toda z obnovo se ohranja osnovna funkcija stavbe in njena vrednost. V večini primerov pa velja, da investicija v toplotno izolacijo stavbe prinese po določenem času tudi ekonomsko korist. S povečevanjem cen energije se bo ta čas samo krajšal. Prav tako, zaenkrat, finančno niso ovrednoteni vplivi na okolje, spremembe okolja in posledice pa že nekaj let poznamo in čutimo.
Kako do državne pomoči pri obnovi večstanovanjskih stavb
Trenutno sta na voljo dve možnosti:
a) Razpis JR-ST2008 za obnovo večstanovanjskih stavb, kije bil 3. oktobra podaljšan do 4. odpiranja vlog v marcu 2009. Razpis-
no dokumentacijo je možno naročiti s pisnim zahtevkom na naslov: Ministrstvo za okolje in prostor, Sektor za aktivnosti URE in OVE, Dunajska 48, 1000 Ljubljana; ali po faksu 013006991; ali si jo prenesti iz spletnega naslova www.-aure.si.
b) Odprtje še tudi razpis 1SUB-OB08, tudi razpis MOP, vendar preko Ekološkega sklada. To je razpis za celovito obnovo stanovanjskih stavb enodružinskih in več stanovanjskih. Razpis je v smislu učinkovite rabe energije zahtevnejši kot v primeru a). Razpisna dokumentacija je na naslovu www.ekosklad.si. Dodatne informacije pa je možno dobiti na tel. 012414861, vsak ponedeljek, sredo in petek med 8. in 12. uro.
O teh razpisih sem pisal tudi v članku Stanovanjske stavbe, gradnja in raba energije, kije bil objavljen v NČ 16. 10. 2008. Vsak občan lah ko dobi podrob nej še informacije o tehničnih zahtevah pri posamezni izvedbi obnove tudi v Energetski svetovalni pisarni. Pri večstanovanjskih stavbah imajo pomembno vlogo tudi upravniki. Njihova naloga je bila doslej priprava vloge v imenu stanovalcev.
■ A J uršnik, en. svet.
ENSVET, brezplačno
energetsko
svetovanje
Energetska svetovalna pisarna Šaleška 19 a, Velenje Informacije: Tone Juršnik, en. svet. 041 250 577 ali 587 06 08, Robert Špegel, en. svet. 041 232 176 Spletna stran: ensvet.velenje.si
Nagrajenci Miklavževe nagradne križanke podjetja Krevzel instalacije, objavljene v tedniku Naš Čas, 4.12. so:
1. nagrada - Mešalna baterija za tuš: Danica Štukovnik, Foitova 4, 3320 Velenje
2.	nagrada - Mešalna baterija za umivalnik: Marjan Kortnik, Cesta IX/2, 3320 Velenje
3.nagrada	- Sifon za pralni stroj in pipa: Nevenka Privšek, Jenkova 15, 3320 Velenje
Nagrajenci bodo potrdila o nagradi prejeli po pošti.
Nagrajenci nagradne križanke Trgovine Champion, objavljene v tedniku Naš čas, 4.12.:
1.	nagrada: Chamiponov bon v vrednosti 25 evr::Jožica Germadnik, Bele vode 10 c Šoštanj
2.	nagrada: Championov bon v
vrednosti 25 evr: Milena Tomše, Finžgarjeva 10, Velenje 3. nagrada: Championova torbica: Marica Lednik, podvrh 20, Mozirje Nagrajenci naj se z osebno izkaznico oglasijo v Trgovini Champion v kletni etaži Nakupovalnega centra v Velenju.
24
TV SPORED
H;tIS 18. decembra 2008
ČETRTEK, 18. decembra
TV SLO (7
06.10	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Karlskrona, 10/52
09.30	Male sive celice, kviz
10.15	Čarodejev vajenec, 6/10
10.50	Turbulenca, izob. oddaja
11.40	Omizje
13.00	Poročila, šport, vreme
13.20	Anica - Anica in velike skrbi, 8/10
13.45	Piramida
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.40	Gumbek in rjavček, 14/26
16.05	Valerijine besede, dok. film
16.20	Enajsta šola
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Tv pogled
17.30	Dvorec Murska Sobota, dok. serija
18.00	Žrebanje deteljice
18.10	Milan, risanka
18.15	Pujsa Pepa, risanka
18.25	Strasti, 24. del
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Tednik
20.45	Alojz Rebula, dokum. oddaja
22.00	Odmevi, kultura, šport, vreme
23.00	Osmi dan
23.35	Matilda, ital. tv film
01.25	50 let televizije: tv dnevnik
18.12.1990
01.50	Dnevnik 02.25 Dnevnik zamejske Tv
02.50	Infokanal
TV SLO
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.00	Otroški infokanal
09.00	Zabavni infokanal
09.50	Tv prodaja
10.25	Sp v biatlonu, 20 km (M),
posamezno, prenos
12.35	Popotovanje po svetu, 1/4
13.30	50 let televizije: tv dnevnik
18.12.1990
14.10	SP v biatlonu, 15 km (Ž),
posamezno, prenos
16.25	Evropski magazin, tv Maribor
16.55	Med valovi
17.25	Mostovi
18.00	Dnevnik tv Maribor
18.25	Kronika osrednje Slovenije
18.35	Primorska kronika
19.00	Z glasbo in plesom ...
19.20	Impromptu
20.00	Jasno in glasno, kontaktna
20.45	Nortnanqer Abbey, anq. film
22.20	Številke, 13/24
23.05	Manhattan, am. film
00.40	Zabavni infokanal
POP
06.35	24ur
07.35	Ljudstva sveta, dok. serija
08.40	Viktorija, nad.
09.35	Goreče maščevanje, nad.
10.30	Tv prodaja
11.00	Marina, nad.
11.55	Skrivnostne poti, nan.
12.50	Tv prodaja
13.20	Moški so drugačni, ženske
tudi, pog. oddaja
14.15	Zvezde na sodišču, nan.
15.05	Marina, nad.
16.00	Zakleti biser, nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	Viktorija, nad.
18.00	Goreče maščevanje, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Trenja
21.45	Na kraju zločina, nan
22.25	24ur zvečer
22.40	24ur zvečer
23.00	Bratje in sestre, nan.
23.55	Beg iz zapora, nan.
00.50	Prijatelji, nan.
01.20	24 ur, ponovitev
02.20	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, informativna
10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Pop corn, glasbena oddaja Gostje: Gepard, Triiple, Marko Vozelj
11.30 Odprta tema, pogovor 12.30 Videospotdneva 12.35 Jelena, telenovela, 11/110,
ponovitev 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mojca in medvedek Jaka,
otroška oddaja za najmlajše 18.40 Regionalne novice 1 18.45 Jelena, telenovela 12/110 19.30 Videospot dneva 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Skrbimo za zdravje: poškodbe in operacija ramenskega obroča. Gost: BORIS POBERAJ, dr. med. , spec. ortoped, Ortopedska bolnišnica Valdoltra 21.05 Regionalne novice 2 21.10 18 let VTV : Iz našega arhiva lastne pordukcije ZLATA RIBICA 21.30 ODPRITE SRCE, 18. dobrodelni koncert SOŽITJA Trebnje posnetek 1. dela, 3 TV mreža 22.45 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 00.15 Vabimo k ogledu 00.20 Videospot dneva 00.25 Videostrani, obvestila
19. decembra
tv slo rr
06.10	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Trije mušketirji, nan.
09.35	Muički, 3/5
10.05	Enajsta šola
10.40	Jasno in glasno
11.25	Osmi dan
11.55	City folk: Helsinki
12.20	Slovenski magazin
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Alojz Rebula, dokum. oddaja
14.25	Slovenski utrinki
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Kaj govoriš?-So vakeres?
16.05	Iz popotne torbe: Božični čas
16.25	V pričakovanju Božiča, 1/12
17.00	Novice, šport, vreme
17.25	Posebna ponudba
17.45	Tv pogled
17.55	Duhovni utrip
18.10	Brenč in Cvetka, risanka
18.15	Tinček, risanka
18.25	Strasti, nad.
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Anica in skrivnostna maska,
20.25 22
9/10 Na z
zdravje! Odmevi, šport, vreme 23.00 Polnočni klub 00.15 Duhovni utrip 00.30 Dvorec Murska Sobota, dok.
01.00
01.25 01.55
50 let televizije: tv dnevnik
19.12.1990
Dnevnik
Dnevnik zamejske tv
02.20 Infokanal
TV SLO f?
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.10	Tv prodaja
08.40	Glasnik
09.05	Podoba podobe
09.30	Evropski magazin
10.00	Magazin v alp. smučanju
10.35	SP v alp. smuč., super kombinacija (Ž), prenos
12.02	Sp v alp. smuč., SVSL (M), prenos
13.35	SP v alp. smuč., super kombinacija (Ž), prenos
14.55	Črno beli časi
15.10	50 let televizije: tv dnevnik
19.12.1990
15.35	Odkar si odšla, 1/7
16.05	Ta prekleti konfin, tv Koper
16.35	Študentska
17.00	Mostovi
17.30	Migaj raje z nami!
18.00	Dnevnik tv Maribor
18.25	Kronika osrednje Slovenije
18.35	Primorska kronika
18.55	50 let oddajnika Krvavec,
ponovitev
20.00	Vojskovodje, 5/6
20.50	Frasier, 8/25
21.15	Obseden, am. film
23.00	Tujci, ang. film
00.40	Deadwood, 9/12
01.30	Zabavni infokanal
POP
06.00	24ur, ponovitev
07.00	Trenja
08.40	Viktorija, nad.
09.35	Goreče maščevanje, nad.
10.30	Tv prodaja
11.00	Marina, nad.
11.55	Skrivnostne poti, nan.
12.50	Tv prodaja
13.20	Moški so drugačni, ženske
tudi, pog. oddaja
14.15	Zvezde na sodišču, nan.
15.05	Marina, nad.
16.00	Zakleti biser, nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	Viktorija, nad.
18.00	Goreče maščevanje, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Vstaja strojev, am. film
21.55	Brez sledu, nan.
22.50	24ur zvečer
23.10	Veliki Lebowski, am. film
01.15	24ur, ponovitev
02.15	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, Informativna
oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Skrbimo za zdravje: poškodbe In operacija ramenskega obroča. Gost: BORIS POBERAJ, dr. med. , spec. ortoped, Ortopedska bolnišnica Valdoltra
11.35 Jelena, telenovela, 12/110,
ponovitev 12.20 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš maš, otroška oddaja, -Miš maševa praznična torta 18.40 Regionalne novice 1 18.45 Jelena, telenovela, 13/110 19.30 Videospot dneva 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Lokalni utrip Šaleške doline,
informativna oddaja 20.50 Regionalne novice 2 29.55 Vabimo k ogledu 21.00 Razgledovanja, informativna oddaja
21.30 V Tomovi dnevni sobi, gost: dr.
Mirko Gorenšek 22.10 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 00.40 Vabimo k ogledu 00.45 Videospot dneva
SOBOTA, 20. decembra
tv slo rr
06.20	Odmevi
07.00	Zgodbe iz školjke
07.35	Križ kraž
sledi	Pravljica, lutkovna nan.
sledi	Razočaranje, 10/13
sledi	Smrkci, nan.
sledi	Božični Izrael, 10/30
09.35	Pettsonova obljuba, šved. ris. film
10.50	Polnočni klub
12.05	Tednik
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Tekma, debatna oddaja za mlade
14.05	Valerijine besede, dok. film
14.25	Prijateljstvo po pošti, am. film 15.55 Sobotno popoldne
sledi	O živalih in ljudeh, tv Maribor
16.10	Labirint-vitalnost
17.00	Poročila, šport, vreme
17.15	Ozare
17.20	Sobotno popoldne
sledi	Zakaj pa ne
17.30	Na vrtu, tv Maribor
17.55	Nagradna igra
18.00	Popolna družina
18.10	Z Damijanom
18.40	Dinko pod krinko, risanka
18.45	Rjavi medvedek, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.55	Filmski spodrsljaji
20.05	Mačka med golobičkami, ang. film
21.35	Prvi in drugi
22.00	Poročila, vreme, šport
22.30	Hri-bar
23.35	Gandža, 5/22
00.05	Gandža, 6/22
00.35	Morilske igre, am. film
02.10	50 let televizije: tv dnevnik
20.12.1990
02.30	Dnevnik, ponovitev
02.50	Dnevnik zamejske tv
03.15	Infokanal
TV SLO
06.20	Zabavni infokanal
06.40	Skozi čas
06.50	Tv prodaja
07.20	50 let televizije: tv dnevnik
20.12.1990
07.45	Polemika
08.55	Posebna ponudba, potrošniška
09.15 Ta prekleti konfin, tv Koper 09.45 Študentska 10.05 Z glavo na zabavo 10.40 SP v alp. smuč., smuk (Ž), prenos
12.05 SP v alp. smuč., smuk (M), prenos
13.40 SP v nord. smučanju, smuč.
skoki, prenos 15.30 SP v biatlonu, sprint 10 km
(M), posnetek 16.15 SP v biatlonu, sprint 7,5 km
(Ž), posnetek 17.10 Vojskovodje, 5/6 18.00 En dan resnice, tv komedija 19.00 Peter Pavel Glavar, dok. oddaja 20.00 Božično novoeltni koncert,
prenos iz sng Maribor 22.00 Bleščica, oddaja o modi 22.30 Alpe, Donava, Jadran 23.00 Sobotno popoldne 01.15 Matilda, ital. tv film 03.10 Zabavni infokanal
POP
07.0	Tv prodaja
07.30	Jagodka, ris. serija
07.55	Na drevesu smo doma, ris. serija
08.20	Krofko, ris. serija
08.30	Florjan, gasildki avto, ris. serija
08.55	Medved Rupert, ris. serija
09.05	Jaka na Luni, ris. serija
09.20	Hevreka!, izob. serija
09.35	Bratz, ris. serija
10.00	Železna pest: Eon Kid, ris. serija
10.25	Di-Gata, ris. serija
10.50	Razred 3000, ris. serija
11.20	Zimska živalska olimpijada,
12.25	As ti tud not padu?!
14.15	Ordinacija, nan.
15.15	Zločini pred domačim pragom, nan.
16.10	Grehi očeta Amara, meh. film
18.20	Desetka
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Ta mala dežela, v živo
22.00	Polnoč v vrtu dobrega in zla,
am. film
00.40	Jezusov sin, am. film
02.30	24ur, ponovitev
03.00	Nočna panorama
©
09.00 Miš maš, otroška oddaja, pon.
Miš maševa praznična torta 09.40 Vabimo k ogledu 09.45 Jelena, telenovela, 13/110,
ponovitev 10.30 Videospotdneva 10.35 18 let VTV : Iz našega arhiva lastne produkcije - 5 let ansambla Rosa 12.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mojca in medvedek Jaka,
otroška oddaja za najmlajše 18.40 Duhovni vrelec: Martin Dolamič Konrad, župnik v župniji Velenje, Bl. A.M. Slomšek 18.45 18 let VTV : Iz našega arhiva
lastne produkcije ČAS ZA NAS 19.25 Videospot dneva 19.30 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1702. VTV magazin 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Butični gala koncert ob 2000.
Tofovem butiku, posn. 1. dela 21.45 Diamanti, ameriški film 23.15 Odprta tema, ponovitev 00.15 Vabimo k ogledu 00.20 Videospot dneva 00.25 Videostrani, obvestila
NEDELJA, 21. decembra
tv slo rr
07.00	Živ žav
sledi	Pikijev čarobni Božič, ris. film
sledi	Izgubljeni v snegu, ris. film
sledi	Larina božična zvezdica, ris. film
sledi	Sneženi mož, ris. film
09.25 Umko, 5/6
10.15	Mulčki, 4/5
10.50	Sledi, tv Maribor
11.20	Ozare
11.25	Obzorja duha
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila, šport, vreme
13.10	Na zdravje!, ponovitev
14.25	Fina gospa, 33/40
15.00	NLP
sledi	5 minut slave
15.05	Nedeljsko oko z Marjanom
Jermanom
15.15	Glasbeni dvoboj
15.40	Človeški faktor
15.45	Šport
16.00	Družabna
16.30	Oglasni blok z Jimmyjem Carrom
17.00	Poročila, šport, vreme
17.15	NLP
17.20	Eokus
18.25	Žrebanje lota
18.35	Maks in Rubi, risanka
18.45	Reci ne!, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.20	Zrcalo tedna
19.50	Tv pogled
19.55	Zvezde pojejo
21.40	Družinske zgodbe
22.30	ARS 360
22.50	Poročila, vreme, šport
23.15	Punčka za milijon dolarjev, am. film
01.25	50 let televizije: tv dnevnik
21.12.1990
01.50	Dnevnik, ponovitev
02.10	Dnevnik zamejske tv
02.40	Infokanal
TV SLO
06.30 Zabavni infokanal 06.55 Skozi čas
08.05 50 let televizije: tv dnevnik
21.12.1990 08.25 Med valovi 08.55 Brat bratu, 11. del 09.35 SP v alp. smuč., VSL (M), 1. vožnja
10.25 Migaj raje z nami, oddaja za
razg. življenje 10.55 SP v alp.' smuč., SVSL (Ž), prenos
12.35 SP v alp. smuč., VSL (M), 2. vožnja
13.40 SP v nord. smučanju, smuč.
skoki, prenos 15.55 Nogomet, ang. liga, Newcastle
- Liverpool, prenos 18.00 SP v biatlonu, štafeta (Ž),
posnetek 19.00 SP v biatlonu, štafeta (M),
posnetek 20.00 Popotovanja po svetu, 2/4 20.50 Jesenin, 1/11 21.45 Impresionisti, 2/3 22.45 Vražji fant, 2/3 23.30 Zlata resna glasba in balet
(1958-21 Z
01.40 Zabavni infokanal
pop
07.00	Tv prodaja
07.30	Jagodka, ris. serija
07.55	Bombažki, ris. serija
08.05	Krofko, ris. serija
08.15	Florjan, gasilski avto, ris. serija
08.40	Medved Rupert, ris. serija
08.50	Jaka na Luni, ris. serija
09.05	Kopalčki, ris. serija
09.25	Bratz, ris. serija
09.50	Železna pest: Eon Kid, ris. serija
10.15	Di-Gata, ris. serija
10.40	Pucca, ris. serija
10.45	ŠKL
11.45	Ta mala dežela, ponovitev
13.45	Jamie Oliver: Božična zabava,
kuhar. serija
14.20	Praznična norost, dok. oddaja
15.20	Moški v krošnjah, nan.
16.15	Gospod Bean, nan.
16.50	Sam doma 2, am. film
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	As ti tud not padu?!
21.50	Shark
22.45	Boter 3, am. film
01.35	Zvezdniki malo drugače, nan.
02.05	24 ur, ponovitev
03.05	Nočna panorama

PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 09.00 Miš maš, otroška oddaja 09.40 1701. VTV magazin 10.05 Kultura, informativna oddaja 10.10 Športni torek, športna
informativna oddaja 10.30 Duhovni vrelec: Martin Dolamič Konrad, župnik v župniji Velenje, Bl. A.M. Slomšek 10.35 1702. VTV magazin 11.05 Kultura, informativna oddaja 11.10 Opozicijski pogledi na
dogajanja v MO Velenje, gost: Franc Sever 12.10 Vabimo k ogledu 12.15 Butični gala koncert ob 2000.
Tofovem butiku, posn. 1. dela 13.30 Videostrani, obvestila 18.00 Vabimo k ogledu 18.05 Mladi upi, otroška oddaja 18.50 Pop corn, glas. oddaja, gostje: Gepard, Triiple, Marko Vozelj 19.35 Diamanti, ameriški film 21.05 Skrbimo za zdravje: poškodbe in operacija ramenskega obroča. Gost: BORIS POBERAJ, dr. med. , spec. ortoped, Ortopedska bolnišnica Valdoltra 22.05 Vabimo k ogledu 22.10 Videostrani, obvestila
PONEDELJEK, 22. decembra
tv slo rr
06.30	Utrip
06.40	Zrcalo tedna
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Mulčki, 4/5
09.40	Gumbek in rjavček, 11/26
10.00	Risanka
10.05	Umko, 5/6
11.00	National geographic, 9/13
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Zvezde pojejo, ponovitev
15.00	Poročila
15.10	Dober dan, Koroška
15.45	Pajkolina in prijatelji s Prisoj, 20/26
16.10	Ribič Pepe, 10/30
16.30	Nesreča, 7/13
16.45	Bizgeci, risanka
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Tv pogled
17.25	Fina gospa, 15/40
18.00	Žrebanje 3 x 3 plus 6
18.10	Pipi in Melkijad, risanka
18.15	Dragi domek, risanka
18.25	Strasti, 26. del
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Brat bratu, 12. del
20.40	Polemika
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.00	Pisave
23.25	Glasbeni večer
sledi	Mstislav Rostropovič - in
memoriam, dok. film
23.55	Fantazija za violino, violončelo
in orkester
00.40	50 let televizije: tv dnevnik
22.12.1990
01.00	Dnevnik, ponovitev
01.35	Dnevnik zamejske tv
02.05	Infokanal
TV SLO
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.00	Otroški infokanal
09.15	Tv prodaja
09.50	SP v alp. smuč., SL (M), 1. vožnja
11.15	Sobotno popoldne
12.15	Tv prodaja
12.50	SP v alp. smuč., SL (M), 2. vožnja
13.50	Sobotno popoldne
14.55	Kaj govoriš?=So vakeres?
15.10	Slovenski utrinki
15.40	Posebna ponudba
16.00	50 let televizije: tv dnevnik
22.12.1990
16.20	Osmi dan
16.50	ARS 360
17.05	Alpe, Donava, Jadran
17.35	Prvi in drugi
18.00	Dnevnik tvlMaribor
18.25	Kronika osrednje Slovenije
18.50	Jani Nani, risanka
sledi	Bine čuvaj parka, risanka
19.00	Berlin, Berlin, 8/20
19.25	Z glavo na zabavo
20.00	Športnik leta Slovenije, prenos
iz CD
21.10	Studio city
22.10	Knjiga mene briga
22.30	Cityfolk: Lizbona
22.55	50 let televizije: slavne
tradicije slov. kirurgije, 21/21
23.25	Havaji v Oslu, norveški film
01.30	Zabavni infokanal
POP
07.05	24ur, ponovitev
08.05	Nebeška kuharija, serija
08.40	Viktorja, nad.
09.35	Goreče maščevanje, nad.
10.30	Tv prodaja
11.00	Marina, nad.
11.55	Skrivnostne poti, nan.
12.50	Tv prodaja
13.20	Moški so drugačni, ženske
tudi, pog. oddaja
14.15	Zvezde na sodišču, nan.
15.05	Marina, nad.
16.00	Zakleti biser, nad.
16.55	24 ur popoldne
17.05	Viktorija, nad.
18.00	Goreče maščevanje, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Lepo je biti sosed, 11. del
20.40	Grda račka, nan.
21.35	Umazan seksi denar, nan.
22.30	24ur zvečer
22.50	Bratje in sestre, nan.
23.45	Beg iz zapora, nan.
00.35	Prijatelji, nan.
01.05	24ur, ponovitev
02.05	Nočna panorama
©
.00 Dobro jutro, informativna
10.30 Vabimo k ogledu 10.35 ODPRITE SRCE, 18. dobrodelni koncert SOŽITJA Trebnje posnetek 1. dela 11.50 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Čas za nas, mladinska oddaja,
ponovitev 18.40 Regionalne novice 1 18.45 Jelena, telenovela 14/110 19.30 Videospot dneva 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Župan z vamj, pogovor v studiu Gost : Jožef Čakš, župan Občine Šmarje pri Jelšah 21.00 Regionalne novice 2 21.05 Lokalni utrip šaleške doline,
informativna oddaja 21.50 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 23.20 Vabimo k ogledu 23.25 Videospot dneva 00.30 Videostrani, obvestila
TOREK, 23. decembra
TV SLO (7
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Muro in dva bahača, otroška oddaja
09.20	Pa ne to leto, Stane Mramor
09.35	Trmasta muca, lutkovna
predstava
09.45	Ribič Pepe: Božični Izrael,
10/30
10.05	Nesreča, 7/13
10.25	Zgodbe iz školjke
10.55	O starki, ki je udomačila
medveda, ris. film
11.20	Tinček petelinček, lutkovna
predstava
11.55	Družina Zupan, družinske zgodbe
13.00	Poročila,, šport, vreme
13.15	ARS 360
13.35	Pisave
14.05	Duhovni utrip
14.20	Obzorja duha
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.40	Nekoč je bilo ... življenje, 9/26
16.05	Zlatko Zakladko
16.30	Knjiga mene briga
16.50	Bizgeci, risanka
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Tv pogled
17.30	Fina gospa, 16/40
18.05	Žrebanje Astra
18.10	Pravljice o zobnih miškah,
risanka
18.15	Binko, risanka
18.25	Strasti, 27. del
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Proslava ob dnevu
samostojnosti, prenos iz CD
21.00	Slovenski plebiscit
22.05	Odmevi, šport, vreme
23.10	Pesem ima moč, dok. (
00.10	50 let televizije: tv dnevnik
23.12.1990
00.35	Dnevnik, ponovitev
01.10	Dnevnik zamejske tv
01.30	Infokanal
TV SLO
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.15	Tv prodaja
08.50	NLP, razvedrilna oddaja
12.00	Tv prodaja
12.30	Dober dan, Koroška
13.00	City folk: Lizbona
13.30	Bleščica, oddaja o modi
14.00	Studio city
14.55	Sledi, tv Maribor
15.25	50 let televizije: 23.12.1990
15.50	Mozaik
16.25	Glasnik, tv Maribor
16.50	Mostovi
17.20	Bratu bratu, 12. del
18.00	Dnevnik tv Maribor
18.25	Kronika osrednje Slovenije
18.50	Jani Nani, risanka
sledi	Bine, čuvaj parka, risanka
19.00	O giselle, dok. oddaja o baletu
20.00	Piramida
21.00	Jazz rock, izob. oddaja
21.35	Globus
22.05	V imenu boga, 1. del filma
23.05	Vrhunci ang. nogometne lige
00.00	Dr. Halifaxova, 3/6
01.35	Zabavni infokanal
POP
06.35	24ur
07.35	Nigel Marven predstavlja
aligatorje, dok. oddaja
08.35	Viktorja, nad.
09.30	Goreče maščevanje, nad.
10.25	Tv prodaja
10.55	ŠKL
11.55	Skrivnostne poti, nan.
12.50	Tv prodaja
13.20	Moški so drugačni, ženske tudi
14.15	Zvezde na sodišču, nan.
15.05	Marina, nad.
16.00	Zakleti biser, nad.
16.55	24 ur popoldne
17.05	Viktorija, nad.
18.00	Goreče maščevanje, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Preverjeno
21.05	Zdravnikova vest, nan.
22.00	Zakon in red, nan.
22.55	24ur zvečer
23.15	Bratje in sestre, nan.
00.10	Beg iz zapora, nan.
01.05	Prijatelji, nan.
01.35	24 ur, ponovitev
02.35	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, Inf. oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Zupan z vami, pogovor v studiu Gost : Jožef Čakš, župan Občine Šmarje pri Jelšah 11.35 Jelena, telenovela 14/110 12.30 Videospotdneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mladi o mladih, mladinska
oddaja, 3. TV mreža 18.40 Videospot dneva 18.45 Jelena, telenovela, 15/110 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1703. VTV magazin 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Športni torek, šp. inf. oddaja 18 let VTV : Iz našega arhiva lastne produkcije - Športni gost: Andraž Vehovar (1997) Asova gibanica, inf. oddaja Šu kham - za soncem oddaja o življenju Romov, 3. TV mreža 22.30 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, pon. nn nn Vabimo k ogledu
20.50
21.30 22.00
00.05
neva
10 Videostrani, obvestila
SREDA, 24. decembra
tv slo rr
06.15 Odmevi
07.00 Poročila
07.05 Praznično dobro jutro
08.00 Poročila
08.05 Praznično dobro jutro
09.00 Poročila
09.05 Praznično dobro jutro
12.00 Poročila
12.05 Čudežno drevo, muzikal 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Božična pravljica, glas. oddaja 13.35 Moj prijatelj Božiček, ital. film 15.15 Mostovi
15.50 Dan pred Božičem, ris. film 16.10 Pod klobukom 16.45 Bizgeci, risanka 17.00 Novice, šport, vreme 17.20 Tv pogled 17.30 Fina gospa, 17/40 18.00 Žrebanje lota 18.10 Milan, risanka 18.15 Bojan, risanka 18.25 Strasti, 28. del 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.55 Tv pogled 20.00 Pesem božične noči: žive jaslice
20.45 Betlehemska zvezda, ital. film 22.30 Božični koncert 23.45 Polnočnica, prenos iz stolnice Koper
01.10 Božični pes, avstrijski film 02.35 50 let televizije: tv dnevnik
24.12.1990 03.00 Dnevnik, ponovitev 03.35 Dnevnik zamejske tv 04.00 Infokanal
TV SLO H
06.30 Zabavni infokanal 07.00 Moby Dick in skrivnost dežele
07.20 Kje so božičkov! jelenčkl, ris. film
07.45 Zlatko Zakladko 08.05 Risanka
08.20 Vesel božič, mali munki, ris. film
09.15 Berlin, Berlin, 7/20 09.40 Knjiga mene briga 10.05 Z glavo na zabavo 10.30 Dvorec Murska Sobota, dok. serija
11.00 Božično novoletni koncert, sng
Maribor 13.00 Hri-bar
14.10 Prihaja božič, posebna 14.55 Koktajl, tv Maribor 16.25 National geographic, 10/13 17.15 Mostovi 17.45 Božični koncert »Hippy
christmas« 18.50 Jani Nani, risanka 19.00 Kmetje, 2/13 20.00 Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem 20.55 Zrcalo in svetilnik, portret dr.
Draga Klemenčiča 21.45 Razkošna biblija, feljton 22.05 Alice, am. film 23.50 Ave Maria, Panis Angelikus 00.05 Slovenska jazz scena 01.45 Zabavni infokanal
POP
06.40	24 ur, ponovitev
07.40	Preverjeno
08.40	Viktorija, nad.
09.35	Goreče maščevanje, nad.
10.30	Tv prodaja
11.00	Marina, nad.
11.55	Skrivnostne poti, nan.
12.50	Tv prodaja
13.20	Moški so drugačni, ženske tudi
14.15	Zvezde na sodišču, nan.
15.05	Marina, nad.
16.00	Zakleti biser, nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	Viktorija, nad.
18.00	Goreče maščevanje, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Noel, am. film
21.40	24ur zvečer
22.00	Spoznajte Božičkove, am. film
23.35	Srečen božič, gospod Lawrence, ang. film
01.40	24ur, ponovitev
02.40	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, informativna
10.30 Vabimo k ogledu
10.35 1703. VTV magazin, regionalni
- informativni program 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Videospot dneva 11.05 Športni torek, športna informativna oddaja 11.30 Jelena, telenovela, 15/110 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Maja in čarobna skrinja,
otroška oddaja, 3. TV mreža 18.35 Pravljica: Božični večer s Piko
Nogavičko 18.40 Regionalne novice 1 18.45 Jelena, telenovela, 16/110 19.30 Videospot dneva 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Božični Pop corn, glasbena
20.55 Regionalne novice 2 21.00 Odprta tema, 3. TV mreža 22.00 18 let VTV : Iz našega arhiva lastne produkcije Pogovor z msgr. Alojzom Uranom (2004) 23.20 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja 00.50 Vabimo k ogledu 00.55 Videospotdneva 01.00 Videostrani, obvestila
v

PRIREDITVE
VELENJE
Potopisno predavanje - Tomaž Kumer - Berlin
Četrtek, 18. decembra Petek, 19. decembra
10.00 Knjigarna Mladinska Knjiga
Knjižna čajanka 16.00 Atrij pri Centru Nova
OŠ Gustava Šiliha ( Korajžniki) -Čarobni čarodej (čarovnije) OŠ Gorica (glasbeno-gledališka točka) - KUD Lipa - Oktet Konovo (viže harmonikarjev) 16.00 Knjižnica ŠoštanjUre pravljic Caroline Pitcher: Ljubo doma, kdor ga ima, Kravica Katka in Božično drevo
X Prireditve in obdaritev predšolskih otrok
Predstave: O čarovnici Mici in severni zvezdi (Lutkovna skupina Vrtec Šoštanj), Zmajčkov rojstni dan (Lutkovna skupina AS - Vrtec Velenje), Bajsi, Rozi in Čunki (Kulturno društvo Škale) 16.00 Škale - Hrastovec (gasilski dom)
Zmajčkov rojstni dan 16.00 Plešivec (šola)
O čarovnici Mici in severni zvezdi 18.00 Cirkovce (šola)
Zmajčkov rojstni dan 18.00 Gaberke (gasilski dom)
O čarovnici Mici in severni zvezdi 17.00 - 20.00
Mladinski center Velenje Klepetalnica z Iro in okrasitev Mladinskega centra Velenje 18.00 - 19.00 Vila Mojca
Delavnica - Ko družabna igra zamenja računalnik 18.30 Hotel Razgoršek, Staro Velenje
Razmigajte svoje možgane 19.00 Galerija Velenje
Odprtje razstave Avtonomne slike Razstavljajo: Robi Caglič, Stojan Kneževič, Uroš
Potočnik in Jurij Selan z gostom Hermanom Gvardjančičem. 19.19 Knjižnica Velenje, Študijska čitalnica
8.00 - 19.00
Središče mesta, pri sodišču Poulični božično - novoletni sejem 9.00 - 17.00
Multimedijski center Kunigunda Velenje
Multimedijski dnevi Adrenalina 10.00 - 18.00
Cankarjeva ulica, Velenje Čarobni december 2008 - 5. praznični sejem 10.00 Atrij pri Centru Nova
Stane Grudnik (harmonika) 14.30 OŠ Miha Pintarja Toleda (plesni nastop)
15.00 Turistična zveza Velenje (glasbeni nastopi)
16.00 Konovski štrajharji (glasbeni nastop)
16.30 Katja Gole: Nodi pričakuje dedka
Mraza (lutkovna predstava) 17.00 Wild Step (koncert) 16.00 Ravne (šola)
O čarovnici Mici in severni zvezdi 16.00 Velenje (Dom kulture)
Bajsi, Rozi in Čunki 17.30 Velenje (Dom kulture)
Bajsi, Rozi in Čunki 18.00 Konovo (Dom krajanov)
O čarovnici Mici in severni zvezdi 18.00 Telovadnica Doma za varstvo odraslih
Zvočna kopel z gongom in kristalnimi skledami 21.00 Max club Velenje Koncert Elevators 21.00 Mladinski center Velenje Metal koncert z Dadotom
Sobota, 20. decembra
8.00 - 13.00 Atrij KSC Kmečka tržnica 8.00 - 19.00
Središče mesta, pri sodišču Poulični božično - novoletni sejem 9.00 - 13.00
Kdaj - kje - kaj
Knjižnica Velenje, preddverje Vsi kupujemo, vsi prodajamo 10.00 Galerija Velenje
Sobotne lutkarije - Kaličopkovo Gledališče - Veseli december 10.00 - 18.00
Cankarjeva ulica, Velenje Čarobni december 2008 5. Praznični sejem 10.00 Atrij pri Centru Nova
KUD Lipa - harmonikaši (viže harmonikarjev) 10.30 OŠ Antona Aškerca (glasbeni
nastop Beli Božič) 11.00 Turistična zveza Velenje (glasbeni
nastop) 12.00 Topolške mažorete 15.00 Teater Cizano (predstava
Praznični december) 16.00 Čarobni čarodej (čarovnije) 17.00 Stane Grudnik (harmonika) 15.30 Šoštanj (Dom kulture) Zmajčkov rojstni dan 16.00 Velenje (Dom kulture)
Bajsi, Rozi in Čunki 17.00 Šoštanj (Dom kulture) Zmajčkov rojstni dan 17.30 Velenje (Dom kulture)
Bajsi, Rozi in Čunki 15.00 Muzej premogovništva Slovenije, Koroška cesta Bergmandlcova ustvarjalna delavnica za otroke - Moja novoletna želja 15.00 - 21.00
Muzej premogovništva Slovenije, Koroška cesta Nočni ogled Muzeja premogovništva Slovenije in Obisk dedka Mraza 20.00 Galerija Mladinski center Velenje Odprtje razstave; Motivi Solin -Iztok Žgavec 20.00 - 03.00
Rdeča dvorana Velenje Novoletni žur - Nastopajo: Jinx, Šank Rock, Pips, Chips &Videoclips, Electricx 21.00 Mladinski center Velenje
Klubski večer 21.00 Mladinski center Velenje Klubski
večer
Deftones - večer gluhih zvokov s Chinotom in Prijatelji (DJ Nejc)
Nedelja, 21. decembra
10.00 Velenjski grad
Pravljični nedeljski dopoldnevi Babica pripoveduje 18.00 Glasbena šola Velenje, orgelska dvorana
Koncert - Mladinski pevski zbor Glasbene šole Velenje, Mešani mladinski pevski zbor Šolskega centra Velenje in Dekliški pevski zbor Umetniške Gimnazije Velenje 9.30 Bele Vode (šola)
Zmajčkov rojstni dan 11.00 Zavodnje (Dom krajanov)
O čarovnici Mici in severni zvezdi 14.00 Skorno - Florjan (Dom krajanov) O čarovnici Mici in severni zvezdi 14.00 Topolšica (kino)
Zmajčkov rojstni dan 16.00 Velenje (Dom kulture)
Bajsi, Rozi in Čunki 16.00 Pesje (Dom krajanov) Zmajčkov rojstni dan 17.30 Velenje (Dom kulture) Bajsi, Rozi in Čunki
Ponedeljek, 22. dec.
16.00 Atrij pri Centru Nova Čarobni december 2008 Šaleški študentski oktet (glasbeni nastop)
Čarobni čarodej ( čarovnije) Moški pevski zbor Kajuh (glasbeni nastop)
16.00 Šentilj (Dom krajanov) Zmajčkov rojstni dan 16.00 Šmartno ob Paki (Dom kulture)
O čarovnici Mici in severni zvezdi 17.30 Šmartno ob Paki (Dom kulture)
O čarovnici Mici in severni zvezdi 18.00 Lokovica (Dom krajanov)
Zmajčkov rojstni dan 17.00 - 18.00
Knjižnica Velenje, rač. učilnica Mega kviz 17.00 - 18.30 Vila Mojca
Delavnica - Ko učenje postane veselje
19.00 Dvorana Centra Nova
Osrednja občinska proslava ob dnevu Samostojnosti in enotnosti
19.00 Kulturni dom Šoštanj
Božično - novoletni koncert
Torek, 23. decembra
16.00 Atrij pri Centru Nova
Čarobni december 2008 - Sara Beriša (glasbeni nastop) Mešani Pevski zbor Gorenje (glasbeni nastop)
16.00 - 20.00
Titov trg (pri Mozaiku) Kulturni projekt - Prešernica s Cankarjeve
17.00 - 20.00
Mladinski center Velenje -Klepetalnica z Iro in zaključek leta
19.30 Glasbena šola Velenje, velika dvorana
Koncert otroškega pevskega zbora, mlajšega Godalnega orkestra in simfoničnega orkestra Glasbene šole Velenje
Sreda, 24. decembra
*Ni prireditev
Četrtek, 25. decembra
*Ni prireditev
Koledar imen
December/gruden
18	. četrtek-Teotim
19	. petek - Urban
20	. sobota - Evgenij,
Julij
21	. nedelja-Tomaž
četrta adventna nedelja
22	. ponedeljek -
Justina, Mitja
23	. torek - Viktorija,
Janez
24	. sreda - Adam,
Eva, Irmina
Lunine mene
ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 19. decembra
17.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki Božično - novoletni ples, zabava z DJ-em, predstavitev plesalk plesnega krožka, pričakovanje "polnoči",...
Sobota, 20. decembra
10.30 Hiša mladih v Šmartnem ob Paki Otroške ustvarjalne delavnice
17.00 Kulturni dom Gorenje
Obisk Božička (za otroke Gorenja, Skorna, Gavc)
Torek, 23. decembra
18.00 Hiša mladih v Šmartnem ob Paki Joga
19 • december, ob
11.29 - zadnji krajec
Fotografska razstava Andreja Perka
Šoštanj, 11. decembra - Z nedavnim odprtjem fotografske razstave mojstra Andreja Perka so v Mestni galeriji Šoštanj, zaključili letošnji program in hkrati obeležili Trubarjevo leto. Pod delovnim naslovom »Stati in obstati« je avtor predstavil pot Primoža Trubarja v izgnanstvu. Črno bela fotografija poudarja identičnost tistega časa, podobe nam kažejo detajle mest kot so Trst, Tuebingen, Deredingen in druga, ujete in videne skozi oko ustvarjalca. Nastala je čudovita zbirka fotografij, ki jih je avtor prvič uspešno predstavil v Škofji Loki.
Bivanja v sliki
Velenje - Od danes zvečer (19.00), ko bodo v Galeriji Velenje odprli zadnjo razstavo v uspešnem letu 2008, pa vse do 31. januarja si boste lahko ogledali razstavo, ki so jo avtorji poimenovali Bivanja v sliki. Razstava bo zanimiva tudi zato, ker se bodo na njej predstavili kar trije mladi akademski slikarji iz Šaleške doline. V kulturnem programu ob otvoritvi bo nastopil kvartet kljunastih flavt, hkrati pa bo to priložnost, da ljubitelji umetnosti nazdravijo prihajajočemu letu 2009.
Vodja Galerije Velenje mag. Milena Koren Božiček o razstavi, ki bo zaznamovala preostanek letošnjega leta in začetek novega leta, pravi: »Individualne intence štirih mladih slikarjev (Robi Caglič, Stojan Kneževič, Uroš Potočnik, Jurij Selan) so svojevrsten izziv skupne razstave. Skupni imenovalec v intencah teh štirih avtorjev predstavlja profesor in mentor Herman Gvardjančič, ki je opazno prispeval k njihovemu delu v slikarstvu in so ga povabili k skupnemu projektu. Različna okolja so jih oblikovala v osebnosti z lastno življenjsko vizijo in odzivnostjo v sliki ... Estetskost vseh sodelujočih avtorjev je zanimivo proučevati v vsej kompleksnosti. Ta je razpeta med različnostjo slikarskih antropologij in temu primernih kriterijev likovne ustvarjalnosti.«
■ bš
Uroš Potočnik, Veranda (1:1), grafit, pigment, akriino vezivo, na bombažnem platnu, 2,5 * 4 m, 2008
13. blagoslov konj
Šentilj pri Velenju - Na štefanovo, torej v petek, 26. decembra, bodo v Šentilju pri Velenju prizadevni turistični delavci z Mirkom Vranjekom na čelu pripravili že 13. blagoslov konj. Gre za prireditev, na kateri se vsako leto zbere več lastnikov in ljubiteljev konj, ki na dan, ko goduje zavetnik konj sveti Štefan pripravijo blagoslov po starih šegah in navadah. Ker je organizacija prireditve vedno odlična, se v centru Šentilja zadnja leta zbere res veliko konj in njihovih lastnikov, prireditev pa je tudi vsako leto bolje obiskana. Prireditev se bo tokrat začela ob 10. uri s sveto mašo v farni cerkvi. Takrat se bodo verjetno sredi kraja, v neposredni bližini cerkve, že zbrali konjeniki. Ob 11. uri bodo začeli kulturni program v počastitev dneva samostojnosti, ob 11.30 uri pa opravili obred blagoslova konj. Organizatorji pravijo, da bodo dobro poskrbeli za konje kot njihove lastnike in vse obiskovalce te zanimive prireditve.
■ bš
Pregovori
Ako se zmrzlina grudna ne otaja, še prosinca hujši mraz postaja.
Grudna mraz in sneg, žita dosti vse povprek.
Grudna suh veter piska, poleti po suhi pomladi nato suša pritiska.
K I N O V E L E N J E :: S
VELIKA DVORANA :
MAMMA MIA
(Mamma Mia!) - Romantična komedija, 110 minut. Režija: Phyllida Lloyd. Igrajo: Amanda Seyfield, Meryl Streep, Steelan Skarsgard, Piere Brosnan, Nancy Boldwin, Colin Firth, idr.. Piše se leto 1999 na očarljivem grškem otoku Kalokairi. Romantična dogodivščina se začne v odročnem hotelu, ki ga vodijo Donna, njena hči Sophie in hčerin zaročenec Sky. Tik pred poroko Sophie negotovo odda tri poročna vabila trem različnim moškim, za katere meni, da bi lahko bili njeni očetje, no, eden od njih, vendar ne ve, kateri. Iz treh mest na različnih koncih sveta se trije moški takoj odpravijo nazaj na otok in k ženski, ki jih je očarala pred več kot 20 leti..
BANČNI ROP
(The Bank Job) - Kriminalka, 111 minut. Režija: Roger Donaldson. Igrajo: Jason Statham, Saffron Burrows, Stephen Campbell Moore, Daniel Mays, James Faulkner, Alki David, Michael Jibson, Georgia Taylor, Richard Lintern, Peter Bowles idr.. Leta 1971 so tatovi vdrli v trezoe banke v Londonu in izpraznili bančne sefe polne gotovine in nakita vredne več milijonov funtov. Nič od tega niso nikoli našli in prav tako ni bil nikoli noben za to aretiran. Po resničnen dogodku.
PRVI JOK
(Le Premier Cri) - Dokumentarec sinhroniziran v slovenščino, 100 minut. Režija: Gilles de Maistre. PRVI JOK je zgodba o tem, kako pridemo na svet, fantastična zgodba o rojstvu -prvič na velikem platnu. Prizorišča snemanja: Niger, Tanzanija, Indija, Vietnam, Japonska, Sibirija, Francija, ZDA, Mehika,
Brazilija. Glavni »igralci« so resnične mamice, resnični očetje in resnični otroci s petih celin. V času popolnega sončnega mrka se njihove usode združijo v edinstvenem in univerzalnem trenutku, ko se rodi otrok.S podporo Ministrstva za kulturo RS! Liffe 2008 !
ZAČARANA
Entchanted) - Igrano animirana komedija, 107 minut. Režija: Kevin Lima. Igrajo: Amy Adams, James Marsden, Timothy Spall, Susan Sarandon, idr.
Tokrat se pravljica seli v neprijetno realnost sodobnega sveta. Zlobna čarovnica se odloči pravljično princeso Giselle, ki je obljubljena postavnemu princu Edwardu, izgnati v resnični svet. Naivna Giselle je ob prihodu v svet poln laži, neprijaznih ljudi in drugih grdobij povsem izgubljena, a ji na pomoč priskoči prijazni odvetnik Robert.
Naslednji teden od 25.12. do 28.12. napovedujemo:
v ciklusu Novoletne filmske iskrice v mali dvorani ob 10.00: dokumentarec sinhroniziran v slovenščino BELI PRAMEN: pustolovščine malega bobra, komedijo GRINCH, pustolovščino ZGODBE IZ NARNIJE:PRINC KASPIJAN, animirano komedijo RATATOUILLE, animirano komedijo KUNG FU PANDA ter v veliki dvorani v ciklusu Decembrska romantika v kinu: romantično dramo PREVZETNOST IN PRISTRANOST, romantično komedijo POČITNICE, romantično dramo ESTRELITA-PESEM ZA DOMOV, romantično komedijo PRAVZAPRAV LJUBEZEN, romantično komedijo ZAPLEŠIVA, romantično dramo LJUBLJENA JANE ter v rednem sporedu akcijski spektakel KVANTUM SOČUTJA, triler TELO LAŽI ter dokumentarec sinhroniziran v slovenščino BELI PRAMEN.
naredite temu Konec!
AQUA STORITVE, davorin aram, s.p.
metlece 16, 3320 šoštanj, gsm: +386 41 365 864
THERMO kriStal
RADI O V ELEN J E
THERMO KRISTAL TOPLO-HLADNA OBLOGA JE MEDICINSKI IN TERAPEVTSKI PRIPOMOČEK ZA TOPLE IN HLADNE OBKLADKE, NAMENJENA NEGI TELESA. OMOGOČA NARAVNO LAJŠANJE BOLEČIN BREZ STRANSKIH UČINKOV
Pamet je obleka, ki se nikoli ne obnosi. Znanje je rudnik, ki se nikoli ne izprazni.
(Tatarski pregovor)	_
U Ze38Tetzvai
KEMIČNO ČIŠČENJE Polak Marijana, s.p.
z vami.
Koroška cesta 44,3320 Velenje, tel.: 587 50 00
Delovni čas: ponedeljek - četrtek 8.h -17.h, petek 8. -15.h, sobota zaprto
úsem sooním stRankara TrjposLo vním ,óaiztr¡eiZDem se zahoalj&£jemtr2:a zaapame ten nam želimo Lep Božič-* to przíoazno Leto 2009I

TENIS CENTER
TENIS
Prepustite se športu, sprostitvi, privoščite si uro rekreacije v prazničnih dneh! Rezervacije: 041/500-380
Želimo vam leto polno radosti, življenjske modrosti, ustvarjalnosti in zaupanja vase.
Srečno 2009!
(VZDRZEVANJE IN OBNOVA CEST d. d.
Lava 42, 3001 CEUE, p.p. 323 e-mail: info@voc-celje.si
Telefon: 03/ 42 66 366, Telefax: 03/ 42 66 380 CVE VELENJE tel.: 03/ 897 64 44
-	VZDRZEVANJE CEST
-	IZGRADNJA CEST
-	UREJANJE IN IZGRADNJA HIŠNIH PRIKIJUČKOV TER DVORIŠČ
-	IZDELAVA PODPORNIH ZIDOV
-	IZDELAVA KANAUZACU -ASFALTIRANJE POVRŠIN
-	POSTAVITEV PROMETNE SIGNALIZACIJE
-	ZBIRANJE IN PREDEIAVAINERTNIH GRADBENIH ODPADKOV
Poti življenja... skrivnostne,
navdihujoče,	-«d
prepletene...	1
naj vas od srca do srca, od utripa do utripa, od trenutka do trenutka, tudi v letu 2009 vodijo v zdravje in ustvarjalnost!
M
Hvala vsem, ki nam zaupate!
ČETRTEK, 18. decembra:
16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Rekreacijski nasveti Olimpijskega komiteja Slovenije 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 17.45 Erosov kotiček; 18.00 Kvazi kviz; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 19. decembra:
6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 20. decembra:
16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 18.00 Šok rok; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 21. decembra:
16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 22. decembra:
16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport 18.00 Glasbena lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 23. decembra:
16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Avenija mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 24. decembra:
16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 7.45 Današnji kulturni utrip; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 715 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 1410 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Šport; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Mi in vi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 8. dec. 2008 do 14. dec. 2008 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.
MESTNA OBČINA VELENJE, URAD ZA OKOLJE IN PROSTOR obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2
od 8. dec. 2008 do 14. dec. 2008 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
rfttuJWffl r
1 hjlfvJL 1 JklUflLtl^ tffk
ŠOŠTANJ TOPOLŠICA ZAVODNJE GRAŠKA VELENJE LOKOVICA - ŠKALE PESJE MOBILNA-GORA	VELIKI VRH	SKORNO
□ 08.dec
Vsem bralcem in poslovnim partnerjem voščimo vesel bo in srečno 2009.
INFORMACiJsm
tehnologije d.o.o.
MEGA M, d.o.o., Velenje
Cesta Františka Foita 8, Velenje Spletna stran: www.mega-m.si e-mail: info@mega-m.si Telefon: 03 777 OOOO
I09.dec mo.dec □ 11. dec n12.dec m13.dec Bl4.dec
Želimo Vam prijeten božič ter obilo -r ■ osebife sreče, zdravja in . zadovoljstva . v letu 2009!
% ■< g « ^ *
t. _ < / * Cenjenim uporabnikom
KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.0.0.
Koroška cesta 37/b, 3320 Velenje zahvaljujemo za zaupanje!
80
60
40
20
OBVESCEVALEC
27
		
	, , ,, V SLOVO Sreča nt v glavi in ne v daljavi, ne v žepu ali pod palcem zaklad. Sreča je, če se delo dobro opravi in če imaš koga rad. dragemu dediju (T. Pavček)	
	ANDREJU	
	Hvala ti za vso izkazano ljubezen, nepozabne trenutke, igro, čudovite izlete, presenečenja ... Hvala za čas, ki si ga preživel z nama in hvala, ker si bil in ostajaš najin najboljši dedi. Nikoli ne bova pozabila nate,	
	tvoja vnuka Žan in Jan	
		
DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom gsm: 031/443-365 (AA).
NUDIM
KMETIJSKE stroje, staro železo, razne peči brezplačno odpeljemo. Elektromotorje plačamo. Golijan Miladin, s.p., Velenje. Gsm: 040/465-214.
STIKI-POZNANSTVA
ŽENITNA posredovalnica ZAUPANJE dnevno poveže mnogo različnih ljudi od povsod. Gsm: 031/836-378. DEKLE za vodenje gospodinjstva rabi moški z ogrokom. Gsm: 041/229-649. 39-LETNA, vdova želi spoznati resnega življenjskega sopotnika. Gsm: 031/807-376.
SIMPATIČNA, 49-letna, poštena ženska, Velenjčanka, želi spoznati prijatelja do 60 let ali več. Ag. Alan, gsm: 041/248-647, www.superalan.si SIMPATIČEN uslužbenec, 40-letni, zaposlen v Gorenju, se želi spoznati z žensko ali mamico staro do 40 let ali več. Ag. Alan, gsm: 041/248-647, www.superalan.si
NEPREMIČNINE
HIŠO v Mozirju prodam, l. 1988, 304
mali OGLASI
m2, odlična lokacija, atraktivna izvedba.
041/754850.
3-SOBNO stanovanje v petorčku, pritličje, prodam. Cena: 1.300 evrov/m2. Gsm: 031/451-930.
KUPIM
RABLJEN nemško-slovenski slovar kupim. Gsm: 041/969-210, telefon: 5869-558.
SMUČI carving dolžina 150-155 cm kupim. Gsm: 041/368-753.
PRIDELKI
VINO, belo in rdeče, različnih sort, za zasebno porabo, v okolici Slov. Konjic, prodam. Cena od 1 €/l. Gsm: 051/423-389.
JABOLČNIK, borovničevec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041/344-883. VINSKA klet Furlan, Kidričeva 57, Velenje, ponuja vino sort refošk 2,30 €/l, cabernet 1,88 €/l, schardonnay 1,59 €/l, malvazija 1,25 €/l. Telefon: 5862-411.
ŽIVALI
BIKCE, črnobele pasme, stare 14 dni, prodam. Ugodna cena, možnost dostave. Gsm: 031/606-147. OVCO za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. Gsm: 041/804-854.
PRAŠIČA, težkega 130 kg, prodam za zakol. Telefon: 5885-570, gsm: 031/868-931.
RAZNO
ELEKTRIČNI obdelovalni stroj (šroter, cirkularka, brus, poravnalka) prodamo za 150 €. Gsm: 031/558-779.
habit
nepremičnine
Hablt,d.o.o, nlkova 11, Velenje
tel.: 03/ 897 51 30. gsm: 041/ 665 223
PRODAMO
3-sobno stanovanje, desni breg, 90 m2,1956,1. nadstr., 100.000€ ali po dog. Stanovanje ima poleg bivalnega dela dve kleti, urejen parkirni prostor, vredno gleda. Nahaja se v petorčku. -na dobri lokaciji.
Garsonjera v centru Šoštanja, 31 m2,
2. nad., 1983,40.000 €,dobro vzdrževana, opremljena (ohištvo za predsobo, kuhinjo, dnevno sobo in otroško sobo), zastekljen balkon (lahko se uporabi kot kabinet) 2-sobno stanovanje, Velenje - center, 60m2, l.nad, 1961,69.000€,delno obnovljeno (radiatorji, okna...) 1-sobno stanovanje, Goriška, 43 m2, etažnost5/5,1978,61.000€. Stanovanje obsega kuhinjo zjedilnico, otroško sobo, dnevno sobo in kopalnico, delno obnovljeno, vredno ogleda.... Bližina šole, vrtca...
več na
■ ■ ■ ■ ■ www.habit.si
GIBANJE PREBIVALSTVA
DEŽURSTVA
Upravna enota Velenje
Poroke:
Plavjanic Nataša, Velenje, Kersnikova c. 15 in Dokic Ivica, Velenje, Šercerjeva c.17.
Smrti:
UŠENIČNIK Marija, roj.1941, Zajasnovnik 17, Vransko; DREU Angela, roj. 1936, Andraž nad Polzelo 19, Polzela; KOPUŠAR Danijel, roj. 1943, Podgora 42, Šmartno ob Paki; PETROVIČ Maksimiljana, roj.1916, Celje, Jurčičeva 6; NOVAK Jožef, roj.1912, Črni vrh 10, Tabor.
Zdravstveni dom Velenje
OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
Lekarna v Velenju:
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na
recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
Zobozdravniki:
20. in 21. 12. - MIRNA FRANJKOVIČ, dr. dent. med. (delo opravlja v dežurni zobni ambulanti, Vodnikova 1, ZD Velenje, od 8. do 12. ure).
Veterinarska postaja Šoštanj:
Dežurni veterinar - gsm 031/688600.
Delovni čas: ponedeljek - petek od 7. do 14. ure; Ambulanta za male živali in izdaja zdravil - ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ure ter torek in četrtek od 13. do 17. ure.
NOTARIAT Notar Marko Salmič
Prešernova cesta 1 (stavba sodišča), 3320 Velenje Tel.: 03/ 587 14 20, fax: 03/ 897 65 10 E-naslov: notar.velenje@siol.net
Spoštovani!
Obveščam Vas, da sem namesto dosedanjega notarja Avgusta Ribiča s 15.12.2008 v istih prostorih začel kot notar poslovati Marko Salmič, njegov dosedanji pomočnik. Vse posle, ki ste jih lahko opravljali do sedaj, bo mogoče opravljati v istih prostorih tudi v bodoče.
Delovni čas:
Pon., tor., čet.: 9.-12. in 13. - 16.h, sreda: 9. -12. in 13. -17. h, pet.: 9. - 12. in 13. - 14.h, sob.: po seznamu notarjev
Vljudno vabljeni!

POGREBNE STORITVE USAR VINSKA GORA 8,3320 VELENJE, tel.: 03/ 891 00 30, mob.: 041/ 636 939	
•	POGREBNE STORITVE V CELOTI •	PREVOZI t UREDITEV DOKUMENTACIJE •	NABAVA CVETJA	| MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV | POSLUJEMO 24 UR DNEVNO
OBIŠČITE NAS V PRENOVLJENI KITAJSKI TRGOVINI
HONGYUN
1. NADSTROPJE NAKUPOVALNEGA CENTRA VELENJE
PRESENEČENI BOSTE!
IŠČEMO mlajši upokojenski par ali pa starejšo fizično sposobno samsko osebo, ki bi ji za občasno pomoč pri oskrbi starih staršev nudili brezplačno ogrevano enosobno stanovanje. Za informacije kličite tel: 031 391 970 ali pa 03 8911066 po 18. uri.
Dan jasni, dan oblačni v noči mine, srce veselo in bolno, trpeče vpokoj'le bodo groba globočine.
(F. Prešeren)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, očeta, dedija, brata in tasta
ANDREJA MILEŠIČA
iz Velenja 15. 4. 1949 - 9. 12. 2008
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in kolektivu TE Šoštanj, KO RK Pesje ter vsem znancem, ki ste nam izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče oz. nam kakor koli pomagali. Posebej hvala pevcem Rudarskega okteta in pogrebni službi Komunalnega podjetja Velenje ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
V SPOMIN
Mineva eno leto, odkar se je od nas poslovil naš dragi ati, dedi, pradedi
MIHAEL VALENCI
18. 8. 1923 - 16. 12. 2007
Imel si svoj prostor v naši sredini in bil si del nas. Hvala vsem, ki se ga spominjate.
Njegovi
Ko je v srcu bolečina prevelika, se tudi solza posuši, le duša nemo vpije, zakaj več tebe ni.
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
KARLA PLATOVŠKA
iz Podkraja pri Velenju 2. 12. 1937 - 28. 11. 2008
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, sodelavcem in sosedom, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani,
nam pomagali in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala KS Podkraj, Pogrebni službi Komunalnega podjetja Velenje, častni straži, govorniku Dragu Kolarju in godbi Premogovnika Velenje, praporščakom, pevcem, gospodu župniku Luku Mihevcu, Pavlu Grošlju, dr. med., in medicinski sestri ge. Marinki, Reševalni in dežurni službi ZD Velenje ter vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali. Hvala vsem.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Zapustil nas je dragi mož, oče, brat
MARTIN SMONKAR
Plešivec 67, Velenje 8. 10. 1946 - 5. 12. 2008
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, solze, žalost in bolečina
te zbudila ni,	Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste mu pomagali v času bolezni,
ostala je praznina,	ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali
ki hudo boli.	cvetje, sveče in svete maše.
Vsi njegovi
Izbirate naj osebnost leta 2008
Regina Zagradišnik,
varuška - požrtvovalna varuška, ki je vzgojila mnoge generacije otrok, varuška s srcem in prirojenim pedagoškim občutkom.
Izbira naj osebnosti leta 2008 se stopnjuje iz dneva v dan. V naše uredništvo prihaja vse več vaših glasov, vse več vas je, ki kličete v oddaje Radia Velenje. V nadaljnje tekmovanje uvrščamo še šest kandidatov, ki so doslej zbrali največ vaših glasov. Tokrat smo jim tudi že pripisali število prejetih glasov. Vnema se pravi zdravniški spopad, trenutno so na lestvici kar trije zdravniki.
Zanje lahko glasujete na kuponu številka 3 (upoštevali bomo vse kupone, ki bodo v uredništvo Našega časa prispeli do ponedeljka, 22. decembra do 10. ure - zadnjo letoš-
Sergej Rus,
zdravnik- ni lez dravnik, ampak tudip acientov prija telj, ob tem pa povsem preprost.
njo številko zaradi tega, ker bo izšla tokrat zaradi praznikov, že v sredo, 24. decembra, namreč zaključujemo prej), glasujete pa lahko tudi vsak delovni dan, malo pred 17. uro na Radiu Velenje (tako bo vse do
Janez Poles,
zdravnik, dober inp redan zdravnik,u spešno se vključuje v deloU niverze za tretje življenjsko obdobje.
30. decembra, ko bomo glasovanje sklenili), po telefonu 897 50 03 in 897 50 04. V zadnji številki bomo objavili le še dva kandidata, zanju pa boste na kuponu številka 4 lahko glasovali do 30. decembra. ■
Tomaž Slavič,
zdravnik- velik strokovnjak, doberz dravnik in doberč lovek, kin ajde za vsakogark akšno spodbudnobe sedo.
Vaše sodelovanje tudi nagrajujemo
Med tistimi, ki boste glasovali na kuponu številka 3, bomo izžrebali dve torbici Acer pokrovitelja Trend Net; dve toaletni torbici in gobici za nanos pudra pokrovitelja Dominur, dvoje testenin z novimi okusi pokrovitelja Manager, dve majici pokrovitelja Hummel (prva etaža nakupovalnega centra) in 2 bona v vrednosti 10 € pokrovitelja McDonalds Velenje.
Nagrajenca prejšnjega tedna ...
Drogerije in parfumerije Beauty World - toaletni torbici z rdečilom za ustnice prejmeta Zdenka Terglav, Pod parkom 13, Velenje in Jože Pečečnik, Laze 53, Velenje; testenine z novimi okusi Picerije Manager pa si bosta privoščila Vera Gavez, Cankarjeva 2 c, Velenje in Majda Koželjnik, Špeglova 11, Velenje.
Šaleška cota t a, iakikati, tel.! Ml 57 90	tel.! SM 57*1
I C«lic, Planet Tuš in Ctkiapark
Mariborska c. IK. Aiktre«»« c. 14, tel.: 03/ «5 H H Ul.: 03/ 485 M10
Turistično agencijo Manager
Pizzerjjo Manager-
■,Ï:I,».H:| NTH HIH
m
Skrite želje naj ne bodo skrite, temveč izpolnjene! Nasmejano leto 2008 vam želimo!
McDonald's McDrive, Nakupni center Velenje Kidričeva 2b Praznični delovni čas: 24.12. in 31.12. od 08:00 do 19:00 25.12. in 01.01. od 14:00 do 22:00 26.12 .in 02.01. od 10:00 do 22:00
U

Bernard Vajdič,
smučar- edennajbolj perspektivnihs lovenskih smučarjev, odn jegav eliko pričakujemo.
Ivč Kotnik,
ravnateljŠ olskegac entra -uspešno vodii zobraževalno usta novo, ki je letos praznovala5 0-letnico delovanja,b lizu mu je ustvarjalnostm ladih, zna jimp risluhniti.
Kupon za naj osebnost leta 2008 3
Glasujem za_
Obrazložitev_
Moj naslov
gorenje
Generalni pokrovitelj izbora naj osebnosti
a 1 . i
Veliko silvestrovanje ^^^■HaHiifovemiiScni
bavali
_ 9!
Vabijo: Radio Velenje« Naš čas in Mestna občina Velenje
Pokrovitelja:
Premogovnik Velenje in Gorenje
18.00 Srečanje z dedkom Mrazom in zabava z Manco Dremel	23.55 Poslanica župana
22.30 Začetek silvestrovanja s Tanjo Žagar in ansamblom Allegro 24.00 Ognjemet 23.45 Razglasitev najo sebnostl leta 2008	Do 2.00 Zabava
Spoštovani bralci! Zadnja številka Našega časa v letošnjem letu bo zaradi praznikov izšla dan prej, v sredo, 24. decembra.
Oglase in druge objave zanjo bomo sprejemali do ponedeljka, do 10. ure.