LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.

v. 5 (No. S).	/	OliicHK-o, Maj, 1906	Leto I. (Vol. 1.)
- ' t
siava prvemu od blizo io daleč.
varjati, da je ta monarh i stično ab-	kon ne bi dovolil ločitve; neznosne
, .	- - _----- — ------sohtt'stična uredba veljavna samo	razmere razbijejo ljudje tako ali
majniku!	#	na verskem in na notranje cerkve-	pa tako. Toda kje ostane pamet, a-
1	nem polju. Tudi v političnih stva-	ko se hoče takim ljudem, ki bi mor-
reh je kompetentna za katoličane;	da v novem zakonu lahko našli
Zopet je solnce s svojimi toplimi	— Knščanska demokracija — to	papež izda encikliko o državnem	srečo, prepove in onemogoči poro-
žarki obudilo naravo k življenju,,	je nova fraza, s katero bega "Slo-	zakonu glede ločitve cerkve in dr-	ki? Komu naj to koristi? Katoliška
Bela, mrtvaška* odej a se jeTumak-	venec" svoje, kakor se vidi, zelo po-	zave na Francoskem — m njegov	cerkev sicer pravi: Zakon je neraz-
nila solnčnim žarkom in povsod si-	trpežljive čitatelje. Pravi: Boj sta	spis. obvezuje katoličane; papež ob-	družljiv. To je njena stvar in če
li iz zemlje novo življenje, zavi-	napovedali krščanska demokra-	sod: državno naredbo o prestopa-	ravno hoče, lahko ostane pri temi?
ja zemljo v praznično obleko. T	cija in poganska demokracija. Po-	nju iz vere v vero v Bosni in nad-	A zakaj naj bi država ne smela do-
Mn tudi delavci hite v industrial-	Rani — to smo namreč po Sloven-	škof Stadler se spunta proti držav-	voliti ločitve in nove združitve? A- *
nih kraijih na shode v praznični ob-	cu' mi, socialni demokratje. Kleri-	nim predpisom; cesar označi svoje	ko cerkev noče priznati novega za-
leki, da dvignejo svoji glas proti	kgtlno glasilo je zelo nevedno, da	stališče napram šolskim zakonom	kona, na} ga ne prizna in kdor mi-
svojim izmozgovalcem in izseval-	rabi izraz "krščanska demokraci-	in katoličani se morajo držati tega.	sli, da mora res žrtvovati svojo sre-
cem, proti krivičnemu družabnemu	kjer bi moralo reči pravzaprav	Vse to je očitno, razumljivo, nepo-	čo cerkveni volji, naj jo žrtvuje,
redu, ki je zakriviti, da so dandanes	"katoliška''. V tem tiči namreč ja-	bitno — irr vendar ima "Slovenec"	Nihče mu ne brani tega. A zakaj
ljudje na svetu razdeljeni v dva ta-	ko velika razlika. Krščanska demo-	toliko predrznosti, da pisari o krš-	naj bi morali vsled tega trpeti tudi
bora, v tabor izsesanih trpinov in	kracija je mogoča, ako se misli na	čanski demokraciji! Zakaj tako	tisti, ki mislijo drugače?... Danes
pa peščico kapitalistov, ki si preko	prvotno krščanstvo, na Kristusov	smelo laže? Ali misli, da z resnico	je katoliško ločenim zakoncem no-
mrtvih trupel teh trpinov pridobiva	nauk in na življenje prvih, nepri-	ne bi mogel pridobiti pristašev?...	mogoče, poročiti se vnovič. Ali
neizmerno bogatstvo. ?	znanih, potlačenih, preganjanih, tr-	Najbrže bi bilo res tako. A ravno	mrtva črj<a zakona ne more zatreti
Prvi majnik. mednarodni delav-	pinčenih kristjanov. Katoliška de-	s tem/obsoja klerikaHzem in kleri-	živih čutov. Posledica okrutne do-
ski prazttik! Kako tajinstveno vpli-	mokracija pa je absurdna reč, kar	kafcio politiko.. Sicer pa ima laž	ločbe je ta, da ljudje, ki bi se v mi-
va ta besedai na zavednega prole-	Je. ni organizacija, kir bi bila de-	kratke noge.	lejših razmerah drugič omožili in
tarc^! *	mokraciji tako bistveno in tako te-	"R. P."	ženili, poiščejo drugod, česar ne
* Kjerkoli žive raizrednozavedni	meljito nasprotna, kakor je kato-	-	smejo iskati v zakonu in tako se !j
proletanci, tam počiva tudi delo.	liška cerkev. Demokracija pomeni	,,	pospešuje prostitucijo in konkubi-
Visoki dimniki tvornic osamelo	družabno organizacijo, v kateri od-	— Za nerazdruživost zakona v	nat _ pa se hujše reči. Klerikalci,
štrle proti ndbu, življenje v tvorni-	ločuje ljudistvo samo o svoji usodi,	Austriji so začeli, klerikalci agiti-	pa imenujejo to v svojiem farizej-
cah je zamrlo, drdrajoče vrtenje	o svojem življenju v vsakem ozi-	rati kakor besni. Povsod nabirajo	stvu "varstvo morale!"... Dosti je .
zdbčastifi koles se je ustavilo, ker	ru. Ako bi katolika cerkev posku-	podpise proti nameravani reformi	zakonov, v katerih trpi žena več ka-
je vsestvarjajoča sila proletarcev	sila postati res demokratična, bi bil	zakona, a da bi jih ložje nabrali, la-	fcor mož. Statistika pokazuje, da se
odpovedala pokorščino industrial-	to njen konec, kajti katolicizem ne	žejo, da se vse kadi. Tako n. pr.	jzvrši prav mnogo sodnijskih loči-
nim mogotcem. Na ta dan lahko vi-	obstoji samo v strogo verskih nau-	pripovedujejo, da bode v bodoče	tev na ženino željo. A klerikalci s»e
dimo in gledamo, da se lahko vsta-	kifi, temveč ne bi bil več, kar je, a-	zakon veljal samo tri leta in podob-	dobrikajo ženam, češ: Za vaš bla-
vijo vsa kolesa, ako je to trdna	ko bi izgubil svojo zunanjo obliko,	ne prismodarije. To je znamenje,	£Qr skrbimo; preprečiti hočemo, da
volja delavcev-trpinov in da najlep-	uredbo svoje cerkve, ki je dejansko	da s čisto resnico tudi v tej stvari	hi vas smel mož zapustiti. V resnr-
ši bankovci kapitalistov ne morejo	važnejša od vse verske teorije. To	ne bi dosegli svojega namena. AH	cj »ilijo le ženo, da mora pretrpeti
tudi praznovanje prvega majtiika	več. jim je namen samo, uvrstiti	državi nekoliko tisoč fanatičnih, za-	katerih ne more prenašati. Zlasti _
vsem kapitalistom trn v peti. Po-	moč cerkve, a vendar jih mora ka-	peljanih, nevednih ljudi, ki hočejo,	prepovedjc poroke pa se za-
vsod. kjerkoli so kapitalisti mogli	toličan prejemati za verske resni-	da ostanejo razmere glede zakona	dene ženo kakof moža v
radi praznovanja prvega majnika	ce. Tako je n. pr. s papeževo ne-	neizpremenjene. Pač pa je važno.	družbi fe že tako, da si mož
metati delavcem polena pod noge,	zmotijivostjo, ki se je že zato ne	da je tisoč in tisoč ljudi, ki trp*	;zyen zako(la iahko dovoli marši-
so to tudi zvrnili. Nebroj delavcev	more* pripisati verskim resnicam,	pod težo teh razmer, kajti to doka-	kaj.( nt da ^ §e ^ v greh že_
je moralo raidi praznovanja i^majni-	ker do papeža Pij a IX. nihče ni	zuje, da jih je res treba izpremeni-	na pa je y takjh razmerah največja
ka presedeti več mesecev v ječi, njih	trdil, da je papež nezmotljiv in ni-	ti. Klerikalna hmavščma je malo-	rcya Tega se>1eda klerikalci ne po-
presedeti več mesecev v ječi, njih	hče ni zahteval, da bi se verjelo v	kje tako velika, kakor ravno v tem	yedo
otroci so pa morali stradati. In vzlic	tn. Kar pa pred sto leti ni bilo ver-	vprašanja V tem. ko trdijo, da ho-	^ p „
vsem šikanom si je misel za praz-	sko. resnične ne more postati tako	čejo varovati nravnost, so v resnici
novanje prvega majnika pridobila	kar črez noč. Katoliška cerkev pa	sedanje razmere največja nevar-	V ameriški republik; je tak za-
na milijone pristašev križem sveta,	vendar dane; zahteva vero v pape-	nost za moralo. Dočim pnpovedu-	kon upeljan in se vsled tega ni po-
zotpet	ževo nezmotljivost; katoličan, ki ne	jejo ženam, da hočejo ščititi njih $drl svet.
ki na dani prvega majnika zdpet	UP	■■	■
kličejo v boj- svoje brezbrižne tova- veruje vanjo, greši. Cerkev je na-	interese, vklepajo sedanje razmere
riše proti molohti — kapitalizmu. mlila iz te nezmotljivosti dogmo,	ravno /ene v najhujše suženstvo.
li svojo moč. Da pa'je ta moč	Sredstva, s katerim bi se preprečilo
Na ta dan iz milijonov grl odme-	da utrdi svojo moč. Da pa'je ta moč	Sredstva, s katerim bi se preprečilo	— Pri zaidnjih obemskah voliva • Doli t današnjo krivično člove- -a v tok rat ičn a, mora razumeti, kdor	iočevanje takih zakoncev, ki sploh	t vah v Chicagu je bilo oddanih 27,-iko družibo. Mi zahtevamo enake	le količkaj logično misli. Organiza-	ne morejo živeti skupaj, sploh ni.	097 glasov za socialistične kandida-pravice in enake dolžnosti za vse	cija z nezmotljivim »papežem na če-	Ogromno število ločenih zakoncev	te. Ako primorjama izid volitev z ljudi na svetu!"	tu ne more biti drugačna, kakor ab-	dokazuje to. Ločitev je torej tudi	izidom z leta 1904 v aprilu, tedaj In ta klic bo odmeval toliko časa,	solutistična. Tu nima narod odlo	danes mogoča m ne gre se za to, da	moramo konštatirati-, da se je šte-dokler se ne poruši današnja dru-	čevati ničesar, temveč, ako hoče bi-	se še le dovoli možu in ženi razhod,	vilo^ sociiHstičnih glasov skoro
žabna sta-vfba, na r pa zgradi družbo, siromakov, ne bogat

SOCIJAiLlSTIČKA DEMON-	ja je potrebna dašnjem obrtnič-
STRAC1JA U BRISELU.	kom i- zanatninskom staležu, da se ~~bore prema ovdašnjim mračnjaci
Kako prdšle godme prirediše	ma, i lopov hika koji na® eksplotišu
briselski socijalisti i ove goldine;	nacionalna. Skupština je bila sa-
pair dana prije novačenja (ov. g.	zvana na dan 10 travnja, na kojoj
i. veljače) demostracijti protest	se je zaključilo, da se što u kročem protiv belgijakog regrufcskog sisrte-. roku rzrade društvena pravito i
ma, za oslobodjenje sposglbtni mom-	podtUnm sjednici. ka od vojnicke službe.
raza i u/ novome svijetiL na prvom koraku u> ovu slolxxlnu riemlju. On vjeruje u svjetlo pravdi i istine, kojima je on ustrajan i aigilan lu-
conosa...
Ovogodišnlja demostracija razlikovala se od pri jasni (kiroz srčanije govore skupštiroski govornika, ta-kodjeir 'kroz večesg po»jecenja rad-nika na isti. Povod tomu povečanju dolaizi kroz ogorčerije iz ruske revolucije, i proturvojnička propaganda u Francuskoj i Italiji. Demostracija sastojaše iz briseiske so-cijaldem. parbaje, i povofka počme od njihove kuče "Radničkog doma'" preko Unutrašnji graidski ulica.
Jedna od radnika sastavljena gtlazba svira revolucionarne pjesme. Zastave i vrpci nose nadpise: "Rat protiv Raltu)!" "Dolje sa antverp-skom tvrdjom!"' "Dole sa novačenjem!" "Živila- naoružana narodno*!"
U 10 sati u. veče. sakupiše
MAKSIM GORKI J.
New York . Od nekoliko dana več bora v i ov-dje u našoj sredini mili gost, poznati ruski pisac, cvjet revolucije, Maksim Pješkov Gorkij. On je umjetnik, aH u prvoj je linij rabita tor. Njegova je sva um-jetnost prožeta agitacijom. Iz sve-ga, što on piše, struji neka snaga, koja razdore ustaljeni, konvencio-nalni red. On je agitator svijeta izopcenifh> on je cvjet revol-u-cije. On je onaj Ogorki" — oda-kle i njegovo ime, koje si je sam dao — koji poznaje u tančine pat-nje i gorčinu potlačenih, on je
branič ne samo svog naroda u cje-^ »an u vete. jyaKuyise se .	, . , .v . . .
demostranti u Viktoria Sal ovde	^ bra™c ***1Iav!to
bese održani razni govori, od soci- kracen,h «	omih' koJima nc
jalrstidki vcfdja.
dadoše ni najprimitivnijih prava čovječje časti. On ne sumnja u po-bjedu pravnice i isti ne. pa je u tam pogledu navjestitelj nove vjere.*
U njegov u djdu, "Na» dnu života" - odgovara hodočasnik starac Luka u prenočištu, gdje se je sku-
BalnderveMe kaže, u subotli je novačenje, to znači od 60,000 hilja-da mladi ljutdi, kol j i u vojnički go dina stoje 13,000 hilja Ibit če uzeti i na 2 ili 3 godtne u vojarne poslati.
Naša današnja demostracija 'je .	. , - - . -
'protest prdtiv trostrukoj nepravdi, f!° drU6fcven,r tal(* » »"J«*« pro protiv novačanju, protiv nadomje- ^etstva « pokvarenosf, u onoj sp.-
štenju kroz novake, i prot'iv vojai- !,,> ?e	1 P^lost,
gM	' ' — na pitanje kuda ide, ovo:
Program radničke partije traši	"u. Malorusiju. Cwjem da se tamo
sveopče razoružanje, i urediti na-	^fV'.la nova vJera1. 1 taJ
rodnu vojsk«, koja ce na. život i pra-	0dllaZ, taino'	^ ,,ada
va naroda pazit i sigurnost zadrža-vu čuvat ima. Zakunite se nama da
vi kao vojnici, socijalizmu iznevje-rvt ne čete, i da vi stim prijatelje od države na vašu stranu dobit nasto-jke. Kaže se domovina mora se na-oružati i braniti. Imate vi volju *na vasu bratcu pucati? (Vika: Ne! Ne!) Jedan drugi gorvornik, Leo •Meismans, kalže: Mi od narodne vojske budemo kod svi-banjskog bi-ranja zastupnika, s vim nepravdam pobjednu bitku objavili.
RADN1ČKI ZAiNATLJISKI PO-KRBT U CHICAGO.
novoj vjeri. Tako i potišteni i po tlačeni u Rusiji kreču za novom vjerom, koja bi im donrjela spas, koja bi ih zbavila iz patnja, propasti, gorčine ... "Čovjdc *je isft-na" — odgovara Luka na pitanje, gdje je isJtina.
T njegovim *<Malogradj^n:11^a,, klikne očajnim krikom domača kči, kad je onaj kučni usiki krug i ona nepodnosiva atmosfera njene oko-line tj^rala u smrt: uJa živje-ti!" A' "Djeca sunca" na»stoje, da k sebi privuku one najpotlačenje, one najniže.
Nitko ne pozna bolje patnje i muke naroda od ruskog cvjeta, koji bosonoig prodje do skraj-U nedelju, dne 22. ožujka, odr- nega kraja majčice Rusije i sluša zan je pouizdani sastanak kod gosp. kucaj. naroclnog srca u gospodskoj Stajdohara, na kojem je bilo pri- ktfči, u puistim asilima, pronocišti-sutno rajnih struka zanatlija i obrt- ma klateža i najnižih slojeva, pod nika. Na sa-stanku se govorilo o po- šatorima u stepama i medju «bu-trefoama radničkog • zana<tninskog kom i lomljavom teškoga rada rad-pokreta u Chika^o te je zaključe- ničkrh rukn... I sto je on tuj vino, da se u Chikago čim prije u- cljeo, što je doživjeo iM čuo, sve stroji jedno zanatninsko pomoeno to odzvanja opet u njegovim djeli-društvo, i odmah se je birao odbor ina, sve se to diže nekim prosvje-koji da pozove prvu skupštinu dom, naviještajučr revoluciji!. E-(sjednicui).	vo, takov cvjet vam je Mak-
I bujicaj .zanatni'Tisfcqg pokreta sim Gorkij — on, koji je propatio poplavila je H.rvatske radmike u toliko toga, živjeo i bratio sc s Chicago, i nema više sile ni zapre- cvjetima, nadio sa radnicima, plan-ke, koja bi j^mp^« za-uistaviti u dovao u stepi sa ciganima ... njenom slavobitnom toku. Prvu 4<... ; ipak se je mo; narod di-skuoštinu. koja se. je održafef na dan gao, da s ledja zbaci ono te^ko bre-3. travnja i na kojoj- se je udario me, koje ga je pritiskalo k materi v temeljni kameh jednoj farmi rad- zemlji. On se je ditgao, on če pobir ničke orgamizacije naime "radnič- jedi-ti i stvorit če » novu umjet^ kom cmnatninskom druitvuPo- nofit: umjetnost radosti, svjetlu i zvana bješe t dniga skupštrna, na- ponosnu iMnjetnost." Medju inima kojoj jeopet doslo do izraženja ne- ove je riječi izrekao Maksim Cor-slomiva volja naših radnika zanat- kij nedavno priigodomt svečanog do-nika, da si stvore središte oko tejeig čeka» u klubu berlinske secesije. bf se okuipljali v u kome če njego- Time je izrekao vjeru u pobjedu vati slogu i bratski* solidarnost, ko^ narodne borbe; toj vjeri je dao iz^
"UBI BENE, IBI PATRI A". (Gdje je dobro, tamo je domovina.)
Ima ljudi, koji, govoreči.o soci j aUzmu i socijalno} demokraciji i tepajuči gornju latinsku poslovi-cu, mi sle, da su nešto van redno um-noga kazaili; obično tada nadovežu svoja tumačenja, i na koncu konca prikažu, kao da je gornja rečenica i njen smisao tek nastala sa soci-jalnom demokracijom. "Socijalna je demokracija bez domovi<ne" — tako vele ti mudraci —; ona je ne-patriotska. Socijalni demokrati ne-maju ljuba»vi domovinske; oni se ne bore za hrvatske narodne ideale, več naprotiv naučaju narod, da je ondje domovina gdje je dobro. Prema tome svome načelu oni odobravaj u i seobu našega naroda u A-meriku. Za to su socijalni demokrati največi narodni neprijatelii i tu-djtnske sloge, izdajice domovine; treba da ih se. čuva svaki pošteni Hrvat itd. itd." Badava socijalni demokrati svakom zgodom tumače svoja načela; uzalud svagdje g+as-110 i jasno ističu svx>je stanovis^e i u ovoni kao i u svim drugim pitanjema. Protivnici naši mudro šute i ne osvrcu se na razlaganje soci j a-lista, samo da bi i na dalje mogli pjevati svoj-u staru pjesmu. Nika-da za to ne može biti suvišno, na to pitanje se povratiti. Jer još uvjek ima naivnih ljudi, koji vjeruju na rieč naših protivnika, te koji nisu fmaH zgode čuti socijalno demokratske razloge.
Da stvar možemo valjano obraz-. ložiti i proučiti, nužno je, da se prije svega i«f)Oznamo sa- nazorima naših protivnika o domovini; time če-mo ujedno i viditi, što je to "domo-.vina*, i što se pod njom ima razumi jevati. Mnogima če možda to biti čudno i suvišno, ali če se odmah osvjedočiti, da imaju krivo. Jer zaista večina naših ljudi, a oso-bito protivnici, pod rijeeju "domo-vina" sve druigo razumiju, nego sto. bii se razumjeti imailo.
Najobičnije se pod domovinom razumijeva zemlja ktmedju nekojih granica, bilo državnih, pokrajinskih Hi tobož narodnosnih; gradovi, zemla, dohne, planine, rijeke, šume, to su1 dijelovi domovine. O njiho-voj se ljepoti pjeva v sanja, za njih se '4krv prolijeva", "život gubi", "bori se'' naravno sve samo u pjes-mama, zdravicama ili najviše na papiru. Narod, koji živi na toj "ro-djenoj, posvečenooj, krvi ju nat opij enoj i. proslav 1 j enoj' grud i1 \ dol a-zi tek u drugi red; om je nekakova pepel juga u "ljuba vi" domovin-skoj. S vi bez razlike jezika, vjere i pori jekla, koji žive irnutar dotičnih granica smatraj u se obično jednim narodom ako to na stvairi i nije i-stina. Za sve moginče teorije, ,"po-vjesne kstine" itd., koje su ui tu svrhu nužne, več su se postaTali "patriotski povjesničari i učenja^ ci". Njihova je umjetnost upravo bez granica. Oni yeoma lahko od crn^>ga naprave bijelo i obratno. Ljudi, koji- tjeraju ta>j lijepi posao okrstiše se sami "rodoljubima, pa-triotama" itd. Drugi razumni stvo-rovr naiziivaju ih "šovenrma, šovi^
nistima", što znači: zasukanci i pre* tjeranci u nacionalnim pitanjim». Šovinisti svakoga naroda su slijepi za prava, ljepote, s^x>sobnosti, kik-turui itd. drugih a osobitO nji^fe mrskih naroda, dok opet narod, u kojem su slučajno rodjeni ili bar odgojeni, utzdiiu i hvale preko svake m j ere, pak cesto i onda, kada je što vrijedno za kuditi u mjesto po-hvaliti.
Najbolje čemo te šoviniste prikazati primjerom iz Ugarske, gd^e je madjarski šovinizam veoma ra»-vijen. Madjarski šoviniste drže ci-jekt Ugarsku zajedno sa Horvat-skom i Slavonijom za "magyarsku zemlju", a svakoga državljainina o-vih zemalja proglašuju pravim Ma-d j arom. I ako mnogi narodi u ovim zemljama žive još pored Madjara, koji dapače niti ne znadu madjar-skoga jezika, te se ističu kao posebne narodne skupine hrvatska, srp-ske, rumunjske itd. Nu za to šo»vi-nisti več imaju: gotovu "teoriju", naime sv i su- ti državljani sada samo "političkii Madjari", a pravi tek imaju postati t. j. imaju se pomii*-djariti. Koji to nece od dobre volje učinki, ima se državna vlast postarati, da im djeca na šilu uče madjarski jezik, dob:ju madjarsko ime itd. Svima onima, koji ne pristaju uz te Uide njihove nazore, vele, da su izdaj ice naroda, da ne ljube svoje domovine itd. Nara/vno, da svi ti |X)časni nazivi u prvom redu zapa-daju madjarske socijalne demokrate, jer ne prrstaju uz njihove šovi-nističke nazore i namjere, jednom . riječi za to, jer pod riječju "domovina" i "rad za domovinu" ne smatraju ono, to ovi šovinisti hoče.
A da li su ti šovinisti za to u i>-stinu veliki narodni prijatelji? Ni govora o tome. Kod Madjara — kao i kod nas Hrvata — se to oso-bito lijepo vidi, jer se "patrioti" u-vijek nalaze tamo, gdje treba guliti puku kozu s ledja — naravno ne izuzev ni sam madjan&i puk. Naprotiv nikada ih nema tamo, gdje / narodu treba pomagati ~u bi jedi i nevolji, i gdje se treba boriti za njegova prava.
Istih t -h i takovi-h zafeu'kanih šo-vinrsta ima i kod nas, te su si na vlas slični sa svnjom bračom po nazorima mejljti 'Madjarima. Nu da je ostalo samo na tako ludiin) nazorima ni po jada. nego se kod nas — valljda da glupost bude veča — išio još dalje.
Kako je poznato, naši su pametni pol it ičar i-šovinisti u svojoj lu-djačkoj zaslijepljenosti razjarili borbu do noževa ne saimo i zmed ju na^egai i kojega strarfqga naroda, nego su tu »borbu duboko razvili i / ukorjenili u jednom te istom narodu, koji je slučajno dobio dva imena. Povoda za dvostruko ime dao je naš zcml j opisni položaj, povjesni razvoj i vjerska i^ključivost. Naš narod na svom istoku i ugoistoku veečinom je pravoslavne vjere, piše čirilicom (pismenima, koja su naistala od grčkih i latinskih sk>va). te je u prvo doba svoga povjeswy-ga razvoja stojao pod uplivom grč-ke (bizantijske) kulture, a kašnjc ^e bio pod Turcima, a djelomično je još i danas. Tako se sve do naj^-novijega doba r?zvi jaj odjelito^ od sviju dijelova u središtir (Bosna), u sjeveru t sjevero-zapadu i zapaL du, te je konačno u doba nacional-noga prqx>roda — od doba pučkog mudraca Dositeja i jezikoslovca Vuka/ Karadziča
pop rimi o i posA-
no narodno9no ime "Srbi". Napro-tiv drugi dio našega naroda, naro-Stto na sjevero-zapadu i jugo-zapa-(li* vecinom ie vjere katoliške, u eijelome svom razvoju stojao je pod u/plivom rimskog papižma i za* padne kulture, kulture talijanske i njemačke, poprimio je latinicu za narodno pismo, a u novi je doba, doba national noga preporoda poprimio je i j edinstveno narodno ime Hrvati".	/
Naravno pametnim 1 j ud ima to sve nebi 9metalo, da ta j jedan te isti narod »a dva* imena nastoje čim pri je s j edin it i u jednu cjelinu, da mu postave zajednički cilj jedin-stvenoga nacionahioga ujedinjenja. te claj onda uzrade na njegovom kulr turnom, gospod air sikom i pol i tičk om tu&iiranju, osvješčenju i oslobodje-nj<u. Ne, oni su naprotiv proglasili i još uvijek proglašuju "Srbe" posebnim "narodom", a Hrvate isto taiko, premda se nad ju u največoj noprilici, ako tb čovjek upita za nacionalne razlike izemdju Srba i Hrvata. U mjesto dai su stvarali po-vjesnu, kuhurnu i političku cjelinu, oni su se se sve večma izdvajali. Tom svakom pojedinom "narodu" stvorih su< — naravno uz dbilate falziiikacije povjeswu posebnu "alavu", junake, državno pravo itd., te. svaki uraže posebno nacionalno ujedinenje, djelomično iz njega is-ključujuči protiivnu stremi vlasti-ioga naroda (oh kolike zasuikano-sti!), ai djelomično mu natunvjuci srpsko ili hrvatsko ime. Pošto danas •ti maši šovinisti obe dlake nemajil u rukama/ kakove veče državne vla-str, nego se i jedni i drugi nalaize u manje više otvorenoj nacionalnoj potlačenosti, to vode svoju kobnu "borbu za narod" samo na papiru. " Dok azu j u" u znoju lica svoga (i naravno i sai dobrim razlozima), da je Bosna srpska ili hrvatska, da su dubrovački pjesmici bili i Srbi JBrvati, "istražuju" jesu li narod-tnf pjestne, jezik, običaji, nošnja .tfpska ili hrvafcska. To i još puno vOtalih besmislica i ludovanja kod naših političara skoro bez razlike naziva se "borbom za nacionalne ideale", "ljubavlju domovinskom" itd.
Kad su naši političari ovako za-hireni u pojrrtovima a vlastitom narodu, naravno da je onda daleko cm i je i gore sasma tudijim, stcanim. .. intarodima, prema Madjarima, ftjemcima i Talijanima. Buržoazi-j a ova potonja tri naroda nastoji naš narod nacionalno potisnuti, šilom mu naturiti svoju narodnost. ^Ta dkolnost je osobito dala priliku da porastu krila našim šovinistima, da se oni istaknu. kao "jediini" nacionalni zatocnici. I zibilja danas Jcod nas nema ni jecftie stranke, koja nebi imala manje više nastranih '^nazora u nacionalnom pitanju. [ ,, Eto kakovo je to domoljublje i patriotism, što nam socialistima predbacuju, da ga mi nemarno. Za-* rsla naš patriotizam ni je takove vrsti. ,
5 Svi ti patrioti -bez razlike našli v bi se u <največo| stisci, kada bi ih . čovjek uipitao, što su do sada uči-' nili za postignuče svojih ideala, što su "radili"? Nišu! Ali ne, nije baš nista. Učinili« su puno, veoma puno, ali) samo nista dobroga za narod. Dolaizimo tako do naličja te me-
sta ne vriedi, ali. je naličje flaista daleko grd je i gore. Kada to naličje bolje pogledamo, viditi čemo, da je lice gola firma naših patriota, kojom aakrivaju svoje unosne po-slove, bogačenje, gulenje i zaglup-
ljivanje naroda.
• • •
* t (Nastavit če se.) -
DOPIS IZ HAMBURGA.
Reč socijalizam zujala je pri je 30 godi«na kao neko strašilo kroz uši čavječje onog vremena. Danas ta r.ječ bez sumnje poznata je svakom radniku. Danas ta riječ struji kroz čovječji duh sa največom žestinom, i oduševljeva i krepi duh radnika Danas je ta riječ omiljena u rad-ničkom "Žirvflju" premda prije 30 god. bacahu se prokletstvom i gnju-šanjem na nju! I Danas nema kuti-ča na zemaljskom šaru gdje ta riječ nje razširena i jasna radniku postala. Danais nije više ta riječ socializma — riječ teorije, več je pozitivna uainka! Jednom riječju, danas je ceo život radnog sveta uprav-ljen u ovu veličanstvenu nauku socializma (proučavajuči je i u život pri vodeči) večim djelom sazreo je u njegovoj značaj nosti, koja je postala merodavni "rnipuls", oko koga se kreče život današnjeg čovjeka — radnika, koji nema više mislenog izlaza, da se oslanja na koje kakve "prijaišnice" i "nade", več s^e je u-bedio u nju, i ova mu se srasla sa krvlju i telom njegovim, a od ovih rad j a se nov naraštaj!
Bez surnnje da sazrenuče ove so-cjallistioke nauke ^nije nateralo i veru da promjeni svoje odielo. Mi još pamftimo kako vera prije iima-djaše sasvim drugi "ton", "pore-dak", "značajnost", "šilu" itd. a kako danas. ima?
Neka je Uzput dopušteno iz stotimi primjera, ovaj mali da navedemo. Naprimjer u ondašnje doba (za vlaide rim. pa^pizma) djevoka ili ne-zvanična žena ako bi rodilo djete, dobijaše za ovo kaznu da kleči na zrnifna j>asulja (graha) usred cr-kve pred svjetinom bogomdaca; več to danas nema, itd. — Danas se pred ovorn socialrstickom naukoin klanja i najokareliji -čivtica, prLsta-lica starimskog poredka; a idiotski joj se seljak divil! Danas se i naj-veči protilv»nik socializma tieši sa rečiina: A! ta nemože se to nikad ostvariti, jer ljudi «nisu jednake naravi! — A upllašeni idiota zažmuri i uizvikne: To mi nečemo doživeti, a naši naraštaj i neka knše glavu stim kako znadu itd. .
S^akojako, ova socialistička nauka prevladala je duhove misanaiz-ma i jx)stala je temelj čovječjemi životu damašnjeg kapital ističkog poredka.
.Danas nema države, naroda, kontinenta, gdje se ova nauka nije u-vukla, u duhove "potlačeni" prole-tarca!
U moderno-industrijiskim zemlja-1 ma, bna je postala držatva u buržo-askoj državi ! Uzmimo na primjer Njemačku, gdje je ova nauka več \zakorijenjena. Ova zemlja ima zva-nično — 3,187,000 birača sociali-stički, od- 25 gdd. svoje starosti pa na više, koji obuluvačaju svoje fa-milije do skupa 12,000,000 duša. A šta če se reči s onimi pozitivnim e-lementom, jezgrotn sociallisticke bujnosti, koji su izvan gornjeg bro-
ja (prema buržoaskim zakon ima) izkl j učeni; a to su mlade bujne e-nengije od 16 do 25 god. svoje starosti, kojih ima u najmanjem broju 8 mil i j uiha: pa dalje oni koji su ne-zvanični, do najmanje 5—6 mili j lina duša; gde ukuipno Njemacka može preko 25 miliju-na duša so-cialisticki broji<ti. Sve ostale sekte i partije jesu indifererrtne, i s dana na dan izumiru jer su neprirodne, a naravno .sociallštička mora da raste. U glavnom socializam nije ljudska želja, več je prirodna nuž-nost. Sistemi ljudskog života tako su se kroz slepi put razvijali i, dok su u današnjem društvu, dok su danas k a pit al isti ok i sistemi dašli, i nazad se nemože več se mora na-pred da ide! Kao prirodno, nitko neče dozvoliti, da danas lšto F>osje-dava, dade razdieliti, niti onaj- što crkava od gladi, neče sebi dozvoliti da crkne, več se mora sa onim u koštac hvatiti, koji posjedava njegov dio. Takodjer nitko neče dozvoliti, da danas što posjedava 11a i-stom stepe mi nepomično ostaviti; več kao naravno mora 9voje gospodarstvo uveličavati u život privesti ; da se podieli sva kultura na sve stanovnike podjednako, posle izves-nog vTeniena, pod današnojom pro-izvadnjom "robe", došlo bi isto, t, j. došla bi isti stepen, sa koga smo prvi put pošli. Isto tako i na udruženje kako liberaili i anarhiste kažu!
Jedrno nečju socializam je novo-rodjeno dtete prirodne nužnosti, kome njegova qx>ha života na redu dolazi; da živi!!! — Pa onda šta je to prostom riječju socijalizam kazati ? To je jedno ujedinenje: jedrno društvo jedne zemlje, j«ednog kontinenta, ili cele zemaljske krugle, u kome piie*sitaje više "moje" i "tvoje", u kome prestaje naše i vaše, več postaje samo naše.
Društvo jedno, u kome prestaje pirivatna svojina, a na mesto ove dola obšta (obča) svojima, koju danas jednom rieču naziva ju komuna.
Prirodna stvar kad prestane "moje" i "tvoje" mora prestati kradja i laž, ulbijstvo, zatvor, robije i kockanje, i sva nevoljanstva. Neče nitko iniati povdda ili uzroka da od drugog ukrade, jer če onda qkras^ti od san>ou sebe, ali na djavola, kamo če sa ovim ukradjenini, kad ga nema gdje i nema zašto upotrebiti! Znači biti lud Hi bedast, pa sa j edine gomile uizeti, a na drugu gomilu o-staviti, a obadvie pripadaj u njemu. Medjutim, povoda ili uzroka današnjem lopovu daje današnji sistem života, u kome jedan posjedava 6 milijarda bogatstva, a 6 mil. ljudi umiru od glgdi nema j uči kruha da jedu.
Jedan primer ču ovde navesti:
Pre kratko vreme, Nemački car Vilem primio.je u audienciju mi-liar distui Alfred a Beitha, mladog i i>eoženjenog bogataša, koji stanuje u Londonu Park Lave a ima svudia svoje vile; a posjednik je zlatnih i diamants'ki rudnika (brd^t) u jiuž- , noj Africi,* posjedava 6 milijardi maraka, gdje ovaj novac donosi 2/2% kaimata godišnje, tako se mladi buržoa Beith šeta i uživa; a gotovina mu radi godišnje još vi-šak od 15 milijuna maraka (ili bolje reči 15 milij. grade mu krvave i* znojave radničke snage).
Patriarhalni Mikado japanski rat ie vodio (t. j. sedeo i pa zapovjedao da stoka pod nož ide) boreči se i braneči 11 milijuna maraka, koje
godišnje kao čisit prihod od imača i plate užival! Mikado ima godiš-nju plaitu 6,000,000 maraka; dalje 2,000,000 maraka kamate od ratne naknade, kojfe je pobedjena Kina pre 10 godima u sumi 40 milijuna mark platiti morala: onda 1 mil. mark. prihoda od njegovog imanja, koje vredi 2 mil. mark., koja je velika 2,316,000 hektara.
A japanski narod neka zapuši tista sa 2—3 urme ili neka uzme l/j klg, riie dnevno, pa neka pije vodu, i oduševljen bude svoju krv prolki, da Mikadu popne ovu brojku od 11 do 15 milijuna!
Socialistička nauka stoječi na o-vakvim od nosi ma, kakvi u današnjem kapitalističkom sistemu vlada-ju, postala je s,pecijahia i zapletena, tako, da ju je u brzo mučno proučiti, svatati i poj miti, osoi>ko kad se uzmte u dbzir današnje neškolo^ vanje, i obyčajno basnoslovje, vera i druga zatucivanja mozga.
Nepoznavalačkie mase ogiomnog sveta zemaljske krugle: koji je ne-, naučan i neume sebe da predstavi i objasni svoj položaj i dostojanstvo čoveka, koje on trelba u svom životu da za uzme! Ali naprotiv tome analiziraju se i zadjuju duhovi, koji ovou v j est socializma raznose po oelom svetu, i masa sveta budise, i-dolazii k saznaju svoje sviesti i do^ojanstva, i tu su več dani današnjem sistemu izbrojeni.
Jedna naj novi ja s vi j est socializma pre par dana odskočila je iz Nemačke u Ameriku Chikago, a zar palila je jednu veliku buktinju, koja se zove "Proletarec" a koja se za-plamtila medju Jugoslovenima koji u Amferiki žive. Mi joj iz Evrope šal jemo snage— vatre neka što pre zatpali ceo svet, neka izgori "Pau-cine", u kojima su se upflieli bedni radničkj duhovi, koji su morali svoje rodjenp mjesto u Evropi da osta- . ve, pa da preko mora u daljnu Ameriku idu krvavog kruha da traže.
Neka živi nova buktinja "Prolie-tarec", neka zagrmi i odjekne stroja socializma oko cijele zemaljske krugle!
Neka jednodušno zagrmi radnič-ki glas proletera sviju zemalja: da je u stanju snažna radnička nišica^ raamrstati karpitalistički možak.
Hamburg, 15. Marz 1906.
V. Djurakič.
Petrograd. — Vlada je poduzela najodlučnije i najoštrije mjere pro-tiv agitacija, da se ponovno pokre-ne generalni štrajk telegrafista i že-ljezničkih namještnika.

x	9
O "siiomašnosti" cerkve v Avstriji pričajo sledeče številke: Premoženje posameznih škofij iznaša v Olomucu 14,211,938 kron, Praga 11,508,516, v Dunaj. 6,946,944, Sol-nograd 6,442,560, Vratislava (avstrijski delež) 6,418,038, Ljubljana 2,133,520, Przemysl 1,951,640, Gradec 1,560,544. Lvov 1,544,908, Kraljev gradeč 1,514,330, Brno 1,504,-172, Briksen 1,431,810 kron, Celovec j,308,400, Trient 1,018,330. — Dohodkov na letoi majo škofij* O-lomuc 571,068 K, Praga 501,868, Dunaj 308,506, Solnograd 253,270, Vratislava 213,270, Ljubljan 82,-114, Przemysl 80,900, Gradec 74,-320, Lvov 136,124, Kraljev gradeč 60,340, Brno 69,540, Briksen 58,-632, Celovec 65,644, Trident 74,^
632, telo 44 K.—
Ubogi škofje!
•PROLETAREC'
Lint za interese delavskega ljudstva. Izhaja enkrat v mesecu. Izdajatelj:
Slovenska Socialistična zveza v Ameriki.
Naročnina za celo leto v Ameriki.; .50c Za Avstrijo.....;........... .3 krone
Naslov: "PROLETAREC",
683 Loom i s St.,	Chicago, 111.
- ■ f
'PROLETAREC'
Devoted to the interests of the Laboring classes.
Published monthly by the "Sloveni-an Socialist Association of America," at 683 Loomic St., Chicago, 111. •
Subecrlbtlon rates 50c s year. Advertisements on agreement. ~
Entered at second-class matter January 11th lttofi at the Post Office at Chicago, 111., under the act of Congress of March 3,187V*
KAKO NAJ SE POŠILJA DENAR V STARO DOMOVINO.
Mej ameriškimi Slovenci, sploh med) Slovani in Talijani vobče je dandanes mnogo ljudi, ki se pečajo s pošiljanjem denarja v -staro domovino. Ti baranita/vci m menjavci z denarjem se v to svrhtt poskiiJuje-jo bonrtbostične reklame v listih, ki so navadno njih lastnina, * pri tem utrjujoč, da so dobri narodnjlakr ali pošteni kristjamje. Poslužuje jo se sploh fraz, o katerih so prepričani, da "vlečejo pri preprostem narodu. Pri ti vrsti ljudeh so vera in narodnost, kakor tudi vse druge reklamne fraze le prosta, navadna vaba za njih "kšeft".
Narodnost je fraza, vera vaba, druge reklamne fn£e, pa humbug.
Ako bi se tem ljaidem šlo v resnici za rtancdinosrt, bi v prvi vrsti podučili .slovenske delavce v Ameriki, najt za pošiljatev denarja v staro domovino pri poštnib upraviteljih (postmaster) zalitevajo poštne nakaznice (Internacioniart Money Order) v angleškem in sluvenskem jeziku in se naj za denarne pošilja-tve poeilužujejo le ameriške pošta, -ker Zdr. drž. garantirajo, tla »bode vsaka denarna pošiljatev dospela v roke pranega adnata.
Do sedaj imamo v Ameriki angleške, nemške, talij anske, frainoo-sfke, češke itd medtnanoidne poštne denarne nakaznice, le v j'ugoslovan-akih jezikih jih iščemo zaman. In kje je vzrok?
Naši veliki jugoslovanski "patriot je", ki ob vsaki priliki povdiar-ja)jo v <s^rbjih listih, dla so socialisti brezdtomoviinci, izdajalci svojega narod«, n;so radi zasebnih interesov podučili narod, da najhitreje neujsigurneje pošilja denar v staira domovino le ameriška* državna pošta, ki /sakemu narodu utstreže rada tudi s tem, da izdjM&j' mednarodno poštne denarne nžjPmice v dveh jezikih.	<<!
Ker 6D patrk^tje, iki -so vzeli na-nodnost v zakiuip, dai odebde svoje detttme mošnje, pozabiti i opozoriti ameriške Slovence, naj se denar v staro domovino pošilja le podom a-meiii&ke poste, priporočamo mi a-rpeiiškim Slovencem glede po&ljar nja denarja v staro domovino naslednje :
Kjerkoli je več)j a slovenska nasel1-bina, naj naprosijo Slovenci poštnega upravitelja za dvojezične medna rodine denarne nakaznice in steer v angtešdcem itn slovenskem jeziku.
Kdor ne zna pisati«, naj na posti zahteva mednarodno denarno nakaznico, jo prinese domov, doma pa naprosi' kakega rojaka, ki zna pisati in citati, da mu dblučno napi>e iiajslov-^^^T^^j* deželo), petem pa lahko ob prililfei sam izroči dtenar na pošti, za joair timv poštni uradnik takoj izroči potrdi km, 'katero je treba hraniti. Na poštne nakaznice se naj piše le & črnilom. Drugi del poštne nakaznice, katerega mortai napisati pošiljalec denarja se glasi in je po-polniti npr.:
For the sumi of fwe Dollars amd 50. cents. — SvLta pet tolarjev in 50 centov.
Payable to Jožef Krašovec. — Se izpteča Jožef Krašovec.
Town (or City) of Ljubljana1. — Mesto Ljubljana.
No. 2 ; Prešernove ulice, Street, Gcunty, Canton. Da ni potrebno nič napisati, ako je v kraju, kamor se pošilja denar, poštni uirad. Ako pa ni tam poštnega) urada, se pa na to mesto zapiše poštni urad, ki je določen za kna»j, kamor je namenjena denarna picišiljatev.
Province, Kranjsko. — Dežela, Kranjsko.
Country, Avstrija. — Država, Avstrija.
V tretjem deluj pa mora napisati pošiltjalec denarja svoj natančen naslov.	"
Sent by Jaka Sloga. — Poslal Jaka Sloga.
Net. 110 Blue Island ^Street. — St. 110 Bine Island ce>sta.
Town or City, Chicago. — Mesto, Chicago.
State of Illinois. — Država Illinois.
Nla' poštni nakaznici ni treba pisati dvakrat, kakor je pisano na tem vzorcu, temveč le enkrat. Tu smo pisali dvakrat radii tega, da1 so v«sa-kijmur umi j i ve angleške besede, da vsakdo ve, kako je treba napisati denarno nakaznitoo.
Odkar je Avstrija tudi glede denarnih pošiljatev sklenila pogodbo z Zdr. <lrž., vekjajo te le postave pristojbine za pošiljanje denarja.
Za nakaznice, ki ne presegajo $10, le 8 centov.
Pr/eku $10 do $20 — 10 centov.
Pr^ko $20 do $30 — 15 centov.
Preko $30 do $40 — 20 centov.
Preko $40 do $50 .— 25 centov.
Ptekp $50 db $60 — 30 centov.
Preko $60 do $70 — 35 centov.
Preko $70 do $80 — 40 centov.
Preko $80 do $90 — 45 centov.
Preko $90 do $100 — 50 centov.
Z eno denarno nakaznico <se ne more več poslali kot $100. Kdor želi poslati več sdotakov, mora za vsaki stotak napisati po eno nakaznico.
Kdor želi naložita denar v mestni ljubljanski hranilnici, ali kakem drugem denarnem zavodu na Slovenskem, naj -se direktno pismeno obrne na dotični aaMcd in pojasni, da bo po denarni poštni nakaznici Zdr. drž. poslal denar dotičnemu zavodu, ki naj mu v potrdilo pošlje vložno 'knjižico.
Vsaki denarni zavod na Slovenskem bodfe rad ustrgel ti želji.
Kdor pa noče zaupati denarja ne denarnim zavodom na Slovenskem ali ameriškim bankam, dotični naj napiše za vsakih $100 dienamo nakaznico za Zdr. drž. in naj jo naslovi na samega .sebe. Denar potem laihfko leži eno leto na puštl. Predno mine leto, pa mora vsakdo zopet zamenjati	^lapisati znova denarne nakaznice/V tem silučaji ne
dobi pošiljalec nič obresti, pač pa mora plačati poštne pristojbine, ker v Zdr. drž. še nimamo poštno hrar •nilničnega urada. Ali za denar se mu ni treba 'bati, ker garantirajo za njega Zdr. države.
K(\>rkoli želi kako pojasnilo glede pošiljanja denarja, kdor ni ta navoJLla nafcumel, naj »se obrne za }>ofasnilo na uprav ni št vo " I'roletarea*, ki bode radovoljno in brezplačno' dopbslalo 1 mu tozadevne informacije.
PRE VLADNA MOC TRUSTA.
I^e 'kratek Čas nam še preostaja, da Tazmotrivamo in obsojamo moč trusta, pripoznamu njega prevlad-no silo, katero je potrdil uradno pred1 nekaj leti znani predsednik Zdr. drž. — McKinley.
Ko bi se ta človek dame>» vsaj še einkrat prebudil iz trdnega, večnega spanja, ko bi Se njegove kosti sklenile diruga z drugo, tedaj bi se cul iz njegovih prsi močan in krepak glas, kafocr ob času agitacije za predsedniški stolec, ki bi ameriškemu ljudstvu oznanjevail, da .^kuša [xxireti in razde jat i mogočno . poslopje, katerega* je svojih dni sam zgradil in sezidal. Ta glas bi oznan-jeval nekako tako-le: "Oj, trust, le kratek čas je še odmerjen tvojemu tb>tanku. Ura se bliža polnoči, kakor pred novim letom. Ljudski glas ti pa naznanja, da se moraš umakniti — zavladal' je socijalizem."
I11 če razmotrivamo današnje gospodarske razmere, tedaj priznamo brezdvomno, da je trust nevarna bolezen, jetikar, rak, ki razjeda današnjo čluveško družbo, ki uničuje pruletarijot duševno, fizično in gmotno..Splofr, kaj je danes trust, ka j nam za jutr obeta ? V trustu niso združeni le republikanci, ampak so združeni tudi demokrat je. Obe ti kapitalistični stranki pa vodite direktno v denarno aristokracijo, ki je za ljudstvo nevarnejša, kakor nekdanja modrokrvna eropska aristokracija, ki pa bode tude kmahi le še na ogledu v kakem star inarch Ccem muzeju. Ako hočemo spoznavati mjc trusta, tedaj je naj prvo potrebno, da upremo svoje poglecfc v gos|Kxlarsko polje,v ogromno pre-nKjgarsko stavko, ki je pričela z dnem 1. aprila t. 1., sptdi v vsako stavko, ki tse bije v korist delavcev — trpinov. Kamorkoli pogledamo, vidimo le gorje. Kjer bi imelo delati deset ali več delavcev, vidimo, dla se imiči le eden pri trdem 10 ali 12 urnem delu na dan. Trust nam plar čuje *naše delo nizko, mej tem ko izdelke v primeru s produktivnimi t roški prodaja za najvišje cene. Trust sploii postavlja cene pridelkom, ki so nesirtamaie in ki intajo le edini namen, da peščica kapitalistov živi razsipno in razkošno.
Ta nastop trusta pa logično zahteva tčdpor na drugi strani, nas logično kliče v boj, nas druži v unijah in nas uči ispoztiavati edini pravi gospodarski nauk1— nauk socijar l^zma.
Truist na« izsrkava kakor ogromni polip in če ne borno poskrbeli, da njega veje ne bedo segale do neba/ * tedaj bo un čil trust nosi in nase potomce. A ko pa hočemo t rustu še pravočasno izpoilrezati koren ike, potem se moramo združiti pod rdečim, revolucionarnim pr&porom socializma, pod praporom, na katerem se bleste besede: svoboda, enakost in bratstvo.
Trustu v 'korist se zlorabljajo zakoni v Zdr. drž, in dandanes nimar tno skoro zakuna, <s katerim bi se dalo nastopiti proti tnužfii. ' ^ A «v žlic presi lni premoči t rusta; pa vstaja človeški duh, ki se ne da za večno ukovati v suženjske verige k) okove in kliče trpeče Človeštvu podo z&istavo socializma v boj proti temu nenasitnemu molohu. In trpeče človeštvo posluša ta glas, ker je pričelo uvide vati, da edino socializem lahko prinese vsem ljudem brez razlike na spol, narodnost ali vero eruako svobodo na gospodlar-skem in političnem polju. SpLh ni več daleč čas, ko bode ameriško ljudstvo zaklicalo: "The Trust must be destroyed."
AM prej, ko se to za vrši, se nikar na prenaglimo. Hranimo svoj sni dn.k 11a suhem. Bodimo potrpežljivi, mirni in koraka imo složno po začrtani proti naprej. . Ako se spodtaktne ali pade naš brat, potem ga jnustimo, da bo spoznal, d'a je padel. Ako se deli beračem, ki čluveka nadlegujejo ob ce-j«ti', mrloščinia», kakšne posledice rodi to? Mesto, da bi jih danes poginilo deset in tako prebudilo Človeško družbo iz spanja, da bi si sama pomagala, h j prišel čas, ko jih bode poginilo na tisoče in katerim človeška družba ne bo mogla več jjomaga-ti. Vi L«e jezite nad Ijudimi, ki zahtevajo ogromnih svot za nabavo novih t'Jpov. "Blagoslovite'1 jih! Ti "patrioti e ' vendar delujejo, «da se bo neznansko hitro približal čas, 'ko puške ne bodo pošiljale več svojih smrtnonosnih krogelj med ljudi, pa tudi sablje netadb več sekale. Borite se tudi obupno proti mračnjakom, ki žele, da bi zopet zasijali zlati časi sv. inkvizicije. Hvaležni jim bodlite, ker tudi le ti pomagajo, da bodeta stopala v najkrajšem času svoboda in sncijalizem pnAi zarji velikega dneve, ki nima večera! Zakrite vsa okna, da nastane čim hitreje kričanje po luči. Želite si trinogov, kajti iz njijh gnilih in trtilih trupel poganja silijo in krasno drevo, drevo svobude' m socijailizma!
"A. t. R."
ZAGRINJALO SE JE DVIGNILO — KRINKA RAZ OBRAZ JE PADLA.
"Komur bog podeli urad, temu tudi podeli pamet." Tako nekako se glasi stari izraz reaikcionarcev. Ta stari izraz je »stopil očivkkio pri nekaterih uradnikih S. N. P. J. popolnoma v prakso. Frank Klobučar je še pred letom izrazil pismeno, dla ni pisatelj, ila čestita dotičnim, ki pišejo to, kar on misli. Pisal bi tudi sam, če bi bil le pisatelj itd.
Bog tnu je baje podelil urad v S. M. P. J. m kot blagajniku jednote, mu je no bhodno potreben tudi dar pišaiteljstva. Radi tega ga je tudi ix>£ rmgloma obdaril tu s sposobnostjo pisatelja, da je »napisal v 44Glas Svobode" članek VPlebnatim socialistom v odgovor".,
(" e <se ne ni tim, je g. Frank Klobučar čestital temni članku le s svo- -r jim podpisom. Naj bo, »kakor hoče. Konstatirati le hočem, da je v istem dijpisu razkrinkan absolutizem, ki jv iebujno cvete) ob času ustanovitve jednote, in da se vsiljuje mračnjaški klerikalni kliki. Ako v katerikoli društvu po priporočilu o-sAfiih prijateljev predisedbik imenuje delegate, potem je to očividen
/
absolutizem. Na talk način je g. Frank Klobučar, tako vsaj on pripoveduje, pripctnogel	Frank Petriču v delegafcstvo na prvem zborovanju S. N. P. J. V vsakem kon-stihicionel/iiem društvu se vodi delegate, in se smatra izvoljartim doti enim, 'ki je dobi* navadno večino gka-suv. Pri Fetričevem delegatstvu, so pa imeli Klobučar in konzorti povisem tajne namene, lei ise pa na srečo članov jednote niso uresničili, Usiljevamje farški kldki pa dokumentira Ktobučai* s tem, da socialisti najbrže niso ljubemu bugcu všeč, ker jih aa njih pregrešno« življenje že kaznuje -na« tem svetu »s tem, tk* obok .njih sopnoge, jim zgori pohištvo Naobratno se pa dobrim Čkamom jednote — nesocia-listum nič žailega ne zgodi že na •tem svetu. In da/ se tai namen po-_ podnoma doseže, sta pa potrebna .^povedni listek in pa očenašek pri sejah. Ker sem že nekoč priporočal upeljavo spovednega listka in *oče-naša, moram danes priznati odprto, da ni bil to resen moj namen. Ako to ziamolčim, bd morda še Klobučar meni kut tajnemu zavezniku ponujal svojo desnico.
"Plebnatim socialistom v odgovor" se glasi napis članka* v "Gl. Sv." K*, ste dDvoliili svouj podpis temu člaoftau, g. Klobučar, tedaj ste mislili goteverna komične, plehnate figure, kakor, tfte vi isami in -vtaši konzorti. Očitate naai fczi, tat; v kiti i^d Kdo je večji tat kot vaši konzorti, ki kriče: "Drži tatu, drži tatu 1 da bi pozornost odv rni li od se-' be. AH je pri "Glas Svobode" ali jednoti kaj vaše kastnine? Mar niste vsega, kar je boljšega, takore-. koč socialistom ukradli. AH ste *vi, g. Konda, izdelalinačelni načrt
"Glas Svobode" in nabrali naslove slovensk.h sucialastov, ki žive raz-streseno v Zdr. drž. Ali niste obliko lista posneH po propali "Zori", katero »so izdelali socialisti, katere sedaj Imenujete ptehnjake. Ali niste prisvojidi si tcid Tomana naslove, katerega sedaj n^iamno napadate najbrže iz same hvaležnosti v svojem listu. G. Konda! Je H kedaj iz-- šel iz "vašega peresa kak socialističen članek v "Glas Svobode"? Ali se niste tozadevno z vso uljudnjostu obračali do socialistov, do pleh-njakov, če niste kakega članka pre-plonkali. iz kakega druzega socialističnega lista. Kje je tiorej vaše delo? Ali ni vse to tatvina?
In koliko je pa vašega in vaših korazortov dela pri jednoti. Pro-pangadlistične članke so spisali vedno drugi, podpisal; ste jih pa z vašim imenom ali pa z duševno ničlo John Storrichem. Kot novinarju bi vam morate biti gotovo znana tudi zgodovtina naprednega gibanja v ameriških Slovencih. Radi tega mi baje ni treba- navajati imena datič-.nega, ki je prvi klical za ustanovitev svobodomiselne jednote in ko-jega klic je »nasel tudi/ globok odmev v srcih viseh pravih prijateljev svobode in napredka.
Le mimogrede umervim, <la je bila ta propaganda že globoko razvita v "(Glas Naroda", predno je pričel izjliajati- "Glas Svobode". Sploh je bil Sakser preje naklonjen d ideji, kakor katerikoli ^edanjih osrednjih /uradnikiotv jednote. Sodr. Petrič, katerega sedaj v 'omišljavosti imenu jtte podre pno muho, je pa privatno več istoril za ustanovitev, jednote, ko(t vsi sedanji jednotičar-
ski mogotci, ki se teJxajo s tujimi tisufcaki, ki so lastnina članov jednote. Ali ni sodr. Petrič organizira* dtaštvo Trig-Jtav v La SaMe-u, 11!., na katerega 6te danes tako po-. nosni? O Petrioevi agiitaciji bi se <lalo tunogo pisati, ki je bila v resnici koristonosni za ustanovitev jednote. Ali jaz molčim o nji, ker je- članem/ dobro znano, koliko je sodr. Petrič storil v aigitaitoričnem aziru. Iz hvaležnosti ste pa metali sodr. Petriču) polena ,pod noge, ker ste uvideli, da se ne da korumpi-rati, in sicer toliko časa, da je izstopil iz jednote.
Pravila jednote ste preplonkali iz pr&vil druzih jednot. In tudi predlog zai centralizacijo jednote ni vaša lastnina, dasi ste vprav na centralizacijo tako - ponosni. G. Konda in konzorti kaj je torej pristno vašega? Vaiša lastnina so le laži, obrekovanje in literarna tatvina. Odgovorite vendar, kdo je plehnat. So-li socialisti ali vi hinavci? Na korajžo me kličete. Dobro! Ali odprto izjavljam, da vam bode preje zmanjkalo laži, obrekovanja in tatinskih produktov, kakor meni poguma za nastopati v javnosti in vas razkrinkavati.
Jaz vem, da resnica v oči kolje. Za moj pogum se ne bojte, če .se gre za to, da se pove takim gospodom kakor ste vi resnica brezobzirno v obraz.
Na korajžo klicani Simon.
GLENCOE, OHIO.
GOSPODOM OKOLI "GLAS SVOBODE", r
Priznam, da ne snam tako lepo pisati, kakor gospodje v uredništvu "Glas Svobode".' Pa meni ni zameriti, ker jaz si moram od svoje rane mladosti služiti s težkim delom svoj vsakdanji kruh.
Ali če pisati ne znam gladko, ir tnam pa možgane, s katerimi vsaj lailiko logično mislim, da s svojo neokretno roko ne zalpišem takih b^ dastoč, kakeršne sedaj čitam v "Glas Svobode".
Kolika pojma o revoluciji in revolucionarnem praporu socialistov imajo sedaj v uredništvu "Glas Svobode", dokazuje dopis "Proleta-rec v novem boju", ki je bil skovan v uredništvu "Glas Svobode".
Ta dopis dokazuje, da so Konda in njegovi pomaigači tako ozkih možganov glede revolucije, kakor avstrijski predmančni državni pravdniki in policajski uradniki, ki so v svoji nevedtiosti takoj slišali v zraku žvižgati cepce in videli v duhu oboroženo ljudstvo z gnojnimi vilami, ki hoče z fizično sik) vničiti tron in altar, * ako je pred petnajstimi leti kak govornik na shodu izustit besedo revolucija. ,
Ti ljudje ne vedo, da zgodovina sama uči, da je bilo dokaj nekrvavih revolucij in da socialisti sploh stremijo za revolucijo duhov, to je dui^vno revolucijo. A\\ tak i nevedneži., ki se niso nič nčili, k večjem vdriharti po poštenih sodrulgih ali pa brskati po blatu moralna propadlih farjev, mi očitajo, da sem jaz komu sposodil svoje ime za podpis. Seve, ti gospodje so * vzeli merilo po sebi, ker sami poljubna preobračajo dopise, mislijo, daje tudi drugod tako.
Pozdrarv vsem zavednim prole-tarcem, listu pa obilo vspeha.
Nace Zlembergar.
Mislil sem, da imam kot naročnik "Glas Svobode", ki ima na svojem čelu ponosen napis — "Kdor ne misH svobodno, se ne more boriti za svobodo' — pravico do obrambe, ako me napadejo klerikalni na-zadnjaki. Ali uredništvo "Glas Svobode" me je podučilo, da se v uredništvu smatra le to za svobodo, ako se g. Kondu in njegovemu listu poje slavo. Jaz sem uredništvu sedaj hvaležen za ta poduk, ker sem spoznal, da j-e omenjeni rek le reklamna fraza za zasebno podjetje. G M. V. Konda.
Fran Boštjančič, ki ni napadel le mene, ampak tudi socialistični klub v Glencoe po taktiki obrekovalcev, se danes sam jezi, da so v uredništvu "Glas Svobode" zasukali dopis po svoje.
Vranjačič bi se bil rad radi nekaj druzega pritožil. Njega jezi, da se mu" je vzela blagajna društva "Bratstvo" št.• 4 S. N. P. J. in da ga je sodrng Zlembergar na sejah radi nespodobnega vedenja večkrat pokarhal. Ker pa Vranjačič ne zna pisati, mu je pa pomagal njegov sosed, katerega po domače vsi i-menujejo Kuhmadel. Ta človek še sploh ni slišal nikdar besedo socialist, dokler se nismo tukaj organizirali zavedni delavci v socialističnem klubu.
Vranjačič in njegovo pomagač mi očitata, ker smo vstanovili socialistični klub, da hočem razdru-žiti rojake v naselbini, dasiravno vprav socialistični klub že šteje nad 50 članov. Istotako tudi -društvo "Bratstvo" šteje lepo število članov. Ali je morda to razdružitev rojakov ?
Vranjačič in njegov mazač tudi nekaj čenčata o socialistični veselici, ki se je vršila dne 10. svečana, katere dobiček je bil mame njen za podporo stavkuijočih premogarjev. Seve bi bila Vranjačič in njegov pomagac najrajiše prva pri delitvi podpore, dasiravno nista centa dala za sklad.
Očitata mi tudi, da ne morem nikqgar živega videti, če se ne vpiše v socialistični klub. No, komu sem pa že storil kaj želega?
Besedo "glavar" je pa Vranjačič slišal tz usta njegovega starega očeta, ko ga je učil moliti "očena-š". Tz nst zavednih delavcev je gotovo ni cul.
Res je, da je Vranjačič nekje na Dolenjskem bil za inežnarja. Kasne j je prišel v Leoben, ker z menoj kuhal fižol* in polento, ker za drugo jed nismo zaslužili, dokler st nismo s pomočjo socialistične organizacije zboljšali zaslužek in razmere pri bratovskr skladnici. Vprav Boštjančič, vuigo Vranjačič, se i-ma zahvaliti socialistom, da je za> mogel priti v Ameriko in da je dobil rezervni delež iz bratovske skladnice. Ali ni res tako Boštjan-
y "j
CIC?
Ali taki človek nezasluži druzega, kakor da se mu pljune v obraz?
Ne samo jaiz, ampak vsi sodrugi mu svetujemo, da je boljše, če odrine iz na)še naselbine, če misli delati prepir, kakor ga je delal v Neff, O. Na kakšni stopinji izobrazbe je pa Bostjančičev pomagač, znani Kuhmadel, dokazuje dejstvo, da so se pri praznovanju Jožefa dne 17. marca t. 1. vprav po katoliško suvali in da se je zahvaliti le temu, da ni prišlo do kake nesreče, ker je
bilo več naših sodrugov navzočih. Toliko v odgovor.
Nace 2lemberger,
Trst. (SlOvensko-italijanska a-lianca.) Koliko so morali socialni demokratje že pretrpeti psovk, kolikokrat so bili izdajalci, brezdomo-vinci' i. t. d., ker je njih stranka mednarodna, akoravno niso siloven-ski socialni demokratje nič manj' Slovenci, kakor gromobesedni prvaki, italijanski socialisti ne- manj Italijani, kakor frazasti patriotje i. t. d. Združiti se na polju praktičnega dela in skupne koristi s somišljeniki druge narodnosti, to je bil v očeh slovenskih narodnjakov greh naravnost proti naravi. S frazami se je tukaj seveda kaj lahko dase-zalo uspehe. Ali kdo ne pozna danes povesti o farizeju/ki je hvalil boga, da m tak kakor tisti? Volitve v ce-nilno komisijo za dohodninski davek so v Trstu zopet pokazale, da je buržoazija ena armada, ako gre proti delavcem, pade tudi narod-nja.štvo v koš. Socialni* demokratje so letos v tretjem razredu kandidirali, ker je dosti delavcev, ki morajo plačevati dohodninski davek. In če bi bila narodnost za meščane res meja, preko katere se nikakor ne sme podajati roke ."tujcu", bi bili morali socialni demokratje zmagati z veliko večino. Toda ko je buržoazija videla, da nastopa delavstvo, so bile naenkrat pozabljene vse na-rodnjaške trditve, rdeče-belo-zele-no, belo-modro-rdeče, črno-rdeče-zLato in črno-rumeno je bilo naenkrat vse eno, Italijani, Slovenci in Nemci, iredentovci in avstriakanti in "Drang nach Osten", vse je bilo združeno v enem taboru in složno — proti delavcem. Tako so dobili med 4,120 glasovi 114 glasov več kakor socialisti, ter so "zmagali". Akcijo je vodilo italijansko društvo "Patria", ki. je napelo vse moči. In niti ta mednarodna alianca jim ni mogla priboriti večje večine, kakor 144 glasov, pri čemur pa prihaja v poštev, da ogromna večina delavcev sploh nima volilne pravice v komisijo. Za politično bodočnost tržaških nacionalistov vseh barv je to slabo znamenje. In morda še dozi-vimo čas, ko se bodo tudi pri političnih volitvah ravno tako združevali proti nam. Tako se pokazuje ničevnost vsega frazerstva. *
— G. Konda oravj v "Glas Svobode", potem ko je naštel koliko odstotkov gradiva se je vporabild
v	to ali drugo smer — a drugo ji Pa rastio netocijalno raznuHrizKmje. Prav imate g. Konda! "Proletarec^ se ne bode nikdar bavil s socialnim razmotrivanjem kakenšnim se ba->*
vi	"Glas Svobode", ki bo pričel1 kmalu prinašati članke o zakletih princezinjah in druizih prismodari-jah. "Proletarec" se bavi s social> stičnimi razmotrivanji, ki posegajo globoko v današnje socialne razmere. G. Kondu sta besedi socialističen in socialen kranjska klobasa kakor mu je še ninogo druzih bese-d j z de vitimi pečati zapečatena knjiga.
U Moskvi su sada* po svim že-Ijemičkim kolodvorima i tvornica-ma, u koj ina se pojavljuju znaci ponovnih nemira, postavljene, jake vojničke straže.
)
Strahopetci navadno pojo sami-seboj, kadar gredo skozi gozd. To delajo zato, da jih ni atrah ...
Temu poiobno dela tudi Konda, ko kriči v euomer: "vi ne boste nikdar odločevali v jlednoti!" — Tale stavek je Kondu najibolj priljubljen in se ga tudi najraje poslužuje, Jcadar >e gre za odgovor." Je pa tudi njegova največja uteha v stra-htf, in zato bi ga najraje zapisal čez cel list "Gla9 Svob.", ko bi bila slučajno taka formacija v moftli. Tega pa danes še m, da bi vftmafa taka z ur na 1 i stična, anarhija, kar Konda gdtovo obžaluje.
Do cela ne umevno nam je prihajala ta Kondova prikazen pred oči; a ker se prikazuje ze delj časa, kakor Konda sam v njegovem lisittu, smo dobili tudi do cela jasnejše pojme o njej. — Nesporni roj amo se, da bi se kedaj tako spozabili pa rekli, da hočemo mi odločevati,v jed-" noti; ne, tega absolutno nismo nikdar trdili! Ali če se človeka zgrabi — kot se je napr. Mrtina Kon-data in par •n jegovih zagovornikov
—	pa se jih pri javni priči vpraša o tem in onem, je vendar bolje, da se ti ljudje v strahu) domislijo vse kaj druzega, kot tista, kar se jih je vprašalo. In kaj1 naj bi »se domislili motžje druizega kot to, kar najibolj branijo... za kar se najibolj boje? Jn kaj branijo, za kaji se boje? — Branijo to in bojte se za to, kar ni prav nič v nevarnosti! Ja, ali je Konda vzel jednoto v zakup ali v nakup za 99 letf ali je on mogoče kak jerob jednote? Kaj1 vendar to, ta-nervazno&t g. Konda? Ce&nui to?
—	Ta usodepolna hranitev, ki ni prav nič umestna in na mestu s socialističnimi resolucijami v "Pro-letancu" napram centr. odboru S. N. P. J., očividno izdaja možakarje okoli tajništva in podjetništva "GI. S*." — Po čemu neki ta "trick"?
—	Neverno čemu bi šli gasit v Ljubljano, ako gori v Šiški? Kaj pravite! — Mi mislimo, da bi vsaka patrulja take "ognjegasce", ki bi šli "gasit" proti Ljubljani smatrala sumljivim in jih takoj pri Kozlerjevem vrtu vprašala po vzrokih njih namena: .kako to, da gredo "gasit" v Ljubljano, ko gori vendar v Šiški in v Ljubljani ni ognja.
Vsekakor lahko patrulja iz teh ljudi izvleče, da so — aH bedaki ali pa so prefriganci,* ki so hoteli napraviti potom takega "tricka" dobro "kupčijo"--
Nekaka tako hoče "trickirati" tudi Konda, ko brani ozir. hoče braniti nekaj„ kar sploh ni v nevarnosti. Odločevanje v jednoti tudi v nevarnosti biti ne more; kajti odločevati nima posameznik, niti centr. odbor, atrlpak cela jednota — udje. (Vsa ji tako bi moralo biti !) V tem .slučaju hoče biti le Konda - nekak špecijelen "protektor jednote, za kar ga pa ni nihče postavil. On je samo tajnik pa ud — in druizega nič! Sicer bi pa imela jednota, ako bi postala kdaji tako realkcijonarna .— v istiinii vtzornega! "protektorja" v Kondi. Domislimo se na tisto blato v paradižu, predno je bog dahnil v njega, pa imamo sliko ... Da hoče bi*i Konda "protektor" S. N. P. J. je vsekakor značilno; toda na njegovo "atitoriteto" se 90cija»listi ne bodo ozirali.
Socijaliistom se ni šlo nikdar za to, kdo bo odločeval v jedrnati, šk> "pa se je zaito, — in zato se bo še
šlo — kako se bo odločevalo in gospodarilo v njej!
Ako so socijalisti člani jedliote, imajo ra«vno tiste pravice govoriti o gospodarstvu in kako se bo odločevalo —kakor en domišljali Konda. Do sedaj» se socijalisti napram jednoti niso mogli izraziti odprto, kajti Konda je postal socijaliatom protivHrffii ^^
Ke\^ojjixualisitii energični v boju za pravo stvar, to Kondo seveda jezi, ali pomagalo mu ne bo nič. Soci jati isti hočejo principjelno — po socij ali stični h načelih — odpraviti vse vsiljive jerobe in ljudstvo, poučiti, da so taki ljudje nevarni, kar mislimo — je tudi kulturno m sacijalistično delo!
Kultiviranje vrta ali druzih nasadov ne pomeni saimo kopati in sejati, treba je tudi čistiti in ugonab-Ijatl škodljiva mrčesa... razumete g. Konda ? /Kasa naloga torej ni samo ta kot je Kondova: braniti to, kar ni v nevarnosti itd., temveč bojevati se v kulturnem korist slovenskega delavi meriki.
Socijalisti se nikakpn^ nečejo zadovoljiti s Kondovimi predlogi in "nasveti, "naj; bi bili bolje "liberalni ' pa pustili ljudi naj uganjajo svoj humbug" — ne g. Konda; kadar huntbujg presega prag Kondo-ve kuče, takrat je socijalistov dolžnost, da ga primejo za lase; kar se je prilično zgodilo. Tako se ni zgodilo samo žnjim; tako se bo zgoefi-lo tudi zdrugimi.
To pa ni naloga enega ali dveh okoli "Proletarca", airtpak je socialistična naloga, ktere Konda seveda nepozna; in kikanje Čez to nalogo gostpod Konda, — ne bo nič pomagalo...
jim "zaupnikom", ako se prav ponižno ne prikrive k njemu, da so napačno poučeni o razmirah okoli jed. odbora in sploh zadnjih dogodkov okoli "GL Sv." u * . Da so eni napačno poučeni o razmirah v jednoti, radi priznamo; saj te je "poučil" Konda v privatnih pismih, kjer se lahko laže kolikor se kotnu zljubi...
Ker je pa vzlic temu le še precej tacih, ki -so "napačno" poučeni o tem — kakor Konda sam pravi javno — mislimo, da bi bilo zelo hvaležno, ako bi Konda že enkrat te ljudi poučil; saj ima tednik in sta-kim razpolaganjem se lahko marsikaj doseže glede pouka. •
Konda! začnite že vendar enkrat ob j a \d j at i	prave' nauke, gle>
de zadnjih razrnir okoli jednote v MG1. Sv." javno, da nebodo ljmije "napačno" poučeni.- — Ven torej s temi "nauki" in "pravimi pouki" Konda! Pereat napačnim poukom! Vive Veritas! „ v
Ker smo Kondu povedali, da je goljuf in slepar, je potem menil, da •se pred ljudstvom opraviči stem, ako se nasprotniku zaluča v obraz par podlih psovk in pa že staro frazo: lažnjivci. — To je za Kondo seveda dovolji; stem meni, je stvar •poravnana. Fraza: lažnjivci naj od-, meri in pogoltne ono tipko in grenko besedo goljuf in slepar.
Stem naj bi bil liudič izgnan — z belcebubam. Vsekakor zelo čudni nazori od moža, ki hoče — vsaj navidezno — polagati toliko reštpekta na osebno čast in poštenje. Ali kdor pozna Kondovo "trickarstvo" si bo takoj na'jasneni, od kod to pride.
Pred vsem se lahko Uprašamo: ali nas more osdba, ki smo ji povedali v obraz da je goljuf in slepar razžaliti stem, ako nam je zalučal frazo: lažnjivci? Nikakor ne, dok naše trditve nespodbije z dokazi, da ni slepar!
Vsak j.urist lahko pove, da je treba v tem slučaju v dosego rehebe-9 lacije konkretnih — ne fraz, temveč dokazov in s*t»m ob enem dokazati, da je bila trditev napram o-sebi neosnovana. Samo dokaz za-nK>re odločiti, da je bil prvi lažnji-vec; — ako se ga ima seveda!
Konda pa je hotel stem 'trickom' provociranje le pokriti s frazo, ki se je je poslužil napram jjriči stem, da ji je dejal lažnivec, s čimer pa t ni dokazano, da Konda ni slepar aH goljuf. To dokazati je treba vsekakor pri sodni j i...	-, Od Kondeta bi bilo to zelo lepo, ko bi tp dokazal. Dokažite Konda! ---
SLOV. PODP. DRUŠTVO SLOVENIJA, ŠT. 44. C. S. B. P. J.
Chicago;, III., 16. april 1906.
Slov. Podp. društvo Slovenija je <lalo pregledati fin. knjige, od tega časa, ko je bil član Franlk Klobučar fin. tajnik, in našlo vse v redu, »n tudi tisti denar, kateri je gasp. Peče, tenkratni član društva,^ }>oslal , po gospe Pavlini Verščaj, iiLCjjreč «svo-to $2.63, za katere on trdi, da niso 'prišli v društveno blagajno. Ta k rat ni fin. tajnik Fr. Klobučar ima pa to svoto v knjiženo, da je prejel denar 15. junija 1902 in odračunal "pošteno" društvenemu blagajniku.
Za kar društvo Slovenija hoče, da pride to v javnost in da lahko vsakdo vidi, da je to drzna laž, kar je gosp. Peče pisal čes. gasp. Klobučarja v zadevi društvenih financ. \ (iospodu Pečetu pa če mu ta dopis ni po volji, naj se prepriča sam, videl bode, koliko je dolžan in koliko je plačal.
Fr. Ferdina, ' (Društveni pečat.) tajnik,
570 Throop Str.
Opomba uredništva. — Ker je tajnik društva "Slovenija" izrecno v pismu zahteval, da .se ta dopis od besede do besede natisne, je uredil išlki odbor v soglasju s osrednjim odborom "Slovenske socialistične zveze ' v Ameriki sklenil, da se njegovi ielji ugodi, ker smatra, da je vsakdo za dopis odgovarfen, katerega je podpisal s svojim imenom.
"Pnoletarec" sploh ni "Gl. Svobode", v katerem se le taki dopisi objavijo, ki so g. Kondatu všeč.
Uredniški odbor pa odklanja odgovornost za vsaki dopis, ki je podpisan s polnim imenom in v katerem s"e .|x>lemizira proti osebami, ker so-drugi, ki so v uredniškem odboru, nimajo časa, ne denarja, da1 bi se prepr čali o resnici takih ipolemik.
Sploh pa to ni niti njih dolžnost !
Ako bode'kritik a javna in vsakomur dovoljena, potom je mogoče, da se priuče slov. delarvci v Ameriki samostojnemu mišljenju, da bodo pomedli z raznimi narodnimi in klerikalnimi jerobi, ki se jim vsiljujejo na vseh vogalih.
bil na milijone duš. In ker mu je prve dni šla pšenica v klasje, je postal ošaben, radi česar so mu spodletele njegove nakane. Vrnil se je v pekel, odkoder je prignal s sabo ne-broj vragov, da bi mu {>omagali pri dušolovu. Ali vzlic podvojeni agi-taciji%je zgubil še več duš. Tako nam pripoveduje narodna pravljica i hudiču — dušelovcu, za katero parne morem jamčiti, da je resnična.
Pač pa to, o čemur nam pripoveduje narodna pravljica, sedaj gledani -v Ghica^gu. Le razlika je v tem, da ne nastopajo peklensčelki, pač pa bitja, katerim pravimo navadno ljiudje in zapet ljudje.
G. Konda si je nadjal socialistično Icrimko. A ker so čikaški socialisti njemu obrnili hilbet, ker so socialisti <spozmali njegove sebične namene, se je g. Konda iako razsrdil, da je v svojem listu naslikal socialiste za roparje in prešiče. A ker še te "fine" psovke n so ixxmagale, so mu priskočili na pomoč še njegovi zloglasni zavezniki, ki so na socialiste razlili golido gnojnice, da bi tem .preje s tem Sjfnzovem činom pripomogli g. M. V. Kondatu do slavne zmage.
AH tudi g. M. V. Konda ni držal križem svojih rak. Nekaterim naročnikom je poslal kar po deset iz-tisov 10. štev. "Glas Svobode", da bi slov. delavce tem lažje prepričal, da je to edini slovenski delavski list v Ameriki. G.*M. V. Konda je tudi sedaj vdaril le po vodi. On ni pač računal s tean, da imajo delavci tudi možjgane, s katerimi lahko samostojno mislijo.
V sled tega svetujem g. M. V. Kondatu, kakor tudi njegovim kon-zortom, naj qpuste svoje stare laži, naj v prvo očistijo svoj list, db katerem visi mnogo blata, potem še ie naj nastopijo v javnosti.
Kar se pa moje osebe tiče, Vam pa g. M. V. Konda odprto povem, če mi ne zaupate naročnino in denar za knjige, katere sem prodal, da pri* dem čez dva meseca v Chicago in Vam vse osebno izročim. Ako mi pa ne zaupate, mi pa pišite. Sposodil si bom denar in ga izročil Vam. Učite se s»paznavati položaj delavca-tr-pina od druzilh, alko ste sami talko ozkih možganov, da ne poznate življenja. Moj naslov se glasi:
t .	Joe Ferenčak,
11I I P. S. ave., Sheboygan, Wis.
SHEBOYGAN, Wis.
Konda pisari privatno vsem svo-
Cenjeni sodrug urednik! Ko je hudič v prvič prišel na svet, je mislil, da bo s svojo vabo takoj prido-
GLENCOE, OHIO.
Dne 16. aprila 1906. Ker vsi listi molče o razmerah v naši naselbini, naj slovenski delav- , ci zvedo po "Prodetarcu", da že od 1. aprila t. 1. počiva delo v premogo-'kopih. Do sedaj še nimamo nobenega stavkokaza v naši sredi in vse kaže, da ga tudi ne bode.
Dne .13. in 14. aprila se je vnšiia •konferenca delavskih zastopnikov in lastnikov premogokopov v Whee-lingu, ki je pa končala brez vsakega rezultata, ker 4e delodajalci vpi-rajo opravičenim delavskim zahtevam. Z, eno besedo: podpisati nočejo plačilne lestvice. *
Dne 14. aprila je imel tudi socialistični klub svojo sejo, na kateri se je sklenilo/da se od čistega dobička zadnje veselice vplača v obrambni sklad' za Moyerja, Havwooda in Pettibana, katere bi radi kapitalistični lopovi spravili justičnim potom na drugi svet, kjer ni tvoniic,
t
plaviev it> dtuzih enakih peklov, da bi na tem svetu zadavili krepiko organizacijo zapadniih plaviarjev in rudarjev. Ostali prebitek veselice se »bode pa vporafci za dostojno praznovanje i. majnika— pravega delavskega praznika.
Dne 15. aprila se je vršil v Neffs, Ohio, v prostorih ge/ Ane Dernač protesten shod napram nameravanemu justičnemu umoru v Bbis-sie-u, Idaho. Shod je sklicala češka socialistična organizacija. Shoda so se vdelezili tudi Sodrugi iz Glencoe, Ohio. Na shodu se je govorilo v raznih jezikih. Slovenski je govoril sodr. Žlemfbergar, ki jefmed drugim dejal, da pojdejo slovenski zavedni delavci vsikdar ramo ob raimo z drugimi -narodi v boj, ako se gre za pravice delavstva ali proti .nesramnemu nasilju* buržoazije. "Danes se po pravljici praznuje vstajenje Kri-sta, oznanjevalca komunističnih naukov, talko naj se prebudi tudi slovenski proletariat iz duševnega spanja iti se dvigne proti vsem krivicam." Priporočal je s toplimi besedami, naj vsii glasujejo za predlagano resolucijo, ker se gre za življenje treih nevstrašenih bojevnikov za pravice proletariate.
Na shodu se je sprejel soglasno predlog, da bodo delavci iz Neffa in Glencoe skupno praznovali 1. majnik.
Medna>r. socialistični khi), Glencoe, Ohio.
vila v Boissie, Idabo, tedaj se vde-ležujte protestnh shodov, katere sklicujejo sedaj socialistična stranka in pa strokovno organizirani delavci po vsi Ameriki.
— G. Konda trdi v "Glas Svobode", da je v zadnji štev. 6l od-s otkov psovk in hujskanja proti S. N. P. J., "Glasu Svobode" ki Kondi. Mi izrekamo g. Kondu svo--je sožalje, ker ta stavek jasno dokazuje kot beli dan, da se je g. Kondu pričel omračevati njegov duh. Ta duševna bolezen se je pri g. Kondu zajedla tako gkboko, da je -pozabil, da sta on in jednota dva različna pojma, kakor lepak m letak, ali varščina in poroštvo in da kdor njega kaže slovenskemu narodu v Ameriki, v popolni nagoti, stori najkoristnejše delo za narod, ker svari narod pred spretnim sleparjem, ki hoče na troške slovenskega naroda živeti leno in udobno življenje. Take človeške uši — zajeda lke ima vsaki človek pravico pobijati.
(KONEC)
l* Rostovu na' Donu obdržavala se skupština željezničara', na koju su navalili kozaci, da ju rasprše, te su u skupštinare pucali i usmrtili dvojicu, a osmoricuozli jedili.
—	V San Frane scu je policija napadla s svojimi gorjačami delavce, ki so po končanem protestnem shodu demonstrirali proti nameravanemu jtusticnemu umoru y l<laho, katerega mislijo zvršiti zvesti oprode "Miners Owners Asso-c ation" tolovajev na Moyer ju, Haywoodu in Pettbomi, ker se ti trije odborniki "Zapadne zaveze plavžarjev in rudarjev niso dali odkupiti. V slavni repirfbliki "vrlih" in "svobodnih" mož bodo (kmalu zavladale prave turške razmere, ako bodo še vprihodnje delavci vol H i korumpirane meščanske politikarje v postavodajne za stope in javne službe. Kakeršno vlado si kdo izvo li, tako pa ima!
—	Da so protestni shodi zoper nameravani justični umor v Idahu vzdraimili že nekol ko javnost, doka-
. zuje dejstvo, da so že tudi nekateri kapitalistični1 časni ki pričeli pisati proti kapitalističnim zarotnikom-gusarjem v Idahu m Coloradu. "Salt Lake Herald piše:
"Način, kakor se je odvedlo M črve^ a rn Havwooda iz države Golo-rado v Idaho, je sumljiv. Vražno je, da» se ob ti priliki spomni na to, da je bil Moyer ze preje enkrat eno leto zaprt v ječi v Tellerirhi, ne da br prišlo do obravnave. Mejtem so lastniki rudnikov in njih juristični 'oprode v zvrezi s pinkatonci pričeli z nabiranjem dokazev, kar delajo noč in dan $ podvojeno silo. Goro-staisne izpovedi dveh notoričnih zlor čincev Harry Ordharda in Steve Adamsa tvorijo podlago za obtožbo. Obe državni priči sta priznana morilca, ki hočeta si rešiti življenje, in na podlagi njiju izpovedi hočejo zakon in red ljubeči državljan t v Coloradu in Idahu izročiti voditelje "Zapadne zaveze plavžarjev in rudarjev" vislicam."
glovenski delavci! Ako nočete, da bodo naši nerlotžni bratje obešeni, alko nočete, <la se bode čikaska žaloigra izza leta 1887 zopet pcmo-

OKLIC ZAVEZE SVETOVNIH INDUSTR1J ELNIH DELAVCEV'.
("Industrial Workers of the IV o rid".)
Pozor!!!
V nedeljo dne 6. maja se boldo vršili na raznih krajih mesta Chi-caga protestni shodi v prilog ujetnikov — uradnikov Western Federation of Miners: Moyer, Haywood in Pettibona, k i so bili zavratfno odpeljani iz dirž. Colo, v Boise, Idaho, z namenom, da jiili ima idoška jifr-stica — ki ima breizdivomno izdeflan obravnavni naort po kapitalistih — pri rdki.
O zaide v »i bo govoril tudi Mafloskn (kurkij in sicer v West Side Auditorium Halle, Taylor in Center Ave. Shod se bo vršil ob 2. uYi popoldne.
Vsi slovenski in hrvatski sodru-gi, kakor vsi prijatelji delavskega gibanja do zadnjega moža na krov!
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Raznim hrvatskim in slovenskim •odrfigom: Mnogo gradiva je morale izostali za prih. štev.; — pri-hodn ič pride vse navrsto. — Po« zdravi 1
}
— Ivan Zvrha. Hvala za gradivo. Misel izvrstna. Prinesemo, ker nani priinanjkujo prostora še le v prihodnji številki/Pozdrav!
Simon K., Vidden: Za apriflsko	na svojo pest šel iskat po dvorani
štev. je bilo prepoteno, zatoreij v tej.	cesarja in Elzo, ker je vedel, da sta
Poprav!	Qba v dvorani.
-----"Kaj je to — Elza — cesar," je
mi . _ •• .	kričala ljubosumna cesarica. "Tu je
ITliri3 I erezija i pro- n*varn° nemoralno gnjezdo. Vsi
poj dete v zapor, Elza pa v samo-
StOZldarjl.	stan. Tako je!"
v	"Ni tako, ne!' je pogumno pri-
čela Elzarr-Ako me hočete obsoditi, ne da bi me zaslišali, potem niste pravični.
Ko je Skala ostavil cesarico, jc "Naj govori," je rekla cesarica, odšel k najvojvodu Jožefu, da ga u. Kaj je vzrok, da je -sem prišla." pelje kot učenca v prostozidarsko "Ljubezen," je odgovorila na ložo, ki je imela svoje shajališče na kratko Elza. . dvoru v dvorani častne ogrske gar- "In to meni, kar tako pove v ob-de. Komaj so se pričele ceremonije raz — meni njegovi soprogi/' je za vpeljavanje učencev, kar je pri* rekLa cesarica, bezal v dvorano brat vratar in za- "'Aleluja," je pel jezuit, klical: "Nam preti nevarnost."	"Ali ima Vaše veličanstvo dva
Neka deklica je pritekla s krikom: moža," je presenečeno vprašala "Bežite, bežite, cesarica mi sledi.Elza.
"Izdajstvo," je rekel veliki moj- "Dva sopre-ga," je ponavljata ce-ster. "Bežite, bežite!"	sarica.
Dvorana se je pričela hitro praz- - "Katerega pa meni? Ona vendar niti* Le eclen je ostal. Potegnil je ljubi —99 y* krinko raz obraz, bil je Skala. "Jaz "Skalo," je zaklicala) Elza. ostanem," je mrmral poluglasno "Skalo," je mrmrala cesarica. Ce-. "Skala," je zaklicala Elza, ki je sar se je pa pričel na vise grlo sme-ravnokar vstopila v dvorano.	jati. Situvacija za ljubosufnno cesa-
"Elza," je zaklical Skala, ko je rico je bila vničevalna. zagledal ljubki obrazek sobarice. "Mi smo osmešili cesarico," je še-Prostozidarji so se pričeli od vseh petala naddvornica jezuitu. "Tega strani vračati.	ne pozabi z lepa."
"Vsi izhodi so zasedeni," so kli- '"Ti si povedal resnico, moj sin," cali nekateri.	je pričela cesarica in se obrnila proti
"Mi is m o v pasti,' je pristavil Jožefu. "Sedaj verjamem, da jerui-. Skala. "Skrijte se, bratje, jaz bo- tje računajo le z našimi slabostmi, dem sam pričakoval cesarice." w Jezuitje so sami dokazaK."
Ta predlog je z veseljem sprejet. ' "Oprostite, veličanstvo, dokaz še Vsi prostozidarji so se skrili za ve- ni popolen," je spregovoril kne* likim zagrinjal ni, veliki mojster je Kaunifz. Zunaj čaka častnik, ki bo-pa od strahu trepetajočo Elzo po- de Vašemu veličanstvu izročil še tegnil za sabo. *	. druge dokaze/'
Skala je zopet zakrinkal obraz in "Naj vstopi," je dejala cesarica, stopil za prvo zagrinjalo. Tu je ča- Vstopil je ritmojster Baerenfuss, kal cesarice. ..	aa sabo je pa vlekel patra Ignacija,
Marija Terezija je korakala prva ki je kaj! nerad vstopil v dvorano, in je krepko potrkala na vrata, ki so Dragonec je izročil historičen dolcu-se takoj odprla. Ko je hotela dvig- ment cesarici, ki ga je hitro razpeča-niti zagrinjalo, ji je pa Skala po- tila.
gumno stopil nasproti.	' "Zgubljeni smo," je mrmral je-
"Kdo mi tukaj brani vstop," je zuk. vprašala cesarica.	-	Cesarica je čitala liist jezuita. Na
"Jaz," je rekel Skala in snel krin- obrazu se ji je čitala jeza in" začu-ko raz obraz.	denje nad toliko nesramnostjo m hi-
"Skala," je vskliknila veselo ce- navščino, ko je čitala svojo lastno sarica.	.spoved.
"Kaj iščete v svetišču prostozida- Ko je končala s čitanjem, se je rjev, morale in resnice/' je pripom- obrnila proti Skali, nil Skala in se obrnil proti jezuitu. "Vi ste se zaljubili za mojim hrb-"Jaz iščem svojega soproga," je tom v mojo dvorno damo. Jaz vam
dejala cesarica in naglo dvignila pr- odpuščam. Bodita srečna —p--
vo in dmgo zagrinjalo. *	Sedaj je konec staremu sistemu, ki
«"Tu jih imamo," je rekel jezuit je bil z dan na temelju naših slabo-in si mel roke.	sti."
*
Cesarica je stala sredi prostozi- "Sedaj bodemo zidali na temelj darjev. Kako jc strmela, ko je vide- vede in znanosti," je prstavil Skala" tu vse višje državnike in dvorni- la.
ke, med njimi pa svojega sina Jo- 44Na pamet," je rekel cesar, fefft*	"Na svobodo/' je zaklical Jožef.
"No, kje-so pa sestre," je cesarica "Na ljubezen," je dejal Skala in pikro vprašala jezuita. ."Jaz vidim pritisnil Elzo k sebi. tukaj zbrane same zaslužne može." Cesarica je veselo pritrdila in pri-"Tukaj/' je triumfiral jezuit, ki je jiateljski podala desnico cesarju.
SLOVENCEM IN HRVATOM
priporočam svojo
gostilno, dvorano za veselice in driidt. zadeve.
Toči m izborno pivo "Magnet", fina namizna importirana in domača vina, izvrstno žganje itd. Pri meni so le fine, unijske smodke na prodaji_
JOŽE POLAČEK,
636 BLUE ISLAND AVE.
Dobre node človeka včasih zelo pozdrave v bolezni agonije, ali terrr-inujjsa se povrne bolezen, ako se na-de izjalove. — V Kondovi agoniji igra veKko udogo ta nada, da se tolaži, da bo "Proletarec" propadel.
"'Konlda hoče vedeti, da niso Iji*-dje za pametno idejo na svetu, ampak, da so tulka} — za sleparske nagibe, kakršnim je Konda podvržen. Mi mislimo, da so te nade zelo krvavo komične, kajti dokler bo kaj zavednih slov. delavcev v Ameriki, se te platonične nade rue bodo uresničile m ako se Konda postavi na glavo! — Vsled tega je zelo priporočljivo, da si človek, ki hira na tej botezni ne trudi tistih strast-nh organov, ki škodijo mesu *n duši...
— G. M. V. Konda se v vsaki številki "Glas Svobode" tolaži, da bode Troletarec famaUi ponehal izhajati. Tudi/ tolažba, če vprav slaba. Kaj ne g. Konda, če bi ne bilo tega . nepoklicanega "Proletarca", to bi šla lišenica za Vas v klasje, to bi se mastili o žuljih slovenskega trpina-delavca v- Ameriki. Tako Vam pa "Proletarec" kali vodo, radi tega mu želite pogin, ker ga vni-čite ne morete.
HRVATOM IN SLOVENCEM
priporočam svoj moderni
SALOON,
točim dobro pivo in pristna vina, unijske smodke na razpolago. Pridite in prepričali se bodete! S spoštovanjem
Mihael Šalamunac
POZOR! SLOVENCI! POZOR!
z modernim kegljiščem
Sveže pivo v b* doki** i t buteljkah in drage razuovi sme pijače ter unijske smodkt. Potniki dobe čedno preno6išče /a nizko ceno. ■ Postrežba točna In I z borna.
Vsem S»ovt ncen- in drugim Slovanom se toplo pripotoča
Martin Potokar 564 So Center a*e., Chicago.
Dr. W/C. Ohlendorf, M. D.
zdravnik za notranje bolezni in ranooetnik.
Zdr»vni«k» pr«l»k^va hreiplftčno — plačati Je le zdravilu 647 tfl 649 Blue Isllfld Aye.. CMCftfO.
Uradoe un: Od 1 do i po ol. Od 7 d«» 0 laven ChicaK« 41v««i bolniki nftj ptlelo sloven* ki.
POZOR!	POZOR!
Slovencem in Hrvatom naznanjamo, da izdelujemo raznovrstne
po najnovejšem kroiu. Unijsko delo; trpelo m lično. V zalogi imamo tudi razne druge potrebščine, ki spadajo v delokrog oprave — oblek. Pridite in oglejte si našo izložbo. Z vsem spoštovanjem
J. J. DVORAK & GO.
598-600 Blue Island Ave.,	Chicago.
LISTU V PODPORO.
Saktupljeno prigodom imendana Louise Marnek $2.
J. Pola|»šek $2.50; Edv. Kriegel 50 c. Skupaj $5.00.
************************** Košiček Bratje
SALOON!
Dobro pivo, wiskey, likere, vino, izvrstne smotke in prigrizek. Oglasite se na Centri!
r
ITT*??
804 So. Aflport St.,
Chicago.
************************** Saloon iirma razreda!!!!
Pilzensko^pivo, prost prigrizek, dobra vina in zabava je pri meni —--
Peter Badovittac
581 Throop Str.
Chicago, 111.
Jože Sabatti
advokat In pravni zastopnik v kazenskih in civilnih zadevah.
• Pišite slovenski 1 1317-1324 Unity Building 79 Dearborn St., Chicago, III. Res 5155 Prairie Ave, Phone Drexel 7271.
—
1
Pozor! Slo/enci! Pozor!
Vsim Slovencem naznanjam, da izdelujem —po vzoru stare domo* vine — najfineje
SMODKE. I
Posebno viržinke «0 našle že mno go čestilcev.	-i. -
NaroČite, zahtevajtej in prepričaj se bostel Kdor jih naroči 500 odpošljem poštnine prosto. Z vse n spoštovmje m
Bahortc Bros., 567 So Centre Ave.,
CHICAGO, ILL.
NI
KAfEKI NE BI BIL S E Č1TAL V ČASNIKIH, ALI SLIŠAL PR1P0VED0V A M 0BUV< 1)1 0 VKLIKEM ZNANJU iN SILNI ZDRAVNIŠKI SPRETNOSTI, S KATKB8 - VSAKO BOLEZEN IN VSAKEGA BOLNIKA OZDRAVI SLAVNI
Dr. E. C. Collins M. I..
ker je ta slavni professor edini zdravnik, kateri je napisal to prekoristno knjigo ,,Zdravje", s katero
Kijiga: ZDRAVJE.
je dokazal, da ni človeške bede, trpljenja ali bolezni, katere bi on popolnoma in temeljito ne -poznal.
yQlnrQj 1 Rojdki Slovenci, mi Vam priporočamo, da se, ako ste ne-
IdlUldj 1 močni, slabi ali bolni, obrnete edino le na Or. E. C. Collins M. I., ker Vam on edini garantira, da Vas v najkrajšem času popolnoma ozdravi, bodi si katere koli notranje ali zunanje telesne bolezni, kakor tudi vsake : i
Tajne spolne bolezni moške in ženske.	|
Ozdravljen. Reuma- Ozdravljena glavobola. Ozdravljen: kafclja, Ozdravljen: živčne bo-
tizma i 11 kronične bele to*a 'n »labine in jetike. lezni, pokvarjene krvi 1»	notraniih ženskih	„	j« :___1«.
bolezni želodca.
notranjih ženskih	in izpadanja las.
organov.
Mark Lepetich	Alojzia Slama,	Janez ZaKakovec,	John Krnač,
Olga, La.	CUrkson, Nebr.	Box 86 Butle, Mont. Box 14 Connorville, O.
poleg teh imamo na rozpolago še na stotine pismenih zahval, katerih pa radi pomnajkanja prostora, ne moramo tu priobčiti.
Dniol/I f Predno se obrnete na kakega drugega zdravnika ali zdravniški zavod, aiujaKI I pišite po knjigo »ar«, v jo ter pismu priložite nekoliko znamk za poštnino, nakar Vam takoj dopošljemo to knjigo zastoju. V knjigi najdete natanko opisano Vašo bolezen it) nje uzroke in kadar Vam je vse natanko znano, bodete ložje natanko opisali svojo bolezen in čim gotov^je ozdravili.	t
V VSAKEM SLUČAJU toraj natanko opišite svojo bolezen, koliko Časa traja, koliko ste stari in vse glavne znake in to v svojem inaternem jeziku, ter pisma naslavljajte na sledeči naslov:*
Dr. E. C. COLLINS
>■ K DK1AI, INNTITUTE,
140 West 34th Street,	NEW YORK, N. Y.
Potem smete biti z mimo dušo prepričani r kratkem popolnega ozdravljenja. U	Zavod ])r. E* C. Colllns-il jco vorjrn od 10 ure dopoldni do 5. popoldne.