PoAtnlna plastna ▼ gotm^nl- Leto LXVm., št. 34 Ljubljana, ponedeljek 1L februarja 193$ Cena Din L- izhaja vsak dan popoldne, izvzemaj nedelje in praznike. — inseraa do SO pem vrst a Din 2.-. do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrat a Din 8.-. većjl lnaerati petlt vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratnl davek posebej. — »Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 35.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNMTVO LJUBLJANA. Rna.fljeva ollca stev. 5 Telefon: 8122. 3123. 3124. 3125 in 8126 Podružnice: MARIBOR, Smetanova 44/1. — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta« telefon it. 26. — CELJE: cel tako uredništvo: Strossmayer j e va ulica L telefon it 66, podružnica uprave: Kooenova ollca 2. telefon «t. 190. — JESENICE. Ob kolodvoru 101. Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani st. 10.851. ITALIJA PRIPRAVLJA VOJNI POHOD NA ABESINIJO? V Afriki se pripravljajo resni dogodki — Italija je vpoklicala tri letnike rezervistov za „pomirjenje" Abesinije Pariz, 11. februarja, A A. Današnji »Marin« pri občuje poročilo svojega rimskega poročevalca, ki javlja, da so italijanski merodajni krogi sklenili kar najodločneje urediti najnovejši spor z Abesinijo. V rimskih uradnih krogih prevladuje, pravi med drugim poročevalec »Matina«-, prepričanje, da bo treba enkrat za vselej onemogočiti te neprestane incidente, Id bi sčasoma utegnili postati nevarni za italijanski koloniji v Eritreja in v Somaliji. Vse kaže, da je italiianska vlada že sklenila neke zelo odločne ukrepe. Poučeni krogi trde, da je padla rudi odločitev o vojaški akciji večjega obsega. S tem v zvezi je vpo- klic večjega Števila rezervnih oficirjev posebnih vrat orožja. Če bo Italija hotela izvesti vojaško akcijo večjega obsega, pa tega ne bo mogla storiti, ako aktivne čete, ki jih bo poslala v vzhodno Afriko, ne bo zamenjala doma z najmanj tremi razredi rezervistov. Rim, 11. februarja, r. Italijansko vojno ministrstvo je vpoklicalo vse rezerviste, rojene leta 1911. Zatrjuje se, da bosta v bližnjih dneh vpoklicana tudi še letnika 1912 in 1913. Razen tega je vpoklicanih izredno veliko število rezervnih oficirjev. Kakor zatrjujejo v poučenih krogih pripravlja Italija vojni pohod v Abesinijo. Nemški odgovor Nemčija sprejema londonske predloge za osnovo na-daljnih pogajanj, odklanja pa konkretne obveznosti Francosko-angleSki razgovori v Londonu Berlin, 11. februarja, r. V poučenih krogih zatrjujejo, da je odgovor nemške vlade na francosko-angleške ponudbe v smislu londonskih sklepov v glavnem že izgotovljen in da sestavljajo sedaj samo še podrobno formulacijo. Odgovor - bosta nemška poslanika v Parizu in Londonu izvršila najbrže v sredo ali pa v četrtek. . Kolikor se doznava, je Nemčija pripravljena sprejeti stavljene predloge za >snovo nadaljnjih pogajanj. Nemčija bo v odgovoru naglasila, da je pripravljena pristopiti k letalskemu paktu, odklanja pa sodelovanje pri vzhodnem paktu, ker smatra, da je preveč enostranski. Glede podunavskega pakta pa Nemčija ne mara prevzeti nobenih konkretnih obveznosti. V načelu pa ni proti sklenitvi podunavskega pakta, toda pod pogojem, da se predhodno temeljito razčisti takozvano avstrijsko vprašanje. , Nemčija si ne pusti narekovati pogojev Goringov govor v Draždanih — Nemčija hoče svobodno odločati o svoji politiki Berlin, 11. februarja. AA. DNB poroča iz Draždan, da je imel tamkaj predsednik pruske vlade Goring go* vor. Dejal je, da želi tudi pri tej pri* iiki podčrtati, kako si Nemčija želi miru, da pa je treba pri tem uvaževati tudi to, da je Nemčija dovolj močna, da si ohrani mir. Hitler je nešteto« krat naglašal željo Nemčije po miru. Iz Ženeve smo odšli, je dejal general Goring, ker so nam odrekli ravno: pravnost. Zdaj, ko nismo več v Že* nevf, nočemo dopustiti, da bi nam Ženeva narekovala pogoje za povra* tek v Društvo narodov. Berlin, 11. februarja. A A. DNB poroča: Diplomatska politična kore* spondenca priobčuje članek o pari* ških razgovorih sira Johna Simona s predsednikom francoske vlade Flan* dinom. Kakor je znano, so se vršili ti razgovori po banketu angleške tr* lovske zbornice v Parizu. Banketu je predsedoval sir John Simon. Pisec članka polemizira najprvo s pariškim »Oeuvrom«, ki je trdil, da je angleški zunanji minister obljubil Franciji pristop Nemčije k vzhodnemu paktu, če se Francija odpove sklenitvi posebne* ga vojaškega sporazuma s Sovjetsko 'usijo. Korespondenca smatra dalje, da objavljanje takih poročil ni koristno in da povzročajo v prazadetih drža* vah nesporazume in nezaupanje. Član* kar misli, da Francija in Velika Bri* tanija ne bi bili smeli sklepati v Lon* donu, dokler ne zvedo za mnenje ostalih prizadetih držav. V nasprot* nem primeru bi nastala škoda samo za stvar, ki jo hočeta doseči Francija in Velika Britanija. Nemčija še ni ob* javila svojih opomb k londonskim predlogom, Italija pa je to storila. Člankar smatra na kraju, naj bi pri tem sporazumu sodelovali poleg Pa* r;ra. Londona, Rima in Berlina tudi Varšava fn Moskva. Ta poeaiania se "noraio vršiti v naioopolneišem med* -ebojnem zaupanju in lojalnosti. Pariz odklanja fašizem Proslava krvavih dogodkov lanskega 10. februarja je potekla v znaku protifašističnih manifestacij Pariz, 11. februarja. AA. Včerajšnja obletnica 10. februarja 1934 je bila brez vsakega incidenta. To naglasajo vsi veliki listi z zadovoljstvom. Socijali stična in komunistična glasila pišejo o včerajšnji demonstraciji, da je bila >veličastna«. Ti listi so mnenja, da je to bil najboljši odgovor fašistom. Glasila desnice so slabe volje. Tako smatra »Action Francaisec. da je demonstrante naročila vlada O manifestaciji dne 6. februarja pravi list da je bila spontan podvig prebivalstva za lanskoletne žrtve, včerajšnja demonstracija pa je bila naročena. Konservativni >Echo de Paris< napada notranje ministrstvo in splošno vlado, da je pokazala, napram tem 50.000 demonstrantom skupne socijalistično- komunistične fronte več naklonjenosti, kakor za pa-triiotične manifestacije dne 6 februarja. »Petit Parisifn«. ki zastopa naiv^Čje liste Čestita vladi, da je prepovedala mani tastaeije po ulicah in obhode, ker bi v na- sprotnem primeru tvegala nerede. Vlada je ravnala povsem modro, ko je dovolila, da so smeli posamezniki in manjša od po slan-stva okrasiti s cvetjem Trg republike. Ves dan je potekel brez najmanjšega incidenta, čeprav se je na trgu zbralo nad 60.000 ljudi. >Petit JournaU ceni množico na 80.000. Radikalno socijalistični »Ueuvre< pravi, da je bila protifašistična manifestacija mirna, da je potekla v najlepšem redu in veličastno. Na Trgu republike so se zgrnile ogromne množice kakor razburkani valovi republikanskega ljudstva. To je bil dan republikanske obrambe. Socijalistični >Populairec takisto smatra, da je pariško ljudstvo včeraj pokazalo, da hoče zajeziti fašistično prodiranje. List opisuje včerajšnje zborovanje podrobno in ceni število udeležencev na 100 000. Ta velika ljudska manifestacija ie potekla brez vsakega incidenta Tudi komunistična »Hu-manite< ceni manifestan te na 100.000 in Rim, 11 .februarja, AA. Agencija Štefani je Izdala to-le poročilo: Zaradi zbiranja oboroženih abesmsldh sil, Id so ga v zadnjem časa opazili v obmejnem kraju okrog Ualala, so bili sadnje dni novi spopadi. 29. januarja zarana je oboroženi abesinsk! oddelek napadel italijanske obmejne straže južno od Ualala. Med obstreljevanjem so bile izgube na obeh straneh. Italijanske kolonijalne čete so imele pet mrtvih in 6 ran »enih. Abesinske izgube so večje. Italijanskemu poslaništvu v Adis A bebi je bilo naročeno, naj vloži odločen protest proti temu novemu incidentu. poudarja, da je manifestacija potekla disciplinirano in brez najmanjšega incidenta. To je bila veličastna manifestacija in odgovor na fašistične podvige. Pariz, 11. februarja. AA. Popoldne so socialisti in komunisti priredili na Trgu republike demonstracijo. ki so jo vodili skrajni levičarski parlamentarci. Demonstracija jc potekla brez incidenta in je bila ob 18. končana. Redarji so se nato odstranili. Zopet železniška nesreča v Rusiji Moskva, 11. februarja, r. Na železniški progi Moakva-Saradov se je pripetila včeraj v dveh mesecih že tretja železniSka nesreča. Osebni vlak je trčil s tovornim vlakom. 18 potnikov je mrtvih, 9 hudo, nad 50 pa lažje ranjenih. Preiskava je ugotovila, da je tudi ta nesreča posledica skrajne malomarnosti. Oblasti šo aretirale 20 železničarjev, ki bodo prišli pred naglo sodišče. Aretacije socialistov v Avstriji Dunaj, 11. februarja AA. Posamezni prvaki razpuicene socialistične stranke v Avstriji delajo obupne poizkuse, da bi vsaj ponekod izzvali 12. februarja na obletnico krnske socialistične vstaje demonstracije. Med delavstvom širijo tajne letake, s katerimi jih porivajo k demonstracijam. Razen tega porivaio socialisti delavstvo, naj bojkotfra vse državne in občinske ustanove. Oblasti so izdale obsežne ukrepe iz varnostnih razlogov in prijele mnoge razde-Ijevalce letakov. Smrtni obsodbi v Inomostu Dunaj, 11 februarja. AA. Iz Inom os t a poročajo, da je tamkajšnje porotno sodišče obsodilo na smrt na vešalih nekega brezposelnega delavca in delavko, ki sta julija meseca položila peklenski stroj v posteljo pristaša Schutzkora v Hetingu. Peklenski stroj pa so pravočasno odkrili in odstranili. Sodišče je sklenilo predlagati za oba pomilostitev. Zakijučitev parlamentarne preiskave v aferi Staviskega Pariz, 11 februarja. AA. Parlamentarni preiskovalni odbor Je končal preiskavo o zagonetni smrti sodnika Princea. V svojem poročilu pravi, da so obtožbe proti bivšemu ministrskemu predsedniku Chau-tempsu in proti njegovemu nedavno umrlemu zetu, državn. tožilcu Preasardu brez podlage. V ostalem odbor ne more pojasniti zagonetne sodnikove smrti. Katastrofalen tornado Galveston, 11. februarja. w. Pri tornadu, ki je divjal nad Teksasom, je bilo 10 oseb ubitih, 40 pa ranjenih. Gmotna Skoda je zelo velika. Vanča Mihaflov v Ankari Ankara, 11. februarja AA. Vanča Mihaj-lov je odpotoval iz Kastam unija v Ankaro, kjer bodo zdravniki preiskali njegovo bolno ženo. Rirmunska liberalna stranka za Tataresca Bukarešta, 11. febr. AA. Na včerajšnjem sestanku izvršilnega odbora liberalne stranke je Bratianu ugotovil, da obstoji popolno soglasje med vodstvom stranke in vlado Tataresca. ki je pri tej priliki izrekel liberalni stranki zahvalo vlade za brezpogojno podporo. Prometne ovire Zagreb, 11 februarja c. Železniška direkcija obiavlja da upa. da bo hitri že očiščena splitska proga od velikega snega Prva obletnica Balkanske zveze Bilanca prvega leta Je nad vse zadovoljiva in da]e naj boljše nade za bodočnost Pariz, 11. februarja, r. Ob današnji prvi obletnici ustanovitve Balkanske zveze objavlja »Temps« daljši uvodnik, v katerem obširno opisuje važne uspehe te najmlajše mednarodne grupacije. Dejstvo, da je v tem letu romunski zunanji minister g. Nikola Titulescu istočasno predsednik Hale antante in Balkanske zveze, bo še bolj poglobilo sodelovanje med obema državnima skupinama. Zasnovatelji te velikopotezne mednarodne akcije imajo dovolj razloga, da ob pni obletnici Balkanske zveze mirno gledajo v bodočnost in da z zadovoljstvom napravijo bilanco dosedanjih uspehov. Pisec nato obširno razlaga historijat Balkanske zveze ter poudarja, da se niso uresničile bojazni onih, ki so z nezaupanjem gledali na ta poizkus, zgo- dilo pa se je baš nasprotno in dosegli še večji uspehi kakor pa so pričakovali tvorci Balkanskega sporazuma, K temu je mnogo pripomogel tudi zgovorni zgled Male antante. v nemali meri pa tudi izp remen jeni položaj v Vzhodni Evropi, ki je vsled vstopa Rusije v Društvo narodov prišla v krog velesJL Veliko diplomatsko delo Balkanskega sporazuma bo dovršeno Šele tedaj, ko se bo pridružila tudi še Bolgarija. To se more pričakovati v d oglednem času. Sam razvoj sili Bolgarijo, da se čimprej pridruži Balkanski zvezi, ako noče ostati osamljena na Balkanu. Za njo je življenjskega interesa, da pristopi k tej državni zajednici balkanskih držav, ki je edina sposobna da zagotovi mir m gospodarski razvoj Balkana. Angleška vlada se mora obnoviti Macdonaldova vlada nima več potrebne zaslombe v parlamentu in se mora pripraviti na nove volitve London, 11. februarja. AA. »Obser-ver« se vprašuje, aH še ima angleška vlada v svoji sedanji sestavi kompaktno večino, ld jo je svojčas dobila pri volitvah. List je mnenja, da je treba sedanjo angleško vlado čimprej obnoviti. V nasprotnem primeru bo pri prihodnjih volitvah izgubila mnogo man- datov v korist delavske stranke. F nančni minister Neuville Chamberlal bi moral izdati pomirljive ukrepe, ld Jfl priporoča Llovd George. Prav tako škodi sedanji vladi Wmston Churchill s svojim odporom proti ustavni reformi v Indiji. Mrzli val prihaja Na Madžarskem so danes zabeležili do 35 stopanj ničlo — Mrzli val prodira proti jugozapadu Budimpešta, 11. februarja, r. V pretekli noči je zavladal po vsej Madžarski nenavadno hud mraz. Temperatura je padla povprečno za 20 stopenj in je davi bilo zabeleženih zlasti na odprtih predelih, koder piha ledeno mrzla burja, SO do 35 stopenj pod ničlo. Vreme-noslovci zatrjujejo, da je to posledica mrzlega vala, ki prodira iz Sibirije preko Madžarske proti jugozapadu. V mnogih krajih so nastali zaradi silne burje hudi snežni zameti. Avtomobilski m avtobusni promet je docela ustav- ljen. Dva budimpeštanska avtobusa, ki vozita na progi Bualmpešta-avstrljska meja, sta obtičala v snegu. Potnike se jedva rešili. Tudi železniški promet je zelo oviran in imajo vlaki ogromna t»-mude, Sneg v Alžiru Pariz, 11. februarja, A A. iz Orana poročajo, da je v Alžiru padel sneg. Ponekod je zaradi tega promet prekinjen. Vojaški oddelki skušajo odkopati najvažnejša tesna križišča. Rumunsko-ruski prometni sporazum Bukarešta, 11. februarja č. Pogajanja z Rusijo za obnovo železniškega prometa preko Dniestra so v toliko dozorela, da bo sedaj rumunaki prometni minister Franasovi-ci na povabilo ruske vlade odpotoval v Moskvo, kjer bo sodeloval pri poslednjih pogajanjih in podpisal tudi doseženi sporazum. Francosko odlikovanje zagrebškega odvetnika Zagreb« 11. februarja n. Predsednik francoske republike Lebrun je odlikoval odvetnika dr. Andresa, ki je pravni svetnik francoskega konzulata v Zagrebu, z viteškim križcem legije časti. Ruski državni proračun Moskva, 11. febr. AA. Sovjetska vlada je objavila novi državni proračun. Izdatki znašajo 66.9 milijarde rubljev. Za vojsko in mornarico je določenih 6.5 milijarde, za GPU 1-6 milijarde. Razen tega Ima proračun tudi postavko 1.9 milijarde rubljev pod naslovom >Dispozictjski fond za borbo proti politično sumljivim elementom« Max Liebermann umri Berlin, 11. febr. AA. V petek je umrl v 88 letu življenja slavni slikar Max Liebermann. Svojčas je bil predsednik pruske akademije za umetnost. Vr»mAitclr») nanov^tfi Dunajska opoldanska vremenska napoved -za torek* V dolinah mraz. na olaninab porast temperature, pozneje pooblačenje in »neg. Naši Sokoli na tekmah ČOS Ljubljana, 11. februarja. Po tekmah 00S na 30 km je priSla v Banski Bvstriei na Češkoslovaškem na vrsto tekma članov ne 5 km- Te tekme so se udeležil: tudi Jugosloveni, ki so se zelo dobro plasirali- Dva sta zasedla v drugem razredu prvo in tretje mesto, in sicer Pet-rig iz Ljubljane in Stopar s Koroške Bele. Juirosloveni »o bili sprejeti posebno prisrčno- Vjibov vodla DuSan Podpornik Je izjavil sotrudniku >Lydovih Novine, da s* počutijo naši Sokoli v Banski Bvstriri ka kor doma. v soboto so bile ob krasnem vremenu tekme n« 16 km. tekme članov lil razred j na 10 km. tekme članic na 8 km ter vojaške tekme Pri tekmi članov na 16 km fts zasedla Jucoslovena Petrič in Čeme 13. in 14 mesto, pri tekmi članic na 8 km se j« pa plasirala Ažmanova iz Kranj« na dro$r° mp*to. Sorzna ooročHa. LJUBLJANSKA BORZA Deriie (Z všteto premijo 28.5,/»). Amsterdam 296O.72—2980.32, Berlin 1756.08 do 1769.95. Brusel 1024.56—1029.63, C u rib 1421 01-1428.08. London 214.28--216-34. Xework 4366 10—440242, Pariz 289-52 do 29096 Prasa 183.27—184 38. Trst O72-30 dn 375.47 Avstrijski Siline v privatnem klirin jru R.075—8.175 LNOZKMSKE BORZE turih: BeogTad 7.02, Pariz 20.375, London 15115 New York 309.75. Bruselj 72.10. Miian 26 25. Madrid 42 225 Amsterdam 208.70. Berlin 124 Dunaj 57.65. Pra-I ga 12.905. Varšava 58.326. Bukarešta 3.05. Stran 2. Luna< na?lašal potrebo po ustanovitvi NO. Ta naj bi bila duhuvna ve* med T»emi Že ustanovljenimi organizacijami. Član c*bl. odbora s- dr. Vauhnik je omenjal naloge eelotne NO. dr. LoŠič* pa je v in enu CMD naelasil. da ©e pota narodno-obrambnih organizacij ne smejo nikdar križati. Govoril je tudi dr. Ingolič, ld je ome-oia! težave naše severne meje i« poudarjal nujnost resnega nacijonalnoga dela. Karel Fras je spregovoril v imenu nacijonal-ne-ua delavstva ter v imenu tega pozdravil ustanovitev NO, v katero gleda delavstvo z velikim zaupanjem- Sledile so volitve, pri katerih je bfl soglasno izvoljen naslednji odbor: predsednik inž- Slavko Pr^bevšek. T. pod pred sodnik Slavko Reja, II- podpredsednik Franjo Cvetko, tajnik učitelj Leopold Salda. Mesa j n;k prof. Tone Penko; odborniki: de« Albert Sentočnik, Jaki Franc Martin Beri-bak, Karol Fras. Frane Dubi in Anton Belca fig a; nadzorni odbor pa tvorijo: Ivan Cerinšek. Ivan Šetinc, Stanko Derečin in Jernej Pirš. — DoraŠčajoči mladini nudimo zjutraj čažioo naravne >Praai Josefeve« grenčiee ki doseza radi teca, ker Čisti kri, želodee in čreva. ori dečkih in deklicah prav izdatne uspehe. Koserjeva vila pogorela Ljubljana, 11. februarja. Znana Koserjerva vila ob Ljubljanici xa Trnovim le postala včeraj popoldne žrtev požara- Kakor domala vsake nedeljo, se je napotil lastnik ir. Koser, ki sicer stanuje v mestu, tudi včeraj popoldne z ženo proti Mestnemu logu do svoje vile. G. Kaser je bil okras 15. baš v živahnem pogovoru s hišnikom Avgustom Podpornikom, ko je naenkrat planil v sobo neki mladenič, ki fe za-vpil. da gori hiša. Prestrašeni so planili lastnik, njegova soproga in pa bifiaik ven in videli, da je v plamenu vsa vila. Skušali so v naglici rešiti nekatere predmete iz goreče hiše. vendar so Še pri tem morali poslopati zelo previdno, kajti plameni so lizali že tudi obod vrat Ker so ogenj hitro opazili, so že okrog pol 16. prihiteli na pomoč gasilci i motor-ko, a siso mogli s avtom eec jarke. Morah' so pripeljati Še agregat, ki so ga ponesli čez aaenežene travnike do Ljubljanica, iz katera so nato črpali vodo. Plameni so medtem nadaljevali raadimlno delo. Na pomoč so priali tudi prostovoljni gasilci iz mesta in pa gasilska četa a Barja. Gasilei pa niso mogli več kaj prida rešiti, kajti vila je bila v slavnem lesena in ie ogenj aajel tudi že pohištvo- Zgorela ie oprema petih sob in kuhinja. Kako je ogenj nastal, Se ni ugotovljeno, najbrže pa se je uigak? od razbeljene pe-fice. G- Koser navaja, da ima okrog 100.000 rttn Škode, ki pa je krita s savarovamino Vlom v gostilno Najemnica gostilne Pod Trančo je vče raj zjutraj nemalo presenečena ugotovila, da so posetili gostilno ponoči nezazeljeni gosti. V gostilni je bik> vse narobe- Odprti so bili vsi predali omar. kozarci so bili razmetani, na mizah pa so bili ostanki jedi Gostilničarja je tudi takoj opazila, da je zmanjkal gramofon s ploščami vred Po Trošila je tudi nekaj drugih predmetov. OSkodovanka je zadevo takoj prijavila policiji, ki je odredila preiakavo. Detektivi so ie sinoči izsledili ukradeni gramofon v nekem stanovanju v Kolodvorski ulici- Pozneje so aretirali 241etnega Ivana Leinfel-nerja, ki je iele pred nekaj dnevi prišel iz zapora in »e takoi spet lotil vlomilskega posla. Imenovani je v soboto posedal v neki gostilni v Kolodvorski ulici, kjer je bil ludi 301etni delavec Suleiman Biberič k Bo-s? a nek«? Gradiške. Oba sta bila kmalu v ii-vahnem pogovoru. Leinfelner je postajal čedalje bolj zaupljiv in je Biberiča kmalu povabil v drugo gostilno Tam mu je razkril naert glede vloma v gostilno pod Tran-čo. Biberie se je takoj navdušen* za Lein-felnerjev predlog. Pred pomočjo sta smuknile v hišo, kjer sta se skrivala za vrati ' na hodn'ku, dokler n so gostilne zaprli in šli spat. Ko je bik> Je vse mirno, sta odprla varata in smuknila notri. Ko sta se pogrela, sta si natočMa ni jače in si privoščila tudi Šunke in klobas. Nato «?ta vse preiskav*. ;šč»č seveda denar, k^ ga pa nista nasla. Pobrala sta raztfene dVnsre predmete, v skupni vrednosti čez -XXXI Din in izginila- Plena pa se nista dolgo veselila, fce *anes so oba prijeli in ju vtaknili pod lcljuč. Zopet roparski umor Včeraj zjutraj je bil umorjen pri Ljutomeru posestnik Jakob Vrhovnik, njegova žena pa težko ranjena Ljutomer, 11. februarja. Ljutomer in vsa njegova bližnja okolica sta pod vtisom strašnega zk>* čina, ki je bil izvršen včeraj zjutraj, a odkrit šele v opoldanskih urah. V Nunski grabi blizu Stročje vasi. ob* čina Presika, je bil umorjen in oro* pan posestnik Jakob Vrhovnik, po domače Zavec, njegova žena Neža pa smrtnonevarno poškodovana. 60 letni posestnik Vrhovnik in njegova 54 letna žena Neža sta živela na samotnem pobočju v majhni lese* ni hišici, ki je kakih 300 korakov od* daljena od banovinske ceste in uro hoda od Ljutomera, mimo nje pa vo* di samo takozvana masna pot, to je bližnjica, po kateri hodijo ljudje k maši. Včeraj zjutraj je sicer šlo mimo Vrhovnikove hiše najmanj 50 ljudi, toda nihče ni ničesar opazil. Ko pa je okrog 13. prišla soseda Marija Ozmetova, po domače Mihaličeva, k Vrhovnikovim, je bil priča strašnega prizora. Med hišo in gospodarskim poslopjem je ležal v snegu Vrhovnik s popolnoma razbito glavo. Medtem, ko je bila ena stran obraza nabrekla in zabuhla, je bilo lice na drugi strani vdrto, bil je pa tudi ves krvav bo obrazu. Nekaj korakov da* lje v tako zvani parmi je pa ležala v slami in senu vsa okrvavljena Vrhovnikova žena Neža. Bila je še živa, toda nezavestna, V«a prestrašena je Ozmetova te* kia po pomoč ki kmalu so prihiteli iz Ljutomera orožniki pod vodstvom komandirja Jagodica. Ugotovili so, da je postal nesrečni Vrhovnik žrtev roparskega umora. Mož }e imel nekaj prihranjenega de* narja, zadnje dni je prejel od nekod 500 Din, in prodal je tudi tele, za ka* tero je izkupil 300 Din. Za vse to je moral nekdo zvedeti in najbrž je sklenil, da se denarja polasti, pa naj Ho zlepa ali zgrda. Res se je zločinec polastil vsega denarja, pobral pa je tudi ix omare nekaj obleke in izginila je nova odeja. Nad posteljo je visel samokres, ki je tudi izginil. Pokojni Vrhovnik je bil že večkrat okraden in zaradi tega je imel vedno priprav? •jen samokres, pa tudi zato, ker je hi* i bolj na samoti. Zločin je bil najbrž izvršen že v zgodnjih jutranjih urah in domneva* no Nežo, ko je hotela pomolzti kra* jo, da je morilec najprej napadel že* vo. Ker je klicala na pomoč, je prihis tel mož. ki ga je zločinec hladnokrv* no ubil, nato pa oplazil še ženo. Na kraju zločina so našli ročaj od moti* kc. Morda je bil nesrečni Vrhovnik še živ, a je potem v snegu zmrznil, zato je bilo njegovo truplo narahlo pokrito s snegom. Težko ranjeno ženo Nežo so pre* peljali na dom njenega brata v Pre* siko. Zločinec jo je oplazil čez obraz s takšno silo, da ji je vse lice oteklo in da ni mogla odpreti oči. Bila je tu* li vsa krvava. Danes se je sicer Vr* •ovnikova zavedla za nekaj časa in tudi spregovorila, ne ve pa, kaj se jc zgodilo in se tudi ničesar ne spominja. Popoldne je odšla na kraj zločina sodna komisija iz Ljutomera, sodnik Gorenc. sreski sanitetni referent dr. Harfng in zapisnikar Korošak. Komi* siia je ugotovila dejanski stan. šesta« vila zapisnik in odredila obdukcijo trupla pokojnega Vrhovnika, ki bo danes popoldne v ljutomerski mrtvaš* niči. Zvečer so orožniki brzojavno o zločinu obvestili mariborsko policijo m prosili pa pomoč. Davi ob 7. se je iz Maribora odpeljal v Ljutomer po* liciiski daktiloskop g. Grobin. Pokojni Vrhovnik je bil znan kot miren in ugleden kmet. Bil je precej izobražen, saj je absolviral štiri gim* nazije in svoječasno je bil imenovan za gerenta v občini Preseki. Ljudje domnevajo, da je zločin najbrž storil nekdo, ki ie poznal razmere v hiši. Tudi orožniki, ki so pridno na delu, so mnenja, da je Vrhovnika umoril domačin. Zasledovanje za morilcem ie otežkočeno zato, ker so se takoj no odkritju umora okrog hiše začeli zbirati ljudje in radovedneži m tako nehote zabrisali marsikatero sled. Pogled na socijalne razmere v naši banovini Porofilo banskega svetnika Ivana Tavčarja na zasedanju banskega sveta Opažamo, da se nekatere industrije okoriščajo s ponudbami brezposelnega ualaverva in popolnoma neupravičeno pritiskajo na mezde. Zakonita regulacija minimalnih mezd je neodložljiva, če nočemo, da propade zadnji drobec konsumentske moči. Nedopustno je, da nekatere industrije, imenujem naj zopet tekstilno industrijo, ki žtve v dobi visoke konjunkture, spravljajo velike dobičke, naš delavec pa propada ob nizkem zaslužku. Baš tekstilna industrija ne bi smela, če je še kaj prarrioe na svetu, odpravljati delavstva z nizkimi mezdami. Na vseh koncih in krajih jo držav« favorizira z zaščitnimi carinami. S tem uživa neposredno državno podporo, oiiva industrijski monopol, v breme konsuraentov, v zahvalo pa plačuje sramotno nizko naše delavstvo, menda tudi zato, da ji ostane še več milijonov, ki jih odvede iz naSe države. Ne bi bilo odveč postaviti zahteve, da dobi carinsko zaščito samo ona industrija, ki se obveže na minimalne mezde in ki bo pod držav-on kontrolo, da bo preprečena nesreča, da ostaja od te industrije le dvomljiv uspeh, da sicer zaposluje delavstvo, a ustvarja pa obenem sestradan delavski kader, ki bo slej ali prej izčrpan in bolan v breme javnemu skrbstvu, vse samo v korist tujcem, ki bogate iz krvi našega delavnega naroda. V premegpkopnih rudnikih se odigrava zadnje dejanje tragedije slovenskega rudarja. Po petnajst, šestnajst sihtov na mesec opravijo rudarji in vedno manj jih je pripuš&enih k delu. Vsako leto najmanj enkrat zaslišimo krik in tok iz črnih revirjev, vsakokrat takrat, ko ie opasnost največja, da ne bo več zaslužka ali pa tako marhen. da ne bo za živeti ne zn umreti Dokler se rudarii ne zapro v rove pripravljeni končati s stradanjem, ni uvi- devnosti, da ae državna naročila ne smejo zmanjšati in mezde ne znižati. Ala je to treba? Ali ni naža banovina upravičena zahtevati od uprave dri*vnih železnic, da zveča dobave v slovenskih rudnikih? Tudi na škodo oene za premog; če se za to * ceno reši obstoj tisočem, ki so od nekdaj I živeli od premoga. Kaj nam pomaga gospodarska modrost, ki favorizira nove rudnike v državi, če se pa v starih rudnikih s tem godi delavstvu v nebo vpijoča socijalna krivica. Banovinski svet je kot zastopnik naroda poklican, žc danes apelirati na kr. vlado, da pra\'očasno zagotovi dobave v naš'h premr»$okopih, še predno bo treba rudarjem gladovati in proklinjati socialno neuvidevnost državne administracije. Naši rudarji ne apelirajo na podpore; dela in zopet dela hočejo. Država je dolžna, da jim ga tudi preskrbi. Vse to, kar se pri nas razdeli na podporah za brezposelne, ]e kaplja v morje. V podnorah ni rešitve. Tem manj, ker so te podpore nezadostne Bed nos t ni fond V letu 1934 se j« v območju ljubljanske Borze dela priglasilo okroj; 20.000 brezposelnih. Dobili so podpore iz sredstev, ki iih ie pravzaprav zbralo delavstvo, 1.^00.000.— dinarjev. Ali povprečno 65 dinariev na osebo. Ta povprečna podpora je toliko kot nič. če pomislimo, da so delavci po mesece in tudi leta brez posla. Ne smemo zamol<"ati, da so nekatere občine s posebnimi akcijanv v pogledu nodpiranin brezposelnih mnogo storile in ^ekai tudi banovina. Pa v podporah, kakor rečejo, ne moremo 'sknt' rešitve Kmet in delavec se bosta oddahnila od moreče skrbi za vsakdanje življenje «ele takrat, če se po*-?ivi naše gospodarstvo ;n l^ar je posebno vri/no če nr'čne državu banovina in občine z večjimi javnimi deli. Ne mogoče z deli samo. ki se opravijo z preložitvijo klancev, i dovozi nekaj voz gramoza ali 8 popravo mostičkov. Večja, milijonska dela morajo biti. zasnovana na smotrenih investicijskih programih Drugje po svetu ta posel vlade razumejo in s trp^o mislijo na nase razmere opazujemo, kako se okrog nas, a preko meja, grade velike ceste, elektrarne in druge industrije. Tudi tam je kriza in pomanjkanje denarja, pa se vendarle dela Centralna vladu nam obeta obširna javna dela. Dal Bog. da bo tudi resi Zc letos naj bi bilo 1 milijardo dinarjev na razpolago. Pri pravični razdelitvi del naj naša banovina dobi 100 milijonov. Lahko bomo gradili cesto Ljubljana—Sušak, in tudi zasavsko cesto proti Zidanemu mostu, in še bo ostalo denarja za dela na Štajerskem. Po izkušnjah iz preteklosti se ne upamo biti preveliki optimisti. Da bi se vsaj polovico tega izvedlo, kar je obljubljenega in velik del socijalnih in gospodarskih problemov, ki nas danes teže. bi bilo vsaj delno odpravljenih. Ce pa že govorimo o javnih delih, ne smemo zamuditi prilike, da povdarimo. da se pri javnih delih ne sme uveljaviti dosedanja praksa, da so javni delodajalci najbre zob zime jši eksplootatorji delovnih moči. Mezde po 2 dinarja na uro in ^ manj so sramotne mezde Od te mezde lahko živi ob polenti in krompirju kveč jemu zaposleni delavec sam, dočim za družino ne ostane ničesar. 'Z. javnimi deli ne smemo tlačiti nivoju mezd navzdol, če nočemo popolnoma ubiti konsumentske moči, kar tudi našemu kmetu ne more biti v korist. Naša dolžnost je. da skrbimo tudi za to, da bo delavstvo, kjer se vrše javna de la, nastanjeno v primernih barakah. V litijskem okraju sem videl take barake. Natrpani so ležali delavci eden poleg drugega, na zdrobljeni in vlažni slami, ob le »enih stenah, polnih razpok, in to v mrazu in dežju. Raztrgani in brez možnosti preobleči se, so pri slabem zaslužku in hrani zgubljali zadnje, kar jim je še osta lo: zdravje. Po vrhu pa še oni, ki so bili zaposleni iz bednostnega fonda ki na račun sredstev iz uredbe o javnih delih, ni so bili zavarovani za slučaj bolezni. To se mora popraviti m apeliram na bansko upravo, da vse svoje delavce zavaruje, da ne bodo njeni, če tudi v sili vzeti detm'ci, ob bolezni prepuščeni telesni propasti. Kadarkoli razmišljamo o socijalnih tegobah našega delavstva in nameščenstva. ne smemo pozabiti, da so problemi, ki *e nam pri tem odpirajo, bistvo našega na rodnega obstoja. Vemo, da smo i zgubi je ni, če propade naš kmet, prav tako — pa moramo tudi vedeti, da smo prepuščeni temni bodočnosti, 6e propada naš duševni in ročmi delavec. Storimo zanj zato, kar le moremo! KOLEDAR Danes: Ponedeljek, 11 februarja; katoličani: Lurska M. B., Dobrana. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: M a dame Dubarrv (Dol o res del Rio) Kino Ideei: Parada smeha (Srzoke Sza kafl). Kino Dvor: Doktor X. Kino Šiška: Kraljica Kristina. Ljudska univerza: predavanje primanja prof. dr. Zalokarja o boju proti rak« oh 30. v dvorani Delavske zbornice. DE21 RNE LEKARNE Danes: Mr. Sušnik, Marijin trg 5, Ku ral t, Gosposvetska cesta 10, Bohince ded . Rimska cesta 31. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 30. Ponedeljek, 11.: Gugamlea. Red Sreda Torek, 13. j zaprto. Sreda, 18.: Siromak ovo jagnje. Rad B. Četrtek 14. februarja: Stoga dveh gospodov. Premijera. Petek 15- februarja: ob 15. uri Matiček se ženi. Dijaška predstava. Izven. Globoko znižane cene. Izvirna noviteta slovenskega pisatelja dr. Ivo sorlija se vprizori v soboto 16. t. m. Naslov te meščanske drame je >Divji ognju. Delo slika medcanako okolje ia rodbinsko tragedijo domačega aina, Režlser: M. Skrbinsek. OPERA Začetek ob 20. Ponedeljek, 11.: zaprto. Torek, 12.: Dorica plese. Red A. Sreda, IS. februarja: Hoffmannove pripovedke. Red Sreda. Prihodnja noviteta v operi bo Zan-donaievo delo >Franceijca da Rimlnic z besedilom Titta Rlccardija. Franc esc o da Rimini poje ga. Gjungjenac, njenega soproga Giovania g. Primožič, Paola g. Oo-stič in Malateatina g. Franci. Režira g. Primožič, dirigira ravnatelj Polič. Nočni požar Maribor, 11. februarja. Danes onkog S- zjutraj je nastal vćlik in nevaren požar v ŠtreliŠki ulici v mizarski delavniei mojstra Antona Sajka. Na pomoč so odhiteli mariborski sasilei z dvema avtomobiloma in turbinko. ko so pa prihiteli tja, je ocen j polee delavnice zajel tudi že eospodarsko poslopje. Mimo hifte te*> potok, ki pa je zaradi hudega mraza — ti-vo srebro je danes v Mariboru zdrknilo na 18 stopini pod ničlo — popolnoma za-mrenjen Zato so morali casilci napeljati cev: do 600 m oddaljenega hidranta na Betnavski cesti. Gašenje je bk> »,aradj mraza in kt»r iim ie voda srvroti zmrzovala v reveh, zelo nannrno. kljub temu se je pa !?a*;Vem nosr^č'lo. da so rešili v#wj *»tano-vflni«*ko hi&o *koda na5fl f!Vynon n;n 71 varovan pa ie b:i Safko m *00 000 n?n fia^li so ad 3. do S. ziutraj. nato «n se na va\ prem ražen i ;n nremoPeni gasilri utrui«»ni vrnili domov. — Plenarni sestanek noronietne aekeije SK Ilirije, ki ?e bil deloven za danes ah 20. uri. je pralašen na prihodnji paaede-ljek, 18. t m. Mev. >SLOVENSKl NAROD«, dne 11. februarja 1935 Stran 3. ELITNI KINO MATICA Dolores de! Rio Danes Razkošna film. drama iz dobe Ludvika XV. MADUME v pustolovščinah divne Film lepe igre. petja, smeha in zabave. Kot dopolnilo programa: 1. Ruski orkester Dave Apollo-na izvaja »Ruske pesmi«. 2. Barvana črtana sala: Hotel pri »Medenem mesecu«. DUBARRY Predstave ob 4., 7% in 9*4 uri zvečer DNEVNE VESTI — Pokloniier Rdečekritarjev iz dravske banovine na kraljevem grobu. Banovinski odbor društva Kdečega križa je na svoji seji dne 18. decembra sklenil, da se pokloni njegovo članstvo blagopokojnemu viteškemu kralju Aleksandru I. — svojemu vzvišenemu zaščitniku — na Oplencu. Poklonitev je zamišljena v dneh 25 in 26. maja t. 1. ter se bo izvršila po vsej priliki v treh etapah t. j. iz Ljubljane, Maribora in Celja. Banovinski odbor je o tem obvestil že vse svoje edinice potom svojih okrožnie ter prihajajo dnevno pritrdilne izjave, iz katerih je razvidno, kako je članstvo Rdečega križa spoštovalo blagopokojnega kralja. Po-klonitve se bodo udeležili vsi redni in pomožni člani društva Rdečica križa, ki bodo potoni pristojnih edinic dobili vsa potrebna navodila. — Proti tujim inženjer jena. Včeraj je imela zagrebška inženjerska zbornica občni zbor. na katerem je razpravljala tudi o zaposlitvi tujih inženjerjev. Predsednik ing. Balley je v svojem govoru omenjal, da so tujci vsiljivi in brezobzirni, mnogi sploh nimajo pravice do bivanja v naši državi. Na področju zagrebške zbornice, je 72 tujih inženjerjev, ki odjedajo kruh domačim nezaposlenim, živečim v težkih gmotnih razmerah. Zagrebška inženjerska zbornica šteje 196 članov, od teh 93 gradbenih inženjerjev, 45 inženjerjev arhitektov, 51 strojnih in elektroinženjerjev, 5 kulturno tehničnih in dva rudarska inže-njerja Predsednik je naglašal, da je zakon o pooblaščenih inženjerjih življenjska potreba inženjerskega stanu, ki je edini nezaščiten v svojih pravicah in delokrogu. *a«ii man n ih—iiuisssiii..... Živčno bolnim in otožnim nudi mila naravna »Franz Josefova voda« dobro prebavo, jasno glavo in mirno spanje. Po izkušnjah znamenitih zdravnikov za živčne bolezni je uporaba »Franz Jose-fove greneice« pri težkih obolenjih možganov in hrbtnega mozga najtopleje priporočati. »Franz Josefova grančica« se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Javna dela naj dobe naša podjetja. Včeraj je imela občni zoor tudi novosadska inženjerska zbornica. Posebno pozornost so posvetih zborovalci vprašanju javnih del. Sprejeta je bila tozadevna resolucija, ki v nji novosadska inženjerska zbornica zahteva, naj dobivajo v bodoče javna dela domača podjetja, ki jih imamo dovolj, ki pa vedno bolj hirajo, ker dobivajo skoraj vsa večja javna dela tuja podjetja. Naša gradbena podjetja bi lahko stala na trdnih nogah, če bi jih tuja podjetja ne odrivala od javnih deL — Včeraj smo se pa smučali. Včeraj je bil prav za prav pri nas prvi pravi zimski dan s snegom, ki so ga bili smučarji po pravici veseli, saj je bila smuka zelo dobra. Na vse strani so odpeljali vlaki zjutraj množice smučarjev, mnogo jih je pa krenilo v krasno zimsko naravo tudi z avtobusi in na smučeh. Smučarska vlaka na Gorenjsko in Dolenjsko sta bila polna veselih smučarjev, ki so prišli v polni meri na svoj račun. Smučarji, ki so bili na Dolenjskem, na Polževem in po okoliških hribih, so zatrjevali, da je reklame za ta krasen smuški svet še vse premalo. Snega je zapadlo dovolj, včeraj ga je bilo na nekaterih krajih še preveč, ker je bil zelo suh, da so se smuči precej udirale. Tam, kjer je bil že nekoliko zglajen, so pa tekle smuči, da je bilo veselje. Pike pa niso bile nevarne, saj si padel na mehko, zakadilo se je in ko si se skobacal iz snega, si bil kakor sneženi mož. Kdor ima med tednom čas. se najlažje navžije zimskih radosti Do Polževega ni daleč, a smuka je adaj tam naravnost imenitna. Zelo primeren čas bi bil zdaj za srauški tečaj, ki bi bil lahko otvor jen takoj, če bi se prijavilo vsaj 10 interesentov. PRIOE! PRIDE! RAMON NOVARRO PESEM ORIENTA — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo stanovitno, manj oblačno mrzlo vreme. Včeraj je snežilo v Rogaški Slatini, Zagrebu. Beogradu in Splitu. Najvišja temperatura je znašala v Skoplju 3, v Splitu 2, v Zagrebu —3, v Ljubljani —3.2, v Rogaški Slatini —5. Davi je kazal barometer v Ljubljani 768.7, temperatura je znašala —10. — Zasaćeiu tihotapec opija. Organi zagrebške policije so zasačili v vlaku na progi Zagreb—Maribor trgovskega potnika Alilana Mihajloviča, pri katerem so našli 30 kg opija. Opij mu je prodal neki trgovec ia Skop l j a, da bi ga izročil v Mariboru nekemu Franu Potisku. Najbrž je hotel Mihajlovič opij pretihotapiti čez mejo. — Novorojenčka umorila in vrgla v stranišče Včeraj so aretirali v Zagrebu služkinjo Magdo Lubejevo, ki je pred dve-ma dnevoma porodila, zadavila novorojenčka in ga vrgla v stranišče. Izročili so jo sodišču. — Nasilen mesar ujet v laso. Včeraj ponoči je razgrajal v Zagrebu mesar Mirko Cop, ki mu je bilo stopilo vino preveč v glavo. Začel je razbijati po gostilni na Jordanovcu, da so se vsi razbežali. Ker mu niso mogli drugače blizu, so prinesli vrv in ga ujeli v laso, potem pa zvezali in prepeljali na policijo. &ve\ct postCi&a pristnega NORVEŠKEGA RIBJEGA OLJA pravkar iznova prispela. Olje je fino prečiščeno. brez zoprnega vonja in za vsakogar lahko užitno. Za kvaliteto jamči: Apoteka Mr. L. Bahovec Ljubljana Kongresni trg štev. 12. Iz Ljubljane —lj Dr. Valentin Rožič na sadnji poti. V soboto ob 14.30 so se zbrale velike množice Ljubljančanov na Stari poti za Leoni-šcem. da spremijo k večnemu počitku nenadoma umrlega senatorja in zaslužnega narodnega delavca dr. Valentina Rožiča. Žalne obrede je opravil šentpeterski župnik, nakar so se v govorih poslovili od pokojnika zastopnik ministra dr. Marušiča docent dr. Iv. Matko. v imenu Branibora in JS dr. I. C. Oblak in podpredsednik senata dr. M. Ploj. Pogreba se je udeležilo tudi odposlanstvo koroških Slovencev. Ob grobu so se poslovili od pokojnika župan iz Moravč g. Tome. bivši poslanec g. Albin Ko-man in župan iz Loge vasi na Koroškem ter drž. tožilec dr. Felacher. —Ij Kaj pa samci? Nezaposleni samci se pritožujejo, da so nekoliko preveč zapostavljeni za nezaposlenimi družinskimi redniki. Težje je sicer živeti nezaposlenemu očetu kakor samcu brez podpore in dela, a s tem še ni rečeno, da kaj lalje živi nezaposleni samec, ki navadno dobi le tedaj podporo, ako kaj ostane, ko so že prejeli podporo oženjeni nezaposleni Te dni je bilo zaposlenih nekaj ljudi za kidanje snega. V po.štev so prišli /.opet predvsem oženjeni. Kaj pa naj počno samci, ako ne dobe podpore in ne dela? Ali bi ne bilo prav, če bi dobivali podporo samci( ali oženjeni), delo pa oženjem in ne, da dobe eni vse. drugi pa nič?! Oženjeni naj imajo prednost tudi vnaprej pred samci, toda upoštevajte tudi samce! — Nezaposleni samec. Zvočni kino Ideal gp DANES VELIK VEČER SMEHA Slavni in priljubljeni komik S z o k e Szakall v filmu veselja PARADA SMEHA SMEH — GROHOT — SMEH Sodeluje Teo Lingen Predstave danes ob 8., 6., 7. in 9.'4 Predstave danes ob 4., 7. in 9hi —lj Pesem orijenta je največje delo slavnega Ramena Novarro. Pokaže nam orijent v vsem njegovem sijaju in tajinstve-nosti. Film je poln krasnih posnetkov iz puščave, kakor tudi nebroj lepih slik iz narave. Film se bo predvajal te dai v Elitnem kinu Matica, ua kar že danes opozarjamo. —lj Tnnel mislijo graditi med Evropo in Ameriko. Vse priprave so že gotove. Vendar pa delo ni šlo kar tako od rok. Razni elementi, predvsem brodoiastniki so se upirali 9tvari. Največji spekulanti sveta so bili na delu. da preprečijo to velikansko zamisel. Kljub zločinom in špekulacijam se je delo posrečilo. Kako nam pokaže ZKD v svojem filmu, ki ga bo predvajala v petek. —lj šentjakobska knjižnica v Ljubljani nam z ozirom na sobotni članek, da je največja knjižnica v državi, sporoča, da je največja javna ljudska knjižnica v Jugoslaviji. Največje knjižnice pri nas so državne študijske biblioteke, v Ljubljani licejska knjižnica na gimnaziji na Poljanski cesti, kar je bilo itak razvidno iz članka. —lj Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva za Sp. Šiško, priredi v šoli 12. t. m. ob pol 20. za člane predavanje o obrezovanju sadnega drevja. Ker je predavanje poučnega pomena za vsakega sadjarja in vrtnarja, prosimo člane, da se tega poučnega predavanja udeleže. —lj L'druženje jugoslavenskih inženjerjev in arhitektov — sekcija Ljubljana vabi k predavanju, ki bo v sredo, dne 13. februarja ob 20. uri v družabnem lokalu na Kongresnem trgu 1/H. Predaval bo g. dr. ing. Miroslav Kasaj: o vzrokih porušitve mostu v Gori^-ajah. Vabljeni so člani in vsi, ki se zanimajo. —lj Res ljudski koncert ho v soboto v Delavski zbornici i»b 20. uri. kar pričajo cene vstopnic, ki so že na prodaj v trafiki Sever v ^elenburgovi ulici. Sedeži -o po 15. 10, 8 in 6 Din. -stojišča pa po 4 Din Sicer nam pa pripravlja »Sava*, koncert. ki bo na umetnostni visini, kar je razvidno iz sporeda in kar nam dokazuje vnema pevcev, ki se posvečajo j>etju res s pravo ljubeznijo in pevskim idealizmom, da bodo dostojno proslavili svoj praznik, 10-letnico društva. —lj Tehnična eksekutiva Lj. šah. kluba poziva svoje igralce prvega in drugega razreda na važen informativen sestanek. • Vrfiil se bo v ponedeljek v kavarni Evropi ob 20. uri. L. S. K. —lj Od danes dalje so v predprodaji j vstopnice za koncert soločelista g. Bogomir-1 ja Leskovca, ki igra v Filharmonični dvo- • rani s spremljevanjem orkestra Orkestral-j nega društva Glasbene Matice in drž. kon- • servatorija v ponedeljek, dne 18. t. m. ob 30. uri v Filharmonični dvorani tri klasične čelokoncerte Tartinija. Rocherinija in i Havdna. —lj Ljudska univerza v Ljubljani. Drevi ; ob 20. uri predava g. prof. in primari j dr. •' Zalokar Alojzij v dvorani Delavske zbornice o boju proti raku. Vstop prost. —lj Mane ki ni za modno revijo Zveze gospodinj na veJesejmu. Iščemo gospodične, visoke, vitke postave. Dobra plača Oglase naj se osebno jutri 12. t. m. ob 19. v kleti kavarne Emone. Iz Ptuja — Peo al je privoščil kurjo pedenko. Viničar Prikupec Avgust iz Veličan je opazil na svojem dvorišču sosedovega psa, kako je lovil kure. Ko ae je sam pojavil na dvorišču, je opazil, da mu je pes zadavil dve kuri in ju pojedel. Ker so se pritoževali tudi drugi sosedje, da jim pes lovi kure, ki je last vinlčarke E. je ista ovadena sodišču. — Uradni dnevi postaje za kontrolo sodov so določeni v mesecu februarju v Ptuju v dneh 20., 21., 22., 23. in 26. — Volilni imeniki za mesto Ptuj so po popravkih od sreskega sodišča potrjeni ter razgrnjeni na vpogled pri mestnem magistratu med uradnimi urami. Rok za popravo je dc 22. t. m. — Nočno lekarenisko službo ima do petka 15 t. m. lekarna >Pri zlatem jelenu« (mag ph. Behrbalk). — Napad. Ko se je te dni proti večeru vračal posestnikov sin Ponikvar od svoje ljubice domov so. ga v vasi pri Sv. Duhu v Halozah napadli trije neznani fantje ter mu prizadejali z nožem večje rane na levi nogi, da so ga morali prepeljati v ptujsko bolnico. — Gasilsko službo do prihodnje nedelje dne 17. t. m. opravlja m. vod, n. red s četarjem Močnikom Štefanom in četnikom Francem Run ovc em ter od moštva Alojz Vrabič, Ferdo Zal ar in Vilko Sile Reševalno službo pa opravlja šofer Mar Kari, četnik Mere in Fijan Rudolf ter Vilko šole. — Smučarji zopet veseli. Naši smučarji so bili že skoraj obupani nad letošnjo zimo. Zadnje tri dni, ko je neprestano snežilo, so se pa veselili ter komaj čakali nedelje, ki jim je nudila obilno zabave. Lep solnčen dan je izvabil na prijazen Panorama hrib in na Mestni vrh mlado tn staro. Na obeh hribih je bilo vse črno smučarjev. Na račun so prišli smučarji, pa tudi gledalci. Iz Celja —c Razgrnilo» volilnih imenikov za mesto Celje. Mestno poglavarstvo v Celju razglaša: Po §§ 8., 9., 10. in 15. zakona o sreskega sodišča v Celju potrjeni volilni imeniki na vpogled prebivalstvu v sobi št. 2 mestnega poglavarstva. Vsakdo ima pravico v uradnih urah volilne imenike pregledati, prepisati, razglasiti in natisniti, ter bodisi zase, bodisi za drugega zahtevati njihov popravek. Pri volitvi smejo glasovati samo oni. ki so vpisani v imenike. Popravek volilnih imenikov se zahteva neposredno, pismeno ali ustno od mestnega poglavarstva celjskega ali od sreskega sodišča v Celju. Zahtevanim popravkom se morajo predložiti dokazila in sicer le pol-noveljavne javne listine. Ukaz o volitvah narodnih poslancev je bil razglašen 7. tm Po § 15. zakona o volilnih imenikih se po pravki smejo zahtevati le Še v 15 dneh po razglasitvi ukaza. Nobena poznejša zahteva popravka ne vpliva na sestavo volilnih imenikov, po katerih se bodo vršile že razpisane volitve. —c V počastitev spomina blagopokojne ga kralja je priredilo Celjsko pevsko društvo s sodelovanjem pevskega društva »Oljkec v veliki dvorani Celjskega doma žalni koncert pod vodstvom pevovodje g. Peca fiegule. Koncerta, ki je bil dobro obiskan, so se udeležili tudi zastopniki civilnih in vojaških oblastev ter mestne in okoliške občine, šol, korporacij in društev. Po lepem žalnem govoru predsednika GPD g. Finka je mešani zbor (nad dO pevcev) skladno in učinkovito izvajal pet pevskih točk. nato pa sta združena moška zbora CPD in »Oljke« (nad 60 pevcev) zapela Foersterjevo »Umrl je mož.. .« Koncert je bil dostojna počastitev spomina velikega kralja Mučenika. | Zvočni kino Dvor Tel. 27-30 Danes največja senzacija sezone velefilm D O C T O R X Film neverjetnih stvari, drsnih zločinov in bojev. Ta film je po svoji vsebini močnejši in napetej-ši od filma > Fran k ena tein« tn >Dr. Mabuse«. Predstave danes ob 4., 7. in 9. url Vstopnina 4.50 in 6.50 Din —c Hišne posestnike in oskrbnike ponovno opozarjamo, ds morajo skrbeti za redno čiščenje in posipanje zasneženih odnosno zamrzi ih hodnikov pred hišami, ker bi bili sicer v primeru nesreč na teh hodnikih odgovorni sa posledice. c— Drevi ob osmih bo predaval na Ljudskem vseučilišču univ. prof. dr. Boris Zarnik iz Zagreba o temi »Kako se prenašajo nasledstvene posebnosti«, jutri ob 20. pa bo predaval o temi »Kako spoznavamo življenje pradavnih časov«. Predaval bo ob predvajanju zanimivih ski optični h slik. —c Umrla je v petek na Sp- Hudinji 16 pri Celju 63 letna zasebnica Josipina Zdolškova v celjski belniei pa je umrl 6 letni Franc Teršek is Gaberja, sinček delavca v» Westrovi tovarni. Težkoče v šolah v Ljubljani Občni zbor društva „dola in dem" — Potrebe poklicne posvetovalnice Ljubljana, 11- februarja. V sredo C. t. m zvečer se je vršil na učiteljišču občni zbor društva -šola in dom« v Ljubljani. Predsednik dr. Lončar je ugotovil sklepčnost ter pojasnil, da se vrši občn: zbor zato šele v februarju, ker se zaradi marsejske tragedije r\- mogel vršiti lansko leto. Za predsednika občnega zbora je bil na splošno željo zborovalc-^v izvoljen direktor učiteljišča v pok Anton Dokler. O delovanju društva je poročil društveni tajnik prof. čopič. Ia njegovega obširnega poročila posnemamo da se društvo v svojem delovanju ni moglo tako razviti, kakor bi bilo želeti. Javnost se kar ne more sprijazniti z mislijo, da bo šolstvo uspevalo le tedaj, ako bo ukoreninjene v narodu in njegovih potrebah. Zato pa je predvsem potrebno sodelovanje staršev v vseh vprašanjih. ki zadevajo vzgojo in pouk naše mladine. Starši 'majo ne samo pravico, temveč tudi dolžnost čuvati nad razvojem svojih otrok In prosvetne oblasti bodo imele baš v organizaciji staršev najboljšo oporo, ako bodo upoštevale njih uprav'čene želje. Z naslonitvijo naše šolske upra/e na široke plasti naroda bo izpopolnjeno načelo- demokracije, ki bi ed*no moglo obvarovati naše šolstvo in učitPlistvo vseh večjih pre-trealiajev. Na zahtevo naše prosvetne uprave so se morale na vseh meščansk'h šolah ustanoviti >Zajednice doma in šole«, ki pa nimaio življenjske sile, ker niso vzrastle iz danih potreb. pa tudi starši nimajo vanje pravega zaupanja. S tem. da ae ustanavljajo društva za vsako šolo posebej, se cepijo sile in starši, ki imajo svojo deco v razl;čnih šolah, bi morali biti včlanjeni v dveh. treh društvih, potrebe in težkoče pa so skoro na vseh šolah enake. Zanašamo se na zavednost staršev, ki bodo morali slejkoprej spoznati da je mo-mogoče le z zdražen'mi močmi premagati vse tiste težkoče, ki se v našem šolstvu pojavljajo. V preteklem letu je društvo započelo akcijo za ustanovitev poklicne posvetovalnice, kjer bi mladina lahko dobila nasvet v najtežjem življenjskem vprašanju, v izbiri poklica. Mnogo se govori o načrtnem gospodarstvu, kateremu bodo mogli pa uspešno služiti le ljudje, vzrastli s tistimi telesnimi in duševnimi silami, ki bi morale biti ideal vsakega kulturnega naroda. Poklicna posvetovalnica je nujna potreba In kraljevska banska uprava je celo vstavila v svoj lanskoletni proračun 15.000 Din, ki pa jih kasneje ni izplačala, tudi Zbornica za trgovino, obrt in Industrijo ni hotela prevzeti nobenih denarnih obveznosti, le Delavska zbornica in mestna občina ljubljanska sta po svojih zastopnikih obljubili podporo, ki pa še zda-leka ne zadošča za ustanovitev stalne poklicne posvetovalnice Društvo hoče započeto delo za ustanovitev te prepotrebne ustanove pogumno nadaljevati. Ob počitnicah je društvo pokrenilo akcijo, da se s poldnevnimi in celodnevnimi izleti zaposli tista šolska mladina, ki nima prilike, da bi ji starši nudili počitniško razvedrilo, je pa izpostavljena vsem mestnim nevarnostim. To akcijo je blagohotno podprla banska uprava in socijalni urad mestne občine ljubljanske. Tudi prihodnje počitnice bo skušalo društvo storiti nekaj sličnega in namerava pritegniti mladino vseh ljubljanskih šol. ako bo mogoče abrati zato potrebna sredstva. Iz tajniškega poročila posnemamo nadalje, da se je 5. novembra ustanovila Zveza društev Sola in dom, v kateri so dosedaj že včlanjena društva iz Maribora, Ptuja. Novega mesta. Tržiča in Litije. Najbolje delujeta društvi v Mariboru in Kranju, kjer imajo direktorji srednjih šol najboljšo oporo v starših, ki prav radi sodelujejo pri vseh vprašanjih, tičočih se njih dece. V preteklem letu se je tudi ustanovilo društvo »šola in dom« v Murski Soboti in to na pobudo direktorja Pavla Strmška. V najkrajšem času pričakujemo ustanovitev naših društev v Celju in Kočevju, saj je tudi tam potreba po takem društvu velika Tajnikovo poročilo je bilo sprejeto z odobravanjem Blagajniško poročilo, ki ga je podal g. Dolenc Ciril, ravnatelj v pok. je pokazalo da vlada v vrstah staršev še vse premalo zavednosti in je bil po nadzorstvu podan absolutorij blagajniku in odboru Sledile so volitve in je bil izvoljen naslednji odbor, ki se je konstituiral takole: Predsednik: Anton Dokler, direktor v pokoju; podpredsednik dr. Lončar Dragotin, direktor v pok.; tajnik Kreutzer Pavel, zasebni uradnik; blagajnik Ciril Dolenc, ravnatelj v pok.; Brezar Štefka, zasebnica; švajger Josipina, zasebnica; dr. Zalokar Ana, . zdravnica; Potočnik Alojzij, učitelj v pok.; dr. Gerlovič Franc, ravnatelj umobolnice; Jerman Jakob, starešina sreskega sodišča; Hreščak Alojzij, učitelj; namestniki: Prijatelj Amalija, zasebnica: Lajovic Ana, zasebnica; Stanko Ana, zasebnica; v nadzorstvo so bili izvoljeni: Betetto Iva, zasebnica; Miklavčič Frane, bančni uradnik in Moretti Jože, uradnik OUZD. Novoizvoljeni predsednik se je za zaupanje najlepše zahvalil in obžaloval, da je med profesorji srednjih šol tako malo zanimanja za tako važno društvo. Nato je tajnik prof. čopič prečita! resolucije, ki se bodo poslale kraljevski banski upravi. Resolucije se glase: Roditelji so na občnem zboru razpravljali o važnejših vprašanjih, ki se tičejo pouka in vzgoje šolske mladine ter ugotovili, da je sedanja gospodarska kriza zajela tudi nase šolstvo v taki meri, da bodo ostale zaradi tega trajne posledice v telesnem in duhovnem razvoju našega naroda. A. Kot težko oviro boljših uspehov na ljubljanskih šolah moramo omeniti splošno pomanjkanje prostorov, ker so vse šole prenapolnjene, osnovne, meščanske in srednje. Prav zaradi tega so tudi zdravstvene razmere na šolah naravnost neznosne, razredi se ne morejo dovolj prezračiti, ker se vrši pouk dopoldne in popoldne in se je ponovno primerilo, da so se učenci zaradi slabega zraka onesvestili Učni uspehi so v prenapolnjenih razredih nemogoči- Starše posebno obremenjujejo šolnina in veliki izdatki za knjige, katere se prepogosto menjujejo in so odločno predrage za sedanje razmere. Glede pouka na šolah moramo ugotoviti, da na nekaterih srednjih šolah še du danes ni nameščenih dovolj učnih oseb, da bi poučeval vsak učitelj svojo atroko in da bi ne bilo učiteljstvo preobremenjeno. Slovenija potrebuje letno povprečno 120 do 130 učiteljev, zato naj ostanejo učiteljišča popolna, dokler jih ne nadomesti učiteljska akademija. Da bo to mogoče, naj se dovoli /stop na učiteljišče tudi absolventom meščanskih šol. Za dosego večjih vzgojnih in učnih uspehov bi bili potrebni pogostejši roditeljski sestanki na vseh vrstah šol. B. Zato v prvi vrsti prosimo kraljevsko bansko upravo: 1. Da v Ljubljani prične z'dati poslopje za ITI. drž. realno gimnazijo in ukrene vse potrebno, da se ustanovi nova ženska realna gimnazija, ker to nujno zahtevajo zdravstveni in pedagoški oziri 2. Da se za naše šole izdajo slovenske učne knjige, ki naj ne bodo predrage in se naj naznanijo ob koncu šolskega leta za prihodnje leto. 3. Ministrstvo prosvete prosimo, da namesti učne osebe pred začetkom šolskega leta. da se bo pouk lahko v »*edu vršil 4. Absolventom meščanskih šol naj se dovoli zopet vstop na učiteljišča in srednje šole. Predložene resolucije so izzvale živahno debate in so se vsi navzoči strinjali v tem, da je treba vzbuditi v javnosti več zanimanja za vse težkoče v našem šolstvu, da se jih s skupnimi napori odpravi. Od oblasti ne moremo vsega pričakovati, zato poziva društvo starše, naj se včlanijo v društvu ter s tem gmotno in moralno podpro odbor v delu za boljšo bodočnost njih dece Ob pol 10. je predsednik zaključil uspeli občni zlor, na starših pa je, da se z ljubeznijo in zaupanjem oklenejo tega prepotrebnega društva. Iz TrhoveH — Občina razglaša. Na osnovi § 9. zakona o volilnih imenikih se razglaša, da j*' volilni imenik v občinskem uradu v Trbovljah v sobi štev. 4 od današnjega dneva dalje razgrnjen in da je tam v uradnih urah vsakomur na vpogled. Vsakdo ima pravico volilni imenik pregledati, prepisati, razglasiti in natisniti, ter bodisi zase, bodi si za drugega zahtevati ujegov popravek. Popravki volilnega imenika (reklamacije) se morajo zahtevati samo do petka, 82, februarja t. 1. Glasovati bo smel na dan voli tev samo tisti, ki bo v volilnem imenu vpisan. — <>})<■ ni zbor Kula jugoslo*cnskih se ster. Tukajšnja podružnica Kola jugoslo-venskih sester bo imela svoj letni občni zbor v četrtek 14. t. m. ob Vs 4. uri pojK)!-dne v dekliški šoli v Trbovljah-Vode. Iz škofje Loke — Učiteljsko društvo aa škofjoloski okraj je liboruvak) v soboto dopoldne v deski doli Kralja Aleksandra. Kljub vremenskim ne-priiikam je bila udeležba članstva s Poljanske in Sejške doliue, kakor tudi s Sorskega polj« nad vse častna in je potrdila visoko stanovsko zavednost prosvetnih pionirjev tega območja. Predsednik. Škofjeloški učitelj g. Vojteh Debeljak, je pozdravil uvodoma najerčneje v okraj novodosle učitelje in učiteijie£voboda' in >Zarjac. prirejata s svojim kulturnim elanom mesečno lepe koncertne in pro svetne večere, ^botni ie bil prav pester in umetniški Ciodba ^Zarja*. ki pod sedanjim kapelnikom Danilo Cerarjem vidno napreduje, je zaigrala novo instrumentiran »Delavski pozdrave močno koralno pesem, nato pa težko, polno akordov. Belliniev potpuri iz opere >Norma<. Solista na krilni rog in basov krilni, rog ata bila čista in zvočna, da je harmonizacija celega ork.' stra bila še bolje podčrtana in dinamično tako izrazita, da so poslušalci z burnim aplavdiranjem izrekali svoje priznanje. Go vorni zbor je podal Katke Zupančičeve pesem >Kdo je kriv< v res izborni režiji in tako živo. da vsa čast delavcem igralcem in režiserju delavcu. G. Ošlak iz Maribora je imel zanimivo predavanje >0 svetovnem gospodarstvu in politiki« v katerem je slikal vse momente ki so v današnji družbi neizbežno povzročili krieo in ki je ne bodo odpravili, fte st* vse to do temelja ne izpremeni. Žel je za svoja izvaiania živahno odobravanje. Tudi rpcitatorja. delavec in delavka sta recitirala dve pesmi z lepo vokalizacijo iti na-irli-^om. Koncertna in operna pevka gospa M. Obsrualderjpva je zapela dva solospevn in žela tako odobravanje da ie morala do dati Pela ie ariio iz opere »Trubadur< S\en sopran ie srebrno cjst. mehak, bezajoč kakor žamet, v kolorahn nem koloritu »iglo zvene*, da poslušalce nehole vsega pr^jse-me. Zato pa tudi ni nehalo ploskanje. Jjfb je odpele in bi morala še in 5e pomVlJ3ti če bi imela s seboj dovoh not. Tako le zo» pet ta večer pokazal, da si delavstvo želi razvedrila in da »svoboda« In >%ar|a* za-raa vršila lepa poslanstvo med delavstvom, za kar jima gre vse priznanje. -štev. Stran 4. »SLOVENSKI NAROD«, dne 11. februarja 1935 Stev 34 Nad dva milijona tjulnov ]e izsledil sovjetski letalec Babuškin v polarnilt krajih ia rešil nad lOO ribičev Praok HeUer: 39 Sibirski brzo vlak roman — Blazen sem Zdaj pojdi k — kako se je imenovala tista tvrdka, ki te je hotela opehariti? — Vroblevski. — Pojdi torej k Vroblevskemu. Ti ga boš opeharil. Akcije stoje dobro sate. Anglija je včasih izdala tiste, ki so bili neodvisni, nikoli se pa ni prostovoljno umaknila tekmecu. — Toda križ božji, — je zaklical Brandstedter, — saj nimamo dokazov. Edina priča je pobegnila. — Moral bi ga bil ustreliti, kakor sem ti zaklical. • — Govoric samo o davljenju in streljanju ljudi. Razumem, da so te zaprli. — Jaz tudi. Pojdi k Vroblevskemu. Srvozeleni stražnik svobodne države na konju jima je nestrpno namignil, naj nadaljujeta svojo pot. Njegov pogled se je ustavil na Brandstedterjevem gostu in obstal le na njem, kakor prikovan. Blaznež si je odpel avtomobilski plašč in pod njim se je videl kot njegova vsakdanja obleka presenetljivi črni triko. Brandtstedter je hitro zavil v Porthechaisengasse in dalje v Jopen-gasse. — Nisva daleč od tvojega stanovanja, — je dejal blaznež. — Ce bi me videl zdaj Goldschmidt, bi moja svoboda ne bila mnogo vredna. Avto se je bil ustavil. — Tu je pisarna Vi oblevskega. — Dobro. Ali imaš pri sebi denar in listine? — Da, toda izplačati nekaj stotiso-čakov tem-le razbojnikom, ko imamo v pristanišču ladjo in se lahko temu izognem, to je blazno. — Največja modrost, največja blaznost. Ne govori toliko. Mudi se nam. Čez dobro uro je zapuščal Brandstedter pisarno tvrdke Vroblevski. V lepu je imel potrjeno listino, s katero ie je tvrdka Vroblevski odrekla vsem sahtv Tam «rlede zemljišča za ladjedelnico, ki bi jih bila lahko uveljavljala po takonih svobodne države Gdanska, Šef tvrdke Vroblevski je pa vtaknil f žep ček na 400.000 mark. Spremil je ivojega gosta do vrat s sladkim na-imehom. Brandstedter se je moral premagovati, da ga ni udaril. Njegov okrogli obraz je bil bled in naguban, — Vse zahteve, ki bi jih lahko uveljavljal po zakonih svobodne države Gdanska, — je šepetal svojemu gostu. — A danes ponoči nameravajo ... — A danes ponoči nameravajo napraviti konec svobodni državi Gdansk in odstraniti njene zakone, — je dejal njegov gost. — HahahPhaha! To je presneto prebrisano. Toda blaznež, te noči se lahko zgodi še marsikaj, česar niši slutil. Te besede in dol gnos so bile namenjene ravnatelju Vroblevskemu, ki ju je ves zadovoljen opazoval skozi okno. Dolgega nosu se je ustrašil tako, da mu obraz ni več žarel od zadovoljstva. — H komisarju! — je zaklical blaznež, — požuri se, mudi se nama, požuri se! m. Gneča na ulici je postala še hujša. Videl si posebne tipe, ljudi, ki so spadali sicer v siromašni okraj okrog Wall-platza ali Neufahnvasser ali ljudi s kmetov, z veleposestev. Hodilo so po ulicah in se zbirali pred velikimi izložbami. Zdelo se je, da jih mika razbiti jih. Nač kaj radi niso ubogali, ko so stražniki svobodnega mesta kričali: Umaknite se! Čez Langemarkt je prikorakala v hitrem koraku četa angleških mornarjev, namenjena v pristanišče, Oči so jim žarele od nemškega konjaka. S hripa-vimi glasovi so prepevali pesem, ld je bil njen refren po vrsti: Deutscher VVeinbrand uber alles! in Hoo~ray, we sail to — day, hoo-ray, we sail to day! Brandtstedter se je ozrl na svojega spremljevalca. — Danes odpluje jo! A najina edina priča je pobegnila. Peljala sta se po Langgasse skozi mestna vrata in doli na Graben. Pred veliko patricijsko niso je Brandstedter ustavil. — Tu sva, — je dejaL Toda... — Nobenega toda. Anglija je včasih pustila na cedilu svoje zaveznike, toda nikoli se ni prostovoljno umaknila tekmecu. Posodi mi svoja avtomobilska očala. — Mar hočeš v njih pred angleškega komisarja ? — Ne, pač pa v njegovo Čakalnico. Bojim se srečati znance. Hahahahaha! Človek ne more biti nikoli dovolj oprezen v svoji obleki Blaznež si je skrbno zapel avtomobilski plašč čez črni triko. Oči so mu žarele od radosti. Brandstedter mu je dal svoja avtomobilska očala. Odšla sta po stopnicah, ki je njih višina zabranila Jakobu Isockemu, da ni osebno prodal skrivnosti svoje domovine. Komisarjeva sprejemnica je bila v prvem nadstropju. V čakalnici je čakal samo en gost. Ko je Brandstedter vstopil, je vstal drugi mož z zalisci in v livreji in stopil k njemu. Njegov obraz je bil kakor zgneten iz kavčuga in smehljaj, ki je žarel iz tisočerih jamic, kakor iz enakega števila brušenih ploščic Vprašal je Brandstedterja, kako se piše in kaj bi rad. Brandstedter mu je dal svojo vizitko. Mož v livreji je prikimal in se nasmehnil. — Vaša zadeva? — Zelo važna politična zadeva. — A ta gospod? — Je samo moj prijatelj. — Prijatelj? — Da, moj — moj tajnik. Brandstedter in blaznež sta sedela v kotu pri vratih, kjer je bilo najtemnejše. Mož v livreji se je vrnil k svojemu stolu. Smehljaj je bil izginil iz njegovega obraza, ki je dobil naenkrat bahaški izraz. Srepo je zrl na moža v avtomobilskem plašču in očalih. Očala so bila potisnjena na čelo, kakor da bi hotel imeti oči proste, toda s tem se je njihov lastnik še bolj maskiral, kakor če bi jih imel na očeh. Sedel je nepremično, avtomobilski plašč skrbno zapet, in zdelo se je, da ima oči samo za nekaj — za zemljevid nove Evrope. Mož v livreji ni mogel več sedeti. Zdelo se je, da ga muči neka misel ali spomin. Vedno znova je vstal, hodil po sobi in si izbiral nove točke, da bi mogel bolje opazovati moža v avtomobilskem plašu. Slednjič se ni mogel . več obvladati. Pristopil je in pokazal na naslanjač pri oknu, rekoč: — Tamle, gospod, se sedi udobneje. Avtomobilist se je nasmehnil hvaležno, toda odklonilno. Vrata notranje sobe so se odprla. Mož v livreji je privede! Brandstedterjevega predhodnika v sobo. Naročite — čitafte „LJUBLJANSKI ZVON" Prvič je slo Babuškinovo ime po svetu poleti 1928. Iz sovjetskih listov, iz brzojavk dopisnikov na ledolomilcu »Malvginu«. hi tečem na pomoč posadki zrakoplova »Italia«, je preskočilo Babuškinovo ime v svetovni tisk. Njegovo Ime in njegova slika sta se pojavila v izložbah največjih listov v Rimu in Oslu, v Berlinu in K odan ju, Parizu in New Torku, Sam Babuakin nikoli ne bo zvedel odnosno razumel, kako je takrat zaslovel po vsem svetu. Prebirajoč podroben življenjepis Ba-buškina se je svet čudil, da ta nedavno še povsem neznani letalec skoraj ie štiri leta leta nad plavajočim ledom na letalu s smučmi. Treba je omeniti da so letali Američani, ki so prvi postavili praktično vprašanje uporabe letal v polarnih krajih za lov na tjulne m polarno divjačino v območju Aljaske na letalih, opremljenih s smučmi, samo nad svojimi snežnimi letališči na celini. Če so morali al jaški letalci kakor Evleson, G ros som itd. vzdrževati zvezo z ribiškimi ladjami, zamrznjenimi v ledu, so imeli na letalih eol-ničke in orijentirali so se samo po čisti vodi. že sama misel na to. da bi bilo mogoče iskati na plavajočih ledenih gorah naravna snežna letališča, se jim je zdela blazna. Sam Babuškin, letajoč tiste dni nad neskončnimi ledenimi poljanami Arkti-de, najbrž sploh ni slutil, kaj se po svetu govori o njem. Uporaba smuči v polarnih krajih mu je bila jasna kot beli dan. 2e štiri leta poprej je prišel do spoznanja, da je letalo s smučmi najvarnejše za polete v polarnih krajih. Ko je Severni ribarski trust prvič rabil letalo za iskanje tjulnov, ni niti sovjetski niti inozemski tisk zabeležil tega dogodka, čeprav je odpiral novo stran v zgodovini - izkoriščanja neizčrpnih naravnih zakladov daljnega severa, 2e v začetku nove gospodarske politike je napravila sovjetska vlada celo revolucijo v lovu na tjulne. 2e od pamti veka so hodili obmorski lovci nad tjulne s svojimi čolni. Na ledu so čakali s čolni in živili, da se je začel premikati. Ko se je začel topiti najbližji polarni led in pokati ledena skorja Belega morja, sta gnala veter in morski tok daleč proti severu ledene gore, ki so na njih taborili lovci. Če je bila sreča ribičem naklonjena, da so pobili čim največ tjulnov, so se izkrcali na breg nekje v severnem delu Belega morja. Najmanj srečne je pa odnašala oseka iz Belega morja v Ledeni ocean, odkoder so se morali vračati domov s čolni. Nekateri se pa sploh niso več vrnili. Tak način lova na tjulne, izvirajoč še iz dobe pred Petrom Velikim, se je bil ohranil do revolucije. In mnogi križi na Spitzbergih in Novi Zemlji so neme priče tega, kako je zanašala volja usode primorske Ruse že v 16. stoletju v doslej neraziskane kraje. Sovje+ska vlada je dala ribarskim društvom na razpolago ledolomilec. Od takrat so ostajale ribiške ladje doma, služeč samo jesenskemu ribolovu. Na ledolomilcu so lovci zasledovali tjulne in čim so jih izsledili, so se izkrcati na led in jih začeli pobijati. Lov je trajal, dokler ni bila vsa čreda pobita. Potem so se pa lovci s svojim plenom vračali domov. Leta 1926 se je pa Številna skupina lovcev nekega dne izkrcala na led in v gosti megli zablodila. Zaman je dajal ledolomilec ves dan alar- me s signalom. Ko je mrzel veter razpršil meglo, so ugotovili, da s*oji ledolomilec v čisti vodi. 30 ribičev je bilo očividno zaneslo na ledeni gori v Ledeni ocean. Treba je omeniti, da se je bil baš takrat vnel srdit boj okrog vprašanja uporabe ledolomilcev za lov na tjulne. Bogati lovci in verižniki so odkrito nastopali proti industrijalizaciji lova. Nesreča, ki je zahtevala več človeških žrtev, je bila zelo primerna pretveza za protirevolucionarno agitacijo. Polarna tragedija v ustju Belega morja je grozila kompromitirati ves načrt reorganizacije ribištva in lova na tjulne na severu, kakor ga je bila zasnova'a sovjetska vlada. Od vseh strani 30 letele v Moskvo brzojavke in radiobrzojav-ke. V Moskvi so ocenili resnost položaja in takoj je bila poslana pomoč. Bil je jasen poletni dan, ko je priletel Babuškin iz Ufe v Arhangelsk. To je bilo prvo letalo, ki so ga videli domačini po beli intervenciji. Na hitro roko je bilo urejeno letovišče, kjer se je zbrala velika množica, Babuškin je pa ta čas proučeval zemljevid in se pripravljal na rešilno ekspedicijo. V sobi, kjer se je vršilo posvetovanje, je bilo tudi več polarnih kapitanov, ki so imeli za seboj že mnoge vožnje z ledolomilci. Babuškin si je najprej ogledal kraj, kjer je bil zasidran ledolomilec, ki je izgubil del svoje posadke, potem je temeljito proučil zemljevid in končno se je še porazgovoril z mornarji. Njegova vprašanja so se zdela zelo čudna. Zanimal se je za snežno odejo na ledenih gorah za čas tajanja, za obseg ledenih gor itd. Ko je bil vse dobro premislil, je odšel na brzojavni urad in sporočil v Moskvo, naj takoj pošljejo v Arhangelsk smuči, kajti letalo >Jul3«, ki je bil z njim priletel iz Moskve, je imelo kolesa, v Arhangelsk so mu pa poslali samo čolničke. Babuškinovo vedenje je vse razočaralo. V Arhangelsku so mislili, da se je pilot zbal in da se samo skriva za zahtevo, naj mu pošljejo smuči. Toda Babuškin je bil miren in vesel, kakor ponavadi. Dva dni je čakal v Arhangelsku na smuči in ta čas se je iz-prehajal po mestu. Vsem se je zdelo, da se moskovski pilot dolgočasi. To pa ni bilo res. Babuškin je povpraševal mornarje o polarnem ledu, ki o njem dotlej ni imel niti pojma. V ustju Severne Dvine je poiskal Babuškinov mehanik ravninico, kjer še ni bil skopnel sneg. Ko so prispele smuči in so jih pritrdili na letalo, je Babuškin na tej ravnici prvič startal. Majhen ledolomilec je ta čas na Babuškinovo odredbo pripeljal zalogo pogonskih snovi na otok Moržovec v ustju Belega morja, bazo ledolomilcev za lov na tjulne. Z ledolomilca, ki je bil krenil na lov na tjulne, še ni bilo nobenih vesti. Ladjo je že tri dni in tri noči zastirala gosta megla, od vseh strani so se bližale ledene gore. V Arhangelsk so bile ta čas prispele rodbine pogrešanih ribičev, žene, otroci in starci so noč in dan tarnali v prostorih Severnega ribarskega trusta, poklekovali pred Babuškinom in ga milo prosili, naj jim reši drage svojce. Arhangelske oblasti so postale nervozne. Babuškin je bil pa miren, šele šestega dne, ko je nastopilo ugodno vreme, je odletel na otok Moržovec. In še istega dne je njegovo letalo po kratkem zaletu po snegu pristalo kraj ledolomilca. Babuškin se je dolgo posvetoval s kapitanom. Zanimal se je za vetrove, ki so pihali zadnje dni, za hitrost morskih tokov in za led na širnem morju. Po vseh znakih sodeč je gnalo pogrešane lovce na ledeni gori proti Murmansku. Babuškin je prenočil na 'ed o lomilcu ali bolje rečeno malo se je odpočil, kajti noč je trajala komaj dve uri. Potem je natovorii v letalo živil in zdravil ter krenil na poizvedbe. Rešilna dela so trajala samo tri dni Ledeno goro z ribiči je našel Babuškin zelo hitro. Del ribičev je rešil sam, druge je pa sprejel na krov ledolomilec, ki je priplul po Babuškin ovih navodilih k ledeni gori. Babuškin je takoj predlagal, naj bi se letala s smučmi namestu koles odnosno čolnov rabila ne samo za rešilne ekspedicije, temveč tudi za iskanje tjulnov. Ta predlog se je zdel takrat absurden, vendar ga pa niso zavrgli. Za prvo letalsko bazo so določili otok Moržovec. Babuškin je predlagal, naj opremijo letalo z oddajno postajo, ki naj bi omogočila zvezo z bazo in ledolomilcem. Moskva je predlog sprejela in že spomladi prihodnjega leta je bilo letalo v ustju Belega morja gospodar položaja. Prvi uspeh je prekosil vsa pričakovanja. Tjulnov so ujeli desetkrat toliko, kakor prej, ko so jih lovci iskali sami. Prvi lov je vrgel Severnemu ribarskemu trustu ne samo toliko, kolikor so znašali stroški za organizacijo poleta, temveč tudi toliko, da ie lahko nabavil celo letalsko eskadro. Potem je Babuškin leto za letom letal nad ustjem Belega morja. Skoraj na vsaki ekspediciji je ledena gora odnesla nekaj zakasnelih ribičev. V takem primeru je Babuškin izpreminjal smer svojih poletov, iskal ni več tjulnov, temveč ljudi. In vedno jih je rešil. Od takrat se ljudje niso več bali oddaljiti se od ledolomilca, ker »o vedeli, da jim pribiti na pomoč letalo, če bi se jim kai zgodilo. Babuškin je izsledil s svojim letalom nad 2.000.000 tjulnov in rešil nad 100 ljudi. Dalje prihodnjič. Iz Maribora — Zastrupljen je • plinom. V soboto popoldne je Maribor razburila vest, da se je v Verstovškovi uli«~i zgodila nesreča s plinom V Verstovškovi ulici Stev. 4 stanujoči odvetniški pripravnik Oton Sorli je stopil okrog 15. ure popoldne v kopalnico, da bi se obrit Zato je odprl plinski ogre-valec. hoteč segreti vodo, nato pa je vodne in plinske pipe zopet zaprl. Ko je Sorli sedel k oknu. je omahnil na tla in se onesvestil, kajti na nepojasnjen način je od nekod uhajal svetilni plin. Ker mladega Sorlija ni bilo nazaj v kuhinjo. Je njegova mati zaslutila nesrečo. V zli slutnji je gospa trkala na vrata kopalnice in klicala. Ker se ji ni nihče odzval, je poklicala sosede, ki so razbili vrata in našli v kopalnici na tleh ležečega nezavestnega Otona Sorlija. Brž so poklicali reševalce ki so z umetnim dihanjem tn kisikom končno vendar obudili mladega moža. Nesrečni za-strupljenec je ostal v domači oskrbi. Vzrok nesreče je baje pokvarjena plinska napeljava. _ Zborovanje bančnih uradnikov. V soboto zvečer je polagalo letni obračun svojega dela Društvo bančnih uradnikov v svojih prostorih OTJZD. Občni zbor je vodil namesto odstopivšega predsednika Vidkariča odbornik Godnik. Po običajnih poročilih društvenih funkcijonarjev je spregovoril referent za bolniške blagajne dr. Vrančič, ki je v stvarnem Izvajanju obrazložil pomen bolniških blagajn in pokojninskega zavoda Za njim Je govoril tajnik Saveza bančnih uradnikov g. Kur-tanič o kolektivnih pogodbah, o zaščiti privatnih nameščencev, o pragmatik! ter o bančnih zavodih, ki še nimajo pragmatike. Proti koncu svojih izvajanj se je dotaknil bolniških blagajn in bil za centralizacijo istih. Po referatih, ki so vzbudili mnogo pozornosti in so zanimali vse navzoče, so se vršile volitve. Izvoljen je bil naslednj* odbor: Tomažič. Kurnik. Drago Senica Rudi Senica, Godnik. Podlipnik. Bratuš. Potočnik in Tomac. Ta odbor se bo konstituiral na svoji prvi seji. Po volitvah je želel g. Skaza Franc, ki je bil 11 let predsednik teea društva, novemu odboru najlepših uspehov, nakar se mu je g. Malešlč v lepih besedah zahvalil za na-umorno delovanje in velike zasluge za društvo, katerega je takorekoč sam ustanovil — Nevaren epilepttk V nedeljo okrog 2. ure zjutraj se ie zbrala na Grajskem trgu velika gruča ljudi okrog na tleh ležečega delavca Franca Niplča s Pobrežj&. ki Je zadobil močan epileptičen napad. Na kraj dogodka je prišel tudi stražnik, ki je moža takoj spoznal in opozoril ljudi, naj se nesrečnežu preveč ne bližajo, ker je nevaren. Dva gospoda pa nista poslušala stražnik ove opomine in sta se možu približala hoteč mu pomagati. Epileptik pa je oba zelo močne ugriznil v nogo, tako da so morali reševalci vse tri odpeljati v bolnico. — Obrtno gibanje. V mesecu januarja so bile izdane naslednje obrtne pravice Susterič Ivan, krojač; Povodnik Josip, hotel in restavracija; Kmetec Marije, gostilna; Mileta Mate, gostilna; Ulbl Pavla, bufet; Battelino Vinko, izdelovanje umeT nega kamna, mozalk-teraca in beton* k ta predmetov; Bugnar Petar, pel.; Gobe«. Rajko, slaščičar; Kos Štefanija, trgovina z delikatesami, Južnim in domaČim sadjem ter zelenjavo; Tujskoprometna zveza v Mariboru (Putnik), bančni in menjalni po sli; Pergler Pavla, trgovina z radio apa rati, elektrotehničnimi in tehničnimi pred meti ter kozmetičnimj predmeti; Mare* Krnil, brivec in frizer. — Izbrisane so pa bile: Koren Marija, branjanja; Schrautzer Emil (Kastelic in drug, lastnik Schrautzer Emil), trgovina s papirjem na debelo (po druinica); Križnik Josipina, gostilna; Za molo Emil, trgovina z mešanim blagom. Zlenoer Franc, trg. z mešanim blagom; Florjančič Karol, trgovina s tehničnimi in elektrotehničnimi predmeta; Llninger Ale ksander. prevažanje tovorov, Bernik Ivan. trg. z modnim blagom; Petein Helena, trgovina z zlatnino, srebrnino ter optičnim; predmeti; Javna trgovska družba *Zvon<' glas«, llvanje zvonov; Smole Ivan, mesar in prekajevalec; Vrabl Marija, branjarija ter prodaja alkoholnih pijač v zaprtih ste klenicah; Krajne Leopold, prevažanje tn vorov; Golob Lina, strojno pletenje; Knu pleš Marija, gostilna; Majdič Josip, restav racija: tvrdka »Loli«, družba z o z., čevljarski obrt. In Povodnik Josip, gostilna — Obsodba nesramnega goljufa. Včeraj dopoldne se je vršila pred mariborskim malim senatom (predsednik dr. Tom-bak) razprava proti 261etnemu posestniku Francu Tafernerju iz okolice Sv Marjete ob Pesnici. Zelo obširna obtožnica slika Tafernerja kot nesramnega sleparja. In je na prav pretkan način zlorabljal svoje žrtve Tako se je lani v avgustu zglasil pri nekem tu-.ajšnjem notarju, kateremu je svojo ženo predata vil za pose^tnioo Terezijo Kolari če vo. Lažna Kol ari če va je izjavila notarju, da dolguje Tafernerju 10 tisoč Din in naj mu notar izstavi dolžno pismo Na podlagi lažnih izpovedi je Ta-ferner res dobil zadolžnioo in dosegel, da se je »dolg« vknjižil na posestvo Kola-ričeve, ki obtoženca še poznala ni. Nate* je vpletel v svoje sleparske zanjke nedolžne žrtve, katere Je hotel z grožnjami ln nagradami prisiliti h krivemu pričevanju, češ, d« »o videle, ko Je Kolaričevl posodil 10.000 Din. Kljnb grožnjam pa so ga pošteni ljudje ovadili orožnikom Pa še druge grehe očita obtožnica Tafernerju — Obtoženec se Je Izdajal za zastopnika neke zavarovalnice in tako Izvabil od ljudi večje zneske Za vsa dejanja, katera Je obtoženec ob soočenju obtežllnlh prič v celoti priznal, je bil Tafemer obsojen na 2 leti strogega zapora, na 900 Din globe in na triletno tagubo častnih državljanskih pravic. — Gradbeno gibanje. Te dni se Je vršila seja upravnega odbora mestne občine v Mariboru, na kateri so bila podeljena naslednja gradbena dovoljenja: Marija Bratuševa za prizidek prt hiši v Cvetlic ni ulfci. Marija Andernikova pa za ogra jo v Tomšičevi ulici Uporabna dovoljenja pa so dobili naslednji prosilci Maks Usar za zgrajeno u.šo v Koseškega ulici, dr Anton Leveč as dvoriščno poslopje os Aleksandrovi cesti. Avgust Danjko za vi-sokopntlično hišo v Gozdni nlloi H pa Ve Kosiava Cvetkova za enonadstropno hišo v Turnerjev* ulici. K trt tjite domače blago! MALI OGLASI V vseh malih oglasih ?elja oe^eda 60 para. daven Dud 2.— Najmanjši znesek za nali »glas Din 5.—. davek Din 2.— Mali oglasi se plačujejo takoj pn oaročilu. lahko tudi v znam-tian — Za pismene odgovore glede malih oglasov )e tre os priložiti mam ko - Popustov za male oglase ne oriznarao Svete najfinejše norveško RIBJE OLJF iz lekarne DR. G. PICCOLJJA v Ljubljani — se priporoča bledim in slabotnim osebam 65/T SL Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din ČEVLJAR. POMOČNIKA sprejme J u van, Radomlje št. 25 STAN0V\fa\ Beseda 50 par davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din KOMFORTNO STANOVANJE 4 do 5 sob v bližini bolnice ali Tabora Iščem za maj. — Naslov ▼ upravi »Slov. Naroda«. 660 PR0D\W Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din STARA OPEKA! Trije tovarniški dimniki v Litiji naprodaj. — Ponudbe na: Talionica željeza, Topusko. POVRŠNIKE *bleke. pen J o ita. dobre in ce-nvr^ — kupite najbolje pri Vt PRESKJERJTJ. Ljubljana. Sv. Petra cesta 14 4/L ELEKTROMOTOR 54 KW, 3000 voltov, prodam. Ujvari, Veliki Bečkerek. POSESTVO NA DE2ELJ prodam ali oddam v najem. — Praprotno nad Hrastnikom 22. IS Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din AZNQ POROKE, ŽENITVE posredujemo najdiskretneje. — »Fides«. Zagreb, Tkalcičeva 4. VL/02N1CE VSEH BANK nakup, prodaja in zaloga vseh vrst posojila. — »Flnancier«, Zagreb, Ilica 9. Preselili smo se iz Tavčarjeve nlice S v pasažo nebotičnika ELJEKTROTON, plošče, gramofone, izposojamo, zamenjavamo ter prodajamo in kupujemo Zdrav, odbran KROMPIR prodaja — dokler zaloga po 55.- Din 100 kilogramov vsako količino tvrdka A. VOLK, LJUBLJANA, Resljeva cesta štev. 24 Tvrdka A. & E. SKABERNE, Ljubljana javlja, da jemlje do preklica v račun zopet VLOŽNE KNJIŽICE prvovrstnih ljubljanskih denarnih zavodov (Mestne hranilnice, Ljubljanske kreditne banke, Ljudske in Kmečke posojilnice). — Istočasno opozarja na tvojo inventurno prodajo. 610 šivalni stroji od Din 160t naprej. Otroški vozičJr od Din 200 naprej. Dvokolesa od Din »50.- naprej. »Sachs' motorji od Din 5000.- Ceniki franko; naprej — pri Ceniki tranko! »TRIBUNA« F. BATJEL. LJUBLJANA. Rarlovftka e, 4. Narodna tisk arna LJUBLJANA Urejuje Josip Zupančič, — Za >Narodno tiskarno« Fran Jezersek. — Za upravo in inseratnj dei usu Oton Cnnstol. — Vsi v Ljubljani.