JList 45.
V torek 5. Rožnfga cveta
1849.
Slovenija izhaja vsaki teden dvakrat, in sicer vsaki torek in petik. Predplačuje se za celo leto v založnici v Ljubljani 7 gold., za polleta 3 gold. in '/,, za ene kvatre 1 gold. in 45 kr. Za celoletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajtuje še '/, gold. Za po pošti pošiljano Slovenijo je celoletno plačilo 8 gold., polletno 4 gold., za ene kvatre 2 gold.
Vse za
samostalno in Austrijo.
svobodno
V listu 41. letašne Slovenije sem pokazal, da imamo Slavjani veliko sovražnikov, prijatelov pa le malo, ja le samega Boga in Austrijo samostalno in svobodno. Na to sem dobil lete pridjani list:
„Predragi gospod! List 41. Slovenije nam oznani Vaše občutke zavoljo zatiranja Slavjanov, Čehov, Serbov, Hervatov, l)almatin-cov in Istrijanov.
Ako bi Vas jest po Vaših zostavkih v slovenskim časopisu ne poznal, kakor praviga rodoljuba — bi Vaše misli ne čislal — ker sim pa prepričan, de ste bistriga uma in do-briga serca, me prav v serce peče, de še zdaj, po takih skušnjah, še niste spoznali, kam de pes taco moli. —
Mesca Oktobra p. 1. posebno pa mesca Novembra je vse vpilo: Slavjani so Austrijo oteli, so prestolu nove stebre podstavili — zakaj tedaj še zdaj žalujete, de sedajno ministerstvo le malo porajta potreb in prošenj Slavjanov? Ali so morebiti Madjari, Franko-brodci, Lahi ali Polaki tega krivi? Ali ti na rodi našimu ministerstvu branijo, prošnje Slavjanov spolnovati? — Nehajte, nehajte, dragi rodoljub! misliti, de so kterikrat narodi narode zatirali — privošite vsim narodam narodovo prostost, in tudi Slavjani jo bomo dosegli. Tako pa, kakor dolgo se bo en narod čez drugiga vzdigval, bodo narodi tistim strankam orožje v roko ponujali, kterim še nikoli narodova prostost ni pri sercu bila — in kteri drugiga ne poznajo kakor: 1' etat c'est moi!
|_ — Ostanem Vaš nepoznani prijatel. N. N.
Že je bil jedenkrat žalostni čas, da nismo smeli govoriti od Austrijanskega cesarstva, da ni blo varno, „Austrijo" le v usta vzeti. Slavjani edini so stali za Austrijo, so jo branili s besedo in djanjem. Naj že sedajna vlada kaj porajta potreb in prošenj Slavjanov ali ne, — vender se Slavjani deržijo besed slav-
nega gosp. Palackega: „Wahrlich! existirte der osterreichische Ivaiserstaat nicht schon langst, man miisste im Interesse Europas, im Interesse der Humanitat selbst sich beeilen, ihn zu schaffen". —
Slavjani gorijo in živijo za svobodo in narodnost; priča so junaški jugoslavjani, ki so se listom dignili proti oholim Madjarom,''— priča so slavjanski poslanci, ki so v deržavnim zboru krepko in slavno branili svobodo in enakopravnost vsih narodov; priča so slavjan-ske dežele, ki se, dokler Nemci molče, vpi-rajo na postavni poti proti kratenju svobode in prošnje napravljajo, da se zberejo berž ko berž živo potrebni deželni zbori; priča so tudi akoravno oslepleni brati Polski, ki svojo kri in blago — se ve po neumnim mnenju —• za svobodo in narodnost žertvujejo. Slavjanski narod gori in živi, kakor kaže stara in nova zgodivščina, za svobodo in narodnost. Tih svetih dragocenost on pa ne pričakuje od Nemških, Madjarskih, Laških in sploh ptujili demokratov in puntarjev. —
Nemci hočejo osnovati veliko cesarstvo, močno na zendji in na morji, deržavo sega-jočo od baltiškega morja tje do jadranskega in od Visle tje do Rena; in k temu koncu naj
sebičnim demokratam , kot so se Nemci ska-zali; kterim še beseda: „nemško-sIavjanske dežele" niso bile po godi, „ker bi v tem Slavjani misliti vtegnili, da so tla, na kterim prebivajo , njihne slavjanske, in ne nemške" ; k takim demokratam, ki se izreči ne sramujejo: „da, ako se bodo Nemcem pritisnjeni Slavjani le enkrat Nemci imenovali, da se bojo kmalo za Nemce jeli spoznovati in čutiti," k takim demokratam Slavjan nema vupanja in serca.— Ali se mar Slavjanam sovražno govorjenje v Pavlovi cerkvi, ali se enoglasno grajanje Slavjanov po nemških časopisih nema nemškemu narodu pripisati! —
Madjari hočejo vstvariti veliko in mogočno Madjarijo: oni naj bi gospodovali, Slavjani naj bi robovali, Madjarsko ime naj bi slovelo, ime Slavjanov naj bi zibnilo. Kje je Hrova-ška ? je presednik Košut baral; kje je voj-vodstvo serbsko? kje je Slovaška dežela? kje jc sedmogradska, ktere ime je pred nekimi tedni blo pri narodnim zboru v l)ebre' cinu zbrisano ! In sosebno zdaj , ko je sov ražtvo med Madjari in Slavjani tako visoko stopnjo doseglo, de več ne gre za zmago, ampak za pokončanje in izkoreninjenje, kak šna bi bila Slavjanov osoda, ako bi Madjari premagali! Lepe in resnične so v tem obziru besede „Slavjanskega Bodoljuba": Sedaj se v Turinu neka lesica glasi, pa ne zvita in prebrisana, temuč prav neumna. Splašena , preganjana in iztradana se okoli sebe ozira, zagleda slavjanskega orla z dobrim kosam sira v kljunu, in se ga loti. Hvali ga jako jako, daje krasni tič, da se tak verlo obnaša, in de zna tak prijetno popevati, zato mu tudi pregovarja , da bi ji eno zapel; pa ne hoče, da bi jo zapel v svojim perrojeniin glasu, temuč po madjarsko in po taljansko. Al ni to neumna lesica? Slavjanski orel bo po madjarsko pel, on ki ga je madjarski glas toliko v gerlu žgal, dokler se je z zjedinjeno močjo in s kervavim kljunani ptujiga jeziko slovca znebil? On bo po taljansko pel, on ki vidi, da povsod kjer koli se je taljanska lesica na slavjansko zemljo vrinila, je bil slavjanski orel odrinjen al saj tako tlačen, da je skora svoj lastni jezik pozabiti moral Slavjanski narod ne bo drugači pel kot v svojem pcrrojenim glasu, nikdar pa po madjarsko al pa po taljansko popeval!" —
Nemci in Madjari so gospodarstva navajeni : „navada je pa železna srajca;" Lahi v svoji sebičnosti stegjejo svoje roke po lepim bregu jadranskega morja; Polaki se hočejo kervavo mašovati nad politiko, ki jim je ne usmiljeno raztergala na kose njih lastno ma ter, jim vzela milo domovino. S takimi na rodi se Slavjani nečejo in ne morejo zvezati: zakaj Slavjanam gre pravičnost in postavni pot črez vse ? Ino na postavnim potu si mi Slavjani upamo doseči svobodo in narodnost, po kterih naš narod tako željno hrepeni.
Kjer koli zadoni glas povzdignen zoper tiranstvo, kjer koli se napove boj za svobodo, kjerkoli so barikade in bitke, — tam so tudi Polaki. Alj kje je plod vse prelite kervi, in prestanih muk? Čez pol stoletja se pošilja na-depolni cvet polskega naroda v Sibirske puščave, v terdnjave, tamnice, ječe — in nave-šale. — Kaj bojo dosegli Lahi, Madjari in I Nemci skoz svoje punlanje? Poglejte na po
pomaga krivičnost, zvijača in sila. K takim|žgane mesta, na pomandrane polja, na pre
lito kri, na pobite očete in sine, na zapušene vdove in sirote; ino za vsim tem, kaj še? so si in drugim narodam na vrat privlekli tisto reakcion, zoper ktero so svoj meč potegnili in toljko blaga in kri žertvovali.
Pot, ktero so nastopili Frankfurtovci, Madjari in Lahi, pelje po gramadah, po razvalinah, skoz kervavo morje v obljubleno deželo, pa to še le morebiti? kakor se kaže, bojo le prišli v pušavo žolnirske vlade in sužnosti. Pot pa, kterega so se Slavjani dosedaj zvesto deržali, in deržati hočejo, pelje morebiti nemalo poznej, po ovinkih, v deželo Kanaan, alj pele po nekervavi stezdi, pele gotovo. „Pred ali poznej mora vender postati Austrija združene dežele slavjanske, in narodi, ki bodo v tim ostati hotli, bodo enako deležni naših postav in sreče, ktere nam ne odidejo , naj se od mnogih strani tudi nebo nad nami trese," pravijo svobodoljubeče narodne novine. —
Nemški časopisi, javni in brezimenski listi Slavjane imenujejo izdajavce svobode, sužne hlapce kamarile, robstvoljubeči narod itd. pa bodi, saj smo grajanja vajeni! Slavjani nočejo ne republkanske ne absolutne vlade, oni hočejo ustavnega cesarja, neodvisno in močno Austrijo, in pa ravnopravnost vsih narodov. Zalo: „Vse za Austrijo, pa ne za kakoršna si bodi, temuč vse za Austrijo samostalno in svobodno!" Kar po dani ustavi še ni, hode pred ali poznej, biti more. Vendar pomisliti je treba: Non datur saltus in natura! — Celovec 29. Maja 1849.
And, Einšpiler.
Nekaj zastran kupčije s slovenskimi knjigami.
V teh rečeh znajden mož nam iz Koro-škiga naslednje piše: Uzrok, zakaj se knji-goteržtvo z razširjanjem slovenskih knjig tako malo peča, je očitno večidel ta, ker so njih založniki na Krajnskim in Štajerskim večidel tiskarji ali pisatelji sami, ki tega, kar knji-gokupcu tiče, ali ne vedo ali vediti nočejo. Ivnjigokupic živi od kupčije s takimi bukvami, ktere mu pošljejo založniki ali ktere sam naroči. On plačuje, kakor slednji obertnik, svoje davke, čimž za najeto knjigarnico, drage oznanila po časopisih itd. Ako pa knjigokupic za svoje stroške, trud in delo od založnika toliko pcrcentov ne dobi, de mu iz poprodanili bukev mali dobiček ostane, se gotovo z prodajanjem takih reči nikakor pečati ne more. Ako si knjigokupic kaj naroči, mora tako plačati, kakor vsaki drugi, in le redkokrat, če gotovo plača, se mu kakih 5 do 10% pusti; nekteri tirjajo še frankirane pisma, tudi se je že zgodilo, de je tak založnik kupcu odpisal, de se mu ne ljubi, bukve zavijati in odpraviti. Knji-gokupec bi torej mogel gotovo plačati, in sicer brez percenlov, in pa še k tiskarju se podati in od njega sam robo vzeti.
Kako se zamorejo tedaj pri takih okolj-šinah knjigoteržci z slovenskimi bukvami pečati ? Za to se po mestih, ki so ali slovenske,
ali saj od slovenskih prebivavcov obdane, dostikrat narnavadniši slovenske knjižice ne najdejo. Zakaj se dobe tiste knjižice, ki so v Celovcu založene, pri vseh knjigarnicah tudi v narmanjših mestih ? Zato ker so založniki sami knjigokupci, ter dobro vedo, de mora
knjigokupec za svoje trudenje, delo in stroške tudi svoj dobiček imeti.
To naj si založniki premislijo. —
Austriansko Cesarstvo.
Slovenska dežela.
*	Ljubljana 4. Rožniga cveta. Iz Benečanskiga se zve, de je general Radecki v Mcstre, in de se je 29. maja zvečer jelo mesto Benetke bombardirati, kar je celo noč terpelo. — l)anas se pripoveduje, de se je mesto podverglo. —
V Ljubljani L Junija. Danas smo zopet par lepih, spominja vrednih ur užili, v kterih je domorodna Vila krasen god rodo-Jjubja obhajala — gosp. Dr. žl. Lehmann je svoj uk deržavljanske strahovavne pravde v slovenskim jeziku v licealnim poslopju pričel, in naš ljubljenec, slavni gosp. Mažgon se je s svojim ukam civilnih deržavljanskih postav tudi v licealno poslopje preselil. Kdor ve kako je popotniku, ki ga jc dolgo dolgo žareče solnce ptujiga neba palilo, in ki po dolgim hrepenenju v blagi senčici domače lipe na enkrat bistri vir žlahtne vodice vgleda, katere se napiti sme; kdor ve, kako je sinu ki ga je nemila osoda od drage mamice ločila, in po dolgim ločenju jo v prerojeni podobi zopet dobi in ljubljeno podobo objeti sme: bo čutil, kako je bilo nam pri sercu pred dvema mescema, ko je slavni g. Mažgon svoj uk v slovenskim jeziku pričel, bo čutil, kako jc bilo nam danes pri sercu, ko smo iskreniga gosp. Dr. Lehmana pervikrat zaslišali. Kakor svoje dni gosp. Mažgon nas je danas g. Lehmann s krepko, lepo okinčano in priserčno hesedo pozdravil. Enoglasno „SIava" mu je nasprot donelo. Prav o očeh se mu je lahko bralo, kako živo to tudi v sercu občuti, kar nam z ustmi prijazno pripoveduje, in naše serca so bile že pri pervih besedah njegove O kako je vunder lepo, kako neizrekljivo sladko je resni uk življenja v milim materinskim jeziku poslušati! Slava, slava Vama, draga rodomila, ki sta perve iskre iz domačiga kre mena izkresala, slava Vam — pri veliki sodbi slavjanske zgodovine ne bosta na levi stala, Vajne imena bliše v veličanskim zvezdopisu na nebu slavjanske prihodnosti. — Kar nas je posebno še v sercu razveselilo, je bilo, de nas je vse časti vredni licealni vodja g. korar Pavšek, ki je gosp. Lehmana vpeljal, z milo slovensko besedo nagovoril. Od detinstva znani glasovi, enkrat zaslišani, si serca silama pridobijo, in ginjeni smo verliga sivčika gledali in poslušali. Sreberni las mu čelo kriva, al serce je mlado in mamici vdano, Bog ga živi! *)
J.
*	Te dni je skozi Ljubljano kakor vojaški duhoven v Verono popotoval g. Topalovič, iskren Slovan in bivši poslanec Pražkiga zbora
Iz Dunaja nam piše rodoljuben gospod, de je za perviga prestavljavca deržavnih postav za Slovence g. Dr. in profesor Miklošič izvoljen in njemu g. Dr. in pravdnik Matija Dolenc kot preglednik (Controlls-Translator pridan, llavno ta gospod nas zagotovi, de bode slovenska beseda teh postav, ki bodo za vse Slovence veljale, izvirna, pervopis na. Kolikor pa iz tega pisma zvemo, ne bo imel tudi slovenski prestavljavec časti c. k. mini sterialniga uradnika, kakor je to pri laškim, češkim, dalmatinskim in nemškim (!) vredniku deržavniga zakonika ali oglasnika.
Od Ljubljanice. Beseda besedo pri-pelja; desiravno je v časih nekako bolj napeta , in preveč na eno stran obernjena, da vender priložnost, de se druga stran izusti V nekim listu Slovenije je bila ironiška be seda (ironije so malo preveč zbadljive!) zastran Slovencov Sekovske škofije, in zdaj nam
*) Nagovor g. Lehmana bomo v prihodnim listu natisnili. —	Vred.
pove neki sostavik v „Theologische Zeitschrift" memo gredoč, de je duhovna vlada sama ta-košne misli, tiste Slovence Labudski škofii jridružiti, in de so le denarni zaderžki nar več na poti; zakaj treba bi bilo škofijski sedež prestaviti, in novo duhovsko seminiše napraviti. Tako reč odkritoserčno povedati, mislimo , je večkrat pot, zdražljivim besedam v okom priti. Nismo sicer s pisateljain tiste besede v Slovenii v vsim enake misli; toliko pa vonder menimo, de bi nam bil kdo izmed Slovenske duhovšine Sekovske škofije že pastirski list noviga škofa, čestiliga g. Jožefa Otmarja Bavšerja v slovenskim jeziku po kakim časopisu na znanje dati, in pa povedati znal, de si od učeniga in pobožniga višiga pastirja kaj taciga obetajo na Štajerskim, kar je bil častiti g. Avguštin Gruber na Krajnskim ; sej je sedajni Sekovski škof v Solnim-gradu bil pod vodstvam tega Krajncam nikdar ne pozabljeniga škofa, kteri desiravno rojen Nemec se je vonder s posebno pridnostjo navadil Slovencam tudi po Slovensko govorili. Te besede nam nihče ne bo razložil tako, kakor dc bi ne spoznali slave sedanjiga Ljub-Ijanskiga škofa čast. g. Antona Alojza VVolfa, kteri se v sredi toliko škofov na Du-naji pred drugimi razumniga in zares katol-škiga škofa kaže.)
* Tretjimu listu Slavjanskiga ltodoljuba so pridjane postave slavjanskiga družtva v Terstu, iz kterih tu ponatisnemo perve 3 paragrafe od družtviniga namena in sredstev:
1.	Namen slavjanskiga družtva hoče biti :
a)	Dvignenje Slavjanstva v ustavni Au-striji po mogočnosti na narvišji stopnjo izobraženja, po vodilu enakopravnosti vsih narodov.
b)	Povzdiga inatcrjalniga blagostanja Slavjanov v jadranskimu primorju v obziru na moralno (dušno) zaderžanje, vednosti, kmetovanje in obertnijo.
c)	Približovanje in vzajemnost raznih kolen slavjanskiga naroda med ograjami austrijanske ustave ali posebnih vladarskih ali de-želskih postav.
d)	Podpiranje austrijanskiga ustavniga vladarstva in presvitliga habsburg-lotaringski-prestola.
2.	Sredstva v dosego tega čveter-niga namena so :
a)	Druživanje in pogovori v primernimu družbenskimu stanišu.
b)	Bravnica z vsimi služečimi pomočki.
c)	Kader se bo družtvo včverstilo, izda-vanje časopisa v slovenskim in ilirskim na-
ečju, po katerim se bo tudi zvunajniin udam vse potrebno oznanovalo. Tako tudi izdava-nje koristnih, v dosego zgora imenovanih namenov služnih knig.
d)	Bazna razlaganja, očitno pevanje in muzikalsko razveselenje,
3.	Po zgora izrečenih namenah in sred-stvah jc tedaj družtvo v Terstu dvojne lastnosti; je namreč ljudoljubno politiško družtvo, in je tudi raz veseli vna čitavnica ali kazino.
Splohni zbor slavjanskiga druž-va dne 6. Majnika. Mnoge slovenske družtva, katere so se povzdige slavenskiga živetja verlo lotile, mnoge, katere so ob lanski austrijanskimu cesarstvu in njega svit-limu vladarskimu prestolu nar nevarniši dobi pogumno in krepko vzdignile in za edinost mogočniga cesarstva za terdno neomagljivo zvestobo Slovencov obnašali se — so zarad ob osnovanju in vravnanju očitnih družtev oz-naneniga patenta od 17. Marca plašno odstopili, in v tihe pohlevne berilnc ali literarne družtva spremenili se. Slavjansko družtvo v Terstu se ni tistiga patenta nikakor odstrašilo, prepričano, de druziga tisti patent zastran družtev ne prepove, kakor to, kar je že v 7. odstavku patenta 4. Marca v spoznanje in varstvo politiških pravic razglaseniga prepovedano, namreč dc se družtva zoper pravico in zoper deržavo napravljati ne smejo — in
sicer ta postava osnovanje novih al vrav-nanje že obstoječih družtev le toliko ogradi, kolikor ohranenje občniga miru in reda, obvarovanje deržavnih naprav in krepko izpelo-vanje postav in vladarskih namenov terja. Bile so tedaj družbenske postave (statuti), poprej v odboru nekoliko v duhu noviga patenta po-pravlene — politiški gosposki (magistratu) predložene, in ker v preteku 14 dnev od tam nikakoršni pomislik ali overk došel ni, se je slavjansko družtvo po 8. odstavku postave od 17. Marca opravičeno vidilo svojo delavnost in svoje zbore pričeti. Odbor je tedaj 6. dan Majnika za pervi splohni zbor politiških namenov odločil, h katerimu, in tudi k prihodnim enakim zboram je častita gosposka, ki nad občnim miru in redu čuvati ima (policijsko vodilstvo) lastniga komisarja izvolila, v katerimu smo našiga dragiga, umetniga in za slavjansko narodnost vnetiga domorodca spoznali. Hvaležno moramo opomniti, de se obe gosposke, politiška in policijska, zares prav lojalno in prijazno proti nami obnašate.
Tako smo bili tedaj pretečeno nedelo 6, Majnika snideni, in ta dan je bil zares nar imenitniši dan živetja našiga družtva. Zakaj mi smo zdaj po 7. odstavku cesarskiga patenta politiških pravic od 4. Marca, in po 8. odstavku patenta od 17. Marca od gosposk in postav priznano družtvo, in imamo po 6. odstavku pervo rečeniga in po 36. odstavku drugiga patenta pravico pod lastnim imenam gosposkam, deželskiin poglavarstvam, mini-slerstvu in tudi presvitlimu cesarskimu prestolu prošnje in potožbe predložiti.
Hočemo se te pravice deržati, in upotre-bovati jo v vsih zadevah naših statutnih namenov, vselej pa med ograjami postav in zmernosti. Imeli smo za zdaj v politiških zadevah dva predmeta. Pervi je bil predlog gospoda družbenika M—, da bi se prošnja zarad vrav-nanja učilne stolice slavjanskiga jezika v Terstu na ministerstvo poslala. Podperala sta ta predlog gospod duhovnik B— in gospod doh-tar Š— in družtvo je enoglasno sklenilo, da se ta prošnja naredi, kar bo odbor z radostjo izpeljal. Drugi predmet v zadevi prebivavcov teržaškiga okrožja ni mogel v pretresenje priti, ker se morajo še razne okoljšine zvediti in v odboru presoditi. Bila sta tudi v timu sploh-nimu zboru namesto dveh udov odbora, ki sta izstopila, dva nova uda odbora izvoljena, namreč gospod dohtar Šmuc Josip, in pa po-glavarski tajnik gospod Filip Lavoslav.
Pričijočih družbenikov v timu zboru je bilo skora sto, med katerimi pa tudi nekaj bližnih zvunajnih udov. Ne stoji, res de, to število v permeri s številam vsih naših domačih, to je v Terstu bivajočih udov, pa mislimo, de so bili mnogi iz med njih od lepiga dolgo pričakaniga vremena, ki je v prijetne zelene planjave vabil, zaderžani. Ne verje-mo, da bi bili oplašeni od politiških namenov družtva strahljivo zaostali. Ne verjemo, de je tista mesca Oktobra in Novembra preteče-niga leta tak glasno skazana goreča iskrenost per nekiterih družbeniki le subelj (plame) zažgane in naglo goreče slame bil, od katere bi zdaj ne druziga ne kot mertvi pepel ostal. Istrijanski Taljani se z vso močjo prizadevajo slavjansko živetje, bolj ko še nikoli poprej, tlačiti in zalreti. Taljani goriškiga okrožja z enakim naključbam žugajo. V Terstu se osnuje taljansko politiško družtvo pod imenam: giun-ta triestina. Vse te tri stranke si bojo z vso močjo sposobnosti, pregovaranja, učenosti, njim vdanih uradniških sredstev, in tudi zvijačnosti prizadevale, da bodo okrajne celiga teržaškiga deželskiga poglavarstva, ali kakor se domišluje — tri nove primorske deželice, Istrija, Terst in Gorica — zgol v duhu taljanskiga živetja vravnane in vladane, da bo slovenskimu jeziku do učilnic in uradnij popolno pot presekana, in da bodo Slavjani obeh primorskih narečji, visoko prevagljiva množina primorskiga obljudenja, počas počas
— in po njih volji berž ko berž v Taljanstv raztopljeni. In v taki hudo žugajoči nevar nosti bi se hotli Slavjani, tisti Slavjani, ki so svojo terdno zedinjeno voljo za povzdigo slav janske narodnosti, za obvarovanje zadoblene enakopravnosti in vsih iz nje izvirajočih pra vic tak pogumno oznanili, tisti bi hotli zdaj vbegljivo vmakniti se? Jezeroletno prizade vanje Nemcov in Taljanov ni zamoglo slavjanski jezik, slavjanski, če ravno na nizko stopnjo omikanosti potlačen zarod zatreti in zdaj, ki se je narod razdramiti pričel zdaj ki je zora izobraženosti in omikanosti zasijala, zdaj, ki nam deržavna ustava, cesarska in ministerska beseda pravice ena kopravnosti vsih narodov zagotovi, zdaj bi se hotli Slavjani jadranskiga primorja enako nek dajnim deset izraelskim rodovam sami sebe opustiti, sami sebe pogubiti, in rastopiti se med protivnim narodam. Tega nikakor verjeti ne zamoremo.	(Slav. Rodoljub.)
Hervaška in slavonska dežela.
Ban Jelačič je iz Rume od 25. maja vik-šimu vodstvu c. k. orgerske armade na znanje dal, de je pri pregledanji tega, kar je za obleženje Petrovaradinske terdnjave storjeno vidil, de je sovražnik 500 seženov zunej terdnjave eno baterijo postavil, ktera bi našim bila lakko veliko vkljubovala. Vkazal je torej jo z napadam vzeti, kar seje tudi srečno zgodilo. Bve dobljeni haubici (10 funtaši) so zabili Pri tem napadu, v kterim je bilo 5 cesarskih vbitih in 6 ranjenih, se je obrist Mamula nar bolj obnesel. —
Po narnoviših novicah se je mogla posadka hervaška v Veliki Kaniži in okolici pred silno madjarsko černo vojsko (Landsturm vmakniti v Letenje na Muri in je svoje bolnike zapustila. Tudi major IvaroIy z Sere-žani se je bolj Oseku približal.
Serbska vojvodina.
Serbske Beogradske novine, ktere so narpopred memorandum Jelačiča bana, ki je bil uzrok tolikiga prepira, prinesle, odgovore zdaj de še vedno na njega pristnost verjamejo, kakor na sveto trojico.
„Serbske Novine" pišejo: Iz Karlovcov nam povedo, de so Serbi 25. maja na Majur vdarili, ga zažgali in Madjare v grad zagnali in 2 štuka dobili. Kničanin se vedno z Madjari bije. 24. d. je Per le s Madjaram odvzel in je še dalej šel. Ban bo tudi koj svoje operacije pričel, zakaj neprenehama gre zdaj njegova armada v Banat. Ostanek Puch nerjeve vojašnje pod Malkovskim se še v Me-hadii ni upal Madjaram se postaviti, ter se je v Valahio vmaknil.
Austrijanska dežela.
7. maja je sprejel presvitli cesar častitljivi zbor škofov na Dunaju in je naslednji nagovoru iz njih rok vzel:
Vaše Veličanstvo!
Milosti polni Bog, od kteriga pride slednji dober dar, je Vašimu Veličanstvu, terdno zaupamo, visoki poklic dodelil, raznorazšir-jene narode, ki so okoli svitliga Habsburg-skiga prestola zbrani, vkrepiti, pomladiti, k pravi bratovski zvezi zediniti.
To veliko delo ni ptuje zboru, v kterim smo mi škofje zbrani. Katolška cerkev je močna terdnjava vsem tistim, ki imajo želje po dobrotah večnosti; ali ona razširja tudi blagoslov in moč svojo čez vse razmere življenja na zemlji. — Terdna podstava in veči posve-čenje, ktero vera občutu dolžnosti podaja, je neogibljiva potrebšina za moralno moč deržave.
To resnico poterdijo pri vseh spremenili časov osode deržav in s gromovim glasam ji poda spričbo leto 1849, kogar tesni prostor obseže snutje polovice zgodivšine tega sveta.
Zbrani smo, s božjo pomočjo vterditi in oživiti keršansko misel, in za tega voljo vsem napravam, s kterimi katolška cerkev za vero,
pobožnost in zvesto izpolnovanje dolžnost skerbi nekazeno, živo moč zadobiti.
Ravno za to smo tudi zbrani, vterditi pre stol Vašiga Veličanstva in osnovati močne po roštva za mir in blagovitost Vašimu narvik šimu vodstvu zaupanih narodov. Učenci moj stra, kteri veleva dati cesarju, kar je cesar jeviga, sveto dolžnost imamo, brez mudenj pred prestolam Vašiga Veličanstva svoje zve stovanje (prisego zvestobe) izreči.
Pomoč Vsigamogočniga bodi ščit, pred kterim naj pade in onemaga vsak sovražnik sprave in pravičnosti, roka gospodova hitro razženi oblake, ki še okoli prihodnosti domo vine polegvajo, in ona dopusti, de se v oblaženje od osem in trideset miljonov dan miru in sreče čist in jasen razkrije in zasveti nad visoko glavo Vašiga Veličanstva! Naj Vaše Veličanstvo podeli katolški cerkvi, ktero mi, če prav brez zasluge, nodomestujemo, svoje pravično blagovoljno varstvo in naj pogleda dobroželjno na dela, ktere smo počeli. Kolikor bolj popolnama zamoremo mi svojo uradno delavnost po cerkvenih postavah razviti, toliko več bomo zamogli truditi se za narsvetejši reči Vaših narodov, in v djanju skazati zvestobo podložnih, ktero zdaj vnovič zagotovimo.
Molitev naša se vziguje k nebu za Vaše Veličanstvo in Vašo visoko hišo, naj jo vsliši narmilostljivši Bog. Dunaj 2. maja. Cesar jim je odgovoril: Visoko češeni gospodje! Zahvalim se Vam za občutleje, ktere mi v imenu katolških viših pastirjev v Austrii izrečete.
Z deržavno ustavo je cerkvi zagotovljeno tako postavljenje, kakoršno ji gre in ji pripusti, visoki svoj poklic v prid narodov dostojno izpolniti.
Z zaupanjem pričakujem izid Vaših posvetov ter sebe in cesarstvo Vaši pobožni molitvi priporočim. —
IVforavia in Silezia.
Hradišče 26. maja. Rusov več ni tu kaj, danas je odšel celi oddelik do Ug. Bro da, odkodar bo naprej šel, de vtegne do 28. v Trenčinu biti. Ob 6. zajutra so se zbrali 4 bataljoni na tergu, pop je razgernil svoj altar, oficirji so bliže pristopili. Na koncu ob reda so prišli oficirji in so poljubovaje padajani križ, posvečeni bili s žegnano vodo. Na to je šel duhoven k posameznim bataljonam in je tudi z vodo kropil na desno in levo. Cesar Miklavž ni prišel. —	(]y. m.)
Galieia in Vladimiria.
Iz Lvova 22. maja. (P. N.) Izmed vsih vojakov, ki so dozdaj skozi Lvov šli, so Bonski kozaki, ti severni Serežani nar nenavadniši viditi. V resnici je to obcudenja vredni polk, in kakor smo jih zagledali, nam je neliotečim na misel prišla toliko opevana »slava Kozaekaja" in v zgodovini poslav-Ijeno Ukrajinsko kozačtvo, ki se je pod Bog-danam Chmelnickini, rusinskim Žižkam, Za-porožska armada imenovalo. Gojzd dolgosež nih kopij, glas bojnih pesem, in te gibčne postave na lahkih konjičih, ki bi rekel, znajo s vetram za prednost se poganjati, vse to mu da nekaki pesniški pogled. —
Ogerska dežela.
Iz Skalice 25. maja. Včeri je prišel sem iznenada grof Zichy, c. s. komisar v Trenčinski, Nitranski in Prešpurski županii, je pustil poklicati mestni zbor, kteriga nasle-dik je bil: Vse akta in uradni zapisniki se imajo v slovaškim jeziku delati. (N. N.)
Nj. V. Cesar so generalu Veldenu na njegovo prošnjo, de bi se mu vikši vodstvo c. k. armade na Ogerskim in Erdeljskim zavoljo bo-lehnosti odvzela, privolil in to visoko službo generalu baronu Haynau izročil, imenovaje ga Feldceugmeistra. General Velden se zopet na )unaj poda kot civilni in vojaški poglavar, za nekaj časa pa je v Gradec odšel. —
* Ministerialni svetovavec baron Gerin-ger je izvoljen za vodja deželniga opravni-štva na Ogerskim. Ta izverstni uradnik je po rodu Erdeljčan; popred je bil generalni konsul v Stambolu (Carigradu), in pozneje je imel v Frankfurtu neko diplomatiško naročilo. Kar ga k tem uradu posebno priporoča, je nestranost, kar bi bilo težko pri Madjaru dobiti. (Ministerstvo je mislilo popred Josika za to postaviti, ali čez to so se novine »Presse" hitro vzdignile.) Upamo, de bo ta volitev veliko pripomogla k pomirenju Ogerske dežele.	(Lloyd.)
—	Posadka v Budimski terdnjavi je obstala iz 1 bataljona Vilhelm, 1 bataljona Cec-copieri, 1 bataljona Likanov, 1 bataljona Oto-čanov, 1 eskadrona Jovanovih Dragonov m 74 štukov. Cela posadka je kakor v vojski vjeta v Debrečin odpeljana. —
—	Svitli Cesar je vse komandirajoče generale iz austrijanskih dežel na Dunaj poklical, de se ž njimi posvetva. Nužan je že iz Ptuja in Gyulay iz Tersta na Dunaj odšel.
Govori se, de pride tudi sam Radecki zdaj na Dnnaj. Gyulay de postane deželni in vojaški poglavar na Lombardo-Benečanskim.
Ptuje dežele.
Nemška. Odpadanje poslancov iz nemškiga zbora še ni nehalo; kar jih je ostalo, bi radi noviga mestovladarja (Reichsverwe-ser) imeli in zbor v kako drugo mesto nar-beržeje na Badensko preložili. Kakor se sliši, je Badenski vojvoda, kije v Frankfurtu bil, somoč Prusov zaprosil, in govori se, de gre 60,000 Prusov na porinske nemške dežele, tam republikanski ogenj gasit.
Med tem je prusko ministerstvo v imenu Prusije, Hanovra in Saksonie dne 28. maja vsem nemškim vladarstvam načert ustave nemške deržave podala, ktera bi se oktrojirati imela. Podamo tu nektere odstavke iz načerta:
§. 1. Nemška deržava (Beich) obstoji iz taistih deržav dozdajne nemške zveze, kteri priznajo deržavno ustavo. Kar zadene razmero med Austrijo in nemško deržavo, to se bo z vzajemnim porazumljenjem ustanovilo.
§. 2. Ako ima kaka nemška dežela z ne-nemško deželo eniga in taistiga deržavniga glavarja, mora nemška dežela od une ločena, lastno ustavo, vlado in opravništvo imeti. —
5.	Pasamezne nemške deržave obderže svojo samostalnost, kolikor taista ni omejena z deržavno ustavo.
6.	Deržavna oblast (Reichsgevvalt) na-domestuje nemško celotno deržavo in posamezne deržave proti zvunajnim deželam po pravdi narodov. Ona postavlja torej deržavne poročnike in konsule.
§. 10. Deržavna oblast ima izločno pravico vojske in miru. —
33. Nemška deržava je ena eolska in (upčijska okrajna (celotina).
§. 65 pove od deržavniga glavarstva: Vlado cele deržave opravlja deržavni predstojnik na čelu vladarskiga zbora (Fursten-' ollegium).
66.	Dostojnost deržavniga predstojnika e zedinjena z Prusko krono,
67.	Vladarski zbor obstoji iz 6 glasov, in sicer
1)	Prusia,
2)	Bavaria,
3)	\Vurtemberg, Baden, oba Hohenzol-ern,
4)	Saksonia, Saksonske vojvodstva, Reuss, Anhalt, Schvvarzburg,
5)	Hanover, Rraunsclnveig, Oidenburg, Mecklenburg, Holstein , hansejske mesta,
6)	Kurhessen, Hessen-Darmstadt, Nas-sau, Hessen-Homburg, Luxemburg in Lim-burg, Waldeck, Lippe Detmohl, Schaumburg 'ippe, Frankfurt. —
Ako je pruski kralj zaderžan, ima bavar-ki kralj predstojništvo.
Deržavno glavarstvo ima postavodajno oblast vred z zboram posamesnih deržav in z boram nemškiga naroda. —
I c II o 1 i i i § k i del«
Vkaz zoper pregrehe po tisku storjene.
(Konec.)
§. 24. (naprej)
Pri perijodičnili tiskopisih se krivec, obsodi tudi v prepad kavcije do jezero goldinarjev dobriga denarja.
§. 25.
Za očitavanje (Lasterungen) ino za druge dela, ki so protivne deržavnimu glavarju dolžni časti, in skozi ktere se jegova oseba zaničuje, zapade krivec teški ječi do treh let.
Pri perijodičnili' tiskopisih se zraven tega še krivec obsodi v prepad kavcije do zneska od petnajst sto goldinarjev srebra.
g. 26. Kdor po tiskopisih
а)	druge k nepokoršini, ali da bi se proti-stavili postavam, zapovedem, sodebnim vkazam, naredbam občnih (offentlichen) oblasti ali služabnikam, ki so za njihovo ispeljavanje postavljeni; ali
б)	k sovražnosti (Feindseligkeiten) proti narodam , veroznanskim družbam, (Reli-gionsgenossenschaften), redam ali stano-vam deržavljanov ali proti postavno spoznanim tovarštvam nagovarja, podpihuje ali zapeljuje (zu verleiten sueht), zapade ječi do dveh let, če se djanje ne skaže za pregrešek, kteri je ojstrejši kazni vreden (sclnverer verpbntc andere Uebcrtre-tung).
§. 27.
Enaki kazni je podverženo uničevanje (Schmahungen) deržavne vstave ali deželnih vstav, kakor tudi pohvaljenje v lastnino se-gajočih in poprek vseh djanj, ktere so po kazenskih postavah prepovedane.
Pri perijodičnili tiskopisih se še krivec v primerlejih pričejočiga in poprejšniga razdelj-ka v prepad kavcije do jezero goldinarjev dobriga denarja obsodi.
§. 28.
Kdor po tiskopisih lažljivo, za občni mir (Sicberheit) nevarno pravlico, brez de bi imel dovoljniga vzroka jo za resnično deržati, ali take prerokovanja razglašuje ali razširja, se ima kazniti z ojstro zapero do treh mescev.
Pri perijodičnili tiskopisih se krivec tudi v prepad kavcije do tri sto goldinarjev srebra obsodi.
29.
Razglašenje tekočiga kazenskiga preiska-vanja, kolikor je razodetje po postavah prepovedano, in razglašenje glasov (Abstiinmun-gen) sodnikov in prisežnikov, bode kaznjeno z zapero do treh mescev, ako sc djanje ne prikaže za prestopek, kteri bi ojstrejši kazni vreden bil.
Pri perijodičnili tiskopisih se zraven lega krivec tudi obsodi v prepad kavcije do tri sto goldinarjev srebra.
§. 30.
Kdor se tiskopisov za grobejši (groblichen) napade na dobro zaderžanje ali za nesramne podobarije posluži, bo kaznjen (wird bestraft) s zapero do šest mescev.
Pri perijodičnili tiskopisih se še zraven tega krivec v prepad kavcije do pet sto goldinarjev srebra obsodi.
§. 31.
Kdor koga v tiskopisih s raztrošanjem zmišljenih ali preobernjenih (entslellten) pri-godeb po imenu ali po lakih znamnah in podobah, ktere nanj kažejo (passen), kakiga nespošteniga ali takiga nesramniga djanja (un-sittlichen) djanja napčno obdolžuje ali natol-cova, ktero bi ga zamoglo v mišljenju ljudi zaničljiviga storiti ali ponižati, mora biti kaznjen z ojstro zapero do šest meseov, ako pregreha ni za hudodeljstvo obrekovanja spoznana.
Pri perijodičnili tiskopisih se še zraven tega krivec tudi obsodi v prepad kavcije do pet sto goldinarjev srebra.
§. 32. Kdor v tiskopisih: a) drugiga, ne pripovedovaje nikakih prigode!), gerdi, sramoti ali zaničljivih lastnosti ali misli obdolžuje, ali
b) zoper koga nepoštene, desiravno resnične, djanja iz privalniga ali rodbinskiga življenja razlaga, ktere se občne koriste ne tičejo, se obsodi v zapero do treh mescev. Pri perijodičnili tiskopisih se še zraven tega krivec obsodi v prepad kavcije do tri sto goldinarjev srebra.
33.
Na enaki način se kaznujejo dela, od kterih govorijo §§. 31 in 32; če so storjene a) zoper rodbine, občne oblasti, posamezne služabnike vlade v služabnih poslih (amt-liclie Wirksamkeit) ali zoper postavno po-terjene tovarštva (Korperschaften; bj zoper narode, veroznanske družbe, zoper posamezne redi ali stanove deržavljanov, ako se pri tem ne skaže pregreha, ktera bi se imela ojstrejši kazniti.
34.
Tudi proti mertvim se zamore ta pregreha storiti (§§. 31 in 32); njih žlahta, zakonski družeti, volivni ali redivni starši, zvolenci ali rejenci, varhi in maloletneci in svaštniki s perviga in drugiga kolena imajo pravico za dobro ime rajnciga terjati, de se prestopnik pred kazensko sodbo pokliče.
35.
Kdor po tiskopisih pobiranje denarjev ali podpise zavoljo plačila ali povračila za pre-padeno kavcijo, za denarne kazni ali za odškodovanje za pregrehe vpeljava (veranstaltet) ali razširja, bo kaznjen s zapero do eniga mesca.
Če se to zgodi po perijodičnein tiskopisu, se mora tudi spoznati prepad kavcije do jezero goldinarjev srebra.
§. 36.
Pregrežbe, ki od njih govorijo §§.23 do 35, so podveržene kazneni tegavkaza, če se je jel kaznljivi tiskopis izdavati ali razpoši-lati.
37.
V	tem vkazu odmerjene denarne kazni ali prepadene kavcije se morajo za vboge v so-seskino denarnico tistiga kraja odrajtati, ker je bila kazen spoznana.
g. 38.
Če bo kdo na eno tožbo mnogih (mehre-rer,) v §<§. 22 do 35 pomenjenih (bezeichne-ten) pregreh za kriviga spoznan, se mora kazen na prostosti in prepad kavcije po tisti pregrežbi odmeriti, na ktero je ojstrejši kazen postavljena, glede tudi na druge pregrežbe.
Če je za eno pregreho prepad kavcije izrečen , se zraven kazni na prostosti tudi prepad kavcije izgovoriti mora.
§. 39.
Če sc je kazen zavoljo kake v 22 do 35 pomenjenc pregrežbe perijodičniga tisko-pisa že spolnila, se pri drugem obsojenju zavoljo ene teh pregreh začasno nehanje perijodičniga tiskopisa na tri mesce spozna, če se posebno obtežavajoče okoljšinc prikažejo.
§. 40.
Vsaki kazenski sodbi čez ravno imenovane pregrehe (§§. 22 do 35) se zamore tudi pristaviti , de se celi tiskopis ali en del tiskopisa ima zaderžati ali pokončati, kakor tudi, dc se za pomnoženje tiska pripravljeno orodje, tiskarna stavka, ploš, lorme, kamni i. t. d. imajo pokončati.
Te naredbe pa ne zadevajo tistih iztiskov, kteri so že drugim osebam za lastno rabo v roke prišli.
41.
V	tem vkazu odmerjena kazen zavoljo po tiskopisih storjene pregrežbe odpade, če v šestih mescih od te dobe, kar se je storila, ni zalezovana ali če že začeto preiskanje čez ravno tako dolgi čas ni bilo podaljšano (fort-gesetzt.
42.
Za vsaki tiskopis jenajpervič, kar se tiče kazni, odškodovanja in sodebnih troškov, pi-savec odgovoren, če se je izdatva ž njegovim vedenjam in ž njegovo voljo, pod njegovim imenam ali ne, storila.
Zraven pisavca so pa tudi odgovorni v sledečem redu:
1.	izdajnik,
2.	založnik ali ta, ki tiskopis razprodava.
3.	tiskar t. j. vodja tiskarnice,
4.	in ta, ki tiskopis razširja.
Za zapopadek perijodičniga tiskopisa s plsavcam je dober (haftet) vsaki odgovorni vrednik, če ne spriča, de se je kaznljivi zo-stavek proti njegovi izrečeni volji ali brez njegoviga vedenja in zadolženja uverstil. Po teh sledujejo v odgovornosti druge v §. 42 po-menjene osebe po imenovanem redu.
§. 44.
Ce se pa spriča, de je kaka oseba zapopadek tiskopisa za kaznljiviga spoznali morala, in de je vender na kakoršni koli način pri natisu ali pri razširjanju se deleževala, se ima ta delež po občinskih kazenskih postavah čez sokrivnost in deležnost presoditi in po tem le vkazu kazniti.
Dano v Našem kraljevskem glavnem mestu Holoniucu 13. sušca 1848.
Franc Jožef, (L. S.)
Svarcenberg. Stadion. Kraus. Bach.
Kordon. Bruck. Thinnfeld. Kulmer.
Knjiga splošnih deržavjjanskih postav.
392.
Če v dobi leta nihče najdene reči po pravici ne terja, zadobi najdec pravico reč ali za-njo prejeto vrednost vživati. Ako se po-prejšni imetnik pozneje oglasi, se mu mora reč ali prejeta vrednost z obrestmi vred če so se vlekle, po odbitih stroških ino po odbitim najdeovim plačilu nazaj dati. Še le po dobi zastaranja zadobi najdec, kot vesten posestnik, pravico vlasti.
§. 393.
Kdor koli v §§. 388—392 postavljene predpise v nemar pusti, je odgovoren za vse škodljive nasledke. Če jih najdec v nemar pusti zgubi tudi najdeovo plačilo, in se po knigi čez kaznovavne postave verh tega po okoljšinah še goljufije kriviga stori.
§. 394.
Več osebam ki so kako reč h krat najdle gredo v obziru na taisto enake zaveze ino pravice. Sonajdcam je tudi tisti prištet, ki je naj pred reč razodel in po nji stregel, če bi jo ravno drugi pred nase potegnil bil.
§. 395.
Če se zakopane, zazidane ali drugači skrite reči neznaniga vlastnika razodenejo; se mora to, kakor pri najdenju sploh naznaniti.
396.
Ako se vlastnik po vunanjih znamnjih ali drugih okoljšinah razodene, se mu ima reč izročili, on pa mora najdcu v 391 zmerjeno najdeovo plačilo opraviti, če ne zamore dokazati, de je že popred za to vedel.
§. 397.
Ako se vlastnik berž spoznati ne da, mora gosposka po predpisih §§. 390—392 ravnati.
398.
Če razodete reči v denarju, kinču, ali drugih dragotinah obstoje, ki so tako dolgo skrile ležale, de se njih poprejšni vlastnik več zvediti ne da, se imenujejo zaklad. Razodetje zaklada ima gosposka deželnimu poglavarstvu naznaniti.
§. 399.
Tretjina zaklada se k deržavnimu premoženju potegne. Ena drugih dveh tretjin prejme najdec, drugo vlastnik zemlje. Če je vlast zemlje razdeljena, gre tretjina verbnimu iu vžitnimu vlastniku po enacih delih.
400.
Kdor se je pri tem kakiga nedopušeniga djanja kriviga storil; kdor je brez znanja in volje vžilniga vlastnika zaklad iskal, alj najdenje skrival; taistiga del naj ovaditelju, ali če ovaditelja ni, deržavi pripade.
401.
Ako delavci po naključju zaklad najdejo, jim gre, kakor najdeam tretjina taistiga. Če so pa od vlastnika izrečno za iskanje zaklada najeti bili, morajo s svojim rednim plačilam zadovoljni biti.
§. 402.
Zastran pravice plena ino reči od sovražnika nazaj zaplenjenih, so predpisi v vojsknih postavah zapopadeni.
\