129. Ste«.
haja rasen ponctelik« dneva po praznika »*»k dan opoldan.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica it 6/L, Učiteljska liskama.
Dopise frankirati in podpisati, sicer ee jih ne pri* obži. Rokopise ee ne vrača.
Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1‘20. Uradni Mzglasi, poslano ter notice isti prostor K 1*60. ™ večjem naročilu popust
Pavia Kil Iranko v driavl SKS.
V Utibllani, v torek 8. lunila 1920.
(Posamezna itev. 1 krono.
Ciiasilo JugesEov. seciialno • demokratične stranke.
Leto IV.
Telefonska št, 31Z
Naročnina: Fo posti ali z dostavljanjem na dom za celo ieto K 240, za pol leta K 120, za eetri Ista K 60, za mesec K 20, Za Nemčijo celo leto K 312, ca ostalo tujino in Ameriko K 360.
Reklamacije za list so poštnine proste,
UpravniStvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št.6/1., Učiteljska tiskarna.
Scotus Viator v Ljubljani.
^rJ?vel0vno znani angleški publicist Prtsna * l*tor ~ Seton Watson “
deliek) ? iTu^anašniega dne (pon'
orisrpno v *Jfeio. Pozdravljamo ga
S;J-dar imam° tej priliki
refEfn0bcu^e- Spominjamo se nam iki J-e Scotus Viator svoaečas-ntrr^'^s,l Slovence za nekako ge-hn);? °iZapre^°' katera da je naj-* °a izgine. Pozneje Je o nas trdovratno molčal. Po državnem preobratu je velik del našega ljudstva okupirala Italija — proti načelu o samoodločbi narodov. Gospod Wilson
je prišel na dan s svojo linijo, ki Je našla v Scotus Viator-ju velikega in močnega zagovornika. No, ta linija Je ostala na papirju. Italijani sede danes ne le na Reki, temveč tudi v Logatcu. Tedaj smo mislili, da se kdo v svetu zgane, mislili smo tudi na Scotus Viatorja. Toda on }e molčal!
Te misli nas prevzemajo tale tre-notek, ko prihaja veliki mož med nas. In vendar mu kličemo: Dobrodošel! Daj nam roko, čeprav je v srcu na-Sem žalost. _________
Škofovska okrožnica duhovnikom.
Klerikalno časopisje nam te dni Poroča, da je jugoslovanski episko-Pat izdal duhovništvu okrožnico, v kateri priporoča ustanovitev in pod-*i,raiHe katoliške lige. Namen katoli-t r J‘Re dvigne in razširi »katoliško«. časopisje in tisk katoliški sploh.
Ta škofovski proglas ne pomeni Prav nič drugega kakor novo ofenzivo proti socialističnemu delavstvu, proti niega emancipaciji, ki postaja klerikalizmu nevarna. Nimam« »ice^ pravice, klicati škofe na odgovor, ne jim diktirati, kakšne okrožnice naj pošiljajo duhovništvu. Vendar pa se nam zdi potrebno, da vprašamo, ali škofje v svoji okrožnici tudi obsojajo dosedanjo
^ lažnjivo Is nepošteno pisavo Katoliškega časopisja? Ali so pro-v sv°i' okrožnici gnusno poli-‘‘ko katoliškega časopisja, ki s svo-lo pisavo pospešuje med ljudstvom
nepoštenost In moralo?
Škofje prav dobro vedo, kaj dela katoliški tisk; vedo, da potvarja resico, da obrekuje posamezne delav-ce v politiki in cele stranke, vedo.
da katoliška cerkev kot taka na prijateljica socijalizma, ampak steber sedanje družbe, ki ra v svojem časopisju kljub.temu uganaja največjo demagogijo. Vse časopisje nosi znake- namen posvečuje sredstva.
In okrožnica episkopata nima graje za to početje. Strinja se torej z delovanjem katoliškega tiska.
Rekli smo že, da Je ta okrožnica, ki priporoča katoliško ligo, le nova ofenziva proti napredku, proti razvoju, ki tudi nas kliče na delo. Klerikalci v Jugoslaviji so izborno za snovali svoje politično delo. Zanesli so s svojimi intrigami spričo lahkovernosti nekaterih mladih in nerazsodnih ali pa tudi najetih ljudi v delavske vrste razkol, tirali delavstvo v nepremišljene eksperimente, pričakujoč, da bo naša delavska stranka pri tem eksperimentu doživela poraz. To se Jim sicer ni posrečilo, a kljub temu nastopajo novo ofenzivo.
In naša naloga? Naša ofenziva mora biti večja, naš tisk mora tudi v vsako hišo. Videli bomo, ali so naša načela, naš program za današnjo dobo ali pa nazadnjaštvo in laž.
Dopis iz Nemčije.
Sodrug, ki se ie preselil v Nemči • to m že dalj časa biva v Hambornu °b Renu med številno kolonijo slo-venskih delavcev, nam je poslal naslednji dopis, ki bo gotovo zanimal naše delavce. Piše nam:
Ker je po mojem mnenju slovenskemu delavstvu malokaj znanega o razmerah v premagat,i Nemčiji, sem se namenil, napisati o teh par vrstic. Povdarifi moram, da se nahajamo delavci v Nemčiji v znatno boljših vnfM£ah’ kakor delavci v Jugosla-živimo v premagani c e dudarji zaslužimo po 50 do
b ifMw na daD< 1x1 are pa Pl^0 /o poviškom, tako da družinski zasluži mesečno z vsem vred ibližno 1600 do 1800 mark. Cene Vi‘ Pa so: funt krompirja 45 feoi-
gov, kruh 1.30 marke, slanina 18 do 22 mark, maslo 28 do 32 mark, fižol 3 do 4 marke, grah 2.80 do 3.50 marke, ajdova moka 4.50 marke, bela moka 6 do 7 mark, koruzni zdrob 3 do 4 marke, sladkor 2 marki, kava 18 mark, riž 7 do 9 mark, olje liter 28 do 30 mark. Moško obleko se dobi za 500 do 1200 mark, par čevljev velja 180 do 230 mark, klobuk 50 do 100 mark. Navadna srajca velja 25 do 30 mark, fina 60 do 70 mark, ovratnik 6 do 10 mark, 1 kg mila 30 ali 20 mark, 1 liter petroleja 2 50 marke itd. Nemčija se vidno dviga. Povsod se dela dan in noč z mrzlično pridnostjo. Pri zadnjem puču tu v Ham-bomu je bilo dne 13. marca 85 mrtvih in več sto težko ranjenih — posledice brezvestnih hujskačev! Še danes so demolirane trgovine in škoda, ki je bila takrat storjena, se
LISTEK.
Abditus:
Železničarska stavka in nje posledice.
(Misli.)
III.
V Prejšnjem odstavku sem rekel, j*a odločalo j v Sindikalnem Veču i J partijskem Veču skoro eni in isti jludie. Ti ljudie so danes komunisti “• učenci Buharina v taktiki. Buržo-vlada s terorjem -■ ergo i ml, W T° Je geslo, preprosto in Ucli razumljivo za srbske razmere.
Prva slovenska strokovna orga-?-adJa, ki se je ujedlnila * Belgra-XI ?1* so bili slovenski železničarji.
tajnik, sodrug Ko-In Se ‘e *?°^ut^ osamljenega, šel je Tn f ^Htedtoil«, prvotno federativno, le bilo prav in v redu. Potem so lovenski železničarji, organizira-
ni v »Splošni železničarski organizaciji za Jugoslavijo« popolnoma centralizirali in so prišli tako v vsem pod upliv »Centralnega Sindikalnega Veča« v Belgradu, s tem tudi pod upliv tamošnje komunistične stranke, ki je že dolgo stala v odkritem in brezobzirnem boju z našo domačo »Jugoslovansko socijaino demokratično stranko za Slovenijo«. $ tem je bilo povedano, da slovenski železničar nima ničesar več odločevati o svoii usodi, da je v organizacijskem pogledu in povsem odvisen od svojega osrednjega vodstva v Belgradu, kakor Je bil svoje dni v bivši Avstriji od Dunaja. Zamena Dunaj-Belgrad Je bila v tem slučaju — to danes priznava vsak slovenski železničar — slaba. Ne dvomim o tem, da so v »Narodnem domu« v Belgradu že dolgo sanjali o sovjetski republiki ▼ Jugoslaviji. V Sloveniji so pridobili za to idejo nekaj demagogov in nekaj političnih otrok. Začela se Je med delovnim ljudstvom velika licitacija - kdo da več? — s »socijal-nlmi patri joti?. Meščanske stranke
ceni na 10 milijonov mark. Za prihodnje volitve, ki se prične dne 6 junija, delajo vse stranke z velikansko propEgando. Socijaino demokratska stranka je tu imela že nad 100 volilnih shodov in razdeljenih Je bilo okrog 200.000 letakov. Tudi komunisti in neodvisni prirejajo živahno shode. Duhovščina je tu precej zmerna in mirna in se ne meša toliko v politiko kakor pa je pri nas v domovini. — Omenim naj tudi, da so cena začele rapidno padali in iz Francije ta Holandije so došle že ogromne množine blaga in sirovin. Dela je še tu vtliko na razpolago in delavcev vedno potrebujejo. Toliko za danes.
Vsem slovenskim delavcem in delavkam pošiljamo vsi tukajšnji delavci-Slovenci presrčne pozdrave in kličemo- Živela delavska solidarnosti Bodite složni, ker le v »IokI Je moč! šilite »Naprej«, ki le eden najboljših slovenskih listov In edino pravi vaš zastopnik In zagovornik.
Hamborn, dne 24. maja 1920.
(Vest! LDU. PROMOCIJA SETON WATSONA
Zagreb, 5. Danes ob poludvanaj-stih je bila na tukajšnjem vseučili šču promocija Setona NVatsona za častnega doktorja fdosofije zagrebškega vseučilišča. Promocijo je izvršil profesor dr. Sišič. Promociji je prisostvovalo vse akademsko dija-štvo Zagreba. V imenu ljubljanskega vseučilišča ga 'n pozdravil delegat dr. Hadži.
PREUREDITEV IZVOZNE TRUOVINE.
Belgrad, 6. V Švici, na Dunaju ter tudi po ostalih finančnih središčih zahtevajo nakup naše nov-čanice radi tega, ker se je razvedelo, da namerava finančno ministrstvo izdati naredbo, da se ničesar več ne bo trgovalo proti kompenzaciji, marveč zahtevalo izplačilo sa-mp v dinarjih. Istoiako tudi mi ne bomo zahtevali protikompenzacij od drugih držav, temveč bomo plačevali z gotovino.
NAŠA ŽETEV.
Belgrad, 6. Ameriška misija je izdelala po svojih podružnicah v Jugoslaviji oceno letošnje žetve. Osrednja ameriška misija v Belgradu ceni celokupno našo žetev v letu 1920. na 32 milijard dinarjev, kar je pa še vedno manjša vsota v primeri s cenitvijo našega ministrstva.
ŽELEZNIŠKA KONiv .CA.
Belgrad, 6. Dne 4. Junija se bo vršila v Trstu železms' konferenca zastopnikov jugoslovanskega mini strstva za promet, južne železnice ter zastopnikov italijanski" državnih železi:'j radi uvedbe rc	v.eta
z Italijo in rešitve raznih drugih vprašanj, ki se tičejo naše države In Italije.
+ Naknadne občinske volitve v Karlovcu so izpadle tako, da je sedaj v občinskem odboru 11 neodvsnih, 7 demokratov, 8 kmetiške stranke, 3 zajedničarjl in 1 komunist (preje je bilo 10 komunistov), ki pa bo odstopil.
Padanje cen? Vsled zboljšanja naše valute so znižali sarajevski trgovci manufakturnemu blagu cene za 20%.	_________________
Iz stranke.
Vse ljubljanske zaupnike opozarjamo na sestanek, ki se bo vršil jutri (v torek, dne 8. t. m.) ob 20. uri v mali dvorani »Mestnega doma«. — Centralno tajništvo 1SDS
Sodrug!! Opazujemo, da delavci veliko berejo meščanske liste, zlasti tudi klerikalne. To je v našo škodo. Agitirajte v delavskih okrajih za »Naprej« ! Meščanski listi so za meščane, klerikalni za klerik., naš »Naprej« pa te za delavce 1______________(1)
Leon Trockt:
Boljševiška revolucija v Rusiji.
Pod tem naslovom začnemo 12. t. m. priobčevati v »NapreJu« spis o razmerah v Rusiji od oktoberske revolucije 1917. do podpisa mirovne pogodbe v Brest-Litovskem, ki ga je napisal sam L. Trocki, tedaj ljudski komisar za zunanje zadeve sovjetske republike. O tedanjih dogodkih vemo zelo malo, ker smo bili navezani le na potvorjena poročita. Čeprav je ta spis od voditelja boljševiške revolucije, je vendar pisan tako stvarno in živahno, da nam omogoča precej globok vpogled v tedanje in sedanje ru ske razmere. Spis je prava senzacija in vreden, da ga čira prav vsakdo, ki se bavi s političnim življenjem, četudi Trocki ne more biti objektiven, kadar govori o razmčrah izven svoje domovine, je vendar njegov opis ruskih razmer in dogodkov važen. Iz njega sledi predvsem, da je bila boljševiška revolucija predvsem revolucija ruske armade In zlasti pe trograjske gernlzije. Berite in mislite pri tem!
Dnevne vesti.
Delavci, pozor!
Med slovenskim delavstvom agitirajo razni ljudje za izselitev. To so agenti raznih kapitalističnih družb, ki hočejo trgovati 7. delavsko močjo ta dtlavskim znanjem. Razne kapitalistične družbe si nabavljajo delavce za Francosko, kjer so prevzele razna obnovitvena' dela v razrušenih
so pri tem pridno pomagale — za Belgrad. Spomnimo se samo na pisavo »Slovenca«, »~l°y- Naroda« in zlasti — »Večernega lista«. Politika enih in drugih je bila zgrešena in vprašali smo se večkrat med prijatelji, ali je to račun matematična zmota. Naše slovensko _ delavstvo-bodi rudarje, bodi železničarje, bodi katei okoli drugo stroko pridobiti za višjega ponudnik« m bila dandanes nobena umetnost, opominjam samo na nekaj' Ko se je svojedobno razglasila svobodna tn?°vina - - baš tedaj, koncem svečana 1919, sem bil imenovan poverjenikom — so cene raznim potrebščinam, zlasti živilom, rapidno rasle. Začela so se mezdna gibanja delavstva, uslužbenstva, zasebnih uradnikov - po vsej mili Slovenili Tedaj sem veliko delal. Na Hrvatskem ta v Srbiji ta v Dalmaciji ta v Vojvodini — vsepovsod same stavke in sami mezdni spori. V Sloveniji niti ene stavke! V stotih sluča-ffh sem posredoval sam ali po svojih razpoložljivih mi organih, in vse je šlo lepo v redu. Delavstvo sem vodil
pokrajinah, ki jih je epustošila vojna. Delovni pogoji so silno slabi, stano* vanja v barakah, kjer so bile svoj čas nameščene kolonialne trupe antante. Nemški delavci odklanjajo delo pod ponudenimi pogoji, francoski istotako. Zato Iščejo delavce pri nas, misleč, ti so najbolj zaostali in se z najmanjšim zadovoljujejo Našim delavcem torej odločno odsvetujemo . izseljevanje pod takimi delovnimi posoli.
Auerspergova afera In »Slovenec«.
Na naš sobotni članek o kupčiji z Auerspergom odgovarja nedeljski »Slovenec«, češ, če bi mi, gospodje k!erikald, ne bili napravili kupčijo, bi jo bili pa Židje. Druge opravičbe nima za pogodbo, ki je spisana v nemščini. O stvari se bomo pa že še pogovorili. TakQ poceni pa ne boste igrali skrivalnica
*
Tobak zopet dražji! Vsled odloka upravnega odbora samostalne monopolne uprave z dne 4. maja 1920 št. 6366 in odobritve g. finančnega ministra z dne 22. maja 1920, št. 172 se bodo od 8. junija 1920 zvišale cena tobačnim izdelkom, in sicer: najfin. turški tobak, ki je stal doslej 52 K 100 kg, na 72 K, najfinejši hercegov* skl 48 K (doslej 36 K>, fini turški za" vojček po 25 g 9 K (doslej 6 K), fini hercegovski, zavojček po 25 g K 6 50 (doslej 5 K), srednjefini turški: zavoji ček po 25 g 4 K (doslej 3 K), najfin. ogrski, zavojček po 25 g K 2.50 (doslej 1.80), srednjefini ogrski, zavoj« ček po 25 g 2 K (doslej 1.50), domači tobak, zavojček po 25 g 1 K (doslej 80 vin.), klobase 50 g 2 K (doslej 1. 60), egiptovske svalčice 80 vin, komad, princeze 68 vta. komad, da-* me 42 vin. komad, sportke 32 vin, komad, ogrske 16 vin. komad, rega-litke K 4.80 komad, trabuke in brita-nike po 4 K komad, operas K 3.60 komad, kuba portorike K 240 kom.« portorike 2 K kemad, viržinke K 2.8*i komad, brazilke K 1.60 komad, vin žinjoza K 1.20 komad, namešane inozemske 80 vin. komad in kratke do« mače 60 vin. komad.
»Še prezgodaj se Je končala voj' na«, je rekel župnik z dežele živino* zravniku, ki je zdravil pri njem obolelega vola. Mi se le čudimo, da mor« duhovnik kaj takega govoriti Menda mu Je še premalo žrtev In premalo vojnih posojil in žal velekaloliške Avstrije, kjer Je klerikalna pšenica tako lepo zorela.	I	C,
Izplačevanje nakazil Iz državnih blagajn privatnim osebam ta izterja’ vanje Javnih davščin. Po naredbi g. finančnega ministra morajo državna blagajne, preden realizirajo za račun privatnih seb ali korporacij nakazana izplačila, vselej preje ugotoviti, ali percipijent nima kakega dolga pri državnih blagajnah na ime javnih davščin. V ta namen naj državne
od zmage do zmage, ne da bi ono zato žrtvovalo krajcar, čas ali karkoli. Sporazumno s strokovnimi delavskimi zvezami sem dosegel za tiste čase lepe uspehe delavstvu in naši obrti ta Industriji. Kdo zna preceniti tisto delo mojih tedanjih hrabrih sodelavcev? Poleg tega smo ustanovili kup socijalnih zavodov na Slovenskem, služečih najplemenitejši humanosti, med drugimi tudi zavod za slepce, zdravilišče Topolšico, reorganiziral! smo otroško bolnico itd. itd.
To vse ni bilo nič. Belgrajski komunisti so nas razglasili za »socijal* ne patrijote« in »Večerni list« Je za-plakal ž njimi: »Turi ti, Brute?« Ponujali so našim dobrim, hrabrim, zvestim delavcem več, mnogo več, kot smo mi, ubogi črviči, mogli dati s svojim pozitivnim delom. Lačni, nagi. bosi m ubogi ljudje so sledili tistemu, ki Jim je več ponujal. Pridobili so nekaj poštenjakov - fantastov, nekaj moralnih propalic, nekaj drobiža ... ta šlo Je! Doslej enotno slovensko delavstvo se je razklalo in proglasili so za izdajalce in ničvred-
ne svoje bivše zaupnike. Ljudje, ki smo jim dali belega kruha, ljudje, ki smo tih rešili nesreč in ljudje, ki smo jlb bacnili od sebe zaradi njih amoralnosti ali pa demoralizovanosti so šli in ustanovil novo »Delavsko socijalistično stranko komunistov«« In meščansko časopisje je ploskalo, bilo veselo. Ljudje dela, takozvanl »socijalpatrioti«, ljudje, ki so hoteli Jugoslavijo, sumoodiočbo narodov« mir m svobodo, so bili na koncu svo* je možnosti in pameti.
Nova stranka, Partija Komunistov v Belgradu, in »jeno Sindikalna Veče pa so započeli novo ofenzivo, do katere so pričakovali velikega uspeha: prvi poziv Je' bil * Železničarji v stavko. Pri nas v Sloveniji so vsJ železničarji mislili, da so zadnja sredstva za dosego sporazuma Izčrpana, ta ne da bi se dalje mudili, so zapustili svoje delo. Njihova organizacija se je 5-anesla, da le vsa pošteno in vse v redu in pod tem utisom so šli v stavko vsi, celo organizacije, ki niso sucijalistične.
Stran 2.
NAPREJ.
Štev. 120.
blagajne zahtevalo od perclp^enta,
da predloži potrdilo pristojnega davčnega urada in blagajne same naj
v svojih knjigah o davščinah pri njih predpisanih skrbno preiščejo, ali ni' ma precipijent kakega dolga. Ako blagajna ugotovi obstoj kakega dospelega dolga, naj izvrši izplačilo samo tedaj, če prejemnik prej plača državno terjatev. Od te naredbe so izvzete podpore iz javnih blagajen, nakazane radi siromaštva prejemnika.
Dr. Jovan Cvijlč, rektor belgraj-skega vseučilišča, ki le imenovan za predsednika plebiscitne komisije na Koroškem, je iz Ljubljane odpotoval v Celovec, kjer bo sedež komisije.
Slovensko mestno gledališče v Mariboru ie zasigurano. Državna pomoč v eni ali drugi obliki je zagotovljena. Te dni pride v Maribor poseben delegat, da. se na licu mesta posvetuje o podrobnostih.
Novoimenovani civilni komisa.* za Prekmurje, dr. Lipovšek iz Mo zirja. ie prispel pred kratkim v Mursko Soboto. V politični službi so še dr. Čuš, dr. Kosi in dr. Moric.
Cene hrani «o znižali uradnim potom v zagrebških gostilnah in restavracijah. So gostilne 1. in 2. reda. Prve se razlikujejo Gd drugih 8 tem, da so dražie
Korošci v Ljubljani. Za koncert koroške mladine, mladinskega zbora državne meščanske šole iz Borovelj še bodo od pondeijka naprej prodajale vstopnice v trafiki v Prešernovi ulici. Koncert se bo vršil v soboto, dne 12. junija v »Unionski« dvorani. Pevski zbor bo izvajal koroške narodne pesmi. Sodelovalo bo tudi orkestralno društvo »Glasbene Matice«. Mislimo, da ne bo treba ljubljanskemu občinstvu razlagati dolžnosti.
Gostilne, ki so bile za časa splošne prepovedi alkphola v Ljubljani oblastveno zaprte, so zopet otvor-jene.
Našla se le v bližini Glavnega kolodvora pred neka! dnevi srebrna ura zapestnica. Kdor io je Izgubil, jo dobi nazaj pri Jos. Jančigaju. Resljeva cesta 29. 1. nadstropje. — Na Resljevi cesti se je našel tudi telovnik, ki ga dobi izgubitclj pri Fricu Leopold, Resljeva cesta 27,1. nadstr.
Umrlo le v Ljubljani v tednu od 23. do 29. maja 1.1. 27 oseb (9 tujcev), novorojencev te pa bilo 21 (3 mrtvorojena.)
Novice.
— Vlake za Šolsko mladino, ki se Šola v zagrebških šotah, vpelte lužna železnica med postajama Savič' Marof in Zagreb.
~ Pobuna menihov-kapuclnov v samostanu na Reki. »Riječ« št. 96. prinaša vest da je iz samostana kapucinov na Reki izstopilo mnogo reformističnih redovnikov. List objavlja tudi pismo, ki ga je šest izmed Izstopi v ših menihov pisalo očetom in bratom kapucinom. Ostro kritizirajo »farizejski sistem tužnih poglavaraO. Odorka Ožega ki O. Bernardina Skrivaniča m postopanje Rima, ki Je ostal zvest svoji 2godoyini.* Rimska oblast iih ie suspendirala. Zanimivo je, da je cerkvena oblast imenovala te menihe »boljševike«, ker so tzv. »žuti* reformatorji. V omenjenem pismu poživljajo ostale menihe, da za-puste samostan in da obrnejo hrbet »poglavarjem farizeja«. Izide v Kratkem knjiga o »gnilih samostanskih razmerah«.
- Madžarski beli teroristi morijo oaprel. Budirnpeštansko časopisje dnevno poroča o najdbah mnogih umorjencev in utopljencev. Očividno ie. da se te od vlade vpeljani teror
razpasel v pravcato organizirano roparstvo. Dunajska »ArbeiterZeitimg« ima stalno dnevno rubriko, kjer imenoma ki podrobno prinaša poročila madžarskih listov o vedno novih najdbah nasilno umorjenih in utopljenih ljudi. Klerikalizem na Madžarskem le v bujnem cvetju...
— V proslavo obletnice smrtf Viktorja ffugo, znamenitega sranco-skegt pisatelja, se Je vršila v Parizu 28 maja velika slavnost v Panthe-onu.
— Uspehi brezžičnega telefona.
I.ondonski list »Dailv Mail« poroča, da se ie njegov dopisnik raztovarjal z urednikom lista potom brezžičnega telefona v razdalji 27 angleških milj, to je od mesta Kelmsor do Londona. Razgovor se Je kljub vremenskim neugodnostim dobro slišal.
Kultura.
Repertoar slovenskega gledališča v Ljubljani. Drama: Pondeljek, 7. junija. »Dvoboj«. Abon. A. Torek, 8 junija, »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski«. Abon. D. Sreda. 9. junija. »Dvoboj*. Abon. B. četrtek, 10. junija, »Pritožne knjige«. Abon. E. — Opera- Pondeljek. 7. junija, zaprto. Torek, 8. junija. »Pagliacci, Les Syl-phides«. Abon. E. Sreda, 9. junija, »Vesele žene Vindsorske«. Abon. A. Četrtek, 10. junija, »11 Trovatore«. Abon. C.
Iz pisarne dramskega gledališča. Pri reprizi »Dvoboja ki se vprizori
v	pondeliek, t. j. 7. t m., igra vlogo »Vojvodinje de Chailles« članica opernega gledališča gospa Ožegovič.
Gospodarstvo.
= Rast naše valute. Vrednost jugoslovanske krone trajno in enakomerno rase. V petek dne 5. t. m. Je notirala v Belgradu italijanska lira že toliko kot dinar. Ameriški dolar se ponuja že po 70 K.
—	Akcila ruskega kapitala. Odbor ministrstva šum, financ, poljedelstva in prometa le razpravlia! o ponudbi nekega ruskega konsorcija, da zgradi od Belgrada preko Sarajeva na jadransko morje železnico. Konsorcij razpolaga z dvema milijardama francoskih frankov In s sto in-
ženeril.
ŠPORT IN TLRISTIKA.
S. K. Šparta proti S. K. fllrlja (»e-zerva). Izid nedeljske tekme Je 7:1 (4:1) za Ilirijo. Igra Je bila srednja. Rezerva Ilirije razpolago z dobro kombinacijo In formo, kar Sparti še zelo primanjkuje. Napadalna vrsta Sparte te slaba, brpnilna precej boljša. Vratar Sparte ie zelo nepreviden.
—	Občinstvo je bilo zadovoljivo.
Novice iz Celja.
Se vedno denurcijantstvo Čudne razmere so se začele, ko se Je razpa sel klerikalno denuncijantski režim p vsej deželi Strokovna organizacija Živilskih delavcev Je imela predzadnjo nedeljo v preteklem mesecu dobro obiskan shod z dnevnim redom-Pomen strokovne organizacije. Shod je bil pravilno prijavljen in nikdo od oblastvenih organov ni prišel vsled tega na shod. Čez tri dni pa. čuite. pride k sodrugu Korenu, ki Je na shodu govoril, detektiv in ga začne izpraševati. kaj da se le na shodu govorilo. Češ ovadeni ste bili, da ste sklepali o nekem Strajku. Izvedeli smo pozneje, da te Isti dennncijant denunciral tudi blagajnika živilskih delavcev, češ da le državi nevarno hujskal mt shodu. Blagajnik pa, ka-
kor vsi vedo, ni bil niti na shodu prisoten. Sedal si lahko predstavljamo, kako oeabno denuncllanstvo Je to.
Korošec se maščuj« nad železničarji. Ker se uslužbencem državne železnice, ki so bili za časa železničarske stavke preganjani :n se iih je vlačilo iz civilmh v vojaške zapore ni mogio ničesar kaznjivega dokazati, čeptav se je veljavnost paragrafov (enkrat avstrijskih, drugič srbskih) menjala vsakih 24 ur, porablja sedal inšpektorat državne železnice § 121. in se do tem paragrafu železničarje kratkomal-o odpušča iz službe, predvsem uslužbence, ki sc že 4 do 10 let pri provizilskem skladu. Gospodje sc poslužujejo proti delavstvu vseh mogočih paragrafov in celo takih, ki so bili že za ranjke Avstrije razveljavljeni. Očividni teror 1 Pa pravijo, da Je ta vlada vlada »miru in reda«!
Meščanski IBtl so že celo kritizirali dejstvo, čemu je v Celju cel bataljon policije. Mi smo takrat molčali, ker smo mislili, da se iih bo vpo-rablialo za lov na tatove in veržni-ke, ali žal, danes moramo reči. da po denuncijantih ovadene delavce zašle dujejo. Klerikalno kapitalistični režimi
Sestanki delavskih zaupnikov so bili dovoljeni v nalreakcijonamejših časih stare Avstrije in sedaj v svobodni Jugoslaviji, ko so shodi spet dovoljeni, pa hodijo orožniki po Gaberju in grozijo gostilničarjem, pri kateiih bi se vršil kak zaupniški sestanek organiziranega delavstva, z odtegnitvijo koncesije! Vprašamo gospoda okrajnega glavarja, če mu te to postopanje znano. Če ne. na! se orožnike poduči m napravi taVemu
režimu nemudoma konec! _
Spodnje Hudinje pri Celju. (O-brtr.i oblasti v vpošteva nje in ravnanje.) Pri irekov-skem mojstru »n veleposestniku g. Krenu so razmere, ki potrebujejo temeljite revizije. V pekami je polno nesnage, vajenci so raztrgani, umazani in že popolnoma oslabljeni. Ko vprašamo fanta, zakal se ne umije, se pred nami razjoka ip pravi: »Kal hočem, saj sem že na pol ubit. Ob 12. uri ponoči moramo vsi vajenci, čeprav Je nočno delo pri pekovskih mojstrih prepovedano, na noge, ltt delamo do 8 ure zjutraj. Od 8. do 12. ure raznašamo pecivo, popoldne mo^ ramo opravljati zidarska dela ah pa nas nažene na polje, da delamo tam do trde noči Ne upam si spat z drugimi, ker imam svo,2 perilo z doma. drugi pa imajo uši Dobivajo namreč od mojstra vsak mesec sveže perilo. Pomočnik, ki je bil včasih organist, nas zelo šikanira V šolo se nas sploh ne pusti Med tem ko vajenci drugih mojstrov gredo dvakrat tedensko v šolo, moramo ml delati na polju in kositi.« - Čudno’ Vse druge naše poštene mojstre se tak Dl kaznuje, če ne dajo svojih vajencev v šolo, tega možakarja pa se ne vidi Pecivo le tu zeio slabo, tako po teži kakor po čistosti Imamo,
hvala bogu, peke v Celju, kf vpošte-vajo socijalno pravičnost, pa tudi čistost ta vse druge svoje dolžnosti. Pošiljajo svoje vajence v šok) in v izobraževalno društvo »Svoboda«. Nad pravkar opisanimi razmermi se vse občinstvo škandalizira, zato pa naj obrtna oblast nemudoma vse potrebno in pravično ukrene. — K. G.
iz Slovenije.
Tržič. (S p o s t a j e.) Cital sem
že o škandaloznih razmerah na tukajšnji postaji in nič čudnega se mi to ni zdelo potem, ko sem imel priliko, poslušati v gostilni na Retnjah postajenačelnika g. K., kako je pri vinču razkrival svoje sovraštvo do svojih socialističnih uslužbencev m da prav rad piie vino v veliki meri Takim gospodom treba pač poduka s strani ravnateljstva.
Kočevje. (»Kočevski republikanci«!) Dne 26. maja l 1. sn bili izpuščeni iz preiskovalnega zapora vsi politični osumljenci iz Kočevja, ki bi iih kočevski klerikalci in velekapitalisti najrajše pobesili. Cu dijo se labkornislienosti državnega pravdništva ter se ne morejo pomi riti, da se ni justificiralo zarotnikov »kočevske republike« Ustavljalo se na cesti- ter jih začudeno ogleduejjo kakor kake Indijance Tudi župnik g. Erker se le začudil, da se le »tem republikancem« že podelila prostost ter izjavil, da jim bo prepovedal vstop v cerkev. Hotel je na ta način dati duška svoji jezici, ker se ni uresničila njegova prisrčna želja, da bi se jih. če že ne obesilo, pa vsaj za nekaj let zaprlo. Ta prečastiti g. župnik z obilnim trebuščkom in njegovi pristaši, so iiin hoteli podtakniti zaroto za ustanovitev »kočevske republike«, ki pa so io sami nameravali ustanoviti in iz tega vzroka tudi ni pustil do meseca iuniia 1919 v cerkvi pridigovati v slovenskem jeziku Tudi narodnim sochalistom, denun-cijantom, ni po volji, da so se »rogo-vileži« tako kmalu povrnili v Kočevje : kajti da se iih bojijo, ie dejstvo in sedal stikaio glave rekoč- »Poglej, so že izpuščeni*« Kaj. gospoda? Raz očarani ste, da ni ustreglo državno pravdništvo vaši vroči želji1 Nam je le iskreno žal, da se ni zadostilo vašemu podlemu sovraštvu zmedenosti
m vnSiin Zločinskim rtcnuncilaciiam.
Rimske toplice. (Zopet Z v e -z a r !) Omeniti moramo delovanje našega postajesnačelnika - Zvezarja. Železničar Karl Balau le bil odpuščen iz službe dne 25 marca 1920 Je sin železničarja ter umetni m strojni ključavničar, pač kvalificiran delavec, kakišnih je treba na progah. Krojači seveda, kakor ie g. Jelenc, to so dobri železničarji. In zakaj je bil Balan odpuščen? Ker socijalno čuti* Drugega vzroka pač ni. Med zadnjo Železničarsko stavku so tukaj delali g. Jelenc Deželak in Uloga. Deželak Je prinesel v pisarno celo puSko v svrho -obrambe«! Naš postajenačel-nik trguje z lesom, trgoval pa je tudi z Nemško Avstrio m pri tem izgubil ko je začela padati valuta avstrijske krone, več tisočakov Mi pa ne bomo prej nehali z opravičeno kontrolo, dokler se po krivici odpuščenega Ba-lana ne sprejme nazaj v službo. Solidarnost velja. In če bo treba, povemo še več.
Breg pri Ptuju. (Nezgoda) Dne 29. m m. se ie zgodila v Jugosl. tovarni za usnje nezgoda pri spravlja-niu lesa za streho na dozidan zid. Padla le opeka z zidu na glavo stav-brnskega učenca. Nesrečnež je bil nezavesten. Navzoči so tako! poslali po zdravnika in duhovnika. Zdravnik dr. Štuhec te nudil ponesrečencu zdrav-
niško pomoč. ?e!eH bi, da se sicer zdravnik poda k ponesrečencu takoj kakor hitro se mu nezgoda Javi. Iska* nje voza za nar-sto korakov pota J« pa prav nepotrebno.
izdajatelj: Ivan Mlinar. Odgovorni urednik: jak Vehovec.
Tisk »Učit. tiskarne« v Ljubljani.
Imate bolečin«? V obrazu? V celem telesa? Vaše mišice in živcf Vam odpovedujejo? Poizkusite pra-
vi	Kellerjev Elza - fluid! Bodete se čudili! 6 dvojnatih ali 2 veliki steklenici 36 K.
AH trpite na počasni prebavi? Nt slabem apetitu? Zaprtju? Proti tema pomagajo prave Fellerjeve Elza-kro-gljice! 6 škatljic 18 K. Prava, želo« dec okrepčujoča švedska tinktura 1 steklenica 15 K. Omot in poštnini posebej, a najceneje. — Evgen V.Fel* ler, Sttiblea doufa, Elzatrg št. 2S( (Hrvatsko).	-A.—	930
Ulili, MIMISM m Siti. I
«-o= KfiisrseVfiiii auBiiet 2 imio zavezo =*•
TISKOVINE Zh SOLE, ŽUPANSTVA IH UPADE. fISJMODESi" KEJSE PLAKATE !N VADILA
*A ŠKODE SN VESELIČK
LETNE ZAKLJUČKE
KJUMODEKNEJS& UREOS& 2A TISKANJE ČASOPISOV, KM J. O, BROŠUR STO. STEREOTIPI JA. UrOtjŽU^S.fA-
S M
Abadie, Sauium, Goiub, Club, Ottoman, vsakovrstne stročnice, pečatni vosek in konceptni papir priporoča na debelo:
JMir nasitna UlLJIliS
Mestni trg št, 11.
novih raznovrst-fcfllivS« nlh dvokolo* * najboljšo pnevmatiko, posebej plaiša, zračna Čreva In vsakovrstni deli 1 a dvokolesa In razno Stroje. — Vzamejo se tudi stara dvokolesa in stroji v račun. 623
f. L tipna z faznimi stroji,
LJUBLJANA, Stisri trg 28.
CRN0 VINO
dalmatinsko 10°/o 11% in 12% močno; belo in Črno dalmatinsko za steklenice ter izvrsten rizling letnik 1917 ima v zalogi po zmernih cenah tvrdka
BR. NOVAKOVIČ
veletrgovina vina in žganja
LJUBLJANA, Kolizej.
Telefon interurb. I*1-
Trgovina t železnino
Breznik & Fritsch,
Cankarjevo nabrežje it 1.
Arhitekt in stavbeno podjetje
Viljem Treo
Gosposvetska cesta 10.
Gramofoni, godbeni avtomati
A. Rasberger
Sodna ulica S.
Anortčni zavod Drago Beselfak
 -	•	-T=	v	Ljubljani:
Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5 9----------------------------------------
priporoča
sledeče Urit* ta prijetja:
Elektrotehnični predmeti
»Svetla*
Mestni trg 25.
74
Fotograf
Veličan Bešter
Aleksandrova cesta 5.
75
Graver
A. Černe
Dvorni trg 1.
77
veletrgovina
Regovc & Comp.
Kolodvorska nllea St.
78
žarnice
^Svetla**
Mestni trg It 28.
91
Raznoževalne aparate Opaiographe in potrebščin c k istim dobavi
The Rez Co.
Šelenburgova oL T. 223
Mizarstvo
Josip Slejko
Zg. Slika It 82.
92
Kleparstvo in vodovodna initalarija
Alojzij Goršid
Sp. Čiika, Kavlkcva & 231	214
Restavracija »Maribor8 Grajski trg t.
Oblast, konces. zavod za miži in mrčesa
pokončavanje
Miroslav Zor
Kolodvorska ulica Mev. 89,41.
Manufaktura in zaloga oblek
Schwab & Bizjak
Dvorni trg 8.
79
Tehnične potrebščin*
Odon Koutny
Kolodvorska rilca 37.
80
Stavb. In pohištveni pleskar in ličar
Josip Jug M
Rimska aesta it UL
Avtomobili, motorji, kolo.ia, pnevmatika, aotogarsža
J. Goreč
Gospoevedska s. 14	2%
Pristna domača vina, kuhinja
pri »Zagorjanki
Židovska at tt. 1.
v Mariboru:
Manufaktura
Dragotin Jančič
Aisksandrov« cesta U.
85
Modna trgovina
Franje Marer, Glavni trg. Albert Kopač, Glavni trg tf.
Mal up in prodaja posestev	87
H. Havli k nasl. J. Simčič
Gregorčičeva uliea 4
Špecerije	W
44*11 Weigert, Aleksandrova e. 14 Ford. Greinev, Gosposka niaa 4
Prodaja to popravila pis. strojev
The Rex Co.
Eclenhnrgova olisa 7/1.
81
Špedicija
83
F. & A. Uher
Šelenburgova ulica 4
Gostilna »Mali Triglav1
Karol Cigler
8podqja Slaka pri državnem kolodvora.
Ezport čevljev	227
Aleksander Oblat
Sv. Petra e ti U.
Beton, železobeton in vodne zgradb*
Inž. dr. Miroslav Kasal
Killerjeva ulica 7.	7®
Stavbeno podjetje
Tavčar & Svetina
Goapoevetaka cesta 4
železnina
Zalta & Žilič
Gosposvetska reeta 10.
Zavod za »nsienje okenj, novih poslopij h
gbmovan^
itd.
Alojzij Smole,
Kova alka 4
Krojaška delavnica
Krakov tsg M. 10 v kili Imp«®-
ISpecijalna trgovina s čevlji **
i.
Trgovina s metanim blagom
Marija Slemenšek
Maistrova alka 17.
89
Čevljarstvo
Ham Andrej
Vetrinjska rit«« **