Dopisi. Iz Celja 7. junija. (Vo 1 itet soseskinega zastopa t našej okolici). — Nova Tolitev 3. skupine je srečnejaa bila, kakor 19. januaija, ker so kmetje — po pritiskanji mestjanoT o Tažnosti TolitTe podučeni — t obilnem številu priali in marljiTost nekterih mož je preskrbela blizo 45 pooblastil za žene lastnice, tako da je bilo z mestjani Tred izmed 449 TolilceT njih poloTica gotoTO zastopana, kar se še gotoTO ni zgodilo, od kar ta soseska sama za sebe obstoji. Eno n ap a k o TolilceT tega dneTa moram Tender posebno omeniti in ta je, da pri veliki raztresenosti celjske okolice nekteri ne gledajo na c e 1 o t o, temuč le Tsak na stojo Tes in STOJe sosede, in ker to megtjani že Tedo, so tudi 1. t. m. zanesIjiTO računili, da bodo z moke kmečke raztreaenosti oni kruh pekli, pa za zdaj jim je to spodletelo in nasi so zmagali z Teliko Tečino. — Tudi drugi dan so Tgi nasi zmagali. — Vse pričakoTanje naše pa je prekosila ToliteT Telikib posestnikoT 3. t. m. V tej skupini ima sloTenska stranka s celjskim g. opatom Tred le 19 glasoT, nemčurska pa 20, in ker je naTadno pri Tsakej Tolitvi Te6 našib menjkalo, se je bilo težko zmage nadjati. A dan 3. junija nam je pokazal, da naai katoliški možje nočejo, da bi nemčuiski libe- ralubi nad njimi gogpodoTali; prišlo je namrec" Tseh 18 Tolilcev, izmed nasprotnikoT jih je pa z g. opatom Tred 8 izostalo in zmagali so naši možje z vsemi, razun enega odbornika in enega nameatnika, zastran kterega se volilci niso mogli zediniti ter sta zmagala 2 nemčurja izmed 27 mož, cesar je dozdanji župan Tečjidel kriT, ker ni hotel složno z drugimi moži Toliti, temuč je le za naae nasprotnike glasoTal ter s tem pokazal, da je praT gtoril, ker se ni dal Teč t odbor Toliti. Razkačenost zaToljo te 3dneTne zmage je t mestu Telika iu zmerja se grdo posebno zoper tukajane gg. kaplane, češ, da kmetje sami sebi prepuščeni bitako složno ne postopali! Al liberaluhi ne Teste, da je tudi po cesarskem pravu doToljeno neTedne podučiti in kdor druga ne stori kakor to, se nikakor kaznoTati ne more. G. dr. Nekerman je že tudi naznanil pritožbo zoper to Tolitev, ker je pm den pri 3. skupini bilo kakih 20 nasih volilceT, ki niso brati znali in imen odbornikoT in namestnikoT niso na pamet Tedli, so torej Tolitveni lirstic t rokah imeli in zabteTali zapisane može voliti tako, da jim eden imena bere in oni jib bodo za njim izgoToiili, t kar je tudi g. komisar privolil. Ravno tako so tudi 3 naši nasprotniki iz meata Tolili in pogumen naš kmet odbornik Karol Sah je tirjal, da je g. komisar tudi to zapisal, ker tačas, ko so ti 3 inožje iz mesta svoje prm-žence Tolili, se še ni nihčer pritožil, ker so se zmage nadjali. Ker omenjeni način TolitTe ni nikjer t postaTi prepovedan, se nadjamo, da bo Tigoka namestnija volitev potrdila, čeravno je dr. Nekerman našim Tolilcem 3. t. m. zažugal, da bo Tge oTiženo, češ, da on pri cesarskem namestniku t Gradcu več Telja, kakor pa celjski duhovni. Mi Tse to verujemo, pa se tudi uadjamo, da ako bomo celo letosnje leto z Tolitvijo opraTiti imeli, ge bodo pri tretji TolitTi naši možje še modrejših in skrbnejaih skazali za blagor SToje soseske. Za zdaj hTala Tsem ouim možem, ki so Tsak t SToji Tesi s podukom k tej zmagi pripomogli! Le ako smo stanoTitui za dobro, bode zmaga naša, nemčurjem in liberalcem pa brihtni SloTenci ne bomo pet lizali! Iz Ljubljane 8. juu. (PiTa geja novega oprav. sveta ,,banke SloTenije" 7. t. m.) Nazoči: G. podpredsednik in Tsi gg. opr. svetniki raznn dra. IpaTica in Sterger-ja, ces. komisar g. Fr. Paller in zapisnikar dr. Munda. — Prebere se zapisuik poslednje seje; nagiada za g. podpredsednika, ki je bila na programu, se za prihodnjo sejo odloži in 4 raTnateljem se prejšna plača 400 gld. na leto in za vsako sejo 2 gold. potrdi. Za raTnatelje izvoljeni so gg.: Brus, Pakič, RaTnikai- iu Schollmayer. — G. podpredsednik poroča z glaTnim raTflateljem gosp. Blaške-jem o podružnicab v Pragi, na Dunaji in t Peštu, ktere so nam zgubo, ki jo bilanca kaže, prouzročile. Zgube je kriTo to, ker so se podružnice ustanovile z letno plačo glavnim zastopnikom in agentom, ki ao eicer v plačo prejemali, za njo pa ni<5 storili. G. Ivan Črni v Piagi dobivaj je 4000 gld. na leto in je 1000 ageutov na Českem postavil, od kterih je tudi precej denarja ae poslednje tjedne dobil, v blagajnico pa ni poslal nič. Kavcije se je zavezal le 2000 gld. dati in ae tiste ni doplačal. nSlovenija" ga ima sicer v rokah zaroljo znanih goljufij, da bi ga lehko tirala pred sodnijo; ker je pa njegova pogodba tako napravljena, da se mu mora 3 mesece prej odpoved dati, kakor se odpusti, se bo gledalo ž njim po dobrem potu poravnati, da hipoma odstopi, glavno agencijo v Pragi prevzame pa g. Karol Urbanek, mož zancsljiv iu splošnega zaupanja. On vloži 10.000 fl. kavcije in dobi 25 % provizije, ter se zaveže do 240.000 gld. prometa (kupčije) napraviti z zavarovanjem proti ognju, s protizavarovanjem in v oddelku za življenje; ako več od 240.000 gld. napravi, dobi še jia lasten račun 7i % nagrade. Za Morav8ko in Šlezijo prevzame glavno ageucijo g. Zdenko Schopf, kteri vloži 3000 gld. kavcije in z enakimi pogodbami, kakor g. Urbanek za Prago. Zdaj nam torej agencije ne morejo več škodljive biti, ker več kakor bodo ti agenti za nas storili, več bodo sami imeli, in ako bi kteri tudi malo ali ničesar ne storil, nas saj naravnost poškodovati ne more v tem, kar že imamo. Za Dunaj in Pešt se je ravnateljstvu naročilo, da enako stori in namesto podružnic agencije s provizijo napravi; tržaaka podružnica pa se je do 1. julija 1875 potrdila, ker je v dobrih rokab g. A. B r o d - a. Zvedenec g. Blaske predlaga, da se po dmgih deželah enake agencije napravijo, in da ae tudi veljavni možje kot zaupuiki poatavijo, pri klerih se bodo dotični zavarovanci posvetovati zaraogli, kar bo nasej trgovini do vecjega zaupanja brez stroškov pripomoglo. Poroča nadalje, da je prejšnji ravnatelj protizavarovanje za naao banko sprejemal le za 2272°/o* m- smo Pa drugim plačevali 26%; za*° je Blaške vsem dozdanjo zavezo odpovedal in 2 banki ste rekli, da hočete ae naprej z nami v zvezi ostati proti temu, da nam po 26 % plačujete. Novi ravnatelj je po gg. Denis in Petite že zavezo napravil s francoskimi, angležkimi in tudi italijanskimi bankami, da nam bodo do 25 °/0 protizavarovanja dajale in se bo agentom le 10 °/0 čiatega dobička za malo nagrado dajalo. Te pogodbe kažejo lepo prihodnoat in opr. svet jim rad pritrdi. Odloči se poseben likvidator v osebi g. Pirnat-a, ki bo začasno potoval po deželab, cenil škode po ognju, organiziral zastope in jib pregledoval. V ta namen 8e dovoli, da sme brez posebnega dovoljenja do 300 gold. poakodovanim naprej plačati. — Sklene se tudi, da ae trije gospodje: Brua, Blaške in Debevec podajo k mil. knezoškofu ljubIjanakemu proait, da se domača banka priporoča in ne tuja nAdriatika", pri kterej so z večine cerkvena poslopja na Kranjskem zavarovana. Razšli smo se z radostnim prepričanjem, da je zdaj banka ,,Slovenija" v rokah izvedencev, ustanovni stroški in drugi napotki odstranjeni. Denarja za delovanje in plačila je dovolj, varčnost na ysako atran je pa tolika, da zamorem.o z dobro vestjo domačo zavarovalnico vsem priporočati. Gospodom duhovnikom lavantske skofije še poaebno povemo, da večjega poroatva nobena tuja zavarovalnica dati ne more, kakor ga daje zdaj z najboljaimi močmi preskrbljena ,,banka Slovenija." Od sv. Marjete pri Peanici. (Seidlnova skrb za okrajnecesteinnjegova politika). Odkar so se naai poslanci v državnem zboru po dokončanib sejah razšli na vse štiri vetre sveta, se je tudi Seidl, naš stari znanec in neprijatelj, povrnil na svoj dom, ki ga ima zdaj v Mariboru. Ker je na Dunaju poslednji 6as tudi z najbolj zagrizenimi levičniki, v kojib rog je vedno trobil, nekoliko navskriž priael, amo se nadjali, da bo doma saj za nekoliko čaaa svojo pogubljivo politiko na klin obeail, ter v miru zavžival tiste goldinarje, ktere je na Dunaju iz naših žepov dobival zato, da je pridno z naaimi eovražniki vlekel. Ali prigovor je resničen: Kar mačka rodi, rniši lovi. — Seidl zdaj pridno okoli hodi, ter ljudi nagovarja, posebno pa občinske predstojnike, naj svoje pravice iz rok dajo, ter se v velike občine*) združijo, kakor je botel to v Kamci povspešiti, ter vse Kamčane pod eden klobuk spraviti, kar ae mu pa k sreči ni posrečilo. — Kakor drugod je p o v o d i n j tudi pri nas dosti škode napravila, ter travnike in njive zalila, ceste in mostove poškodovala. — Binkoatni torek Seidl k nam priroma poakodovanih mostov in cest ogledovat; pozval je občinske predstojnike in odboinike in jim obljubil, da iraa cestni komisijon priti, kteri bo prav za prav še le pregledal mostove in cesto. Bolj kakor ceata, je Seidlnu pri srcu bila njegova politika, ter je koj začel odbornikom priporočati ,,združenje" občin. Ceata in mostovi ae do danes niso popravljeui in vozniki morajo z nevarnostjo po njih voziti. Sam Bog vedi, kaj da je Seidl botel s tem, da je precej drugi den svoje lastne konje in voz in dva hlapca poslal, ki sta nekoliko koščekov opek, ki jih je voda izpod rastrganega mosta nanesla, na ceato navozila. Morda ae je hotel Seidl a tem naaim predstojnikom prikupiti, zraven pa tudi kaj zaslužiti, ker si bode gotovo svoje delo maatno zarajtal. Voznikov imamo domačih zadosti, ki bi tudi radi kaj zaslužili, Seidlnovih cel6 nič treba ni. — Gg. predstojniki, ne dajte se Seidlnu na led speljati! Ako bi se po Seidlnovih mislih z d r uženje občin zvršilo, bodo prej ali slej drugi i\ *) Stari dideldaj vsem liberalcem, da v večih skupinah več svojih privržencev imajo in ložje vodo na svoj mlin napeljavajo. Vred. vašim srenjskim premoženjem svojevoljno gospodarili, morebiti ljudje Seidlnove baže. Kako pa taki gospodariti znajo, nam kaže to, da je Seidl kakti predsednik okrajnega zastopa v lanskem letu nad 39 tavžent gold. stroška napravil, kar bomo z novimi 16procentnimi prikladami plačevati morali. In kaj ima okraj od tega? Kam gred6 dnarji?