81. Številka. Ljubljana, v soboto 9. aprila. XXV. leto, 1892. SLOVENSKI NAROD. (■haj a vsak dan ifeier, iiimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejemai. za a v m »o-op e r e k e dežele za V8e leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četri ieta 'o gld. dO kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, ; o BO kr. za četrt leta. — Za tuji- dežete toliko več, kolikor poštnina znafia. Za- oznan ila plačnje se cd četiristopne petit-vrste po ti kr.. če m- oznanilo jei eukra* tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če Be trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnifitvo je v Gospodskih ulicah St. 12. Dpravnistvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. V Ljubljani. 9. aprila Seje deželnega zbora kranjskega bližajo Be svojemu koncu in zadnji čas je, uporabiti prevažno pravico poslanske imunitete tudi v ta namen, da se jasno pove, kakšno je v slovenski naši kro-novini mnenje o politični upravi, kateia se našega naroda tiče neposredno in posredno. To nalogo izpolnjujejo poslanci iz naredno-napredue stranke in morejo jo izpolnjevati, ker imajo v to potrebni po gum in značaj! Odkar šteje nag deželni zbor takih poslancev, zve se marsikaj, kar bi scer ostalo tajno in prikrito; iz njihovih govorov, kateri uživajo ne« omejeno svobodo tiskovno, posname lahko nare d pravo resnico in spe znava bvoj pravi politični položaj, bodisi v svoji kranjski domovini, bodisi kot del sle verstva ali kot veja avstrijskega slovanstva. Le s ti m \zt i u inim spoznanjem bodemo prišli tudi do pravega političnega prepričanja in do pravih sredstev za naše politične boje! V včerajšnji večerni seji nagega deželnega zbora vstal je poslanec Ljubljanskega met tu, gospod Hribar in opozarjal na ptta, katerih se po vseh zLamenjib diži naučna upaui in naibolj njej na čelu minister btnn Gautsch. Učitelja narodev. Slovana Kemenskega, katerega je slaviti ukazal pruski minister, prepovedal je slaviti po učilnicah avstrijski minister. Profesorja Sp nčića zadela je ravnokar usoda kazenskega odpuščenja iz državne službe. Podobi sv. Cirila in Metoda, dveh slovanskih blagovestnikov in katoliškh svetnikov, prepovedal je naš minister za uk in trgečastje, da ne smeta viseti po uašin šolab. Slovenci ca Koroškem nimajo še ljudskih šol na jedino zdravi podlogi učnega jezika narodnega, pruv tako se mesti Gorica in Trst še nista j risilili, da morata napraviti 7a prem nege slovenske otroke slovenske osnovne šole. Pač pa je veliko manjše število nemških otrok v Ljubljsni, v Trttu in sedaj v Zadru dobilo t»k<-j bvojo posebno šolo z nemškim [»učnim ježkom. Še na slabšem so SItverci na pelji srednjih šol. Srednje šole nimamo niti jedne slovenske. Malorusi imajo vsaj jtdno , četudi jim gre več glede ua njih število. Naš c kr. deželni LISTEK. Dva sina. (Po Marku Vovčku prevel M, H.) 1. Umrl mi je mož; zapustil mi je dvoje otrok, dva sina. Treba mi je delati, treba svoje otročičke odgojevati. Ne zmorem sama. Prodala sem to, prodala ono — vse sem poprodala. Težko je nam ubogim ljudem svoje premoženje gubiti: s krvjo sije pridobivamo. Izgubila sem vse . .. trudim se, mučim se jedno noč za drugo. Stradam sama; pa sinka mi dajeta moči; Ž njima se tolažim . . . Sinka raseta; skačeta in ščebečeta okolo mene, moja slavčkal II. Andrejček moj je bil krogloličen, jasnook, kodrast; vesel deček je bil in krasen. Časih cel dan ni dajal pokoja; posvarim ga, poljubim ga. On je bil starši. Tonček je bil drugačen, — tih, otožen, i v koči ga ne slišiš, in na, dvori ga ne vidiš. Bil je nekako zamišljen že z otročjih let. Ali zato, ker se šolski svet je zi ukazal obligatorno poučevanje nemščine na tro- in čveterorazrednih ljudskih šolah. Učitelji pa sami smatrajo to poučevanje za brezuspešno in kot oviro pcučevanju v drugih učnih predmetih. Ker je to resnično in ker po temeljnih državnih zakonih ni nikogar smeti siliti, da bi se učil drugega ehželnega jeziku, zato je že prej deželni zbor izrekel, nuj deželno šolsko oblastvo razveljavi svoi ukaz zastran obligatre nemščine. To pa se do danes še ni zgodilo, vzlie avtoriteti deželnega zbora. Na nemškega „Schulvereinatt skupščine v Solnogradu in Celovci sta \ rišla pozdravljat v at'ra tattopnita, ra t bore Diužte sv. Cirila in Mete da pa ni nikogar od vlade. To je vence k političnih fakt, iz kater h je poslane c Ljubljanskega mesta ve'eraj spletal svojo sodbo o jravci sedarje naučne politike glede na Slovence in Slovane. Ta sodba, katere si v tem članku ne u pumo prjavit', ne more biti prijetna za visoko v *ae*o, a m m vidi se popolnem osnovana. Gospod deželni iredseonik se je taki j (glasil, da bi kot zestepi k vire le vade branil in ojravičeval njeno poltiko tudi v giajanih tečkah. Mi ne moremo nič za to, da Fe vzlic daljšemu in j odrobnemu zaguvoiu gospoda v'adnrga zaste>j nika m orano pridruževati cbtedbi, katero je iirekel naš narodni poslanec, to pa tem lolj, ker je znal ta poslane c razloge zagovora izpodbijati s pre tirazlogi, tako da nam sodba njegova os-tane tako močna, kakor je bila poprej. Tako pa tudi ni še i!< m posebe tieba nekake } ole mike, katero bi si sicer noiali dovol ti ca besede prečastitega gospoda deželnega predsednika. Samo dvema oazo-loma njegovima moramo izrecno ugovarjati. Izjavil je prspfd vladni zastopnik, da je poslanec Ljubljanskima mesta s svojim govcioni „hodil čez mejo" in zlasti, da ni upravičen, potezati se za gospoda Spine* en Ihte! je s tem leči — vsaj tako se nam vidi, — cia bi naj poslanec držal se le svoje dežele ter se razpravljal občenarodnih rečij. Ni nam tielm n m po zatrjevati, da se s tem nazorem zlagati ne n oremo. Poslane je zastopnik svojih vo-lilcev, on ima pozvedovati njih mnenje in izgovarjati njih misli. Poslanec, kateri ga so poverili s svojim zaupanjem s I ove na k i volilo), čutiti se ima zategadelj Slovenca in govoriti kot Slovenec! Tako so je obnašal v tem slučaji g. Hribar in je a tem izpolnil le svojo dolžnost kot poslanec stolnega mesta slovenske dežele. In še drug nazor prečastitega zastopuika visoke vlade naj popravimo. če se je izdal ukaz, da je na naših de tečnih ljudskih šolah poučevati obligatorno tudi nemščino, in če stdaj pravi prečastiti gospod deželni predsednik, dajeodpita pot pritožbe zoper ta ukaz do višjih oblastev in da ta pot lahko nastopijo po-f i d i ztiki a)< pa občine, onda je to čisto pravilen nazor. Ali vprašamo: zakaj se sploh izda ukaz, zoper katerega je cčividno odprta pot pritožbe V Vsak urad ina pravice, a te pravce ima le, da izpolnjuje svoje dolžnosti do občinstva. Dolžnost pa je načelna, paziti tudi na tisti temeljni državni zakon, po katerem ni Slovencev na Kranjskem Brneti siliti, da bi se učili n« mškega jezika. Na to smo hoteli opozoriti in drago ram je, če naši poslanci tako govore, da otujaje izjave visoke vlade, ker potem spoznamo nj^no pravo stališče ! Deželni zbor kranjski. (XIII. seja, dne 7. aprila 189 2. leta.) (Konec.) Posl. Lenarčič poroča v imenu upravnega odseka o samostalnem predlogu deželnega poslanca Franca Sukljeta ob uvrščenji cestnih prog Toplice-Valtavas in Topliee-Podturn mej deželne e-este. — Opisuje cestne razmere v omenjenem kraji. Zuano je, da so se za Marije Tereziie časa gradile ceste nalašč tako, da so ob klancih stanujoči ljudje imeli zaslužka pri pripregah. Čita dolgo poročilo o teh cestah in predlaga, da se stopi v podrobno debato. Posl. Kavčič poudarja, da bi se bilo treba jednako ozirati na cestue potrebo vse dežele. Na Notranjskem bo prav tako slabe ceste, kakor na Dolenjskem, od koder prihaja toliko prošenj. On je odločno proti predlogu in bi de stavil re.-olucijo. Predno se prestopi v poeirobno debato, predlaga posl. Hribar, naj se gleele na to, ker še ni odločeno, kje bode kolodvor železniške postaje, še počaka. Ce bodo na Straži, bode treba preložiti le je rodil tisto leto, ko mi je mož nnirl, ali pa mu je Bog odločil tako osodo. Andrejček leti okoli vasi, — vrne se ves ru-deč, smehlja se, nagaja; a Tonček — glej, sedi kje za kočo, presiplje prst ali pa išče marjetic in in drugih cvetic; razkopava — izkoplje črvička, ali ulovi metuljčka, — gleda, čudi se, premišljuje. Andrejček zavriska. Tonček se ves strese. Časih pa leži na vrti, ves ljubi dan, ne govori nič, kakor bi kaj poslušal. — Kaj si se zamislil, sinek? vprašam ga. „Kako velik je ta svet, mama!" Bil je še deček, in znal že vse cvetice: kako se jim pravi, kje in kdaj cveto, kakov je njih cvet; in kdaj ptičice lete v južne kraje in kdaj se vračajo, vse je vedel. „To mu je Beg tako dal", govorili so mi časih drugi ljudje. III. V dolgih jesenskih večerih, ko me delo izmuči, vzamem oba na kolena in začnem ju učiti; razumno, kakor sama [znam, tako učim . . . Pripovedujem jima i to i drugo, govorim ž njima. Ali moj Andrejček se kmalu dolgočasi, menca si oči, vzdihuje, zeva. „Pusti me, mama!" prosi. A jedva pustim, kaj mu vse ne pride v glavo 1 igra, skače, nagaja, dokler ga spanec ne premore. A Tonček bi celo noč sedel z menoj, poslušal me, zmerom bi mi gledaj v oči. Zaspimo. Po noči se prebudim, — nc spi Tonček moj. — Sinček! kaj ne spiš? — Tako . . . nočem! . . . Zakaj je noč tako temna, nevidna, mama? „Tako je Bog dal, sinek, da je temno po noeli. — Spi, pravim mu: spi!" On umolkne ... A dolgo se nespojno meče v postelji. Zasveti mesec v okuo. Tončtk gleda, strmi! A meni so ljudje pravili, da ni dobro, če na speče otroke mesec sije. Ustanem, zagrnem okno in govorim Tonfku: „Ne glej, Tonček, na mesec — to ni dobro!" On utihne . .. liedko spi mirno, — ali čisto nič ce spi, ali pa se mu kaj groznega sanja. Andrejček ni tak. Zarja zasvet:, Bolnce že vzhaja, a on krepko spi, ves goreč . . . Kakor ga je zvečer težko spraviti v postelj, tako ga je zjutraj težko vzbuditi. Ko pa vstane, moj nagajivec, polna ga je vsa koča: leta, skače, smeje se, mizo bi pre-brnil! Tako veBel, tako mil je! a treba je časih zakričati nanj, akoravno je težko. . • l Tonček je bil mlajši, pa učil še htaršega brata, Andrejček je bil nageJ, goreč kakor iskra: časih se skrega z otroki na ulici, čas se cele stepe. majhen kos ceste. Prestopi naj se torej na dnevni red in odgodi priloga do prihodnjega zasedanja. Posl. Šuklje zagovarja predlog zastran preložitve in uvrščenja dotičnih prog mej dež. ceste. Posl. Kavčič podpira predlog Hribarjev, za slučaj pa, da bi ta ne prodrl, stavlja nastopno resolucijo: Kakor hitro se cesla, držeča Čez Toplice na Valtova8, primerno popravi ter uvrsti mej deželne ceste, naj se pa del sedanje deželne ceste od Podturna do Soteske opusti kot deželna cesta ter postavi v kako nižjo cestno kategorijo. Pri glasovanji vgprejel se je nastopni predlog upravnega odseka: 1.) Pri ureditvi cestnega omrežja na Dolenjskem gledati je na to, da se spravi v organu'-no zvezo z dolenjskimi železnicami. 2.) De* žel ne m u odboru se naroča ukreniti vse, kar je potrebno, da poizve glede cestnega omrežja poleg do lenjskih žnleznic od dotičnih cestnih odborov in druzih udeležencev njih želje zaradi uredbe ceBt v svrho najugodnejše zveze z dolenjsko železnico, in staviti primerne predloge. Preko načrta zakona pa se je po predlogu posl. Hribarja prestopilo na dnevni red. Posl. Murni k poroča o razdružitvi občine sv. Ožbald v dve samostalni občim. Po obširnem utemeljevanji, katero je deželni odbor dal tiskano deželnim poslancem v roke, predlaga se nastopni načrt zakona: Zakon z dne.....veljaven za vojvodino Kranjsko, o razdružitvi selske občine Sv. Ožbald v dve samosvoji bi 1 ski občini. Po nasvetu deželnega zbora Svoje vojvodine Kranjske ukazujem tako: § 1. Iz davčnih občiu Brezje, ČemŠenik, B'a-govica, Hrastnik, Sv. Ožbald in Trojane obstoječa županija Sv. Ožbald razdružujc se v dve samostalni županiji, vt. davčnih občin Blagovica in Sv. Ožbald napravi se samostalna županija Blagovica in iz davčnih občin Brezje, ČemSenik, Hrastnik in Trojane zamostalna županija Trojane § 2 Mojemu ministru za notranje stvari je naročeni., svršiti ta zakon. .-■ Posl. Krsuik podpira ta načrt poudarjajoč, da je razdelitev t udi z vojaškega stališča važna, zato proti deželuega predsednika, naj ga podpira in predloži v potrjenje. Prav tako baron Aptaltrern, češ, da bode glasoval zanj, ker so rnu 'naue razmere. Načrt se vsprejme m potrdi brez ugovora. Posl. dr. Tavčar poroča o prošnji Ribniškega cestnega odbora, da bi se mu za vzdrževanje cebt dovolilo pobirati 33 %no priklado ua davke. Po kratkim utemeljevanji stavi v imenu upravnega odbora nastopni predlog: 1.) Okrajnemu cestnemu odboru Ribniškemu se dovoli, da sme v delno pokritje za I. 1802 v proračunu izkazaue cestne po-trebščite I. 1892 v tamošnjem skladovnrm okraji pobirati 25 °/9no prikkdo na vse neposrednje davke z izvanredno doklado vred. 2.) Deželnemu odboru se naroče, zaradi prepisa in pobiranja dovoljene priklaiie potrebno ukreniti. B.) Deželni odbor se pooblastuje, cestnemu odboru Ribniškemu v pokritje troškov za vzdrževanje cest I, 18'.)2 nakazati podporo 1000 gld. iz deželnega zaklada. „AndrejčekI" vpraša ga Tonček, „kaj si tako otožen1* V — Tepel sem se, zato. „No, vidiš, Andrejček, plačali so te za tvojo nagajivost, ko bi se ti ne prepiral, bi te ne tepli i sram bi te zdaj ne bilo. Andrejček pa mu odgovarja: „K, to mora biti". I spet iz koče, — kakor bi se pogreznil. Tonček je bil tih, razsoden. Kdo ga je naučil, Bog ve! Gre v vas k otrokam, a takoj je doma: ne posedi nikjer, ne zaigra se nikjer. Tako je zgrasel na samem, sam soboj. Malo je govoril; uikdar se ni šalil. Bog vo, po kom se je zvrgel! Audrej pozna vse dekleta v vasi. Dela pridno, dela dobro — že ukrade kako minuto in gre k fantom. Tonče pa — če začne kaj delati, ne pogleda proč, ue misli o nič drugem, — dela z vso dušo. IV. Sinka moja! sinka moja! Začeli so govoriti, da je naš car napovedal vojsko — da vestno vsakega, ki ima leta. Ko sera to zasijala, šinil mi je mraz po vseh žilah. Pogledam na svoja sina: kako sta lepa, kako močna, moj ljubi Bog! Jedno jutro —- daj Bog, da bi nikdo takega Predlogi se vsprejmejo brez ugovora. Konec seje ob 1. uri. Politični razgled. Notranje od imenom Kbnigstein pred sodišče. Strah pred anarhisti je še vedno jako velik; lju Istvo se ne da pomiriti, in ker sodijo poslanci, da sedanja vlada ni sjmsobna uničiti diua-mitardov, nimajo vanjo zaupanja, kar gotovo zelo slabo upliva na javne razmere. „Jaz ne vem, kako da se nisem mrtva zgrudila na tla." — Res je, mati, pravi Tonče, mož prav govori,, I vsi me tolažijo, a v meni Brce umira: slišim, kaj govore, gledam jih, a srce mi je oka* menelo . . . VI. Trije vozovi gredo mimo koče; na vseh novo« branci; zajokane matere, sestre in neveste jih spremljajo. Sedem i jaz se svojima sinoma na jedini voz, jeden na levi, jeden na desni, jaz mej njima, po* slednjikrat. Njive in travniki beže mimo nas . . . I taka sem postala, ko majhen otrok : ne raz« umejem ničesa, ne vem ničesa, ne pomnim ničesa ; ako pa pogledam na sina, počiti mi hoče srce. Pridemo v komisijo; peljejo jih v sobo, mi stojimo pred hišo i čakamo. Zadremljem na klopi, nepopisno Čudno spanje me sili. Bude me — ta z jokom, ta z vzdihovanjem. Prideta sina! Oba so vzeli. Moj Bog! Ti si velik, ti si milostiv! Rajši bi bila oba pokopala in raztopila se v solzah na njiju inogilan ! VII. Jokam! Vzdihujem! Grem prosit gospodo. Sedi tam za mizo oficir: grd, zagorel, ves kosmat, kakor vsak. Ta je gotovo višji, mislim si. Prosim, rotim ga; od solz nič ne vidim; pr o- Jamski konservativci razcepili so ae definitivno v dve stranki. Konservativni klub gospodske zbornice pruske je poslal poslancu Helldorfu izjavo, v kateri se mu naznanja, da ga klub ne smatra več svojim članom, ker se ie po svojem ravnanji faktično izneveril konservativnim načelom. Helldorf nima baš mnogo privržencev, a tisti, kateri hodijo ž njim vštric, so zgolj odlični možje. Konservativna stranka v državnem zboru se misli sedaj, ko so se izločili ovirajoči jo elementje, popolnoma presnovati, in je že določila po dva referenta za tista vprašanja, katera zmatra za najvažnejša, namreč za reformo borse, za kmetijstvo, obrtništvo in za židovsko vprašanje. Nadejati se je torej, da bodo v kratkem hude razprava v deželnem zboru pruskem kakor v državnem'zboru nemškem Iz Novega Dieuta, dne 5. aprila. [Izviren dopis.] (Bodoče naloge mestnega zastopa in volitve.) Na celo kranjsko deželo je doslej v gospodarskem ozira le silno malokedaj posijalo solnce milosti, nego rabila se je isto tako, kakor slovenski del Štajerja in gorate Koroške v to, da so se v nji nameščali v dobre uradniške službe po največ germanski, nam sovražni elementi. Zlasti zanemarjena pa je bila Dolenjska, skoraj polovica cele vojvodine. Bili smo mi Dolenjci brez železnične zveze z ostalim naobraženim svetom ter živeli smo, dejal bi, popolnoma za-se. Zaradi tega tudi naša mesta nikakor niso mogla napredovati ter se vzlic modernemu življenju v ostalem svetu niso mogla popeti do one stopinje omike, kakor štajerska ali koroška mesta. Posebno ne središče Dolenjskega, Novome8to, ker preveč je oddaljeno od železnične proge in tako vzlic vsem naporom ni moglo postati središče industrije in trgovine, dasiravno je visoka vlada časih tudi naše mesto z milostnim očesom pogledala, n. pr. ko je ustanovila v njem višjo gimnazijo ter dovolila, da je v njem nekaj časa garnizoval oddelek vojakov. Odkar je vojna uprava vzela mestu tudi vojake, zginilo je iz prometa najmanj letnih 100.000 gld. — in od tedaj se tako ubožnemu mestu godi še slabše. Krasni smrekovi, hrastovi in bukovi gozdi na Dolenjskem, v središči, šli so zaradi velike oddaljenosti od železnice za neznatne svote, in odkar uničujoča trtna uš v naših vinogradih tako silno gospodari, usahnil je tudi ta vir blagostanja, ki je časih vender toliko pripomogel, da sta meščan in kmetovalec pošteno shajala. V Novo mesto in bližnjo okolico pride nekaj let sem samo oni denar kar ga pustijo tukaj gimnazijci, uradniki in kmetje, ki pridejo k sodniji in na semnje. Ce bi to skoraj neznosno stanje še dalje trajalo, moralo bi slednjič največje dolenjsko mesto popolnoma obubožati. Upajmo, da pridejo boljši časi. V kratkem začela se bode graditi Dolenjska železnica, ki ho delokrog našega mesta zdatno razširila. Prevelikega upanja seveda ne smemo gojiti, ker ima naša metropola j>reveč nesrečno lego, da se ne more nič kaj prav razširiti in da se kolodvor ne moro graditi blizu mesta. Brez dvoma pa je velikega pomena, kako se bo prebivalstvo Novega mesta in okolice mej graditvijo železnice obnašalo; če bo znalo lepo priliko, denarja pridobiti si, prav porabiti, da bo potem možno v večji meri pečati se z industrijo in s trgovino. Če bodo naši meščanje mej graditvijo železnice mogli zmagati konkurenco bogatejših tnjcev, bodo lahko v kratkem času postali imoviti. Najbolj važen je v tem težavnem položaju občinski zastop našega mesta. Prihodnji občinski zastop, kojega bomo morali v kratkem voliti, imel bo veliko nalogo. Bistrim očesom bo moral pregledati, kaj se z železnico za Novo mesto lahko pridobi trajno koristnega, skrbeti bo moral, da se ne prezre nobena prilika, če bi se lahko zboljšalo žalostno stanje našega mesta; njegova dolžnost bo, gledati nato, da postane Novo mesto sčasom nekako središče industrije, trgovine in obrti za osrednje okraje Dolenjske; paziti bo moral na to, da se v dolenjski metropoli omogoči bivališče bogatim in podjetnim ljudem; zlasti si bo moral prizadevati, da nam ohrani vse tukajšnje urade ter sploh vse storiti, da se delokrog sedaj zapuščene metropole razširi čez celo dolenjsko stran. Mesto Kočevje bode za Novo mesto najnevarnejši tekmec. V Kočevji bodo bogate premogove jame, tam bodo nastale velike tovarne, privrelo bo tjekaj v kratkem mnogo delavnih ljudij. Ako se na merodajnem mestu ne bo dovolj pazilo, prišlo bo v nekaj letih gotovo do tega, da bo Kočevje prvo in najvažnejše mesto na Dolenjskem, Novomesto pa bo še nadalje ostalo v zdajšnji stagnaciji. Res je žalostno, pa pomagati se ne da: v Novem mestu, kakor tudi skoraj po vseh drugih dolenjskih mestih, je občutno pomanjkanje denarja. Posamezniki ne morejo razpolagati s kolikanj večjimi glavnicami. Občina Novomeška pa ima nekaj imetja, ima tudi veliko kredita, katerega lahko izkoristi, kakor tega posameznik ne more storiti. To bode došlo dobro, kajti globoko bode moral naš občinski zastop poseči v svojo blagajno, izkoristiti kredit občine, če bo hotel spolniti svoio težko nalogo, katera ga čaka v neposredni jirihodnjosti. Naše prebivalstvo, kolikor ne nosi uradniške suknje, zlasti pa domačini, pazijo jako marno, da se po nepotrebnem ne izda noben krajcar občinskega imetja. L thko je razumeti, zakaj da so taki. Ti domačini ljubiju mesto, v katerem so se rodili in vzrasli, v katerem so preživeli svoje vesele in žalostne ure, iz globočine svojih src. In prav tako jih s skrbjo navdaja misel, da bi se znalo kaj onega, kar je lastnina vseh. pogubiti brez posebne koristi. Nikdor mi ne bo ugovarjal, da ravnajo naši meščani previdno in pametno, ako redno postavljajo v proračun ludi možnost, da se utegne kdo izmej njih ponesrečiti, svoje imetje zgubiti ter zato varčno gospodarijo, da bi dotičnik potem mogel vsaj toliko podpore od občine dobivati, da bi bil preskrb-ljen z najpotrebnejšim za svoje borno življenje. Res je varčno gospodarstvo koristno, toda kakor vsaka druga stvar, ima tudi ta svojo dobro in slabo stran. Kar je preveč, rado škoduje. Gotovo bi ne bilo nikomur na škodo, če bi se zdaj, ko je prilika najlepša, porabile kaj večje M\ote za koristne naprave, da bi se mesto lahko hitreje povzdignilo. Brez ne- varnosti bi se lahko napravilo tudi več tisoč dolga — saj lahko i poznejši rodovi plačujejo za to, kar je i njim v korist. Nikdo se ne bo izpodtikal ob tem, če bo videl, da je denar dobro naložen, ker donaša obilne obresti. Še to pomlad, kakor sem rekel, bodo volitve v občinski svet. Bodimo nepristranski in pravični ter ne pred baci vaj mo nobenemu Novomeščanu kaj slabega. Novomeški domačini so ljubi ljudje, ki svojo ožjo domovino ljubijo nad vse, z njimi se d& lahko izpregovoriti pametna beseda, samo pametno mora človek ravnati. Patrijarhalno je sicer še malo njih mišljenje, oni sami niso krivi temu; živeli so dalječ proč od modernega večjega življenja ter se še niso povse navzeli duha devetnajstega stoletja. Silno težko jih je naudušiti za večje izdatke, o katerih niso popolnoma prepričani, da jim bodo donašali velike koristi. Vender pravico imajo, oglasiti se k besedi, kedar se razpolaga z občinskim imetjem ter izražati svoje mnenje v vseh važnejših vprašanjih, ki se tičejo našega mesta. In najvažnejše vprašanje v prihodnjem občinskem zastopu bode gotovo to, koliko naj se izkoristi kredit, ki ga uživa mestna občina, in koliko je porabiti imetja občinskega, da si metropola Dolenjske hitreje opomore. Potrebno bode, da bodo imeli v prihodnjem mestnem zboru vsi slojevi našega meščanstva svoje zastopnike. 0 kaki nemški stranki v Novem mestu nikakor ue moremo govoriti, dasi se je prebivalstvo dolenjske metropole pred nekaj leti še dokaj na-uduševalo za nemške težnje, vender je zdaj vun in vun narodno. Imamo sicer v svoji sredi še nekaj nemških uradnikov, le-ti so popolnoma mirni, kajti izprevideli so že davno, da v Novem mestu nemškemu življu, oziroma nemški propagandi ni prostora. Glede narodnosti nam torej pri občinskih volitvah ni treba delati nobene razlike. In če pomislimo, kako važen bode za napredek mesta prihodnji občinski zastop, če si živo pred oči stavimo težavno nalogo, ki ga čaka uprav zdaj v tem kritičnem času, če pametno preudarimo, da bode moral delovati v prid vsemu mestu sploh, a se ue bode smel ozirati na težnje posameznikov, — onda lahko z mirno vestjo pozabimo na pogubni prepir mej klerikalnimi in liberalnimi Slovenci ter se moram », ako naše v napredku zaostalo mesto resnično ljubimo, mirnim potom sjediniti o kandidatih ter jednoglasno voliti za odbornike take može, o katerih znamo, da so vestni iu nadarjeni dovolj, da bodo mogli biti kos težavni nalogi, ki jih čaka kot občinske zastopnike. Prihodnjemu občinskemu zastopu ne bode zidati iio-benih kapel ter tudi ne sklepati o tem, ali bi se naši pridili očetje frančiškani odpravili kot ljudsko šole učitelji. Obširno polje njegove delavnosti bode samo materijalni napredek Novega mesta, postaviti se bode moral na popolno nepristransko stališče, ki nam je vsem skupno, bodisi, da se prištevamo liberalni, bodisi klerikalni stranki. Nam vsem mora biti do tega in vsi se moramo v tem smislu truditi, da postanS naše doslej zanemarjeno mesto za Dolenjsko središče trgovine, industrije in obrta, da si obranimo vse dosedanjo tukajšnj 1 urade in vse tedenske in letne sejme; le-tem skušaj mo pridobiti sim ga: „Gospod", pravim, »gospod ue jemljite mojih sinov." Ponujam mu vse, kar imam, samo da bi mi sinova pustil. »Ne joKajte, mati," pravi hripavo, „nekoliko dolgčas bo vašima sinoma — pa brez tega bo ne da živeti na sveti; potlej se bosta počasi že privadila, vidite, taka bosta, kakor sem jaz." Obrišem si solze i pogledam oficirja: zabuhel, nos rudeč, brke kakor ometalo . . . Moj Bog! taka-le bosta moja sina! Kako sta zdaj dobra in lejia; oči jasne in lepa lica jima cveto ko majska cvetica! . . . VIII. Poslovimo se. Spremljata me sinova . . . Dandanes je, kadar je po leti vroče, dušno, v zraku vse goreče in tiho, dandanes se spominjam tega slovesa, kakor bi bilo zdaj-le. Grem sama domov, po temnem smerečji, po kamenitnem poti. Ne vem, kdaj sem domov prišla . . . IX. Ostala sem sama, čisto sama. Spati ne mo VSm, jesti ne morem; kar vzamem v roke, vse Je mokro od solz. Delam, delam ... nič ne vem, nič ne vidim, nič ne slišim . . . Mine mesec, mineta dva, trije, pol leta . . . Obdala me je temna megla; dve zvezdici se mi svetita skozi njo: to sta moja sinka! Po Božiči sedim jedenkrat; predem. Pred hišo slišim hojo; nekdo trka na ukuo. Odprem: to je Tonče! — Tonček, sinček moj! Kje je pa Audrejče V... — Njega ni, ljuba mati! Andrej je zaspal; nikdar več se ne vzbudi. Jaz pa kakor bi bita vedela : noč in dan sem ga objokovala. Njemu ni bilo naraeujeno živeti: bil je velik iu mrčan, kakor njega oče, i v lice mu je bil podobeu; zato je pa tudi šel za njim na oni svet! . . . — Postareli ste, moja mati! . . . Kako ste kaj tukaj živeli? Ali ste silo trpeli? . . . — Kako sem živela, saj veš, Tonček: vsta-nem — jokam, ležem — jokam, solze pa zopet solze . . . tako sem živela! — Jaz sem k vam umirat prišel, mati! . . . — Pogledam ga, — moj Bog! mlado obličje, pa že je na njem zapisana smrt! „Sinček moj! da bi mi bil Bog dal tvoje besede ne slišati." Pa bila je gola resnica, kar je rekel. Taja, taja, moj Tonček kakor ledena sveča. Poleži, poboli — in spomladi ga je Bog k sebi poklical. Kako je pa ou tudi mogel živeti! Vselej je bil slaboten: tista kanistra iu puška sta mu poslednjo moč vzeli .... Nisem ue za to rodu, ljuba mati, da bi ljudi ua vojski streljal, jo časih rekel. „No za take je vojska, ko sem jaz. Taki saj da bi ue bili soldati!" Poslednje dni pred smrtjo je še vedno premišljal iu premišljal. — „O moj Bog, o moj Bog!4 rekel je časih: „Kako lep svet si ti ustvaril. Pa jaz se nisem oazi vel na sveti, iu nič se nisem naučil i nič ne znam . . .!" In poslednje uiega besede so bile : „Nisem živel, mati! Začel sem še le živeti!" . . . Umrl je, kakor jeseuska cvetica jiod neusuii-Ijeuim mrazom. . . . Ostala sem sama ua sveti! X. Jedina tolažba mi je, če se mi sanja o mojih sinih. In vselej se mi sanja, da sta majhna. Nikoli ju nisem videla še velikih v sanjah. Iu kakor živa stopita jired mojo dušo: Andrejček vesel, igriv, bega po koči, govori, smeje se, u v koči svetlo, svetlo! Tonček sedi za cvetlicami ali zeljiščem in premišlja .... /'Milim so — prazno! delo me kliče; treba je živeti, treba je delati, treba trpeti gorje .... Živim . . . vidim, kako koča razpada; čutim, da i jaz sama razpadam, zdi se mi, da živa v zemljo ležem. Smku moja, sinka moja! .... Se večjo veljavo, da bodo 8 časom postali sejmi v naši metropoli zares centralni sejmi za vso Dolenjsko. Ker nas torej prihodnjost k mirnemu delovanju pri bodočih volitvah, dejal bi, sili, ne prenaglimo se, bodimo previdni, ne poslušajmo posameznih se-bičnežev, ki bodo znabiti hoteli zanetiti prepir mej liberalizmom in klerikalizmom, — ampak volimo v občinski zastop najpametnejše in najbolj nepristranske može, ki jih imamo v mestu, — potem, volilci, smo storili svojo dolžnost! Te besede, ljubi someščanj«, vzemite si k srcu, ter ravnajte se po njih pri prihodnji volitvi mestnega odbora ! Skličite poprej volilni shod ter se na njem mirno in brez strasti dogovorite o kandidatih. Pazite, da se po vaši neprevidnosti ne prenese v občinski zastop kakšen prepir, ki bi ugledu našega mesta škodoval in glejte, da bodete volili za odbornike same sposobne može, ki bodo drag čas prav porabiti znali, ne pa netili nepotrebnih strankarskih prepirov! ■ Vipave, dne 8. aprila. [Izviren dopis]. (Josip Maver f). Minolo je že nekaj dnij, odkar nas je Vipavce oplenila neizprosna smrt za dragoceno in plemenito mlado življenje, in v obči žalosti ni se našel še uihče, ki bi postavil v narodnem občinstvu nenadomestnemu pokojniku dostojen spomenik. Naj sedaj jaz prerušim ta žalujoči molk, naj pokažem na srce, ki prerano v grobu spi, ter zakličem zadnji pozdrav plemenitemu človekoljubu in iskrenemu prijatelju. Začetkom mareija razširila se je vest, da je mladi grajščak v Ložah pri Vipavi, gospod Josip Maver, obolel. Pomilovalo je bolnika vse vprek, gospod in kmet, kajti spoštovala sta ga oba jednako. Nekoliko dnij kasneje mu je odleglo, a koj za tem razburila nas je pretresajoča vest, da se je obrnilo na zlo, da je upanja malo. In vender smo npali, dokler nam ni zdravnik par dnij pred smrtjo resno izjavil, da je — izgubljen. Že mej boleznijo pojavljalo se je od povsod istinito sočutje na raznoter način, ob smrti je pa do viška dospelo, kajti vaščanje, ki so bili naprošeni, da bi svojega dobrotnika in župana na mrtvaški oder položili, so odrekli to delo usmiljenja svojemu „očetu", kakor so ga nazivali, in prijatelji so žalovali, kakor za pravim prijateljem žalujemo: ne v cenenih besedah, nego v dejanji, v srci. Pokojnik ni nastopal v forumu z blestečimi govori in tudi v politično narodno življenje ni vidno posesal; bil je ie mlad in tudi razmere mu niso bile po tem ; ali narodno svojo dolžnost je storil, in zlasti ob volitvah videli smo ga ognjevitega, zgovornega in neumornega delavca, ki je volilce s svojo priljubljenostjo in uplivno besedo kar nase vlekel. Delal je na tihem in vztrajno. Življenje mu je bilo skromno, domače, bil je pravi kmetski grajščak, ki je najrajše bival mej svojimi sovaščani, delal zanje in jim delil obilne dobrote z radodarno roko. Bil je srčno plemenit človek, usmiljen dobrotnik, ljubeč brat in sin ter iskreno u dan prijatelj. Narava oblagodarila ga je bila z individuvalnostjo, ki je tako srečna, da nima sovražnikov, a redka, da si pridobi pravo srčno naklonjenost sleliarnika. To so svojstva, ki so mu naklonila daleč na okrog obilno prijateljev, in ki BO ga usposobljevala, koristiti narodu po — svoje. Ali prišlo je drugače. Plemenite te duše ni več! Praznino vidimo in čutimo vsi, a tolažimo se s tem, da jo bode vredno Izpolnil pokojnikov brat. po krvi in po — duhu. Kak utis jo napravilo velečastvo smrti na ljudstvo, pokazal je pogreb, in smelo rečem, da do žalostnega tega trenotka nismo vedeli, koliko in kako raznovrstnih prijateljev je imel, kajti privrelo je ljudij z vseh strani j, da se je vse trlo. Od berača, in kmeta do visokih uradnikov manjkalo ni nikogar. Poleg obilnega, na tisoče kroječega kmetskoga ljudstva, opazili smo gospoda okrajnega glavarja iz Po-Btojine, gosp. uradnike okr. sodišča in davčnega urada v Vipavi, Postojfnshega župana, župane in odbornike Vipavskih občin, Vipavsko in Poddraško Čitalnico pod znstnvo, sadjarsko zadrugo, gasilno društvo Vipavsko, mnogotere dostojanstvenike itd. Sprevod bil je velikansk in velečasten, kakeršnega še ni videla Vipavska dolina. Tako smo spremili moža ter mu okitili grob v obiteljski rak vi z mnogoštevilnimi prekrasnimi venci, in poslovili se z otožnimi mislimi in spomini od njega za vedno. Žalujoča rodbina in sorodništvo zajemata lahko obilne tolažbe v težkih trenotkih v tem, da nas je mnogo, jako mnogo, ki čuteč to izgubo ž njimi žalujemo. Ti pa, prijatelj dragi, z Bogom, spavaj pokojno ! Domače stvari. — (Deželni zbor kranjski) imel je včeraj večerno sejo, v kateri so se razpravljale zdravstvene in šolske reči. Seja trajala je nad štiri ure. Posl. Hribar imel je obširen govor, ki ga bodemo prijavili po stenografiškem zapisniku. — V današnji XV. seji bil je voljen deželnim odbornikom iz vsega dež. zbora gosp. dr. Fr. Papež, ki je dobil 21 glasov. Dež. predsednik baron \Vinkler odgovoril je na interpelacijo dr. Tavčarja in tovarišev glede dvojezičnih sodnih pečatov. Pri proračunu dež. zaklada govoril je poročev. Šuklje o takozvanih „kmetskih žuljih" prav prepričevalno. Posl. dr. Tavčar imel je izboren govor, posebno o naši politični administraciji in o postopanji pri naših sodiščih. Poleg drugih resolucij, ponovila se je tudi letos zopet zahteva po slovenskem višjem sodišči v Ljubljani in po pravni akademiji slovenski. K temu predmetu je govoril poslanec Svetec na kratko a temeljito. Dalje govoril je obširno posl. Hribar in konečno tudi omenjal s toplomi besedami posl. Spinčiča, ki je tudi poslanec slov. naroda. — Seja trajala je do polu 4. ure. — (Večerno sejo) ima deželni zbor kranjski danes ob 5. uri ter bode zaključil svoje letošnje zasedanje. — (Deželni zbor Tržaški.) Sinoči je bila seja dež. zbora Tržaškega; razpravljalo se je v predlagani spremembi mestnega statuta glede volilne pravice. — (Voli laki shod) priredi „Slovensko društvo" v Ljubljani jutri v nedeljo dne 10. t. m. dopoludne točno ob 11. uri v dvorani Čitalniški. Vspored je nastopni: 1. Nagovor predsednikov. 2. Razgovor o letošnjih dopolnilnih občinskih volitvah in postavljanje kandidatov. 3. Posamezni nasveti in predlogi. K obilni udeležbi vabi odbor. — (Poslanec g. V. Spinčič.) Mladočeški klub razpravljal je v četrtek o posl. Spinčiča odpustu iz drž. službe ter ukrenil naprositi vseh mladočeških državnih poslancev, naj pri sestanku drž. zbora store koj vse potrebne korake, da se ta stvar ugodno reši. — Pred kratkim smo javili, da so Reški Hrvatje poslali posl. Spinčić u laskavo izjavo, sedaj so mu poslali tako adreso tudi rodoljubi Bakarski in Hreljanski. — (Mestni o r k e s ter v L j ub 1 j a n i.) Koncertni mojster in učitelj „Glasbene Matice", g. H. Baud i s, predložil je obč. svetu Ljubljanskemu načrt, kako bi bilo v Ljubljani ustanoviti in vzdržati mestni orkester in mestno godbo. Orkester obstojal naj bi iz 32 višje izobraženih mož, in služil naj bi gledališkim predstavam, društvenim koncertom v Ljubljani, a prirejal tudi ljudske koncerte. Anga-žovati bi ga bilo vsako leto za 7 mesecev. S tem načrtom so se mnogo bavili zasebni krogi. Sedaj je treba zvedeti, kako stališče bi zavzela mestna občina, in poročali smo že, da je obč. svet. izvolil posebni odsek, ki naj pretresa to vprašanje. Odsek ta si je izvolil načelnikom g. obč. sv&tnika V al e n-ti nčiča, a podnačelnikom g. obč. svetnika dra. Majam na in snide se bodoči teden v posvetovanje. — (Slovensko gledališče.) Opozarjamo še jedenkrat na jutiajšnjo predstavo. Gledališki list prijavljamo na drugem mestu. Začetek je ob polu osmi uri. — (VRudolfinumu b o d e p r e d a v a n j e ) priredilo muzejsko društvo v ponedeljek (11, t. m.) zvečer o polu sedmih. Gosp. prof. Simon Butar bode govoril ,o plovitvi po Ljubljanici". Poleg društvenih članov imajo prost ustop vsi izobraženci in tudi dame. — (Predavanje v Ljubljanski Čitalnici.) GoBp. ravnatelj J. Subic je dovršil včeraj ciklus javnih predavanj „0 umetnosti in našem domu" h predmetom: Moderno stanovanje. Govornik je v glavnih potezah razložil, kaj nam naj pomeni beseda zlog ali stil pri urejevanji modernega stanovanja, dokazal, da je prvi razvoj lepega doma harmonija v barvah in v obliki, potem pa je opisoval posamne dele modernega stanovanja: Tla, stene, okno, vrata in strop, hišno opravo v raznih sobah ter konečno poudarjal važno ulogo ženske pri umetniškem urejevanji našega doma. Delokrog hišne gospodinje je jako velik; z ženskimi ročnimi deli se more dati stanovanju šele ono prijetnost, v kateri se človek res čuti srečnega in domačega. V takem domu naj bode seveda tudi vnanjost, toaleta gospodinje v soglasji z drugimi predmeti; hišna gospa naj vedno misli na verze pesnikove: Wenn die Rose selbst sich schmuckt, Schmiickt sie auch den Garteo. — Predavanje je bilo zopet jako dobro obiskano, kar nam dokazuje, da je g. ravnatelj s svojimi javnimi govori vstregel širšim krogom in da je zanimanje za umetnost v mnogih naših družinah jako prebujeno fn živahno. Nadejamo se, da govornik drugo leto nadaljuje, kar je letos s tolikim uspehom pričel. — — (Uradniško društvo v Ljubljani.) V nedeljo dne 10. aprila 1892. ob lO.uri dopoludne bode v veliki dvorani „pri Malici" („Stadt \Vienu) v Ljubljani občni zbor kranjskega odseka uradniškega društva. Udeležiti se ga mora po pravilih najmanj trideset društvenikov, da je sklepčen. — (Novi drevored v Ljubljani,) ki bode šel iz Knafljevih ulic naprej do Tivolija, začeli so sedaj zasajati. — (Drzovit napad.) V sredo zvečer, že po 9. uri, vračal se je vodja kaznilnici na Gradu, gosp. Paraskovič, iz mesta domov. PrišedSi po Studentovskih ulicah do zadnjih hiš, Brečai je dve „barabi", a komaj je bil storil nekaj korakov dalje, ustrelil je nekdo s strani nanj. Krogla žvižgala je napadeucu mimo ušes ter obtičala v lesni vrtni ograji. Policija zasleduje drznega zločinca prav marljivo, a doslej, žal, še brezuspešno. — (Včerajšnji mesečni živinski semenj) bil je precej dober. Prignalo seje 707 glav konj in volov, 276 krav in 41 telet, skupaj torej lepo število 1024 glav. Kupčija je bila prav živahna, ker je bilo veliko zunanjih kupcev, posebno Lahov in Korošcev. Korošci zdaj kaj pridno prihajajo k nam, a prej smo hodili na Koroško mi. Voli in konji so se prav dobro prodali, tudi krave za rejo kupovale so se po dobri ceni. Sp'oh naši mesečni živinski sememi uspevajo /mirom bolj in od leta do leta prihaja več živiuskih kupcev. — (Vreme.) Po zares lepin iu toplih spomladanskih dneh prvega tedna v aprilu imeli smo včeraj nekoliko spremembe in je pokazal april svoje pravo lice. Imeli smo celo grom in mali vihar, v bližnjih hribih pa je zapadel sneg, tako da se je temperatura uekoliko osvežila. Danes je zopet lep solričeu dan. — (Razglas) o oddaji čistokrvnih plemenih bikov sive pasme, kupljenih z državno podporo. Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe bode meseca maja kupil s podporo, katero je dovolilo visoko c. kr. kmetijsko miniaterstvo za pospeševanje govedarstva, nekaj bikov sive pasme. Te bike bode oddajal odbor ua podlogi došlih prošenj, in sicer z o/.irnni na potrebo čistokrvnih plemenjakov po dotičnih krajih. Prošnje je vložiti do 3 0. aprila t. 1. pri glavnem odboru c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. Vsak jirosilec za bika mora v prošnji naznaniti, oziroma se zavezati: 1.) da je j>rij>ravljen bika vzprejeti o pravem času na oni bližnji postali, katera bode določena, in sicer tistega bika, katerega odbor določi; 2.) da bode poslal na račun precej, ko mu odbor naznani, da mu je bik prisojen, 10 gld., kateri zapadejo, če potem ne vsprejme odkazanega mu bika; 3) da ob vsprejemu bika plača polovico tistih troškov, katere je podpisani odbor imel zanj pri nakupu, iu sicer odračunivši pod točko 2. omejenih 10 gld., in 4.) da podpiše zavezno piBmo, s katerim se zaveže imeti prejetega bika dve leti za pleme in, če ga iz katerega koli zadostnega vzroka z dovoljenjem podpisanega odbora proda, povrniti po 5 gld. za vsak mesec, kar ga pred časom odda. Živinorejci, kateri bodo rabili prejetega bika čez dve leti za pleme, in sicer najmanj 4 mesece dalje, dobodo po 20 gld. in za vsak nadaljni mesec po 5 gld. uagrade. — Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. V Ljubljani, dne 4. aprila 1892. — (Ne hodite z doma!) Že po zimi raz-uesel se je bil po vseh slovenskih pokrajinah, od koder hodijo moški čez poletje iskat zaslužka po širnem svetu, da se bode letos zopet gradila večja železnica v Bosni. Ta vest je neresnična in opominjamo vsakogar, kdor je bil namenjen iti doli, naj tega ne stori, ker so razmere v Bosni, zlasti za siromašnega delavca, jako neugodno. SoBebno pa se je ogibati brezvestnim agentom, kateri Bpravljajo PQT Dalje v prilogi. ~W Priloga „Slovenskemn Narodu" St 81, dne 9. aprila 1892. ljudi kar trumorna v tuje kraje, ne da bi imeli zanje kako delo zagotovljeno, in ah tam okoristijo nesreće zaupnih teh kratkovidnežev. Kdor hoče iti z agentom, naj gre le ako ima delo zagotovljeno. Pozor torej! — (Ameriški milijonarji,) o katerih prihodu v Postojino smo včeraj poročali, prispeli so bili tja is Benetk in preko Trata. Ta družba potujočih milijonarjev sestoja iz 23 dam in 16 gospodov ter se vozi v posebno krasnih salonskih vozovih po vsi Evropi. Iz Postojine krenili bo jo eksotični ti gostje v Budimpešto. — ( „G e r m a n e n b u n d" v Celji.) Nemški „Schulvereinu in „Stlimark" Še vse premalo širita nemštvo po slovenskih pokrajinah, zato se je osnoval v Celji še tretji faktor v to svrho, namreč ,Ger-manenbnnd", kateremu naloga bode, da goji ger manstvo in je brani proti „navalu" slovanskega elementa. Osnovatelji te germanske zveze pravijo sicer, da se bodo ogibali narodnega boja, da nočejo prepira, nego so zapisali na svoj prapor mir. A predobro vemo, kakšen je oni mir, katerega žele naši nasprotniki, kajti preveč skušenj imamo o tem. Trdno smo torej preverjeni, da tudi „Germanen-bundu bode deloval v istem smislu, kakor vsa društva, ki širijo nemštvo mej Slovenci, da ne bode samo branil čistega nemštva, česar bi mu nihče ue štel v zlo, uego sezal bo po našem. In proti temu treba nam odločno upreti se. — (Hranilnica in posojilnica v Spodnjem Dravo bregu,) registrovana zadruga z neomejenim poroštvom, imela je v četrtem upravnem letu 1891. denarnega prometa 61.625 gld. (»4 kr. Rezervni fond znašal je 1.042 gld. 3 kr., posebni rezervni fond za slučajne zgube 336 gld. 41 kr. Udov zadruge bilo je koncem 1801. leta 317. Hranilne uloge se sprejemajo tudi od neudov zadruge in se obrestujejo po 4Va° o- Posojila se dajejo samo zadružnikom in sicer na PVs°/oi na rnenjice 6°/0. — (Shod v Dombergu.) Dne 3. t. m. vršil se je v Dombergu na Goriškem shod, na katerega je prišel tudi drž. poslanec dr. Gregorčič. Shoda se je udeležilo okoli 2 10 volilcev. Na dnevnem redu je bil razgovor o uravnavi Vipave in o železnici po Vipavski dolini do Gorice. Navzočniki izvolili so si gosp. Ferd. Perocija predsednikom, gosp. Jož. Pavlico pa zapisnikarjem. G. Peroci pozdravil je došlece s primernim nagovorom in potem obširno in temeljito razpravljal o škodah, katere prouzroča Vipava, ter predlagal resolucijo: „ Naprosita naj se poljedelsko in notranje ministarstvo, da zaukažeta izvršiti na državne troške vse priprave za uravnavo Vipavine struge. Deželni zbor naj se pa naprosi, da podpira ta ukrep." Posl. g. dr. Gregorčič je ta nasvet toplo podpiral, rekši, da da je bil že pred osmimi leti sklenjen zakon, da je v takih slučajih pomagati občinam iz državnih in deželnih sredstev. To se je tudi že zgodilo. Navedel je več primerov in konečno priporočal nasvetovano resolucijo, ki je obveljala jednoglasno. Pri drugi točki dnevnega reda, o vipavski železnici, govoril je zopet predsednik g. Peroci. Pojasnil je vse krajne razmere in veliko potrebo, a tudi očitne koristi, katere bi nastale vsej dolini, da se zgradi taka železnica in predlagal, naj se shod pridruži vsem sklepom shoda pri Rebku, kar se je zgodilo. Gosp. Vinko Gregor i č je predlagal: Dornberški shod izvoli odsek treh udov iz dolenje Vipavske doline, kateri naj se pridruži izvoljenemu odseku pri Rebku, in ta odsek naj se posvetuje o vsem, kar se tiče železnice po Vipavski dolini in sieer o rečeh, ki bi se tikale nje Spodnjega dela, namreč žu-panij in občin Goriškega okraja. — Ravno isti odsek prevzame nalogo storiti kar treba glede uravnave Vipave in naj povabi prejšnji odsek k sodelovanju. Zbira naj podatke, s katerimi utemelji peticije do deželnega in državnega zbora, do mini-sterstev poljedelstva in notranjih rečij, da bi se Vipava uravnala in da bi se s tem odvrnile nesreče, katere dela nje tok. Pri tej točki se je zopet oglasil posl. dr. Gregorčič in razpravljal obširno o železnicah goriSkih in o tistih, o katerih se je zadnja leta govorilo. Priporočal je predelsko železnico, ker bi vezala bogate severne dežele s Jadranskim morjem, a naglašal, da se tej železnici upira zlasti vojaška uprava iz strategiških ozirov. Na to je govoril o železnici po Vipavski dolini in njeni zgodovini ter tožil, da vse, kar se stori v deželi, je le v hasen Furlaniji, na ostali del dežele pa se ne ozira niti del. zastop, niti vlada. Priporočal je peticijo za zgradbo železnice iz Logatca v Gorico i 4 dalje od Tržiča do Červinjana, kar bo v korist vsej deželi. Vlada naj se naprosi, da naredi čim preje vsaj glavni načrt, deželnemu odboru pa naj se posije resolucija, da bi vse prošnje priporočal vladi. — Razen imenovanih govornikov, oglasila se je še cela vrsta drngih, ki so vsi prav temeljito razpravljali važni ti vprašanji. Po končanem shodu je bila prosta zabava v prostorih g. Sinigoja. Na-pitnica vrstila se je za napitnico, vmes pa so prepevali pevci krasne pesmi. Občinstvo priredilo je pri odhodu posl. g. dr. Gregorčiču lepo ovacijo. — (Osebne vesti.) Naraestniški koncipist Albert vite/, Putzer-Revbegg je imenovan okrajnim komisarjem, muneatniški koncept m praktikant Oton S c h li e i d e r pa namestniSkim konci -pintom, oba v Trstu. — (ŠkofijaTržaško-Koperska.) Došel nam je: „Prospectus beneficiorum ecclesiasticorum et status personalis cleri unitarum dioceseon Ter-gestinae et Justinopoletanaeu. Ta knjižica podaje nam statistične zanimivosti v združeni škofiji Tržaško-Koperski. Do I. 1831 bili sta razdruženi, prvi .škof združenih dveh škoiij bilje Matevž R a v-nihar do I. 1846, potem Jernej Legat do 1. 1875, Jurij Dob rila do 1. 1883 in od takrat sedanji škof Janez Nep. Glavina. Tržaška škofija šteje 12 dekanij, Koperska pa 4. Z zadoščenjem smo opazili, da so pridejana povsod pravilno pisana slovenska imena krajevna, kakor so tudi imena duhovnikov pisana pravilno, kar je slovenskih. Seveda se ne manjka nekaterih izjem, tako nahajamo: Lurich, Valensitz, Krainz, Debellich, Chiuh, Sincich itd., ker dotičniki menda svoja imena pišejo na ta pokvarjeni način. Vseh 16 dekanij šteje 350.919 duš in 27c.i dušnih pastirjev. — (U m r 1) je dne 4. t. m. v Moravski Ostrovi ondu službujoči poštni oficijal Anton Milač, odličen slovenski rodoljub. Bodi mu lahka, zemlja tuja|! — (Dr. lgnjat Brlič f.) Včeraj zjutraj umrl je v Brodu na Hrvatskem po dolgi bolezni potomec odlične narodne rodbine, odvetnik in deželni poslanec dr. Ignjat Brlič, mož, katerega je bilo po duševnih svojstvih in svetovni izobraženosti prištevati prvim talentom sosedne nam kraljevine. Idealom, katere si je vzgojil v mladosti, v dobi ilirstva, ostal je pokojnik zvest vse svoje žive dni in v njih realizacijo zastavil vse svoje moči. Vječnaja mu pamjat! Književnost. — Pomladni glasi, posvečeni slovenski mladini. II. Uredil Anton Medved. V Ljubljani, 1892. Založil Ćirilski. Tisek „Katoliške tiskarne". 8° 100 str. Izvod stane mehko vezan 20 kr., lično vezan 30 kr., po pošti 5 kr. več. Tudi prvega zvezka ae dobi še nekaj izvodov po isti ceni. „Pomladile glase" prodaja „Katoliška bukvama" v Ljubljani, pismena naročila vsprejema tudi A. Medved v Ljubljanskem semenišči. — Lična ta knjižica nas je razveselila, ker je vredna naslednica prvi, kateri je dovolila družba sv. Cirila in Metoda malo podporo. „Pomladili glasi" ohsezajo 16 kratkih, za mladino jako primernih pripovedk in pesenc, poučno-zabavne vsebine. Slovenskim roditeljem priporočamo to knjižico naj topleje. — „Obrtno knjigovodstvo s kratki m poti k o m o me n j i c a h. Učna knjiga za obrtne nadaljevalne šole, ob jednem priročna knjiga za obrtnike. Spisal dr. Tomaž Bornih, meščanske in obrtne nadaljevalne šole učitelj v Krškem. Celje, 1892. I. Založil in tiskal Dragotin Hribar, 177 str. v 8". (.'ena vezanemu izvodu 1 gld., 8 pošto 10 kr. več. — Strokovno oceno nove te knjige priobčimo prihodnjič. — „ Zgodovinske povesti za meščanske šole in višje razrede ljudskih šol, imenuje se knjižica (73 str.), katero je spisal prof. Iv. Vrhovec, a so jo založili J. Blasnikovi nasledniki (vezana 60 kr.) Knjižici je utisnjenih osem podobic, ki pojasnjujejo stare stavbe in stavbinske sloge. — Prof. V. Bežek v L'ubijani spisal je korenito razpravo pod naslovom aDus Deutsche ale Unterrichtsgegenstand an der UnterBtufe der slo-venisch utraqui8tischeii GvmnaKien", ki je natisnjena v suplementuem zvezku pedagogičnega listu „Gym nasial Zeitschrtft" I. 1891. Gospod pisatelj povdarja, da je treba nemščino poučevati na podlagi slovensko-nemške vadne knjige in ne na podlagi zgolj nemške slovnice, kakor se žalihog sedai godi. To razpravo naj bi šolniki marljivo prečitali in njene nasvete uvaževali, — Knjga „Lacroma", katero je spisala cesaričiuja-vdova nadvojvodinja Štefanija, izšla jo te dni v dvorni knjigotržnici Klinasta na Dunaji v jako elegantni opravi, okrašena z 19 podobami po izvirnih slivah A. Perko-ta. V knjižici se povdarja posebno, koliko je storil pokojni nadvojvoda Maks, nesrečni cesar meksikanski, za ta biser otokov v Adriji, katerega je kupil za svojo soprogo. Pride-janih je 6 pesni, v katerih je pokojnik opeval krasote otoka. — „Vienac" prinaša v zadnji (14) številki nastopno gradivo: Doktoru Gaju — Ivan M a žuran i č; Grof Paližna, drama v 5 fina — Stjepan HI tet ić; Njemici, — Iso Veliksnovič; VriednoBt pučkih popievaka — Fr. S. Kuhač; Pariški dojmovi — Konte Voj novic; Listek. — Slike : U zvjerinjaku. — „Spo meno s p i s o tri st o g o d išnj ici rod j en i a J. A. K ome uskoga" (Njegov život i rad) zove se slavnostna knjižica, katero je po češkem izvirniku Jož. Klike priredil V. Z. Mar i k. Življenje in delovanje Komenskega popisuje se na podlagi najnovejših virov in je uajpopolnejše delo o slavnem pedagogu. — „Uspomeni J. A. Komenskoga i tri-stogodšnjica njegova narod jenja." Priredila sta to knjižnico M. V u ko ti č in Drag. Ilire, a izdalo jo je učiteljstvo društvo ,Zadruga" v Oseku. Pridejana je po Brožikovi sliki izdelana podoba iu slavnostna pesen M. Lemana. — Naravno bogoslovje, ili koliko može čovjek samim razumom poznati boga je naslov knjigi, katero je napisal dr. Ante Bauer, vseučiliški profesor v Zagrebu. Knjiga izšla je s podporo dež. vlade in je v prvi vrsto namenjena slušateljem bogoslovske fakultete. Kot prvo delo te vrste v hrvatskem jeziku bode gotovo dobro došlo vsem, katerim je namenjeno. — Novi listi. V Belovaru izhaja od 1. t. m. mesečnik „Pe d a g o g i j s k i g I as n i ktt, urednik mu je g. O. Z o b u k d j i g a. — „Sloboda". V Zagrebu je začel izhajati z dnem 1. t. m. polumesečni socijalno demokratični delavski list. Urednik mu je g. O. Dupin. — „S I a v j a n s k o e obozrčnie". izhaja r St. Peterburgu pod uredništvom prof. Bud ilovica, in ima svrho, širiti mej slovanskimi plemeni idejo duševnega bratstva. Doslej izšla sta dva zvezka z jako zanimivo vsebinu. — „Pastnou slave." V svetoznanem listu „1/ Illustration" izhajal je pod gori navedenim za-glavjem jako zanimiv roman iz življenja ruskih Pa-rižanov. Pisatelj temu romanu je Daniel Lesueur. — „Zagreb i okolica" zove se kažipot, ki utegne posebno|dobro služiti vsakomur, ki poseti lepo prestolico bratske nam Hrvatske. Knjižico sestavil je mestui svetnik A. Hudovski. Kar daje knjigi posebno vrednost, je obilica lepih zgodovinskih črtic in statističnih podatkov in pa lepi jezik, v katerem je pisana. Slike, katerih je 43, so izdelane prav dobro in kažejo vse, kar je zanimivega v Zagrebu. Priložena sta tudi dva načrta. — Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti zgodovinsko-jezikovni razred sešel Be je dne 5 t. m. v javno sejo, v kateri je čital pravi Član g. dr. Tomo Maretić razpravo: „Življenje in književno delovanje Fr. Miklošiča". — „Gusle" časopis za svjetovnu i crkvenu glasbu in glasilo „hrvatskoga pjevačkoga saveza" ima v št. 4. nastopno vsebino: Gjuro Križane kao glasbenik. — Gioachomo A. RoBsioi. — Hrvatski pjevački savez. — Pabirci. — Listak. — Muzikalna priloga prinaša: Praeludium za vjenčanje na selu — Ivan pl. Zaje; — Praeludium za uzkrsni „Alleluja" — Ivan pl. Zaje; — Alleluja. za moški zbor — Vjenceslav Novak; Tantum ergo — za mješoviti zbor Job. Valliger; — Graduale — S. Bosiljevac. Telegrami „Slovenskomu Narodu : Zagreb 8. aprila. Računskega narednika Jožefa J a k 1 i n a, rodom iz Slovenske Bistrice, so danes zaprli zaradi socijalistiških agitacij. Jaklin je bil že 1. 1883. zapleten v socijalistiške homatije ter bil i z ti ran z Dunaja. Našli so pri njem mnogo socijalistiških časopisov in brošur. Rim 8. aprila. Avstrijski veleposlanik grof Revertera odpotoval na Dunaj, ker se misli odpovedati vsled napadov nekega Vati- kanskega uradnika, ki mu je v posebni brošuri očital občevanje z italijanskimi državniki. Dunaj 9. aprila. „Polit. Rundschau" po-trja, da se bode cesar, kakor razvidno iz programa letošnjih vojaških vaj, udeležil mano v rov v Gališki, izjavlja pa, da so neosnovana poročila poljskih listov, naznanjujoč, da se bodeta teh manovrov udeležila tudi cesar nemški in kralj saški. Kahira 9. aprila. Sultan je priznal, da pristoja uprava sinajske^a polotoka kedivu egiptovskemu. S tem je odpravljena po besedilu fermana nastala napetost. Razne vesti. * (Grof Lev Tolstoj.) Znano je da se neso obistinile vesti o interniranji grofu Leva Tolstega. Soproga njegova prijavlja v francoskem listu „Temps" nastopno pismo: Monaieur! Ker dobivam vsak teden pisma in članke inozemskih časopisov, v katerih se razširjajo neistinite novosti o ioter niranp mojega soproga, grofa Leva Tolstega, čutim dolžnost, da prijavim golo resnico vsem, ki se blagovolijo zanimati ga osodo grofa Leva Tolstega. Ruska vlada ni nikakor nadlegovala grota Leva Tolstega, nego dobil je ho-delovauja pri olajšanji bede nesrečnikov, prizadetih po lakoti. Neka sicer malobrojna sovražna stranka na katere čelu so „Mosk. Ved." skušala ie napačno tolmačiti neki članek grofa Leva Tolstega (kateri članek je bil pisan za ruski čaBopis in ga je neki Anglež prevedel prav prosto ) in sicer tolmačiti v smislu, ki je bil ravno nasproten idejam grofovim. Ta slučaj dal je povod mnogim govoricam. Posebno jezilo me je, ko sem čitala v inozemskih časnikih, da je interniranje za-ukazal naš vladar. To ni samo neresnično, nego car bil je naši rodbini vedno in i 1 o s t i v in dobroti) i v. Nadejem se, da mi ne bodete odbili prošnje, ter prijavili moj list, katerega bodo ponatisnili drugi časopisi. — Grofica Sofija Tolstoj, Moskva * (Razkralj Milan — pred sodiščem.) Pariški lahkoživci že nekaj dnij ne govore o ničemur drugem, kakor o Ravacholu in bivšem kralju srbskem, sedanjem zasebniku Milanu Obrenoviču. Z veliko a umevno nestrpnostjo pričakujejo pikantne sodne obravnave, katera se bode proti Milanu vršila zaradi tožbe neke mnogoljubljene Parižanke. Kralj Milan bil je s to damo dobro znan in ji v neki uri, ko ga je premogla človeška slabost, obljubil letne podpore 24.000 frankov, ako bi pa tega zneska ne hotel ali ne mogel več plačevati, odprav-ščine 240.O0O frankov. Milanu so v razkošnem Parizu novci kaj hitro pošli in bil je v toliki zadregi, da je moral celo prodati svoja dostojanstva in očetovske svoje pravice, kaj čuda, da tudi svoji ljubeznivi prijateljici ni plačal letnega prispevka. Parižanka pa ni bila voljna odpovedati se kar na kratko svojim pravicam, ampak uložila je tožbo, zahtevajoč plačila. Pravni zastopnik toži-teljice zapisal je na tožbo beležko „periculum in mora", bržkone zato, ker ve, da se Milana izkupilo za svojo odpoved ne bode držalo niti tako dolgo, da bi sporna stvar prišla normalnim potom do rešitve. * (Medvedi na Tirolskem.) Preteklo leto ustrelili so na južnem Tirolskem, posebno v takozvani Brent, pet medvedov. Deželni odbor Ti* mlaki nakazal je dotičnim lovcem po zakonu določene premije. * (Sodnik Lynch ) V državi Tehas oropal je n^ki črnec staro, a belo kmetico. Razjarjeni kmetovalci ulovili so črnca, ga privezali na stol in ga polili s petrohem. potem pa oropano ženo pri-silili, da je petrolje lastnoročno užgala. Ko je bil črnec že ves v ognju, zaupil je ua moške, ki so se stiskali okoli njega: Umaknite se vender, da bodo dame tudi kaj videle! Razširjeno domače zdravilo. Veduu večja po-praševanja p<> ,,Mull-ov«m francoskem žganja in soli" dokazuje uspešni upliv tega zdravilu, /.lasti koristnega kot bolesti utešujoče, dobro znano antirevinatičuo zdravilo. V steklenicah po HO kr. Po postnem povzetji razpošilja to mazilo lekar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik, na DUNAJI, Tuchlaubcn 9. V zalogah po deželi je izreouo zahtevati MOKI.-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. Manj od dveh steklenic se ne pošilja. 4 (42—f>) C. kr. kmetijska družba ■j juhi gg. Alanom, da ■e bodo vse zaostale narooitve na sadno drevje zvrsile prve dni prihodnjega tedna. Tudi Je ie oddati nekaj stotin raznih visokodebelnlh moitnio, kakor: vrelleroe, knansovke, oidrovke, tepke i. t. d. In sloer udom in neudom. (412) Domače zdravilo in toaletni pripomoček. Iz velikega števila teh sredstev priporočamo zlasti preskušena sredstva firme: Fran J. Kwizda. c. in kr. avstrijski in kr. romunski dvorni založnik in okrožni lekar, Korneulmrg pri Dunaj i, namreč : Ktvizdine Alveolar-kapljice proti zoboholu, K vvizdina Alveolar-zobns - pasta in Alveolar-ustna-voda, za čiščeuje zob in osveženjo zobnega mesa; — Kwizdina tekočina za lase in Kwizdino čebulno mazilo zu ojačenje lasišča iu pospešenje rasti las; Kwizdin sok iz ozkega trpotca, sredstvo za razstvarjanjo sluz za ljudi, ki kasljajo - Kvvizdina tekočina zoper kurja očesa in bradavice: Kvfizdino francosko žganje, Kwizdino zdravilno salo iz kitovih joter. Opozarjamo na oglasilo Španske vinske veletrgovino Vinador", Dunaj, I., Am Hof 5 natisnjeno mej inserati. Naravnost importovana tuja vina in francoski kognaki te firme znani so zaradi pristnosti in izbornosti svoje po vsem svetu. ■varilo! Velika poraba Kathreinerja Kneippove sladne kave je prouzročila, da je cela vrsta izdelovalcev sn-rogatov poskusila posnemati to kavo. Ker je način, kako deluje firma Kathreiner v Stadlan-u in na Dunaji, da dobi slad okus pristna kave, patentovan po vsem svetu, in se ne sme in ne mora ponarejati, pa dajejo vsi ti posnemovalci samo navadni žgani ječmen ali slad. Omenjena firma nas je naprosila opozoriti vse p. n. gospodinje v le-tih lastnem interesu, da se pristna Kathreiner-Kneippova-sladna kava ne prodaja nikdar v odprtih zavitkih, ampak vedno samo v originalnih z a v o j i h s plavim tiskom, na katerih zavitkih je podoba velečastnega gospoda župnika Boštjana Kneippa in podpis firme. Tiste trgovine s špecerijskim blagom, katere, ako želi kdo Kathreinerjevo Kneipp-kavo, ne dado blaga v gori popisanih omotih, ampak je odtehtajo, ne prodajajo pristnega blaga, pred takimi sleparji pa svarimo občinsvo. Samo firma Kathreiner ima pravico prodnjati sladno kavo v celih zrnih pod imenom in s podobo veleč. gosp. župnika Boštjana Kneippa. Darila za „Narodni Dom". XLVII. izliiiz „KrajoHi-Nlte družbe". Prenesek . . . 10903 gld. 83 kr. za mesec januvarij; kr. a 5 gld. * 3 „ a 2 J a 1 „ a f>0 kr. 20 gld. 21 n 16 „ 4 . Doneski plaćali so: 4 naročniki 7 naročnikov 8 8 Gosp. Matko Skender v Kastvu . . . „ Josip Valenčič v Gorici .... Vesela družba na Ptuji (po g. Hočevarju) n „ v Ljubljanski čitalnici pri domačem plesu .... „ „ na „Slavćevi** maškaradi. Krajcarska družba v Ljubljani '.poverjenik K Lah) na knj. it 88. . Doneski za mesec februvarij; plačali so : a 5 gld. 20 gld. — kr. a 3 , 18 „ — „ ■ a „ iB „ — „ H 1 „ 23 „ — „ a BO kr. 4 - — „ 86 „ - a „ - i » - 8 n - 21 , - 5 , oi r> l 40 4 naročniki i' naročnikov 8 88 8 , _ Ncimenovauec.......... Vesela družba pri veselici „Bralnega društva" na Krškem........ Omizje pevskega društva „Ljubljana" v Čitalnici na sv. Jožefa dan , . . . Doneski za mesec m arci j; plačali so: 4 naročniki 6 naročnikov 8 22 8 Za 81 1 72 a 5 gld. a 3 , » 2 , • 1 . a 50 kr. 20 gld. 18 , 1« n 22 „ 4 . kr. ,Naiodni papir" 80 hO 66 » v prvem četrtletji . _ Skupaj . . . i 1284 gld. 37 kr. Opomba: Vsem onim, kateri so na ta ali oni način pripomogli k tej, za naše skromne razmere vendarle ogromni svoti, najtoplejšo zahvalo, združeno z željo in proinjo, da blagovoli'- z nami tako lepo vstrajati tudi ia zanaprej. V Ljubljani, dne 2. aprila 1892. Odbor „Krajcarske družbe". PRVIKRAT1 Si 35. Slovensko gledališče v Ljubljani. Dr. p r. 475. V nedeljo, dnć 10. aprila 1892. V dvorani T^Jnt»l|unt»l«*» čitalnice. Na korist igralki Zofiji Borštnik - Zvonar je vi in igralcu Antonu Danilu. Nervozne ženske. Veseloigra v treh dejanjih. Francoski spisala Ernest Hlum in Raoul Toche. Po nemškem prevoda poslovenil Ignaoij Borštnik. — Režiser gospod Ignacij Borštnik. o so b k : Orof Pontgibaud — —--Anton Danilo. Antonija, njegova soproga--Zofija Borstnik-Zvonarjava. Chamoisel, \ . .jt ■■ — gospod Verovsek. Elvira, I nje ,od,te,Ja _ gospa Danilova. Sidonija Gerbault, modistka — gospica Nigrinova. Chapeioux — — — — — — gospod Borštnik. Karolina, blagajničarica — — gospica Polakova. Jnl'ja, \ orodaialki---gospica Pavškova. Klarisa, | ProaaJtt,l'i---gospica Kozjakova. Bazilij, Bluga — — — — — gospod Bregar. Feliclja, hisina \ - Pft„*„;K«„^„ gospica Slavčeva. Josip, strežaj / P11 Pont8»baudu gospod Hrastnik. Prvi gospod — — — — — — gospod Oblak. Drugi gospod — — — — — gospod Gostinčar. Igralec — — — — — — — gospod Forda n Dejanje se vrfii v Parizu. Tujci : 8. aprila. Pri M«llei t Klemont it Gradca. — Dr. Kugler is Pulja. — Gliringer, Buczkoroski, Weber, Horavits, Her-wirsch, Fiscb, Viuzl, Ilerzog, Mar/.ka z Dunaja. — Krai-uer iz Kočevja. — Terpotlc iz Trhovelj. — Konscheg is Celovca. — Zrostlik i*. Prage. — Jugoric it Brna. Pri Sionu: Krum, HofTelner, K<»ud«k, Pollak z Dunaja. — Hartman, \Vild iz Gradca. — Loviin iz Ribnice. — Rupuik iz Idrije. — L(hvinger iz Velike Kaniže. — Schm;delhauer iz Berolina. Pri |uau«*ui kolodvoru t Repše it Pulja. — Marco iz Tr^ta. — Rtissler iz Prage. Pri *vatrl)Hliffui ««*tmr|u: Ančiu s Trnja. — Rttniek iz Gorice. — Pečnik z Dunaja. Umrli so v IJiiltljunl: 7. aprila: Uršula Zagore, gostija, 81 let, Frančiškan* ske ulice Ar. 12, pneumonia — Jtssie Flenderaon, učiteljica angleščine, 35 let, Gospodske ulice it. 18, srčna ksp. •Loterijne «recite 6 aprila. V Pragi : 86, 64, 13, 87, 60. Meteorologično poročilo. Čas opazovanja Stanje barometra v mm. 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 728-8 mm 7287 mm. 732 3 mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 8*6° C .si. svz.j jasno 200° C jal. vzh.1 jasno 122° C si. svz. jasno loo am dežja. Srednja temperatura 13*6°, sa 4*7° nad normalom. IDuLi^aJslca. borza dno 9 aprila t. 1. včeraj — danes Papirna reuta.....gld. 94-5*5 — gld. 95*— ^rebrna renta..... „ 94*25 — „ 94 25 /.lata renta......j, 110*65 — B 110*70 5°/0 marčna renta ... „ 102*«i0 — „ 102*80 Akcije narodne banke . . - 98rl-— — B 989*— Kreditne akcije .... „ 310-— — „ 309«— London......., 118-80 — „ 118*90 Srebro.......„ —*— — —*— Napol........n 9*44 — „ 9*44»/, C. kr. cekini.....„ 5 63 — . 5*63 Nemške marke .... „ 58*20 — „ 58*20 4'/,, državne sreike iz I. 1854 . 250 gld. 139 gld. — kr. Državne srečke is 1. 1864 . . 100 „ 183 , 50 . Ogerska zlata renta 4%.......If8 , , Ogerska papirna renta 6°/0......101 „ 80 „ Dunava reg. srečke 5°/0 ... 100 gld. 122 „ 75 , Zemlj. obč. avstr. 4'/«0/,, zlati zast. listi . . 116 „ nO „ Kreditne srečke......100 gld. 191 , 60 , Rudolfove srečke...... 10 „ v3 , — , Akcije anglo-avstr. banke . . . 120 „ 148 , — . Tramway-druSt. velj. 170 gld. a. v..... 239 „ — , Zahvala. Potrtega srca ua izgubi ljubljenega sina Julija (410) zahvaljujemo bc prav iskreno vsem gg. uradnikom in meščanom, kakor tudi prijateljem in znancem zu izrečeno sočutje, prelepe vence in zadnji sprevod. Ob jednem iskrena zahvala tudi gg. članom slav. ..Bral društva** na prijaznem sodelovanji. Prav lepo hvalo tudi gosp. aranžerju Jos. Sepetavcu. Rodbina J. Tujec. Priporoča se, paziti na to znamenje, užgano v probek, in na etiketo z rudečim orlom, ker se jako pogostoma prodajajo pona-redbe (2—2) Mattoni^ Giesshubler slatine. Prodajalnica (409-1) se odda na kmetih, na leto se skupi 4000 gld., kapitala potreba 300 gld.; tudi za samico. — Ponudbe naj se pošiljajo upravni&tvu ,.Slov. Naroda'1. Hišni oskrbnik se najame v hiši štev. 16 ▼ Oradiioi; povpraša se v odvetniški pisarni. (882— 8) Priporočam se čast it emu p. n. občinstvu v izdelovanje venoev in iopkov. V salogi imam vedno lepe vrtnice, mnogovrstne cvetlične grmičke, ribezetja najboljše vrste in divje kostanje. Z odličnim spoštovanjem (405—1) Ivan Vider Gradišče st. 16 vrtnar, Gradišče št. 16 »♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦»»♦»♦♦»s O Na najnovejii in najbolji! način * J umetne <228—10 } • ustavlja brez vaakih bolečin ter opravlja pluuibu-van|i* in vse aol»n« o|»«risffli«>9 — odstranuje ■obue boleMne z usmrtenjom živca zobozdravnik A. Paichel, poleg čevljarskega mostu, v KOhler-jevi hiši, I. nadstr. 817 17 x veiiKo noč priporoča J. Buzolini 41 11 ^fmW trgovina « del Utrnem a. t i^i ~^sj Ljubljana, Glavni trg, svojo bogato zalogo najfinejših Praških in <* raških plečet, lastni izdelek okusnih suhim, fina laška vina, pravi refoSko, Goriške pince i. t. d. W Nepremočne "M vozne plahte različne velikosti in kakovosti ima vedno v zalogi in jih daje po ceni (860—29)^ K. RANZINGrER apedlter «. kr. pri v. Južne ielesnlee, v l.jultl j-tiii, nn Dunajski va-hII hi. 1.1. Za vsakogar povsem sigurna eksistenca. 40 ifolfl. mi rteclep more zaslužiti vsakdo, kdor ima količkaj znanja na deželi, tudi poleg navadnega svojega opravka, brez rlatkn, brea glavnice in bres ■trokovn«gn *nit-n\m ln sicer lahko, prevzemsi zastopništvo znane tovarniške veletržnice. Samo pismene ponudbe je pošiljati Fr. ftpacek-u v 1'rngl lic-II. Ravnokar izišla je knjiga in jo imamo na prodaj. Dr. Romih Tomaž i3M-2» Obrtno knjigovodstvo s kratkim poukom o menicah. Cena vezani knjigi 1 gfolđ.. — po pošti lO Icr. več. Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg knjigarna v Ljubljani, Kongresni trjr. Hrube mliti jpl Trgovskega pomočnika izurjenega prodajalca in veščega slovenskega in nemškega jezika, vnprejuieui takoj v trgovino a mešanim blngom. — Ponudbe pod crko .,11. a*** vsprejema iz prijaznosti upravništvo „Slovenskoga Naroda". (394—3) izprehodnih palic po najnižji ceni (od 15 kr. naprej) priporoča k pričeti sezoni Kočevska domača obrtnija v Ljubljani, &eIenburgov» u li«'u »tev. 4. (319—6) W0F~ Prekupniki dobo primeren popust. *^pflf iiiiiiiiimiimii- N.otrrr.ni, p.ui. • pCnOich billčkAtk • hot.ji! ockriaM tnimko« j^^ttotVSVfctS^^S^dJSfc^^^SMstcfc ■ drop«mi._ ffrj\ Vincenc Čamernik kamnosek v Ljubljani, Parne ulice h. št. 9 se najuljndneje priporoča prsčastitl duhovščini v izvršitev naročil vsakovrstnega cerkvenega umetnega kamnoseškega dela kakor nI turj «»l»lmjil«i Hi t\\\s itd., slav. občinstvu pa svojo bogato zalogo najrazno-vrstnejSih, po najnovejših obrisih prav lično in iz različnih viat marmorjev izdelanih nagrobnih spomenikov. Vse na tukajšnjem pokopališču stoječe iu pri njem zgotovljene spomenike, kateri so vsled nedovoljenega zidanega temelja nagibajo, popravlja brezplačno dvakrat ua leto in sicer spomladi iti prod Vsemi Svetimi. Tudi p. n. stavbenim podjetnikom se priporoča za vsakovrstna stavbinska dela katera lino* trpeano iu eeno izvrši. 130(3 3) gostilna na dobrem prostora in proda tudi vsa gOStilniČarska Oprava, hi omara za led (Kiskasten), vse v dobrem stanji in za zelo ugodno ceno. Natančneje izve se (4o8—1) V Ljubljani, Trubarjeve ulice št. I (Bahovčeva hiša). m FRAN CHRISTOPH-ov svetli lak za tla jo brez duha, ae hitro suši In dolgo traja. Zaradi teh praktlonih lastnostU in jednostavnoga rabi jenja se posebno priporoča, kdor noče Mm lakirati tla. — Sobo so v dveh urah zopet lahko rabijo. i — Dobiva se v različnih barvah (prav kakor oljnate barve) in brezbarven (ki dajo samo svit). — Uioroi lakiranja ln navod rabi doba v vssh zalogah. Dobiva so v LJubljani pri FRAN CHRISTOPH, r-ir a XTTT T f If^vtut A XTKT TT izumitelj in jedini izdelovstelj pristnega 1 1V ATi U Xj UI^AJX1AJN JN - U. svetlega laka za tla, PRAuA & BEE0L1N. i Železo izpodrinjeno! Stisnjeni alumin je trda kovina, katera se staja le v raz-belui vročini, raztopi v solni in kalijevi kislini, apneni vodi ; ostane srebrobela v zrakn, ker nič ne oksiduje (zarujavi); suko-pornost 360°; specif. teža 2-5, od železa pa 7'9. Trije ključi tehtajo toliko, kakor en sam železni enaki ključ. Izdelujem ključe po 70 kr. in naprej tudi po dopoalanih železnih ključih, kolikor se jih hoče. Treba pravočasnega naročila zaradi preobilih naroči). V Ljubljani, 2. aprila 1892. (330 —2) Jožef RebeJk, ključavničar, Francevo nabrežje. I 3 1 .A Odvetnik DR MATEJ PRETNER uljudno naznanja, da je odprl svojo odvetniško pisarnico v Trstu (386~*) T7*ia Oscriivtla, lilš. ete-sr. 3, I. ».etčLetropje. E—m Franc & Melhior Breme k 1 j u< *it rjit iii ixcl<»lovfi.L4*-lJis. tolitnic? v Ljubljani, Čevljarske ulice 3 (na dvorišču). Priporočava slav, občinstvu in stavbenim podjetnikom svojo dobro urejeno 9mtW ključavničarsko delavnico mWU v kateri izdelujeva vsa v to stroko spadajoča dela točno, vestno, trpežno in po najnižjih cenah. Priporočava se tudi za izdelovanje vsake vrste novih tehtnlo. kakor tudi za popravljanje vseh v najino stroko upadajočih del, kakor železna vrata za oerkve in pokopališča, omrežja, ograje, mnogovrstna lepa in trajna itedllna ognjišča itd. — Zunanja naročila se hitro in točno izvršujejo. *4444444444444444444444444444444444444444444444444444k Lepa. suha koruza drobno in ilebelozniata, je zopet zadobiti na debelo in drobno v Treo-tovem magacinu za žito XjJ-u."blj»xiI, 0-reic3.1ece, Blmska cesta. st_ © pri kateri priporoča tudi svojo (232—4) zalogo Radanjske in Radgonske kisle vode. i CHOCOLAT MENIER ! Največja tovarna na svetu ! Vsak dan se proda: (902 15) 50.000 kilo. Dobiva se v vseh epeoerljsklk, dellkatea-prodajalnieah in kondltorljah. Učenca veščega slovenskega in nemškega jezika, vsprejme takoj (390—2) J. Razinger Hedlar, na Poljanah ni. 26. Dobra mrva 100 ali več centov se po ugodni ceni proda. Poizvedbe pri oskrbništvu vitezov nemškega reda v Ljubljani, Gospodske ulice št. 18. (402—2) = Kašlja ni več! = Ntaro In pr«»lxkUNe>ii«» «!»►• iniici* zdravilo ho Prist,,i ____rTVeWe->e>,> * T»Ol ki presenetljivo hitro uplivu jo proti kaalju, hripnvoatl, zaNll-zenju i t. d. Ze izborna sestava mojih bonbonov je porok sa hipen. Paziti je torej natančno na Ime OiAnr Tieta*' In na „čehutm* *•««##•*•«»•*, ker RS prodajajo posnetki) ki ho brez vreUuoNtt ali celo Mkudljlvi. — V zvežnjlli u 2» in lo kr. Glavna ihIokh: I.ekar Križan, Krouierli. Zaloge pri vseh lekarjih in trgovcih s špecerijskim blagom. V Izubijani pri: 1 . pl. Trnkuety-|u, lekarju in I.- <^r«*eel-iui, lekarju. (918*89) JURČIČEVI imm, ,iSI: X. ZVEZEK. Pričel se je razpošiljati ter se dobiva pri vsak knjiffotrieih. Cena broš. 60 kr,, eleg. vezan 1 gld. S poštnino 65, ozir. 1 gld. 05 kr. Jiridni Tiskarna1 v LjvMjaii. UBERAIL VORRATHIG 17 MEDAilLEN SUCHARD NEUCHATEL(5CHWĐ2J. m Dečko čvrst, polten, slovenskega in nemškega jezika vešč v govoru in pisavi, vsprejme se takoj kot vafenec v mojo trgovino mešanega blsga in deželnih pridelkov. Dečki iz Idrijskega okraja imajo prednost. (381 — 3) Jernej Lunaček trgovec v Travnika pri Rakeku. Ivan Modic v Novi vasi §fmT~ proda -lasfl (401—2) tr Kočevskem okraji- V hiSi je gostilna in prodajal-niča. Pofcoji za prodajo so prav ugodni. Hlla se da, eventualno tudi v najem. Več je izvedeti pri lastniku. crn 231 Oljni ekstrakt za uho od c. in kr. sekund, zdravnika dr. Alpska. Ta ekstrakt priporočajo zaradi sigurnega uspeha ie več let autoritete, ker odpravi vsako neprirojeno glubost. nklanja takoj slab posluh, niesnl tok in vsako ušesno bolezen, dobiva bo proti dopoSiljatvi gld. 1*70 v vsej Avstro-Ogerski franko-vano po pošti iz lekarn: glavna zaloga v lekarni „pri sv. Duhutf g. Ede p I. T o m a y a, v lekarni g. A nt. Kogla in v mestni lekarni g. M i tt le rja v Zagrebu-, nadalje pri Za-netti-ju v Trstu, Jožefu Cr.ist.ofo letti-j u v (iorici; Antonu Mizzano na Reki, — ua Duiiajl pri c. in k r. Vjp>jni poljski lekarni, na Štefanovem Trgu št. H in pri lekarju Twerdy-ju, Mariahilferstrasse 19H. — Pristno blago bo dobiva samo v steklenicah z ntisnenim napisom c. kr. sekund, zdravnik dr. Sipek na Dunaji. Zobni zdravnik iz Berolina UNIV. MED Stari trg št. 4 Ljubljana I. nadstropje ordinuje od 9—12. ure dopoludne iu od 2.—5. ure popoludne; ob nedeljah od 9.—11. ure dopoludne; za siromake ob petkih od 9. do 10. ure dopoludne. ri-.o—io) Ivlncg-o let zn.em.o "tocloati vitešujoče d.om.a,č:o zdravilo. - rJili—8) jK ^w i accl i 1111, protinova tekočina Ccr.a cteklenlci 1. g-ld.. -v. . Pristno blago ie dobitu ▼ TBdh lekarnah. :- FRAN I. KVVIZDA c. kr. avstrijski in kr. rumun>>kl dvorni založnik okrožni lak ar v Korn*uburgu pri Dunaju Odlikovan na koroški deželni razstavi 1885. leta. Priznanja in priporočila iz vseli krajev monarhije. vri ucph ~ I. kranjska izdelovalno ži časti ti žimnic in žičastomrežnih postelj v I,|iil»I|aiil (v NIAItl), v KoMler-|evl plvisrnl priporoča zfeaMle zlmnle« uaJbelJNe vrele is otroake s>oatel|e po 5 kI«I. in več, i* »• velik« «• » a t« _ _ tu«li ua obroke. (211 — 12) Zalsgatelj za bolnice, hotele, zavode, kopeli, ville, zasebnike itd. — Ceniki zastonj. — Zunanja naročila se točno izvrše. — Kdor kupi već, dobi odpust od cene. ISolso^rice ^>o meri. Tovarna rokovic Ferd. Bilina & Kaech X-oVL"bl5a.n si, ŽIcLoTrske -u.li.ce 1. priporoča bogato svojo izbcro vseh vrst = usnjenih in tkanih rokovic = najboljše kakovosti po nizkih eenah, potem velika sortovana zaloga najnovejših kravat v vseh oblikah in po raznih conah, platnenih ovratnikov in manset nove farjone. (291—:i) Gumbi za ovratnike in manšete, Prekoramniki itd. Najboljše vrste piva sodila. 1±1 stelszler^ica,!^ iz združenih pivovarn Schreiner v Gradcu in Hold v Puntigamu priporoča po tovarniških cenah. (195—71 Zaloga piva prve Graške < 1 o 1 r*i i ^ 1 < © pivovarne v Kolodvorskih ulicah št. 514 v LJUBLJANI. fjkT~ Na pismene poizvedbe odgovarja se nemudoma in frankovano. ~~s^Q Izborno marčno pivo v plombiranih steklenicah s patentovanim zamaSkom dobiva se vsak dan sveže. raz iz našega mestnega življenja. — IV. Ilojim se to. Zgodovinska povest. — V. Ponarejeni bankovci. Povest Is domačega življenja. — VI. Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel. — VII Crta iz življenja rulitičnega Agitatorja. I. Lena Vida. Koman. — II. Ivan Krazem Ta-tonbali. Izviren historičen roman iz sedemnajstega veka slovenske zgodovine. I. CVel in sad. Izviren roman. - II. Bela ruta, bel denur. Povest. I. Poklnr Zohpr. Izviren roman — II. Mej dvema stoloma. Izvirim roman. Zvezek po 60 kr., eleg. vezan po I gld. Pri vnanjih naroči- / lih velja poštnina \ za posamični nevezani zvezek 5 kr., za vezani 10 kr. 9? Dijaki dobivajo Jurčičeve \ ..Zbrane spise" po j 50 kr. izvod, ako «/si naroče skupno / najmanj deset izvodov. Prodajajo se v (37—64) NARODNI TISKARNI" •v Xjjvifc>l3eu3.I, Gospodske uliee 12. faospodske ulice 12. s Največjo zalogo raznovrstnih NknriJ* Je«l»l. nožev za »slaiue in *1»-nino rezati in kuliluJNklli nožev ; najfinejših britev, vrtnartiklh, lovakih in žepnih nožev imam podpisani. Prodajam na debelo in drobno. Izdelujem po naročilu vsa v mojo stroko spadajoča dela in prevzamem tudi popravljanje in brušenje. V blagovoljnost naročnikov priporočam se najuljudneje (.'j9g—l) N. Hoffmann izdelovntelj kirurgičnih instrumentov, nožar iu omžar: odlikovan z diplomami in svetinjami i. t. d. V LJubljani. Mestni trg it. 12. B. Schmelzer *~ stolar v Ljubljani pred „Prulami" št. 3 priporoča se Častitemu p. n. občinstvu in gg. gostilničarjem za izdelovanje vsakovrstnih stolov za gostilne, vrte, salone, pisarne itd. | Uzorci iu ceniki (818—H) 1 pošiljajo Me nn 1 «-vi»n|«> #.n«fouj. Zunanja naročila izvršujejo se točno in vestno. iS Pravi zaklad. za nesrečne žrtve s a m o os k r u m b e (onanije) in tajnih razpaSnostij je izborno delo ^ Dra Retau-a bebeohrana. ČcSko izdanje po SO. nemški izdaji. Z '21 podobami. Cena 'J gld. a. v. Ćita naj je vsakdo, ki trpi na strasnih posledicah te razuzdanosti, resnični njegovi pouki rešijo vsako leto na tisoče, bolnikov gotove smrti. Dobiva se v založni knjigarni „Verlags-M a gazin R. F. Bierey v Lip-skem (Saško), Neumarkt 34'', kakor tudi v vsakej knjigarni. (1089—loj Ponudba sadik. 180.000 kom. 41etnih, dobro okoreninjcnih smrečjih cepljenecv tisoč kom. 3 gld. 50 kr, 4 8 180.000 140.000 2.000 8.000 '2.600 10.000 10.700 ao «joo 70.000 20 50 kletnih kletnih, krepkih smrečjih nerepljeneev .... 4letnih, dobro okoreuinjenih mecesnovih eepljeneev .'(letnih, „ „ „ 2lctnih. „ „ ,, 2letiuli, krepkih mocesnovih necepljencev ., 2 „ — dietnih, dobro okoren i njeni h borovih cepljencev . ;i „ 50 „ kletnih, ,, ,, „ „ „ 3 ,. — ,, 21etnih, krepkih borovih necepljencev . . . . „ ., 2 ,, — Vrbične sadike in sicer Salix amvgdalina, purpurea, purpurea viminalis, acutifolia in aurea so na prodaji ..... tisoč komadov po 1 „ — ,, tinejše vrbove < rsto............. „ „ ,, 1 „ 50 „ V cene n&teta je zavojnina In tovornina na kolodvor v Ljubljani ali na pošto v Studencu. (303—3) Naročila vsprejema Grofa Leva Auersperp gozdarski urad v Hammerstielu, početa. Studenec pri Lsjubljarii- P Razprodaja modrobelo posteklene plošče-vinaste kuhinjske posode pri Andr. Druškovič-u trgovina z železjem v Ljubljani, Mestni trg št. 10. Dobiva se tudi vsakovrstno IiIniio iu kuhiujako orodje po najnižji oeul. — S tem ponuja ho vsem p. n. Kospotlnrjeui, goMljIniearjeiu, predMto|ul»Svoui bolni« itd. iimJ1»oI|n» priliku, avoje IiIniio In kuhliijMko oro2 ({s t&S tS .0* S*J SAŠ 'i'V. »A. »A* •*> »^i T T T T T 1 ! T T T T Uradna informacija c. in Icr. avstrijsko-ogerskega gener. konzulata v Novem Yorku. Deželno sodišče v Trstu prosilo je c. in kr. RVBtrijsko ogerski geueralni konzulat v Novem Vorku uradnega poročila o solidoosti zavarovalnice •9*9 «.*. Konzulat je odgovoril z dopisom ddto. Novi York, dne 2. junija 1891, št. 1031, in sicer nastopno: „Slavnomu c. kr. deželnemu sodišču v Trstu. Na ceuieni dopis z dne 12. m. meseca, 5t. 249/2245, čast mi je slavnemu sodišču o „Mutual Life Insurance Companv" javiti to-le:..... Dne 1. janu- varja 1890 izkazalo je omenjeno društvo pravovel-JHvinh zavarovalnih pogodeb v znesku dollarjev 565,839.387 in imelo premoženja v gotovini dollarjev 135,638.539 (gld. 339,096.376) Glede pre možeu|ia ne iiutlkrllju te družbe nobena druga.....„Mutual Life Insurance Companv" Je Jednu iiajMoli«liit'Jwlli in na|bol|e delujočih v Zjedinjenih državah in najznamenitejša zavarovalnica na avetu. C. in kr. konzul Palitschek pl. Palmforst m. p." Generalno ravnateljstvo za Avstrijo: I3vm.a,3, I-„ XjO"blco'wit25pla.tz 1. Glavni zastopnik za Kranjsko: Alojzij IiSitček v Ljubljani, na Sv. Jakoba trgu. Diurnis d z dnino 1 gld. 50 kr. se vsprejme v neko plsaralco v Grade! tako). Znati mora nemški ia slovenski jezik v besedi in pisari popolnoma in Imeti mora izpisano, lahko čitljivo pisavo. Nadaljal pogoji so t Biti mora umen in nagel delavec, neomadeževano preteklosti, neza-dolšen, vojaščine prost, neoženjen in popolnoma zdrav. V slučaji posebne porabnosti in i zbornega zadržanja ima do-tićiiik upanje, da se nastavi stalno s pravico do pokojnine. Prošnje v nemškem in slovenskem jeziku s prepisi spričeval poslati je pod 201.101 v Gradec, poate reatante. (377—2) Podpisanec se priporoča častitemu občinstvu in p. n. naročnikom v mestu in na deželi, za izdelovanje oblek (387—1) za gospode in dedke, po najnovejšem kroju in prosi, da bi se mu tudi za naprej skazovalo ravno tisto zaupanje, katero je do-sedaj imel, ter zagotavlja, da bode vedno skrbel za točno in dobro postrežbo. Z odličnim spoštovanjem Pieslrei, krojač v Ljubljani, Francovo nabrežje it. I. i 1 I stanuje (5—14) „pri Maliču", II. nadstropje, št. 25-26. Ordinuje vsak dan od 9.—12. ure dopoludne in od 2—5. ure popoludne. Ob nedeljah in praznikih od 9.—1. ure popoludne. Najnovejše In na|boIJ»e vnte umetnih zobovij ln sob. — Najbol|ae iu trpežne plombe v alatu ln platinu ma »prednje ■obe. poMteklenJeue plombe povaeus in nerazločno take, kakor »o sobje. Za vaa dela in operacije se garantira. i I 1 I 1 S i 1 ga i m B m i i m naročite direktno sveže in suhe s trakovi in napisi, šopke in druge cvetlice pri (67—14) Alojziju Eorsiki umetnemu in kupčijskemu vrt narji v Ljubljani. Ilustrovani ccnilniki semen, vrtnic in drugih cvetlic za v lonce, špargeltiovih sadik i. t. d. zastonj in franko. m I i m 1 m I I »v. m Si S Jos. Sladčičarna v v Ljubljani. P. u. samo rdeče barve, prevlečeni s čokolado Za bližajoči se velikonočni čas priporočam p. n. čast. trgovcem-veletržcem svojo veliko zalogo in najlepšo zbirko času primernih izdelkov. Novo! Jajčka iz čistega sladkora v raznih lepih neškodljivih barvah. „ (ptičja) majhna 600 komadov 1 kilo. srednja 220 „ 1 „ (Dragee) „ 180 „ 1 „ „ „ večja 120 „ 1 „ Čokoladna Jajčka 400 „ 1 „ Letini ko vi Jedrci 350 „ 1 „ Dalje fino izdelana Jajčka, okrašena s cvetlicami po 4, 7, 12, 15, 20 kr. do 60 kr. HriHtalna in ntlMHOva Jajčka, ki se odpro od 20 kr. do 1 gld. komad. .lagnjeln (zajčke) iz sladkora..... „ 15 „ „ 1 ,, „ Jajčka iz lesa, stekla, traganta, za napolniti s sladčicarai. Vedno v zalogi sveže kuudlte, čokolada* roie in cvetice za okrašenje povltnic (tort), matičen sok, liomeopatlčne kroglice, Madllnova, marelena, nialiiiova in grozdlčnn omaka (salse). Po najnižjih cenah proti vsaki tukajšni konkurenci. Prepriča se lahko vsakdo, ker tudi majhna naročila za posknšnjo izvršujem točno. Veletržcem dajem posebno ugodne cene. Z naročili prosim ne odlašati, ker ne bi mi bilo mogoče v zadnjom času vsem zahtevam ustreči Z odličnim spoštovanjem (293—5) Josipina dumi v LJubljani. Krasni uzorci za zasebne kupce zastonj in frankovano. Knjiga uzorcev za krojače iiefrnnkovano. ZBlscgo za ololefe©. Peruvije in dosking za ftč. duhovščino, predpisano blago za o. kr. uradnikov uniforme, tudi za veterane, ognjegaaoe, telovadoe in za livrejo, sukno za billarde iu igralne miso, nevaljano sukno, tudi nepreniooljiv<, m lovake anknje, pralno blago, potno ogrinjače od gld. 4 do gld. 14 itd. — Kdor hode imeti hvalevredno, polteno, trdno, čisto volneno sukno, ue pa cenene onnje, kakor jih prodajajo kramarji od hiie do nize m katere niso vredne, da ■e plača sanjo krojaču sa delo, obrne naj, se do Ivana Stikarofskega v Brno. Permanentna zaloga snkna za več kakor 1 , milijona gld. Največja razposiljalnica na kontinentu. VQ\/£irilol "varim p. h. publiko preil Urdkaaii, katere prlpo* ^»al I IKJ . ročaju ,,o»tniike*k, ..coupone*6 po 8*lO m dolge In takozvane ..o«lr«*zke** xa »aloiiMke obleke. NleparH»%o ne vidi že la tega« «Im no ti o«lre»kl |e«lnako «lolgi, kajti taki o«lreakl se sesUv* Ijajo Iz neiiioderolb, pohabljt^iih in nerazproilavuib kouiadov. Ta BMuikarua r»bn. Katero Kopijo te tvrdke iz druge ln tretje roke, Je vredna kouinj Iret Ino avofe cene. KarpošiI|oiu nhiho po povzetji« sa več kakor 10 gld. Iraiikovauo. — Di»pl«ovan|e v nemškem, ogerskum, če-Akeni, polj tkem, italijmiskem in francoskem jeziku. (235—9) Vsi stroji za kmetijstvo vinarstvo in moštarstvo iiilatllulee čistilne mline za žito izbiralnice rezalnice za krmo mline za sadje tlačilnice za sadje tlačilnice za grozdje in vino kakor tudi vsakovrstne druge nta^iue in razni avtroft seti knietljMtvo, vluaratvo in Mad)aratvo itd. itd. nove izvrstne konstrukcije razpošilja uajcene|e (302—2) IG. HELLER, DUNAJ 2/2 Praterstrasse 78. Ilustrovani katalogi in salivalua pisma v hrvatske«, nemškem, italijanskem in slovenskem jezika se pošiljajo na željo zastonj in frankovano. Stroji so dado na poskušnjo — jamči se zanje — pogoji so ugodni. Cene so se znova znižale!!! 17 07 33 Kakor zmeraj, dobe se tudi najlepši m najceneji otročji vozički samo apri (397—1) Antonu Obrezi. tapecirarji v Ljubljani, Šelenburgove ulice štev. 4. Elegantno, fino in modno blago. Alojzij Vanino i^ido^ Hitie ulioe— I^Jiil>ljjuhi (prej zlatar Kapsch priporoča čast. p. n. občinstvu svojo veliko zalogo MT nožev in škarij vsake vrste iz najfinejšega angleškega jekla. Večje Škarje za obrtnike, šivilje in manufakturiste ima zmiraj v veliki množini v zalogi. Priporoča se na1 izvršitev vseh v njegovn stroko spadajočih del, kakor brušenje britev, likanje in brušenje kirurg-ičnlh Instrumentov itd. itd. <39l — i) V AMERIKO I Kolowratring 9 IV WeyTingergasse 7" 1 DUNAJ. VOŽNJI LISTKI (7—14) pri iilsKoseniMko - jim«>riNki pn> robrotlni «irnžl»i. se doseže le tedaj, ako se naznanila primerno sestavljeno in tiskarski dobro prirejena in če se Uspeh pO naznanilih izberejo pripravni listi. V dosego tepa, naj se vsakdo obrne do ekspedicije naznanil Rudolf JIo»»e. na Diinnji I.. Seilerstjitte 2 : ta firma da za dosego uspeha potrebna pojasnila brezplačno in pošilja načrte na n pogled. V račun se stavljaju samu originalne cene časnikov in dovoljujejo se visoki odstotki, ako je naročilo večje, tako da prihrani tisti, kdor se posluži tega zavoda, tudi pri gotovih stroških. Naznanilo: 2 na pol pokrita voza, malo rabljena, 1 bru-ner, 1 kočijaški voz, 2 furmanska voza, jeden za jednega konja in drugi za dva konja so na prodaj po nizki ceni. Tudi izdelujem vse v mojo stroku spadajoča dela po najnižji ceni. S spoštovanjem (403 — 1) Prospekti in pojasnila točno ill zastonj. Naj kraj ie, najceneje in najhitreje potovanje. 4'nstiiii iii«'s» i»r. Kvvizde restitucijska tekočina 1'ralna voda za konje, lena steklenici 1 gld. |o kr.a. v Kabi Ro n:i«i 30 let v dvomili Hlevih, v t< lil.Mi hlevih JitNkih iu aitMehnili kot lire|»«*il» |»r«*.l m po ti/Ulli ilclila. proti ]io«l%itjmu, Ir.vf nvi.Jitti. . otrpiit-nji kit i. t. v«ti jo icrocm H tt Iziliiut rewtitii«'l.|Nko tekočino. Dobiva ta v vseh lekarnah In trgovinah t »pecorljskim blagom ( il.'ivna xnlo^fi 1141 Frani Joh. Kwizda, e. in kr. avstrijski in kr. ruiniinski dvorni zalo/nik. okrožni lekar v Kornenhurgii pri Dunaju FRANJO TONI (vnlgo Srakar) kovafcki ii» vozarski potljatriilc v Kravji Dolini št. 2, Ljubljana. Fran Pr mesar in trgovec prekajenega mesa c v Ljubljani, Petersko predmestje št. 9 priporoča častiternn p. 11. občinstvu svojo veliko zalogo dobro prekajenih \f plečet in gnjat, i;it*r> -i) izvrstnih domačih, kakor tudi inozemskih mesenih klobas po najnilji ceni. Srajce za gospode Iz na|l»ol JNegH blaga. Šteifani-moderci. Predpasniki. Naročila (259-2 se izvršujejo točno in po ceni pri Mariji Podkrajšek v Ljubljani, Spitalske ulice. P revi etnosi pri nakupovanji! Knpovalka-. „. . . . Jaz nečem praška v zavojih, zahtevala sem L a cli orli na!..... Ta specijaliteta slovi po pravici kot najboljše sredstvo proti vsakeriniiu uirćesoui in zato kup m shuio: (372—1) zapečateno steklenico z imenom „Zacherl". Izubijana: Mihael Kastner. Anton Krisper. H. L. Wencel. Peter Lassnik. Jan. Luckuiann. Ivan Perdan. Jeglič & Leskovic. J. Klauer. Josip Kordin. Ivan Fabian. Karol Karinger. Ed. Mahr. Ferdinand Plantz. A. Šarabon. Viktor Scbifter. Schussuig & VVeber. Josip Terdina. Alojzij Lencok. M. E. Supan. J. Tratiti. Poatojina: Antou Dietricb. Litija dkofja Loka Uedvik Fabiaui. Mokro uog Borovnica : Fran Verbič. Kočevje: Fran Krenu. „ Frau Loy. Ivan Justin. Vol. laailde Krško: Idrija: Kranj: Loi Kupert Engelsberger. Anton Jugovio. Fran Kos. Fran Dolenc. Karol Šavnik. Vilj. Killer. Karol Fabiani. Fran Kovač. Koitanjevloa: Alojzij Gatach. Vrhnika: Oor. Log&teo i Radovljloa: Radečei Novo mesto Kamnik: Zagorje: Črnomelj: Lebinger ABerguiann. Anton Majcen. S bil & Petrovič. M. Brilev. Peter Hladnik. A. Roblek, lekar. Davorin Podlesuik. Fran Trovčnik. Adolf Pauser. K d m. Zaugger. Bratovska skladuica „konsuinu. društva". Ivan Miiller sen. And. Lackner. Lud*. Pere. Doering'ovo milo s sovo po svoji kakovosti nedoseženo, jako očiščeno, nevtralno toaletno milo brez primešanega luga ali drugih tvarin. Vzdrži in množi lepoto kože, zboliša polt, odpravlja s kože vse nečistosti ter upliva v vsakem slučaju oživljajoče ln osvežujočo na kožo. V nHsprotji z drugimi toiletnimi mili je to absolutno neškodljive tudi če se ral>i vsak dan. CSSZgodnje staranje, grapava koža, rndefro roko we nemogoč«', d) Nepogresno za žensko toileto. Radi svoje finosti je to milo zlasti porabno za o1>ivu ****•'. IV. (3f>6—1) Av£. Auer, lekur brotsehel, Ant. Krisper, Kd. Mahr, Mavr-jeva lekarna ,.pri zlatem jelenu". IMccoli-jova lekarna ..pri angelju". Generalno suatopst 10 za AvHlro-OKeraku: A. MOlSdl A 4 ©., Dunaj, I., liUiceck ». Fran Herzmansky "jmetni ln trgovinski vrtnar v Gradišči št. 10 priredi otl i-iln lSO:2 v steklenem salonu v kazini razstavo cvetk ie razi v korist tukajšnje otroške bolnice. Otvoritev v soboto ob 11. uri dopoludne. Ker ima razstava dobrodelen namen, prosim slavno p. n. občinstvo iti vse prijatelje cvetk najuljmlneje, tla blagovoli dobrohotno podpirati to napravo. Zagotavljajo, 1P ]%T W y wa m xa v Ljubljani, na Starem trgu. ©I© !©! (©i |©i (®i i©i © © © © © © © © © © © © ©1© ©i©i®i©i®i©i©i©i©i©i©i©i©i©i©i©i©i©i©i©i©i©i©i© DOBRE m UKUSNE izdatne in lahko prebavne postanejo vse juhe. ako se jim primesi nekoliko .llagirl-jevc zabele zit juh«'. Dobiva se v steklenicah po 45 kr. v vseh trgovinah s špecerijskim blagom in z delikatesami. Izvržkov, kupljenih na licitaciji, nimamo! razprodaja klobukov! Ker je po mnogih časopisih naznanjeno, po kako nizkih cenah se bodo klobuki od 1H. t. 111. prodajali, naznanjamo podpisauci slavnemu občinstvu, da se dobiva pri lian ziiiirom kol J se hlago po ravno tisti ceni ali pa se ceneje, samo da mi tako čudnih reklam ne delamo. Cene so sledeče: (267—n) Mehek klobuk od 90 kr. naprej. Trd klobuk od 1 gld. 50 kr. naprej. Klobuk z zidano podlogo od 2 gld. naprej. Blago dobivamo 1% prvih tovarn v Avstriji. ----- Tudi imamo pristno angleško blago na prodaj. — Zunanja naroČila se točno izvršujejo. Tvrdka obstoji 18 let. Tvrdka obstoji 100 let. Tvrdka obstoji 10 let. Anton Krejci. Josip Pok. Ivan Soklič, (D Blago iz prvih tovarn v Avstriji! Izdajatelj In odgovorni urednik: Josip NoIIi. Laitnina in tisk .Narodne Tiskarne".