-T "m ■ "m-


T
-n)
4
Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Hzhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.

Glas Naroda
List Slovenskih delavcev v oimeriki

The first Slovenic Daily in
the United States. Issued every" day except Sundays and Holidays.
TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR.
Entered u Secend-Class Matter, September, 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congres of March 3, 1879.
TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR
NO. 125. — ŠTEV. 125.
NEW YORK, WEDNESDAY, MAY 27, 1908. — SREDA, 27. VEL. TRAVNA, 1908.
VOLUME XVI. — LETNIK XVI.
Za reformo financ. Finančni predlog,
GOVORICE O TEM PREDLOGU 80 SKORAJ ŽE UTIHNILE, KO SE JE SEDAJ AGITACIJA ZOPET PRIČELA.
Pomanjkanje denarja se ni prenehalo in nekaj je treba ukreniti.
Washington. 2G. maja. V kapitolu. kjer je postalo življenje že monoton-no, imajo sedaj opraviti 7-ojK-t s položajem, ki je nastal \>led finančne krize in radi kterega je treba finančni sistem v Zjed. državah preinačiti in mu dati zdravo podlago. Medtem, ko je bil tozadevni zako-.iski predlog že pred meseci vložen, je potem popolnoma zaspal, toda sedaj se je nakrat zopet oživil ter se pojavil javnosti v mnogo bolj zamedenej vlogi. Ker so se tozadevne konference med obema zbornicama prenehale, se je dosedaj mislilo, da s tinam-nini predlogom ne bode nič, to tem bolj, ker je imel senat povsem drugačno mnenje, nego zastopniška zbornica.
Metltern s«) pa t-lani zastopniške zbornice dobivali neprestano pisma od svojih volileev. kteri so jim naznanjali. da se v nadalje ne bolo več zmenili za take zastopnike, kteri se ne ozirajo na koristi onih. s kterih pomočjo hi bili izvoljeni. Ker je večina kongresa republikanska, -e je naravno v prvej vrsti očitalo republikancem. da so oni krivi. da je ta predlog za-pal in zajed no se jim je tudi pretilo. da bodo morali to letos pri predsedniških volitvah čutiti. Zbornični predsednik Cannon j«' uvidel. da bode ljudstvo njega imelo za odgovornega, ako ne pri l^ do finančne reforme in ra.li teira je postal zelo nervozen. Sherman iz New Yorka. ki je jed na izmed predsednikovih desnih rok (zbornični predsednik ima namreč vse polno "desnih rok"), je iir.el včeraj v-e polno opraviti. Tako je ves dan obi-koval svoje republikanske kolege in jim dokazoval, da je treba finančni predlog rediti, ker inače bode to škodovalo pri volitvah.
Pomanjkanje denarja je pri nas še vedno občutiti, kajti ljudje ga še ne-čejo izročiti bankam. Ljudje, ki imajo denar, ira tudi nečejo naložiti v razna podjetja, česar pa za sedaj se ni tako opaziti. Ko pa pride jesen, potem bode pri t.as zopet nastalo splošno pomanjkanje denarja, ktero bode po zatrdilu »vedenoev toliko, kakoršnjega Še nikoli ni bilo, odkar obstoji naša republika. To se lahko prepreči, ako stori kongres svojo dolžnost in skrbi za reformo financ. Radi teira zahtevajo sedaj volilci vedno bolj kategorično potrditev finančnega predloga, ker le ta zamore preprečiti nadaljno paniko.
Izvozna trgovina v Philadelphiji.
Philadelphia, Pa., 20. maja. Tekom prvih 21 me-eeev letošnjega leta se je iz tukajšnje luke izvozilo blaga za $38.022.213. oziroma za deset milijonov dolarjev več. kakor v istem času minolega leta, v kterem je bila izvozna trgovina tukajšnjega mesta največja.
............. ■■■ ..........
Denarje t staro domovino
pošiljamo:
sa % 10.35 ............ 50 kron.
sa % 20.50 ............ 100 kron.
sa $ 41.00 ............ 200 kron.
sa $ 102.50 ............ 500 kron.
sa $ 204.50 ............ 1000 kron.
sa $1018.00 ............ 5000 kron.
Poitarina je všteta pri teb vsotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne poiiljatve izplačuje e. kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. dnafc.
Denarje nam poslati j« najprilič-Bsje do f2&00 ▼ gotovini ▼ pri poro-, tam ali mistriranem pismu, večje —iist n po Dok^estic Postal Money Order sli pa New York Bank Draft. FSANK 8AS8EK CO, lOt OMrwiek St, Nov Tort, 6104 St. Clair A**, V. B.
Cleveland, Ohio.
Javno obešanje
v Pennsylvaniji.
MORILCA GOSPE ČERKOVSKE SO V PENNSYLVANIJI JAVNO OBESILI.
Obešanju je prisostvovalo nekaj nad petsto ljudi.
ZGODOVINA UMORA.
Pottsville, Pa., 26. maja. Ker je med premogarji, ki delajo v pennsvl-vanskih rovih, vse polno takih, ki se radi pretepajo in ki tudi ne čislajo življenje svojega bližnjega, je šerif K. Evans sklenil, da bode morilca Srečkota Radziuša javno obesil. Imenovani premogar je umoril nekega tovariša. Šerif bode prodajal vstopnice k obešanju ter je uverjen, da bode javno obešanje imelo na madjar-ske, italijanske in žal tudi na slovanske premogarje dober vtis, ker le na ta način jim je mogoče dokazati, kam vodi brezmejno pijančevanje.
Pottsville. Pa., 27. maja. Na dvorišču zaporov Schuylkill countyja so včeraj javno obesili morilca Feliks Radziuša. doma iz Poljske, kteri je [►red šestimi meseci v Shenandoah u-rnoril neko žensko in njenega otroka. Obešanju je prisostvovalo 500 Slovanov. Italijanov in druzih inozemcev, ki 'O po večini premogarji. Tein ljudem je dal šerif vstopnice radi tega. da bi obešanje njihovega tovariša delovalo na nje tako. da v nadalje ne bodo tako pijance val i. kakor dosedaj. kajti v pijanosti se pripeti tukaj največ umorov in ubojev. Predno *o obsojenca obesili, je svoj zločin priznal in je poleg tega tuli povedal, da je pred tremi leti v ruskej Poljski izvršil nek um<>r in potem l>ežal v Ameriko. —
Kadzius je stanoval pri Mariki Cer-kovski. Ko je neke noči prišel pijan domov. rnu slednja ni pustila v hišo. Naslednje jutro je poslal sedemletno hčerko svoje covtodinje i7. hiše, nakar
gosjHfdinji -dedil v klet. kjer jej jp / britvijo njeneira moža prorezal vrat. Štiriletni sinček ženske je odšel za n ater jo v klet in da reši tetra. je jednostavno tudi dečka zaklal. Morilec je ]K>tem bežal, tod? v Jersey City, X. J., so era prijeli. Prvotno je svoj zločin tajil, toda, kakor rečeno, je pred svojo smrtjo vse priznal.
Slovenske novice.
M i nolo nedeljo se je poročil <rosp. A viru-t Anton Jakopič z gospodično Mici Dolar. Poroka se je vršila v slovaški cerkvi Marije Pomočnice v Ha-verstraw, N. Y.. kjer službuje kot župnik naš rojak Rev. A. L. Blaznik, prijatelj in nekdanji sošolec gospoda Jakopiča.
Po poroki so se zbrali svatje v žup-nišču, kjer so se prav imenitno zabavali. za kar se imajo v prvi vrsti zahvaliti gostoljubnosti Rev. Iilaznika. Omenjeni je uzor slovenskega duhovnika. odkrit in prijazen, zato ni čuda. ako so si newyor.ski Slovenci zaželeli dobiti ga v svojo sredo. — Novoporo-čeneema i-kreno častitamo!
Delavski položaj v St. Louisu, Mo., je bolj ši.
St. Ixmis. Mo., 26. maja. Kakor znano, so tukajšnji tovarnarji ustanovili ligo, ktere namen je zopet povzdigniti prosperiteto, kar je mogoče >toriti le s tem, da se v tovarnah zopet prične z delom. Včeraj se je radi tega pričelo v tukajšnjih tovarnah zopet z delom in na stotine delavcev, ki so vsled krize zgubili delo, je pri-čelo zopet z delom. V ostalih tovarnah, ktere so še zaprte, se prične z delom dne 3. junija in tovarnarji so oklenili, da bodo vzeli na delo toliko delavcev,_kolikor sploh mogoče. Petinsedemdeset tovarnarjev in korpo-racij tukajšnjega mesta je sklenilo medsebojno pogodbo, vsled ktere se prične z delom. V polovici tovarn se je, kakor rečeno, že pričelo z delom.
Pozor!
Poslednji čas je velikokrat čuti in brati, da ta ali ona poiiljatev denarjev v staro domovino, po nekterih bankah ni dospela tja 3, 4 in več mesecev. To se nem ore nikomur pripetiti kdor se zavestno obrne na FKANK SAKSER CO., 109 Gr.eiiwi,h St., New York in G1W St. Clair Ave., Cleveland, O.
V
Južne republike. Francija in Anglija. Kuga v La Guayri. Failieres v Londonu.
KER SE JE V IMENOVANEM MESTU ZOPET POJAVILA KUGA, OSTANE LUKA ŠE ZAPRTA.
V raznih krajih Srednje iu Južne Amerike so odredili karanteno proti La Guayri.
OVIRAN PROMET.
Willemstad, Curacao, 27. maja. Poročilo. da bodo luko La Guavra v Venezueli kmalo zopet odprli za promet, je bilo prezgodno, kajti danes je semkaj dospelo poročilo, da se je potem, ko je predsednik Castro izdal odredbo, vsled ktere naj se luko izroči zopet prometu, pripetil zopet slučaj kuge.
Danski parnik Christiansted, ki je v nizozemskej kolonijalnej službi, je dne 25. t. m. odplul v Puerto Cabello, kamor je ponesel neko važno poročilo za tamošnjega zastopnika nizozemske vlade. To poročilo se najbrže nanaša na Castrovo odredbo, s ktero je nizozemskim la«lijam prepovedal prihajati v* Venezuelo.
San Salvador, Salvador, 27. maja. Tukajšnja vlada je izdala odredbo, s ktero prepoveduje parni kom in dru-•rim ladijam, ki prihajajo iz juga, u-siaviti se v salvadorskih lukah. V raznih južnih lukah se je namreč pri-»etilo več slučajev kuge. Jednake odredbe so izdale tudi vlade raznih drugih republik v Srednji in Južni Ameriki.
LIBERIA V ZADREGI.
Afriška zamorska republika prosi za remoč našo vlado.
Washington, 2<i. maja. Državni tajnik Hoot bode danes sprejel delegacijo zamorske republike Liberia, ki se nahaja v kritičnem položaju, ker ■se od vseh stranij pritiska na njo. Slednji čas je zagrozila tudi angležka vlada, naj republika takoj uravna ■svoje notranje razmere, ker so vedui prepiri na dnevnem redu.
Prvi oproščeni sužnji severne Amerike so dospeli na obrežje zapadne Afrike leta 1820. Leto pozneje so svojo novo kolonijo prekrstili v Liberia in leta 1847 so kolonijo proglasili republikam, in sicer na pritisk raznih ameriških kolonijalnih družb, ki so pošiljale iz Amerike oproščen* sužnje. Zadnja leta je nastal prepir med Angleži in Francozi radi meje neznatne republike; največ pri tem so seveda trpeli prebivalci Liberije. Kako bodo posredovale Zjed. države v prid republike, še ni znano, vendar vlada v washingtonskih krogih velika simpatija napram potomcem oproščenih ameriških sužnjev.
Poštni klerki dobe povrnjen milijon dolarjev.
Tekom zadnjih sedem let so morali razni poštni klerki plačati v državno blagajno nad milijon dolarjev za razne kazni, ker so bili baje pri svojem delu neprevidni in raztreseni, radi česar so nastale velike napake. Predvčerajšnjim so imeLi v New Yorku veliko zborovanje, h kteremu je došel tudi njih predsednik Goltra iz Wash-iiigtona, ki je dohesel sledečo veselo novico:
Sodišče je pripoznalo, da so bile omenjene kazni nepostavne, in vse napake, ki so morda nastale glede neprevidnega delovanja poštnih kler-kov, bi morala poravnati poštna oblast sama iz svojega denarja. Sodišča so že izdala povelja, da se poštnim klerkom povrne vsaka svota, ki so jo plačali tekom zadnjih sedem let v državno blagajno kot kazen.
f • KaSS i.. • ji..- . ..i
II | • _ Najcenejša vožnja lin I JI V I I iz New Yorka do IIIIIQIll ' Trsta ali Reke je
• s parni ki od Aufl-tro Američana Line. Ne poslušajte zakotnih agenti če v italijanskih družb, da se ne bodete kasneje kesali.
"Martha Washington" odpluje dne 17. junija; vozi do Trsta 13—14 dni.

RAZNI SOVRAŽNIKI RUSIJE ŽELE, DA BI KRALJ EDWARD NE OBISKAL CARJA.
Velike slavnosti v Londonu v počast francoskega predsednika.
FRANCOSKO-ANGLEŽKA ZVEZA.
-o-
London, 27. maja. V dolenjej zbornici je včeraj delavski poslanec govoril proti obisku angležkega kralja pri ruskem carju, in sicer naj po njegovem mnenju obisk izostane radi tega, ker je dal car prvo dumo razpustiti. Ministerski predsednik je naivnega poslanca takoj zavrnil in dejal, da je car tudi Anglijo obiskal, ko je prevzel vlado. Kralj Edward tega obiska dosedaj še ni vrnil in je torej njegova dolžnost, da obišče Rusijo. Ministerski predsednik je tudi izjavil, da so od noša j i med Anglijo in Rusijo izvrstni, tako da je pričakovati, da pride po kraljevem obisku do najboljšega prijateljstva med obema deželama.
Kralj Edward je včeraj podelil francoskemu predsedniku veliko verižico Viktorijinega reda in kasneje je predsednik podelil vojvodi Conaught-skemu in admiralu Lord Beresfordu veliki križ častne legije. Lepo okrašeno mesto pozdravlja predsednika francoske republike povsodi, kjer se pojavi, z vso navdušenostjo. Tekom včerajšnjega dneva je predsednik Failieres obiskal mnogo članov kraljeve hiše. Zvečer se je vršil v počast francoskega gosta v palači Buckingham sijajen ples, pri kterem so bili le člani kraljeve rodbine navzoči.
Paris. 27. maja. Tukajšnje časopisje je pričelo priporočati, naj se sklene med Francijo in Anglijo zveza. ktera naj bode defenzivna in ofenzivna, da je pa treba predvsem ati-gležko stalno vojsko organizovat i.
Položaj v Maroko.
Nov konflikt.
SULTAN ABD UL AZIS JE NAPADEL BELGIJSKEGA KONZULA, KTEREGA SO DOMAČINI PRE-TEPLI.
I Vojaki novega sultana Mula j Hafida so pričeli po deželi pleniti.
GROZODEJSTVA.
ROPARSKI NAPAD NA ULICI.
Italijanski roparji v New Yorku so skušali predvčerajšnjim vzeti bančnim uradnikom $43.000.00.
Predvčerajšnjim popoludne so trije italijanski roparji skušali pri belem dnevu na živahnej ulici Xew Yorka odvzeti bančnim uradnikom Jefferson banke, ki so nesli $43,000.00 iz podružnice v glavni urad, imenovano svoto denarja. Da se jim napad ni posrečil, se je v prvi vrsti zahvaliti Poljakinji Evi Jawornicki, ktera je napadla vodjo roparjev in ga toliko časa držala, dokler niso prišli policaji. Njegova dva pomagača sta pa srečno ušla.
Bančni uradniki, ki so nesli imenovano svoto v glavni urad, niso bili oboroženi, o čemur so Italijani najbrže vedeli in tako so jih pred hišo H.i na 1. ulici napadli naj preje s tem, da so jim vrgli pepel v oči. Potem so jednega uradnika vrgli na tla in mu preprezli roko, da bi tako izpustil denarnico, v kterej je "bil denar. U-rad
nik je pa kljub bolečinam držal denarnico in v tem trenotku je prišla na lice mesta gospa Jawornicka. ktera je italijanskega roparja prijela od zadaj za roke in pričela na ves glas kričati na pomoč. Takoj nato je prišel nek policaj in ko sta ga ostala roparja zagledala, sta pričela bežati. Vjeti ropar je na policijskej postaji povedal, da se imenuje Casimo Ricco-bono in trdovratno taji svoje dejanje. Radi tega so gospo Jawornicko pozvali na policijsko postajo, kjer je roparja takoj spoznala. Ranjenega uradnika so prepeljali v bolnico, do-čim so ostala dva zdravniki preiskali in potem poslali domov.
-t-o-
Nesreča pri cestni železnici.
Philadelphia, Pa., 25. maja. Pri koliziji dveh kar v predmestju Chestnut Hill, v severozapadnem delu mesta, so bile danes ubite tri osobe in pet smrtno ranjenih. Okoli 45 osob je zadobilo manjše poškodbe.

Bruselj, Belgija, 27. maja. Semkaj se poroča, da so domačini v Rabatu, Maroko, napadli tamošnjega belgijskega konzularnega agenta. Nadalje se tudi poroča, da je prišel sultan Abd ul Azis sam v konzulovo hišo in tla je konzula dal vreči na cesto. Prebivalstvo v Belgiji zahteva, da se proti Maroku odločno nastopi.
Mequines, Maroko, 27. maja. Odkar je prišel semkaj novi konzul Mu-laj Hafid, so njegovi vojaki oplenili vsa vladina poslopja in med temi tudi bolnico. Oplenili so tudi hiše vseh pristašev pravega sultana Abd ul Azi-sa. Denar so zaplenili in sicer ves, kar so <ra mog-li dobiti. Mulaj Hafid se je >edaj napotil proti Fesu.
KOPALIŠČE ZAMORCA.
Neki zamorec v Brooklyn Borough se je kopal v rezervoarju in pri tem utonil.
Zahvaliti se imajo lTletnemu zamorcu Birdall Willisu, če bode od slej naprej mnogo temperenenikov v Brooklyn Borough v New Yorku pričelo | »i t i vino in pivo. No ta krivda zamorca ne bode preveč bolela, ker on je mrtev. In njegovo truplo — bralci v Brookhnu. prosimo vas. da si' ne prestrašite — njegovo truplo leži na dnu brooklynskega rezervoarja v Hempsteadu, od kjer Brooklvn-čanje dobivajo svojo pitno vodo. Tra-gična smrt zamorca Willisa je precej vzdignila akcije pivovarjev. In če Brooklvnčanje pomislijo, kaj pijejo. ko od pro svoj vodovod, tedaj se jim bode za vedno zagrenila brezbarvna pijača.
Zbirališče za brooklvnsko pitno vodo. ki se nahaja na Long Islandu, je namreč objednem kopališče. In v lijem se ne kopljejo vile s snežnobeli-mi rokami, ah za Boga ne, temveč zamorci, črni kot noč, ki v llem-steadu stanujejo. 171etni Willis se je predvčerajšnjim podal z več svojimi tovariši proti rezervoarju. Bilo je vroče in valovi so prijazno vabili na poset. Brez velikih ceremonij odloži črna. zamorska družba svojo obleko in skoči v Adamovi obleki v mokro vodo. Precej časa so plavali črnuhi kot črnilniki po vodi, ki je sicer namenjena za brooklynske tem-perenčnike. Zdajci pa nekdo zakliče, da se jim bliža paznik. Willis je bil v kritičnem trenotku s svojim prijateljem ravno v sredi zbirališča vode. Pričeli so z vso močjo plavati proti bregu in tu je Willisa radi velikega napora prijel najbrž krč; ni se mogel še dalje držati nad vodo in je utonil. Njegovega trupla dosedaj še niso našli. Globoko na dnu brooklynske "pitne'* vode leži pokopano, dokler se paznikom ne posredi, da ga pokopljejo v suhi zemlji. Brooklynska 4' pitna'' voda — brrrrrr!!!
Največji newyorski policist zapustil službo.
Archie Taggart, največji newyorski policist, ki je služil 20 let, se je odpovedal služt>i. Taggart je visok 6 čevljev in 6 palcev ter tehta 300 funtov. Taggart za časa svojega službovanja je bil večkrat laskavo pohvaljen od svojih predstojnikov. Pri policiji je imel službo poročnika. Sedaj se bode posvetil mesarskemu poklicu. Taggart je iz znane družine v Newburga, N. Y., ki se vsi odlikujejo po svoji teži in visokosti. Enajst njegovih bratov in hčera tehta skupaj 2,344 funtov, in vsi skupaj so visoki 68 čevljev in 3
Iz Avsfro-Ogrske. Kmetski izgredi.
V CZERNICHOWTJ V GALICIJI JE PRIŠLO DO KRVAVIH BOJEV MED KMETI IN OROŽNIŠTVOM.
Minister inostranih del Aehrenthal in vojni minister Schoenaich bi rada odstopila.
WAHRMUNDOVA AFERA.
Dunaj, 27. rr.ajst. T z Galicije se poroča o krvavih bojih, do kterih je prišlo v Czernichown. Tamošnji kmetje so lovili ribe na prostoru, kjer je bil ribolov po oblastih zabranjen. Vslel tega so oblasti poslale na lice mesta veliko število orožnikov. Ko so slednji hoteli kmete aretovati, so se jim uprli in orožniki so takoj pričeli rabiti svoje puške in bodala,. Na ta način je bilo šest kmetov ustreljenih. Radi te brutalnosti avstrijskega orož-ništva je prebivalstvo v Galiciji izredno oarorčeno.
Dunaj, 27. maja. Vlada je danes razglasila cesarjevo pismo, s kterim Fran Josip odklanja prošnji za od--top. koji sta vložila minister inostranih del Aehrenthal in vojni minister Schoenaich. Oba ministra sta vložila prošnji za odstop takoj, ko sta zvedela. da je prišlo med Ojrrsko in Avstrijo do kompromisa glele povišanja vojaških plač. Oba sta želela, da bi prišlo do posebnega zasedanja delegacij, toda avstrijska vlada se je u-klonila vsem zahtevam Ogrske. Cesar je obema ministroma v svojem pismu izrazil popolno zaupanje.
Dunaj. 27. maja. Tz vatikana so sporočili ministerstvu inostranih del. da je papež pripravljen sedanjega vatikanskega nuncija na Dunaju odpo-zvati. ker papež ne odobrava :ijeirov nastop v aferi Wahrmund. To pa lxi-de papež storil le v slučaju, ako avstrijska vlada odpozove svojega poslanika pri vatikanu Xemerina. kteri se je papežu zameril, ker je izposlo-val židu Feilbogenu avdijeneo pri papežu. nakar je pri obhajilu izpljunil host i jo. Dunajska vlada tej papeže-vej žflji ne bode ugodila.
London, 20. maja. Identiteta ubegle avstrijske princezinje. ktero išče policija po vseh večjih mestih Evrope, da jej prepreči omožiti se. se je sedaj definitivno dognala. Kakor že včeraj poroča no, se pri tem ne gre za avstrijsko nadvojvodinjo, kakor se je prvotno domnevalo, vendar je pa ube<rla princeziaja, imenom Amalija Luiza Ffirstenbergova, zelo blizu avstrijskemu "dvoru". Princezinja je
n z agentom neke prodaje avtomobilov in sicer, kakor je sama pripovedovala svojim prijateljicam, v London, z namenom, da se tam poroči. Pol icija se vedno išče princezinjo in njenega Kocjana, toda dosedaj je bilo vse iskanje zaman. Kocjan je bil še pr^d letom dni častnik avstrijske ko-njiee. Ker je pa imel po običaju avstrijskih častnikov vse polno dolgov, k o jih ni mogel pokriti, je bil prisiljen izstopiti iz vojske. Na to je odšel v Karlove vare na Češko, kjer se je sešel s princezinjo, v ko jo se je na prvi pogled zaljubil, kar je naravno tudi ona storila. Na to sta se večkrat vozila v avtomobilih, ktere je Kocjan prodajal, in na avtomobilu sta se tudi tajno zaročila. Ker je pa bil preveč zaljubljen, se ni mnogo zmenil za prodajo avtomobilov in tako je zgubil tudi jedva dobljeno službo. Kmalo za tem je dobil novo službo v Mannhei-mu in od tega časa nadalje sta si s princezinjo vsaki dan dopisovala. Da bi se zamogel s princezinjo poročiti, je Kocjan skušal dobiti "plemstvo", ktero so baje imeli njegovi predniki, toda to se mu ni posrečilo. Princezinja je o vsem tem končno naznanila svojim sorodnikom in je stari še prosila za dovoljenje, da se poroči s svojim zaročencem. V to "plemiči" naravno niso hoteli privoliti, in tako sta se zaljubljenca dogovorila, da bodeta pobegnila v inozemstvo. Kocjan je prišel najbrže že v minolem tednu na Dunaj in seboj je prinesel tudi načrt za beg. Princezinja se je odpeljala zajedno z materjo svojega, ženina in sicer naj preje v Pariz. Parček je brez-dvomno že poročen in vživa vso srečo prvih tednov zakonskega življenja. Princezinja je na svoj beg vzela za $75,000 draguljev.
Razne novosti
iz inozemstva.
NEMŠKO BARBARSTVO NAPRAM LASTNIM VOJAKOM; ŽRTVE MOČENJA PRI VAJAH.
Švicarska policija je na sledu ruskemu revolucij skemu odboru.
DVOBOJI V RUSIJI.
Berolin, 27. maja. Iz Kroleweca na Pomorju. pruska Poljska, se poroča,, da so častniki tamošnje posadke vče-raj vojake nepopisno pri vajah mučili. Največ so trpeli vojaki jiehotne-ga topništva. Ko so bili na potu v To-runj. jih je dvajset v.-led solnčarice popadalo. Nesrečne vojake so št !e [»litem poslali v bohin-o, toda preje st» jih že tako izmučili, da so trije na poti v bolnico umrli, dočim jih je sedem tako bolnih, da ne bodo ostali pri življenju. Prebivalstvo je na častnike ogorčeno in o zadevi se bode razpravljalo v parlamentu.
Beneve, Šviea, 27. maja. Tukajšnja policija se bavi z umorom nekega Rusa imenom Naidov, kterega so umo-llli najbrže člani ruskega revolucijo-narnega odbora. O Naidovu so mislili, da je ogleduh ruske vla<le in so sr» umorili. Policija je dobila popis revolted jonar je v, kterih pa dosedaj še niso našli. Vlada je ukazala vse ruske revolucionarje zapreti.
Petrograd. 27. maja. A" okolici mesta. sta se včeraj vršila dva dvoboja med tremi člani tukajšnje boljše družbe. Pri tem je bil jeden duelant težko ranjen. Dvobojevali so se princ Napoleon Murat, ki je potomec slavnega maršala Bonaparte in dva brata imenom Plen. Napoleon se je z obema bratoma spri in radi tega je sklenil. da se z njima dvobojuje. Pri tem je jednega nevarno ranil, doeim on ni ranjen.
Megleno in vroče vreme.
Tekom zadnjih dni nas v New Yor-j ku in okolici vsako noč redno obišče megla. V vremenskem uradu trdijo, da prihaja megla radi trajnega jugo-: istočnega vetrc, ki že veje deset dni. Čudno pri tem je tudi, da je na oceanu še bolj vroče, kakor na kopnem, kjer smo imeli za tri stopinje manjšo vročino, kakor na oceanu. I Čudno vreme je opažati tudi v vi-1 šokih pisarniških poslopjih. Medtem, ko je včeraj v višini dvajsetega do ! tridesetega, nadstropja teh poslopij I vladalo vroče in soparno vreme, je bilo v dolenjih nadstropjih hladno in j prijetno. Vremenski urad naznanja, | da bode megla prihajala še par noči. Mornarji so mnenja, da. imamo sedaj J pri nas radi tega meglo, ker se Golfov I pomorski tok vsako leto bolj približuje New Yorku. kar je tudi vzrok, da je letos poletna vročina preje zavladala, kakor druga leta. Nek mornar je celo zatrdil, da upa. da bode ( toliko časa živel, da bode imenovani I tok tekel kraj naših vrat v New Yor-
ku, nakar postane naše mesto tropič-no in še bolj megleno, kakor je seda.i London ob zimskem času.
*i-i-»-tnrtr.-Lri_nnjUL l .1 vijiTU-iorv-in .j, .	L
Kar je po ceni ni dobro.
Star pregovor in žalibog istina jer Kar je po ceni. je včasih zelo drago. To sedaj poskušajo oni potniki, kteri se vozijo v Evropo z italijanskimi parniki. Ti parniki so sedaj vedno prenapolnjeni in vedno zaostaje mnogo potnikov, posebno onih, ki niso italijanske narodnosti. Minolo soboto je zaostalo nad 100 Hrvatov in nekaj Slovencev med njim, in ti čakajo sedaj do četrtka, to raj skoraj ves teden in novce trosijo ter žalostni postavajo po ulicah, agentiči pa denarjev ne vrnejo, keT dobe po $4 komisije in so veseli, da imajo novce v žepu iz golega domoljubja. Slovani se zelo pritožujejo o surovem postopanju Italijanov nasproti njim in niso druzega nego: porchi sciavi. Kdor je pameten, doda par dolarjev, pa se vozi kot človek, a ne kot nema žival, psovan po polentarjih. Italijani bolje vrste se raje vozijo z drugimi parniki, ker ne marajo za lastno drnhal in polento.
:>. > • /
- L Vrv K'

1 —-www— -
"GLAS NARODA"
(Slovenic Daily.)
OwiMd and published by the SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
(a corporation.) FRANK SAKSER, President. VICTOR VALJA VEC, Secretary, LOU 18 BEN EDI K, Treasurer. Place of Business of the corporation and aldieaaee of above officers: 109 Greenwich Street, Borough of Manhattan, New York Oity, N- Y.
Za leto velja list za Ameriko in
Canado.........$3.00
,, pol leu.........1.50
„ leto za meeto New York . . . 4.00 „ pol leta za meeto New York . 2.00
„ Evropo za vse leto.....4.50
„ ,, „ pol leta.....2.50
j. ,, ,, četrt leta .... 1.75 v Evropo pošiljamo sknpno tri številke.
"GLAS NARODA" izhaja vsak dan iz vzemši nedelj in praznikov.
«OLA8 NARODA"
("Voice of the People") loaned every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00.
cAdvertisement on(agreement.
Dopisi brez podpisa in oeobnoati se ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov
trosimo, da se nam tudi prejšnje >lvalIACe naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom in pošiljatvam naredite naslov:
"GLAS NARODA" 101 Greenwich Street, New York City. Telefon: 1279 Rector.
Na jugu.
Pri zadnjih predsedniških volitvah se je republikanskej stranki posrečilo pridobiti nektere južne države, ki so bile do tedaj vedno le demokratične. Država Maryland, ki je bila preje vedno glavni sedež demokratov, je postala zdo dvomljiva in postane končno najbrže republikanska; Kentucky je pričela omahovati in preide prej-koslej iz demokratičnega v republikanski tabor. Ravno to velja tudi o Missouri ju, ki je že sedaj republikanska, in v Tennessee je stališče demokratov zelo omajano. Bodoči predsedniški kandidat republikanske stranke, vojni tajnik Taft, je koncem minulega leta potoval jxj vsem jugu in tedaj je >kuial republikanski vpliv v južnih demokratičnih državah še bolj razširiti, kar se mu je deloma tudi posrečilo, zlasti v državi Kentucky. I'ri državnih volitvah v ime-novanej državi mj bili demokratje na \ črti poraženi, in sicer radi tega, ker iii><> bili j edini in ker se je ljudstvo že davno prepričalo, da se na njihove obljube ni zanašati. Neje-dinstvo mi^l demokrati je pričakovati tudi pri letošnjih predsedniških volitvah in to Ixxle prav gotovo |>oka-zalo tudi po vseh drugih državah do-sedaj solidarnega demokratičnega
I >t'Diok rat je skušajo sicer sedaj v■*«-, kar je v njihovej moči, da bi saj na juj«u dosegli jedinstvo. ker inače l* »de njihov poraz še večji, kakor je bil pri zadnjih volitvah pred štirimi leti. <M tedaj nadalje ?>e je pa na jugu zgodilo innouo slabega. in sicer po krivdi demokratov in to jitn je iMltujilo mnogo poltenih volilcev, kateri -o radi tega prestopili v vrste jvpublikaneev. Tako so demokratje \ raznih državah odvzeli zamorcem v.. dno pravico, kajti njih so >e bali, ki-r so vedno glasovali za republikansko stranko. Na železnicah so jim odkazali j»<i~«'!nie vagone, kakor da bi zamorci bili ljudje nižje vrste; suž-njistvo po znanem |ieonage sistemu se na jugu kljub vsem poskusom iz-poslovati zamorcem pravice, vedno ln>lj razširja — in vse to |»o krivdi korupoe demokratične stranke.
Ako bode demokratična stranka pri volit vali v jeseni imela še večje z gube. kakor pred štirimi leti, morajo to demokratje pripisati v prvej vrsti svoje j lastnej krivdi.
Politična potovanja.
V Evropi je zopet napočila doba političnilt potovanj in političnih obiskov. Predsednik francoske republike, Falliercs, je ravnokar dospel v Anglij« in tam obiskal angležkega kralja Kdwarda. Potem bode obiskal \ se sl^anditiavske dežele, kjer se je letos tudi atmležki kralj mudil. Isto-dotmo bode ungležki kralj potoval v Rusijo. da obišče ruskega carja, ki je njegov bližnji sorodnik in iskreni prijatelj. Kmalo za teui bode predsednik francoske republike obiskal ruskega carja in avstrijski slavjanski poslanci so ravnokar [H»slali v Petro-grad »voje zastopnike, da izposlujejo vzajemnost vseh slavjanski h narodov in še posebej sporazum med Rusi in Poljaki, ktere v deželah nemške Poljske Nemci tako barbarski zatirajo. Pri vseh teh izključno političnih obiskih in potovanjih se za Nemčijo nihče ne zmeni, kajti s postopanjem proti Poljakom je vsemu svetu pokazala, na kakej stopinji kulture je njeno prebivalstvo in kaka je pravico-ljubnost v Nemčiji, koja se pa kljub temu povsod i vsiljuj«. Položaj je postal za Nemčijo in s njo zajed no tudi
za njeno vazal ko Avstrijo skrajno resen, kajti Nemčija je sedaj popolnoma osamljena in mora mirovati. Le par dni je temu, ko se je pričelo v Nemčiji agitirati proti Franciji, ker je nek francoski častnik baje pljunil na pismo nekega nemškega konzula v Maroku. In sedaj je že na nemško agitacijo odgovorila vsa Evropa s tem, da arogantno Nemčijo popolnoma prezira in jo tako izolira, da mora molčati in mirovati, tudi ako ima ce sar Viljem še tako dober jezik.
Do zopet nega napet ja med Nemčijo in Francijo je prišlo radi Maroka. Francija se čuti sedaj radi dobrih zvez in ker si je s vesta, da je njena stvar pravična, dovolj jako, tako da se jej ni treba ravnati tako, kakor bi želeli v Nemčiji.
'Kljub vsemu temu je pa položaj resen tako za Francijo, kakor tudi za Nemčijo. Imenovana politična potovanja in obiski bi nikakor ni imeli tolikega pomena, ako bi se ne šlo za kaznovanje Nemčije. S pomočjo navedenih obiskov se bode dognalo, kako stališče bi vlasti zavzemale v resnem slučaju napram Franciji in kako napram Nemčiji. Kar se bode pri tem dognalo, je glavna stvar in po tem se bode ravnala vsa kasnejša politika proti aroganci Nemčije.
Avstrijsko in italijansko domobranstvo.
V Italiji sta dve politični stranki, ki sta si glede zvišanja vojaštva in utrjanja državnih mej, posebno proti Avstriji, skrajno nasprotni. Prva, radikalno-irredentovska stranka zahteva, naj se vladi dovoli toliko in toliko stotisoč milijonov, da pomnoži vojaštvo, železniške proge na mejah, in da zida in popravi trdnjave ob iztočni meji. Druga, antimilitaristična stranka pa odgovarja prvi z vprašanjem: iz kterega tehtnega vzroka zahteva od ljudstva, ki je že itak popolnoma izmolzeno, takih skrajnih žrtev?! Saj rt al i ji ne preti napad od nobene strani, najmanje pa od avstrijske zaveznice!!
Obe stranki imata svoja glasila, ki zastopajo fijili težnje, listi radikalne stranke prinašajo dan za dnevom fulminant m* članke 7.a nemudno oboroževanje; večina teh listov izhaja v henečanski provinci ji in navadno pri-občujejo vsi ob istem času eno in isto \|»oprano razpravo, ktere ost je vedno obrnjena proti Avstriji. Take članke in razprave pišejo višji italijanski častniki jwd imenom kakega sot rudnika ideji naklonjenih listov. Tako je. kolikor sem mogel doznati. prineslo dne 2. maja osem italijanskih dnevnikov članek pod zaglavjem: "l.a milizia mobile itnliana e la land-\vehr austriaca"", čegar smisel bodi tu navedena.	^
Namišljeni člankar Giuseppe Fer-rahte pravi uvodoma, da priobčuje že od začetka tega leta razprave, v" kterili razkriva ljudstvu slal>o stran italijanske vojaške organizacije z na-do. da odpre ljudstvu oči in da to iz-previdi. kako potrebno je, da se v najkrajšem času reši povoljno ta pereči problem. Potem nadaljuje:
"Spor s Turčijo glede ustanovitve laških poŠt se je rešil za nas ugodno; čast in pravice naroda se niso kršile — ali zategadel ne smemo spati na lahko pridobljenih lavorikah! Pomisliti moramo marveč, da je bila proti nam le v vojaškem oziru slaba država. ki se nam je mogla postaviti kvee-jem le s petimi vojnimi ladijami, pa še te zastarelimi. Naša dolžnost je torej, da povzdignemo naše vojaštvo na tako stopinjo popolnosti, da bo-demo močni z močnimi, da se nas bodo bali in pred nami trepetali tudi narodi, ki veljajo mnogo več, nego Turčija."
'■To smo žc večkrat ponavljali, ali še vedno je ljudij. ki nečejo uineti naših vojaških razmer in zato se mora vedno in vedno ponavljati. Italiji se še nikdar sanjalo ni, da bi napadla kakega svojih sosedov, tem manje pa še Avstrijo, ki proti nam ne goji bojevitih namenov, pa se oborožuje! Avstrija je naša zaveznica; ali je pa ta /.a večne čase?! Ali je sporazumlje-nje med narodoma odkritosrčno f!
Dejstva dokazujejo ravno nasprotno; napadi Hrvatov na italijanske podanike, krivice, ki se gode našim ribičem na avstrijski obali, smešna sodnijska razprava radi dveh potovalnih golobov in mnogo drugih enakih dejanj in dogodkov so gotova znamenja, da obstoji narodno nasprotovanje in da v sosednjem cesarstvu prevlada italofobsko čustvovanje."
"Umejemo, da Avstrija neče vojne radi vojne in da ne misli na razširjanje svojih mej; ali Avstrija hoče iti v Sblun, prisvojiti si hoče Albanijo, da bode imela nadmoč na iztoku in gospodarila na Jaderskem morju. Po tem stremi Avstrija!"
"Ali je sploh možno, da bi Italija
drugih razlogov hočemo imeti«močno vojsko in močno mornarico!"
"Skoraj vse stalne vojske imajo prilično enako sestavo in slieno orga-nično formacijo; razloček je le v do-mobranstvu. V celoti so pa enako vredne, to je, vojske imajo večjo ali manjšo resistenco. V Avstro-Ogrski prihaja za stalno vojsko domobranstvo; mi imamo pa milizia mobile. Vrednost in moč vojaštva druge vrste je dokazana zgodovinsko; za to imamo najboljši izgled v francosko-nem-ški in rusko-japonski vojni."
l*Avstrija se ravna po svojih sta rili tradicijah in je ostala vzlic vsemu modernemu napredku in izobrazbi v vsakem oziru le vojaška država in je vsled tega previdno skrbela tudi za povzdigo svojega domobranstva, ki se more smatrati za armado prve vrste. Domobranci imajo vsako leto orožne vaje pod vodstvo dobrih častnikov; avstrijsko domobranstvo tvori homo-genno celoto, je dobro organizirano in izvežbano, da se lahko postavi za vsak slučaj. Njega zaloge so dobro preskrbljene z živežem, obleko, mu-nicijo in orožjem. Posamičniki so tako dobro instruirani, da za slučaj mobilizacije ve vsak domobranec, kje se nahaja njegova puška."
'"V Italiji je pa sedaj vojska druge vrste tako organizirana in izvež-bana, da ne more dati narodni o-brambi skoraj nobene izdatne pod pore. Na vajah se je sicer odlikovala, a tega se ne more uvaževati.'
"Naš vojaški proračun ne dovolju je, da bi se vojska pomnožila in spo-polnila, ker temu nasprotujejo anti-militaristi. Ali poskrbeti moramo, da se na vsak način povzdigne vojska drugega razreda s tem, da se bolj iz-vežba. V Avstriji kličejo k orožnim vaja m vsako leto 130 do 140 tisoč mož, pri nas pa komaj 30 do 40 tisoč. Pripoznati moramo, da ima Avstrija faktično svojo domobransko vojsko, Italija pa le na papirju. Avstrija lahko računa na svoje domobranske čete, Italija pa še le na bodoče."
"Ako hočemo biti Italijani vojaško tako močni, da moremo garantirati za celokupnost našega teritorija braniti svoje pravice na zunaj, moramo posnemati glede vojaštva druge države. Ako nečemo trositi za vojsko, potem se odpovejmo vsem političnim in ekonomičnim aspiracijam ter izrecimo se neutralnimi. Potem prihranimo še vsako leto 260 milijonov, ki jih sedaj trosimo za vojaštvo."
• * •
Komentar k tem izvajanjam italijanskega glasila si morejo napraviti citatelji sami. Napravijo ga lahko par besedami: Italijanski vojaški krogi govore odkrito, da v sporazum-ljenju "med narodoma" ni odkritosrčnosti in zato tudi ne verujejo v trajnost zavezništva med Italijo in Avst ro-Ogrsko. To pa je isto, kar mi vedno trdimo.
DOPISI.
Rock Springs, Wyo.
Dragi g. urednik:—
Prosim, dovolite nekoliko prostora v predalih Vašega lista "Glas Naroda", da naznanim rojakom in rojakinjam širom Amerike žalostno vest o smrti Ane Pirnat, roj. Panko-vič, ki je umrla 8. maja v tukajšnji državni bolnici.
Pokojna je bila doma pri Studencu na Dolenjskem in stara še le 28 let ter zapušča tukaj soproga, dva sina, eno hčer in brata, v stari domovini pa mater, sestro in brata. Starši sin je star 5 let, mlajša hčerka pa 9 dni.
Res je pregovor, ki pravi, da smrt ne čaka in ne vpraša, ali si pripravljen ali ne; ona pride in pobere stare kot mlade. Tudi naša rojakinja je bila v najlepših letih njenega življenja in delala je sklepe, kako bode zredila svoje otročiče. Ali Bog je hotel drugače. Prišla je nemila smrt in zapustiti je mogla ta svet in vse d rugo.
Dne 30. aprila je porodila; v teku tedna, ko je bila v postelji, sta tudi obolela njena dva sina za boleznijo davica ali difterija. Zdravnik je dal hišo zapreti, da ni smel nobeden do njih, in oče oziroma soprog je bil pri-moran streči ženi in otrokom. Ženi se je medtem zastrupila kri in morali so jo prepeljati v državno bolnico, ali bilo je že vse zdravljenje zaman, ker je bilo prepozno in tako je morala umreti, brez tla bi smel mož od nje slovo vzeti. Res je bila žalostna in usmiljenja vredna ostala družina.
Ker ranjka ni bila pri nobenem društvu in Jednoti, kot tudi njen soprog ne, sta dve tukaj bivajoči Slovenki sklenili nabirati darove za ostalo družino. Tu bivajoči Slovenci so prav radovoljno pripomogli, da sta nabrali $83.10, za kar gre vsem darovalcem prisrčna hvala. Pokopana je bila 10. maja. Obredoval je čast. g. Alojzij Mlinar, slov. duhovnik iz Rostyna, Wash., ki je bil ravno pri nas, za kar mu gre srčna hvala. Bog ji daj večni mir in pokoj!
Slovenke, vzamite si ta slučaj za izgled, kako je dobro, ako je človek pri društvu in Jednoti, ki jih pri nas ne manjka, ker imamo 3 možka društva in eno žensko. Torej pristopajte, kakor Slovenci, tako Slovenke k našim društvom in jednotam.
Pozdrav vsem čitateljem našega li->ta "(Slasa Naroda"
Članica društva sv.- Srca Marije.
Indianapolis, Ind.
Cenjeni g. urednik:—
Kljub obče slabim časom naša naselbina še precej dobro napreduje.
Tukaj je umrl rojak Ivan Skubic, loma iz Zatične na Dolenjskem. Bil je član slov. podp. društva sv. Cirila in Metoda. Ker je društvo samostojno, je bil zavarovan samo za pogrebne stroške. Bolehal je tri mesece in društvo mu je ves čas njegove bolezni vsak večer pošiljalo dva strežnika, za kar gre zahvala vsem društvenim bratom, ki so ta posel opravljali. Srčna hvala tudi g. Josip Gregorcu in njegovi soprogi, ki sta ves čas njegove bolezni z vso skrbjo stregla bolniku.
Bodi mu tuja žemljica lahka! Pozdrav vsem rojakom po Ameriki.
Louis Rudman.
Sheboygan, Wis.
Cenjeno uredništvo:—
Pretečeno nedeljo spremili smo k fadnjemu počitku našega rojaka Ivana Slapnika. Pokojni je bil doma iz O rušo vel j v Savinjski dolini na Spod. Štajerskem. V Ameriki je bival tri leta. Delal je v tovarni g. Frossa. Slapnik je nameraval v kratkem času potovati v staro domovino, a žalibog, kakor pregovor veli: Človek obrača, Bog pa obrne. In tako je tudi Slapnika pobrala bela žena v nežni mladosti 21 let. Pogreb je bil sijajen, ker so ga spremila k zadnjemu počitku tri društva. Krsta je bila obložena z venci, ktere so mu*njegovi prijatelji podarili v zadnji spomin.
Ranjki je umrl v bolnici, a prepeljali so ga na dom g. Antona Milav-ca in od tu v kafoliško cerkev in na pokopališče.
Dva dni po pogrebu je prišlo na ranjkega pismo od njegovih starisev, kjer so mu Čestitali k veselim praz-
nikom.
nasproti tem aspiracijam ostala pa-1 "*rem potom izrekam srčno zahvalo sivna? Ne! Ali moremo mHn s ka* vr|em udeležnikom pogrtbai ranj*emn ko močjo proti njeg braniti naše pran I	^fo Uhka tuja fceadjteal
* Tukaj spi zajaet Iz teh in	Anton Kleoufa.
vieet
Ruski dijaki in dijakinje.
— Sličica. —
Veselo-poetične besede dijaške pesmi: "Gaudcainus igitur, iuvenes dum sumus" ne veljajo za nikogar manje nego za ruskega dijaka, ki je vrlo redkokedaj v položaju, da bi mogel misliti na "gaudeamus". Kajti po navadi si mora sam služiti svoj kruh, da. včasih celo podpirati svojo rodbino.
V ruski družbi se izraža skoro bolno stremljenje po višji univerzalni naobrazbi. In najmočneje se kaže ta želja v revnejših slojih. Gimnazijske ali realične izobrazbe ne smatrajo za cilj. ampak le za predstopinjo do višje učenosti. Kdor pa zmore tudi srednjo naobrazbo le s trudom in težavo, vre v vojaško šolo in postane častnik. Potemtakem vidimo večinoma nepie-možni del družbe na univerzah. Pripovedka, da so trije dijaki morali.živeti skupno, ker je imel eden samo eno suknjo, drugi en sam telovnik in tretji ene same hlače, in da trojica zategadelj ni mogla iti istočasno iz hiše, ni izmišljena. To se dogaja morda pogosteje nego bi kdo verjel.
Dijaški proletariat si prizadeva na najrazličnejši način, da si prisluži denarja. Najpopularnejše sredstvo je, biti za inštruktorja, z drugimi besedami, nesposobnim ali lenim paglavcem delati naloge in se v potu svojega obraza mučiti z njimi. To žlahtno opravilo — ki zahteva dve do tri ure na dan — se plačuje z 10—15 rublji mesečno. Ker pa se število dijakov vsako leto v geometrični pro-gresiji množi, je postalo število takih pag'nvcev in trdoglaveev razmeroma premajhno, da bi zadovoljilo vse inštruktorje. Tako so torej ubožui dijaki prisiljeni lotevati se vseh mogočih (včasih skoro nemogočih) opravkov. —
Nekaj vzgledov: V moskovski univerzi je bil nabit sledeči oglas: "Pozornosti hišnih gospodarjev priporočeno! Dijak medicine polni proti1 zmerni plači ledenice. Prosim tovariše, naj mi preskrbe tako delo." — V nekem časopisu je naznanjal dijak petrogradske univerze, da zna šivati, ne slabše od šivilje, a vsekakor vest-neje. — Tretji se ponuja potom lista za frizerja in naglaša, da zlasti dobro in poceni brije.
Ako so ruski dijaki prisiljeni segati po takih surovih delih zaradi vsakdanjega krpha, potem ^ni Čuda, ako je ;^ud|.(njih ^n^ja^rikaŽen te-, mu primerna. D asi nosijo ruski di-
jaki zalo uniformo, vidiš vendarle če-I sto posamezne dijake v ruski bluzi, barvasti ohlapni srajci, prepasani z I vrvico. To je delavska obleka. Celo | nalašč posnema včasih učeča se mladina proletarijat; največkrat pa je seve vzrok to, ker si ne more nabaviti druge obleke. Zaradi večinoma žalostnega materijalnega položaja ruskih dijakov najdejo tudi vsi mogoči socijalistični in podobni nauki med njimi najrodovitnejših tal. Kar si želi stradajoči dijak za samega sebe — sigurno eksistenco — to postane pri njem socijalen vzor, in čim slabše razmere, tem radikalnejši nauk, uspeh.
Posebna špecijaliteta ruske učeče se mladine so kurzistinje. Ker je bil do leta 1906 ženskam vstop na univerze prepovedan, število po višji naobrazbi stremečih žensk pa jako ve-I liko, je ustanovila vlada posebne višje šole za ženske, takozvane "kurze za ženske ' \ Človek sme opravičeno dvomiti, da je res želja po višji naobrazbi v večini slučajev pravi povod, ki žene mlado dekle v stolno mesto, da bi postala "kurzistinja". Le pre rada se pridružuje, kakor kaže praksa, različnim "svobodnjaškim" gibanjem. Tesno rodbinsko življenje med dijaki in dijakinjami — včasih po nauku božanskega Platona, včasih po modernih vzorcih — ni uikaka redkost.
Politika igra navadno veliko ulogo v življenju dijakinje. A čim bolj se ji udaja, tem bolj izgublja svoje žen-stvo. Z ostriženimi lasmi, večinoma zanemarjeno obleko, z le izjemoma umitimi rokami se predstavlja tipična kurzistinja v malo simpatični prikazni. Tudi ona mora enako dijaku skoro vedno skrbeti sama za svoje življenje. Ker pa plačujejo žensko delo sploh slabše nego možko, se imajo tudi dijakinje težje boriti za svoj obstanek nego njih možki tovariši. 0 bohemni, veseli brezskrbnosti v smislu "quartier latin "-a med ruskimi dijaki in dijakinjami ne more biti govora.
Slovensko katoliško
S)
svete Barbare

KaZjedlnjene države Severno Amerike.
Sedež: Forest City, Pa.
Inkorporlrano dne 31. januarja 1902 -v državi PennsylvanijU
-O O1.....—
ODBORNIKI:
Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. O. Box 374, Forest City, Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, West Mineral, I. tajnik: IVAN TELBAN, P. 0. Box 607, Forest City, Pa. H. tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 E. 60th St., Cleveland, Okie. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. O. Box 537, Forest City, Fa.
NADZORNIKI:
MARTIN GERČMAN, predsednik nadzornega odbora, Forest City, KAROL ZALAR, I. nadzornik, P. O. Box 547, Forest City, Pm. FRAN KNAFELJC, II. nadzornik, 909 Braddock Aveaae, m doek, Pa.
FRAN ŠUNK, m. nadzornik, 50 Mill St., Luzerne, Pa.
POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, JOSIP PETERNEL, I. porotnik, P. O. Box 95, Willoek, Pa. IVAN TORNIČ, IL porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Pa.
Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: IVAN TELBAN, F. Forest City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
Pot do bogastva.
Pot do bogastva je vsakemu odprt. Treba je samo znati, kako se mora (»o njem hoditi. Oni, kteri so ga prehodili, ne prikrivajo navadno svojih skušenj. Oni nam te skušuje izrekajo v sledečih izrekih, kteri nas gotovo pripeljejo na pravi pot.
Stedenje je vir bogastva. — Anglež Cobden pravi: Svet se deli v dva dela: eni, ki hranijo — drugi, ki raztrošajo. Vse hiše, vsi mlini, vsi mostovi, vse Iadije, vse železnice na tem svetu, vsa velika dela, ktera so ustvarila civilizacijo in srečo naprednih narodov — vse to so dela onih, kteri so štedili, d očim so oni. kteri so tratili, postali njihovi sužnji.
John Lubbock pravi: Samo s tem namenom štediti, da se denar grmadi — je slabo; hraniti, (la si človek varuje neodvisnost, to je modro in pravično. Štednja je vir neodvisnosti in svobode.
Pravila štednje. — A meri kanec B. Franklin svetuje: Da ima človek vedno nekaj denarja v svojem žepu, se je treba tako ravnati: 1. Naj ti bodeta poštenje in delo vedno neločljiva tovariša v življenju. 2. Potrosi dnevno četudi en cent manj kot znaša tvoj čisti dohodek. Ako bodeš tako delal, se bode jel prazen žep polagoma polniti, tvoji upniki tc ne bodo stiskali in nesreče te ne bodo mučile. —
John Lubbock pravi: Imej vedno knjižico za izdatke, zapisuj si vse izdatke in pazi na nje. Ne pravim, da je treba navesti tudi najmanjšo malenkost — toda znaj in pomni dobro vsaki svoj izdatek, vse, kar porabiš in kupiš. Človek, kteri vedno zna, kar ima v žepu in kteri pomni cene, po kterih kupuje, ne bode nikdar po nepotrebnem zapravljal denarja.
Deset zapovedi od Jeffersona. Tomaž Jefferson je bil kakor njegov veliki rojak Benjamin Franklin posebno praktičen človek. Zapustil je kot deset zapovedi teh 10 svetov Amerikan- ! cem: 1. Ne odlagaj na jutri, kar moreš danes z vršit i. 2. Ne trati nikoli denarja, dokler ga nisi zaslužil. 3.' Ne kupuj nikoli ničesar nepotrebnega z izgovorom, da je poceni. 4. Ne pri-tožuj se nikoli, da nisi dovolj jedel.; 5. Delo, ktero ljubiš, te ne bode ni- j koli utrudilo. 6. Ne zahtevaj od dru- ( gega, da ti izvrši delo, ktero lahko sam zgotoviš. 7. Domišljavost in oho-! lost je hujša kot glad in žeja. 8. Začni vsako stvar od začetka. 9. Čuvaj se skrbi in žalosti, ktero si samo 1 domišl juješ, a ktere v resnici ni. 10. ( Štej do deset poprej, kakor hočeš kaj povedati, kadar si nezadovoljen, a štej do stotine prej ko hočeš kaj izgovoriti, kadar si jezen in razjaren.
Sveti Carnegiej&vi. Delaj brez po čitka, a štedi od prvega koraka- Pregleduj svoje knjljge in napravi vsak daty bilanco. Delaj: hitro in, odjoeno. Vedno kaoraŠ znati, kar hočeš.
6/M Sfi Cg&ti* Srfve., ^/cve/cvTu/, &
SPOŠTOVANI ROJAKI!
Zadnje mesece je mnogokrat slišati in brati, da denar j i kteri so bili pos lani v staro domovino niso tje dospeli po 3, 4 in 5 mescev. To se nemore nikomur zgoditi, ako se s za-upanjem obrne na nas; vse denarne pošiljatve dospejo po nas poslane v 12-14 dneh.
Parobrodne listke dobite pri nas za ktero črto želite in za izvirne cene.
Obrnite se v teh slučajih vedno le na nas in prepričani bodete, da ste prav storili.
Z ve1eštovanjem ___FRANK SAKSER CO.
IVAN KRAKER, Euclid, O.,
naznanja cenjenim rojakom, da razproda svoje VINO radi prezidave svoje kleti.
Vino je priznano najboljše kako-v»*;ti, pristno in domače.
Rojaki, ne zamudite te ugodne prilike in posezite po žlahtni kapljici, dokler je še v zalogi.
Odpošilja se po celi Ameriki. Manj kot 50 galonov se ne odpošilja. Sod (barel) stane 22 dolarjev.
NAZNANILO.
Na mnogostranska vprašanja in željo nekterili rojakov naročili smo tudi letos večje število pravili domačih ali starokrajskih KOS najboljše vrste. Iste imamo sedaj v zalogi ter jih razpošiljamo proti predplačilu po $1.25 komad. Ako se kdo izmed naših slovenskih farmer je v zanima za to blago, naj kmalo piše po nje, dokler zaloga ne poide.
Frank Sakser Co., 109 Greenwich St., New York, N. Y. (19-6—1-fi)
Kje je ALOJZIJ MOIIAR? Doma je iz Vrhnike pri Ložu na Notranjskem. Tred štirimi meseci je bival nekje v Minnesoti. Prosim, kdor ve za njega, ali on sam, naj mi naznani njegov naslov. — Andrew Mohar, Box 31, Tunesassa, N. Y.
(26-29—5)
SLUŽBO IŠČE.
Mlada Slovenka v starosti 15 let želi dobiti službo za varstvo otrok ali kako drugo delo. Kdor želi natančnosti, naj se obrne na:
A. Kraintz, 167 Chimell St., Barberton, Ohio. (26-29—5)
ANGLEŠČINA v 3 do 6 mesecih.
Lepopis je, slovenščina, računstvo. Pouk se vrši potom dopisovanja. Pojasnila se dajejo aastonj.
Slovenska korespondenčna šola, P. O. Box 181, Sta. B, Cleveland, O.
JOtiM VENZUL, 1017 e. 62 n d Street. N. E^ Cleveland. Ohi« izdelovalec kranjskih in nemSkih
H A R M O M K.
Delo napravim na zahtevan je naroCnU kov. Cene so primerno nizke, a delo trpeino in dobro. Trivrstni od $22 do $45. Plošče so iz najboljšega cinka. Iz-delujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena trivrstnim ie od $45 do $Su.
JOHN KRAKER
EUGUID, O.
Priporoča rojakom svoja izvrstna V IN A, ktera v kakovosti nadkriljn-jejo vsa druga ameriška vina.
Rudeče vino (Concord) prodajam po 50 centov galono; belo vino (Catawba) po 70 centov galono. NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 50 GALON.
BRINJEVEO, za kterega sem im-% portiral brinje iz Kranjske, velja U-steklenic sedaj $13.00. TROPINO-VEC $2.50 galona. DROŽNIK $2-7» galona. — Najmanje posode za iga-nje so 4Yz galone.
Naročilom je priložiti denar.
Za obila naročila se priporoča JOHN KRAKER,
Euclid, Okla.
f: —1 . vali pa v. Ameriko vaetL ne cene na: FRANC
_____________- Su New Yedc. K. Y«
kertu bodči nalpešteneje in najbolje pOtUelcE* F(. Sakser j« priznani aistsp mk vsoh opeoitnih pajobrodnib draw
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Rojakom ▼ Johnstownu, Pa., in okolici priporočamo naSega zastopnika g.
PRAN GABRENJA« 1105 Virginia Ave., Joknstown, Pa» ' Preje <je bival na 519% Power St.
Dotičnik je pooblaščen pobirati naročnino za list in knjige ter je m na* mi že voč let jjr knpčijskej zvezi.
Spoštovanje® „3 u^«, .-•■> Frank flakitr Company.


Jugoslovanska
Katol. Jednota.
Inkorporiraoa dne Z^.janivija 1901 v državi Momenta. Sedež v ELY, ^MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: FRAN MEDOŠ, 9483 Ewing Ave., So. Chicago, UL Podpredsednik: JAKOB ZABUKOVEC. (Radi bolezni na dopustu Evropi.)	- — 'Y_ggH
Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽlC, P. 0. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽIŠNIK, L. Box 383, Rock Springs, Wyo. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI:
IVAN GERM, predsednik nadzornega odbora, P. 0. Box 67, Brad-doel:, Pa.
ALOJZU VIRANT, 1L nadzornik, Cor. 10th Avenue & Glob« Street, South Lorain, Ohio.
IVAN PRIMOŽIČ, EH. nadzornik, P. 0. Box 641, Eveleth, Mina.
Skrajna sirovost. Iz celjske okolice se piše: Dne 11. maja popoldne je v gostilni Lassmanovi v Gabrjih pri Celju rudar Škorjanc iz Pečevnika, znan pretepač in sirovež, brez vsakega povoda napadel goste z nožičem ter jih pri tem šestero ranil, dva smrtnone-.arno; eden je baje že umrl.
železniško omrežje na Balkanu. Spoj naših železnic s turškimi, v prvi vrsti pri Kistendilu, je torej ena prvih skrbi vlade.
RAZNOTEROSTI.
Pismo grofa Tolstega. Kmet G a vri -lov iz Silovke v Sibiriji se je hotel prepričati, ali je resnica, da Tolstoj ljubi vse ljudi, zato je pisal Tolste-Velik požar. V Možici je bila ne- mu pismo. Starček Tolstoj je odgovo-
KOROŠKE NOVICE.
ril kmetu tako-le: "Ljubljeni brat Gavrilov! Prejel sem Vaše pismo ter Vam odgovarjam nanj. Ne pišem s "Ti", ker ne rabim vedno tega pridevka. Toda ljubo mi je, da me v pismu tikate. To, kar pišete Vi o življenju in njega namenu, je globoko in prav rad sem to čital. Na. prvo pismo
POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, predsednik, porotnega odbora, 115 7th Street, Calumet, Mi eh.
IVAN KERŽIŠNIK, n. porotnik, P. O. Box 138, Burdine, Pa. IVAN N. GOSAR, 111. porotnik, 719 High St., W. Hoboken, N. J.
Vrhovni zdravnik: Dr. MARTIN J. IVEC. 711 North Chicago Street, Joliet, HL
Krajevna druživa naj blagovolijo pošiljati vae dopise, premem be udov tu druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn_t po svojem tajniku in nobenem drugem.
Denarne poiiljatve naj pošiljajo krajevna druitva na blagajnika:
JOHN GOUŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnih druitev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: MICHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich vsake pritožbe.
davno birma. Nastal je ogenj, ki je vpepelil deset poslopij.
HRVATSKE NOVICE.
Vlcm v reško tiskarno. Dne 12. maja ob 1. uri ponoči je vlomil v tiskarno madjarskega lista "Magyar Ten-jrerpard" strojnik Alberto Alazetto,
ker ga je odpustila tvrdka zato, ker	Vam nisem odgovoril zato ne, ker je
je pripadal nekemu iredentiškemu	Vaše mnenje o Balmontu in Protopo-
društvu. Alazetto je pokvaril stroj in	povu in sploh o stihih čudno, in ne le
zmetal črke na cesto. "Magyar Ten-	nezanimivo, temuč tudi neprijetno,
gerpad" nekaj dni ne izide, ker ita-	Stihotvorstvo je po mojem mnenju
lijanske tiskarne nočejo staviti in ti-	varanje duha, pa najsi je bogve kako
skati lista.	lepo. Kadar pa so pesmi plitve ali
sploh brez vsebine, kakor je to pri
BALKANSKE NOVICE.	današnjih stihotvorcih, tedaj je to le
__ ..--r. prazno in smešno zaletavanje. Ne sve-Povisan proračun Mac ed oni je. For- 1 .	.	' ...
tujem \ am, da bi se s tem bavili, po-
ta je sklenila povišati proračun Ma-cedonije od 600,000 turških futov na 759,000 funtov. Da se ta povišek pokrije, zvišajo carino za tri odstotke. Finančne oblasti inozemskih vlad so pristale na to povišanje; izrazile so pa željo, naj sultan tekom treh let izplača zaostali deficit.
Srbski ministerski uradnik odpu-
sebno zato ne, ker iz Vaših pisem raz-vidim, da znate globoko misliti in jasno izražati svoje misli. Kak je Vaš sedanji položaj? S čim se bavite. Zelo rad bi Vas bliže spoznal. Bratsko Vam stiskam desnic« — Lev Nikolaj Tolstoj."
Verska blaznost. V bavarski vasi Ausserlohen je kmetica Probst peljala
ščen. Znani srbski pesnik Jovsan Du-	.	. . .
čič, uradnik v srbskem fainisterstvn SV0Jl heerkl> ^t in deset let stari,
v gozd ter ju zaklala, ces, da naj pn-
vnanjih stvari, je bil brez vsake motivacije odpuščen iz službe. Govori se,
dete prej v nebesa.
da je ta odpust v zvezi z namišljeno	Odvetnik zastrupi j evalec. V Ant-
velikosrbsko propagando v Bosni in	werpenu so zaprli odvetnika Rollanda
Hercegovini. Dučič je rodom Herce-	iz Chartresa, ker je zastrupljal ločeno
(r0Vec.	ženo Dubois, ki je napravila oporoko,
" Političen govor bolgarskega mini-	P^ kteri bi d<>bil njeno premoženje
sterskega predsednika v Varni. Var-	milijonov frankov odvetmk Rol;
Pridejani morajo biti natančni podatki fna, 4. maja. Ministerski predsednik	lan<1' v kterega prtljagi so našli vec
Malinov je včeraj zjutraj z vsemi svo^	steklenic arsenika.
j i mi kolegi dospel semkaj ter je imel	j Slovaški poslanec Hodža toži se-
popoludne pred številnim občinstvom	dem madjarskih listov radi zlobnega
govor. Glede vnanje politike je mini-	obrekovanja. Sedem budimpeštanskih
Društveno glasilo je "GLAS NARODA"
Drobnosti.
KRANJSKE NOVICE.
Zopet vlom. Iz. Velike doline poročajo: V noči od 4. na 5. maja smo imeli tu nepovabljene goste, ki so vlomili v gostilno in trafiko Fr. Dolinar-ja in odnesli iz blagajne en desetak, več droLLža, tobaka in žiranja. Nekaj krajcarjev so raztresli pri cerkvi, vinarje so pa odnesli; menda so mislili, da so cekini. Poskusili so tudi pri župnišču. Prinesli so nad osem metrov dolgo smrekovo deblo, da bi ž njim vlomili omrežje pritličja, oziroma. da bi po njem splezali do prvega nadstropja v župnikovo stanovanje. Silno lajanje domačega psa je vzbudilo ljudi v župnišču. Ko so videli luč v župnišču in čutili, da se hodi po župnišču in je zai-ela kuharica še z glasom odganjati roparje, so odnehali. Aretirali so orožniki šest sumljivih, go«{)Osko oblečenih ciganov, o kterih je dognano, da so že kradli na Kočevskem. kar seveda odločno taje. Zaprti so v Samoboru. Pri njih so našli rtare krajcarje, ki so bili ukradeni pri Dolinarju.
Lov na Savi. Iz Velike doline se ]>oroča: Due 2. maja so lovili naši orožniki na Sa^i nekega Hrvata, ki je' ušel iz zap ra v Kostanjevici. Begunec je bil svoj čas radi umora obsojej na tri leta ječe. Po prestani polovici kazni so ga izpustili in mu kazen od-pu-tili s pogojem, če se bo zunaj lepo obnašal. Pa kmalu je zopet nekoga pretepel in zato so ga oblasti zasledovale. Pred tedni in! i tedni so ?a prijeli orožniki tu med delavci pri regulaciji Save in ga izročili sodišču v Kostanjevici. Iz zapora je ušel in prišel zopet nazaj do nas na Savo, kjer so imeli orožniki ž njim zelo naporno in nevarno delo. Orožnik ga je že prijel v vodi, pa Hrvat le sili v Savo, toliko ča>a, da ga je moral orožnik izpustiti i pregloboke vode. Petkrat je poskusil preplavati Savo begunec, pa je ni mogel. Slednjič so prišli še drugi na pomoč s čolnom, in so vsega premočenega prepeljali na suho in potem naprej v Kostanjevico spremili.
Ponesrečen rop. Iz Novega mesta ne poroča: Dne 5. maja je vzdiarnil v kaudi.jan-ki po-*>jilniei Frane Bartel. posestnik iz Ilrušice, star 38 let, 2000 kron denarja. Sešel se je v gostilni Kobeta v Žabji vasi z Martinom Gu-štin, posetnikom iz Janšča, starim 36 let, nezapriseženim lovskim čuvajem R. Smoleta, grajičaka in najemnika lova iz Grabna pri Novem mestu. Skupaj sta pila in Bartel je pri tem povedal, da ima gotovo svoto denarja pri inebi. Domov grede je Guštin Bar-telna prehitel, ker je slednji plačeval neki dolg v Got ni vasi. Med vasjo Canno&nieami in St. Joštom je Guštin Bartelna počakal ter ga za v rat no napadel. Hotel ga je zadaviti in ee polastiti njegovega denarja. Bartel se je branil in klieal ns pomoč; dasi so noei še pešale, je vendar vztrajal, dialer ai doila pomoč. Ves obnemor, g«l od davljenja ter obgrizen, je no- kaj je na tem resnice.
ral prenočiti v Št. Joštu; dobilo se je pri njem v gotovini še 1600 K. Napadalca orožništvo zasleduje. Isti je bil že npctovano kaznovan Do danes ga še niso dobili. Ljudstvo sklepa, da je hotel napadalec Bartelna omamiti, zatem oropati in ga končno v potoku '•Težka voda" vtopiti.
Občinski svet ljubljanski je imel nedavno *ejo. V deželni šolski svet je bi! namesto dr. Blehveisa izvoljen dr. Ivan Tavčar. Namesto Ivana Koll-manna se je poslal v upravni odsek ''mestne hranilnice" Anton Svetek, ki voli provizorično pisarniško ravnateljstvo. — Glede 11a poklonit veni sprevod ob jubilejnem letu cesarjevem je referent prečital županovo pismo, kjer župan izjavlja, da je odklonil častno članstvo v tozadevnem centralnem odboru. 01 sprevoda bodo >amo Dunajčaui imeli korist, pokazali so pa Dunajčani še nedavno sovražnost do Slovanov. Ljubljana proslavi sama jubilej v smislu cesarjevem 7. dobrodelnimi napravami. Zato mestni občinski svet ne dovoli prispevka.
PRIMORSKE NOVICE.
Uzmovič in cigarete. Prosim, malo ognja! — Jako rad! — In težak Al. Bencina v Trstu, star 50 let, znan tat, je približal svojo cigareto oni uljud-ne«-a pasanta L. Lazarja. Ko si je Bencina prižgal smodčico, se je lepo zahvalil in se oddaljeval. Ali Lazar je takoj opazil, da mu je bila zmanjkala novčarka. v kteri je bilo deset kroj. Več ljudi je opazilo operacijo drznesra uzmoviča, kojega je redar spravil v luknjo.
Nečloveški sin. Humbert Norbedo, star 17 let, stanujoči v ulici Carpison v Trstu, se je nedavno napil in začel žugati svoji materi. Priletel je isti v pomoč nek mladenič, ki je nečloveškega sina odstranil žugaje mu z nožem in ga celo ranil na levi roki. — Norbedo je šel na zdravniško postajo zdravit si precej težke rane.
Toča je pobila dne 7. maja v Gri-maldi (Istra) in okolici ter uničila vse vinograde.
Na cesti. Nekega 621etnega reveža, ki se piše Fr. Ambrožie, iz Železnikov, je dobila goriška policija na cestnem tlaku ležečega. Bil je pijan. Mož je-bil brez sredstev. Pošljejo ga v občino, v ktero je pristojen.
Toča je napravila veliko škode v Ločniku in v okolici. Prebivalstvo je elo prizadeto, ker je uničila toča lani žetev. Trpela je po toči osobito trta, sadje in murve.
Štiri cigane so aretirali pri Gorici. Trije s*e pišejo Levakovič, eden pa Hu.lorovič.
sterski predsednik izjavil, da zasleduje knežja vlada z vedno enako pazljivostjo razvoj macedonskega vprašanja in ne opušča nobene prilike po-vdarjati dejstvo, da je to vprašanje tudi bolgarsko vprašanje, in da se ob njega rešitvi ne bo smelo mimoiti Bolgarije. Mi moramo, je rekel govornik, podati Turčiji in Evropi dokaz, da nas pri tem vprašanju edino intere-sira usoda macedonekih kristjanov.
—	Ako s trend reformna akcija za tem ciljem, najde pri nas vso podporo.
—	Vitalni gospodarski interesi kneževine zahtevajo neizogibno popolno
listov je namreč prinešlo lažnjivo poročilo, da je poslanec Hodža v Kisaču ob priliki svojega zadnjega poročila o svojem delovanju v ogrskem državnem zboru ščuval zoper Madjare in ljudem prodajal znake slovaške ameriške lige, ki jih je ogrsko minister-stvo prepovedalo. Poročilo je lažnjivo in zaradi tega poslanec Hodža liste toži. —
Grozen samomor. Na grozen način si je hotel končati življenje v Rove-retu 741etni Mazzurana. Položil je irlavo na skalno razpoklino. pod skalo je pa položil razstreljivo, ki ga. je za-
Posliisaj Slovenski Narod Kaj Profesor Dr. Y.Sbordone
od UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE POVE
v
Želim tukaj povedati tekoliko besed, katere so od največje važnosti za. Slovence v Ameriki, kar se tiče vsakega posameznega, kateri je prišel v to deželo, da si z delom prihrani nekoliko denarja, kar se tiče tudi mene, ker se za to stvar bolj zanimam nego za kaj druzega. Zatoraj si ne predstavljajte te besede mrtvim črkam, lahko veste to Vam govori profesor od
UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE.
To kar on govori, stori z premislekom in je samo v korist vsem bolnim Slovencem kolikor jih je v Zje-dinjenih državah, in to kar obeta tudi izpolni, zakar on garantira.	w
__ \ • \T	JI Že dalj časa se opazuje, da je
OlOVenSKl INarOa! potrebno, da se tukaj v Zjedi-
njenih državah ustanovi en zavod, kateri bode v resnici našim bolnim rojakom v pomoč, kateri so daleč v tej deželi v nesreči in bolezni prepuščeni drugim tujim zdravnikim,kateri se za nas malo brigajo in jim je vse jedno ako smo zdravi ali bolni, in kateri vse -obetajotanogo več, nego so sposobni storiti.
ZARADI TEGA SEM PRIŠEL SEM, DA POMAGAM ONIM, SLOVENCEM KATERI SO BOLNI.
Skozi moje dolgoletne izkušnje izdravil sem na tisoče in tisoče bolnikov, kar mnogi pravijo.
Vsaki zdravnik je izdravil nekoliko ljudi, ali jaz sem srečen kar moram reči. "Vsakega, katerega sem sprejel v zdravljenje, istega sem tudi popolnoma izdravil z mojimi zdravili, katera za vsakega bolnika posebno pripravim tako, da vsakega popolnoma in v kratkem času ozdravim.
» TAKO SLOVENSKI NAROD VEČ TI OBETA NEGO MORE, a kdor več obeta ta laže. Jaz sem tukaj, da pomagam Slovencem, ter sem popolnoma uverjen, da moj trud ne bode zastonj in sei nadejam, da bodem v kratkem času svoja moč pokazal,da ozdra-\ vim v kratkem času več bolnikov, nego vsi drugi zdravniki, katerih se po časopisih samo hvalijo.	'
BOLEZNI pluča, ledice, jetra, maternica, nos, uši, želodec, očesna sušica, reumatizem, grlo, vrat, otekline, koža, kostobol, nezmožen za spolno občevanje in
VSE TAJNE M0ZEE IN ŽENSKE; BOLEZNI ZDRAVIM HITRO Z NAJNOVEJŠIM NAČINOM.
Zatoraj se vsi bolniki obrnite na mene naj si bode za svdt ali zdravljenje, pišite mi odkrito brez, da bi se sramovali, tako lu&er bi pisali svojemu bratu, ^ Vaše pismo jaz lastnoročno prejmem, Smrt v čakalnici. Ne Pragerakem nahajajte se Vi kjerkoli si bodi, jaz Vam bodem odgovoril in Vam
j« v čakalnici umrla neki ženski, ki ajvetoval.^	^	\\ . ' ''
se je vračala iz Amerike na Ogrsko, I Vsa Pisma P*šite ▼ Vašem maternem jeziku ter pošiljajte na
enoletna deklica. Ženski niso dovolili, !	^' SBORDOJiE-A	> k c r
da potuje,.daije, ker sumijo, da jej Universal Medical Institute
ŠTAJERSKE NOVICE.
žgal. GrOzno razmesarjenega so ga \ odvedli v bolnišnico.
Buren vojaški raport. Avstrijski mornariški Častnik Dietrich pl. Sach- j senfeld je ukazal mornarju Francu ' Jackeju, da mora k raportu, ker ga ! ni ubogal in ni hotel stati "pozor". Ko je dobil zaradi nepokorščine sedemdnevni zapor, je pričel zmerjati častnika in se vrgel s pestmi nanj. Častnik je potegnil sabljo in ga udaril po glavi. Vojak se je zgrudil lahko ranjen. Ko ozdravi, se bo moral zagovarjati pred garnizijskim sodiščem.
Strela je ndarila blizu Padove v 35 metrov visoki tovarniški dimnik, ki se je zrušil na skedenj, pod kterim je ve-drilo blizu sto ljudi. Štiri osebe so mrtve, ranjenih pa je mnogo.
Knjigarna
Fr. Sakser Co."
109 Greenwich St.,	NEW YORK.
ima v zalogi poleg raznih druzih tudi sledeče
NOVE KNJIGE:
Mir božji, brošir......91.00
Zlatorog, planin, pravljica, eleg. vezana z
zlato obrezo.........$1.25
Zmaj iz Bosne-------—.60
Vohun (Spion)........—.80
Tri povesti grofa Leva
Tolstoja.............—.40
Mučeniki (Aškerc) elegantno vezan........$2.00
Ob Zori broš..... .. .—.70
Rodbina Polanefikih
cela izdaja broš......$2.50
Ruska Japonska '.vojska 5 zvezkov skupaj—.75 Dama z kameljami.. .$1.00 Bacek v strahu šalo-igra................—.35
WINNETOU
rdeči gentleman
(potni roman) je dobiti vse tri zvezke skupaj prosto po pošti za $1.00.
Ves roman je zanimivo pisan ter zelo mikaven«
Naročilom je priložiti potrebni denar bodisi v gotovini, poštni nakaznici ali poštnih znamkah. Poštnina je pri vseh teh cenah že všteta.
FRANK SAKSER CO.
"Pozor Rojaki!
Noroiznajdeno garantirano mazilo >» plešaste in golobradce, od katerega v i tednih lepi lasje, brki in brada popol noma zrastejo, cena $2.50! Potne noge: kurje očesa, bradovice in ozeblino Vas v 3 dneh popolnoma ozdravim za 75c., da ie to resnica se jamči $500. Pri ns* rofbi blagbvolite denarje po Post Mone? Order poiiljati.
Jakob Wahcic,
P. O. Box 69
cuevt3uA.N0, 01-110.
Navodilo,
kako se doseže najvišja starost. Neobhodno potrebna knjiga, kdor želi biti in ostati zdrav. Spisal dr. Jurij Simonič. V zalogi je samo 20 iztisov. Cena 40c.
Pišite in pošljite poštne znamke na
Frank Sakser Co.
109 Greenwich Street, NEW YORK.
Na koga se zanesti
*
v slučaju bolezni in komu se poveriti v zdravljenje, ako hoče bolnik hitro in sigurno nazaj zadobiti izgubljeno zdravje ? — Vedno le na takega zdravnika, katerega delovanje pozna in katerega mu priporočajo prijatelji in znanci, katere je že ozdravil.
THE
COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE
prvi, najstarejsi in obče znani zdravniški zavod za Slovence V Ameriki vabi vse one, kateri so bolni ter so mogoče že zastonj trosili denar pri drugih zdravnikih, naj se obrnejo z zaupanjem na irkunešega zdraznika tega zavoda Dr. R. MIELKE-ja, kateri ima mnogoletno izkušnjo in kateri z najboljšin uspehom zdravi vse moške, ženske in otročje bolezni pa naj bodo iste akutne, ali zastarele (kronične), zunanje ali notranje. Jetiko, sifilis, kakor tudi vse taine spolne bolezni, zdravi hitro in z popolnim uspehom. Zdravljenje spolnik boleznij ostane tajno.
Čitajte, kaj pišejo v zadnjem času od njega ozdravljeni bolniki.
Ozdravljen rane na licu od zobobola.
Cenfeni (oipod doktor!
Jaz se Vam iskreno zahvalim za Vašo naklonjenost, katero ste mi skazovali za časa moje bolezni. Uverjen in preprič an sem. da sem le po Vaših zdravilih zadobil popolno zdravje, nad katerim se*n bil skoro obupal. Sedaj pa se čutim zdravegi, ko kedaj pred boleznijo. Zato Vas priporočam vsem rojakom po širni Ameriki.
S spoštovanjem ostajem Vam hvaležni.
Prsne SteklasM
3141 St. Clair Ave. N. E.
Cleveland. O.
Frank Polh
310 Midlant Ave. • Rockdalle, 111.
Velecenlem so s pod doktor!
Vam naznanim, da sem prejel zdravila in se Vam zahvaljujem, ker ste mi dobra poslali. Sedaj sem popolnoma zdrav, pa so mi še zdravila ostala, zato se Vam iskreno zahvaljujem ter pripo ročam rojakom, ako potrebujejo zdravil, naj se na Vas obrnejo, ker pri Vas se zares dobra dobijo, katera eotovo pomagojo.
V^s še enkrat zahvaljujem in pozdravim ter Vam ostanem hvaležni priatelj
Jakob Likar
Box 941 West Newton, Pa
Na razpolago imamo še mnogo takih pisem, katerih pa radi pomanjkanje prostora ne moremo priobčiti
Komur bolezen ni natanko znana, naj piše po obšino knjigo, "ZDRAVJE", katero dobi ZASTONJ ako pis-ynu priloži nekoliko znamk za poštnino. — Vsa pisma pi-všite v materinem jeziku ternajslavjajte na sledeči naslov :
THE
COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE
I404WEST 34th STREET.	NEW YqRK, N.c Y.
Rojaki, naročajte se na "Glas Na-
roda", največji in najcenejši dnevnik.
Zdravju
najprimernejša oijača je
4»^LEISY F>IVO#»«f»
ktero je varjeno iz najboljšega l-nporti-anega češkega hmela. I(adi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti g» v svojo lastna korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev io u- igih.
Leisy pivo ie najbo-ii \>< Jp-bljeno ter se dobi v vseh Doljšm gostilnah. Vse podrobnosti zve^Jc Heo. Travnikar-ju 6102 S., tlalr A»e N 'n. kteri Vam dragevolje vse pojasnu
THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY
CLEVELAND, O.
i 9
i »i
Za vsebino tujih oglasov ni odgovorno ne npravnižtvo ne nredaiitv.
AVSTROAMERIKANSKA ČRTA
(preje bratje Cosulich.)
-v^s Najpripravnejša in najcenejša parobrodna Črta zi Slovence in Hrvate, sv-
Otrok umrl v«)e<! nalezljiv« bolezni ali ' nenravne amrti. Obdukcij* pokaže,!
»O Wa»t tWi oil —I ~~v*«w York Otty
Uradne nrroi 10 do 13 dopoldne in od 8 do % pStfBdae', r trnkih In grrtmtah od 10d»l»«D9eldBe, ter o&Sdo 6 inod 7 do 9 avote, v nedeljah od 10 401.
Novi pa rn i k na dva vijaka "Martha Washington"
REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM IN REKO v k spodaj navedeni nori parobrodil	ClRO VOŽflih llStkOV Iz NEW YORKA Zd III. raznd SO dfli
n» dva vijaka imajo brezžični I
braojav:	TESTA....... ..................................
AlilGH, iiAURA, I LJUBLJANE..........;.............................$28.6€
MARTHA WASHINGTON, f REKE...............................................$28.—
* i ^JtMOrpXA* ^ . < I ZAGREBA..........................................$29^
\ meeeoib maja in junija se bodeta [	KABLOVCA._________________-	$29 26
zgoraj navedaiM»a brodovja pri-	t>:r,	" _ 7*.................
dražila do dva draga nova potaUka	*AgrBlgT> do
panika.	J	TKSTA ali UBKM—..................15&50 do
Parobrod "ALICE" odplnje dne 3. jnnija 1908. Parobivd "MARTHA WASHINGTON" odplnje dno 17. janlja 1908.
.	.•■* 1 .'!•»■te 5	l^r: t 4ir - v.
Gen. Agents, ~ 2 WMUngtoa stmt, new vow.
-V? C**"" ;



.....
Spisal Karol May; za "Glas Naroda" priredil L. P.
PRVA KNJ1QA. - PO PUŠČAVI.
(Nadaljevanje.)
S šejkom jahava mimo vseh zbranih. Vsi so bili na konjih; oboroženi s*) bili z nožuni, sabljami in dolgimi sulicami, ki so v rokah Arabca kaj nevarno orožje. Mnogo jih je nosilo s seboj tudi metalno kopje, kaj grozno oro/je v izurjenih rokah. Strelno orožje pa nikakor ni zadostovalo. Nek-teri vojniki so imeli še tule in loke s puščieami. Zopet drugi so imeli puške na kremen, ki so bile bolj nevarne njih lastnikom kot sovražniku.
Slednjim ukažem, da kopijo naprej, druge pa pošljem domov s pripom-njo, da -e zberejo drugega jutra na v^ zgodaj. Ostalim ukažem, da stopijo s konj in pokažejo svojo umetnost v streljanju. V obče sem bil z njimi lahko za. Jo voljen. Bilo jih je okoli 200 mož. Razdelim jih v dve stotniji ter prit-nem z vabami. Ljudje so korakali, tekali in med tekom se urili v streljanju. Navajeni so bili sovražnika napasti samo na konju; naučiti tem jih moral, da v/drže peš napad, ne da se umaknejo.
Drugega jutra prič ne m z drugimi. Te sem pričel s poukom skupnega napada s sulicami, ko so izstrelili svoje puške. Lahko rečem, da so bili ljudje zelo nadarjeni in takoj razumeli vsako povelje.
Proti večen* zvemo, da je zveza z Abu-Mohamedi sklenjena, in da je njih .~ejk že poučen o mojem dogodku pri Abu-llancedih. Poslali smo mu odgovor nazaj, in ol tega časa je bila zveza nepretrgana.
Že >e je stemnilo, ko zasedeni v ran ca, da odjezdim v savano na kratko poizvedovalno ježo. Še nisem bil daleč, ko mi prideta nasproti dva jezdeca. Prvi je bil srednje postave, drugi pa izredno majhne; bil je tako zatopljen v govor svojega spremljevalca, da je mahal z rokami in nogami po zraku, kot bi lovil komarje.
Nehote se sjx.mnim na svojega Halefa.
V	diru odjaliam proti njima in ustavim tik poleg njih svojega konja.
"Mašalah, sidi. kaj si re> ti?"
Bil je res moj ljubi, mali Halef Omar.
"Da, jaz sem. Že od daleč sem te spoznal."
V	trenutku skoči s konja, prime za rob moje obleke, ktero ginjen poljubi. *
4'llamdulilah. čast Bogu, da te zopet vidim, sidi! Želel sem po tebi kot dan po solncu."
"Kako se počuti častitljivi šejk Malek?"
"Prav dobro."
<4Amša, šejkova hči?"
"Ravnotako."
"Hana, tvoja prijateljica?"
"O, sidi, ona je kakor huriska v paradižu."
"In drugi?"
"Povedali so mi, da te moram v njih imenu pozdraviti, kadar pridem k tebi."
"Kje so?" •
"Zaostali so ob pobočju Sair.ar gorovja in mene odposlali do šejka Šamarjev, da ga proi-im za sprejem v njegov rod."
"Na kterega šejka?"
"Je vseeno; kterega na potu prvega dobim, na istega naj se obrnem."
"Skrbel sem že vas. Tam leži tabor Hadedinov!" v "To so Samari. Kako se imenuje njih šejk?"
"Mohamed Ernin."
"Ali na> bo sprejel? Ali ga poznaš?"
"Poznam ga in sem mu že pripovedoval od vas. Poglej tega žrebca! Kako ti ugaja?"
"fjospod. občudoval sem ga že; gotovo je potomec kohelske kobile!"
"Moj je. ker n.i ga jt* šejk podaril."
"Alah naj mu jM .leli dolgo življenje! Ali nas bo vzprejel v svoj rod?"
"Dobrodošli ste. Pojdite in sledite mi."
Velika zaloga vina in žganja. „
Marija O rili
Prodaja belo vino po........70c. gallon
črno vino po........50c. „
Drožnik 4 galone za............$11.00
Brinjevec 12 steklenic za........812.00
ali 4 gal. (sodček) za...........$16.00
Za obilno naročilo se priporoča
Marija Qrlll^
5308 St. Clair At«., N. E.,	Cleveland, Ohio.
Gompagnie Generale Transatlantlque
(Francoska parobrodna družba.)
Zajahamo konje in se "napotimo proti taboru.
"Sidi," reče Halef, "čudna so Alahova pota. Menil sem, da bom dolgo izpraševal po tebi, predno te najdem, in sedaj si prvi, kterega srečam. Kako si prišel k Hadedinom?"	*
V kratkem mu povem vse potrebno in nadaljujem:
"Ali veš, kaj sem sedaj pri Hadedinih?"
"No kaj?"
"General."
"General?"
"Da."
"Ali imaš čete?"
"Ne. Toda vojska bo."
"S kom?"
"Z Obeidi, Abu-Hamedi in Džovari."
"To so roparji, ki prebivajo ob reki Tigris in Zab; slišal sein mnogo od njih. samo ničesar dobrega ne."
"Torej šejk® Hadedinov nameravajo iz zasede napasti; mi smo pa zvedeli o njih početju, in sedaj sem njih general, ki poučuje vojake."
"Da, sidi, znano mi je, da vse znaš, in prava sreča je, da nisi več gjavr."
"Nisem?"
"Ne. Spreobrnil si se k pravi veri."
"To si samo domišljaš."
"Bil tsi v Meki in pri sebi imaš sveto vodo zem-zem; torej si postal mohamedanec. Ali ti nisem vedno pripovedoval, da se spreobrneš, če hočeš ali nočeš?"
Dospeli smo v tabor in razjahali pred šejkovim šotorom. Ko vstopimo v šotor, so bili pri njem njegovi svetovalci.
"Salam aalejkum!" pozdravi Halef.
Njegov spremljevalec pozdravi na isti način, medtem ko jaz nova do-šleca predstavim.
"Dovoli mi, šejk, da ti predstavim dva moža, ki bi rada s teboj govorila. Ta tukaj je Nas«ar ibn Motale, in oni liadži Halef Omar ben hadži Abul Abbas ibn hadži Davud al Gosara, o kterem sem ti že pripovedoval."
"O njem?"
"Da. Imenoval ga nisem s polnim imenom, temveč nakratko hadži Halef Omar."
"Tvoj služabnik in spremljevalec?"
"Da."
"Ki je ubil Abu Seifa, Očeta sablje?"
"Da. Sedaj je član rodu Ateibov, kterih šejk je tvoj prijatelj Malek."
"Dobrodošli, vi možje Ateibov! Dobrodošel, hadži Halef Omar! Tvoja postava je majhna, toda tvoj pogum je velik in tvoja hrabrost je vzvišena. Da bi le bili vsi možje kot si ti! Ali mi prinašaš sporočilo od Maleka, mojega prijatelja?"
"Gotovo. Pozdravlja te in vpraša, če sprejmeš njega in njegov rod v rod Hadedinov."
"Poznam njegovo usodo, vendar on mi je dobrodošel. Kje prebiva
sedaj?"
"Na pobočju Šamar gorovja, poldrugi dan od tu. Cul sem, da potrebuješ vojnike?"
"Tako je. Sovraštvo je vzbruhnilo med menoj in mojimi sosedi."
"Pripeljem ti šestdeset hrabrih ljudij." .
"Šestdeset? Moj prijatelj hadži Kara ben Nemsi mi je povedal, da vas ni toliko."
"Na svojem potovanju, so se nam priklopili ostanki rodu Al Hariel."
"Kakšno orožje imate?"
"Sablje, bodala, nože in izvrstne puške. Celo pištole imajo nekteri možje. Moj sidi ti pove. kako sem vajen sukati orožje."
"Znano mi je že. Toda ta mož ni sidi, temveč emir. Zapomni si!"
"Vem, got-pod; toda dovolil mi je. da ga imenujem sidi. Ali naj eden izmed naju takoj odjezdi k šejku Maleku, ker potrebujete vojnike?"
"Trudna sta."
"Nikakor ne. Takoj jaham nazaj k šejku."
Njegov spremljevalec pa omeni:
"Ostani, ker si dobil svojega sidija; jaz pa se vrnem."
"Na je j in napij se. predno odi.deš." omeni šejk.
"Gospod, pri sebi imam cev za vodo in dateljne."
gate i&tt fast; SSUttBi tfafSStiSsaMtto^M	1 flfytfiw** ■ MNflffrffl*
j| Telefo t 2<46.	|
| Frank Petkovšek §
~ 220 Market Street,	Waukegan, III. |
priporoča rojakom svoj*	J
^ SALOON, ^ |
v kterem vedno toči 8Vežc pivo, dobra vina in whiskey, ter § ima na razpolago fine smodke.	p
Pošilja denarje v staro domovino zelo hitro in ceno; ▼
zvezi je z Mr. Frank Sakserjem v New Yorku.
V	U • - (i.	■ - •■3 * - • -tJ '»v ■ ■.>■!</' ] - • - ' wr «* . '. z,'.- 1 , - -S _» -j^ aii.-:. j - - • 1* ■ - ;
1 1 . k , s ■ W* ; ' • • v 1		
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANA
Poštni parniki so:*
M dva V1iaka..................14,200 ton, 30,000 konjskih mo©
jLa Savoie" „ „ „ ..................12,oo0 „ 25,000 ,	~~
«La Lorraine" „ „ „ ..................12,000 , 25 000 "	"
LaTouraine ' „ „ ..................10 OOO 12 000	"
Glavna Agencija: 19 STATE.STREET, NEW YORK.
corner Pearl Street, Chesebrough Building.
Parmiki •dplajejo ©d sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. mri dopolndne iz pristanišča St. 42 North Eiver, ob Morton St., K. T.
»LA SAVOIE	88. maja lMt*LA LORRAINE	2. julija 1008.
•LA PROVENCE	A jpa. lfM«LA TOURAINE	9. julija 1908
•LA LORRAINE	11. Ju. 1908. La Bretagne	16. juL 1908.
•LA BAVOEE	18. ju. 1908. *LA PROVENCE	23. julija 1908.
•LA PROVENCE	26. jua. lfi**LA TOURAINE	30. julija 1908.
POSEBNA PLOVITBA.
Krasni novi parnik na dva vijaka "Chicago" odplove dne 20. junija t. L opolndne is piera It. 84 North River, blizo 44. eeste. /
BAMO ZA POTNIKE DRUGEGA IN TRETJEGA RAZREDA i Cena drugega razreda do Havre: 866.00 in viftje.
Farnlka ■ zvezdo zaznamovani Imajo po 4va vijaka.
M*	Ko^mlnskl, generalni agent za zapad
71 Deaoorn St., Chicago, ifll

FR. SAKSER C0.
109 Greenwich St.,	NEW YORK.
...PODRUŽNICA... .
6104 St. Glair Ave., N.E. CLEVELAND. 0.
Oficijelno zastopništvo vs^h parobrodnih družb.
Priporoča ae Slovencem in Hrvatom o priliki potovanja v etaro domovino, ali ako žele koga sem vzeti — v prodajo parobrodnih listkov po najnižji ceni.
Železniške listke za vse kraje v ^jedinjenih državah in v EvropL
Pošilja najceneje in najhitreje denar v staro domovino, bodisi zasebnim strankam, posojilnicam afi v kterokoli svrho.
Vsak slovenski potnik naj pari, da pride na številko
lOQ Greenwich
'' Toda tvoj konj je truden. Vzemi mojega; počival je več dni in te bo ponesel kot blisk k Maleku, kterega pozdravi v mojem imenu!"
Že čez nekaj minut je odposlanec do Maleka sedel na šejkovem konju in dirjal proti Šamar gorovju."
"Emir," reče šejk proti meni, "veš kaj pripovedujejo moji vojniki o tebi?"
"Kaj takega?"
"Da te ljubijo."
"Oh, hvala, ti I"
"In da bodo zmagali, če si ti pri njih."
"Zadovoljen sem z njimi. Jutri priredimo velike vaje ali manever."
"Kaj? Kako?"
"Zbranih je osemsto mož. Zadnji pridejo jutri zjutraj; slednje takoj naučimo, in nato priredimo boj, ki ira bomo iireli s tremi rodovi. Polovica jih bo Hadedini, polovica sovražnik. One stare razvaline bodo predstavlja je gore Hamrin in Kanuca, in pokazal bom tvojim vojnikom, kako se morajo bojevati proti resničnemu sovražniku."
Ta napoved je še podvojila navdušenje v tabora, in ko se novica razširi po vseh šotorih, nastane glasno veselje po celem taboru, ki se je radi vedno dohajajočih čet še povečalo.
Kar sem prerokoval, se je zgodilo.
Drugega jutra smo bili polnoštevilni. Imenoval sem častnike in podčastnike, ki so vsakemu došlecu odkazali svoj prostor in ga v vsem priučili. Pozno popoldne pričnemo z vojaškimi vajami, ki so se ugodno zaključile. Pešci so bili izvrstni, in jezdeci so povelja točno izpolnjevali.
Se med manevrom pride straža z novicami.
"Kaj je novega?" vpraša šejk, kterega obraz se je svetil v zadevo! jnost i.
"Gospod, včeraj so se Džovari združili z Abu-Hamedi."
"Kdaj?"
"Proti večeru."
"In Abu-Mohamedi?"
"So že za njimi."
"Ali so poslali pred seboj straže, da jih sovražnik ne opazi prehitro?"
"Da."
Se je bil mož pri nas, ko pride druga straža iz doline Deradš.
"Važno sporočilo prinašam, emir."
"Povej!"
"Obeidi so poslali čez reko Zab ljudi, da preiščejo okolico."
"Koliko mož?"
"Osem.*"
"Kako daleč so dospeli?"
"Do el Deradša."
"Ali so opazili naše ljudi?"
"Ne, ker so bili skriti. Nato eo taborili v dolini in mnogo med seboj govorili."
"Ah! Lepa. prilika za prisluškovanje!"
"Storili smo, kar praviš in se splazili do njih."
"Kaj ste slišali? Če je kaj važnega, dobite plačilo."
"Govorili so, da jutri opoldne prekoračijo Obeidi reko Zab, da se združijo z Džovari in Abu-Hamedi, ki jih že pričakujejo. Nato korakajo do el Deradš, kjer prenoče, ker so mnenja, da jih nihče ne opazuje. Drugega jutra pa nas napadejo." f
"Ali so potem zopet odjahali?"
"Ne vsi, samo šest mož. Dva sta ostala v dolini, da stražita."
"Jahaj takoj nazaj in reci svojim tovarišem, da pridem danes k njim. Eden naj Čuva oba Obeida, in drugi naj me pričakuje, da mi pokaže pot, ko pridem."
Mož odjeha. Prejšni pa še čaka na odgovor.
"Slišal si, kar je tvoj tovariš naznanil?" mu rečem.
"Da, emir."
"Torej požuri se k šejku Abu-Mohamedov. Pritiska naj za sovražnikom, vendar naj se ne da videti. Ko je sovražnik že v dolini el Deradš, naj ga. takoj napade za hrbtom in ne spusti iz doline. Vse doline med gorami el Hamrin in Kanuca se morajo zasesti. Drugo je naša skrb."
Mož skoči na konja in odjaha. Mi pa prenehamo z vajami, da. se moštvo odpočije.
"Torej hočeš v Deradš?" vpraša šejk na povratku.
"I)a."
"Zakaj?"
"Da ulovim oba ogleduha."'
"Kaj moraš biti ti zraven?"
"Gotovo. Stvar je tako važna, da je potrebna moja navzočnost. Če ne dobimo oba špijona mirno v naše roke, tedaj je maš načrt izjalovljen."
"Vzemi nekoliko mož s seboj."
"Ni potrebno. Jaz in obe straže je dovolj."
"Sidi, s teboj grem!" reče Halef, ki se ni ganil od mene.
Ker sem vedel, da bo silil, da mu izpolnem željo, mu pokimam z glavo.
"Samo ne vem, če bo tvoj konj zdržal dolgo pot. V teku noči moram biti nazaj."
"Dal mu bom enega svojih konj," reče šejk.
Uro pozneje odrinemo: jaz na vrancu in Halef na rjavcu, ki je bil res izvrsten konj. Na poti nas je že pričakoval stražnik Ibn Nazar.
"Poslušal si oba Obeida, ko sta se pogovarjala?" ga vprašam.
"Da, gospod."
"Dobil boš posebni delež pri plenu. Kje je tvoj tovariš?"
"Prav v bližini obeh ogleduhov."
"Vodi nas!"
Jahamo naprej. Noč je bila poltemna, in kmalu ugledamo višino, za kterimi leži el Deradš. Ibn Nazar zavije vstran. Preplezali smo skalno reber in dospeli do vhoda temne globeli.
"Tu so naši konji, gospod."
Razsedlamo in opravimo tudi naše konje v skrivališče. Bili so tako varni, da jih ni bilo treba stražiti. Nato pa korakamo do vhoda doline, in sieer pu grebenu gore, med ktero leži dolina el Deradš. __tDalje pnh.)
£ 4>
S «
S j
o v
'E
! Zvišanje obrestne mere. !
Hranilne vloge sklepom leta 1907
3,ieS.(X25-00 kron* Varnostni zakladi sklepom 1907. čez
11-4 tisoč kron. Letni denarni promet 20 milijonov kron.
NAZNANILO.
Glavna posojilnica
Tukaj živečim bratom Slovencem in Hrvatom, kakor potujočim rojakom, priporočam svojo moderno gostilno, pod imenom "Narodni Hotel,"na 709 Broad St., eden največjih hotelov v meBtu. _ Sa čepu imam vedno sveže pivo, najboljše vrste whiskey, kakor naravnega doma napravljenega vina in dobre smodke.
Na razpolago iiuam čez 25 urejenih eob. za prenočitev. — Vzamem tudi rojake na stanovanje. — Evropejska kuhinja!
Za obilen poset se priporočam ndani
Božo Gojaovič, Johnstovn, Pa.
Zastonj! Zaato..,.
Nikjer v Ameriki ne morete dobiti tako dober in fini
IMPORTIRANI TOBAK za cigarete in pipo aii cigare, kakor pri nas. Pošljite nam na eni dopisnici vaš naslov in dobite takoj zastonj našega tobaka za cigarete ali pipo za vzorec in tudi naš cenik
. . ------------------rnik,	t
da se prepričate o finoti istega. Vsi	L
ljudje morajo naš tobak poskusiti,	[
da se prepričajo, da je najboljši in	^
najcenejši. Pišite takoj na: ________a
ADRIA TOBACCO CO.	f
1265-67 Broadway, New York.	F
ISA PRODAJ
NARAVNA CALIFORNIJSKA VINA
Dobro črno in belo vino od 35 do 45 centov galona.
Staro belo ali črno vino 50 centoT galona.
Reesling 55 centov galona.
Kdor kupi manj kakor 28 galos vina. mora sam posodo plačati.
Drožnik po $2.50 galona.
Slivovica po $3.00 galona.
Pri večjem naročilu dam popust.
Spoštovanjem
STEPHEN JAKŠE,
Crockett, Contra Costa Co., CaL
S -____. ___ - - I.
NAZNANILO.
SI ovensko katoliško podporno dm— štvo SV. JOŽEFA št. 12 J. S. K. J. za Pittsburg, Allegheny, Pa., in okolico ima svoje redne seje vsako drugo-nedeljo v mesecu.
Društvenikom se naznanja, da bi s® istih v polnem številu udeleževali ter redno donašali svoje mesečne prispevke. Nekteri udje, ki se radi oddaljenosti ali dela ne morejo sej udeležiti^ naj svojo mesečnino na nekterega izmed izvršujočih uradnikov pod spodaj navedenim naslovom dopošiljajo.
Pri redni društveni seji dne 8. dec. 1907 izvoljeni so bili sledeči uradniki za leto 1908:
Predsednik Fran Kresse, 5106 Natrona Alley, Pittsburg.
Podpredsednik Ivan Brštnar, 58 Spring Garden Ave., Allegheny.
I. tajnik Josip Muška, 57 Villa St., Allegheny.
H. tajnik Fran Strniša, 101 Villa St., Allegheny.
Blagajnik Ivan Arh, 79 High St., Allegheny.
Delegat Ferdinand Volk, 122 42nd St., Pittsburg.
Odbor:
Ignac Derganc, 58 Troy Hill Road, Allegheny.
Anton Lokar, 28 Troy Hill Road, Allegheny.
Fran Hrovat, 5103 Butler Street, Pittsburg.
Jakob Laurič, 5106 Natrona Alley, Pittsburg.
Ivan Kašček, 2 Water Alley, Allegheny.
Ivan Mastnak, 49 Perry St., Allegheny.
reglstr. zadruga z ncom. zavezo
v LJUBLJANI,	Kongresni trg št. 15
obrestuje od 1. januarja 1908. hranilne vloge po
3 01
14 L
4
N
takoj od dneva vložitve pa do dneva dvige brez odbitka ren-nega davka, tako da dobi uložnik od 100 K. čistih K. 4-75. tPo 4% % naložen denar ee za celo leto preje podvoji nego po % in za 3 leta preje nego naložen po 4%. Kojaki! Kdor hoče svoj denar ugodno in varno naložiti naj gif pošlje v našo posojilnico.
Pošiljat?© za Zjed. države posreduje tvrdkft FR. SAKSER C0.9109 Greenwich St., New York.
Upravni svet.
1 ZviSanje obrestne mere. 1
N
s<
o
f
m
m
B
A
3
A
S
Naznanilo.
Rojakom Slovencem in Hrvatom, kteri potujejo čez Duluth, Minn., priporočamo našega zastopnika g.
Josip Scharabon=a,
409 WEST MICHIGAN ST., DULUTH, MINN.,
kteri ima svoj
SALOON
prav blizo Kolodvora. Vsak rojak Je pri njemu najbolje postrežen.
Pošilja denarje v staro domovine najceneje in najhitreje po našem posredovanju; sastopa nas v vseh po* slih. Torej pazite, da se ne vsedefce na lim laskavim besedam ničvredne-žev, kterih v Dulnthn tudi ne manjka. Spoštovanjem
FRANK SAE8ES 00.
KOJAKI, NAROČAJTE SI XA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IV NAJCENEJŠI DNEVNIKI