Kakor je Uršula pričela, bo zima vse izpela. Murska Sobota, 18. oktober 2007, leto LIX, št 42, odgovorni urednik Janez Votek, cena 1,29 evra Vreme Spremenlj oblačn hladno... vetrovnff^L i j Vladi Slovenije in Madžarske v Lendavi in Monoštru str. 3 Partnerstvo med državama skozi prizmo narodnih skupnosti - Janez Janša in Ferenc Gyurcsany po Lendavi in Monoštru skupaj v Lizbono STR. 4 O županovem razumevanju neodvisnega novinarstva sre. 6 - Tožba na delovnem sodišču: Rudi Cipot vs. Zavarovalnica Triglav Cipot na Triglav po denar SONCHEK.com Obtšct Sonček, občo svet! Za 200 tisoč evrov naj bi nekdanji direktor soboškega Triglava odstopil od tožbe -Nepripravljena Triglavova zastopnica Robežnik Galetova -Kaj je z odpisom avtomobilske škode Borivoju Laloviču Odločna TURČIJA samo Marta Sever iz Šalamenec, kmetica leta 2007 pesmska! Znana po dobrem kruhu, pecivu, zgodbah in pesmih Osrednji razvojni center za blagovno znamko Escada Escada ostaja v Sloveniji Do konca leta v Gornji Radgoni 400 zaposlenih Ljubezen gre skozi želodec RommlaMl id.Panonska 11.Murska Sobota NAROČNIK AKTUALNO 18. oktober 2007 - VESTNIK Komentar Za zbornično organiziranost na demokratičnih osnovah Že od osamosvojitve Slovenije dalje so kmetijci želeli ustanoviti kme-tijsko-gozdarsko zbornico. Z velikimi napori jim je to leta 2000 tudi uspelo Tako smo dobili slovenski kmetijci prvo Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije po zdajšnji ureditvi. Zbornica deluje kot oseba javnega prava s sedežem zborničnega urada v Ljubljani, s trinajstimi območnimi enotami in osmimi kmetijsko-gozdarskimi zavodi ter določenim številom izpostav v območnih enotah. N A zborničnem uradu v Ljubljani imajo register članstva, tam poteka tudi plačevanje obveznega članskega deleža, plačani članski deleži pa omogočajo funkcioniranje zborničnega sistema. Območne enote Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije niso pravni subjekti in jih financirajo iz Ljubljane iz skupnega zborničnegaprispevka. V začetku delovanja zbornice nismo imeli izkušenj z delovanjem zborničnega sistema, pri tem smo se počasi izpopolnjevali, v drugi polovici drugega mandata, ko smo vse bolj spoznavali delovanje sistema, pasmo začeli opažati razliko pri financiranju območnih enot, saj je murskosoboška območna enota med tistimi, ki glede na število članov dobivajo najmanj. Tudi delovanje zborničnega urada ne sledi potrebam ter varovanju in zastopanju interesov naše območne enote. Posebej je to prišlo do izraza pri Programu razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013. zlasti pri 2. osi za programa SKOP in KOP. V območni enoti Murska Sobota vedno bolj ugotavljamo neenakost zastopanosti med območnimi enotami Pomurski kmetijci in vodstvo območne enote smo razočarani, saj smo od delovanja Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije pričakovali veliko več. Esi poskusi in dogovori z zborničnim uradom, da se odpravijo napake, so bili neuspešni. Ugotavljamo, da tudi predlog novega zakona o Kmetijskogozdarski zbornici Slovenije ne prinaša nobenih izboljšav na tem področju in da se bodo razmere in nepravilnosti, na katere že ves čas opozarjamo, nadaljevale. Menimo tudi, da je sedanji zbornični sistem neracionalen in preveč centraliziran, k delovanju sistema pa ne vabijo sposobnih strokovnjakov iz kmetijsko-gozdarskih zavodov. Nedavno je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pripravilo predlog sprememb določenih členov zakona o Kmetijskogozdarski zbornici Slovenije, posebej v tistem delu, ki se nanaša na obvezno članstvo, ki se ohranja tudi v prihodnje, dvignjen pa je prag za vključitev v obvezno članstvo. Tudi v naši območni enoti smo oblikovali stališče glede nove organiziranosti Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije ter predlagali nekatere spremembe in dopolnitve zakona. Želimo si imeti takšno zbornično organiziranost, kot jo imajo vse kmetijsko napredne države v Evropski uniji. To pomeni, da so območne enote pravni subjekti, poviša pa se prag vstopa v obvezno članstvo. S tako decentralizacijo želimo, da vsaka območna enota razpolaga s svojim vplačanim članskim denarjem in ima pregled nad delovanjem sistema. Znana so tudi stališča nekaterih pomurskih kmetov in organizacij, ki zagovarjajo prostovoljno članstvo, zato bomo v OE v začetku novembra organizirali okroglo mizo oz. tribuno, na katero bomo povabili vse pomurske in druge kmete, da se demokratično opredelijo, kakšno stanovsko organizacijo želijo imeti. Odločitev, ki bo sprejeta, bomo v prihodnje zagovarjali tudi v območni zbornici. Jože Meollc Escada povečuje proizvodne zmogljivosti v Sloveniji Razvojni center za blagovno znamko Escada Z novinarsko konferenco in odprtjem novih prostorov Escadinih družb Ep^ in Eios so v Gornji Radgoni tudi uradno zaznamovali začetek proizvodnje Družba Escada Group, ki je ena vodilnih ustvarjalk prestižne ženske mode v svetu, je uresničila napovedi, da ostaja v Sloveniji, te napovedi pa je potrdila z odprtjem novih proizvodnih prostorov svojih hčerinskih družb v Gornji Radgoni, Že z ustanovitvijo družbe Epas, ki je pred štirimi leti začela proizvodnjo v nekdanjem Murinem obratu, so v Escadi napovedali, da bodo v Gornji Radgoni investirali predvsem v razvoj, in ta cilj so tudi uresničili. Nov proizvodno-razvojni center, v katerega se je poleg nove družbe El os Escaga preselil tudi Epas, obsega 12 tisoč kvadratnih metrov, proizvodni prostori pa imajo najsodobnejšo tehnično upremo. Novi proizvodni prostori so hrjj zgrasent v razmeroma kratkem času, saj so položili temeljni kamen zanje sredi prejšnjega leta, 11. ju- Foto: Natasa1-1 V družbah Elos in Epas je zdaj zaposlenih 326 ljudi, do konca leta pa se bo njihovo število povečalo še za 74. Trenutno so največje potrebe po šiviljah z izkušnjami v tekstilni in konfekcijski industriji ter po visokokvalificiranih strokovnih kadrih. V obeh družbah je 35 odstotkov zaposlenih z višjo in visoko izobrazbo, povprečna bruto plača na zaposlenega pa je 850 evrov. nija letos pa je v njih že stekla proizvodnja. Po besedah Beate Rapp, članice Escadine uprave za področje proizvodnje in logistike, je potekalo celotno financiranje projekta v Gornji Radgoni ob pomoči slovenskih bank, pri gradnji novih prostorov pa so sodelovala sloven- Foto: Nataša Juhnov Minister Žerjav odprl cesto med Bodonci in Pečarovci Ministerza promet mag. Radovan Žerjav, župan občine Puconci Ludvik Novak, predsednik vaškega odbora Pečarovci in nadzorni inženir Ivan Ipša so minulo soboto popoldne v Pečarovcih skupaj slavnostno odprli asfaltirano cesto med Bodonci in zaselkom Gorenšček. »Tako smo povezali zahod in vzhod naše občine. To je za nas velik projekt, zato smo zelo zadovoljni,« je dejal Karel Žekš. Investicija skupaj z obnovo javnih poti v Pečarovcih je stala 442 tisoč evrov, krajani so pri gradnji lokalne ceste prispevali pet odstotkov, p n gradnji javne poti pašo poravnali stroške zemeljskih del. Rekonstrukcija lokalne ceste je stala 389 tisoč evrov, del sredstev v višini 233 tisoč evrov pa je dobila občina od Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Izvajalci del so bili Javno komunalno podjetje Pungrad, podjetje Pomgrad in Cestno podjetje Murska Sobota. »Ta povezava bo omogočila lažjo dostopnost do izletniških točk na tem območju, z urejenimi bankinami pa bo pot varnejša za otroke oz. pešce, tako da ta investicija zelo opravičuje svoj namen,« je poudaril prometni minister, ki so ga po otvoritvi domačini vzeli v mercedes oldtimer in ga popeljali po Pečarovcih. T. K. VESTNIK Izdaja: Podjetje za informiranje, d. d., M. Sobota ska podjetja. V družbi Elos Escada se od ustanovitve ukvarjajo z razvojem in proizvodnjo majhnih serij oblačil, že kmalu pa bodo začeli razvijati nove modele ter izdelovati prototipe in vzorce. V Epasu skrbijo za proizvodnjo ženskih oblačil in prenos znanja, obe podjetji zaposlujeta trenutno 326 ljudi, z novimi zaposlitvami pa se bo do konca leta njihovo število povečalo na 400. Začetek dela v novem razvojnem in proizvodnem centru v Gornji Radgoni dokazuje, da sta konfekcijska industrija v Sloveniji še vedno pomemben potencial in pri- ložnost, ki ju je treba izkoristiti, je povedala Rappova, ki je prepričana, da je bila poslovna odločitev Escade pravilna. O pravilnosti odločitve o sodelovanju sta prepričana tudi Tugo Frajman in Silvija Leister, direktorja obeh družb v Gornji Radgoni, visoka usposobljenost zaposlenih in dobre delovne razmere pa sta tisti točki, ki ju v Escadi zelo spoštujejo in cenijo. Medtem ko ostaja Epas proizvodno podjetje, se v Elosu ukvarjajo izključno z razvojem in izdelavo prototipov, ki jih nato prenašajo v proizvodnjo, z odprtjem novih prostorov pa so na enem mestu združili proizvodnjo, razvoj izdelkov, razvoj tehnologije in dizajn za blagovno znamko Escada. Seveda so za poslovni uspeh ob najsodobnejši tehnologiji pomembni tudi kadri, zato namenjajo izobraževanju posebno skrb. Vsakega novega delavca vključijo v usposabljanje. Po zagotovilih ministrice za delo, družino in socialne zadeve Marjetke Cotman je v izobraževanje pripra- Koncern Escada zaposli štiri tisoč delavcev, od nekaj več kot 1.900 v tujini, po svetu pa ima 438 trgovin. V poslovnem letu 2005/2006 so ustvarile družbe v skupini Escada 695,2 milijona evrov prihodkov, od tega 489 milijonov evrov s prodaje blagovne znamke Escade vije no sovlagati tudi min#^1*' । S3i se zavedajo, da kadri največ prispevajo L lJi'° j in poslovnemu uspehu spremenjenim programom J ne politike zaposlovanja oo « nilo ministrstvo še več izobraževanju, program-« nanciral s sredstvi sredstva iz tega vira pa I"'1' " hodnje leto namenili tm H1' Ludvik -J« I Predsedniške volitve nrxt/lFlpW 5eroboj Lojzeta Peterieif V soboto, 13. oktobra, je bila pred galerijo v Murski Soboti prireditev v sklopu volilne kampanje predsedniškega kandidata Lojzeta Peterleta, poimenovana Pomurski 5eroboj. Poleg predsedniškega kandidata so nastopili znani obrazi s slovenske zabavnoglasbene scene. Kandidat, ki mu kažejo javnomnenjske raziskave največ možnosti za zmago v prvem krogu, je v sklopu kampanje Pomurje obiskal že večkrat, vendar tokrat najbolj odmevno. Pred nagovorom predsedniškega kandidata so zbrane pred galerijo ogrevali prvaki slovenskega turbofolka Atomik Harmonik s svojimi udarnimi vižami, nastopila pa je tudi Natalija Verboten. Peterle, ki ima pri kandidaturi podporo vseh pomladnih strank, se je v svojem govoru med drugim spomnil, kako so Prekmurci letos zmagali v vlečenju vrvi čez Muro, in poudaril, da želi biti predsednik vseh. Zavzel se je za gledanje v prihodnost in za hitrejši razvoj Prekmurja, še po sebno v procesu regionalizacije. Na edini tovrstni Pra^i za predsednika! ft Lojze Peterle: »Mi na plakatih nimamo niti m ■ ga ne pogreša, ker vsi prepoznavajo, da ® kandidata.« Foto: T. M. prireditvi v Prekmurju v okviru letošdP^šč 1,3 niških volitev so se številni obiskov«!1I prej zabavali ob glasbi, pijači in zaN',r" TW1^ jZ IZHAJA OB ČETRTKIH. Uredništvo: Ima Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega iijedmka), A. Hana Rituper Rodez, Andrej Bedek, Bernarda Balažič Peček, Jaze Graj, Majda Horvat, Milan Jelše (nol'l'n (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva In uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 538 17 20 (naročniška služba), n. c, 53817 10, -M 1 f/t-i r-.J Venera (trženje) 538 17 10, št telefaksa 5381711. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Trimesečna naročnina 16,25 evra (3.894,15 sit), letna naročnina 65,00 evra (15.576,60 sit), letna naročnina u naročnike v tujini 158,60 evra (' .goo-90-1' naročnina za delovne organizacije, podjetja m obrtnike 48,10 evra (11.526,68 sit), Izvod v kolportažl 1,29 evra (310 sit), celoletna naročnina a internetno Izdajo 52 evra (12.461,28). Transakcijski račun za naročnino pri Raiffeisen Krekovi cal * oračPd* . Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan vceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Za-koPa o davku na dodano vrednost, Uradni list 23.12.1998, št. 89. m Zakonom o izvrse«1’' P Slovenije za leto 2002 in 2003, Uradni list 17.12.2001, št. 103. Naklada; 14.700 izvodov. Elektronska pošta: Vestnik: vestnik@p-inf.Si, Venera: venera@pinf.st, naročniška služba: oglasi.vestnik@p-irtf.si, www-stran: , VESTNIK -18. oktober 2007 AKTUALNO 3 Vladi Slovenije in Madžarske v Lendavi in Monoštru Partnerstvo med državama skozi prizmo narodnih skupnosti knez Janša in Ferenc Gyurcsany po Lendavi in Monoštru skupaj v Lizbono Prvo delovno srečanje slo-**n$ke in madžarske vlade K začelo včeraj dopoldne Zidavi in popoldne nadalje*!0 v Monoštru, torej na ®očju sobivanja obeh na-^ov. zato sta se predsed-1 vlad Janez Janša in Feni Gyurcsany, še preden * Z ministri usedla za sku-7,11 ®izo, srečala s predstav-1 narodnostnih manjšin v Aveniji in na Madžarskem. anez Janša je v uvodnem na-'IJru srečanju vlad pripisal kovinski pomen,»... še zlasti vesel, da danes skupaj z dveh vlad sedijo z nami 2 Predstavniki narodnih sku-' Njihova prisotnost je Otavniki civilne j^tive proti gradnji binarne v Motvarjevcih ^leli predsednikoma Pred začetkom ^dnega dela srečanja peticijo, vendar ji m niuspelo. Predali naj bi /Monoštru, popoldne pa /bi Prišla v kraj okoljska 1 n'stra obeh dižav. Nrir očitnih dokazov odnosov med dve-uJ« \ nadaljevanju je hc, '1 Priznanje madžarski Iju-domovine in privrže to ^o^odoljubju, po katerem dedovali tudi nekateri Popoldanski program srečanja seje začel s slovesnim polaganjem temeljnega kamna za gradnjo cestne povezave med Gornjim Senikom in Verico v Porabju, za katero si porabski Slovenci prizadevajo že Šest let. Fotografije Nataša Juhnov Anton Gjerkeš: »To je velika pridobitev, ker so tako lepo uredili. Dober je župan, ker nam je to znhta/.« slovenski narodni buditelji v 19. stoletju, in poudaril več zgodovinskih dogodkov, ki kažejo na skupno usodo obeh narodov. Omenil je rastoče gospodarsko sodelovanje med državama, saj je lani trgovinska menjava presegla milijardo evrov oziroma je bila za petino večja kot leto prej. Sodelovanje krepijo tudi medsebojne investicije, kot je gradnja Potniškega centra Ljubljana, ki ga bo gradilo podjetje Tri-Granit iz Budimpešte, Madžarska pa je tudi drugo najpomembnejše tržišče za Luko Koper, ki je lani zanjo pretovorila milijon ton blaga. Po Janševih besedah je Evropska skupnost za obe državi priložnost za boljše sodelovanje na obmejnem območju, madžarskim univerzam pa se je zahvalil za nesebično podporo Sloveniji pri ustanavljanju Evrosredozem- ske univerze kot središča medkulturnega dialoga. Na koncu se je dotaknil varstva pravic narodnih skupnosti in vprašanja dvojezičnosti na narodnostno mešanem območju, ki ga je označil kot posebno vrednoto. Še naprej si moramo prizadevati, da bo vidna in da se bo kontinuirano uporabljala v javni upravi,« je Še dejal. Mag. Anton Balažek: »Gora dela je bila opravljena v pripravah na ta sestanek. Kolikor sem seznanjen, je v dokumentu, ki so ga podpisali, omenjena tudi proga Redics-Lendava, pričakujem pa, da si bodo resorna ministrstva za to prizadevala še naprej.« niso takšni, da bi jih morali reševati na srečanju vlad. Osnova za dobro dvostransko sodelovanje je petnajst sporazu- A Sztave« as a Magyar Kozli rsasag korminyinek nunkatalalkoz^;« 2007 oktober 17. lend ya es Szentgotthirti Delo Srečanja predsednikov vlad sta se udeležili tudi Urška Bačovnik, partnerka predsednika vlade Janeza Janše, in dr. Klara Dobrev, soproga predsednika Ferenca Gyursanya. Po ogledu mesta Lendava in kulturnega doma sta obiskali tudi novo porodnišnico v Rakičanu in se z vodstvom zadržali v krajšem pogovoru. Kosilo sta imeli v gostilni Lovenjak v Polani pri Murski Soboti, ministrom pa so postregli v gostilni Krona v Lendavi. Foto: Jure Zaunker %Sednika vlad sta po prvem uradnem Urjj/^anja v Mestni hiši skozi park peš •i (* kovinarsko središče, ki so ga pripra-kulturnem domu. /ala izjavo za javnost in odgovorila novinarski vprašanji, enoje lah-^^vil slovenski in drugo madžarski no- vprašanje seje nanašalo na pe-'^/^tkratvigja sredstva, kijih Slovenija za delovanje madžarske narodno-^/^rjavl s sredstvi, ki jih Madžarska 9 slovensk’ manjšini v Porabju, ma-a°vlnar pa je spraševal o prometnih Slovenije z Madžarsko. L E »Veijamem vam, da damo manj, in prav imate, še marsikaj moramo storiti,« je dejal o sredstvih, namenjenih za slovensko manjšino, predsednik madžarske vlade Ferenc Gyucsanyter naštel več načrtovanih ukrepov za ohranjanje njene kulture in izboljšanje položaja. »Naslednje leto bo z Madžarsko vzpostavljena neprekinjena avtocestna povezava, Slovenija pa je tudi na pragu največje investicije v njeni nacionalni zgodovini, to je modernizacija železniškega omrežja s poudarkom na modernizaciji petega in desetega koridorja. Peti je ta, ki je pomemben tudi za Madžarsko,« je na vprašanje o prometnih povezavah odgovoril Janez Janša. Elizabeta Sukič: »Zdi se mi zelo prav, da se v Lendavi nekaj dogaja, pa tudi korist imamo od tega, ker so nam lepo uredili tole križišče.« Predsednik madžarske vlade Ferenc Gyurcsany se je kolegu Janezu Janši zahvalil za izčrpno poročilo o gospodarskem sodelovanju in blagovni menjavi. Dejal je, da na podobnih srečanjih države običajno rešujejo probleme, ki pa jih v odnosu med Slovenijo in Madžarsko ni. Vendar pa to še ne pomeni, da bi lahko sedeli križem rok, ampak je treba slediti novim priložnostim Slovenija in Madžarska se po njegovem učita biti evropski državi, pri tem pa bosta uspešni, če bosta druga ob drugi. Janeza Janšo je imenoval za prijatelja, dobro sodelovanje med njima pa bi lahko bilo zgled tudi ministrom obeh vlad. Priložnosti za sodelovanje med državama vidi v energetiki, prometu, ekologiji in sodelovanju na obmejnem območju. Omenil je tudi probleme narodnosti, ki pa po njegovem mov, memorandumov in drugih aktov, ki so jih podpisali ministri vlad, med odmevnejšimi je memorandum o soglasju o ustanovitvi Slovensko-madžarskega poslovnega sveta, kot obrobna dogodka srečanju v Lendavi pa sta bila podpis pogodbe med Slovenskimi železnicami in podjetjem Tri-Granit ob prisotnosti ministrov za finance in promet v hotelu Elizabeta, ministra za okolje in prostor Janez Podobnik in dr. Gabor Fodor pa sta na trgu pred mestno hišo slovesno odkrila spomenik Gyorgyu Kulcsarju. V drugem delu skupne seje vlad v hotelu Lipa v Monoštru so podpisali še tri memorandume, kot stranski dogodek pa je bil podpis sporazuma o sodelovanju med gospodarskima zbornicama obeh držav. Majda Horvat, Timotej Milanov LOKALNA SCENA 18.0^ 2007- VESTNIK 4__________________________________ O županovem razumevanju neodvisnega novinarstva Že v prejšnji številki lokalnega občinskega glasila Soboške novine je bil objavljen krajši prispevek župana Mestne občine Murska Sobota g Antona Štihca z naslovom Zakaj Vestnik ne spoštuje pravice do informiranja?, v katerem mestna uprava izraža nezadovoljstvo ob poročanju lokalnega časnika glede projekta uvajanje murskosoboškega javnega prometa. Tudi v zadnji številki objavljen glavni nagovor župana se dotika načina, kako lokalni mediji obveščajo javnosti. Če človek tako na hitro premisli o teh temah, dobi občutek, kot da so vse temeljne težave mestne občine Murska Sobota že sanirane. Pa seveda ni tako Obstaja nepregleden niz tegob, ki veliko bolj kot medijsko kupčkanje prizadeva vsakdanje življenje ljudi. Zato se zdi na tem mestu smiselno razmišljati o neodvisni vlogi lokalnih medijev in njihovem odnosu do trenutne oblasti. Očitno so nekateri koncepti premalo jasni. Občinsko glasilo Soboške novine postaja ambicioznejše. Skuša se vzpostaviti kot resna in neodvisna alternativa že obstoječim tiskanim medijem. Težava je seveda v tem, daje kljub svoji prenovljeni modni grafični podobi podrejena interesom obstoječe oblasti. Glasilo Soboške novine so tako imenovani promocijski material, skupek PR-člankov, vezanih v prikupen format, ki skuša delovati neodvisno in kompetentno. Temeljna naloga tega glasila je posredovanje »pozitivnih« zgodb in uspešno zamolčati negativne nevšečnosti To je stara strategija komunikacije z javnostmi. Tako se omenjeno glasilo po svoji funkciji ne razlikuje bistveno od, denimo, številnih reklamnih prospektov veletrgovin z obrobja Murske Soboti. Le da se obstoječa oblast bori za podporo, trgovine pa za prodajo. V nasprotju s takšnimi propagandnimi glasili so neodvisni mediji tisti, ki odkrivajo nevidno plast zgodb. V njihovi naravi sta radovednost in raziskovanje, v tem početju pa včasih naletijo na informacije, ki za nekoga z vrha nimajo najbolj »primernega« predznaka. Pravi kritični medij torej nadzoruje delovanje oblasti in javnosti ponuja tisto, kar oblast skuša zamolčati. V primeru obveščanja o projektu uvajanja javnega potniškega prometa in avtobusa Sobočanec je tako vzklil spor med uredništvom občinskega glasila Soboške novine in lokalnimi tiskanimi mediji. Argumenti, v katerih g. župan Anton Štihec navaja, katere informacije so relevantne, katere banalne in kaj je pošteno, zvenijo - milo rečeno - nekoliko nerazgledano Splošno znano je namreč, da so pojmi in koncepti, kot so relevantnost in banalnost informacij ter poštenost obveščanja, bolj relativni, kot se zdi na prvi pogled Primer: mogoče je za nekega kolesarja, ki vsak dan štirikrat prečka polno avtobusno postajališče na kolesarski progi, izredno pomembna informacija, čeprav je to za nekoga dni gega povsem »banalni problem-. Kaj se zdi pomembno za občane in občanke, pa določata urednik in novinar sama, to jima tudi omogoča 6. člen Zakona o medijih, ki govori o svobodi izražanja. Kritična nastrojenost medijev je njihovo osnovno poslanstvo; skušajo najti in razkriti zgodbe, ki jih nekdo drug skuša zakriti in zamolčati. Kakšen smisel pa bi imeli neodvisni lokalni tiskani mediji, če bi urad župana v tuja uredništva pošiljal svoje razlage dogodkov in zahteval objavo le teh prispevkov? Tako bi se ukinilo osnovno poslanstvo neodvisnih medijev. In mi bralci bi imeli na razpolago le eno stran zgodbe. Ali smo na Kubi? O pristranskem novinarskem poročanju, ki ga v svojem nagovoru župan Mestne občine Murska Sobota očita lokalnim novinarjem, je prav tako nesmiselno razpravljati. Jasno je, da se vsak novinar osredotoči le na izbrano množico dejstev. Torej je na neki način pristranski Ampak enako je s promocijskimi prispevki v občinskih glasilih, kol so Soboške novine, le da je izbira dejstev diametralno preslikana čez izhodišče. Če se kritični novinarji osredotočijo na negativno plat vodenja, se podporna služba urada župana osredotoči le na pozitivne vidike, ki jih še dodatno poudari. Že stari Protagoras je dobro vedel, daje človek merilo vseh stvari. In tudi na pol napolnjen kozarec vode je mogoče razlagati na dva načina: kot pol prazen ali pol poln. A bi težko trdili, da je kateri od obeh pogledov pristranski Le prezre nasprotnega. In da se spet spustimo na zemljo: tudi uvedba javnega potniškega prometa in majhen poletni oder pred galerijo Murski Soboti ne bosta vrnila podobe sodobnega mesta. To mesto (pjostaja mesto mrtvih duš, brez ustvarjalne in druženja željne mlade generacije. Zato bi se tvorba sodobnega mesta morala začeti pri ljudeh. V prvi vrsti predvsem tako, da bi mladi sploh želeli ostati v Murski Soboti. Sodobno mesto so sodobni ljudje. Naj torej ponovim za županom: »Spoštovane občanke in občani, sami presodite, kdo in kako opravlja svoje delo!« Manuel Kuran V Lukavcih tretja bivalna enota Doma Lukavci Prijazna in varna hiša za ljudi s težavo s spominom Hišo je zgradilo podjetje Senpo - salon pohištva Ljutomer Dom Lukavci je slovesno odprl Bivalno enoto Lukavci, namenjeno osebam z motnjo v spominu. V novi hiši v Lukavcih v občini Križevci, zgrajeni prav za življenje oseb z demenco, živi dvaindvajset stanovalcev. Razdeljeni so v dve manjši zaokroženi enoti, vsaka skupina pa ima dnevni prostor, jedilnico in kuhinjo, sobe pa so dvoposteljne. Opremljenost prostorov daje občutek domačnosti, varnosti in možnosti aktivnega vključevanja v življenje, na primer sodelovanja pri kuhanju. V enoti je zaposlenih enajst delavcev, ki pri svojem delu sledijo načelu individualnosti, kar je najboljši način, da spoznajo potrebe stanovalcev z motnjo v spominu. »Zadovoljna sem, da ima že petina naših stanovalcev zagotovljene prijaznejše oblike bivanja,« je dejala ob otvoritvi Stanka Vozlič. Z odprtjem Bivalne enote Lukavci sledijo nacionalni resoluciji, ki predvideva ustanavljanje bivalnih enot, v katere bi postopoma iz velikih socialnih zavodov preselili četrtino stanovalcev. Dom Lukavci, kjer živijo 304 stanovalci, zanje pa skrbi 165 zaposlenih, je odprl prvo bivalno enoto v Ljutomeru, drugo v Križevcih, tretjo pa v Lukavcih, kak kilometer od sedeža zavoda, v njih pa biva 39 stanovalcev. Pritlično hišo v Lukavcih v velikosti 659 kvadratnih metrov je namensko zgradilo ljutomersko podjetje Senpo, vrednost investicije je bila blizu 750 tisoč evrov, lastnik pa jo je dal zavodu v najem za petindvajset let. Ob občinskem prazniku v Puconcih podelili priznanja in nagrado Častni občan je Rudolf Sočic Po Madžarih in Hrvatih prišli tudi Srbi Občina Puconci si je izbrala za svoj praznik 13. oktober. Na ta dan leta 1781 je bil namreč objavljen tolerančni patent kot osnova za enakopravno delovanje vseh cerkvenih skupnosti. In ravno ta strpnost, v kateri živijo evangeličani, katoliki in pripadniki bin-koŠtne veroizpovedi, je značilna za občino Puconci, ki je tokrat slavila jubilej, saj je bil to že njen deseti občinski praznik. Na slavnostni seji občinskega sveta v večnamenski dvorani v Puconcih je najprej spregovoril župan Ludvik Novak, ki je posebej omenil najpomembnejše pridobitve in investicije občine v letošnjem letu: gradnjo komunalne opreme v obrtno-podjetniški coni v središču občine, gradnjo turističnega objekta v Mačkovcih, rekonstrukcijo lokalne ceste Bodon-ci-Pečarovci, rekonstrukcijo javne poti v romskem zaselku v Vadarcih, gradnjo vodovodnega omrežja v Letošnji nagrajenci občine Puconci. Foto:T. k. la ministrica Marjeta Cotman. V hiši na koncu vasi Lukavci stanuje dvaindvajset stanovalce v Bivalne enote Lukavci. prav imajo težave s spominom, je nova hiša zgrajena tako, da so v njej varni. Foto: M. h službena dolžnost, ampak tudi poslanstvo -tudi spodbujanje samostojnega življenja . ki pozabljajo in so malo pozabljeni«, je še poU Na otvoritev Bivalne enote Lukavci je prišla tudi ministrica za delo, družino in socialne zadeve Marjeta Cotman. V slavnostnem nagovoru je dejala, da za ustvarjanje socialne družbe ni dovolj zakonodaja, ampak k temu lahko veliko prispevajo prav zaposleni v zavodih. To ni le njihova Vadarcih in v romskem naselju v Kuštanovcih, gradnjo kanalizacije na Gorici ter večnamenske športne dvorane in Spominskega doma Števana Kuzmiča v Puconcih. Slavnostni gost tokratne prireditve je bil minister za promet mag. Radovan Žerjav, ki je obljubil, da bo avtocestni odsek Vučja vas-Cogetin-ci končan do avgusta 2008, celotni krak pomurske avtoceste pa do konca naslednjega leta. Žerjav je bil pravzaprav prvi minister, ki se je po desetih letih udeležil občinskega praznika v Puconcih. Blisk po Separaciji Sledila je podelitev priznanj in nagrad za leto 2007. Častni občan je postal Rudolf Sočič st. z Va-neče, naziv pa mu je občina podelila za prispevek k prepoznavnosti občinskega in prekmurskega prostora. Sočič se je rodil leta 1928 v Puconcih v kmeČ ki družini. Po končani nižji gimnaziji je 1M daljeval na Srednji elektrotehniški šoli v [ju si pridobil naziv elektrotehnika. Kasneje je m slen v ljubljanskem Elektru, v lendavski N1 1 conski Separaciji. Slednjega obdobja se se P rad spominja, potem pa je kljub osebnem1 „, tovanju moral zapustiti Separacijo in Pre’' podenje podjetja Blisk v Murski Soboti. Tul-večal Število zaposlenih, obe podjetji pa . h pod njegovim vodstvom prepoznavni v C‘ J (£0V-f goslaviji. Leta 1966 je prevzel vodenje 1 '' fjt podjetju SGP Pomgrad, svojo delovno r končal leta 1982 v Opekarni Puconci-' f bil tudi družbeno in politično aktiven ■ 1 občinskega odbora občine Murska Sobota. nik soboške gospodarske zbornice, Pf£’ krajevne skupnosti Puconci, po osamosvoi^ nije pa dva mandata član občinskega sv , • Puconci in predsednik občinskega odbori Poskrbeli za prepoznavnost -a Veliko zahvalno listino je prejel Emil -.r,a-’ iz Zenkovec za prispevek k razvoju obČ«* 1 ne skupnosti Zenkovci, nagrado občmej-^^^ višini 420 evrov pa Društvo podeželS-^' Goričko iz Bodonec za zgledno delova. 11 ..J1,1 žene rezultate. Župan Ludvik Novaka hJrau; svoje priznanje podeli Ferdinandu F'1 pli”' neče za požrtvovalno delo v gasilstvu moupravt, priznanja občine pa so dof'1 ^41 rke z VaneČe za večletno uspešno delo' P r , । ure ganizaciji, podjetje Domen, d. o. o- o n prispevek h gospodarskemu razvoju r u |i ut'1' prepoznavnosti v širšem prostoru ter ’ turistično društvo Puconci za deset vanje in prispevek za razvoj kulture in občini. Prvič doslej se je praznovanja H ' p ■ delegacija občine Čicevac iz osrednje >r navezati prijateljske stike s puconsko o na Puconci je že pobratena z mesto1 • Hrvaškem in Tordas na Madžarskem, omenjenih delegacij pa so se skupa)1 svetniki udeležili tudi tradicionalne1 venca pri spomeniku Štefana Kuzmiča ^njl* vestnik-18. oktober 2007 LOKALNA SCENA Foto: B. B. P, Bernarda B. Peček Tomo Koles ^takrin^* «LQT£rJ 3,98/kg 4,90/kg 4,73/4,2O/kg <«500g 7.96/kg 7,45/kg 8,76-6,21/kg 2,58/kg Hofer trgovina d.o.o. www.hofer.si Kolač • ribezov ali • marelični ali • linškiali M • jagodni I 2x100g 9 potrebami se vabi na predavanja, vendar se ti starši potem ali zaradi pomanjkanja časa ali zaradi osebnih razlogov ali celo stiske le težko vključujejo v dejavnosti, je povedala pedagoginja Leskovarjeva. Pa vendar so želeli vključiti prav vse starše, da bi vsaj začutili, da imajo vseeno neko podporo in občutek, da v tej svoji stiski oziroma drugačnosti niso sami, da so v podobnem položaju tudi drugi starši, s katerimi bi si lahko izmenjali izkušnje in se družili. Obstajajo sicer redna srečanja s starši v okviru strokovnih skupin, vendar je to v okviru organiziranega rednega učnega programa, s projektom pa so želeli spodbuditi tudi neformalno druženje. Zamislili so si tri srečanja. Otroci so bili navdušeni, še posebej nad sklepnim srečanjem, ko so pripravili razne zabavne igrice. Pričakovanja staršev so se s temi srečanji izpolnila, strinjali so se z načinom izvajanja dela. Mateja Leskovar je tudi v tem šolskem letu prijavila projekt: »Tokrat delam z deve-tošolci, naslov projekta pa je Osebnostna rast za lažjo poklicno odločitev. V okviru oddelčne skupnosti je namreč premalo časa, da bi učencem lahko kakovostno in v dovolj natančnem obsegu predstavili vse informacije in podatke ter da bi lahko tudi sami kaj vprašali, pogledali. S starši in otroki smo se dogovorili, da se bomo vsakih štirinajst dni dobili in opravili bomo vse, kar se v okviru poklicnega orientacije mora opraviti: prijavnice za vpis, informativni dnevi, priprava, pregled razpisov, želje, pričakovanja, cilji...» »s slanino iz hladilnika. 400g/450g OTTAKRtHGER Pivo v pločevinki. 5%voLO,5l OTTAKRINGER Pivo v steklenici. " 5% vol., 0,331 KUCHENKAISER Pecivo iz krhkega testa 170 g-240 g CHOCEUR čokolada z lešniki 100 g Na zadnji seji občinskega sveta občine Tišina so se svetniki seznanili s potekom poslovanja občine v prvem polletju letošnjega leta. Nadzor nad poslovanjem občine je izvedel nadzorni odbor, predstavili pa sta ga Članici odbora Mateja Hauser in Milena Auguštin, ki sta ugotovili, da je bila realizacija v omenjenem obdobju dokaj nizka. Občina Tišina je imela v prvem polletju leta 2007 za milijon 236 tisoč evrov prihodkov in za milijon 107 tisoč evrov odhodkov, kar pomeni, da je bila realizacija 33- oz. 29-odstotna glede na sprejeti proračun za leto 2007. Na tako nizko realizacijo tako pri prihodkih kot pri odhodkih je vplivala predvsem realizacija iz naslova investicijskih prihodkov in odhodkov. Občina Tišina namreč v prvem polletju 2007 ni dobila nobenih sredstev iz državnega proračuna niti iz sredstev proračuna Evropske unije za kohezijsko politiko. Iz sredstev državnega proračuna je realizacija prav tako zelo nizka oz. 10,6-od-stotna. Občinska uprava je pojasnila, da so bili vsi razpisi ministrstev in razpisi v zvezi s pridobitvijo sredstev iz proračuna EU izvedeni šele junija in julija, sklepe o izidih na razpisih pa so dobili šele avgusta. Vendar pa je bila občina uspešna na vseh razpisih, na katere se je prijavila. Bili so že tudi objavljeni razpisi za izvedbo del in izbrani izvajalci za večino predvidenih investicij. Občina je sodelovala med drugim na razpisih za romsko infrastrukturo in gradnjo čistilne naprave v Murskih Črncih. V prvi polovici leta pa so že v celoti pokriti prihodki iz naslova donacij iz tujine za kanalizacijo v višini 32.381 evrov. Realizacijo pa so prav tako zmanjšali prihodki od prodaje stavbnih zemljišč, ki bodo prodana šele v zadnjem trimesečju letošnjega leta. Na občini so poudarili, da se bodo vsa sredstva iz naslova transfernih prihodkov realizirala v dveh oz. treh letih (romska infrastruktura ipd.). Občina pa je uspela pridobiti iz Regionalnih razvojnih programov sredstva v višini 761 tisoč 393 evrov za rekonstrukcijo lokalne ceste Vanča vas-Tišina. Omembe vredna je tudi malodane velikodušnost tišinskih svetnikov in župana Jožefa Poredoša, saj so sklenili, da bodo za pomoč območjem, prizadetim v nedavnem neurju, namenili kar 4300 evrov. Upoštevali so pač enostaven izračun »evro po prebivalcu« in tako prišli do te številke, čeprav predstavlja za občinski proračun ogromen zalogaj. Poleg tega so se nekatere svetniške skupine odrekle sejnini in jo prav tako namenile občini Železniki in drugim prizadetim krajem. Nca srednjih šol Leskovar se v tem šolskem letu intenzivno ukvarja z devetošolci in poklicnim usmerjanjem: »Skupaj s kolegico s cezanjevske osnovne pripravili na ljutomerski šoli Tržnico srednjih šol, na katero bo 0 ^rog 200 devetošolcev z ljutomerskega območja, sodelujejo pa tudi 10vnjakl z zavoda za zaposlovanje, obrtne zbornice in drugih institucij.« GOURMET Cmoki • jetrni ali ♦ kruhovi ali •špinačni ali 10 41 nekaj de|a j nadarjenimi učenci, '* nn starši, tudr z drugimi ucenci se dela, tudi starše otrok s posebnimi ' unv projekta, za katerega se je Mateja Leskovar v lanskem šol, 111 letu, je Sodelovanje s starši otrok Potrebami ln spada na Zakaj,'1 RS za ^oistvo v področje Poti do postnega učenja/znanja (redni in dejavnosti ob pouku). Kot sve-delavka pedagoginja ima zapol-u. ,r 4 5 odstotkov delovnega časa, urp pa pridobi z drugimi dela, npr. poučevanjem multi-K dodatno, individualno in sku-^7« strokovno pomočjo ter z varo-. ,^"1 otrok pri podaljšanem bivanju. 11 Pri podaljšanem bivanju otrok ■'1 obiskali pred kratkim v zgornjih ^ih OŠ Stročja vas. it M ' ^^om lanskega šolskega leta se ^i- * k’lmvar porodila ideja, da bi po-1 okrepiti delo s starši otrok s poseb-,n prijavila sc jr mi razpisa- V A ' ' .. . "Z- BERGGOLD Med v dozirni embalaži 500 g 1,18/1 Minister za zdravje opozarja, da prekomerno uživanje alkohola lahko škoduje zdravju. Sodelovanju je želela pritegniti starše otrok s Nebnimi potrebami, da bi začutili, da v svoji zaradi drugačnosti otrok niso sami 'Letos se posveča devetošolcem GOURMET Sveži vlivand/rezanci • rezand fettuccine ali • špinačni vlivanci ali • vlivanci iz hladilnika. 500 g Mateja Leskovar, pedagoginja OŠ Stročja vas Starši v stiski niso sami Realizacija občine Tišina nizka zaradi poznih razpisov Prizadetim območjem darovali kar 4300 evrov! Hofer 1.67/1 za kos Hofer sporoča Winan, o&lčajrih za gaoocf.r.jstva S*e st oredlogi» ■detebrez dekoreevhh dodatk .. Cere sc ve7on u. .> n« i edge ar GOSPODARSTVO 18. oktober 2007 - VESTNIK Obdavčitev slovenskih delavcev na delu v tujini Dogovor še letos? Zdomci bi bili torej obdavčeni le v Avstriji, kjer prejemajo plače Najprej spomnimo: delavci, ki živijo v Sloveniji, zaposleni pa so v Avstriji, so morali po 1. januarju 2005, ko je bil sprejet dohodninski zakon obdavčitve po svetovnem dohodku, tudi v Sloveniji plačevati dohodnino, čeprav so bile njihove plače v Avstriji že obdavčene. Zdomci - rezidenti - se s tem niso strinjali: večina jih ni oddala napovedi dohodnine, pripravili so protestne shode in zagrozili s pohodom v Ljubljano. Na ustavno sodišče so vložili pobudo za presojo ustavnosti zakona o dohodnini in od vlade zahtevali, da jih razbremeni plačila dohodnine v Sloveniji. Dolgo časa sta bili obe strani na svojih bregovih, zdaj pa je rešitev na dlani. Vlada je namreč sprejela pobudo za sklenitev protokola h konvenciji med Slovenijo in Avstrijo o izogiban ju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki na dohodek in premoženje. Sosednji državi bo predlagala, da so prihodki, pridobljeni v Avstriji, tam tudi obdavčeni. Tako je vlada uresničila aprilski sklep, ko je na predlog civilne iniciative iz Apač in drugih rezidentov Slovenije, zaposlenih v Avstriji, da se dohodki rezidentov oprostijo plačila dohodnine v Sloveniji, odločila, da bo spremenila konvencijo. Vlada torej predlaga, da ti prihodki ne bodo obdavčeni v Sloveniji. Državi naj bi dogovor sklenili še letos. Slovenija bo še predlagala, da dogovor velja tudi za letos, saj bi tako imeli vsi, na katere se nanaša dogovor, »v izhodišču boljši položaj«. Pobudo za sklenitev protokola bo poslala vlada odboru državnega zbora za zunanjo politiko Andrej Bedek Izbor dravsko-pomurske gazele 2007 Dnevnik je leta od 2005 lastnik blagovne znamke Gazela, ki je zaščitena že od leta 2001. Vsako leto izberejo najhitreje rastoče podjetje v Sloveniji, še prej pa izberejo regijske gazele. Lani je bilo izbrano za dravsko-pomursko gazelo murskosoboško družinsko podjetje GMT, zlata gazela 200'’ pa je postalo podjetje DAT-CON iz Polzele. V minulih tednih so izbrali že večino letošnjih regijskih gazel, tako je gorenjska gazela podjetje Seawaj, gazela osrednje Slovenije je podjetje Elektronček, dolenjsko-posavska gazela je podjetje REM in primorsko-notranjska gazela podjetje Instrumentation Technologies. Danes zvečer bodo izbrali v hotelu Habakuk v Mariboru še dravsko-pomursko gazelo 2007, v ožji izbor treh nominirancev pa so se uvrstila podjetja, družba Gratel, ki se ukvarja z gradnjo telekomunikacijskih sistemov in optičnih omrežij, družba Meteorit, kjer izdelujejo kovinske konstrukcije, strešne in fasadne sisteme, ter transportno podjetje Petty Transport iz Črenšovec (Gornje Bistrice), katerega lastnik je Peter Cvetko Peter Cvetko je začel svojo podjetniško pot že leta 1988, saj so še pred osamosvojitvijo registrirali podjetje na Hrvaškem, s prevozništvom pa se j c prej ukvarjal že pče. V hudi konkurenci so uspeli pridobiti sloves zanesljivega in točnega prevoznika, zaposlujejo pa kar 65 ljudi. B. B. P. Tožba na delovnem sodišču: Rudi Cipot vs. Zavarovalnica Triglav Cipot na Triglav po denar Za 200 tisoč evrov naj bi nekdanji direktor soboškega Triglava odstopil od tožbe - Nepripravljena Triglavova zastopnica Robežnik Galetova - Kaj je z odpisom avtomobilske škode Borivoju Laloviču Tekma odstavljenega direktorja soboške enote Zavarovalnice Triglav Rudija Cipota in Triglavove uprave iz Ljubljane se je preselila v sodne dvorane. Cipot je namreč na delovnem sodišču vložil tožbo proti Triglavu, ker je prepričan, da je bila njegova izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi 27. julija letos nezakonita. Odpoved je sledila dogodkom, ki so se začeli v soboškem Triglavu 22. junija. »Tudi če se morda dokažejo očitki mojemu varovancu, je bil ves postopek nepravilen,« je izjavil Cipotov odvetnik Dejan Rituper. ravnavo. »Ste se morda poskušali poravnati mimo sodišča,« je pred začetkom postopka vprašala sodnica Kristina Šooš Traj-barič. »Srečali smo se, vendar se nismo uspeli dogovoriti,* je odgovoril Rituper. »Dvomim, da bo uprava sprejela Cipotov predlog o vrnitvi na direktorsko mesto. Pripravljeni pa smo se poravnati, kar pa je odvisno od številke,« je k temu dodala Robežni-kova. Znesek, nekaterega bi Cipot pristal, je menda najmanj 200 tisoč evrov. Mimogrede: Rudi Cipot je že slab mesec prijavljen na zavodu za zaposlovanje, ponudb za službo, čeprav je nje- tek pravde. Najverjetneje zato so bile nekatere listine tako slabo fotokopirane, da se še sama ni znašla. »Kaj imate to za ene solate,« je bila razburjena Šooš Trajbaričeva. »Enkrat ste že preložili obravnavo, zdaj niste pripravljeni,« je drezal Rituper. Veliko pfaha je dvignilo Še govorjenje Robežnik Galetove o tem, kako se je pred leti na soboškem Triglavu odpisala avtomobilska škoda Borivoju Laloviču. »Tega v izredni odpovedi pogodbe sploh niste omenjali,« je skočil Cipotov zagovornik. Sodnici zato ni preostalo drugega kot obema stranema dati dodaten čas; Ritupe- nadaijevanju bi se lahko wP" toru za priče med drugim ■ li Nada Klemenčič, Jože L«: Andrej Kočič - pričanje^ šnjega predsednika Trig1'1, uprave je njena odvetnica preprečiti, a je bila neuspeh ' Marjan Kočila, Vito Fujs, W1 Vild, Zoran Nikolič - vodp zije -, Štefan Biro in čar, svoj zagovor pa bo P0^ di Rudi Cipot. Boljši vtis sta torej v tor^' kakor naredila Rituper in' ■' Sedaj pa bo bržkone sl«IVt,idvl^ 1 zakona o '0Mizaciji, ko je bilo Sy- ^jišča vračati tudi v ‘u^^Kotovili. da vsega ''h n' Pomanjkanja po-S o°do zmogli, zato ',u. J 'Hterili izključno v Vsn^; 'ifi Kapela Vinogradni-'tMvo sov najboljših bli2u 200 hek-/' k; । zdaj pa imajo ' 102 hektarja primer-Nh ^^niikih površin. V \letih so zasadili 13 J'-r,,.r lb vinogradov, pet VF'nur " zasa^’b Pr’ho-,d. rodnih pa je 90 C-Širj, ®ov'h vinogradov, lik ’»j Hm" s'ne morei° omi’ rPovPf^snjkuje primer-čePrav nekaj zem-lAml v°li°> tudi dokupu-M inu zaposlenih, V"1' 'l> i m sami opravijo po' v>nogradih in kle- ^tvij, ludiobleto-'h|, si pomagah z na-a/ ttgax" S1,°’ nekaj je že p ku . v’ ki prihajajo trgat ni toT'pa ie bi,°tud" '■11 saj so s trgatvijo začeli prej kot običajno, že med počitnicami. Letošnji pridelek grozdja sicer ni rekorden, vendar je zadovoljiv, pravi direktor Dušan Zamuda, saj je boljši kot zadnji dve leti. S trgatvijo so letos začelij, septembra, končali so jo 3- oktobra, če vmes ne bilo krajšega poslabšanja vremena, pa bi letošnjo trgatev končali še prej. Pričakovali so sicer nekoliko višje sladkorne stopnje, vendar je trta hitro dozorela, vegetacija je bila končana, kljub vsemu pa je letošnji pridelek tako po količini kot tudi kakovosti dober. Suša ni posebno vplivala na pridelek, nekaj škode pa so povzročili ožigi, predvsem na tramincu in sivem pinotu. Čeprav so trgatev končali, je v njihovih vinogradih še nekaj grozdja, ki so ga pustili za posebne trgatve. Tako na 2.000 trsih še vedno dozoreva laški rizling, na 3.000 trsih pa Chardonnay, oba bosta primerna za izbor, če bo vreme primerno, pa bi radi pridelali tudi ledeno vino. Tradicionalno božično trgatev so opustili, letos pa tudi ne bi bila mogoča, saj grozdje zaradi dozorelosti ne bi vzdržalo do konca leta. Nekaj grozdja so tudi letos odkupili od zasebnih vinogradnikov na tem območju, skupaj z lastnim pridelkom pa so v sode spravili okoli 700 tisoč litrov mošta. Vsega so uskladiščili v lastni kleti, saj so zmogljivosti lete zadovoljive, na voljo pa imajo 1,3 milijona litrov posode. Nekaj je seveda še lanskih zalog vina, vendar te niso problematične in tudi z njihovo prodajo ne bo težav. V glavnem prodajajo ustekleničeno vino, petino ga prodajo kot odprto vino, med kupci pa prevladujejo pomurski gostilničarji, saj je kapelska vina mogoče dobiti v gostinskih lokalih od Goričkega in Beltinec pa vse do Benedikta. S cenami, ki jih iztržijo pri gostincih, so zadovoljni, več težav je s trgovci, ki pritiskajo na cene, visoke pa so tudi trgovske marže. Kapelska vina je mogoče dobiti v Mercatorju, Šparu in Tušu ter pri nekaterih manjših trgovcih, niso pa uspeli pri Hoferju, ki je bil pripravljen za njihova vina plačati prenizko ceno. Svojo najbolj znano blagovno znamko Kapelčan polnijo v litrske steklenice, v takšnih polnitvah je še laški rizling, letos pa so prvič polnili tudi nepovratne litrske steklenice z navojem Med buteljčnimi polnitvami so najbolj ponosni na traminec, vsako leto pa napolnijo tudi pollitrske steklenice traminca izbor, ki ga potrgajo s 56 let stare vinske trte, ki raste na 70 arih Letos so ga natrgali 1.840 kilogramov in iz njega bodo dobili okoli tisoč litrov vina. Med izbori je tudi Chardonnay, letos pa bodo poskusili še z laškim rizlingom. Med njihovimi buteljčnimi vini so še Chardonnay, renski rizling, sauvignon in rizvanec. Pred leti so posodobili polnilnico, ki z zmogljivostjo 2.000 steklenic na uro zadovoljuje njihove potrebe, lani pa so opravili Še večjo naložbo v predelavo grozdja, saj so zamenjali mlin, pecljalnik in stiskalnice, za to pa so namenili 100 tisoč evrov. Kletarsko opremo so letos dopolnili Še z dvema vinifikator-jema za fermentacijo rdečih vin, dva pa načrtujejo še v prihodnjem letu, ko bodo prvič trgali tudi grozdje za rdeča vina, saj imajo tri hektarje modrega pinota in dva hektarja modre frankinje. Poslovni rezultat družbe v preteklih letih ni bil ugoden tudi zaradi nekaterih starih obveznosti, lani so poslovali z izgubo zaradi slabega pridelka, direktor. Zamuda pa upa, da bodo letoŠnje poslovanje končali brez rdečih številk. Seveda položaj v tej dejavnosti ni rožnat, saj se cena vina že deset let ni spremenila, letos so jo sicer uspeli povečati za sedem odstotkov, vsi drugi stroški pa nezadržno naraščajo. Ludvik Kovač Juvanje kmetovalcev Vb Kje Predavanje - prikaz Teme Začetek Zavod MS ,' Unit'd, kmetija Fašaiek 71 Murska Sobota IPL-predavanje ZEL-prikaz predavanje Pridelovanja žit v kolobarju v okviru Integrirane pridelave poljščin, Pridelovanje alternativnih poljščin Ogled posevkov rastlin za ozelenitev Evidence v čebelarstvu 9.00 9.00 18.00 Gornja Radgona Pridelek grozdja večji kot lani Na območju Radgonsko-Kapelskih goric je vinska trta zasajena na 935 hektarjih. V družbi Kapela so končali trgatev letošnjega pridelka ob koncu prvega tedna v oktobru, natrgali so 736 ton grozdja in od zasebnikov odkupili 226 ton. V družbi Radgonske gorice, kjer so v svojih vinogradih natrgali 2,9 milijona kilogramov in od zasebnikov odkupili 1,4 milijona kilogramov, so trgatev končali v ponedeljek, 8. oktobra. Letošnji pridelek in odkup v obeh družbah sta precej nad lanskimi količinami. V družbi Kapela so lani natrgali 600 ton in od zasebnikov odkupili 111 ton, v družbi Radgonske gorice pa so letos natrgali 1.320.000 kg več kot lani in odkupili 570.000 kg več kot lani. Za informacijo naj še zapišemo, da so podobne količine grozdja prodali zasebni vinogradniki pred desetimi leti. Najmanjša prodaja je bila leta 1999, le okrog 330 ton. V družbi Radgonske gorice so namenili podobno kot že nekaj let doslej okrog 400 trsov za Miklavževo trgatev in nekaj več za trgatev, ki bo 2. februarja prihodnje leto. V družbi Kapela so v letih med 1992 in 2001 trgali na dan pred božičem za božično vino, pozneje pa tovrstnih trgatev ni bilo. V družbi Kapela so izplačali zasebnim vinogradnikom že celotno kupnino za lanski letnik, medtem ko so v družbi Radgonske gorice do sedaj poravnali 70 odstotkov kupnine. Preostanek bo izplačan do konca letošnjega leta. V obeh družbah zagotavljajo, da bodo skušali tudi za letošnji pridelek izplačevati kupnino pod dosedanjimi pogoji. Franci Klemenčič Tovarna močnih krmil Črnci V Tovarni močnih krmil Črnci pri Apačah te dni poteka prevzem koruze v zrnju od kmetovalcev na tej in oni strani Mure. Kot nam je povedal Darko Elbi, vodja prevzema koruze, so čakali pridelovalci minulo nedeljo na prevzem štiri ure in več. Koruzo vTMK črnci le prevzemajo, sušijo in skladiščijo, med tem ko jo odkupuje Kmetijska zadruga Gornja Radgona. Ugotavljajo, daje letošnja ponudba koruze v zrnju mnogo večja kot preteklo leto, ko soje odkupili 3.500 ton. Že do nedelje so prevzeli 3.500 ton, računajo pa, daje bodo pridelovalci pripeljali v odkup še najmanj 1.500 ton. Dnevno je prevzamejo 350 do največ 400 ton. Tolikšna je zmogljivost sušilnice. Pri Kmetijski zadrugi Gornja Radgona pravijo, da je odkup koruze letos večji tudi zaradi tega, ker veliko pridelane koruze pripeljejo v odkup tudi iz Prekmurja, kar v preteklosti ni bil običaj. Ludvik Kramberger POSEBNI KRMNI DODATKI Živite brezskrbno - živite s Panvito! Panvite, Proizvodnja krme d o.o. Lipovci 251,9231 Beltinci j T: 02 54 22 1001 F: 02 54 22 120 E: proizvodnja.krme&panvita.si 11: www.panvita.eu ] www.panviia.8i 8(IZ)BRANO 18. oktobH, 2007 - VESnm . Barometer Suzana Robežnik Gale, Triglavova odvetnica v primeru Cipot, je na prvi obravnavi na delovnem sodišču nastopila podcenjujoče do institucije sodišča. Obravnava je pokazala, da bo treba vložiti nekaj strokovnega napora, da dokaže obtožbe na račun nekdanjega direktorja. Tomaž Horvat, predsednik ŠD Severovzhod, je s svojo ekipo poskrbel za obnovo stopnišča pri Spominskem domu NOB, učencem OŠ IV' pa omogočil dobrodošlo spremembo pri izvajanju tehniških dni. Rudi Sočič z Vaneče je postal ob jubilejnem prazniku častni občan občine Pucon- ci. Dr. Stanislav Gobec, mag. farm., izredni profesor, rojen v Murski Soboti, je postal pri svojih 37 letih dekan Fakultete za farmacijo v Ljubljani. Peter Cvetko, lastnik podjetja Petty Transport s sedežem v Gornji Bistrici in enoto v Trgovišču pri Veliki Nedelji, se je z lanskega 56. mesta med podravsko-pomurskimi gazelami prebil med prve tri. V zadnjih petih letih dosega 477- odstotno rast prodaje. Najbolj se dražijo kakovostna živila Ribe za 100, pasja radost za deset centov Za mesečni nakup kakovostnih živil skoraj cela pomurska plača V bloku v M. Soboti živi v lastnem stanovanju tričlanska družina. Oče je kuhar in dela v turizmu, mati je šivilja in zaposlena v Muri, sin pa je študent. Živijo od dveh plač, ki v seštevku znašata blizu 1200 evrov na mesec. Družina, ki trenutno nima posojila, potroši za plačilo vseh računov 360 evrov, 250 evrov na mesec potrebuje študent, tako da jim ostane za preostale stroške 590 evrov. Razkošja si s tem ne morejo privoščiti, da bi bili na tankem, kot so nekatere družine na primer z dvema Mu-rinima plačama in več otroki, pa tudi niso, ugotavlja ona. Draženje živil jih še ne bo preveč udarilo, ker ostane za kuharja vedno še kaj v loncu, pomagajo pa si tudi z vrtom in sadovnjakom, ki ga imajo na podeželju. Kak tolar privarčujejo s kupovanjem živil ob akcijah, se pa izogibajo nakupu manj kakovostnih in cenenih živil. Torej, Če ne bi on delal v kuhinji in če ne bi obdelovali vrta in pobirali sadov v sadovnjaku, bi se s plačama težko pretolkli. To je v analizi podražitev cen hrane ugotovila tudi Jožica Maučec Zakotnik, direktorica CINDI Slovenije s sodelavci. Po njihovih izračunih ostane omenjeni družini po odbitku rednih mesečnih izdatkov zgolj toliko denarja, kolikor bi ga potrebovali za nakup živil za pripravo zdravih in uravnoteženih obrokov hrane. Kje pa je potem še vse drugo? Ker pa denar mora biti tudi za vse drugo, družina lahko »privarčuje* z izbiro cenejših živil. Ta pa so praviloma energetsko bogatejša in z manjšo biološko vrednostjo. Strokovnjaki ONDI Slovenije so v zadnji raziskavi ob spremljanju rasti cen hrane ugotovili, da so se še posebno podražila živila višje kakovosti in z Prva škofijska pastoralna konferenca Kot cerkev živimo v nekem nenavadnem svetu Večja skrb za družino in mlade Prejšnji teden se je končala v Veržeju prva škofovska pastoralna konferenca, na kateri so se zbrali duhovniki in pastoralni sodelavci iz vseh pomurskih katoliških župnij ter murskosoboški škof msgr. dr. Marjan Turnšek. Skušali so narediti pregled, kaj so v prvem letu postorili, kaj jim je uspelo, česa ne, ter pri svojem pastoralnem delu določiti korake za naprej. »Cerkev je živ organizem, ki mora reagirati na dogajanje okoli sebe. Danes kot cerkev živimo v zelo nenavadnem svetu, vedno več kristjanov pa ne čuti svojega poslanstva za misijonarstvo,« je uvodoma povedal škof. varovalnim učinkom na zdravje. Povprečna cena za 100 kilokalorij tako znaša za ribe 100 centov, zelenjavo 50 centov, sadje 40 centov in sveže kakovostno meso 50 centov. Na drugi strani pa je 100 kilokalorij homogeniziranih mesnih izdelkov mogoče kupiti že za 25 centov, »pasje radosti« za deset centov in masla za osem centov. Izračunali so tudi, da stane 10O kilokalorij zdravega jedilnika 18,45 centa, dnevno pa bi morala štiričlanska družina odšteti za nakup živil za pripravo zdravih in energetsko ter hranilno uravnoteženih »Tudi mi na Zavodu ne moremo vplivati na cene, čutimo pa, da je ob povišanju cen živil še bolj pomembno, da znamo dobro izbirati. Čim višje so cene, tem več znanj in veščin bi morali imeti za pravo izbiro. Na Zavodu se bomo trudili še bolj ozaveščati ljudi, da jim damo tiste veščine, s katerimi bodo, čeprav s skromnimi sredstvi, lahko bolj zdravo jedli,« je ob koncu posveta z naslovom Pravica do zdrave prehrane, ki ga je pripravil murskosoboški Zavod za zdravstveno varstvo, povedala prim. mag. Branislava Belovič. Posvet so pripravili ob svetovnem dnevu hrane, 16. oktobru, njegovo letošnje geslo pa je Pravica do hrane. Na posvetu so sodelovali predstavniki šol, vrtcev in drugih resorjev, ki imajo pomembno vlogo pri zagotavljanju pravice do zdrave prehrane, prišli pa so tudi predstavniki Zavoda za javno zdravstvo medžimurske županije iz Čakovca. zmanjšanje števna 'LMl tih« obiskovalcev audN I in za tretjino nižje I Ivan Tibaut, direktni I soboške enote J da v polovici pomurski lant že sedaj bolnike , na pregled vsaj delno n’. ceno uro, s tem pa. afif’ boljši organizaciji predvsem pomanjkanl1 ■ nikov V zobozdravs^v1'ji bulantah je naročanje ' ustaljena praksa, pa bodo s sistemom oi» ■ ‘ naročanja na uro PoS*^ " čeli še v specialistih lancah. Ker kot cerkev čutijo, da so dolžni odgovoriti na situacijo, bodo v prihodnje dajali poudarke pomenu evangelizacije danes, prebujanje te zavesti pa bo njihov glavni cilj, ki zahteva tudi tehtnejši premislek, s katerim se bodo morali ukvarjati še v naslednjih letih. Posebno skrb bodo namenjali novi evangelizaciji, in ker je molitev odtujena sodobnemu človeku, se zavedajo, da morajo ljudem omogočiti nove oblike uvajanja krščanske molitve, ki je glavni stik z Bogom,« je sklenil misel dr. Turnšek. Vodja pastoralne službe dr. Karel Bedernjak pa je spregovoril o organizaciji dela in dejal, da je obrokov 20 evrov na dan. Torej 600 evrov na mesec In če vemo, da je znašala povprečna neto plača v Pomurju avgusta 716,89 evrov, predstavlja strošek nakupa kakovostnih živil za štiričlansko družino mesečno 84 odstotkov povprečne plače v Pomurju. Strokovnjaki CIND1 zato tudi ugotavljajo, da bo povišanje cen živil, še posebno kakovostnih, prizadelo ljudi z nižjimi prihodki v tem smislu, da bodo še redkeje posegali po kakovostnih živilih, s tem pa se bodo slabšale prehranjevalne navade in zdravje ljudi. »Zaradi treba delo organizirati tam, kjer so ljudje, ter k sodelovanju privabiti čim več ljudi, ki bi sodelovali in s svojo karizmo in sposobnostmi prispevali k življenju cerkve. Pri svojem delu želijo hoditi po stopinjah sodobnega človeka in se mu približati ter ga začutiti v njegovih stiskah. Izdali so tudi novo glasilo Pastoralne stopinje, ki naj bi bila nova možnost komunikacij med pastoralnimi delavci in pastoralnimi ustanovami. Velik poudarek je namenjen v letošnjem leju družine družini in s tem družinski pastorali. Dominika Ros iz odbora za družino je dejala, da se v cerkvi zavedajo stisk sodobne družine. »Vidimo družine, ki razpadajo, rane, ki jih podražitev cene hrane nas torej skrbi, kaj se bo dogajajo s prehrano socialno ogroženih, to pa se še posebno nanaša na vaše okolje,* je za Vestnik izjavila Jožica Maučec Zakotnik. Po mnenju sodelavcev CINDI postaja povišanje cen živil velik javno zdravstveni problem v Sloveniji, zato pozivajo vlado in partnerje, da ga ne podcenjujejo in se ne sklicujejo na svojo nemoč, ampak poiščejo rešitve za obvladovanje le-teh. Pomembno vlogo pa vidijo tudi v ozaveščanju ljudi, da bi ob draginji znali prav izbirati. Majda Horvat Obvezno naročanje za pregled pri osebnem zdravniku V čakalnici po novem največ dvajset minut V Pomurju bo šlo težje zaradi pomanjkanja zdravnikov in čakalniških navao S prvim jpriltHn nje leto bo naročanj' nikov v vseh roških ambulantah d no, postopoma pa ga . pomurskih ambuU^,, čeli uvajati že kma*w , način želi Zavod za stveno zavarovanj®' nije zmanjšati stvo bolnikov, kiv c\ J cah čakajo na Pfe®‘l Ji zdravniku tudiur0 7*^ sistemom naročam* ‘ ;J doseči tudi boljše razbremenitev zdra^ nih delavcev, ki s° a pod pritiskom bulant, pričakuje)0 P ’Ll 4* imajo, enostarševske družine ... zato razmišljamo, kako bi te ljudi sprejeli in jim pokazali, da jih ima Jezus rad.* Da bi mlade bolj pripravili na življenje in zakon, jim bodo ponudili tri oblike izobraževanja, in sicer šolo za zakon, ki bo potekala dvakrat mesečno eno leto in bo omogočila temeljito pripravo na zakon, šolo ob koncu tedna ter dve srečanji ob nedeljah. Na teh srečanjih želijo ob sodelovanju duhovnikov, laikov in poročenih parov mladim predstaviti lepoto zakonskega življenja. Velijco pa bo treba narediti tudi za zdravo rast mladih, so na koncu povedali na novinarski konferenci. A. N. R. R. V ambulantah si *" na naravo način naročanja, ■■ & । do lahko med tekoči njem za delovni d* 3^ njem kroničnih kaj dni vnaprej,J "' »blokih« za posamez*1 f j -bolnikov z vmes** termini za neiiadn0 ' p ■ še napah ravneh1 top, da bodo , bolnikov, preon*** £ ||(|’-glede na težavni -primera. Preglede ščali med nujne, hi^e|J( 1 preventivne Lju y vci. Ob tem pa h°1 vati tri pravila, ins* naročeni bolnik* " v n>': ’ nenaročenimi, primerih bo'nd \P J koj, ne glede na'^Q) gled, in da bolmi** ■ J£ delavcem resnico c za1’ svoje stanje in n1* pri zdravniku. Da bi zavaroval* . p' predstavili novoS1- w no spremenili dc' y f y tah in posegla bolnikov glede pr ? o' y kalnico ampulah"/^ p' dal zloženko in p' stepna wseb.'/Lfr’y movih in ambu' oziroma družin’^ M ' VESTNIK 18 oMober 2007 (IZ)BRANO 9 Tretja romska prireditev Drugačnost nas združuje Slovenija je zgledna država Barometer Nfco prišli vsi napovedani, a je bilo vseeno pestro in zanimivo Romov Slovenije, ki sedež v Murski Soboti, je pulzirala minuli petek v S0Mki kinodvorani tretjo ^reditev z naslovom Dru-^rnost nas združuje, na ka-erosobUi vabljeni vsi, ki jih «sne prireditve zanimajo. (del prizora na posnetku), nastopili pa so še Drago Jošar, Popo & Simponovi, Tadeja Mč, Orleki, Dušan Horvat-Vajta, Halgato band, Ženski pevski zbor Zarja in ansambel ' iil. Foto: Natalija Juhnov rt a Sever iz Šalamenec, kmetica leta 2007 v i|i Odločna in delavna pa tudi pesniška! je znana ne le po dobrem kruhu in pecivu, ampak tudi po svojih zgodbah in pesmih o življenju preprostih ljudi •k - •l^l"v Brežicah predsta-nominirank za naziv naj kmetice n*setn v sanjah ^jti da bom to jaz, druge so se mi zdele t z veliko zemlje o t’ r'v Premišljevala sem o > ki se je skotil pred ^<2 " 11 ‘ skrbelo me je, ali to dal mleko... potem to^, Uslišala svoje ime,« doživeto opisala hc v (besnosti Zveze kme-v Brežicah zgo-^tiL ’f'”111 Besede kar vrejo da ji je škoda vsa-G j ■ ki ga ne izkori-•W ali pogovor. In prav Hauje je, pravi, eden ' *v vsake družine. Na ,lM- pravi pa, da naj so l'Miar vsi s0 5P" ' hi 1 življenjsko de-Ttga y e1^II1 Atriji in tam bi se v ti. dalo dobro zaslužiti, SnO| )e hotela domov. Njena Jko R. ” je pokazala že zgo-■1 ,pustila, da bi mož sam ■ ^8^ U v Avstriji: družina V1 1skupaj. To je , pož. ''se danes. Zaradi ma-'J^'c je morala Marta ‘ lie'll gospodinjska in a Ze pri svojih dvajse- Tako smo lahko videli med navzočimi poleg večjega števila Romov tudi Nerome pa tudi nekatere poslance, župane, visoke predstavnike Cerkve idr. Tri predvidene točke v kulturnem programu so sicer odpadle, vendar je tih letih Pri hiši sta bila mlajša brat in sestra še osnovnošolca; skupaj z možem sta počasi iz leta v leto gradila, vsako leto kupila kakšen stroj, pridno obdelovala vsako grudo zemlje, Širila dejavnost, vmes pa poskrbela za izobraževanje in poroko mlajšega brata in sestre in nato svojih otrok. Imata tri otroke, vsi so se izšolali in imajo svoje službe. Danes sta na kmetiji spet sama, čeprav je sin poročen doma in jima pomaga, ko je treba, vendar imata oba s snaho službo. Ponosna sta na to, da sta »Tudi na mali kmetiji se da dobro gospodariti, le delati je treba pridno in veliko in ne preveč zapravljati za nepotrebne stvari. Pa prilagajati se, kajti enkrat se splača pšenica, drugič koruza, potem ima boljšo ceno bik... Brez človeka pa tudi traktor ne gre po njivi,«je prepričana Marta Sever. Foto: b. b. p. vse tri naučila delati na kmetiji. kajti vedno se je našlo kakšno delo pesnica in pisateljica, prvo pesem jc napisala v četrtem razredu tudi za otroke; ko so prišli iz šo|e’ bilo vseeno dokaj pestro in zanimivo. Namesto soboškega župana je imel pozdravni nagovor direktor občinske uprave Bojan Pe-trijan, ki je ob tem poudaril, da je za položaj Romov najpomembnejše, kako je v družbi poskr- jih je na mizi čakal listek z navodili; niti danes ni nobenega od njunih otrok sram skidati gnoja v hlevu, če je treba Vsi so se tudi naučili ročno pomolsti krave. »Življenje te mora samo izučiti, da ga potem znaš ceniti,« nam pove Marta, ko jo sprašujemo, kako vse to obvladuje še danes. Kajti Še danes mora najprej opraviti v hlevu in Šele potem gre delat kaj drugega; pravi, da jo živina pozna... Zvečer, ko vse naredi in pospravi kuhinjo, pa se usede za mizo in piše... za svoje duhovno zadovolj stvo. Marta Sever je namreč tudi bljeno za njihovo enakopravnost, dostojanstvo in varstvo pravic. Tudi napovedanega šolskega ministra dr. Milana Zvera ni bilo, ampak je bil slavnostni govornik direktor Urada Vlade RS za narodnosti Stane Baluh. Najprej je dejal, da takšna prireditev prispeva k Širšemu poznavanju in razumevanju romske kulture. Za varstvo identitete manjšin pa je, kot je poudaril, ključnega pomena tudi njihovo zakonsko varstvo. »Kar zadeva normativno raven, sodi Slovenija med zgledne države. Slovenska ustava v 65. Členu določa, da položaj in posebne pra-’ vice romske skupnosti v Sloveniji ureja zakon. 30. marca letos je bil ta zakon o romski skupnosti v Republiki Sloveniji v državnem zboru z večino tudi sprejet. Poleg tega zakona področje romske skupnosti ureja še dvanajst področnih zakonov Mednarodna skupnost priznava Republiki Sloveniji varstvo manjšinskih pravic ter jo kot zgled postavlja tudi drugim številnim državam. Poleg tega je Slovenija prva država med novimi članicami Evropske unije, ki se lahko pohvali s posebnim zakonom, ki ureja položaj romske skupnosti. S tem je bil nedvomno narejen pomemben korak k osnovne šole za vaško kresovanje in od takrat je to del njenega življenja; njene pesmi in zgodbe so preproste, na pol resnične življenjske dogodivščine s poučnimi vsebinami, včasih napisane tudi v prekmurskem jeziku, če piše za Porabje. Napolnjenih ima že nekaj zvezkov in popisanih veliko listov, pripravila je tudi številne proslave in skeče. In marsikje še danes na proslavah prepozna svoje skeče. Pred kratkim je prejela tudi priznanje za prispevek na temo Strpnost. V poslovno-nakupovalnem centru v Murski Soboti bomo odprli zabaviščni center v velikosti 5000 m1 in k sodelovanju vabimo $odelavce/-ke: 4 NATAKARJE • srednješolsko izobrazba gostinske smeri (IV. ali V. stopnjo) -1 leto delovnih izkušenj 2 RECEPTORJA - srednješolska izobrazba (V. stopnja) Od sodelavcev pričakujemo znanje vsaj enega tujega jezika, urejenost In komunikativnost. Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas 6 mesecev z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Poawflte z iMjatijepisam ta ustreznimi dokazili sprejemajo B dni p« objavi M naslov: BTC, d. d., Ljubljana, ^martinska cesta 152, oz. •mail: xape$Ktev@btc.si> Marta Sever iz Šalamenec je postala slovenska kmetica leta. izboljšanju položaja Romov v slovenskem prostoru,« je dejal Baluh. Žal prihaja v praksi pogosto tudi do odstopanj. Prav zato normativna ureditev ni vsemogočna pa tudi ne prevladujoč kriterij, zelo pa je pomembna, ker izraža stanje duha in zavesti o pomenu Človekovih pravic, ki se jim družba in tudi država zavezujeta. Medsebojno spoštovanje in strpnost izhajata iz poznavanja in medsebojnega razumevanja. Prav zaradi slednjega je pomembno govoriti o spoštovanju različnosti. »Vse, kar je drugačnega, moramo spoznati, videti in izkusiti ter Šele potem smo sposobni nekoga spoštovati tudi zaradi njegove različnosti. Da pa lahko nekoga spoznam, si moram vzeti čas. Tega pa žal danes vedno primanjkuje, zaradi česar ljudi presojamo površno in površinsko na podlagi stereotipov in predsodkov. Iz tega se potem rodi nestrpnost in sovraštvo do človekove različnosti, rasne, verske, etične in politične. Vendar pa ne smemo pozabiti, da ravno življenje v multietičnih in multikulturnih skupnostih bogati naše izkušnje in s tem tudi naše razumevanje, sobivanje in medsebojno toleranco,« je ob koncu dejal slavnostni govornik Stane Baluh. Jože Graj Mitja Moreč, nekdanji nogometaš Mure, se vse bolj uveljavlja v nogometni reprezentanci in postaja eden od nosilcev igre v obrambi. Peter Vrisk, večkratni predsednik kmečkih stanovskih organizacij, je poslal območnim kmetijskim organizacijam prošnjo, da ga podprejo pri kandidaturi za državnega svetnika. Le pomurskih organizacij, ki mu »pošiljajo največ denarja«, ne prosi za podporo. Marta je bila kljub obilici dela na kmetiji vsa leta tudi društveno aktivna; v Šalamencih so začele ženske že 1967. leta delovati v aktivu, vendar so želele z leti dejavnost razširiti, vključiti tudi moške, tako da so potem reje ustanovili Turistično društvo Šalamenci. Zato je Marta danes uradno včlanjena v Društvo podeželskih žena Gornja Radgona, čeprav je aktivna predvsem v svojem kraju. Milan Vuk, zasebni gostilničar iz Črenšovec. je prejel na otvoritveni slovesnosti letošnjega gostinsko-turistič-nega zbora Slovenije priznanje za kakovost gostinske ponudbe in priznanje za 30-letnico delovanja gostilne. Bernarda B. Peček Dr. Miran Puconja, filozof in profesor na ljutomerski gimnaziji, se je ob vsej svoji širini preizkusil na še enem področju, in sicer filmskem. Odigral je vlogo ravnatelja v filmu gimnazijcev Val. Film je nadaljevanje gledališke predstave, ki je nastala po literarni predlogi ameriškega avtorja Todda Strasserja, bolj znanega po psevdonimu Morton Rhue. 10 INTERVJU 18. oktober 2007 - VESTNIK Predsednik Murine uprave Aleš Kumperščak o sedanjih razmerah in prihodnosti te največje pomurske družbe S pravo kombinacijo prijemov do želenih rezultatov Nova uprava bo nadaljevala izvajanje načrta razvoja družbe do leta 2015 Vodenje Mure je 15. avgu sta letos tudi uradno prevzel Aleš Kumperščak, ki se je začel z razmerami v tej največji pomurski družbi seznanjati že kak mesec prej, na tem delovnem mestu pa je zamenjal dotedanjega predsednika uprave Boruta Meha. Aleš Kumperščak je univerzitetni diplomirani matematik in fizik, vendar mu delo v tekstilni in oblačilni dejavnosti ni tuje, saj je na tem področju delal že pred prihodom v Mursko Soboto. Aleš Kumperščak daje vtis odločnega menedžerja, ki od svojih podrejenih zahteva predvsem rezultate in čiste račune. Na vprašanja odgovarja kratko, brez dlake na jeziku, uvodoma pa nas je zanimalo, zakaj odločitev, da svojo poklicno kariero nadaljuje prav v Muri, ki se še vedno ubada s Številnimi težavami. Na Muro je treba gledati na eni strani kot na poslovni izziv, saj je tekstil danes ena najtežjih gospodarskih panog, na drugi strani pa je Mura ena najpomembnejših go spodarskih družb, ki je bolj kot v gospodarskem pomembna v socialnem smislu Zato mora delo v takšni organizaciji združevati dve lastnosti. Na eni strani moraš biti zelo dober in trd gospodarstvenik. znotraj teh svojih lastnosti pa moraš iskati socialno noto, ki jo firma še prenese. Skupek vsega tega pa je zares velik izziv. Prihajate iz podobne dejavnosti, bili ste v Delozi, v družbi Beti, vendar razlike med tema in Muro so očitne. Predvsem ta socialna nota tam ni bila tako izrazita. Predvsem ni bilo tega neposrednega vpliva na okolje Poslovni problemi so bili enaki, vendar glede na velikost manjši. Večje je število ljudi, večji so poslovni problemi, več denarja se obrača, medtem ko sta poslovni proces in način razmišljanja zelo podobna O Muri seje v zadnjem času veliko slišalo. Ste takrat, ko ste se odločili, da greste za prvega menedžerja te družbe, dovolj dobro poznali njene probleme? Muro spremljam že nekaj let, saj sem delal v tekstilu in sem spremljal sorodne družbe, zato mi razmere niso bile tuje. Vaš predhodnik je vedno poudarjal, da so največja Murina vrednota ljudje. Tu Kakšni so vaši cilji pri širjenju lastne trgovske mreže? Cilj uprave je, da našo blagovno znamko naredimo še uspešnejšo, kot je, in da zadeve racionaliziramo. Ne sme nam biti cilj 20 trgovin v 20 različnih prestolnicah, pač pa raje 20 trgovin v eni državi, saj je stroškovno to veliko lažje obvladovati. Vsak trg ima svoje potenciale in svoje zakonitosti, na vseh trgih, kjer smo, imamo prednosti in tudi slabosti in vse to je treba upoštevati, ko se odločamo za plasma svojih blagovnih znamk. ste tri mesece, ste v tem času že spoznali, kakšne so te vrednote? Največji kapital vsakega podjetja so ljudje, saj posli sami od sebe ne tečejo. Sem podobnega mnenja kot moj predhodnik, je pa dejstvo, da je treba pogledati na posel in na problematiko pri njem iz več perspektiv, saj vsaka ponuja svoj odgovor Zato je treba vselej najti pravo kombinacijo prijemov, ki bodo pripeljali k pravemu rezultatu. So se v teh treh mesecih vaši pogledi na Muro spremenili? Ste ugotovili kaj takšnega, na kar niste računali? Nad nobeno stvarjo nisem posebej presenečen. Poslovni procesi, težave znotraj družbe, način komunikacije, vsakodnevne težave pri likvidnosti - vse to so problemi, s katerimi sem se že srečeval in zame niso novost. Zato tudi ne doživljam velikega strahu pred tistim, kar se bo dogajalo jutri, saj približno vem, kaj me čaka, kje so pasti. Zato se raje osredotočim na to, kako poiskati odgovore na ta vprašanja. Krizno vodenje v Muri ni več potrebno. Mura se preusmerja v modno podjetje, sprejet je program razvoja družbe do leta 2015. Bo treba v tem programu kaj spreminjati? Ta program je bil sprejet za časa prejšnje uprave in tudi obveza sedanje uprave je, da ga udejanja, vendar je do leta 2015 izjemno dolga doba. Program predvideva, da bi bilo leta 2015 v Muri okrog 1.800 zaposlenih, kar ob sedanjih štirih tisoč pomeni zmanjšanje za 2.200 ljudi. V principu ta program predvideva tudi veliko kadrovsko prestrukturiranje, ob zmanjšanju števila tudi spremembo izobraz-■ bene strukture. Posledično to pomeni, da se bo bistveno zmanjšal obseg najmanj plačanih del v neposredni proizvodnji in povečal delež ljudi v kreaciji, razvoju, modeliranju. Gledano z današnjimi očmi pomeni to nekaj sto novih zaposlitev na bolje plačanih delovnih mestih in temu primerno zmanjšanje delavcev z nižjo stopnjo izobrazbe Precej od tega bo načrtovanih upokojitev, iskanje novih zaposlitev tem, ki pri nas še delajo, in zelo majhno bo število trajno presežnih delavcev. To je strategija, ki jo je začrtala že prejšnja uprava, je pa dokaj ambiciozna, saj se pričakuje bistveno povečanje prihodkov. Okvirni programi so dani, vendar bomo morali poiskali odgovore še na veliko vprašanj, ki se ob tem zastavljajo. Gabariti so postavljeni, treba jim je dati še vso vsebino. Šlo bo torej za mehak način zmanjševanja, saj ne bo drastičnega odpuščanja delavcev? Drastično odpuščanje ima dva negativna učinka. Prvi je poslovni, saj je treba zagotoviti odpravnine delavcem, drugi, veliko pomembnejši, pa je negativni socialni učinek, ki ga ima tako dejanje na okolje in ljudi, ki so opredeljeni kot poslovni presežki. Delodajalec se mora odločiti za slednje le, če res ni drugega izhoda. Kljub zmanjševanju Mura vendarle potrebuje neko kadrovsko načrtovanje, izobraževalnih programov za to pa v regiji ni. Ni bojazni, da bo Mura ostala brez kadrov? Ta nevarnost vselej obstaja. Posebej zato, ker je to panoga, ki je vsaj v proizvodnem delu opredeljena kot manj perspektivna, zato bodo težave z iskanjem primernih kadrov. Ljudi pa je mogoče z interno vzgojo, z internim izobraževanjem prekvalificirati, jim dati ustrezno izobrazbo V tej smeri bomo iskali rešitve, ker ne vem, ali nas bo šolski sistem pri tem podprl. S tem namenom je bila tudi ustanovljena firma Modeus. Je že zaživela? Tu se srečujemo z velikimi težavami pri registraciji, predvsem zato, ker je več lastnikov. Teh je kar 24 in postopek je tako zapleten, da od marca do zdaj firme še nismo uspeli vpisati v sodni register, po načrtih prejšnje uprave pa bi moral Modeus že letos realizirati tri milijone evrov prihodkov. Pred kratkim sem imel sestanek na to temo, saj se mi tudi osebno zdi, da je dogajanje prepočasno. Če smo si zadali neke obveze in jih ne uresničujemo, moramo vsaj povedati, kje so razlogi in kdaj jih bomo začeli uresničevati. Prihodnost Mure so njene lastne blagovne znamke. Mura ima kakovostne blagovne znamke, ni jih problem izdelati, večji problem jih je plasirati na trg in prodati. Za prodajo blagovnih znamk so potrebni veliki marketinški vložki. Na trgu je veliko podjetij in kar se komuniciranja z javnostjo tiče, ubirajo ta podjetja različna pota. Ena so medijsko izredno aktivna, druga medijsko sploh niso prisotna, a oboja dosegajo izredno ve liko rast. Zato je treba iskati rešitve ptedvsem v inovativnih pristopih, kar pomeni imeti idejo, ki je zanimiva, ki ljudi pritegne, ni pa nujno, da realizacija take ideje potegne za sabo velik marketinški strošek Imate takšne ideje? Nekaj smo jih že dali na mizo, treba jih je še dodelati, da se jih bo dalo tudi uresničiti. Cilji, ki so bili zapisani v programu prestrukturiranja, da se povečuje delež prihodkov od prodaje lastnih blagovnih znamk, se ne uresničujejo dovolj? To težko ocenjujem, saj je sedanja uprava prevzela vodenje 15 avgusta in se je pri kolekciji jesen zima srečala z dejanskim stanjem. Ta trenutek dobave v naši hčerinski družbi z našo blagovno znamko precej zamujajo in zato imamo na trgu velike težave, kar je za uspeh blagovne znamke zelo slaba popotnica. Kje je vzrok? V tem trenutku je težko reči, saj je to nekakšen začaran krog, ki ga je treba prekiniti. V tem trenutku ne iščemo krivca, ugotavljamo, kje so v procesu napake, in jih skušamo odpravljati. Za Muro je ta trenutek uspešna kombinacija domače blagovne znamke in dodelavnih poslov. Za lastne blagovne znamke smo v obdobju od januarja do julija letos porabili le 15 odstotkov proizvodnih zmogljivosti, kar pa je glede na naše potenciale še vedno premalo. Dodelavni posli še vedno prevladujejo in velikokrat slišimo, da niso donosni, da se marsikdaj dela z izgubo. Ste pregledali te pogodbe, se bo kaj spremenilo? Analize potekajo. Podjetje mora biti s proizvodnjo aktivno tako dolgo, dokler ta pokriva variabilne stroške in še del fiksnih stroškov in to je v tem primeru zagotovljeno. Z drugimi besedami to pomeni, da če ne bi bilo dodelavnih poslov, bi bila izguba tako velika, da bi v trenutku propadli. Da je donosnost teh poslov v rdečih številkah, pa je znano že dalj časa. Kakšna je trenutna likvidnostna situacija v Muri? Vam uspeva pravočasno zagotavljati denar za plače? Likvidnosti položaj v Muri je vedno težak. Zaenkrat nam je denar za plače uspevalo zagotavljati, tako bo tudi ta mesec in še nekaj prihodnjih, če pa sc bodo apetiti po povečanju plač povečali, pa bo to povzročilo nove probleme. To pa ni dobro za Muro pa tudi ne za zaposlene v tem podjetju Zato se v vodstvu želimo skoncentrirati predvsem na vzrok problemov, na tisto, kjer problemi nastajajo, ne želimo pa sodelovati pri generi-ranju novih problemov. In dvig plač bo imel za posledico dvig can, živilcem bodo z dvigom cen sledili še drugi, inflacija se bo povečala in ponovno bomo pred enakim problemom kot zdaj. Vse sile bi bilo zato treba usmeriti v to, da se inflacija stabilizira, vse tiste, ki dvigajo cene, pa naj se prisili h konkurenčnemu ravnanju. Mura je imela vsa zadnja poslovna leta izgubo, čeprav so napovedovali, da ne bo rde Čih številk. Kako kaže v pri hodnje? Mura bo letos še zagotovo poslovala z negativnim rezultatom in tudi prihodnje leto nam verjetno ne bo uspelo narediti preobrata, saj moramo nekatere stvari postaviti na povsem nove temelje Iz statistike zadnjih treh let ugotavljam, da je Mura stroškovno čedalje učinkovitejša, problem pa je, ker gre v strukturi stroškov kar 80 odstotkov za plače, ki jih je treba obvladovati. Iz podatkov je razvidno, da je v Muri masa za najnižje »Direktorica družbe v Zagrebu in direktor družbe v BflOB ■' sta sama dala odpoved in to je njuna osebna odloči1' Zakaj? Verjetno tudi zato, ker bom zahteval Čiste ' Ker bom od vsakega direktorja zahteval, da se bori zaSl^_ poslovne rezultate, da se drug do drugega postovk našajo tako v korist družbe, ki jo vodijo, kot v korist skup . V skupini noben menedžer ne sme potegniti take Pote'11 bi njemu kratkoročno prinašala boljši rezultat, skupi’11 r slabšega. Žal se to v preteklosti ni spoštovalo. V roki n1 . niz pogodb, ko so delali natančno tako, kotne bi so probleme prelagali na hčerinske družbe. Morda s $ zdaj tega ustrašili, saj želim imeti na mizi rezultate v \ posameznika in jih neodvisno meriti, tako da ne bo Skrivalnic.« Foto: Nataša Juhnov plače v zadnjih štirih letih zrasla za 20 odstotkov in tu je treba iskati razloge, zakaj so Številke še zmeraj rdeče. Vendar so se stroški dela na enoto zasluženega evra zmanjšali, to pa pomeni, da sc počasi približujemo točki, ko bomo prešli iz rdečih v črne številke. Ta proces pa je počasen prav zato, ker večino tega, kar z določenimi ukrepi prihranimo, z dvigom plač izničimo. Rezultati družbe so predvsem odvisni od dela uprave. Taje štiričlanska, kakšno je sodelovanje med člani uprave? Pojavljajo se govorice, da sodelovanje s posameznimi člani ni najboljše? Dobro je, če ljudje ne razmišljajo enako, saj s tem »viharijo« ideje. Sam kot predsednik uprave sem osredotočen na cilj, na uspeh in mislim, da znotraj uprave vsi razmišljamo o idejah. Nekateri morda na nekoliko drugačen način, vendar menim, da v tem trenutku ni kakih velikih ekscesov. Med sabo se normalno pogovarjamo, da so različna mnenja, pa je jasno Kakšna je trenutna zasedenost proizvodnih zmogljivosti in kako kaže v prihodnje? Trenutno so proizvodne zmogljivosti zapolnjene, do marca ne bi smelo biti težav, saj so zmogljivosti že rezervirane, treba pa si bo prizadevati, da bodo zmogljivosti zasedene tudi vnaprej Mislim ir Mun p,. w|l znana, da z zasedenostjo ni j težav, če bo seveda vsak ut” ' svoj del nalog. Seveda si tava v dogovoru z torn pri tem najprej 11 ' Sanje, kje so tisti minuli1 katerih smo še pripravi?' jeti delo. Ugotoviti šne bi bile posledice m nevarnosti tega omejevani’, ko se zgodi, da ne izgub ' enega kupca, ampak jih p več, čeprav so nekateri p"lr ni plačati tudi višjo čenč (N strategija pa je tudi v tem,' p mo povečevati prihodke1 račun dodelavnih posl'"' . ne z delom v Slovenil* J" p ' iskanjem kooperacij« '' ■ proizvodnje v tujini P'i' strateških usmeritev, ' ^ijn1 račun cenejše delovne j^1 pokriti razliko pri dom- 1 < ladjah. O tem se v d nekaj let, vendar je to M ' ( se ni niti še rodil. p Kaj pa prodajd -** tehnologije? v Projekt v Egiptu sc > u *■'' čuje, vendar sem glede no nekoliko skeptičen ' je Murin mjvečji Kap'13 sem v niansah, je tisi'*' ločuje od proizvode? ‘ če to proda drugimi vrne kot bumerang LUdv VESTNIK -18. oktober 2007 KULTURA 11 Priložnosti kulturne prestolnice? Potrebujemo čim več noro dobrih idej Kulturniki: Lovi nas panika, nič se ne dogaja Po dveh letih mlada ekipa uresničila napovedi Film Voda v oči končno v kinematografih $ tetn, kakšne so prilož-Murske Sobote v času r°pske prestolnice kulture 1,1 2012, je spregovorila Mojca Breščak z mestne Na njeno retorično Pisanje, da vsakega naj-5ri 1 zanima, koliko denarja 1 novih zaposlitev bo to pri-1 h j je sledil odgovor; »Ze-_Mo. Kulturna prestolni-V J?®1** daje le možnosti, |e treba izkoristiti, raz-h uresničiti ideje, prodati kulturo svojega Učinek pa se bo Ju s tem, koliko ljudi bo- PHvabili k nam.« Murska Sobota, ki kan' J* skupaj z Mariborom in 'rije »pomurski« filmi na festivalu slovenskega filma Petelinji zajtrk letos najboljši slovenski film m festivalu slo-filma v Portorožu ^delovali kar irijc »potrt A*’* filmi: Petelinji zaj-' Wš ter Traktor, ljube ^l^šček in mehanik Matuš, po katerem je nastal glavni Iha Petelinji zajtrk. Foto: Jože Biščak mesti severovzhodne kohezijske regije, je na dobri poti, da bodo aprila 2008 dokončno razglasili Evropsko prestolnico kulture. Sobota se vidi s tem projektom kot multikulturno središče, kjer se stikajo različne etnične skupine, šestnajst religijskih skupin, pestra mladinska kulturna dejavnost, bogata dediščina, ljudska umetnost in še kaj. Namen je, da se v tem času povežeta kulturna in vsa druga dejavnost širšega prostora ter da tudi kulturni dogodki v drugih krajih postanejo del kulturne prestolnice. Prav kultura bi lahko postala generator razvoja te regije. V zadnjih desetletjih se je v Soboti vlagalo predvsem v infra- zen in rock’n’roll. Vsi trije fUmi so adaptacije romanov Ferija Lainščka; Petelinji zajtrk je ohranil isti naslov, kot je naslov knjige, Mokuš je strukturo, sedaj pa je čas, da se začne vlagati tudi v kulturo. »Vsekakor je pri tem možnost za investicije, Sobota načrtuje izgradnjo novega multikulturnega centra, romske vasi in obnovo obstoječe kinodvorane, še bolj pa gre pri tem za mehke projekte in koliko ljudi bomo z zanimivim programov uspeli privabiti v mesto. Zato potrebujemo čim več noro dobrih idej, ki jih bomo lahko realizirali,« je povedala mag. Breščakova. Čeprav je mesto Maribor nosilec tega projekta, bodo sami morali poskrbeti za promocijo, saj od glavnega koordinatorja Kible ne dobivajo nobenih navodil, kako nadaljevati in pro- nastal po romanu Ki jo je megla prinesla, Traktor, ljubezen in rock’n’roll pa po romanu Vankoštanc. Petelinji zajtrk so v Portorožu gledalci izbrali za najboljši film, najboljši igralec je postal glavni igralec v tem filmu Vlado Novak, za najboljšo režijo in scenarij pa je bil nagrajen scenarist in režiser filma Marko Naberšnik. Igralka leta po izboru revije Stop pa je postala glavna igralka v filmu Pia Zemljič. Precejšnji del filma so snemali v Gornji Radgoni, kamor je bilo tudi v knjigi postavljeno dogajanje. V njem pa tudi kot predmet oboževanja glavnega lika igra hrvaška pevka Severina. O filmu in nagradah, ki jih je film dobil, je Feri Lainšček povedal: »Ta film mi je vsekakor prinesel veliko lepih trenutkov, lepo je bil sprejet v Sarajevu, jekte pripraviti za predstavitev v Bruslju. Tudi pri kulturnikih, ki so neposredno vpeti v kulturo tega prostora, ni slutiti nobene aktivnosti, povezane s kulturno prestolnico. Pa ne samo na področju investicij, ki zahtevajo kapital, dejavneje bi se morali lotiti tudi vsebinskih zasnov. V štirih letih bo težko narediti, česar se doslej ni naredilo, in kulturo dvigniti na raven, da se z njo regija predstavi v evropskem prostoru in vriše na kultur-' ni zemljevid Evrope. Zato ni presenetljivo, da kulturniki pravijo: »Počasi nas lovi panika, ker se nič ne dogaja.« A. N. R. R. Gornji Radgoni, Portorožu in Ljubljani, pravkar prihaja na re-dnikinematografski spored in videti je, da bo postal velika slovenska uspešnica. Moja majhna zgodba, ki se je začela v mehanični delavnici v Kroški ulici v Murski Soboti, torej v ustrezni režiji prihaja na velika platna po vsej Sloveniji. Vse pa kaže, da ne bo ostalo samo pri tem, saj film že dobiva vabila na festivale v tujini. Ob tem je treba seveda reči, da je mladi režiser Marko Naberšnik izjemen ustvarjalec, ki ustvarja svoje filmske podobe s posebnim pristopom in izjemno energijo. Ob vseh nagradah, ki jih je dobil film v Portorožu, pa so v njem še igralske kreacije, ki bi bile prav tako lahko nagrajene. Skratka, s tem filmom in dogajanjem okoli njega sem res zelo zadovoljen.« Jože Gabor Dve leti neuspelega čakanja na sredstva Filmskega sklada Film Voda v očeh bo doživel danes, v četrtek zvečer, predpremiero in ga bodo širši javnosti prvič prikazali v Kinodvoru v Ljubljani. Gre za t. i. nizko-all celo brezproračunski celovečerec, ki ga je posnela mlada neodvisna ekipa ustvarjalcev iz Prekmurja pod vodstvom Jožeta Baše, ki je hkrati režiser, scenarist, producent, organizator in glavni igralec. Film je prejel pred dvema letoma na osmem festivalu slovenskega filma tri nagrade, za najboljši scenarij, nagrado občinstva ter nagrado združenja filmskih kritikov. Dobili so tudi čestitke s Filmskega sklada, obljubljenih sredstev pa nikoli. Končno jim je po dveh letih film uspelo spraviti na velika plat- na, »Vesel sem, čeprav mi je nekoliko neprijetno, da smo morali čakati celi dve leti, da nam je uspelo. Čas je že bil, da film pokažemo širši javnosti,« je povedal tik pred premiero Jože Baša. Za postprodukcijo so se povezali z artmrežo, žal pa v Pomurju ni nobenega kina, ki bi bil vključen v to mrežo, in tako še ne vedo, kdaj bo film prišel tudi sem. Takoj po festivalu leta 2005 sta jim produkcijska hiša Arkadena film in Leon Krpic ponudila pomoč, da film spravijo na platno. Arkadena je zaprosila Filmski sklad za sofinanciranje za povečavo filma, za postprodukcijo filma ter za izdelavo kinematografskih kopij. Po prvem pozitivnem odgovoru in čestitkah pa s sklada sredstev nikoli niso dobili, s čimer so bili tudi sami vključeni v konfliktno situacijo ne Filmskem skladu, s katero se srečujejo slovenski filmarji. Sicer pa so dobili že pred dvema letoma, ko je film nastal, odlične kritike, prav ob tem filmu pa so se začeli spraševati tudi o kakovosti slovenskega filma, kriterijih, produkciji, gledanosti, da lahko tako rekoč popolnoma anonimen, no no budget film, kot je Bašev Voda v očeh, deklasira filme, za katerimi stojijo velika filmska imena, milijoni evrov, Filmski sklad in še kdo. Marsikoga je presenetil, ko se je kot študent fizike postavil ob bok režiserjem in filmom, kot so Odgrobadgroba in UglaŠevanje. Dobiček? »Nanj niti ne računamo, smo pa vložili v film vsa svoja sredstva, zato upamo le, da se bodo pokrili stroški za promocijo,« se nasmehne Baša, ki je zadovoljen, da je film končno v kinih. Sedemdesetminutni celovečerec Voda v očeh govori o Marku, matematičnem geniju, ki ga razume edino oče ter ga spodbuja in uči življenja. Ko se oče smrtno ponesreči, se še bolj zapre v svoj svet. Dokler ne odide v Ljubljano in sprejme izziva. Pri filmu so med drugim sodelovali Milivoj Miki Roš, Jaka Žilavec, Vitomir Vrataric, Matjaž Breznik, Milan Zrinski, vsi člani družine Kolarič, Dragica, Dani, Dejan in Bor Kolarič, ter drugi. Jože Baša, režiser, scenarist, producent, organizator in glavni igralec: »Vesel sem, da nam je uspelo, čeprav mi je nekoliko neprijetno, da smo morali čakati celi dve leti.« A. Nana Rituper Rodež biti ženska Outomerske galerije Ante ■ bila °tvoritev razstave bMaribora. Razsta-S eSvečena ženskam. Vlasta ^hje "Nemška kiparka, kije končala v Sloveniji, u ,|1jin °Se ie veliko bpopolnjeva-i %ha ’ bredvsern v Munchnu In •’je- Vrnila seje v Slovenijo, Na?bravila precej razstav, ve-Javnih skulptur znanih ‘ kno Predvsem v Maribo-?Relief jrazstav' “J® Predsta-s ''risbam'in skulpturami, V’ pa je skulptura ,^1 »| 1,1 dvignjenimi ' Oh, 'J|b'žesamaposebigo-^' in užitku,daježen-‘ n,„ n'’s kitaro popestrila l5 ^°ran Fijavž pod men-Btjanf)- pragrwn P3 Ck,ra?„ 5rečko Pavličič. V čast ' ’**'1 a0 iZbra|i nežnejše V Galeriji PAC razstavlja Saša Bezjak V petek zvečer so odprli v soboški Galeriji PAC razstavo del akademske slikarke Saše Bezjak, ki danes živi in ustvarja v Gornji Radgoni. Bezjakova se je rodila leta 1971 v Mariboru, kjer je kasneje tudi diplomirala na Pedagoški fakulteti pod mentorstvom akademskega kiparja Darka Golije, leta 2001 pa je pri mentorjih prof. Metka Kraševec In dr. Nadji Zgonik diplomirala še na Akademiji za likovno umet-nostv Ljubljani. Tri leta pozneje se je vpisala tudi v drugi letnik magistrskega študija Iz kiparstva na omenjeni akademiji. Z likovnim ustvarjanjem je začela leta 1992, ko je ilustrirala knjigo Veselje in radost se budita mariborskega Centra za dehumanizacijo. Od takrat do danes so se njene ilustracije pojavile že v velikem številu knjig. Prvo samostojno razstavo je imela prav tako v štajerski prestolnici, ko je leta 1998 v Likovnem razstavišču Univerzitetne knjižnice na ogled postavila svoje Abstraktne pokrajine. V zadnjih osmih letih je svoja dela predstavljala na skupinskih in samostojnih razstavah, udeleževala pa seje tudi mnogih likovnih kolonij. Posebno uspešneje bilo zanjo leto 2006, ko je skupinsko razstavljala v Bruch-salu pri Karlsruheju v Nemčiji, pripravila je multimedljski literarni performans na Metelkovi v Ljubljani, imela je samostojno razstavo v Sonnenber-gu v Avstriji, udeležila pa seje tudi likovne kolonije v Gornji Radgoni. T. K. ________KRONIKA____________________18. oktober 2007 - VESTNIH Letos sta umrla na cestah v Pomurju že dva človeka več kot lani vse leto Evakuacija beltinske šole lema letošnjega meseca požarne varnosti je evakuacija. Poudarek gasilskih aktivnosti je predvsem na večjih objektih, kjer se zadržuje veliko ljudi. Gasilska zveza Belti nci je letos vajo zastavila širše, saj je sodelovalo kar 120 gasilcev iz štiri h občin; Beltinci, Murska Sobota, Črenšovci in Odranci. Predpostavka vaje je bila, daje prišlo v kurilnici beltinske šole do eksplozije plina, Ker je bila eksplozija zelo močna, je poškodovala večji del šole. Poleg tega je bilo v prostorih veliko dima, zato je bila potrebna evakuacija (reševanje) učencev in zaposlenih. Na kraj dogodka (vaje) so prišla s svojimi vozili gasilska društva Beltinci, Bratonci, Dokležovje, Gančani, Ižakovci, Lipa, Lipovci, Melinci, Črenšovci, Srednja, Dolnja in Gornja Bistrica, Žižki, Trnje, Odranci in GD Murska Sobota s 30-metrsko lestvijo za reševanje ponesrečencev iz višin. V projektu reševanja učencev je sodelovala tudi enota Civilne zaščite in prve pomoči osnovne šole Beltinci. Medobčinska gasilska vaja na OŠ Beltinci je po analizi dokaj dobro uspela. Vsako gasilsko društvo, kije sodelovalo na vaji, je prikazalo visoko stopnjo pripravljenosti. Prizadevno delo gasilcev sta pohvalila tudi župan občine Beltinci Milan Kerman in vodja izpostave za zaščito in reševanje Murska Sobota Martin Smodiš. J. Ž. V trčenju pola in ukrajinskega tovornjaka sta umrla dva mlada človeka, trije so bili ranjeni. Foto: Jure zauneker Namesto v službo v smrt Pokrajina ob Muri tako črnih številk v statistiki smrtnih žrtev v prometu ne beleži od osamosvojitve Slovenije dalje Kolo za pet evrov Na sobotni policijski dražbi najdenih predmetov v deželi ob Muri ni manjkalo ljudi. Mogoče je bilo namreč kupiti kolesa, mobiinikein tudi jope le za nekaj evrov. Predmete - policija pripravlja javne dražbe za najdene ali ukradene predmete, za katere v letu dni ne najde lastnika oziroma se ta ne oglasi-so prodajali po načelu videno, kupljeno, plačano. Daje bilo vse v najlepšem redu, sta skrbela inšpektorja Boris Rakuša in Janez Breznik, ki je dražbo tudi vodil. In iztržek? Prodanih je bilo okrog 50 predmetov za slabih 740 evrov. Najvišjo ceno - 95 evrov - je doseglo novo kolo, nekatera kolesa pa so prodali tudi za manj kot pet evrov. A. B. Prav na dan, ko je relacijo Dolga vas-Gornja Radgona letos prevozil že milijonti tovornjak, je ta cesta v Hrastju - Moti terjala dve mladi življenji. »Triindvajsetletni voznik osebnega avta je v četrtek ob 5.05. peljal pola iz Vučje vasi proti Radencem, ko je začel v blagem nepreglednem ovinku v Hrastju - Moti prehitevati tovornjak, ki je vozil pred njim. Med prehitevanjem je po nasprotni strani ceste pravilno pripeljal ukrajinski tovornjakar. Kljub zaviranju obeh vozil je prišlo do čelnega trčenja,« izhaja iz spo ročila Jožefa Prše, piarovca pomurskih policistov. Šofer pola, 23-letni Primož Horvat s Spodnjega Kamenščaka pri Ljutomeru, je umrl na kraju nesreče. Življenje je izgubil tudi njegov sopotnik - ni bil privezen - na sprednjem sedežu 32-letni Zoran Dijak iz Stročje vasi. Oba ponesrečenca so iz zverižene pločevine rešili gasilci. Trije sopotniki, tudi ti niso bili priveza ni, na zadnjih sedežih pola so po policijskih informacijah težje poškodovani in se zdravijo v murskosoboški bolnici. Materialne škode je bilo za deset tisočakov evrov, promet na pro metnici G1/3 pa je bil zaradi odstranjevanja posledic nesreče oviran dobre Štiri ure. Na kraju nesreče smo od prič izvedeli, da naj bi polo pred trčenjem prehiteval kar celo kolono vozil, ko je treščil v ukrajinski tovornjak. Izvedeli smo še, da so bili vsi potniki v avtu na poti v službo v bližnji radgonski Arcont. Zapišimo tudi, da so iz mariborskega univerzitetnega kliničnega centra sporočili, da je za posledicami prometne nesreče, ki se je zgodila 4. oktobra pri Mali Nedelji, umrl kolesar. Ena-inpetdesetletni Josip Dcvčič, sicer po neuradnih informacijah hrvaški državljan, ki je I prebival v okolici MaleN«^-1 je tisti dan kolesari! po I navzdol, ko je nenadoma P' ‘ I Za padec je bila kriva pn'"^ II hitrost, policijski še nameri! alkohol nad J Ijeno mejo . Devčič je 25. smrtna cest v Pomurju V čelen1 kem letu je umrlo v pro ’ ■ ” nesrečah 23 ljudi, leta JhH 16. Pokrajina ob Muri tA " n ih številk v statistiki HHrl^ žrtev v prometu v prvih mesecih leta ne beleži osamosvojitve Slovenije Andreji Redarji v šolske klopi Ministrstvo za notranje zadeve je predstavilo priprave na uresničevanje obveznosti zakona o občinskem redarstvu, ki je začel veljati 1. januarja letos. Do zdaj so končali tri projekte, ki jih zahteva zakon: pravilnik o strokovnem usposabljanju, pravilnik o opremi in načinu uporabe opreme občinskih redarjev in osnutek občinskega programa o varnosti. Po pravilniku o strokovnem usposabljanju bo skrbela za usposabljanje redarjev Policijska akademija v Tacnu. Usposabljanja - končala se bodo s teoretičnim in praktičnim preskusom - bodo trajala 12 tednov. Posebno pozornost bodo namenili predvsem izvajanju redarjevih pooblastil. Na ta način nameravajo zagotoviti, da bi se pri delu redarjev dogajalo čim manj zlorab. Kot je znano, nova zakonodaja, ki bo povsem uveljavljena šele, ko bo sprejet tudi občinski program varnosti, kar naj bi se zgodilo prihodnje leto, občinskim redarjem po novem podeljuje kar nekaj dodatnih pooblastil A. B. Novo sojenje za streljanje med Romi maja 2004 se spet ni začelo Tokrat manjkal glavni obtoženec Dejan Baranja: »To sodišče je zanič« Tri leta in pol je od pretepa in streljanja med Romi v Kranjčevi ulici v Černelavcih pri Murski Soboti, ko sta bila v noči na 4. maj 2004 ubita dva človeka - Milan Baranja in Jože Miiller več ljudi pa je bilo ranjenih. A vse kaže, da bo minilo kar precej časa, preden bodo krvavi dogodki sploh dobili epilog. Četrtkovo sojenje je bilo namreč spet preloženo: tokrat je manjkal glavni obtoženec Saško Ce-ner. Ta je bil na prvem sojenju sicer že obsojen na 15 let zapora za umor Baranje, vendar je višje mariborsko sodišče razsodbo razveljavilo. Po združitvi obtožnic je tožilec Karel Vogrinčič pred sodnike poslal še Mirka Mačka, Zdenko in Dejana Baranjo, Bojana Horvata in Vesno Pestner. Tožilec Cenerja spet bremeni umora, drugim pa očita nagovarjanje k pretepu in tudi pretepanje. Mimogrede, eden od obtoženih, Slavko Pestner, je lani julija storil samomor. Novo sojenje je bilo tako preloženo že tretjič Prvič sodnica Natalija Pavlič Goldinskij sojenja ni mogla začeti, ker sta manjkala Maček in Horvat, septembra je Cenerjev zagovornik Jože Šafarič zahteval njeno izločitev, v četrtek pa prvi obtoženi na sodišče ni prišel, ker ni dobil vabila, saj se je menda preselil v Lendavo. Sojenje se bo nadaljevalo prihodnji mesec. Kot ponavadi je Romom včeraj v sodni dvorani spet zavrela kri. Dejan Baranja, pokojnikov sin, je sodnici Pavlič Gol-dinskijevi zabrusil, da je sodišče zanič: »Nezaslišano je, kar se dogaja Človek, ki je ubil mojega očeta, je še zmeraj na prostosti, jaz pa sem v zaporu, ker menda ogrožam druge. Z umorom očeta so mi ukradli dvajset, trideset let kvalitetnega življenja, zdaj ste sem poklicali še mojo bolno mamo, da ji sodite.« Na hodniku pa sta si v lase skoraj skočili njegova babica in Pestnerjeva. Andrej Bedek Dejan Baranja - prvi z leve, sin pokojnega Milana Baranje-je sodnici Nataliji^' Goldinskijzabrusil: »Nezaslišanoje, karse dogaja. Človek, kije ubil mojega zmeraj na prostosti, jaz pa sem v zaporu, ker menda ogrožam druge.« Foto: Nataši Po naših znanih Štirideset let Pomurske planinske poti Osrednja slovesnost bo Pri Bukovniškem jezeru Bukovniškem jezeru bo v ne-*1' loh r:L । L u rt osrednja d ta ■■ ob praznovanju štirideset-’ * Pomurske planinske poti. 1 ^Jlei Pomurske planinske poti, ki h ,rw'1 ^metrov P° Prekmurju ie bila 21. oktobra. 1967 na £ '^lu, kut bo prireditev, torej Bu-i«< tm Se pred prireditvijo Pripravili pohod od Turnišča do , :>! I n I ;i ki se bo začel ob 8. ’ Wišcu. Slovesnost pripravlja Med-jZ"*1,1 nd hi T Planinskega društva za j/J' lr UOMv pa bo pozdravil tudi skrb-“murske planinske poti Jože Ružič. Na prireditvi bo slavnostni govornik pokrovitelj proslave, župan mestne občine Murska Sobota Anton Štihec. Dogajanje bo povezoval Milan Zrinski, v kulturnem programu pa bodo nastopili Ženski pevski zbor Žarek društva medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Pomurja in šolski folklorni skupini iz Osnovne šole Beltinci in Dobrovnik. Pomursko planinsko pot bosta blagoslovila predstavnik rimskokatoliške in evangeličanske cerkve, podelili pa bodo tudi priznanja Planinske zveze Slovenije in Meddruštvenega odbora Planinskih društev za Pomurje. Jože Gabor Planinske poti’ vsako leto prehodi več tisoč ljudi, celotno okrog tristo kilometrov dol-s jR kontrolnimi žigi pa je doslej prehodilo okrog tristo ljudi, foto: J. Ga. Turistične prireditve Gerllnci - V soboto, 20. oktobra, ob 13- uri bo v središču vasi 22. prireditev Praznik mošta, vina in kostanjev. Izbrali bodo princeso praznika, prikazali trgatev in stiskanje mošta s staro stiskalnico, pripravili bodo družabne igre in kulturni program. V četrtek, 18. oktobra, bo 23. ocenjevanje vzorcev vinskih moštov. Radenci - V soboto, 20. oktobra, ob h. uri bo na platoju pred kavarno Weekend začetek prireditve Bogastvo jeseni - vaška tržnica, ki jo organizira Turistično društvo Radenci. Na tržnici bo ponudba izdelkov domače obrti, jesenskih pridelkov, medu, pečenih kostanjev in podobno. Grad - V soboto, 20. oktobra, od 10. do 17, ure bo na grajskem dvorišču jesenski bazar,, na katerem se bodo predstavili rokodelci ter ponudniki domačih izdelkov in pridelkov. Pripravili bodo tudi kulturni program in program za otroke. Murska Sobota - V soboto, 20. oktobra, ob 12. uri bo 42. ulični tek po mestu. Tekli bodo člani, članice in osnovnošolci, tek pa je zadnji med teki za pomurski pokal, ki so jih organizirali skoraj vsak konec tedna od aprila do zdaj po različnih krajih Pomurja. Kuzma - V nedeljo, 21. oktobra, ob 13. uri bo pred občinsko zgradbo pohod po stari vojaški poti, po pohodu pa bosta druženje in zabava. Pohod pripravljata TD Tromejnik Kuzma in Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota. Dokležovje - V soboto, 20. oktobra, ob 19. uri bo v dvorani vaškega doma prireditev s podelitvijo priznanja za naj domačijo, obnovljeno panonsko domačijo in izvirno ureditev okolice hiše v občini Beltinci. Ljutomer - V nedeljo, 21. oktobra, bo sodelovalo Planinsko društvo Ljutomer na praznovanju 40-letnice Pomurske planinske poti, ki bo pri Bukovniškem jezeru. Prijave zbira Vera Topo-linjak na 031 460 668 in na sedežu PD Ljutomer. Negova - TD Negova - Spodnji Ivanjci je odprlo v Negovi turistično pisarno za obiskovalce od ponedeljka do petka med 14. in 18. uro ter ob sobotah in nedeljah od 13. do 18. ure. V istih prostorih je na ogled razstava Negova skozi Čas. Jeruzalem - Na naslovu Jeruzalem 8 je odprla LTO Prlekija Ljutomer Turistično-informacijski center Jeruzalem, v katerem so ob informacijah o kraju in okolici ter promocijskem materialu med drugim na voljo Še spominki in vina. Foto: J. Ga. Treza spetsejmarila v Murski Soboti Trezino senje, ki je vsako leto na dan, ko goduje Terezija, je privabilo tudi ta ponedeljek v središče Murske Sobote veliko prodajalcev in kupcev iz vsega Pomurja, prišli pa so tudi od drugod. Tradicionalno sejemsko prireditev je organiziralo Javno pod jetje Komunala Murska Sobota, med raznoliko klasično sejemsko ponudbo pa so lahko kupci ves dan izbirali pri več kot dvesto stojnicah. Trezino senje naj bi po zgodovinskih podatkih organizirali v Murski Soboti že okrog osemdeset let in je ob Miklavževem sejmu največja sejemska prireditev v mestu. Sejem na začetku jesenskih dni je bil vedno priložnost, da so si ljudje po nekoliko nižjih cenah lahko kupili zimsko obutev in oblačila ter kmečko orodje, ob domačem vinu in toplih jedeh pa so se pogreli. Tudi letos smo pogrešali ponudbo domačih ljudskih obrtnikov, saj so bili ti le na nekaj stojnicah, in to le predvsem s ponudbo kmečkega orodja in lončarskih izdelkov. Izjema so bili le lectarji, ki so prodajali na šestih stojnicah. Prevladovali pa so spet plastični izdelki in manj kakovostna oblačila in obutev. Jože Gabor www.posta.si Na pošto po raznovrstne sveče po ugodnih cenah. To pa še ni vse. Kot se boste lahko prepričali sami, na poštah ponujamo še veliko več. Izbira je res velika, zato ne odlašajte, oglasite se na vaši najbližji pošti. Zanesljivo vsepovsod O POŠTA SLOVENIJE POŠTA IN FINANCE IZ NAŠIH KRAJEV 18. oktober 2007 - VESTNIK Naš dopisnik Ludvik Kramberger sedemdesetletnik Od kovača do novinarja Oglaša se predvsem zato, ker ljudje tako želijo Marijina kapela za Marijo IvanZebec iz Ižakovecse nikakor ne more sprijazniti z izgubo svoje žene Marije, kije umrla lani 24. julija v 42. letu. Spoznal jo je leta 1977, ko je prišel s skupino gradbenih delavcev na gradbišče v Nemščaku. Njegov rojstni kraj so Stu biče nedaleč od Zagreba. Po osemindvajsetih letih zakona je postal vdovec in se odločil, da bo dal postaviti v spomin svoji ženi Mariji Marijino kapelico. V njej stoji kip Marije Bistriške (»črna Marija«), izobešena pa je tudi ženina slika. Pri gradbenih in drugih delih sta mu pomagala Miran in Amalija Lah iz Spodnjega Krapja, na pomoč pa so mu priskočili še Rudi Poredoš. Beno Bernjak, Alojz Ferenčak, Primož Petek, Stanko Srša, Miran Lah, Alojz Zadravec, Martin Škafar, Martin Režonja in Milorad Jurič. Na pročelju kapelice piše: »Mati Božja Bistriška bediš nad vsakim najinim korakom, vodiš me za roko in kadar počivam, ti ne spiš.« Prejšnjo soboto seje tamkaj zbralo veliko ljudi od blizu in daleč. Blagoslovitev z mašo je opravil beltinski kaplan Boštjan Ošlaj, ižakovske pevke pa so zapele nekaj cerkve nih Marijinih pesmi. J. G. Naš redni dopisnik Ludvik Kramberger iz Gornje Radgone je pred dnevi praznoval 70-letnico življenja. Rodil se je kot deveti otrok 11 članske viničarske družine. Njegov oče Franc Kramberger, čeprav viničar, je izdeloval letalo. Sicer je bil njegov oče za tiste čase genij, saj je ob kolarstvu, katerega se je izučil, obvladal še več kot 20 rokodelskih poklicev in bil cenjen v okolici. Del očetovih talentov je podedovali tudi Ludvik, saj je tudi on poleg prvega poklica, to je kovaškega in nato poklica tehnika, opravljal in še opravlja številne rokodelske dejavnosti, ki jih ne obvlada vsakdo. Nekaj časa svojega življenja je skupaj z bratom Ivanom, ki je bil pozneje ustreljen ob nastopu za kandidata predsednika Slovenije, živel tudi v Nemčiji. Zanimalo nas je, kako je prišel od kovača do dopisnika. »Zbolel sem na hrbtenici, bil operiran in se leta 1971 zdravil v Zdravilišču Laško. Tu je nastal moj prvi prispevek, ki so mi ga objavili v Nedeljskem dnevniku. Naslednji prispevek je bil objavljen v Vestniku. V njem sem hotel opozoriti na to, da krajani Ku- Sobota, 20. oktober, ob 10.00 uri Jesenska zabava V čast najbolj barvitemu letnemu 1 K času smo pripravili zanimivo jesensko zabavo z glasbenim gosium, ' IflKP plesno skupino in nagradnimi igrami na trtno gubic in jeseni JKt Veselo bo! Vsako soboto v oktobru, ob 10.00 uri nove, kjer sem živel takrat, o® I za skupne aktivnosti. Po,tfl r članku so se krajani začeh’ I čevati v akcije. Objava 1 prispevka v časopisih mi i£ 1 * spodbuda za nadaljnje pisW' 1 Da sem vztrajal v dopWrofr 1 ima zasluge znani uredniki niškega glasila Elrad Andrep klin, danes znan zčUSČan^ N objavo sprejema! moje, intervjuje. । Naslednja leta sem svojci ( spevke pošiljal številnim && som in revijam. Še dane* F , gosto oglašam, ker , želijo Pišem zato, ker tW^1*' kličejo in mi na »dlani* ( sejo zgodbo Ko me poklic' , ne morem reči ne. ud dnflSlf ( vanja nisem obogatel. Lah^ , rečem, da se da s honorarji p®, , pšati življenje. Seveda jet>£ »delat«, kot pravi v pop^'J Smolar. Najboljše honoriran mojem pisanju se je gltso- ‘ lepše so obuti cisti, ki 'rr vajo na račun bosih!« 'Le vsi stavki, ki sem jih zapfJ 1 letih dopisovanja, pa -"^.j takim honorarjem, bi mi ji no tako bogat kot največji M L taš sveta.« L Franci Kle^ Številnim čestitkam ob visokem jubileju se pridružuje tudi uredništvo Vestnika v upanju, da bo s svojimi prispevki še vrsto let sodeloval v našem časopisu. Foto: f. k. Družinska sreča Prešanje jabolk $ staro stiskalnico Na Stari Gori, kjer se znamenitim mlinom ristično društvo Sv, Jurij ob te dni pripravilo prikaz belk na stari način. (tolčenja in prešanje) st>^ sceni OŠ Stara Gora dali namenu leseno prem1 * društvu darovala družina 'ri-1' Cogetinec pri C^rhmiakP . povedal predsednik dras"* Mir, so člani prešo razst^1"^, stavili z udarniškim ‘te stiskalnica je odslej v mozaiku ohranjanja pric0^.^ kijih je zbralo in razstav o " društvo v kmečkem rn**-'’’*!'- $^3 leje v poslopju opuščen" 0-^f Gora. Jabolčni sok, te'": s° ji teklosti rekli tukla, sc ■. obiskovalcem prireditve. L Ekološka tržnica Veseli nas osveščenost in zahtevnost naših kupcev, ki v čedalje večjem številu povprašujejo po ekološko pridelanih izdelkih ter stalni ponudbi ekoloških živil Mercatorjeve blagovne znamke Zdravo življenje. Ker cenimo vaše želje in zahteve, smo za vas pripravili ekološko tržnico s ponudbo ekološko pridelanih izdelkov. Vabljeni! ODPIRALNI ČASI CENTRA: od ponedeljka do sobote: od 8.00 do 20,00 ure nedelje: od 8.00 do 12.00 ure VikTitRSPORF r ZChD uarket ^lOTTRLlA Slovenije iŠS KNJIGARNA miVM ima S tuHXB V Marijanišču Veržej je potekal konec minulega tedna seminar z naslovom Zakonca in družina v objemu svetega pisma. Seminarja, pripravili so ga v organizaciji Kolpingove družinske sekcije »Družinska sreča«, seje udeležilo 20 zakoncev (40 odraslih) in 54 otrok. Osnovni namen je bil, zakoncem ponuditi izobraževanje za njihovo partnerstvo, njihovo družinsko življenje, saj je to nekaj, kar se učiš vse življenje; tega ni nikoli preveč ali premalo. »Gre za preventivni program, ki ni program za družine v krizah. Tudi »zdrave- družine potrebujejo izobraževanje,- je med drugim povedal Mirko N idorfer. Lidija in Jože Kociper, oba psihoterapevta, sta partnersko dinamiko predstavila z medicinskega, psihološkega in psihoterapevtskega vidika, dr. Snežna Večko z bibličnega vidika, dr. Stanko Gerjol pa je predstavil pedagoško-vzgojni vidik. V času predavanj za zakonce so otroci ves čas preživeli v različnih delavnicah z animatorji. N. VESTNIK -18. oktober 2007 IZ NAŠIH KRAJEV 15 ) ) 1 1 I, £ F F F 0 £ F A t l) ji i j j j i j' t Jožef Tratnjek iz Lipovec Zaslužen za marsikaj je bil pripravljen poprijeti za de& .^Jožefa Tratnjeka, Lipo-rojenega leta 1913, nje-111 va« ne bi bila to, kar je " * in kar je zc bila zelo ’lu po vojni. Pri svojih le-zelo dober spomin na mladost in vojna le-marsikaj, kar sc je dn C7°v njegovi rojstni vasi in V ^erem živi vse živ, |e> krt zasluga njemn, kije 23 ktu pomembne 1^^1 krajevni skupnosti sr, d.i d svojega pe-Imel svoje obleke. To t ’ prve svetovne vojne 1 P™ tako Jožef) je bil 1 hi •, Italiji. Materi rln °čei n sr |r v zakonu ro Miomi n ja IU111 tct* kako sta r.iki-m grofica po maka-Nhh na konJih P«gosto kosu t beltinskim gro-11 ^v, ko so v začetku Jl1 Prejšnjega stoletja z •'» predah name-progo Ljutomer-Nfho, in tudi svojih osti in? let se spominja zelo k to. Njegovi učitelji so bili 'r 'Ir Marta Drinovec, Vu-”?ija jn Gumilar ter nje-m”9 12 Vel'ke Polane. Ko je ^"‘skovati šolo v Lipovcih, -al° leto 1920. Bil je bister -. t ' izkazu je imel vedno *SšK,,r'Co’ d™?0 so bile peti-k ?*' bita ocenjena gia-11! petje ni imel nikoli t ? in ir t- s I1 It ir (S P * K f fS F I Infondovi vzajemni skladi so oktobra brez vstopne provizije posluha. Nadarjen je bil za nastope v amaterskem gledališču v vasi. Bilo mu je sojeno, da je ostal doma na kmetiji ter postal vzoren kmet, poljedelec in živinorejec, šestindvajseti februar leta 1936 je bil-zanj poseben dan. Takrat se je poročil z Marijo Ulen. Gostiivanje, ki je trajalo kar dva dni, je bil tisti pravi dogodek, ki je dva mlada človeka združil za vedno, kot je povedal Jožef. Njemu je igrala banda z Bistrice, na nevestinem domu naslednji dan pa Kocipri iz Beltinec. V zakonu sta se jima rodila otroka Alojz in Ema. O svoji ženi ve povedati samo dobre stvari. Žal je že pred triintridesetimi leti umrla. Ponosen je na svoja otroka, njuni družini in pet pravnukov. Na domačiji živijo sin z ženo Verico in vnukinja z družino. Pobeg Iz vojne Kot je pripovedoval Jožef, je bil takrat, ko so nemški vojaki med vojno najbolj streljali, v Dravogradu. Leta 1944 je pobegnil iz madžarskega ujetništva, kjer bi moral iti kopat jarke. Skril se je in pobegnil domov, vendar je ostal doma le dva dni. Pravi, da se je v življenju pogosto moral znajti in se s svojo glavo prav odločiti. Škraba nova desna roka Janko Škraban je bil dolgoletni župnik v Beltincih. Jožef Tratnjek pa je na župnišču in v lipovski kapelici dostikrat pomagal delati. www.lnfond.si 080 22 42 X^KBMInfond Družba za upravljanje d o o. Ded in baba pozdravljata obiskovalce vasi Med prizadevanjem, da bi polepšali svoj kraj in ga naredili zanimivejšega, spadajo zadnja leta v mnogih pomurskih krajih tudi aranžmaji z jesenskim sadjem in zelenjavo. Ktemu pa pogosto dodajo »deda in babo«, torej podobi moškega in ženske v naravni velikosti iz slame, lesa in drugih naravnih materialov in v starih oblačilih. Tega seje lotila tudi Marija Hozjan iz Male Polane, ki ji je pri delu pomagala soseda Marija Čeh. Skupaj sta poskrbeli, da na začetku vasi obiskovalce pričakata sedeča moški in ženska v naravni velikosti, ki ju obkrožajo okrasne buče različnih vrst, ki so zrasle na njunih vrtovih. Z zanimivim aranžmajem buč in likov se je fotografirat Marijin sin Simon. J. Ga. Škraban mu je nemalokrat povedal: *Tij si moja desna roka!« Za svojo požrtvovalnost Jožef pravi: »Imel sem polno funkcij, le nobenega miru nisem imel. Vedno sem bil na razpolago pri delu in pomoči.« O svojih dejavnostih v Lipovcih je mnogo pripovedoval. Kar devetnajst let je bil predsednik poravnalnega sveta, zato je moral vsako nedeljo hoditi naokrog in kjer je bilo potrebno, je urejal različne spore. Osemnajst let je bil predsednik socialne ko- Golobčka Kot je znano, v Ljutomeru »prekopavajo« pred Mestno hišo. Tik pred podiranjem sto let starih kostanjev seje rodilo novo življenje - golobčka, ki sta nič hudega sluteč pozirala za Vestnik. M. T. misije in tako skrbel za siromašne. Mnoga leta je bil predsednik krajevne skupnosti. Po njegovi zaslugi so imeli v Lipovcih in Beltincih prve asfaltirane poti. To je bilo leta 1973. V času njegovega predsedniškega mandata so v naselju napeljali električno omrežje. Štiri leta je bil porotnik in dve leti odbornik za komunalne zadeve v soboški občini, Mnogo je še pomembnih mejnikov, ki so vplivali na modernizacijo Lipovec, tudi po njegovi zaslugi. Tudi danes, ko jih šteje čez devetdeset, še marsikaj postori. Ko sem se pripeljal na njihovo dvorišče, sem ga našel med kuhanjem krompirja za prašiče. Pred dvema letoma smo ga še lahko srečali na poti s kolesom do Banovec, kamor se je poleti hodit vsako nedeljo kopat. Vsako nedeljo se še odpravi k nedeljski maši ali na proščenja, če so seveda kje. V veliko zadovoljstvo mu je, da popazi na svoje pravnuke, s katerimi se tudi igra. Bojan Zadravec -P 0 Center za pomoč žrtvam kaznivih dejanj Murska Sobota. Plese 9,9000 Murska Sobota Tek (02) 527 19 OO Če sl žrtev nasilja ali v stiski, pokHčI! Pomoč je zaupna in brezplačna. Na voljo smo 24 ur na dan, vse dni v letu! • ri ni Črenšovci Tako rekoč vse občine v našem okolju imajo (urejene ali predvidene ) obrtne cone. V črenšovski občini so pred leti v ta namen določili zemljišče v bližini, kjer ima kmetijska zadruga trgovino, skladišča in deponijo. Tam je že zraslo zasebno podjetje Mizarstvo Horvat, medtem pa so v gradnji tudi proizvodni in poslovni prostori podjetja Tolerans (Kodba) z Dolnje Bistrice. Pred časom je izrazil zanimanje za nakup zemljišč tudi obrtnik iz domžalske občine. Za kaj več pa tamkaj zaenkrat (skoraj) niti ni možnosti Poleg tega je neustrezna dovozna pot. Zato je vse več pobud, da bi morala občina nameniti oz. opredeliti kot obrtno cono zemljišča, ki so v neposredni bližini romskega naselja Kamenci. Tam se razvija tudi obrtna cona občine Odranci, v kateri bo nemški podjetnik kmalu začel graditi tovarno avtodomov Carthago. Ali bo tudi črenšovski občini uspelo tamkajšnje območje spremeniti v prostorskem planu tako, da bo namenjeno obrtni coni, pa je odvisno od zasebnikov zemljišč - če jih bodo pripravljeni prodati. Postopek razlastitve je Brat Džouži Gnjesden je soula nej samo soula za ednoga človeka, liki je tou fčenje pa izkušnja za cejlo drujžbo.je pravo moj pajdaš Bela, gda sije malo podatkoffkup poubro pa je vido, kak zdaj vse tou ide. Cejla drujžba de mejla priliko opazovati, ka se na na-pakaj fčijmo. Pa so bile negda ocene od ena do pet ali pa do deset, zdaj so pa najavili, ka ocen več nede ali n e do valale. Ešče tak velki tupko de lejko šou naprej z razreda v razred, pa ka te s šoule prijde, se pijta Bela. Že zdaj so težave. Prijdeš v bauto, pa tibautaš šče čista drujgo odati, kak pa tisto, ka siga proso. Samo bi vsi na nekše gumbe klačiii, je pravo Bela pa si je spopejvo: Reforma šolstva se godi, ka naj se dejte v šoli fči, jezika dva al'enoga ali pa sploj nobenoga. Vej knjig se dosta že dobi, se zgodovina nouva fči, idnouk je več rdečoga, drgouč več bejlo-čamoga. Naj vzgoja tuj bou predmet en, težave s ten so sakši den, že deca zbejšnjeni so vsi, ji kumaj varnostnik kroti. namreč lahko vprašljiv in dolgo trajen. J. G. Ocen več nikšl nede prej, de šolar nouri šou naprej, na konci de slovenski sin od lučki živo le drobtin. 16 REPORTAŽA 18. oktober 2007 - VESIMI Enota vodnikov službenih policijskih psov Petanjci Za nagrado je piščanec Kopica nalog: od varovanja nogometnih tekem do iskanja eksploziva - Dejstvo je preprosto: več je vaje, bolj je pes upogljiv - Zgodi sef da tudi štirinožec kdaj ne uboga »Uspehe se doseže le z rednim in strokovnim delom. Vadimo vsakodnevno, enkrat mesečno je tudi redna vaja. Naši psi so zmeraj 100-od-stotno pripravljeni. Skupaj z vodnikom na terenu preživijo 174 ur mesečno,« pravi Drago Kocbek, ki že peto leto načeljuje enoti vodnikov službenih psov Petanjci (EVSP). Enoto sestavlja dvanajst vodnikov policijskih psov in prav toliko psov. Ustanovljena je bila leta 1994, ko so združili takratne vodnike in je od začetka delovala v nekdanji stražnici. Ob njej so v letih 1993 in 1994 zgradili nove prostore za službene pse, pred kratkim na novo odprto poslopje pa ustreza vsem kriterijem sodobnega centra vodnikov službenih policijskih psov. Dober gospodar=dober pes Policisti vsakega službenega psa v svoji šoli šolajo devet mesecev: štiri mesece v programu predšolanja in pet mesecev v programu osnovnega šolanja. »Ko greš na osnovni tečaj, ti dodelijo psa,« pojasni Miran Štrakl, bržkone že ikona petanjske enote, kajti v enoti je skoraj od začetka. »Pravimo, da je pes po šolanju narejen nekako na pol, saj se ponavadi pojavijo težave, ko pes prvič pride na teren. Dejstvo je zato preprosto: več je vaje, bolj je pes upogljiv. Nenehno je treba ponavljati vajo,« nadaljuje policist, ki naloge opravlja z rotvajlerjem Ranom. »Rotvajler je pes, ki je rad dominanten. Žal so bili rotvajlerji zaradi nekaj in- Jasna RitJop, ena od dveh vodnic policijskih psov iz vse Slovenije, nemški ovčar Miki: »Rekli so, da imava s psom podobna karakterja. Sama pa pravim, da ima Miki tisto, česar jaz nimam, in da imam jaz tisto, česar Miki nima.« Enota vodnikov službenih psov Petanjci s psi vadi vsak dan, enkrat mesečno pa imajo večjo vajo. Slovenska policija uporablja okrog 120 službenih psov, od teh 30 za specialistično uporabo, kot je iskanje drog in eksplozivov, preostale pa za splošno uporabo, kot so sledenje, iskanje oseb ter varovanje javnega reda in miru. Za splošno uporabo policija uporablja pasme nemški ovčar in rotvajler, za specialistično uporabo pa predvsem lovske pasme (ptičarji in šarivci) ter belgijskega in nemškega ovčarja. Miran Štrakl, eden prvih vodnikov službenih policijskih psov nasploh, rotvajler Ran: »Med psom in vodnikom mora biti vzpostavljen odnos. Sicer pa, saj poznate tisto, da je pes dober, Če je tudi njegov gospodar dober.« cid^ntov izpostavljeni v javnosti. Mislim, da so enaki, kot na primer nemški ali belgijski ovčarji. Morda so le bolj trmasti,« o pasmi pove Štrakl. »Sicer pa poznate tisto, da je pes dober, če je tudi njegov gospodar dober,« še navrže vodnik Miran Štrakl, ki je svojega psa uporabil že v mnogih situacijah: pri iskanju pogrešanega človeka, varovanju nogometnih tekem ali pri hišnih preiskavah. »Sva zelo dober tim.« Praviloma štirinožca ob upokojitvi odkupi njegov vodnik, če to ni možno, ga po uvajanju novega lastnika prodajo preverjenemu kupcu. »Ran je navezan na naše domače. Sam tudi vzgajam rotvajlerje. Če bo vse po sreči, bo Ran pri meni dočakal stara leta.« Žival moraš imeti rad »Če psi dobro opravijo nalogo ali vajo, so pohvaljeni. Nagrada je običajno igra - cartljanje - ali hrana. Psi dvakrat tedensko jedo hrano iz konzerv, drugače so standardna hrana posebni briketi, ki so namenjeni za zelo aktivne pse, za priboljšek pa dobijo še posušena svinjska ušesa in goltance. Glavna nagrada pa je vsekakor piščančja salama,« prehrano policijskih ljubljenčkov predstavi komandir Kocbek. Vsak vodnik policijskega psa na začetku svoje kariero opravi test v policijskem centru v Podutiku, kjer mora po Kocbekovih besedah pokazati, da ima rad živali. Petanjska enota je sicer pri delu zelo uspešna, saj dosega dobre rezultate pri usposabljanjih in strokovnih preskusih na državni ravni: »Naši psi so zmeraj 100-odstotno pripravljeni. Skupaj z vodnikom na terenu preživijo 174 ur mesečno.« Policist lahko uporabi službenega psa kot prisilno sredstvo na štiri načine: na povodcu z nagobčnikom, na povodcu brez nagobčnika, brez povodca z nagobčnikom ter brez po- Milan Dajč, državni prvak, nemški ovčarJ|1,, my: »Zgodilo se je že, da pes ni ubogal dartudi pes podobno kot človek delaJ pake.« vodca in nagobčnika »Uporabe psa v JJtlnh m I* ru nismo im&i. Pri težjih kaznivih dejanjih n", stili psa s povodca z nagobčnikom, v veliKO P nam je možnost, ko imamo psa na povodcu, ■ nagobčnika. Marsikdo se takrat prestraši in » P” sli storiti kaj napačnega,« razloži Drago Koch' ; drži, da je tisti pes, ki išče drogo, tudi likokrat me to sprašujejo, sam pa odgovarja®« tem pes, ki išče eksploziv, eksploziv tudi je « pes nikoli ne pride v stik z drogo in eksp^'^ pojasni prvi mož policijskih vodnikov psov« r ni ob Muri teorijo o policijskih psih odvisn-š1 Prvak in ena ženska P I Petanjska enota ima tudi državnega jrvak' Jll sta policist Milan Dajč in njegov ovčar Jimmf ■ - ime je dobil že v Ljubljani - je star pet let in I pa sem vodnik Štiri leta. Kolikor čas I va tudi med službo. Za tekmovanje sva se pn ? , I približno šest mesecev,« pripoveduje Dajč f se je že, da pes ni ubogal, vendar tudi pes P® j kot človek dela napake,« na vprašanje, ne uboga, odgovarja prvak. Enota pa moL j šnjega junija tudi eno od dveh vodnic p« psov iz vse Slovenije. »Najpomembnejše S’ je, da ima rad živali Delo je zanimivo inra ’ Šolanje je eno, dosti pa te naučijo fantje na H dejala Jasna Litrop. »Rekli so, da imava s pso"'’., jt na karakterja. Sama pa pravim, da imaS|' ■ sar jaz nimam, in da imam jaz tisto, česar N j pa je povedala Jasna o tem, kako se je uj novim bržkone najboljšim pnijtrikni- (' Drago Kocbek, komandir enotev°^.^ službenih psov Petanjci: »Naši psis° 100-odstotno pripravljeni.« Policist lahko uporabi službenega psa kot prisilno sredstvo na štiri načine: nagobčnikom, na povodcu brez nagobčnika, brez povodca z nagobčnikom ter in nagobčnika. Fotografije: a. b. •defcn«>.'» p) JJWOfcJk-q • * aueAcnfi . uj . . i6ak>( !P»5« I Jesen izza volana Varno in varčno Kakovost, zanesljivost, dinamičnost Ford mondeo Nova nissan tiida Nov videz corolle verso Seat altea freetrack Priprava kabrioleta oa zimo Vožnja pod vplivom zdravil Novi civic, novo obdobje Očarljiv in Vsestranskl - i30 bekra, največja evropska Neodvisna družba, ki Se ukvarja s cenitvami *er vrednotenjem vozil n premoženja Nemo: majhno spretno gospodarsko vozilo Novi clio III Peugeot 308 travno učinkovit p'at - servis zaupanja $Pei meriva enjoy plus G ANET TIGRA 'ening varne vožnje Spremembe, spremembe Danes nas je v Sloveniji nekaj več kot dva milijona, letno uspemo prodati okrog šestdeset tisoč novih avtomobilov, ob koncu letošnjega leta pa bo po trenutnih trendih številka prvič v zgodovini presegla mejo 70.000. K delovnem času od ponedeljka do petka se vsake tri minute in pol sklene ena kupčija. Imamo pa Slovenci čedalje kakovostnejši vozni park, vedno večje tudi takšnih ljudi, ki za svojo pločevino na štirih kolesih odštejejo zajetne kupe denarcev. Problem pa se pojavi, ker se vedno več ljudi odloča za nakup popolnoma novega avtomobila, nakup pa pri večini kupcev nujno povzroči zadolževanje. In vse to samo zaradi tega, da bi imeli nov avto, ki obvezno mora biti lepši, novejši, boljši in seveda dražji od prijateljevega ali sosedovega, saj je nevoščljivost vendarle še vedno slovenski nacionalni šport. Namesto da bi se ljudje pri nakupu nekaj tisoč evrov vrednega avtomobila (najsi bo nov ali rabljen) raje posvetili izbiri dodatne opreme, ki v mnogih primerih lahko konkretno pripomore k njihovi varnosti in marsikdaj odigra tudi ključno vlogo pri obvarovanju potnikov pred prometno nesrečo z najhujšimi posledicami, kupci pri nas vedno več (in tudi preveč) pozornosti namenjajo samo letniku avtomobila in njegovemu videzu. (Če avto nima najbolj športnih odbijačev, najbolj zatemnjenih stekel in največjih možnih platišč, je enostavno premalo dober!?) Zato pri nakupu naslednjega avtomobila pošteno razmislite. kaj je pametneje kupiti: popolnoma nov avto iz rok vprašljivega manj kakovostnega proizvajalca popolnoma brez opreme za 10.000 evrov ali tri leta star avto z veliko opreme in s konkretnim številom varnostnih dodatkov za prav tako 10.000 evrov. Podobna zgodba brezglavega ravnanja se pri nas dogaja tudi na cestah, saj število prometnih nesreč še vedno narašča, konca pa ni videti niti zviševanju Števila smrtnih žrtev. Vlada se slovenskega (verjetno največjega) problema želi lotiti s spremembami in dopolnitvami Zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP), predlog sprememb pa bo zagotovo še vroča jesensko-zimska tema strokovnih in laičnih omizij. Zakon bo, če bo sprejet, ■ ■ ■ prinesel tudi do 100 odstotkov višje kazni za prekoračitve omejitev hitrosti, kazni za alkoholizirane in omamljene voznike, za izsiljevanje prednosti... A vendar se moramo zavedati, da so za številne nesreče (poleg voznikov, seveda) krive tudi ceste in vprašljiva tehnična brezhibnost vozil. Stanje se bo namreč začelo izboljševati šele takrat, ko bomo začeli enako obravnavati tako voznike, ki na primer zapeljejo skozi rdečo luč, kot odgovorne za slabo projektirano križišče, nagib ceste ali pomanjkljivo prometno signalizacijo. Številne raziskave so namreč pokazale, da so na nevarnih odsekih ceste krive za večino nesreč. Pa vendar še nikoli nismo slišali, da bi kdo odgovarjal za slabo projektiranje, izvedbo ali vzdrževanje cest. Na slednjih je bržkone tudi na tisoče tehnično neustreznih avtomobilov. Ste kdaj slišali, da bi kdo za to odgovarjal ali da bi kakšni pooblaščeni tehnični službi za pregled vozil odvzeli licenco, če je bilo ugotovljeno, da je za nesrečo krivo vozilo, za katero je ta ustanova potrdila listino o brezhibnosti? Zato bi bilo pametno poleg določenih sprememb zakonodaje izboljšati prometno varnost, rekonstruirati nevarne odseke in signalizacijo, izboljšati cone t. i. umirjenega prometa, zgraditi več krožišč... Zagotovo je treba najostreje kaznovati in dolgoročno izključiti iz prometa večne prekrškarje, vinjene voznike in vse tiste, ki divjajo v bližini šol ali vrtcev, tiste, ki prehitevajo čez polno črto ter brezglavo ogrožajo sebe in vse druge... Glede na veliko število ugaslih mladih življenj na slovenskih cestah je že skrajni čas. da dobimo tudi v Sloveniji ustrezen program prometnega izobraževanja za mlade, za pripravo umirjanja prometa bi potrebovali nacionalni načrt izgradnje krožišč, da ne govorimo o izgradnji dirkališča (ali še bolje nacionalnega središča za varno in športno vožnjo), kjer bi se mladi in hitri (pa tudi starejši) lahko mirno in varno »zdivjali«, s tem pa bi se na najenostavnejši način izognili velikemu številu prometnih nesreč s smrtnim izidom prav na račun neprilagojene hitrosti. Pazite nase in druge v prometu ter vozite pametno! Miha Horvat AVTOMOBILI ______________________________________________18. oktober2007 - VESTNIK S pametno vožnjo do prihrankov Varno in varčno Način vožnje je pomemben dejavnik, koliko energije in denarja bomo porabili ter posledično, koliko bomo onesnaževali okolje. Skoraj neverjetno, a resnično! S spremembo sloga vožnje lahko zmanjšamo stroške za gorivo in vzdrževanje vozila, znižamo izpust škodljivih emisij in hrupa v lokalno okolje ter vozimo manj stresno in varneje. Pri današnjih cenah nafte ih popravil vozil, okoljskih izzivih ter velikem številu nesreč na cestah je varčna vožnja še kako pomembna. Upoštevajte navedene nasvete in postali boste strokovnjak pri varčevanju goriva! Splača se! Pnevmatike so čevlji avtomobila - poskrbite zanje • tlak preverjajte enkrat mesečno (v hladnih pnevmatikah), • napolnite jih za 0,5 bara bolj od predpisanega, to omogoča učinkovitejše zaviranje in boljšo lego vozila, • z 0,5 bara premalo napolnjenimi pnevmatikami porabite pet odstotkov več goriva, kar je 80 evrov na leto*, ■ upoštevajte zgornjo mejo tlaka, ki ga za močno obtežen avto dovoljuje izdelovalec avtomobila; če to vrednost presežete. se lahko zmanjša vozno udobje ter poveča obremenitev obes in kolesnih ležajev - še posebno na luknjastih cestah. Prestavljajte pri nizkih, a ne prenizkih vrtljajih • bencinski motorji: pod 2500 vrtljaji/minuto, ■ dizelski motorji: pod 1500 vrtljaji/minuto, • vožnja s previsokimi vrtljaji motorja lahko povzroči tudi do 45 odstotkov višjo porabo goriva, kar je 720 evrov letno*, • v višji prestavi vozilo povzroča tudi manjši hrup; avto, ki vozi s 4000 vrtljaji/minuto, povzroča toliko hrupa kot 32 avtov, ki vozijo z 2000 vrtljaji na minuto, • v prvi prestavi prevozimo le približno razdaljo dolžine avtomobila, • prestavljanje pri prenizkih vrtljajih povzroča povečano obremenitev delov motorja. ■ Za lažjo predstavo prihranka smo pri izračunu upoštevali, da na leto prevozimo 20 000 kilometrov, poraba goriva je osem litrov na sto kilometrov, cena goriva pa je en evro za liter. Več nasvetov najdete na 23. strani. Megla, dež, listje in umazanija Jesen izza volana Čeprav nam je začetek letošnje jeseni postregel s čudovitim vremenom in lepimi jesenskimi barvami, vlažnemu, umazanemu in meglenemu koncu jeseni zagotovo ne bomo ušli. Po toplem vremenu in razmeroma suhih cestah se zato velja pripraviti na drugačne vozne raz mere, ki zahtevajo več previdnosti, manjše hitrosti in prilagoditev načina vožnje. Jeseni nam narava postreže z več dežja, kar seveda pomeni mokre in spolzke ceste. Prvi dež po suhem poletju in lepi jeseni običajno namoči do tedaj prašne ceste in vsaj na začetku so ceste blatne in zato še posebno spolzke. Oprijem pnevmatik je precej slabši kot na suhem in to zahteva precejšnjo previdnost. Dolgotrajnejše deževje sčasoma sicer spere umazanijo s cest, a ob obilnem deževju voda ne more sproti odtekati, zato se ustvarjajo luže. Luže na cesti so velika nevarnost za splavanje oziroma akvaplaning. Naj povemo, da moramo hitrost na mokrih cestah zmanjšati najmanj za 30 odstotkov v primerjavi s hitrostjo na suhih cestah, da je treba imeti daljšo varnostno razdaljo in da velja precej pozorneje opazovati cesto pred avtom - na ta način nas kakšna večja in globlja luža ne bo presenetila. Luže na cestah pa niso edina nevarnost - jeseni je še posebno nevarno mokro listje, ki na ceste pada z obcestnih dreves. Veliko listja in dež - recept za zelo spolzko vozno podlago, ki je po oprijemu bližje blatu ali celo poledici kot asfaltu. Na takih cestah moramo zmanjšati hitrost in prilagoditi način vožnje - zaviralne poti so daljše, avto pa je pri spremembah smeri precej nestabilen. Zavorni sistem ABS nam lahko pri ostrem zaviranju na mokrem listju reši življenje, zato morajo biti tisti brez ABS-sistema še toliko pozornejši. Ker listje na cesti običajno ne leži v enakomernih plasteh, tudi pnevmatike nimajo enakomernega oprijema - pri'zaviranju brez sistema ABS pa lahko kaj hitro zablokira posamezno kolo ali kolesni par in avto potegne vstran. Pomaga zaviranje z občutkom. Veliko občutka je treba imeti tudi pri zavijanju oziroma spremembah smeri. Če nam pri zaviranju vseeno zablokirajo kolesa, je treba zavorni pedal popustiti in zavirati z večkratnimi, zaporednimi nežnejšimi pritiski na pedal. A voda in listje nista edini nevarnosti, ki nas čakata na jesenskih cestah, Ker je jesen tudi čas poljskih opravkov in opravil, lahko naletimo v bližini polj ali kmečkih površin tudi na večje količine blata, ki jih na cesto nanesejo delovni stroji, traktorji in vozovi. Če je naša hitrost prevelika, sredi ovinka pred nami pa jc cesta prekrita z mokrim blatom, se lahko jesenska vožnja konča z nesrečo, zato ni odveč še dodatna pozornost. Prve hladne noči in dnevi s seboj prinesejo tudi prvo zmrzal - najprej so pomrznjeni senčni predeli cest in mostovi, zato po takšnih cestah oziroma predelih vozite počasneje. Zelo pogost spremljevalec jeseni jc tudi megla in je tudi pogost vzrok nesreč z naletom. V kombinaciji s preveliko hitrostjo in premajhno varnostno raz daljo je prav slaba vidljivost najpogostejši vzrok za avtocestna verižna trčenja, v katerih lahko sodeluje tudi zelo veliko avtomobilov, imajo pa lahko zelo hude posledice, Prvo pravilo pri zmanjšani vidljivosti je seveda prilagoditev hitrosti vidljivosti na cesti. Če recimo vidite le 50 metrov daleč, ne smete voziti hitreje od 50 kilometrov na uro - to je meja, pri kateri se še lahko varno ustavite, če naletite na oviro ali nezgodo pred sabo. Če jc vidljivost Še slabša, je treba hitrost še upočasniti - tudi na 30 kilometrov na uro, če je treba Pri boljši vidljivosti lahko vozite hitreje, a velja upoštevati merila: če vidimo 100 metrov daleč, vozimo največ 80 kilometrov na uro, če vidimo 150 metrov daleč, vozimo največ 100 kilometrov na uro. Pomemben element varne vožnje je tudi varnostna razdalja. Splošno pravilo jc, da naj bo varnostna dalja enaka vidljivosti: če vidim0 1 100 metrov daleč, naj bo vanWstIlr razdalja do avtomobila spredaj t«1’’ da še vidimo njegove luči. Ge se »prilepimo« na zadnji tomobda pred sabo, nimamoP1^1* no nobene možnosti, da varno us» mo, ko se avto pred nami z»pk"1 nezgodo. Takšno »lenarjenje« jes" no nevarno! Pri vožnji po megli je treba prižgati zadnjo meglenko (ali1111 ki), a le, čc je res megla - ko je vlt 1 vost slabša od 50 metrov. Na odsekih brez megle zadnjo1 ■ glenko spet ugasnemo, saj ta slep1 * nika za nami. Meglenke spredaj - r tistih avtomobilih, ki jih imajo -s" menjene nam, da torej bolje vlil'0 naprej. To velja seveda le poni*1 'J roma v mraku in pri gosti meg1' 7 dljivost manj kot 50 metrov),PrlZ*A meglenki podnevi ali celo pd vidljivosti pa veljata za prekršek 'l zen jc 41,73 evra). nl Ker je videti in biti viden K* tako pomembno, moramo pre1*^ vse luči na avtu in jih občasn0 11 očistiti. Temeljito je treba od zii’1 očistiti tudi vetrobransko steM' ■ če je preveč umazano, nas bol' * nasproti vozečih avtomobilov m P NOVA NISSAN TIIDA TIIDA CENA OD 1 4.950 € • 4 zračne varnostne blazine • Sprednja in zadnja električno pomična okna • Po višini nastavljiv voznikov sedež • Zložljiva zadnja klop • Številni prilagodljivi prostori za shranjevanj® • Daljinsko odklepanje • Izbor motorjev: bencinska 1.6 in 1.8 ter dizelski 1.5 dCi Tiida po japonsko pomeni nenehno spreminjajoča se plima. Med slovenske kupce prihaja namesto almere. Nissan tiida prisega na tradicionaliste - tiste, ki jih zanimajo avtomobili klasične oblike. Če mogoče komu zunanjost tiide ni všeč, si je kriv sam. Tiida je takšna, kot je, namenoma. Vsekakor pa j£*več kot prepoznaven predstavnik linije avtomobilov Nissan. Najmočnejši adut tiide je prostornost. Notranjost je, če verjamete ali ne, prostornejša od marsikaterega avtomobila srednjega razreda. Kar 181 cm je od stopalke za plin do zadnjega naslonjala. Kar je več kot na primer v passatu ali vectri. Vsa bočna vrata se zelo Široko odpirajo. Sedeži so razmeroma trdi, vendar zelo udobni. Tiida ima tudi precej zelo priročnih odlagalnih površin. Prihaja v štiri- in petvratni različici. V ponudbi sta dva bencinska in eden turbodizelski motor. Bencinska sta Nissanova, 1.6 in 1.8, turbodizelski pa je Renaultov z neposrednim Siemensovim vbrizgom prek skupnega voda. Močno pa je dodelana tudi zvočna izolacija. Če kupujete nov avtomobil in oklevate med toyoto auris, opel astro, mogoče tudi hondo civic ali Še katerim avtomobilom, se oglasite v Avtohiši Rajbar in primerjajte, kaj dobite za približno enak denar. S tildo gotovo ne boste »padali v oči«, zagotovo pa boste dobili preverjeno Nissanovo kakovost z zelo solidno opremo že z osnovnim modelom. • Klimatska naprava • Radio CD s tehnologijo Bluetooth’" Avto hiša Rajbar, d. o. o. Mikloša Kuzmiča 19, 9000 Murska Sobota Tel.: 02 521 14 44, 02 532 12 09 Odpiralni čas od 8. do 16. ure od ponedeljka do petka, v soboto od 9. do 12. ure. Poraba goriva kombinirano (1/100 km) 5,2 - 7,8. Emisija COj. 139 - 188 g/km. Slika je simbolna, www.nissan.si VESTNIK -18. oktober 2007 AVTOMOBILI 19 Ford mondeo Predstavljamo vam popolnoma nov Fordov Mondeo - avto, ki smo ga že nestrpno Pričakovali, je izpolnil vsa naša pričakovanja. Ugotavljamo, da je predstavljeni mondeo sedaj tehnološko najbolj dovršen model. Ford mondeo je osvojil na testu Euro NCAP vseh 5 zvezdic Novi Fordov mondeo je osvojil 35 točk za zaščito potnikov, kar pomeni 5 zvezdic in rezultat med desetimi najboljšimi na testu Euro NCAP. Mondeo se pridružuje preostalim modelom: focus, galaxy in S-MAX. kt so uvrščeni med prvih deset najvarnejših po lestvici Euro NCAP, zato se uvršča Ford Evropa kot proizvajalec med najboljše po številu modelov med prvimi desetimi vozili z najvišjo oceno za zaščito potnikov. Mondeo je dosegel tudi odlično oceno v kategoriji za varnost ptrok. »To je družinski avto in družinski avto mora imeti vgrajeno varnost, ki zanesljivo ščiti vse pot uike v vozilu,« pravi Gisbert Gdb, direktor oddelka za varnost vozil. »Nož pristop Je celosten in element varnosti Je vgrajen praktično v čisto vsak sestavni del vozila, kjer Je le mogočem , '"vi mondeo je eleganten avto s stilom, ki ga ' določil oblikovalski razvoj treh dinamičnih, *J«o ločenih karoserijskih različic. >Naš cilj je J> navdušiti ljudi ob pogledu na vozilo in v W dokončno vzbuditi željo po tem vozilu,« je •^jasnil Martin Smith, izvršni direktor obliko- 1 Pri Fordu Evropa, ‘ Vsako podrobnost oblike se je skupina oblikoval-potankosti poglabljala od začetka oblikovanja ' ^cnom, da bi oblika vplivala na pravilno umesti-n°vega mondea. Celo zunanji barvni odtenki so ^Čno izbrani in izražajo prestižno naravo novega . >la ter ga jasno označujejo za Novaka. Združuje veliko novih značilno, novdi v vozilih znamke Ford, in 7l|0 novih tehničnih novosti za ^tgment Med te lahko uvrsti-Uj*1’generacijo Fordovega pri- MHlwcga tempomata z opozar-111,1 na možnost naleta, sistem za Precevanje dolivanja napačnega '* Easyfuel in nadzor interakti-x' v<*zne dinamike s prilagodlji-^»enjem. uio'?0'”3 in°vaclja pri novem ^deu so zeleno ali modro toni-^P^mnjena stekla, kišepou-t. Rio eleganco celotne zunanjo-kad' e^a 2 m°drim odtenkom so JiiiSLC1Onalno domena vozil pre-W ega ,n so sedal prvič v mondeo. Modro tonlra-p i *> de) standardne opreme in Serijah titanium in titanium X Podarjajo moden tehno videz. Pdodeli bodo na voljo tudi s ^nim atermičnim vetrobran skim steklom, ki zagotavlja v primerjavi z običajnim vetrobranskim steklom zmanjšan vdor toplote. Testi so pokazali, da je energijska učinkovitost stekla z infrardečim filtrom do štirikrat boljša kot pri običajnem steklu. * Funkcija zagona brez ključa popolnoma odpravi potrebo po običajni vrtljivi ključavnici za zagon. Položaji: izključeno, kontakt in zagon motorja so združeni v enem samem gumbu Ford Power. Stikalo je ergonomsko nameščeno skladno z volanskim obročem blizu vrhnjega dela sredinske konzole in izraža Visok nivo izdelave v novem mondeu. * Prednost sistema Easyfuel: Številnim voznikom se vsako leto večkrat zgodi, da v svoje vozilo natočijo napačno gorivo. Fordovi Inženirji so se odločili, da lastniki novega mondea tovrstnih težav ne bodo imeli. Pomemben dosežek pri razvoju te funkcije je oblikovanje posebnega varovala za gorivo. Prvič je varovalo vgrajeno v Fordovo vozilo in prvič je vgrajeno v nepremijskem CD-segmentu ter zagotavlja glavno zaščito pred točenjem napačnega goriva na bencinski črpalki Odprtina za točenje goriva je posebno oblikovana glede na različne velikosti cevi za točenje goriva. Ford je razvil sistem, pri katerem lahko samo s cevjo, ki je ustrezna za polnjenje prave vrste goriva za vozilo, odprete in točite gorivo v rezervoar. To preprečuje napačno točenje bencina ali dizelskega goriva. Prvotno je bil sistem Ford Easyfuel predstavljen kot konceptna teh nologija na frankfurtskem avtomobilskem salonu 2005. V britanski reviji Autocar Magazine je bil sistem leta 2005 nagrajen z nagrado za idejo leta - Idea of the Year Award. ‘ Fordov opcijski sistem za nadzor interaktivne vozne dinamike (IVDC) s prilagodljivim vzmetenjem (Continuously Controlled Damping - CCD) zagotavlja še boljši nadzor nad vozilom, kar prinaša dodatno udobje in stabilnost vozila s skrajšano zavorno potjo. Sistem prilagodljivega vzmetenja stalno prilagaja nastavitve blažilnikov trenutnim cestnim in voznim razmeram ter ponuja vozniku tri različne nastavitve: udobno, normalno in športno. Sistem po potrebi spreminja nastavitve blažilnikov v tršo nastavitev vsako desetinko sekunde in tako zagotavlja odzivni in takojšnji nadzor v vseh voznih situacijah. Te sno je povezan tudi z mondeovim standardnim sistemom interaktivne vozne dinamike ESP. *Novl mondeo je opremljen s širokim spektrom vgrajene aktivne in pasivne varnostne tehnologije, ki ne dopušča nobenih kompromisov Temelj vgrajene varnosti je v izredno trdni in togi strukturi karoserijskih elementov vozila, ki zmanjšajo deformacijo potniške varnostne celice. Novi mondeo je opremljen s povsem novo zračno blazino za zaščito voznikovih kolen in vzdolžno premičnim krmilnim drogom, ki skupaj predstavljata nove elemente sicer že uveljavljenega Fordovega inteligentnega sistema zaščite (Intelligent Protection System - IPS). * Ugotovljeno je, da dosegajo Fordovi modeli najboljše rezultate pri neodvisnih testiranjih trkov, tako pri različicah z volanom na levi strani kot tudi pri različicah z volanom na desni strani. Novi mondeo je zasnovan tako, da se v tem pogledu lahko postavi ob bok S-MAX-u in novemu galaxyju, ki sta oba že dosegla pet zvezdic varnosti pri testiranjih Euro NCAP. * Osnovni model Ford Mondeo je na voljo že za 19.631 evrov. Do konca leta nameravamo prodati 160 vozil. Največ strank se odloči za elitno opremo titanium, kjer predstavljene lastnosti vozila najbolj izstopajo. Ford mondeo je imel vedno dodano vrednost in tudi novi model ne bo izjema. Prepričani smo, da bo tudi novi mondeo, tako kot S-MAX - evropski avto leta 2007 privabil v Fordove prodajne salone nove kupce in navdušil naše zveste stranke, saj jih bodo pri vožnji v trenutku prevzeli izredna vozna dinamika, prestiž, varnost in tehnološka dovršnost. Ford mondeo je prišel v ožji izbor med sedem finalistov za Evropski avto leta 2008. Vabljeni v salona AVTO RAJH, Jeruzalemska cesta 1, LJUTOMER, tel. 02 584 99 60, ali AVTO RAJH, Bakovska ulica 2, MURSKA SOBOTA, tel. 02 522 39 40. Kakovost, zanesuivost, dinamičnost. sneg, dež, poledica in blato. Vsi poznamo te težave. Čas, ki nam jih prinaša, je pred vrati. KIA vam tudi za te težave &Oriuja prave rešitve: vozila s štirikolesnim pogonom, sistemom proti zdrsavanju koles in izjemno prožnimi motorji. S°RENTO IN SPORTAGE STA VOZILI, s KATERIMA NE BOSTE DOŽIVELI E Na CESTI NE OB NJEJ NOBENIH NEPRIJETNIH PRESENEČENJ! I Op,*1160 spORTAGE prihaja prenovljen z veliko dodatne pjOl r* ha evropski trg iz slovaške tovarne v Zilini, kjer tudi avtomobil Cee’d, zato ne preseneča nova 03 fiaranciia za tega iunaka. ki ie ustvarjen za izzive. Terenec SORENTO s 170 KM ne pozna ovir pri vožnji po brezpotju, naslednji trenutek pa vas bo zapeljal po nakupih alt v kino - za vami se bodo zagotovo ozirali, saj harmonija moči, ergonomije in izvirnega stila OČARA vsakega. Pred vsakim potovanjem se doma spremo, preveč je prtljage! KIA je poskrbela tudi za to težavo. V karavanu KIA Cee’d Sporty wagon ne bo zmanjkalo prostora za prtljago, 1664-litrski prtljažni prostor prepriča še tako zahtevne popotnike. Velika izbira motorjev in opreme ter 7-letna garancija so pomembni argumenti za nakup. vse to pa ponujamo po ugodnih cenah ^1* ^^Pska tovarna vozil KIA na Slovaškem v kraju Zilina izdeluje v tem ^7^ tri modele avtomobilov: Cee’d, Cee’d Sporty wagon in terenec Sportage. IOclrijem letu se jim bo pridružil še bolj športen trivratni avtomobil Pro-Cee d. Izjemna kakovost vozil se manifestira s 7-letno garancijo, petimi zvezdicami, ki jih je dobil na testu avtomobil Cee'd, in z odličnimi odzivi strokovne javnosti, ki naša vozila ob testiranjih vedno postavlja prav v vrh svojega razreda. k dejstva samo še potrjujejo tri temeljne prednosti naše blagovne znamke: KAKOVOST, ZANESUIVOST, DINAMIČNOST. Aservis, d. o. o., pooblaščeni prodajalec In serviser vozil KIA, Kroška ulica 58,9000 Murska Sobota, telefon 02 53018 56 20 AVTOMOBILI 18. oktober 2007-VESTNIK »c: Agroscrvh, <1. d.. Avtovdoa TOYOTA, Krožka ulica 5® Nov videz corolle verso Prenovljena corolla verso, ki je eden od ključnih Toyotinih modelov v Evropi, se je izkazala za enega najbolj priljubljenih kompaktnih večnamenskih vozil v Evropi. Poleg novega in svežega videza sedaj kupcem ponuja še boljše nivoje opreme. Ti vključujejo dvojno klimatsko napravo in nov avdiosiste^ ponaša pa se z eno od tehnično najnaprednejših in čistih serij dizelskih motorjev v Evropi. Motor 2,2 D-4D 136 se pridružuje modelu D-4D 177 Clean Power, opremljenim s Toyotinim sistemom D-CAT, ki hkrati zmanjšuje emisije dušikovih oksidov (NOx) in delcev (PM). Corolla verso je tudi zmagovalka v segmentu na področju varnosti. Na preizkusu varnosti Euro NCAP je bila nagrajena s petimi zvezdicami za zaščito odraslih potnikov in s Štirimi zvezdicami za zaščito otrok. Na voljo je z devetimi zračnimi blazinami SRS, ki vključujejo voznikovo zračno blazino za zaščito kolen, mehanizem za absorbiranje energije volanskega droga, sistem sidrišč ISOFIX za pritrditev otroških sedežev in sedeže, izdelane v okviru koncepta (WIL - zmanjševanje nihajnih poškodb vratne hrbtenice), ki zmanjšujejo premikanje glave v primeru trka od zadaj. Ponaša se tudi s številnimi novostmi v segmentu; na primer inovativnim monitorjem za pomoč pri zavijanju, ki je bil izboljšan, da bi bil še učinkovitejši in enostavnejši za uporabo. Edinstven sistem za zlaganje sedežev Toyota Easy Flat-7 omogoča, da se lahko vseh pet zadnjih sedežev zloži, tako da so tla popolnoma ravna. Corolla verso je bila prvi model v svojem segmentu,'1 h I nujala to funkcijo in je še danes prav v vrhu glede enost urno'1 rabe. in S svojim sodobnim športnim videzom, prostorno notranjo^ 1 visokim nivojem kakovosti je corolla verso odprla novo tržišče . j paktnih večnamenskih vozil popolnoma novi skupini kupe®' tivnim parom, ki iščejo več od Običajnega družinskega j| mično obliko, visoko raven kakovosti, vozni užitek in '/■1,1 modularnost. SEAT ALTEA freetrack Glede na čedalje večjo priljubljenost vozil crossover niti ne preseneča, daje tudi Seat zaplaval v te vode in svojo paleto oplemenitil z alteo freetrack. Ta je izdelana na osnovi altee XI in naj bi navduševala predvsem tiste, ki v osnovi potrebujejo enoprostorca, a se včasih vseeno zapeljejo po kakšni slabši podlagi. Ti si lahko omislijo alteo freetrack zgolj s pogonom na prednji kolesni par, zahtevnejši pa posežejo po štirikolesno gnanem freetracku. Priprava kabrioleta na zimo Konec sezone Robusten videz ni le »šminka« Za lažje premagovanje brezpotij in kolovozov je aitea freetrack za štiri centimetre bolj oddaljena od tal, vstopni kotznaša 17,6 °, izstopni pa 22,9 °. Oba odbijača in pragova altee freetrack pred poškodbami varuje plastična zaščita, ki hkrati skrbi za nekoliko robustnejsi videz avtomobila. Pogon se pri vseh različicah v osnovi prenaša na prednji kolesni par, po potrebi pa se po elektronsko krmiljeni hidravlični sklopki h a Id ex prenese še k zadnjemu paru koles (do 50 odstotkov). Dva dizla in en bencinski agregat Freetrack je na voljo s tremi motorji. Najmočnejši je že dobro znani dvolitrskiTFSI z 200 konjskimi močmi (najvišja hitrost 214 km/h, pospešek do stohce: 7,5 s), nekaj manj moči pa ponujata po prostornini enaka dizla s 140 oziroma 170 KM (najvišja hitrost: 196 02.204 km/h, pospešek do stotice: 10,2 oz. 8,7 s). Šibkejši dizel je zaenkrat na voljo le v kombinaciji s prednjim pogonom (različica s 140-konjskim TDI-jem in pogonom na vsa štiri kolesa Še pride), medtem ko sta oba druga motorja na voljo s štirikolesnim motorjem. Vsi agregati so povezani s šeststopenjskim ročnim menjalnikom, medtem ko samodejni menjalnik DSG zaenkrat še ni predviden. Crossover z bogato opremo Prednja sedeža sta denimo enaka kot v športni različici FR. poleg sistemov ABS, TCS in ESP (serijski te pri štirikolesno gnanem freetracku) najdemo na spisku serijske opreme še dvopodročno klimatsko napravo, senzor za dež, parkirne senzorje zadaj, tempomat, šest zračnih blazin in radios predvajalnikom mp3. Serijski je še zaslon m uiti medijskega sistema, kije vgrajen v zadnjega od stropnih odlagališč. Komur vse to ni dovolj, pa si lahko omisli še bik senonska žarometa, ogrevana prednja sedeža, navigacijski sistem in še kaj. ✓ StrešiH kovčki ✓ NOVO! Kompleti koles (zimske pnevmatike s plati^ ✓ Menjava pnevmatik ✓ Nosilci za smuči ^^aprun. Več informacij o zimski ponudbi in nagradni igri na pooblaščenem servisu SEAT. SEHT autn emociOn AvtO Ori Arsen Ori, s, p., Obrtna ulica 32, Murska Sobota, tel.: 02 5349 810 Če ste tudi vi srečnež, ki se prevaža po cestah »zgoraj brez«, potem bo naslednji prispevek pravi za vas. Sedaj ko se sezona užlvaštva počasi in vztrajno izteka, je potreben pogled naprej: na hladno, deževno, snežno in ledeno obdobje pred nami. Lastniki teh vozil večinoma nimajo eksplicitnih navodil, kaj napraviti, da bo njihov lepotec us pesno prestal zimo in jih naslednje leto brez nepotrebnih stroškov zopet razvajal z vožnjami z vetrom v laseh. Avtomobil je treba pripraviti na zimo kot vsak drug avtomobil, kar pomeni obuti primerne pnevmatike, preveriti točko zmrzovanja vseh tekočin in poskrbeti, da so v prtljažniku vedno metlica za sneg, strgalo za led in spreji za odmrzovanje. Vendar kabrioleti poleg tega potrebu jejo še posebno nego in skrb. Pred zimo je nujno treba poskrbeti za platneno streho. Kako je to v praksi? Streho je treba temeljito očistiti, tako zunaj kot znotraj. Najbolje je, če se opravila lotite ob sončnem in relativno toplem koncu tedna, kar vam bo zagotovilo, da se bo streha popolnoma posušila. Istočasno očistite tudi prostor, kamor se streha zlaga in v katerega med sezono naleti cel kup najrazličnejše umazanije. Ko je streha popolnoma suha, jo lahko namažete oziroma poškropite z zaščitnim impregnacijskim sredstvom, ki plat no zaščiti pred vlago in vodo. Na ta način boste zmanjšali možnost pronicanja vode v in skozi plat- no, s tem pa nastanek plesni in problemov, ki nastanejo ob tem, ko navlaženo platno zmrzne in se lahko poškodujeta tako platno kot šivi. Katero sredstvo uporabiti, je vprašanje, na katerega bo najlažje odgovoril pooblaščeni serviser, saj so materiali, iz katerih so strehe, različni. Cene za ta namenska sredstva so od skromnih pet evrov naprej, kar je zelo malo v primerjavi s ceno nove strehe. Pri nanosu pa sevčda upoštevajte navodila proizvajalca sredstva. Tisti, ki se boste tudi pozimi vozili s kabrioletom s platneno streho, poskrbite za zadnje okno, ki je razen pri vozilih najvišjega cenovnega razreda plastično in neogrevano. Zato ga od znotraj namažite s sredstvom, ki preprečuje rosenje, saj je to okno vedno najhladnejše v avtomobilu in se bo na njem najprej naredila in najdlje zadrževala rosa. Prav tako je dom3 namazati tudi od zuM, •J njega stekata dež in riH* . (u) ben kabriolet nima ' rl‘’J zadnjem oknu. Ko . denelo, nikakor ne du s strgalom, saj poten leti ne boste ničesar 'L' skozi to okno, ampak l ° ^(1j spreje za odmrzova P vzvratna ogledala so navadi zarošena ati 1®*^” ^0° vanje pa tudi ne detel1 ' piiA tku. Sredstev proti ■' odtekanju vode je M žišču precej, pametno F|l ^ij)O kati dobro založeno kjer boste ob in široke izbire lažje Iri1 ’ vo. Avtomobil, natneni^^n^ nemu uživanje, je P'^ntl f zimo Po njej pa Pr,J1i^ji ' letje in čas za užitke ’fl - strehe, seveda. . VESTNIK -18. oktober 2007 Vožnja pod vplivom zdravil Z razmislekom na pot । j i giC{je na določbe Zakona o var-lce$tnega prometa voznik ne sme voziti ' n?Cet’ vozila v cestnem prometu, če j vplivom alkohola, mamil, psihoaktiv-ll1 ^avil ali drugih psihoaktivnih substanc, I njegovo sposobnost za varno vemo, da je alkohol eden poglavitnih krivcev 1 'no prometnih nesreč, zato je tudi vsem jasno, ^V?Žnia v vinjenem stanju prepovedana. Al-"anireč upočasni reakcije in zmanjša sposob-ol DEKRA ko prodajate svoj rabljeni avtomobil in želite vedeti, kolikšna je njegova vrednost, za katero ga lahko prodate, £ DEKRA ko potrebujete neodvisno cenitev poškodovanega vozila, £ DEKRA ko ste bili udeleženi v prometni nesreči v tujini ali vam je v Sloveniji povzročil škodo voznik tujega vozila in potrebujete pomoč pri uveljavljanju odškodninskega zahtevka, £ DEKRA ko vas dolžijo za povzročitev prometne nesreče, s sami pa menite, da niste krivi - z najsodobnejšo s simulacijo prometne nesreče vam lahko i pomagamo dokazati, da imate prav, M £ DEKRA ko potrebujete sodne cenitve za potrebe sodnih, | upravnih, davčnih in drugih postopkov, I ' £ DEKRA ko potrebujete sodno izvedensko mnenje j prometne ali avtomobilistične stroke, t DEKRA ko potrebujete sodno vrednotenje osnovnih £ * sredstev in sodno cenitev vrednosti stvarnih s B vložkov ob ustanavljanju gospodarskih družb. Vse informacije lahko dobite na naslovu elektronske pošte: info@dekra.si ali po telefonu, številka je 02 530 85 OO. Na voljo nismo le šampionom, kot je Michael Schumacher, pomagamo lahko tudi vam! 18. o kto ber2007 - VRHIH Nemo: majhno spretno GOSPODARSKO VOZILO Citroen bo začel prodajati nov avtomobil Nemo, ki omogoča razširitev ponudbe lahkih gospodarskih vozil. Nemo je nov model, ki vstopa v družino in dopolnjuje tri že obstoječe modele: Berlingo, Jumpy in Jumper. Nov koncept, prilagojen današnjemu svetu Pri vožnji v čedalje gostejšem primestnem prometu, strogih cestnoprometnih predpisih in ob čedalje manjšem prostoru, ki pripada cestnim prevozom, se nemo izkaže kot odlično gospodarsko vozilo pri vožnji in hitenju po sodobnih mestih. S svojimi merami, kar se da izboljšanemu udobju potniškega prostora, domiselnimi funk cijami in varčnim karakterjem bo nov model s prijaznim stilom odlično odgovoril na zahteve kupcev malih kompaktnih fur-gonov. Zunanje mere in kar se da izboljšano udobje potniškega prostora Kompakten in hkrati velikodušen nemo se ponaša z: - zunanjo trdnostjo, dolžino 3,86 m in priročnostjo, kar omogoča v mestu takšno lagodnost, kot jo omogoča majhno osebno vozilo, - domiselno zasnovo, ki mu v kompaktnih dimenzijah omo Citroen nemo 25)3 .. goča velikodušne (2,5 mJ uporabne prostornine in 610 kg dovoljene obremenitve) in praktične gospodarske funkcije: nesimetrična krilna vrata zadaj in ena ali dvoja bočna drsna vrata velikih dimenzij, ■ prilagodljivim sovoznikovim sedežem EXTENSO, ki omogočajo številne konfiguracije. Funkcije omogočajo učinkovitost in dobro počutje potnikov Zaradi varčnega karakterja pri nakupu in uporabi ter zaradi zanesljivih motorjev, ki varčujejo pri gorivu in so okolju prijazni (119 g CO/ km pri dizelskih motorjih), je nemo vzornik v svojem razredu. Poleg tega ponuja svojim potnikom funkcije, ki so vredne osebnega vozila: sodoben stil in ureditev, udobje v širokem pomenu besede, ergonomija upravljalnih stikal, osvetljenost no tranjosti in varnost. Sodoben stil Stil nema, ki je sodoben in imeniten hkrati, razkriva simpatičnosti in poudarja bistvene kakovostne lastnosti tega novega gospodarskega vozila znamke Citroen. Linije dajejo čutiti čvrstost in poudaqajo velikodušno notranjo prostornino in široko uporabnost. t Celoten izbor vozit ki ustreza različnim pričakovanjem Z nemom ponuja Citroen" žilo kompaktnih mer in sc šča v ponudbo gospodarskih zil. Četrti model dopolni'1'' obstoječi izbor vozil 0e^ Jumpy in Jumper. S to ponudbo vozil, ki p"*11’ veliko večino potreb ' razredov (do dve toni , obremenitve in od 2,5 do uporabne prostornine/ P ■ Citroen prednosti, s lahko še bolj utemelji svol° F no vlogo na tržišču lald'-'^ I spodarskih vozil. S p' tržnega deleža, ki se je Id1 dvignil na 9,3 odstotka skega tržišča 18 držav, se"' Citroen po prodaji na druge & sto. Konec avgusta 200’ * \ troenov delež na istem tf® * lahkih gospodarskih vo-'1 ’ vzpel na 9,6 odstotka. । Novi CLIO III že za 9.250,00 eur Izvirni slog omejene serije avtomobila Clio Rip Curl lahko pripišemo športnemu dizajnu in kompletu posebne opreme. Oblazinjenje je v kombinaciji rdeče in črne barve in je podrejeno udobju. Na vzglavnik je prišit napis Clio Rip Curl kot sinonim za visokokakovostno izdelavo. Osnovne funkcije so pregledno nameščene na osrednji konzoli temne barve, ki jo poživljata zaščitni barvi znamke Rip Curl, V predalu pred sovoznikom je avdiovme-snik, na katerega lahko priključite prenosni MP3-predvajalnik. Priključki za USB in iPod* omogočajo, da nanj priključite katerikoli avdio vir in da osnovne funkcije upravljate z obvolanskim upravljalnikom in po zaslonu na armaturni plošči. Po deskanju ali smučanju vlažno ali blatno opremo zložite v vodotesno korito prtljažnika s predelnimi stenami. Prevzela vas bo vpadljiva zunanjost omejene serije avtomobila Clio Rip Curl, ki jo zaznamujejo 16-palična alu platišča**, bočne letve in napis Rip Curl zadaj... Pragovi pri sprednjih vratih so iz zrnatega, perforiranega materiala, ki ima funkcijo protidrsne zaščite. V barvi Bleu Iceberg se zrcalijo beli ledeniki in modri oceani. Clio Rip Curl bo vaš adrenalinski partner. 'predvajalnik priložen "kot opcija- Avto Ates. d.o.o., Krotka ulica SB, 9000 Murska Sobota Prisotnost znamke Clio Rip Curl? Na plazi, ob vznožju smučarskih prog in na vseh mondenih krajih vam vozilo Clio Rip Curl odpira vrata v svet užitkov in svobode. Renault je poiskal navdih pri svetovno priznani avstralski znamki oblačil za deskanje, smučanje in deskanje na valovih. Oblikovalci so vdihnili cliu svojo strast do vodnih športov, grafične in umetniške talente in življenjski slog, ki združuje prijateljstvo ter ljubezen do glasbe in narave. Močna doživetja se začnejo že pri zunanjem dizajnu. Boke in zadek krasi napis znamke Rip Curl z značilnimi črkami. Clio by Rip Curl poudarja svoje dinamične linije s posebno barvo Bleu, Iceberg in 16-paličnimi alu platišči.* Na sprednjih vratih je prag iz protidr-snega materiala Rip Curl. V notranjosti prevladuje športni duh v znamenju kontrasta med živo rdečo in črno barvo. Potniška kabina je ergonomsko oblikovana in udobna, zasnovana kot izrazito oseben prostor, ki ga prilagodite svojim željam in potrebam. Oprema v avtu Clio by Rip Curl je namensko oblikovana za športnike. Posebne gumijaste preproge in vodotesno korito prtljažnika so odporni proti pesku in vodi. Vozilo poganja popolnoma nov in izviren motor TCE 100 KM, ki združuje užitek v vožnji in najnižjo porabo v kategoriji bencinskih motorjev - to je njegova svetovna premiera! Manj kot 140 g/krn izpustov CO2 je velik korak naprej pri varovanju okolja. 'Mn opdja Novi TCE 100 KM Novi bencinski motor H Control Efficiency) je zmogV’ in okolju prijazen. Razvije h' j' pri navoru 145 Nm, Zain1*'1” m za užitek v vožnji ter zdru.^i1 prožnost in dinamičnost. S P1 pjl* 1/100 km pri mešanem cikli' nejši bencinski motor z nuKi1 J Motor TCE je energetsko so njegovi izpusti CO, sam0 1 USTNIK ^18. oktober 2007 ___________________ AVTOMOBILI 23 Peugeot 308 NARAVNO UČINKOVIT i Novi peugeot 308 predstavlja prenovljen I koncept polvisoke zgradbe, ki ga je uvedel že > ^dhodnik 307, saj poleg znanih značilnosti ' Kodelov znamke Peugeot, kot so izrazita Wnanjost in zgledna lega na cesti, ponuja optimalne lastnosti te oblike karoserije. S pametno vožnjo do prihrankov Varno in varčno na pot r e h I h e r ll P°stanejo vidljivost, svetloba in ^oje v potniškem prostoru ter zu-. Ja kompaktnost lastnosti, s katerimi k* Peugeot 307 zapeljal več kot tri mi-kupcev po vsem svetu. 308 ima vse prave sestavine, da pre-'a slične kupce, ki iščejo avtomobil, ki bo , ' 1 njihovi osebnosti, izražal sodobnost in eSnii pozornost. parjeno elegantna ^njost fii u8eot 308 ima svoj način izražanja značilnih ^'"iDvih genov, ki dajejo močno podobo Kodelom te znamke. Sr« m°del 207, ponuja tudi 308 možnost *^nih prednjih mask - klasično in šport- 111:1 "tim pokrova motornega prostora« v 1 predstavlja začetek dinamičnih in ^tOr J' 1 ki se nadaljujejo v pokrov motornega % ln naPtej v stebrička okvirja vetrobran-Sli^1^ Tudi s profila daje peugeot 308 Ukinja z izklesanimi boki in strmo pa- " v*zualno utrdijo avtomobil, k če-h)jajPevaJ° mogočen odbijač, luči, ki se v loku na boke, in panoramsko zadnje steklo. 01 nov užitek v notranjosti ,■ Sl le povsem skladna z zunanjo zgra-i i... ■ Predvsem zasluga armaturne plošče, ki |r|tl prednjima potnikoma in daje večji prostornosti. Njene mehke in elegantne 0d|lt°V°Stni materiali, tako po videzu kot kakovost, ki jo redko zasledimo ■, ^$11 lltl tega razreda. Velike zastekljene ai; ’Pa^s stekleno panoramsko streho -' ' ' doplačilo - zagotavljajo veliko s lem gostoljubno notranjost ter do bro počutje vseh potnikov. Tisti na zadnjih sedežih bodo Še posebno udobno sedeli po zaslugi izjemne zgradbe in premišljene zasnove prednjih sedežev. Vsa pozornost, ki jo peugeot 308 izkazuje svojim potnikom, priča o njegovi želji po zapeljevanju z največjim možnim udobjem, h kateremu prispevajo izpopolnjeno toplotno in zvočno udobje ter številna domiselna odlagalna mesta. Prvovrstna lega na cesti Podvozje, ki se mu pridružuje izredno trdna karoserija, je bilo natan- čno nastavljeno za najboljši možni kompromis med lego na cesti in udobjem, s čimer postaja peugeot 308 zgled drugim avtomobilom v tej ka tegoriji. Elektrohidravlični servovolan ponuja vozniku karseda natančno krmiljenje, kar zagotavljajo predvsem prednja prema tipa Pseudo Mc Pherson in zadnja prema z gibljivim prečnim drogom. Široki koloteki in pnevmatike velikih dimenzij (do 18") prav tako prispevajo k učinkovitosti krmilnega mehanizma. Prijaznost do okolja Prizadevanje za varovanje okolja je bilo očitno pri vseh etapah razvoja peugeota 308. Možnost reciklaže, aerodinamika, bencinski in dizelski motorji z najnovejšo tehnologijo, filter trdnih delcev z aditivom pri dizelskih motorjih HDi, podvozje (s pnevmatikami Michelin Energy Saver in elektrohidravličnim ser-vovolanom), obvladovanje teže (s kompozitnimi materiali, aluminijem in visokoodporno pločevino) ... vse za zmanjšanje porabe goriva in emisij CO . Tako znaša v kombinaciji z motorjema 1,61 HDi 66 kW (90 KM) in 1,61 HDi 80 kW (110 KM) količina škodljivih emisij pri mešani vožnji samo 120g/km, Pestra ponudba sodobnih, zmogljivih, varčnih in ekoloških motorjev Peugeot 308 ponuja pestro izbiro pogonskih sklopov; na voljo jih je osem za raznolike okuse kupcev: trije bencinski motorji, trije dizelski HDi in štirje menjalniki*' Naj večja možna varnost Zgledno obnašanje na cesti je pri peugeotu 308 osnova za primarno varnost. Dopolnjuje ga oprema kot so opozorilnifc nenamerne spremembe voznega pasu (AFIL) in dvofunkcijski ksenonski smerni žarometi. Sekundarno varnost zagotavljata zgradba (predvsem s tremi linijami razpršitve sile udarca v prednjem delu) ter karoserija s trdnostjo in programiranim deformiranjem, saj absorbirata kar največ energije udarcev. Peugeot 308 je poleg tega lahko opremljen z do devetimi varnostnimi blazinami, med katerimi sta dve bočni varnostni blazini zadaj in varnostna blazina pod volanskim drogom. Na nedavnih testih trčenja EuroNCAP je prejel peugeot 308 za varnost naj večje možno število pet zvezdic. Opazujte vrtljaje tudi, ko ne vozite po ravnem • vožnja po bregu navzdol: zavirajte z motorjem, ne vozite v prostem teku, vozite brez plina v prestavi, ki omogoča vrtljaje nad 1400 vrtljajev na minuto, • vožnja v hrib: ko vozite v hrib navzgor, je Še posebno pomembno, da pravilno pospešujete in zavirate ter tako veliko prihranite pri gorivu, vozite v najvišji možni prestavi s skoraj polnim pritiskanjem na pedal za plin. Tekoča vožnja vam pripelje velik prihranek • povprečen avto potrebuje pet kilovatov moči za enakomerno vožnjo pri 50 kilometrih na uro; pri 120 kilometrih na uro se potrebna moč poveča na približno 25 kW, • preostalih 90 odstotkov moči motorja porabimo za pospeševanje ali vožnjo pri visokih hitrostih, • če vozite, kakor se da tekoče, je torej trošenje energije in goriva manjše, • opazujte promet pred seboj, kolikor daleč je mogoče, in predvidevajte situacije, • vozite s konstantno hitrostjo v najvišji možni prestavi, a upoštevajte varnostno razdaljo, • ko ustavljate, zavirajte počasi s pravočasnim spustom pedala za plin in prestavite v prosti tek, ko padejo vrtljaji pod 1400 vrtljajev na minuto, • s konstantno hitrostjo in tekočo vožnjo brez nepotrebnega zaviranja in pospeševanja lahko pri gorivu privarčujete tudi do 25 odstotkov, kar je 400 evrov letno*. Ne obremenjujte vozila z nepotrebno prtljago • pri večjih hitrostih gre več kot 50 odstotkov moči motorja za premagovanje zračnega upora, • ne pozabite odstraniti strešnega prtljažnika, ko ga ne potrebujete več, • pri hitrosti 120 kilometrov na uro strešni nosilci povečajo porabo goriva vsaj za 20 odstotkov, kar je 320 evrov na leto*, FIAT - servis zaupanja Avto hiša Meško, pooblaščeni serviser za vozila FIAT, LANCIA in ALFA ROMEO, Je odprla v letu 2005 servisno delavnico za prej omenjene znamke vozil, ki Je do tedaj v mestu Murska Sobota še ni bilo. Tako smo lastnikom Fiatovih vozil omogočili, da lahko v neposredni bližini servisirajo vozila kakovostno in predvsem poceni. •■■■O*' M -o, ■ o. a. I -n a cesta ‘f. Murska or ra Velik poudarek naših servisnih storitev je na kakovosti, saj skrbimo, da si naše osebje izpopolnjuje znanje z dodatnim izobraževanjem in tako omogoča vrhunske storitve vzdrževanja vozil po standardih proizvajalca. To se kaže z internim merjenjem zadovoljstva strank, saj jih je 91 odstotkov od vseh vprašanih zadovoljnih. S tem rezultatom smo se uvrstili v Sloveniji prav v vrh Fiatovih serviserjev. V podjetju smo dosegli leta 2006 za 45 odstotkov večji Srečno vožnjo vam želi kolektiv Avtohiše Meško • znebite se tudi nepotrebne navlake v vozilu, ki prav tako povečuje težo vozila, • 1500-kilogramski avto s sto kilogrami prtljage poveča porabo goriva za 6,7 odstotka, kar je več kot ■ 107 evrov na leto*. Izkoristite pripomočke, ki so vam na voljo • uporabljajte vzvratno in stransko ogledalo za preglednejšo vožnjo, • uporabljajte tempomat in potovalni računalnik, če ga imate, • z uporabljanjem potovalnega računalnika, tempo-mata, obratomera in merilnika hitrosti zmanjšamo porabo goriva za pet odstotkov. Če veliko čakate, ugašajte motor • ko veste, da boste čakali več kot minuto, ugasnite motor, • v primeru daljše kolone, železniških zapornic, ali Če koga čakate, ugasnite motor, • motor ponovno prižgite brez plina, • pri novejših avtih imamo lahko vključeno prezračevanje (tudi klimo) tudi približno deset minut po izklopu motorja. Prižgite in odpeljite • na mestu se motor veliko počasneje ogreva, • tudi pri nižjih temperaturah je 30 sekund popolnoma dovolj, da olje zakroži, • približno prve štiri kilometre oziroma dokler motor ne doseže delovne temperature, je poraba goriva lahko kar 30 do 40 litrov na 100 kilometrov, • poleg motorja potrebujejo segrevanje tudi menjalnik, ležaji na kolesih in druge premikajoče se komponente, • tudi katalizator ne deluje najbolj učinkovito, dokler ne doseže temperature med 400 in 800 stopinjami, zato pri hladnem zagonu motorja čim prej odpeljite. 'Za laž|o predstavo prihranka smo pri vseh izračunih upoštevali, da na leto prevozimo 20.000 kilometrov, poraba goriva je osem litrov na sto kilometrov, cena goriva pa je en evro za liter. Miha Horvat promet z avtomobili znamke FIAT kot v enakem obdobju leta 2005. Ker nam v podjetju ti rezultati veliko pomenijo, smo v prihodnje s še višje postavljenimi cilji našim strankam pripravljeni zagotoviti kakovost in zadovoljstvo ob obisku našega servisa. Da bomo v podjetju izpolnjevali načela našega mota, ki je »Veselje do vožnje«, pa se lahko prepričate le sami. AVTOMOBILI __________________________________________________________18. oktober2007-VESTNIK Opel Meriva Enjoy Plus. Vsestransko privlačna. \ A. • -V-,*/ Z bogato opremo in 2.350 EUR prihranka. Spoznajte avto, ki navdušuje s svojo vsestranskostjo. Simpatično zunanjost in prostorno notranjost lahko preizkusite pri trgovcu z vozili Opel, kjer se boste še načudili dejstvu, še z bogatejšo opremo in ji znižali ceno, da je izjemen mestni in družinski avto obenem. Fleksibilnost še nikoli ni bila tako zabavna. Ker pa vemo, da hočete več, smo jo opremili eCOFLEX r GROUP AUTO UNION Prhkrtim vam nuKyrw AVtomeUhdk« rta*« www .tre n i ng-va rne-vo Treni varne vožnje sir anet-group.com DebraetoUi Vitek on* Spanik. lijpvfE*«’ Norfiipk* bi i ■ • Tel. It; kanje volana; n? ’ - rušenje stabilnost’ s - prikaz vpliva hitrosti11 - slalomska vožnja - P Zafira Enjoy Plus. Zabavno fleksibilna. Podajte se na pot s fleksibilnim in zabave polnim avtomobilom. Pri trgovcu z vozili Opel se lahko na lastne oči prepričate o njegovi, fleksibilni naravi, s katero sprejme sedem potnikov. Tako lahko vsaka vožnja postane nepozabno doživetje. Da pa bi bila zabava še bolj zanimiva in dostopna, vam Zafira Enjoy Plus nudi še boljšo opremo in nižjo ceno. 3.120 EUR prihranka Avtohiša Kolmanič S Dokl, d.o.o., Industrijska 1,9000 Murska Sobota, tel.: 02/530 46 50 Sliko lahko prikazuje opiemo, ki ni «f fcka. Poepntfno porabo gorira za nt modele: od 5,0 do 00 km. Emisije CO, za vse modde- od 135 do 230 g/km. General Molars SoirHieost Europe It d., 3040 Budanrj, Szobodsdg e. 117, ModTwska Dejavnost podjetja je prodaja rezervnih delov za avtomobile, dodatne opreme, motornih olj, grelcev, pločevine, zavornih diskov DELPHI, zavornih ploščic, svečk, ležajev, filtrov FRAM, jermenov GOOD YEAR in GATES, bencinskih in vodnih črpalk KWP, amortizerjev MONROE, brisalcev VALEO, žarnic, okrasnih pokrovov, aluminijastih platišč... Za dobro pripravo vašega jeklenega konjička na zimo vam ponujamo’ gume NOKIAN in PIRELLI z 20-odstotnim gotovinskim popustom in brezplačno montažo. akumulatorje FIAMM z dveletno garancijo in 1 5-odstotnim gotovinskim popustom, antifriz REZERVNI DELI ORIGINALNE KAKOVOSTI IN UGODNE CENE! gotovinskim nakupom nad 50 evrov. Najdete nas v Murski Soboti, Tišinska ul. 5, in v Beltincih v Panonski ulici 11! VABLJENI, DA Sl TUD! VI PRIDOBITE NAŠO KARTICO ZAUPANJA Z 12% gotovinskim POPUSTOM ZA VSE Podjetje Španik, d. o. d., se nahaja v Murski Soboti v Nor-šinski ulici 8. Razpolaga s 85 parkirnimi mesti in prometnim poligonom, ki obsega 3.650 m2asfaltnih površin. V upravnem poslopju so funkcionalno opremljena učilnica z didaktičnimi pripomočki in drugi prostori za usposabljanje tečajnikov. Poleg izobraževanja in usposabljanja kandidatov za voz-"niške izpite je njegovo temeljno poslanstvo: šola in trening varne vožnje osebnih in terenskih vozil ter vadba varne vožnje enoslednih vozil. Trening varne vožnje s terenskimi vozili (vožnja off-road) poteka v prvi fazi na poligonu centra, nato pa na brezpotjih, na površinah naših poslovnih partnerjev Poligon s posebno gradbeno in tehnično konfiguracijo omogoča večnamensko specialno usposabljanje Program usposabljanja sestavljajo trije ločeni programi. - program za pridobitev dovol jenja določene kategorije - namenjen je učenju vožnje začetnikov po programu, ki ga zakonsko predpisuje ministrstvo za notranje zadeve: - program za ponovno pridobitev dovoljenja določene kategorije - skladno z odločbo pravosodnih organov oz. z izrekom varnostnega ukrepa; - program izobraževanja in treninga varne in varčne vožnje Celotni sistem usposabljanja na poligonu je računalniško podprt in krmiljen ter omogoča več scenarijev kritičnega obnašanja vozila med vožnjo in s tem omogoča različne zahtevnostne nivoje usposabljanja. V kombinaciji s spolzko površino in vodnimi ovirami lahko ustvarimo situacije, ki postavijo voznika že pri nizkih in srednjih hitrostih v kočljive položaje glede reakcij in upravljanja vozila glede na zahtevnost vožnje. Program usposabljanja vsebuje teoretični in praktični del Teoretični del se izvaja v predavalnici in obsega naslednje vsebine: - prometna varnost; - osnove vozne fizike; - vplivi na prisilno ustavljanje vozil oz. zavorno pot; - Kamov krog in objektivna varnost; - analiza posamezne prometne situacije; - mentalni trening. Praktični del poteka na poligonu: - ukrepi notranje varnosti in njihov vpliv na varno vožnjo; - zaviranje (različne podlage vozišča); no ploščo in Pon'.''"l,<:iiiJ'i1 Ijatije stabilnosti in * - vožnja po -ipi:iUkfpl poudarkom na pf^ pravilnem ^*5^% - vpliv pogona pri ,.,_'ttf' nek in pridobivaj |f0^ pravilno krmiljcnie' va nadkrmiljcnja, večjih napak ob sti in vodljivost’ v . - prisilno ustavljat1^ točasnem izogibam^.. pjdl^ spolzk: in kombi”1' t(1 i j - vzpostavljanje sta’' dljivosti z istočas” njem nepredviden j vozišču (vodne za ^inP Celotni trening'1 , sa) varne vožnje ževalnem programi’1 P0' tomobilskega kluba jv« riljem nemškega preventivo in vzgop ' ij-metu RepublikeS1 ga vrhunsko usp1’5^' vljeni inštruktorji v NOVA IN R. - Ponudbo , ogledate M *" USTNIK - 18. oktober 2007______________________________ oaswe OTROšTva-----n Jaz sem *_________ Jesen račka faz sem račka, ti pa ne, faz pa plavam, ti pa ne. ^tak hoče me prijeti, tebe pa nobeden. >'"■ sem račka, ti pa ne, težem jajčka, ti pa ne. bi mi jih hotel vzeti, ^ph nisi vreden. Denis Puhan, 3. a, OŠ Bogojina Tiho je prišla jesen, med drevje se je skrila. Zeleno listje rumeni, rdi in temni. Prelepo listje zdaj odpada, vanj se skrije ježek, si posteljo pripravlja. Klementina K. in Nina Srejš, 5. a/?, OŠ Bakovci Jaz pa pravim Včasih zapravim, včasih varčujem ■ - ^MKUC VMKMMOti Psiček Banfi Prispevke pošiljajte po jonski pošti na naslov *ia.RR@vestni(csj an po naslov je: Vestnik, za Barve otroštva, Ulica ^Novaka 13, "°0 Murska Sobota. Čarovnica v ogledalu Vestko se je veselo potika! po čarovničinem gradu in prevračal vso Šaro. Nekega dne je zalotil čarovnico pred ogledalom in pomislil: »Le kakšen sem videti? Pogledam se v veliko ogledalo « Žal je bilo ogledalo preveliko, da hi se lahko videl. Nista pomagali niti skakanje niti stanje na prstih. »Poiščem manjše ogledalo. Tam se bom lahko vide[,« se je pogumno in vestno odločil ter odšel raziskovat. OTROCI, do 25. oktobra imate čas, da narišete Ve-stka in nam ga pošljite na uredništvo s pripisom VESTKOV KOTIČEK. in muca Pikica Na majhni kmetiji sta živela psiček Banfi in muca Pikica. Rada sta skupaj pohajkovala okoli hiše in po travniku. Oprezala sta za metulji, miškami, kobilicami ter se tu in tam zleknila v mehko travo in malo zadremala. Nekoč pa sta se začela dolgočasiti, zato sta odšla v gozd. Tam je vedno kaj zanimivega. Hodila sta po velikem temnem gozdu, pa se ni zgodilo nič. Že sta se nameravala vrniti domov, ko se je pred njima prikazal strašni volk. Pokazal je zobe, muca jo je popihala na drevo, ubogi kuža pa ni znal plezati. Hudobnemu volku so se začele cediti sline. Začel se je približevati Banfiju, ko se je ta z vso silo zakadil v volka. Neusmiljeno sta se ravsala, muca pa je z drevesa opazovala, kako bi pomagala ubogemu kužku, ki mu je volk populil pol dlake. Hrabro se je boril in počasi so mu pojenjale moči. Muca je morala ukrepati. Urno je skočila z drevesa na volka in mu s svojimi kremplji iztaknila oči. Volk se je onesvestil. Muca je Banfija prijela pod roko in ga počasi vlekla proti domu. Doma mu je pomagala zaceliti rane. Muci Pikici je bil zelo hvaležen za nesebično pomoč v boju s krvoločnim volkom. Ko je ozdravel, sta spet skupaj veselo pohajkovala okoli hiše in po bližnjem travniku. Tine Urbanič, OŠ Gornja Radgona Oktober je mesec varčevanja in shranjevanja. Otroke je treba zgodaj naučiti, da Če dajemo evro na evro, lahko zberemo za kolo, računalnik ali kaj lepega. Seveda starši poskrbimo za obleko, šolske knjige in vse, kar otroci potrebujejo. Če pa si otroci želijo kaj večjega, posebnega, pa je prav, da k izpolnitvi želje prispevajo tudi sami. Tisto, kar kupijo iz svoje denarnice, ima prav poseben čar. Marko in Jože Fartek: Ta denar, ki ga dobivava, lepo varčujeva in ga dajeva na kup, da si morda nekoč kaj posebnega kupiva. Lepo je tudi, ko lahko na otroškem bolšjem sejmu prodajamo igrače in igrice, ki jih ne potrebujemo več, in s tem dobimo v trgovini. Če pridno varčujem, si lahko, če mi je kaj všeč, sam kupim. Običajno zbiram za kaj večjega in dražjega. Tako sem si kupil kolo, zdaj bi si pa rad kupil še skate in kakšno dodatno opremo. Ne, obleko in knjige za šolo, to pa ne, to pa mi kupita mama in ati. An ja Šijanec, Murska Sobota. Denar, ki ga dobim, včasih takoj zapravim, včasih pa raje varčujem. Če gre za manjšo vsoto denarja, si grem najraje kupit kakšna ličila ali kaj podobnega. Rada pa bi si kupila kakšen evro. Trenutno si najbolj želiva opremo za skatanje. Starši nama tudi kaj primaknejo, ampak ne ravno veliko. Večino denarja za kakšno večjo stvar privarčujeva sama, ko dobiva kaj za rojstni dan. Vseeno je, ali za rojstni dan dobiva denar ali igrače, vsak se sam odloči. Midva sva vsega vesela. Max Babič, 11 let, Krog: Tudi jaz zelo varčujem denar, ki ga dobim. Nekaj denarja sem prislužil tudi tako, da sem na bolšjem sejmu prodajal karte in igrače, ki jih ne potrebujem več. Nekdo je tako prišel do cenejših igrač, kot če bi kupil nove Fotografije: A. N. R. R. m gceni iPODnano, to je MP4, ki zelo veliko stane. Lahko bi mi ga kupili tudi straši,, samo mama pravi, da je to brez veze. Zato sem se odločila, da bom sama varčevala in si ga potem sama kupim. Mislim, da je veliko bolj dragoceno, če sam privarčuješ in si sam kupiš. A. Nana Rituper Rodež ^adi popotniki bodo imeli kje spati Vouch Kostel Prlekije h so prenočišči ^ratovanje v letu 2008 - Spletna kavarna že dela V ^'OvtorLh Mladinskega ^^WjetMCPJuaSpo-■.. j 1 Kamenščaku je pote-‘š)ariniinuh petek tribuna o ,nskem turizmu. Vodil JaJ^dsednik Popotniške-^ovenMe in po-1111 oz. predstavnik 9r°dne zveze mladin-7a Slovenijo 1 l,.^Oa^onal Youth Hostel Igor Jurišič. '‘Mi; 'r'"1 » reprezentativnima ben-t Ptv rockovskega področja. {N,- k. ilovici oktobra sta tako v Splitu, i^Ha Imotskem in v Banjaluki na-^tefan Kovač Marko Banda 5*1 g " 'n soboški duo Kweefpossum. v preteklih letih našla in izo-»H^Wen st*lv •nstru' ■ k»,, rocka, jazza, funka, noisa in k%esAK°nec leta 2005 Pri založbi h Me» izdala svoj prvenec Pa-' n ’e uvrst'l me slov državnega prvaka, so se okrepi1’z 2 w kom Plohlom iz Gornje Radgone, k’ takrat dve leti nastopal za državnega P' LM-KO iz Lendave, in mladim Boj*11011' pošo iz Veščice Njihova druga ekip3 K prva v 2. državni ligi, ekipa mladincev ■ ekipa kadetov prva na državnem brali so še najvišja mesta v kategoriji kadetov Prejeli so tudi priznanje za šnejšo pomursko športno ekipo v letu -izboru pomurskih športnih novinarjev- , Trdo delo, predvsem pa pottp6^1' v G* vztrajnost so odlike vrhunskih Šporin' dl;. jih imajo v klubu kar nekaj, je dobro z°JI ,f. zunaj naših meja. Klub se lahko pohva1 -svoje igralce tudi v reprezentančni' ' Čeprav so v klubu v minulih desetih led tirali skozi številne viharje, so post31 • prijateljstvo in povezanost z nam^n*111 pa sta še močnejša Miia0^ Črnomljem Niko Klur1' t ; USTNIK - 18. oktober 2007 ŠPORT Nogomet na kratko 5-ktog ŽNL Ptuj - Pomurje 1 ' (Zver in Vrabel po 5, Špur ■>Farič 3, Titan). 6. krog; - Maribor 3:0 b. b. J' hog i, mladinske lige: ^minij - Mura 05 1: 2 ™rvat 2). ''■krog 1. kadetske lige: **“minij - Mura 05 1:0. 1 krogu. 14 vzhod: Nafta -^nina 2 : o (Horvat, Antolin), »Odar Velenje - Veržej 0:0, S. 1IBpion - Radgona 2 : 1 ■^hnič), Ljutomer - Mura 4 (Virag 2, Pučko, Lotrič). Mura 05, 28. 1. MNL Lendava: Vete-'^'Tušžalik - NedelicaJ: 2, ; Panonija 2 :2, Turnišče '««iba4:1, Kobilje - Mostje L red: Turnišče 22, ^ani Tuš Žalik 18. ’ 2. MNL Lendava: Nafta r '1 - Ztck^ i i 2 i Ren-jd Vraničar 5 :0, Olimpija - Dolina 13 : 0. Vrstni ;'«nkovei 21, Olimpija 15. 1- MNJ Murska Goričanka - Bakovci 2 'd lina - Cankova 5 : 2, ^-Serdica 1:1, Dokle-, ' Ljutomer 2:1, Radgona (. JL °: 4, Hodoš - Bogojina |^' n,1i red: Bogojina 21. 1 ’ 2. MNL Murska „ ur-. Motvarjevci - Bratonci C litine! - even 5: L “7^3 . Lipa j. 2 Vrstnj red. p ■" Beltinci 15. ^l^Z.SFLvzhod: i p el< - Marinci VeŠčica 5: d ‘^'i 2, Golob), Bloterme Benedikt 2 :9 kat J g, Sov. gorice - Codex . . tittšče 4:4 (Bačič 2, * ’Brajniger). 'k. Mestni stadion Fazanerija, 1.000 gledalcev, sodnik Peter Šart (Prevalje), strelci: 0:1 Stojanov (44), 1:1 Plošnik (55), 2 : 1 Bozgo (63), 3:1 Fajfar (90). Mura 05: Kamnik, Benkič, Gobec, Marič, Toplak, Balažič, Kljajič (Fajfar, 46), Kulčar, Plošnik (SreŠ, 77), Bozgo (Šiško, 85). Triglav: Likozar, Vojinov, Trgo, Stojič, Novak (Resnik, 67), Stojanov, Banič, Stjepanovič (Jerkovič, 84), Mertelj (Emeršič, 67), Burgar, Robnik. Rumeni kartoni: Benkič, Gobec; Stojanov. Po začetni igri med obema kazenskima prostoroma so imeli gostje po veliki napaki Toplaka, ki je žogo podal na nogo Burgarju, lepo priložnost za vodstvo, toda vratar Kamnik je uspel strel ukrotiti. V 36. minuti je kot z leve strani izvajal Slavic, odbita žoga pride še namizni tenis Oba pomurska prvoligaša uspešna 4 i/i 'r' K SNTL 301 ie "'u pomurska prvoligaša us-higri zanesljivo slavili, za zmago je prvi ig-P? Kocuvan, kije trikrat PomemBna je tudi zmaga nid v Mednim gostujejo pri Edigsu Mengeš. ' ■ 'i - dali priložnost ' "cu Skrabanu, vendar se v prvoligaški konkurenci ni znašel. Preostali trije so svojo nalogo opravili rutinirano. V naslednjem krogu bo v Puconcih derbi za naslov prvaka z Mariborom, ki ga ne kaže zamuditi! Maribor, Sobota in Kerna imajo po 6 točk. Kerna Puconci - Edigs 5 : 2 (Plohl - Orešnik 3 : 0, Horvat -Jazbič 3 : 0, Škraban - Avbelj 2 :3, Horvat -Orešnik 3:1, Ropoša -Avbelj 3:0, Škraban - Jazbič 0:3, dbojka Različna obraza Sobočanov V 2 . । DOL za moške je Galex ®ta Pr°ti ekipi Calcit Kamnik - sodila .. ‘°' Mcžicii in Skudnik (Ravne) -ra2°čaral Dvoboj se je končal v do-'!| ^trt s 3 : 0 (20, 22,13) v korist X * ^’f: F"is W> Flisar, Perišič 5, Ko-1|||, J E Pavič 7, Kerec, Tot 5, Grut 9, 'taro. Ribič 3. Makovec 12, 1 Djordjevič 11, Drobnič, * 17, Slabe, Hrast 1, DirntiŠ, Sta- nisher 4, Sevčnikar - libero. Čeprav je trener in kapetan Dejan Fujs dodobra premešal zasedbo, se niso uspeli zoperstaviti razigranim Kamničanom. V drugem nizu, ki so ga že izgubljali z 9:16, so se gostom približali le na točko zaostanka (21 : 22), nato pa je odlični Potočnik z uspešnimi potezami sklenil najdaljšj niz, ki je trajal 27 minut. Sobočani so se zatem pre-dali. Preostali izidi: Salonit Anhovo - Krka 3 : 0, Astec Triglav - Marchiol Prvačina 2:3, ""Mekme S Kamničani. Foto: JureZauneker Sobočani (v belem) so ugodno presenetili. Foto: Nataša Johnov »Muraši« nadigrali vodilne enkrat do njega, sledi predložek na prvo vratnico, kjer Balažič s kakih osmih metrov strelja v desni spodnji kot, toda Likozar se ne da presenetiti. V zadnjih trenutkih prvega dela pa hladna prha za gostitelje. Gostje izvajajo kot z leve strani. Na drugo vratnico se prikrade Stojanov in z glavo pošlje žogo v tla, od koder se odbije za hrbet presenečenega Kamnika. V deseti minuti nadaljevanja se po strelu Plošnika z roba kazenskega prostora žoga znova odbije do njega, nakar z natančnim strelom zadene desni zgornji kot nemočnega Likozarja. V 60. minuti se je po idealni podaji Kulčarja pred njim sam znašel Slavic. Čeprav je preigral vratarja, je na veliko začudenje streljal mimo desne vratnice. Na srečo je tri minute kasneje Bozgo izkoristil lepo glo- Horvat - Avbelj 3 :0); Ptuj - Sobota 2 : 5 (Ovčar - Roudi 1 : 3, Pavič - Žibrat 3:1, Piljak - Kocuvan I : 3, Pavič - Roudi 3 : 2, Ovčar - Kocuvan 0 :3, Piljak - Žibrat 1:3, Pavič - Kocuvan 2 :3). V drugoligaški konkurenci je Kerna II obakrat zmagala. Gorica -Sobota II 3 : 5 (Bahčič 3, Fridrih 2); Arrigoni - Kerna II 3 :5 (Unger 3, B. Ropoša 2); Gorica - Kerna II 0 : 5 (B. Ropoša 2, GorČan binsko podajo Kulčarja v gostujoči kazenski prostor. $ strelom v desno vratnico, od katere se je žoga odbila v mrežo, je premagal vratarja Triglava. V 70. minuti je Fajfar primoral Likozarja, da je žogo odbil v kot. V 74. minuti je Slavic poskušal z lobom premagati gostujočega čuvarja mreže, vendar je bil nenatančen. V 81. minuti je Kulčar od daleč zadel stičišče desne vratnice in prečke. Minuto kasneje isti igralec nevarno strelja, vendar Likozar s skrajnimi napori z nogo izbija žogo. V 85. minuti bi gostje lahko izenačili, toda kar dva igralca gostov sta se zmedla. V 90. minuti ponovno veselje v domačih vrstah. Po napaki gostujoče obrambe je Fajfar preigral vratarja in iz bližine zadel prazen gol. Milan Jerše 2, Unger); Arrigoni - Sobota II 5 : 3 (Fridrih 2, Bahčič), Vesna - LM -KO Lendava 5:0; ženske: Muta -Sobota 5 : 1 (Vukan); Muta -Krov. Rakuša 5 : 0; tretja liga: Škofja Loka Kerna lil 4 : 5 (Horvat 2, Pelcar 2, Gider); Merkur -LM - KO Lendava 5 : 0; Merkur -Kerna III5 3 (Horvat, Pelcar, Gider); Škofja Loka - LM-KO Lendava 5:0 Mirko Unger Salonit 3 3 0 9:0 9 Kamnik 3 3 0 9:1 9 Prvačina 3 3 0 9:5 7 Triglav 3 1 2 7:3 4 Olimpija 3 1 2 3:6 3 Galex 3 1 2 3:9 3 Krka 3 0 3 1:9 1 Svit 3 0 3 0:9 0 Olimpija - Svit Unimetal 3 : 0.3. krog: Svit Unimetal - Salonit Anhovo 0:3, Calcit Kamnik - Olimpija 3:0, Krka - Astec Triglav 0: 3, Marchiol Prvačina - Galex Mir3:1 (15,14,-20,24). Odbojkarji iz Prvačine so suvereno dobili uvodna niza, v nadaljevanju pa so popustili in v končnici 4. niza komajda izvlekli vse tri točke. Galex Mir: Fujs 14, Flisar, Perišič 6, Kovačec, Čeh, Pavič 6, Kerec, Tot 15, Grut 11, Marič. Servis je Sobočanom povzročal veliko preglavic pri sprejemu in posledično pri organizaciji igre. V 3. nizu so domačini vodili s 13 :11, nato pa so Sobočani izkoristili slabši začetni udarec gostiteljev, saj so povedli s 17:13 in 20:16. Najbolj izenačen je bil 4. niz. V razburljivi končnici so gosti pri 24: 23 zapravili celo zaključno žogo. V soboto ob 19. uri se bodo Sobočani doma pomerili s Krko. 1. krog 2. DOL (Ž): Galeb grup Robotina - DŠR Murska Sobota 3:1 (23. -20,11,12); 1. krog 3. DOL vzhod (m); Beltinci - MB Nigrad 0 (-25,-11,-18), Poljčane - Ljutomer 3:1 (12,19.-17, 21); 1. krog 3, DOL vzhod 1 (ž): Svit Unimetal - DŠR MS II1:3, Kerna Puconci - Nova KBM MB II3: L 2. krog pokala Slovenije: Beltinci - Šoštanj Topolšica 0 : 3, Braslovče - Ljutomer 3:2; ženske: DRŠ Murska Sobota II - Ecom Tabor 3 : 2, Galeja Vega -Kerna Puconci 2:3. Milan Jerše MINULI TEDEN 2.SNLV0DI BELA KRAJINA 10. krog: Mura 05 - Triglav Gorenjska 3:1 (0:1), Krka - Rudar Velenje 1:1 (1 : 0), Aluminij - Zavrč 3 : 0 (3 :0), Bela krajina -Krško 1: 0 (0 : 0), Bonifika ~ Zagorje 4: 0 (1:0). Pari 11 kroga: Bonifika - Mura 05, Krško - Triglav, Zagorje - Krka, Rudar -Aluminij, Zavrč - Bela krajina. B. krajina 10 6 1 3 15:10 18 Bonifika 10 5 2 3 16:8 17 Aluminij 10 5 2 3 16:11 17 Triglav 10 5 2 3 14:10 17 Rudar 10 5 1 4 24:14 16 Mura 05 10 4 3 4 12:12 15 Zavrč 10 3 3 4 11:11 12 Krško 10 2 6 2 9:10 12 Zagorje 10 1 4 5 13:24 7 Krka 10 0 4 6 3:23 4 3. SNL VZHOD OGROMNA PREDNOST ŠENTJURJA 10. krog: Odranci - Trgovine Jager Š. 1 :1, Koroška Dravograd -Dravinja 0: 0, Stojnci - Šmartno 1928 2 : 2, Tehnostroj Veržej -Kovinar Štore 2 : 2, Črenšovci - Roma 6:1, Pohorje - Paloma 0 : 3, MU Šentjur - Malečnik 4 :2. Pari 11. kroga: Malečnik - Odranci, Paloma - Šentjur, Roma - Pohorje, Kovinar - Črenšovci, Šmartno 1928 - Tehnostroj Veržej, Dravinja - Stojnci, Trgovine Jager Š. J. - Dravograd. POL DUCATA GOLOV V MREŽI ROME Igrišče v Črenšovcih, 200 gledalcev, sodnik Robert Krajnc (Ptuj), strelci: 1:0Vučko (4), 2:0 Virag(10),3 ;0 Kolarič(32),4:0 Virag (40), 5 : 0 P. Gerenčer (44), 5 :1 D. Kovač (58), 6 :1 P. Gerenčer (69). Črenšovci: Vučko, Gone, Maučec, Kolarič (Lackovič, 56), M. Balažič, Virag (L. Ivanič, 67), T. Horvat, Kostric (Marton, 74), M. Zver, P. Gerenčer, Šajt. Roma: A. Baranja (Celec, 46), K. Cener, Mo. Kovač (D. Kovač, 42), L. Pestner, Kokaš, L Baranja (G. Kovač, 46), J. Horvat, Grebenar, Ad. Baranja, I. Cener, Bogičevič. Rumeni kartoni: Gone; Kokaš. REMI V DERBIJU Igrišče v Odrancih, 200 gledalcev, sodnik Roman Glažar (Ptuj), strelca: 1:0 Mi. Kovač (32), 1:1 Asllanaj (77). V 55. minuti jr Firšt zgrešil enajstmetrovko. Odranci: Ščančar, Erjavec, Tkalec, Žerdin, Jerebic, Kerec, Zadravec, Jančar (Kociper, 83), B. Balažič, Mi. Kovač (Borovič, 75), Halas. Rumeni kartoni; Jančar, ML Kovač, Ščančar, Erjavec; Mraz, Železnik. VERŽEJCEM LE TOČKA Igrišče v Veržeju, 150 gledalcev, sodnik Sandi Vrbanec (Ptuj), strelci: 1:0 Grah (20), 1:1 Dolinar (28), 1:2 Kocijan (60), 2 : 2 Živič (75,11 m). Tehnostroj Veržej: Gergorič, Gregor, Živič, Baler, Grah, Rihtarič (Osterc, 53), Vidmar, Kaučič (VinkoviČ, 69), Karnet (Hodnik, 58), Vogrinčič, Časar. Rumeni kartoni: Gregor, Časar, Vinkovič; Filovič, Perpar, Dolinar. Senjur 10 8 2 0 25:7 26 Šmarje 10 5 3 2 15:9 18 Šmartno 10 5 3 2 17:14 18 Paloma 10 5 2 3 14:16 17 Dravinja 10 4 4 2 20:11 16 Veržej 10 4 3 3 16:11 15 Odranci 10 4 3 3 16:15 15 Črenšovci 10 4 2 4 19:17 14 Malečnik 10 3 4 3 17:16 13 Stojnci 10 3 3 4 18:18 12 Dravograd 10 3 2 5 15:14 11 Kovinar 10 1 5 4 17:24 8 Roma 10 1 2 7 12:30 5 Pohorje 10 1 0 9 8:27 3 POMURSKA LIGA PRVI PORAZ ŠALOVEC 9. krog: Aqua Ižakovci - Čarda 1:3, Virs Bistrica - Petišovci 1:3, Rakičan - Hotiza 5: 2, Dobrovnik - Grad 1: 1, Tromejnik H Ambienti - Tišina 0:1, Polana - Salovci 1 :0, Kerna Puconci -ZMG Gančani 1:0. Pari 10. kroga: Čarda - ZMG Gančani, Šalovci -Kerna Puconci, Tišina - Polana, Grad - Tromejnik 11 Ambienti, Hotiza - Dobrovnik, Petišovci - Rakičan, Aqua Ižakovci - Virs Bistrica. Rakičan 9 8 1 0 28:7 25 Čarda 9 7 2 0 24:10 23 Šalovci 9 6 2 1 12:2 20 Tišina 9 4 2 3 13:12 14 Gančani 9 4 2 3 11:10 14 Polana 9 4 2 3 13:15 14 Tromejnik 9 4 1 4 13:12 13 Ižakovci 9 4 0 5 14; 19 12 Grad 9 3 1 5 13:12 10 Hotiza 9 3 1 5 16:20 10 Petišovci 9 3 0 6 14:20 9 Kerna 9 2 1 6 7:24 7 Bistrica 9 1 2 6 9:14 5 Dobrovnik 9 1 1 7 5:15 4 Milan Jerše 28 O TEM IN ONEM/OGLASI 18. oktober 2007-vestnih ii Še ena od »vročih« sej beltinskega občinskega sveta Razkol med županom in »opozicijo« še globlji Zdi se, da je sedma seja beltinskega občinskega sveta še bolj poglobila razkol med županom Milanom Kermanom (NSi) in tako imenovano opozicijo, ki jo predstavljajo svetniški skupini SLS in SDS ter dva samostojna svetnika. Zaplet je nastal s predlogom dopolnitev in sprememb dnevnega reda, na katerega so uvrstili tudi poročilo o 3. seji komisije za statutarna in pravna vprašanja. Med drugim so županu očitali, daje ravnal v nasprotju s statutom in občinskim poslovnikom, kar je slednji odločno zavrnit Nato je splaval na površje stari odlok o imenovanju uredniškega odbora glasila »Mali ritar«. Nanj je imel Srečko Horvat vrsto pripomb, saj je menil, da sta bila pri imenovanju glavne urednice kršena statut in poslovnik. »Očitno želi ena politična opcija odlok prilagoditi svojim potrebam, To Končno Jasi ični oddelek Minulo nedeljo, 7. oktobra, so na Cankovi slovesno odprti in blagoslovi obnovljene dodatne prostore vrtca, ki deluje v okviru javnega vzgojno-izobraževal-nega zavoda OŠ Cankova v zgradbi zadružnega doma. Otroci so razvrščeni v skupine Čebelice, Ježki in Metuljčki. Ustanovitelj vrtca in šole ter investitorje 5 Občina Cankova. Jasli so bile na Cankovi že dolgo * velika želja mladih družin, te potrebe pa sta se zave-dala tudi vodstvo šole, ki jo vodi ravnateljica Jolan-* da Maruško, in občinski svet, kije kljub nezavidljive-c mu finančnemu položaju občine potrdil naložbo. ° Bernarda B. Peček je diktatura enoumja!« Čeprav je Peter Gruškovnjak predlagal, da se nejasnosti odpravijo, je kritika na račun dela občinske uprave povzročila veliko hude krvi. Župan Milan Kerman je navedel neusklajeno delovanje statutarne komisije, saj se njen predsednik pri njem ni niti enkrat oglasil, čeprav je sklicatelj sej župan. »Poleg tega je točka dnevnega reda le v obliki zapisnika,« je še dodal. Po mnenju Štefana Ferenčaka taka debata ne vodi nikamor. »To je sramota! Naša svetniška skupina se distancira od tega primera. Svetnike pa pozivam, da podprejo strokovne odločitve, na katere bo občina lahko ponosna.« In ko je Martin Duh načel vprašanje prisotnosti župana v občini, Po skrajšanem postopku so sprejeli rebalans občinskega proračuna. Tako prihodki kot odhodki so za dobrih 441.730 evrov niqi od prvotnega proračuna. Zanimivo je, da bo veliko manj sredstev namenjenih za delovanje občinske uprave, prometno infrastrukturo in komunikacije ter za izobraževanje. je slednji povzdignil glas, rekoč, da se odpira tema »župan -baraba«. »Koliko časa še nameravate zlivati gnojnico na župana?« je še vprašal. Še preden je bila seja prekinjena za dobrih deset minut, so izglasovali sklep, po katerem so občinski upravi naložili, da pripravi skupno s statutarno komisijo imenovanje uredniškega odbora »Malega ritarja«. Sledile so tajne volitve predstavnikov v volilno telo za volitve člana državnega sveta, pri čemer sta postala elektorja Martin Duh in Stanko Glavač, edini kandidat za Člana državnega sveta pa je Marjan Maučec. Brez kakršne koli razprave pa so se seznanili tudi s prenehanjem mandata občinske svetnice, predstavnice romske skupnosti Daniele Horvat iz Dokležovja, ki je komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja obvestila, da iz osebnih razlogov odstopa s funkcije svetnice. Po informaciji $ tretje korespondenčne seje občinskega sveta so sklenili, da namenijo iz stalne proračunske rezerve en evro po prebivalcu beltinske občine za pomoč ob naravni nesreči občini Železnik. Tudi informacija o gradnji sekundarnega kanalizacijskega omrežja Melinci-Ižakovci-Dokle-žovje, katere predračunska vrednost znaša več kot dva milijona sto tisoč evrov, je bila ugodno sprejeta. Milan Jerše Motoma vozila OSEBNI AVTO ZASTAVA, JUGO. OPEL KADETI GOLF I IN II TER RENAULT 4, 9 IN 11 kupijo. Tel.: 041675 652. m005100 VOZILA NA POLOŽNICE PO VAŠI IZBIRI - Z MINI MALNO DOKUMENTACUO (možnost brez kas-ka)I F-AVTOCENTER, Plinarniška ul. 1, Maribor, tel.: 228 30 00. m004393 VW GOLF 1,9 SOL prevoženih T4.000 km, letnik 2003. prvi lastnik, prodam. Tel.: 041 339 A74. m005285 RENAULT M EGA N E 1,6, 16 V, letnik 2005, prev. 7000 km, kovinsko srebrn, maksimalno opremljen, ugodno prodam. Tel.: 031 724 242. m005296 Živali DALMATINCE, čistokrvne, lahko rezervirate in jih dobite v novembru. Tel.: 555 11 70. m004937 NESNICE, ijave, cepljene, stare 13 tednov, prodam, 2,70 EUR. Dostava na dom.Tel:. 792 35 71. m005290 Posesti ENOSOBNO STANOVANJE v Lendavi, v bližini hotela Lipa, prodam. Tel:. 041 550 495. mQ05292 2,5-sobno stanovanje (70 m'), pri Sv. Juriju na Goričkem, zgrajeno L 1987, delno opremljeno, prodam. Tel.: 041 619 515. m(X)5244 GRADBENO PARCELO v Gorici pri Puconcih, 9,87 ara. prodam. Tel.: 031 270 738. Delo m00525b LIPOVCI - 6 a gradbena parcela, komunalno urejena, novo naselje, mirna lokacija, naprodaj. Tel.: 031 785 076. m005295 STANOVANJE v Bahovcih damo v najem. Tel.: 041 334 581. m005301 HIŠO, 80 m2, kuhinja, 2 sobi, kopalnica, CK, v Ižakovcih 183, damo v najem samskim. Tel.: 041916680. m005305 Kmet, mehanizacija KUPIM traktor IMT, Ureus, Zetor in razne kmetijske priključke. Tet.: 041679 937. m005280 BAURKO ZA OGLATE BALE prodam ali zamenjam za cisterno Craina.Tei: 041 937 647. m005246 ANANC1RANJE KMETIJSKE IN GRADBENE ME-HANIZACUE, RAZLIČNE OPREME, STROJEV, VI-LIČARJEV, POČITNIŠKIH VOZIL. PRIKOUC,... AVTOMOBILI P. R., Industrijska ul. 9, MB, 02 228 30 20 m004382 Tel:. 041939192. mQ05273 PLUG MS. 3-brazdni, nastavljiv, 12.14. IS:1 zelo dobro ohranjen m z vso opremo ® r 111 mletje žitaric prodam. Tel.: 031881 m005276 ___ TRAKTOR CASSE 65 KS, 4 x 4, kabina, hitrost produm. Tel : 04J 917641. mO TRAKTOR 2H0R 69-11, letnik 1 MA tsko kljuko, hidravlični volan, kabino n brazd ni obračalni plug regent Saturna P dam. Tel.: 031338 369. m0O5297 _ PLUGE, brane, raukomN. kmečki vot P*’** itd. prodam. Tel.: 041 661 5 76. TRIBRAZDNI OBRAČALNI PLUG Lemke".!J 'f «, In 3 m sejalnico na diske prodam. 816 269. m005307 ____ Kmetijski pridelki MED - cveti ični. a kacijev, kostanjev,. bojin prodam. Milena Kavaš, Odranci, ‘ 8, tel.: 57011 73. m005266 _____ VINO, LAŠKI RIZLING, BELI PINOT IN prodam. Tel.: 04t 773 3 70. m005£2 -- VARAŽDINSKO belo in rdeče zdie pm«:”' Na zeljo tudi brezplačno naribamo Ma 1 Melinci 142, te).: 54122 03. m0052^_ Razno ELEKTROMOTOR, 3 fazni, 5,2 KW. levo-*5* stikalo, ugodno prodam. Tel.: 041 -m005247 ZAPOSLIMO KUHARJA AH PRfPRAVHKAl3* v piceriji. Pik-Asso, d. o. o, Veržej, Bam-^ tel.: 041 728061. m005287_________ KUHARlCOzdveletnimiizkuSnjami.si' znanjem nemškega jezika. ZAPOSL ■' ZlONU OBLAK, d. o. o.. Levstikova 25,v ce. tel.: 53813 73.m005253 DIPLOMIRANEGA EKONOMISTA S 3-M* izkušnjami, trženje turističiiiii kant •* . slino. Penzion Oblak, d. o. o.. Levst*«*9 M. Toplice, tel.: 538 13 73. m0052,M Prekmurska gostilnica Mencigar No’ ambicioznega in samostojnega"ruMF novanje zagotovljeno. ’■ www.mencigar-nobile.com, 031 ali 01439 70 40, Pasus, do. o. Ljubljana mD05265 , ~ t Id1 zaposlijo natakarico za določen Gostilna Mencigar, Krajna 58. :--"a cije po tel.: 041871091. m005304 Storitve Z našega štedilnika Janez Gjergjek, vodja kuhinje hotela Radin Krompirjeva solata z avokadom 2 kuhana krompirja, 2 zrela sadeža avokada, 1 paradižnik, 1 čebula, 2 žlici kisa, 2 žlici oljčnega olja, sol, poper in fileji avokada ter paradižnik za okras. Avokado vzdolžno razpolovimo, odstranimo koščico in z žlico previdno postrgamo meso iz avokadovih polovic, lupini pa prihranimo. Paradižnik narežemo na kocke, čebulo olupimo in drobno narežemo. Avokadovo meso narežemo na drobne kocke, prav tako kuhan olupljen krompir. V skledi zmešamo kis z oljem, soljo, poprom in čebulo. Dodamo narezan krompir, paradižnik in avokado. Previdno premešamo in solato nadevamo v avokadovo lupino. Jed okrasimo z rezinami paradižnika in avokada. Zraven ponudimo beli francoski kruh ali toast Juha z zelenjavnimi rezanci 2 čebuli, 200g svežega zelja, 2 zeleni papriki, 2 rdeči papriki, 2 korenčka, 1 kolerabica, 4 paradižnike, 11 jušne osnove, sol, poper, sesekljani peteršilj. Čebulo narežemo na rezine, zelje naribamo, kolerabico in papriko pa narežemo na rezance. Korenček ostrgamo, operemo in narežemo na rezance. Olje segrejemo, na njem stekleno prepražimo čebulo, prilijemo jušno osnovo in zavremo. Narezano zelenjavo stresemo v juho in pokrito kuhamo 15 minut. Paradižnik olupimo, zrežemo na osminke in odstranimo semenje. Proti koncu kuhanja dodamo še paradižnik in še nekoliko pokuhamo. Juho na koncu začinimo, nalijemo v krožnike ter posujemo s sesekljanim peteršiljem. Glazirane piščančje prsi s pečeno zelenjavo 600g piščančjih prsi, olje za pečenje, 2 korenčka, 2 Čebuli, 1 žlica masla, sol, poper, muškatni orešek, ščepec sladkorja, 2 žlici belega vina. Pečico segrejemo na 180 “C. Piščančje prsi začinimo s soljo, poprom in naribanim muškatnim oreškom Korenček in čebulo očistimo ter narežemo na ozke trakove V ponvi segrejemo olje, prsi popečemo najprej na kožni strani, nato jih obrnemo in popečemo še na drugi strani. Zelenjavo dodamo k mesu in vse skupaj pečemo v pečici približno deset do petnajst minut Zelenjavo poberemo iz ponve in na toplem prihranimo, prav tako tudi tekočino od pečenja Piščančje prsi na kožni strani rahlo potresemo s sladkorjem in postavimo v pečico pod zgornji grelec, da se sladkor nekoliko stopi Sok od pečenja zalijemo z belim vinom in dodamo prihranjeno tekočino od zelenjave Omako po želji še začinimo. Prsi po sredini prečno prerežemo in ponudimo s pripravljeno zelenjavo in omako. Zapečen krompirjev narastek s kolerabico in skuto 800g krompirja, 200g skute, 2 kolerabici, 2 jajci, 3 žlice kisle smetane, sol, poper, žlička origana in maslo za model. Krompir skuhamo, olupimo in narežemo na centimeter debele rezine. Kolerabico olupimo in narežemo na tanke lističe. Pečico segrejemo na 180 “C. V skledo damo skuto, jajci, kislo smetano in origano. Dobro zmešamo ter solimo in popramo. Model za narastek namažemo z maslom. Krompirjeve rezine in lističe kolerabice v plasteh naložimo v model, po površini pa razporedimo skutno maso. Narastek pečemo v ogreti pečici približno 20-30 minut. Stročji fižol v solati s paradižnikom in šampinjoni 400g stročjega fižola, 3 paradižniki, 100 g šampinjonov, sol, poper Polivka: I čebula, žlica kaper, 2 žlici črnih oliv brez koščic, žlica balzamičnega kisa, 3 žlice oljčnega olja, sol in poper. Čebulo olupimo in narežemo na koščke, olive razpolovimo. Vse sestavine stresemo v skledo in dobro premešamo. Paradižnik potopimo v vrelo vodo in olupimo ter razrežemo na osmine. Stročji fižol operemo, očistimo in do čvrstega skuhamo, splaknemo z mrzlo vodo, odcedimo in narežemo na primerne kose. Šampinjone operemo in narežemo na tanke lističe. Na sredino krožnika nadevamo šampinjone in stročji fižol, okrog pa razporedimo rezine paradižnika. Solato polijemo s polivko in okrasimo z listi peteršilja Lešnikov narastek z jabolčno kašo 80 g masla, 3 jajca, 80 g sladkorja, 80 g naribanih lešnikov, 50 g biskvitnih drobtin, 4 žlice lešnikovega likerja. Jabolčna kaša: 250g olupljenih Jabolk, 60 g rjavega sladkorja, 5 žlic belega vina, 1 dl penečega vina, 2 dl vode, 2 žlici jabolčnega žganja, model za puding. Modelčke namažemo z maslom in potresemo s sladkorjem. Pečico segrejemo na 190 “C. Olupljena jabolka narežemo na rezine in pristavimo vodo, ki smo ji dodali sladkor, obe vrsti vina in jabolčno žganje. Jabolka do mehkega skuhamo, nato naredimo s paličnim mešalnikom kašo in jo shranimo na toplem. Rumenjake treh jajc ločimo od beljakov. Maslo, rumenjake in sladkor penasto zmešamo. V rumenjakovo maso vmešamo lešnike in biskvitne drobtine, nato lešnikov liker, na koncu pa še trd sneg beljakov. Maso zložimo v pripravljene modele in pečemo v vodni kopeli na spodnjem delu pečice približno 20-25 minut.Na krožnik vlijemo jabolčno kašo, nanjo pa položimo narastek, ki ga stresemo iz modela in okrasimo z listi melise. KUPIM TRAKTOR URSUS AU ZETOR. Tel.: 051 232 298. m005251 SEJALNICO ZA ŽITO ugodno prodajo. Tel.: 041 921925. m005261 CISTERNI ZA GNOJEVKO, 3500 IN 25001, drobilnik lesa in sekalnik vejevja, trosilnik hlevskega gnoja, mulčar. širine 2 m, cepllnik drv, 25 ton, in 4 ha zemljišča - njive prodajo. Tel.: 041 969 553. m005262 MULČAR prodajo ali zamenjajo. Tel.: 041 298 669. m005267 Nov zabojnik ali »kišto<, 800 kg, za priklop, traktorski, In plug, 12-colni, visok, klinast IMT 756, oltov sadilnik za koruzo, 2-redno. prodajo. POTREBUJETE DENAR, NISTE KREDII^ . SOBNI, IMATE PA VOZILO? IMAMU K* . PLAČILO NA POLOŽNICE, VOZILO VAM AVTOMOBILI P. R„ INDUSTRIJSKA UL ‘ 228 30 20. m004404 -----------------------—~~~ KREDITI DO 10 LET- NA PLAČO ALI P' (TUDI 09). MOŽNOST KREDITA TUDI^ OKE POD 325 EUR (78.000 sit) I 1EVIU Dl 00 50 %! ODPLAČILO S TOV( AVTOMOBILI P. R„ INDUS!" MB, 02 228 30 20 m004416 NUDIM pomoč na domu, sznfiM ^pi invalidom. Tel.: 03L 882.444. N. sko n. 2. M. Sobota. m005302 ____ IDRO-GEOLOŠKO VRT^’ saniranje vrtin In vodnjakov vgradnja črpalk in namakalnih siste 1 priprava dovoljenja in dokumentacij® .j Informacije: 0551 669 9 KURILNO 0UE, PREMOG UGODNE CENE IN MOŽNOSTI PLAČILA! Tel.: 5788200 KWtrVO-PflEVOZ,JlWtMJlM ^(LBItHca M “ 1 o i ■ Montaža kumnj, dnevnih »ob, »p*1 -nH jedilnic, pisarniškega pohištva, P°ld*d^h laminatov in »topnjač po ogodnf^^^J TRTNIK -18. oktober 2007 V jeseni listje odpada, spomladi zopet ozeleni, le Tebe vet med nami nikoli ne bo, le grenka bolečina in spomin z nami živi. V SPOMIN 23. oktobra mineva žalostno leto, polno bolečine, od takrat, ko nas je po hudi bolezni za vedno zapustil naš dragi Stanko - Stanislav Bodač iz Šalovec 89 a Hvala vsem, ki se ga kakorkoli spominjate in postojite ob njegovem grobu. Tvoji najdražji Nešteto sveč ti je zgorelo, nešteto solz se je izlilo, a nič več te ne zbudi, samo vsak dan bolj boli, ker te več med nami ni. V SPOMIN 19. oktobra bo minilo leto dni od takrat, ko nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in dedek Tone Lah Iz Rogašovec 14 Lepa hvala vsem za vsako prižgano svečo, dobro misel in položen cvet. Vsi njegovi najdražji Nihče ne sliši, kadar jokam, nihče mi solz ne otre, nihče me nežno ne poboža, vse molči, negibno vse. Le kam naj svojo bolečino izlijem, le komu dušo naj odprem, lekarn naslonim naj glavo, le komu naj podarim roko ... V SPOMIN 22. oktobra bo minilo leto žalosti °d takrat, ko nas je zapustil dragi nepozabni mož, ljubeči oče, brat in boter Viktor Bertalanič iz Murske Sobote kr eni hvala vsem, ki svoj čas namenite za to, da postojite ob nlegovem grobu, mu podarite cvetje in prižgete sveče. V mislih s teboj vsi, ki te zelo pogrešajo , KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, vzdrževanje pokopališč in zelenic, ■ BREZPLAČNI prevozi krst na dom. F BREZPLAČNI PREVOZI DO 40 KM. PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI I, s. p., VEŠČtCA 17, KOMPLETNE POGREBNE STORJTVE UREJANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC Brezplačni prevozi opreme na dom, brezplačni prevozi do 40 km. plačilo na več obrokov brez obresti Vladimir Hozjan, s. p. Šulinci 87 a Tel: 02 55 69 046, GSM: 041 712 586 KOMUNALA nmnW. K^auiul.ž MlW> KOMPLETNE POGREBNE STORITVE: &<' UGODNA PRODAJA POGREBNE OPREME 1 BREZPUCni PREVOZI DO 30 km D. E. POGREBNIŠTVO UREDITEV DOKUMENTOV OBJAVA OSMRTNIC V JAVNI H MEDIJIH UREJANJE ZELENIC 2 PRODAJA vencev in drugega cvetja plačilo na več obrokov srez obresti DEŽURNA SLUŽBA, GSM: 041631443 Nagrobni spomeniki, tlaki, stopnice, okenske police, kamnite mize, pulti, vaze in drugi izdelki iz granita in marmorja Tel.: 02 542 10 24, taks: 02 542 20 24, GSM: 031876 949 KEB - kamniseštvo Erjavec, Marjan Erjavec, s. p-, Ribiška pot 1 a, 9231 Beltinci ____ Srce se je utrudilo, korak je opešal sadovi tvojega življenja ostajajo za večno. ZAHVALA V 89. leiu je odšla od nas draga mama, babica in prababica Irma Čelak iz Lemerja V lihi žalosti se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam pa izrekli sožalje ter darovali cvetje, sveče in v dobrodelne namene. Hvala g. duhovniku Evgenu Balažiču za pogrebni obred in , pevcem za odpete žalostinke. Žalujoči vsi tvoji najdražji Spomin je cvet, ki nikoli ne oveni! ZAHVALA V 80. letu nas je zapustila naša najdražja Žuža Zelko Iz Cankarjeve ul. 64 v Murski Soboti Z bolečino v srcih se ob izgubi naše drage mame in orne iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki so nam pomagali pri negi, stali ob strani med boleznijo, še posebno osebni zdravnici dr. Blagi Dalič ter njenim sodelavkam in osebju Lekarne Martjanci. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, za vsa izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, nakazane prispevke za bolnišnico in vsem izvajalcem zadnjega slovesa Vsem najlepša hvala! Hčerke Danica, Suzana in Marija z družinami A jaz vem, da živi odrešenik moj, in on, ki je poslednji, se postavi nad prahom: Job; 19:25 ZAHVALA V 68.’letu je zaspal naš dragi mož, oče, tast, dedek in pradedek Viljem Meričnjak iz Vučje Gomile 121 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem hčerke Marjane, ki ste mu ob slovesu izkazali spoštovanje ter ob pisno ali ustno izraženih besedah tolažbe darovali cvetje in sveče. Posebej hvala pastorju Karlu Gučku za besede tolažbe in slovesa ter pevkam BC Murska Sobota za odpete žalostinke. Lepa hvala Rupertu Muhru, dr. med., za vso strokovno pomoč in skrb med njegovo boleznijo. Hvala gospe Olgi Gutman za besede slovesa in pogrebništvu Banff za opravljene storitve. Žalujoči vsi njegovi najdražji Ugasnila je luč življenja in prižgala se je luč spomina. Ese odhaja kakor tiha reka, le spomini nam ostanejo. ZAHVALA V 61. letu starosti nas je zapustil Žarko Ratkai iz Andrejec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, nam pa izrekli ustno in pisno sožalje, darovali vence in sveče ter prispevali za vzdrževanje vežice. Hvala sodelavcem UE Murska Sobota in OZWS - občina Moravske Toplice, g. Gezi Farkašu in Branku Cipotu za besede slovesa. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevkam za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Posebej hvala družinama Kranjec iz Ivanovec in Horvat iz Krneč. Žalujoči vsi njegovi Veseli s teboj smo živeli; žalostni, ker te več ni... Ostali so živi spomini, z nami potuješ vse dni. V SPOMIN 19. oktobra bosta minili dve leti od takrat, ko nas je zapustil dragi mož in oče Jože Glažar iz Krožke ul. 11 v M. Soboti (1950-2005) Naj lepe misli ostanejo v srcih vseh, ki se ga spominjate. Hvala za vsako spominsko pozornost. Ženajuliška ter sinova Jože in Andrej Sklenila si roke, zaprla trudne si oči, mimo spi, naj te čuvajo angeli. ZAHVALA Tiho se je v 94. letu starosti poslovila draga mama, tašča, babica in prababica Ana Košar roj. Gal, iz Beltinec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih njene bolezni stali ob strani, jo obiskovali in tolažili. Posebej hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje ter darovali za sv. maše, vence, cerkev in dom. Prisrčna hvala g. kaplanu za opravljen obred in tolažilni govor, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Jurič. Žalujoči vsi tvoji Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ostala je le skrita bolečina in solza večnega spomina. ZAHVALA V 58. letu nas je 5. oktobra zapustil Franc Vitez iz Turnišča, Prvomajska ul. 20 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili k zadnjemu počitku, izrekli sožalje, darovali sveče, za svete maše ali v druge namene. Iskrena hvala bolnišnici v Rakičanu, Domu starejših Tezno, kolektivu Planike Turnišče in sodelavcem oddelka 3132, g. župniku Brestu z lep pogrebni obred, pevkam za odpete žalostinke, govornikoma gospe Miri in gospodu Sobočanu za besede slovesa in pogrebništvu Banfi. Žalujoči: sestra Veronika z družino, Ana Vitez z družino, družina Rajtar - Zver in drugo sorodstvo Le pri Bogu se umiri, moja duša, kajti od njega je moje upanje. Le on je moja skala in moja rešitev, moja trdnjava: ne bom omahoval. (Ps 62, 6-7) ZAHVALA V 82. letu starosti nas je po dolgi bolezni za vedno zapustila mama in babica MARIJA ČEH iz Nedellce 21 Ob smrti se v globoki žalosti iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti k večnemu počitku. Hvala vsem, ki ste darovali vence, cvetje, sveče, za svete maše in druge dobrodelne namene ter nam izrekli sožalje. Bog plačaj domačemu g. župniku Robertu Brestu ter župnikoma g. Alojzu Ratniku in g. Janku Babiču za opravljeno pogrebno mašo in obred. Hvala pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Ferenčak za opravljene pogrebne storitve. Hvala tudi internemu oddelku splošne bolnišnice Murska Sobota. Žalujoči vsi njeni najdražji 30 OGLASI 18. oktober 2007- w SCTTKO, d. o. o. Tišinska ulica 29 b 9000 Murska Sobota Tel.: 539 19 10 Zaradi povečanja proizvodnje zaposlimo nove sodelavce: OPERATER NA CNC OBDELOVALNEM STROJU (m/ž) - število prostih delovnih mest: 3 - zahtevana izobrazba: strojni tehnik ali rezkalec (ponujamo možnost priučitve) - druge zahteve: poznavanje osnov programiranja Pisne prošnje pošljite do 30.10.2007 na zgornji naslov. Ste radovedni In želite seči po novem? Ste vztrajni in odtočni? Ste pripravljeni strankam Izpolniti njihova pričakovanja? Ste pripravljeni na nove izzive in osebni razvoj? OMOČITE SE ZA PRVAOLIGA Sortni boutique velikih dimenzij »Prva liga* je veriga športnih prodajaln podjetja APP, d.o.o^ kije že desetie^a vodilni ponudnik izdelkov Adidas v Sloveniji. R. tp-^UjSmo prosti dnevna mr sta za novo prodajalno v Murski Soboti POSLOVODJE (m/ž) IN 2 PRODAJALCEVAK Od vas pričakujemo: * V. stopajo strokovna izobrazbe (za poslovodja) oz. IV. stoprvo strokovne izobrazbe, prodajalec (za prodajalca) • 3 teta delovnih izJcutej • wganizacfjske sposobnosti kommtauvnost natančnost • pozna rsnje t-«^niške^por1cwnja,bk9ovnefla knjigovodstva In predpisov o trgovskem poslovanju • poznavanje dete s programi Microsoft Office Pomqamo stimulativno In dinamično delovno oko^e z mnogimi taM ter možnost izobraževanja. S kandktatomMto a delovno mesto postavoefte bomo sMenffl delovno razmerje za nedoločen te, s polnim delovnim teom In 3 mesečnim poskusnim delom. S kandMatomaf-kama za delovno mesto prodalafca'-ke p* bomo sktenB delovno razmerja z* dotočen te 6 mesecev, s polnim dctovnlm tešem in mtunosl)o podaljšanja oziroma rodne twottev: Pisne prijave z žhrijenjepteom In dokazil t pričakujemo v 8 dneh po objavi na naslovu: AFP do.o~ Seta prt Dobovi 2,8257 DOBOVA Dodatne informacije lahko dobite po telefonu. 07M66 8311. TVOJ SRČEK Sodobna tehnologija nam ne omogoča samo lažjega sporazumevanja in pogostejšega komuniciranja, ampak lahko z njo prisluhnemo tudi tistim, ki se bodo šele rodili. V Telekomu Slovenije bomo 23. oktobra murskosoboški porodnišnici podarili napravo CTC, s katero lahko spremljajo srčni utrip dojenčka in matere pred in med porodom. Enako napravo pa bomo letos podarili tudi vsaki od štirinajstih slovenskih porodnišnic. IRENKA GAZDAG, s. p. BAR IRENA v stečaju Radmožanci 42,9223 Dobrovnik objavlja na podlagi pravnomočnega sklepa stečajnega senata Okrožnega sodišča v Murski Soboti JAVNO DRAŽBO za prodajo naslednjih 1. NEPREMIČNIN:______________________________________________ 1.1. pare. št. 582, dvorišče s površino 3.457 m2, gospodarsko poslopje s površino 1.245 m', funkcionalni objekt s površino 258 m2, stanovanjska stavba s površino 122 m2, vpisana v vi. št. 39 k. o. Radmožanci, vse do 1/2, zklicna cena 89.427,84 EUR 1.2. pare. št. 542, dvorišče s površino 447 m2, stavba s površino 144 m2, in pare, št 543, stavba s površino 225 m2 in dvorišče s površino 211 m2, vpisana v vi. št. 639 k. o. Radmožanci, vse do 1/2, izklicna cena 18.476,00 EUR 1.3. pare. št. 534/2, travnik s površino 376 m2, vpisana vi. št 842 k. o. Radmožanci, vse do 1/1, izklicna cena 1.504,00 EUR 1,4. pare, št 536, travnik s površino 324 m vpisana v vi. Št. 842 k. o. Radmožanci, vse do 1/1, izklicna cena 1.296,00 EUR 1.5. pare, št 580, njiva s površino 1.030 m2, vpisana v vi. št. 39 k. o. Radmožanci, vse do 1/2, izklicna cena 247,20 EUR 1.6. pare. št. 583, njiva s površino 2.344 m2, vpisana v vi. št 39 k. o. Radmožanci, vse do 1/2, izklicna cena 562,56 EUR 1.7. pare. št. 164, pot s površino 832 m2, vpisana v vi. št. 336 k. o. Radmožanci, vse do 2/3, izklicna cena 88,74 EUR 1.8. pare, št 165, njiva s površino 26.271 m2, vpisana v vi. št 336 k. o. Radmožanci, vse do 2/3, izklicna cena 8.406,72 EUR 1.9. pare, št 169, njiva s površino 26.775 m2, vpisana v vi. št. 336 k. o. Radmožanci, vse do 2/3, izklicna cena 8.568,00 EUR POGOJI JAVNE DRAŽBE Javna dražba bo 13.11.2007 ob 14.00 na Okrožnem sodišču v Murski Soboti, soba št 12. Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne in fizične osebe. Pred začetkom javne dražbe so se ponudniki dolžni izkazati s plačilom 10-odstotne varščine od izklicne cene, ki jo plačajo na transakcijski račun št. 0249 6025 6402 927. Kupcu, ki bo na dražbi uspel, se bo varščina vračunala v kupnino, drugim bo vrnjena v 8 dneh brez obresti. Za nepremičnine mora kupec skleniti pogodbo v 15 dneh od javne dražbe, kupnino pa plačati v naslednjih 15 dneh. Prodane stvari se kupcu izročijo po plačilu celotne kupnine. Davek od prometa nepremičnin in vse druge stroške v zvezi s prodajo plača kupec. Nakup nepremičnin se opravi po principu videno-kupljeno, poznejših reklamacij glede stvarnih napak se ne bo upoštevalo. Ogled nepremičnin je mogoč po dogovoru, telefonska številka je 02 534 99 50, od 16.00 do 22.00. Prisluhniti najmanjšim pomeni prisluhniti zdravi prihodnosti. Telekom V- Slovenije 5 BANK it k Matic Osovnikar pospešeno varčuje- Kaj pa vi’ Vsi, ki se do 20. decembra odločite za Pospešeno varčevanj ’ prejmete darilo in se poteguj^ potovanje v tople 1^ www. hypo-alp?'Jl 0 Hypo GR ALPE ADRIA BHIK -18. oktober 2007 NAPOVEDNIK Ll Spored radia Murski val UKV 94,6 MHzin 105,7 MHz, SV648 KHz 5 J' 19. oktober - 00.00 SNOP ■ 05.00 Dobro jutro, .' ‘07.40 Mariborsko pismo, Asja Matjaž - 08.00 Po-I'k.q b,,konec tega tedna; soboški tek, Štefan - 09,00 Poročila - 09.30 Kultura in šport ob tedna - 1 o 1 >11 Poročila - 10.30 Mali oglasi -11.00 « 1 - ■ 15 Zamurjenci - 12.00 Evropske novice -J k'1 ‘tih - 12.30 Od petka do petka -13.00 Poroči-'JSL oseba ednine - 13.20 Predstavljamo vam • , ’Wila - 1 (its Obvestila - 14.30 Romskih 60 - J^Bodkt m odmevi - 16.15 Napoved sporeda -EJ^Nilnja poročila - 17 30 Murski val nagrajuje ■ boom-I8.30 Radijski knjižni (Nevenka Emri) - 19.00 Poročila -19.15 Mladi val -j poročila - 20.05 Zimzelenčki (Ugasni TV!) K" Peček) - 24.00 SNOP uktobcr 05.00 Dobro jutro in dva dni b, ri Poročila 08.30 Mali oglasi - 09.00 Poroči-* Hiba buba baja, ponovitev sredine oddaje -jjj,- 10.05Obvestila - 10.30 Potepajtesez no- ■ ' ' p°roČila - 11.15 Potepajte se z nami -12.00 n°v'4 C “ 12.05 Obvestila - 12.30 Ponovitev od-L Jelka d„ petka -12.45 Nagrada tedenskega spon-"Kila ' Poročila - 13-151. oseba ednine - 14-OOPo-^fv, J "5 Obvestila-14.15 Oddaja tedna: Hodila rti * 15 00 Literarni drobci - 15.30 Dogo-L'rL 16.15 Napoved sporeda - 17.00 Osrednja ।7 Ml Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi -našemi srca, narodnozabavna lestvica 19.00 19.15 Kdor poje... oddaja o zborovskem petju, (ri^’ * 1 k110 s in pozdravi - 20.00 Za- ‘ 20.05 Slovenija, od kdaj lepote tvoje M)-24.00 SNOP huj L 21. oktober - 05.00 Dobro jutro: volitve! -%n_:'"a jutranja kronika - 07,30 Skupaj, egyut, •ar h J*^3 0 porabskih Slovencih in prekmurskih ... 1 (Sijva E6ry) - 08.00 Misel in čas, duhovna misel duhovnikov - 08 30 Zamurjenci - 09.00 Izbor ^lj, na * 09.30 Srečanje na Murskem valu - 10.30 Vladka Čahuk Vaupotič - 12.30 1^ 1 ' 255 tJbvruilj - 13.00 Minute za kmetovalce *''190n " 1 ■ Sn Česnike, šport-18.00 Na narodni far-foro^Ha *in spremljanje rezultatov voli-rePubllke" 19 '0 Ponovitev oddaje ’btc 'cobci ■ 19.20 Ponovitev oddaje Vse poti vodijo ■jL ' - । lit' Zadnja poročila - 20.05 Samo za vas, °ddaja ■24'00 SNOP j, oktober - 05.00 Vedro v dobro ju-t(i( ' ®0^ian 07.40 Pismo iz Porabja, Marijana ■•čila Poročila - 08.30 Šport, porodnišnica - 09.00 ^stjf '5 A*rtua*na tema -10.00 Poročila - 10.05 ~ 10.15 Peti potač, oddaja o avtomobilizmu 444V ' M«rski val - 94,6 Mhz in 105,7 Mhz L srednji val 648 kHz NARODNOZABAVNE glasbe ,, NAŠEGA SRCA ' ■ Zlati muzikanti i 9| pesem - Juhej S^^edalte- Novi spomini ~ Kraicarii ^’-Kavnlk Sc, v najtežji - Ans. Roka Žlindre Dolenjsko - Ans, Lojzeta Slaka 1 * ’N*URŠ« ZABAVNE GLASBE iSihi-r *"1k je bilou - Uri Banda S&'i......... - Regina ' ’’ Časi ‘ Vlado Pof cdoš & Pajdaši V 1'" gledate postrani - Hebi ^1 ttim 4 ^h’b|jr na - Dušan Horvat Vajta R°ck'n’Rom glasbene založbe Mandarina iz prejme Alojzija Talljan, Glavna n,''I10111 pošljite do ponedeljka, 22. okto- i Murski val, Ulica arhitekta No- 'u burska Sobota, za glasbene lestvice. Delimo vstopnice za kino - kupon št. 42 |t — ----------------------“ < št 42 - glasujem za skladbo Mišek Ratatouille je v istoimenskem filmu kuharski mojster. Našo nagrado -dve kinovstopnici - pa dobi Marjan List, Dobrava 11,9242 Križevci pri Ljutomeru Čestitamo! Nasledn je nagradno vprašanje je: Kje se dogaja zgodba filma Petelinji zajtrk? Odgovore pošljite do torka, 23. oktobra, na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13,9000 Murska Sobota, ali po e-pošti: torno.kotes@p-inf.si. (Miha Horvat) -11.00 Poročila - 1115 Športna oddaja -12.00 Evropske novice - 12.05 Obvestila - 12.30 Anketa - 13.00 Poročila - 1315 I. oseba ednine - 13 30 Mali oglasi -14 00 Poročila - 14.15 Za zdravje - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.15 Napoved sporeda 17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17.30 Murski val nagrajuje -17,40 Mali oglasi - 18.00 MV DUR - 19.00 Poročila -1915 Krpanke, oddaja o kulturi - 20.00 Zadnja poročila - 20.05 Brez okvirjev pri Vidi Toš: ekološki tovarišici Simona Pintarič in Aleksandra Pinterič - 24.00 SNOP TOREK, 23. oktober - 05.00 Vedro vaiobro jutro! Vida, Bojan - 07.40 Ljubljansko pismo Aleša Kardelja - 08.00 Poročila - 08.30 Besede, besede - 09.00 Poročila-09.15 Med dvema ognjema -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.30 Mali oglasi - 11.00 Poročila - 11.15 Kratki stik-12.00 Evropske novice -12.05 Obvestila - 12. 30 Potrošniški nasvet, Andrej Čimer - 13.00 Poročila - 1315 1. oseba ednine - 14.00 Poročila -14.15 Sedem veličastnih, oddaja o domači zabavni glasbi, pogovori z najboljšimi -15.30 Dogodki in odmevi -16.15 Napoved sporeda -17.00 Osrednja poročila- 17.20 Obvestila- 1730 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 18.00 Srebrne niti, oddaja za upokojence (Anica Kološa, Bojan Rajk) - 18.40 Prebiranja, drugačen pogled pomurskih avtorjev - 19.00 Poročila -1915 Eti ta je muzika - 20.00 Zadnja poročila -20.05 Jukeboks (Boštjan Rons) - 24.00 SNOP SREDA, 24. oktober - 05.00 Vedro v dobro jutro (Ga-bika m Duško) - 07.40 Peter Potočnik iz Beograda - 08.00 Poročila - 08.45 Džoužijevo pismo - 09.00 Poročila -09.15 Vse poti vodijo v Evropo - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.15 Lendavski župan Anton Balažek -10.30 Mali oglasi - 11.00 Poročila - 11.15 Trn v peti, pritožbe, mnenja, prošnje poslušalcev - 12,00 Evropske novice -12.05 Obvestila - 12.30 Intervju - 13.00 Poročila - 1315 1. oseba ednine - 14.00 Poročila -14.15 NSTSNMV, lestvica tuje zabavne glasbe - 15.30 Dogodki in odmevi -16.15 Napoved sporeda -17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17.30 Murski val nagrajuje - 17,40 Mali oglasi - 18.00 Biba buba baja -1900 Poročila - 19 15 Panonski odmevi - 20.00 Zadnja poročila - 20.05 Mursko-morski val (Simona Špindler) - 24.00 SNOP ČETRTEK, 25- oktober ■ 05.00 Dobro jutro, Nataša in Dejan - 07.40 Zagrebško pismo, Iva Konjevod Lukačič -08.00 Poročila - 8.15 Kmetijski nasvet - 09.00 Poročila ■ 0915 Kuharski nasvet - 10.00 Poročila 10.30 Mali oglasi - 11.00 Poročila - 11.15 Reportaža tedna - 11.45 šport za vse - 12.00 Evropske novice - 12.05 Obvestila - 12.30 Vaš sosed znanstvenik -13.00 Poročila - 13.15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila - 14.15 Domača plošča, lestvica - 15.30 Dogodki in odmevi -16.15 Napoved sporeda -17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17 30 Murski val nagrajuje - 17 40 Mali oglasi -18.00 Mali radio (Anja, Maša) - 19.00 Poročila - 1915 Bilo je nekoč (Milan Zrin-ski) - 20.00 Zadnja poročila ■ 20.05 Geza se zeza (Geza Farkaš) - 24.00 SNOP Kino Murska Sobota Četrtek, 18. oktobra: ob 18.00 koprodukcijska kriminalna fantazijska drama Notranje zadeve (Laura Dern, Jeremy Irons, Julia Ormond, r. David Lynch) Petek, 19 oktobra: ob 18.00 slovenska romantična komedija Petelinji zajtrk (Primož Bezjak, Pia Zemljič, Vlado Novak, r.: Marko Naberšnik), ob 20.15 bri-tansko-kanadska romantična komedija Moško-žen-ske zadeve (Samaire Armstrong, Kevin Zegers, Sharon Osbourne, r.: Nick Hurran) Sobota, 20. oktobra: ob 18.00 Moškoženske zadeve, ob 20.00 Petelinji zajtrk Nedelja, 21 oktobra: ob 1800 ameriška sinhronizirana animirana komedija Divji valovi (glasovi: Tinkara Kovač, Roman Končar, Igor E. Bergant, r.: Ash Brannon, Chris Buck), ob 20.00 Petelinji zajtrk Ljutomer a Sobota. 20. oktobra ob 20.00 ameriška komedija Vsemogočni Evan (Steve Carell, Morgan Freeman, John Goodman, r.: Tom Shadyac) Nedelja, 21- oktobra: ob 20.00 ameriško-avstralska romantična komedija Ljubezenski recept (Aaron Eckhart, Catherine Zeta ■ Jones, Abigail Breslin, r.: Scott Hicks) Goriča Radgona Filme bodo predvajali le občasno! Napoved prireditev 31 Napoved prireditev OTVORITEV PTUJ V petek, 19. oktobra, ob 19. uri bo v Centru interesnih dejavnosti (Osojnikova 9) otvoritev skupinske razstave mladih članov Likovnega društva Gornja Radgona. S slikami, grafikami in fotografijami se bodo predstavili Eva Žula, Matjaž Geder in Aleksandra Fekonja. Ob odprtju razstave bo izvedlo Kulturno društvo Ars Altera Pars iz Gornje Radgone performans NapovednikArsaltera Pars (Variacije na temo Likovna beseda) v režiji Jasmine Molnar Urbanič. Razstava bo na ogled do 20. novembra. KONCERT MURSKA SOBOTA V petek, 19. oktobra, ob 21.30 bo v MIKK-u koncert skupin The Striggles (Graz, heavy blues rock) in Reflector (Graz, stoner noise duo). Vstopnina: 3 EUR. V soboto, 20. oktobra, ob 20. uri bo v stolni cerkvi sv. Nikolaja koncert Mešanega pevskega zbora Obal ca iz Kopra in Mešanega pevskega zbora Štefana Kovača iz Murske Sobote. V torek, 23. oktobra, ob 19. uri bo v kinu Park koncert zbora New Hope (Kalifornija, črnske duhovne pesmi ter moderne in tradicionalne pesmi z dramo) z gosti iz Slovenije. Koncert je posvečen prazniku reformacije. Vstop je prost. GORNJA RADGONA V soboto, 20. oktobra, ob 19. uri bo v dvorani kulturnega doma Regijsko srečanje tamburaških skupin in orkestrov. MALA NEDELJA V soboto, 20. oktobra, ob 19. uri bo v kulturnem domu koncert Komornega zbora Orfej pred odhodom na gostovanje v Francijo LJUTOMER V nedeljo, 21. oktobra, ob 10. uri bo v kulturnem domu koncert otroškega pevskega zbora OŠ Ivana Cankarja iz Ljutomera in komornega pevskega zbora Vita iz Lendave. LENDAVA V sredo, 24. oktobra, ob 19. uri bo v gledališki in koncertni dvorani koncert zbora New Hope (Kalifornija, črnske duhovne pesmi ter moderne in tradicionalne pesmi z dramo) z gosti iz Slovenije Koncert je posvečen prazniku reformacije. Vstop je prost. DOGODEK KAPELA V petek, 19. oktobra, ob 18. uri bo v telovadnici OŠ predstavitev najnovejše knjige Marije Fras Stare prleške in prekmurske jedi za naše dni. Družabno srečanje s kulturnim programom bo popestrila predstavitev tradicionalnih vsakdanjih in prazničnih jedi Prlekije in Prekmurja. GRAD V soboto, 20. oktobra, ob 10.30 bo v okviru Jesenskega bazarja v grajski poročni dvorani ura pravljic s pravljičarko Vesno Radovanovič iz Pokrajinske in študijske knjižnice. Ob 11.30 bo na grajskem dvorišču predstava za otroke Prebujajoča se lepotica v izvedbi učencev DOŠ Dobrovnik. Ob 12. uri bo predstava za otroke Jabolčna pravljica v izvedbi učencev OŠ Šalovci. Ob 13. uri bodo nastopili ljudski godci in plesalci KUD-a Šalovci, ob 14. uri ljudske pevke KD Franceta Prešerna od Grada, ob 15 uri pa bodo Gra jski veseljaki predstavili zanimiva glasbila. BREZOVCI V soboto, 20. oktobra, ob IJ uri bo v gasilskem domu v okviru praznika občine Puconci 3- srečanje gasilcev veteranov. GERUNCI V soboto, 20. oktobra, ob 13- uri bo v središču vasi 22. prireditev Praznik mošta, vina in kostanjev v Gerlincih. LJUTOMER V nedeljo, 21 oktobra, ob 14. uri bo v kulturnem domu 2. Žur mlodih Prlekov (predstavitev gledališča, plesa in glasbe), ki ga pripravlja KD Kristanci - Šalinci ■ Grlava. POMURJE Društvo Joga v vsakdanjem življenju vabi na začetno vadbo joge od 1. oktobra do 31- januarja. Murska Sobota: torek 19-30-21.15, četrtek 17.30-19 15, joga za odvajanje od kajenja: četrtek 19 30-21.15 (gasilski dom); Beltinci: ponedeljek 19 15-21,00 (OŠ); Gornji Petrovci; torek 18.00-19.45 (OŠ); Lendava: ponedeljek 17.30-19.15 (DOŠ II); Gornja Radgona: sreda 17.00-18.45 (OŠ); Ljutomer ponedeljek 18.30-20.15 (gimnazija). Inf.: 041 788 063 ali pomurje@joga-v-vsakdanjem-zivljenju.org. FILM IJUTOMER V petek, 19. oktobra, ob 19.30 bo v kulturnem domu film Val režiserjev Vitomirja Kaučiča in Marka Wolfa. GLEDALIŠČE LJUTOMER V četrtek, 18. oktobra, ob 19 30 bo v kulturnem domu monokomedija Poroka čistilke Marije v izvedbi Mojce Partljič. LENDAVA V nedeljo, 21. oktobra, ob 19. uri bo v gledališki in koncertni dvorani predstava Liberte '56 avtorja Geze Szoc-sa v izvedbi gledališča Csokonai Szinhaz iz Debrecena. V torek, 23. oktobra, ob 19. uri bo v gledališki in koncertni dvorani situacijska komedija Bolha v ušesu ali kaplja čez rob (slovenski abonma) avtorja Georgesa Feydeauja v izvedbi Slovenskega narodnega gledališča iz Nove Gorice. MURSKA SOBOTA V torek, 23- oktobra, ob 17. uri bodo v predprostoru grajske dvorane igralne urice za otroke z Majo Rauch. Na sporedu bo lutkovna igrica Lonček kuhaj, ki je nastala po češki ljudski pravljici. Igralne urice so primerne za otroke od 3- do 7. leta starosti. Prijave sprejema Maja Rauch po telefonu, številka je 544 12 38 LITERATURA POTRNA/'LAAFELD V petek, 19. oktobra, ob 18.30 bo v Pavlovi hiši (Pa-velhaus) predstavitev knjige Opfer, Tater, Denunzian-ten avtorjev Alfreda Elsteja, Michaela Koschata in Paula Strohmeierja. Knjiga govori o »partizanski pravici" na avstrijskem Koroškem in Štajerskem v maju in juniju 1945 s podnaslovom Pravica ali maščevanje. PREDAVANJE MALA NEDELJA V soboto, 20. oktobra, ob 9. uri bo v kulturnem domu likovna delavnica Jesenski motivi iz Male Nedelje, ki jo pripravlja KD Antona Krempla iz Mate Nedelje. MURSKA SOBOTA Vsak ponedeljek ob 18. uri se začenja na OŠ II delavnica Zunanji videz, bonton, javno nastopanje. Vodja delavnice je Saša Županek. Info: sasa.zupanek@gmail.com. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA V Galeriji je do 10. februarja na ogled razstava Evropski trienale male plastike Murska Sobota 2007 z naslovom Šala, satira, ironija in globlji pomen. V Galeriji PAC je na ogled razstava del akademske slikarke Šaše Bezjak. V predprostoru grajske dvorane je na ogled razstava Moč srca avtorja Geze Gibičarja. V Pokrajinski in študijski knjižnici je na ogled razstava del Marije Skledar iz likovne sekcije Mozaik Murska Sobote V avli knjižnice je na ogled razstava popotne fotografije Črno-beli spogledt avtorja Zlatka Šajharja iz Gornje Radgone. V MIKK-u je na ogled razstava čmo-belih fotografij avtorice Tatjane Kopač iz Murske Sobote. V okrepčevalnici Ribji grill pri tržnici razstavlja Dani Mauko fotografije na temo Praznovanje združitve Prekmurja z matičnim narodom - Soboška grajska ploščad -mestni park, 17. avgusta 2007. LENDAVA V galeriji v gradu in sinagogi je do 3- novembra na ogled retrospektivna razstava del Suzanne Kiraly - Moss v počastitev 7O4etnice akademske slikarke. V gradu je do 31. oktobra na ogled razstava umetniških del akademskega slikarja specialista Igorja Banfija. V Glavni ulici Št. 52 je na ogled stalna muzejska zbirka Meščanstvo, tiskarstvo in dežnikarstvo Lendave, ki so jo organizirali Galerija - Muzej Lendava in Narodna knjižnica Szechenyi iz Budimpešte. BELTINCI V prostorih gradu je na ogled prvi del stalne razstave Zgodovina zdravstva v Pomurju. PUCONCI V občinski stavbi je na ogled razstava slikarskih del domačih avtorjev. RADOVCI Do 28. oktobra je v informacijski pisarni razstava starih radijskih sprejemnikov. Ogled je možen vsak delavnik med 10. in 16. uro. BOGOJINA Na Turistični kmetiji Puhan (Bogojina 311) je stalna razstava izbora del Škofa dr. Jožefa Smeja (XIX. Košiče-vi dnevi kulture). GORNJA RADGONA V avli kulturnega doma je na ogled razstava likovnih del slikarja Lojzeta VeberiČa. POTRNA/LAAFELD V Pavlovi hiši je do 24. novembra na ogled razstava Vir-tuAlbania. (the resistant eco) - Sodobna umetnost iz Albanije, kjer se predstavlja sedem albanskih avtorjev. Kurator razstave je AJban Hajdinaj. BORINJE/FEHRING V hiši Gerberhaus je do 28. oktobra na ogled razstava Usoda meje: Avstrija - Slovenija - Madžarska 1914-2004. ZAGORJE Pri RR-centru (Podvine 36) sta na ogled bronasti kip Sejalec idej akademske kiparke Irene Brunec in stalna slikarska razstava akademskega slikarja Nikolaja Beera. LJUBLJANA V galeriji Vodnikova domačija je do konca oktobra na ogled razstava del akademskega slikarja Dubravka Bau-mgartnerja iz Petišovec. Napovedi prireditev lahko pošljete tudi na elektronski naslov: tomo.koles@p-inf.si. Vabila in napovedi za prireditve sprejemamo najpozneje do torka do 15. ure! ZADNJA STRAN 18. oktober 2007 - njun VESTNIKOV KOLEDAR 21. oktobra bo sonce vzšlo ob 7. Č 18. oktober LUKA uri in 27 minut. P 19. oktober ETBIN zašlo pa ob 18. uri in 5 minut. Dan bo tako dolg S 20. oktober IRENA N 21. oktober URŠKA 10 ur in 38 minut. 19. P 22. oktober VENDELIN oktobra ob 10. uri in 34 minut T 23. oktober SEVERIN bo na nebu S 24. oktober RAFAEL nastopil pni krajec. Tečajnica Banke Slovenije - referenčni tečaji ECB16. oktobra 2007 X enot nacionalne valute za 1 evro Vrtava Vatna Ozn-vaL šifra val. Tečaj ZDA ameriški dolar USD 840 1,415 Hrvaška hrvaška kuna HRK 191 7,3235 Madžarska madžarski forint HUF 348 251,05 Švica švicarski frank CHF 756 1,6753 V. Britanija angleški funt GBP 826 0,6965 Tragedija v Brezovici Za Ivana usoden tram V ponedeljek je v univerzitetnem mariborskem kliničnem centru izgubil življenje oseminpetdesetletni Ivan Zver. Zver je umrl za posledicami delovne nesreče, ki se je zgodila v soboto, 13. oktobra, v domači Brezovici: med rušenjem strehe je z dobrih treh metrov na njega padel tram. Pri tem je dobil nesrečni Zver hude poškodbe glave in hrbtenice Kot je dejal Jožef Prša, policijski govorec, so brezo viški prostovoljni gasilci med obnovo Zverove hiše, ki je bila poškodovana med eksplozijo jeklenke s plinom pred mesecem dni - mimogrede: Zver je tudi takrat končal v bolnici - z rovokopačem podirali ostrešje. »Pokojni je prišel iz kleti, ko se je nanj zrušil hram,« je dejal Prša. Zver je po udarcu izgubil zavest. Ob takojšnji prvi pomoči so ga z rešilcem odpeljali v soboško bolnico, od tam pa v Maribor. »V soboto o nesreči nismo bili obveščeni. Preiskavo smo sprožili potem, ko so nam sporočili, da je umrl. Tuja krivda ni izključena,« je še povedal Prša. »Ivan je bil samski, živel je revno in skromno življenje. Nimamo slabih besed o njem,« so o pokojnem povedali sovaščani A. B. Stoletnica iz Ljutomera še vedno bere Vestnik V ponedeljek, 8. oktobra, je praznovala svoj 100. rojstni dan Marija Fekonja iz Ljutomera. V zakonu je imela tri hčerke. Ena živi v Izoli, druga v Velenju, mama Marija pa živi pri najmlajši hčerki Tončki v Ljuto- meru. Ima devet vnukov, 14 pravnukov in eno praprapravnukinjo. Še posebno pa je bila vesela, ko sta letos vnuk Rajko in njegova izvoljenka Alenka povila hčerkico Lano in tako je stara mama po 100 letih dobila prapravnukinjo. Preostali vnuki, pravnuki in praprapravnukinja pa jo pogosto obiskujejo in tega je vedno vesela; vselej najde topel nasmeh in dobro besedo. Ob tako visokem jubileju so najstarejšo občanko Ljutomera obiskali župan Občine Ljutomer Franc Jurša, predstavniki Rdečega kriza. Društva upokojencev Ljutomer idr. Še posebno pa so jo presenetili zobiskom sosedje iz ulice Jana Baukarta. Dodajmo, da Marija še vedno brez očal rada prebira naš tednik časopis Vestnik. M. T. Igrajte se z Vestnikovo SESTAVLJANKO ---------------—-------------—--- Vsi, ki boste 13., 20., 27. septembra ter 4., 11. in 18. oktobra zbirali sličice (skupaj 6) in jih pravilno sestavili, jih boste samo do 25. oktobra 2007 v naročniški službi Vestnika lahko zamenjali za Vestnikov dežnik. Danes objavljamo zadnji del sestavljanke. Foto: Vida Toš Dobrodušnost ekipe PRESS __________________________________________________________I Kot se spodobi, so novo igrišče pri osnovni šoli v Puconcih takoj »krstili« člani ekipe PRESS in uprave občine Puconci, ki so se letos pomerili že drugič. V Bodoncih je avgusta po nervozni tekmi slavila uprava $3:2, tokrat pa je bila situacija nekoliko drugačna. Ekipa PRESS je odigrala le toliko, da je občinski upravi pokazala, da lahko zmaga, če hoče. Ko je bil rezultat 2:1 za sedmo silo, so se novinarji spomnili, da bi bilo nevljudno premagati gostitelje ob njihovem občinskem prazniku, zato so se potiho dogovorili o postopnem popuščanju. Padel je sklep, da bi bil rezultat tja do osmih golov najprimernejši Tako se je končalo srečanje z rezultatom 2:8, Čeprav bi moralo v resnici biti 3 :7, saj sem poleg Giderja in Korenjaka tudi spodaj podpisani zadel mrežo. Sicer se ne spomnim natančno, katero, a še zdaj se mi zdi čudno, zakaj se kolegi iz ekipe niso veselili mojega zadetka. A da ne bi bilo vse skupaj preveč opazno in sumljivo, so se člani ekipe PRESS v napadu delali, da so nespretno zadeli žogo in da nimajo več moči za vračanje v obrambo, vse skupaj pa je potenciral tudi Gider z zaigrano nejevoljo. Treba pa je priznati, da je v tem obdobju ekipa občine Puconci prikazala nekaj izjemnih potez in domiselnih akcij, ki so bile kronane z lepimi zadetki. V nasprotju z vročekrvno tekmo v Bodoncih je bila tudi igra precej Slavnostni govornik je bil kustos Pokrajinskega muzeja Murska Sobota mag. Franc Kuzmič. Foto: T. M. Počastitev padlih za svobodo Prireditev ob letošnjem spominskem dnevu Mestne občine Murska Sobota v počastitev padlih za svobodo, žrtev fašističnega nasilja in v spomin na deportacije in internacije v 2. svetovni vojni je potekala v torek, 16. oktobra, v grajski dvorani. Poleg slavnostnega govornika mag. Franca Kuzmiča sta nastopila še nagrajenca mestne občine ob letošnjem kulturnem prazniku. Mešani pevski zbor Štefana Kovača in kulturna sekcija Društva upokojencev Murska Sobota. Timotej Milanov bolj fer in športna, tako da si tokrat zasluži pohvalo Dejan Sever s svojo ekipo, ki jo je brez razburjanja mirno povedel do nove zmage. Konec je bil tako samo eden: tako kot je bil za jugoslovansko košarkarsko reprezentanco Portoriko ali kot je za slovensko nogometno reprezentanco Norveška, je za ekipo PRESS črna mačka občinska uprava občine Puconci, ki je doslej kot edina dvakrat premagala novinarje. Seveda predstavniki sedme sile že nestrpno odštevajo dneve do novega občinskega praznika. Menda pa ima še prej praznik občina Turnišče. Turnišče, mi smo tu, pokažite se tudi vi! Novinarji upajo, da se takrat njihova enotnost ne bo znašla na preizkušnji kot v Puconcih. Že spet je manjkal selektor Miha Šoštarič, ki je imel menda neodložljive obveznosti (a ni dres PRESS ekipe največja »svetinja«?), moštvo je ostalo tudi brez borbenosti, ki mu jo vzbujajo standardne brazgotine Cirila Ko-sednarja, ekipo pa je pustil na cedilu tudi prvi vratar Boštjan Veren, zato je moral v vrata odlični napadalec Andrej Bedek, kar je povzročijo primanjkljaj enega človeka v polju. Veren ni prišel na tekmo, ker je - zaspal' Resda je bilo srečanje na sporedu ob dvanajstih, a če pride človek domov v petek zjutraj ob štirih, se mu lahko zgodi tudi ta spodrsljaj. »Boki, šta si nam to ura-dio?« Mi pa nismo imeli niti rokavic. Tomo Koles Dntštvo ne*dnNl" občnih' dobiti licenco za up demijo-wprican sobljeni kadn za - *** Zeleni pas hajajo z livade m *** . . j I Kerni ustrezne^' gejzirska voda n P Csl)^ podhladi, zatoje osrednjem canKOvs ***. Siž* Useuoinurskeob6 i pobratenja,vsesa. Stispuconskov bi)» concih so idejo POdP a^ li.Toda ^^^Liuoija^ na čas, ko bodo opravili ogled -P 0|ji e vije in ko »» 'J ***. .i«r4 Mlajtmski nekoč pr^10, italijanske m a th*| sedaj pa v njem ^dm'[ razpolago ene^^pofl i sklepa" be za pridelavo * * Beltinski teaterJ^pEjisJ. mierevnovigle^epf0^ začel repnzo- dag|e vabijo na P* stave ne irwrt P kože. * * * vnic na Gone po literarni PJed ^ J Kra" na mentodram" j posega". Ie nafoJ^ Tako ne bo bo simfonikov- nij'- vedno kroži P° 5 TERME 3000 MORAVSKE TOPLICE RAZKOŠJE DOŽIVETIJ Odprto: vsak dan od 9.00 do 21.00 ure Prepustite se vodni razigranosti in privlačnim vodnim programom. • * * Šalovski zupan M& * / / w7 na aktiven odd'h p° - / nih in županskih nopo^ nerirat na) bi se na Eh*/ bo pomagal p ed^1'^ p I mnimi rezinam. / se tudi nekaj veselih * * * Ha sobotnem tekmo’ "j'.- ' E^ip, čebeljega sat°^ pg-krat še m bilo / Z finale bo v nedelj0' ° / nekoliko poznef * * * / V Lendavi je bilo ■ p>u I ko, kol mora Ml. / Z visoko, motnoje ■' / aajcm/i ;am/c/ij / cab. V te na) bir^1/ nite hrast/č/m. ki / zasajalivtemmes'^ / jih niso mogi prisli,l,... lega, kerlenvimd^n^- Z Šverc komerc pd **^0 / Z v Evropo prenidia,p° ~‘l1 / Celodnevna vstopnica: 11,20 sur Popoldanska vstopnica: 9,30 kur (od 15.00 ure dalje) Večerno kopanje: S,90 um (od 1BJJO ure dalje) I ksnnacm.' 02 512 24 53, 02 512 24 55 POPUSTI ZA OTROKE! KESEDAlA