n—-----------------■
Izhaja v Trstu
Tsak peteK on 5. pop.
Rokopisi so ne Trajajo. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Bredništro is ipriniitro
ul. del Lavatolo *t. 1,1.
Telefon 18-67.
Possnežnt ttev. •• prodajajo po 6 otot.
Inserati se računajo na milimetre v širo-kosti na kolone, tu sicer po 8 stot. xa vsaki mm. Za več nego lOkratno obja-vo pa po dogovor*. Naročnina za celo leto K 4.—; za pol la četrt leta razmerno.
■------------—H I
Glasilo »Narodne delavske organizacije" in »Zveze jugoslovanskih železničarjev".
Narodna del. organizacija
sklicuje
v nedeljo, dne 9- oktobra 1910
točno ob 4. uri popoludne
veliki
protestni shod
pod milim nebom
pri sv. Jakobu na prostoru g. Preloga ob Istrski cesti.
DNEVNI RED:
Podraženje živil.
V slučaju dežja ali hude bujae, se shod vrši ob isti uri v veliki dvorani Narodnega doma v Trstu.
Narodno del. organizacija*' v Trstu
vabi na
III. redni
občni zbor
ki se bo vršil
' soboto, 8. oktobra 1910
ob 8. uri zvečer
g!ed. dvorani ,,Nar. doma“ v Trstu.
Ker je na dnevnem redu tudi
olltev predsednika In odbora KDO.
s dolžnost vseh somišljenikov, da se deleže tega važnega občnega zbora.
ODBOR
Nar. delav organ.
I. redni ofiCni zbor Konsnnine zadrle elan tl. D.
Minolo nedeljo, dne 2. oktobra, ob 4. uri popoludne se je vršil I. redni občni zbor naše glavne konsumne zadruge, mla dega sicer gospodarskega podjetja, a ki je poklicano, da se povzdigne do središča konsumne organizacije v Trstu in na deželi. Velike so bile ovire, ki so oteževale osnovanje slovenske delavske konsumne zadruge. Razne okolščine, povzr čene deloma po gospodarskih, vladajočih zakonih, deloma po nezaupanju, po gospodarski tesnosrč-nosti in po stanovskem egoizmu, bile so krive, da se je v začetku tudi na naši strani spremljalo prvi razvoj novoustanovljene konsumne zadruge docela skeptično. Enoletni razvoj naših konsumnih zadrug je postavil na laž vsa ta prerokovanja in je preskrbel veliko zadoščenje onim osebam, ki so se, ne glede na huronski krik in na nasprotovanja — s sveto vnemo in krepko zadružno zavestjo nevstrašeno vrgle v boj za gospodarsko emancipacijo slovenskega ljudstva. O tem priča pač jasno dovolj — bilanca, letni račun, predložen in odobren od ntdel|skega občnega zbora. Ta uspeh pa ni — m ob komaj enoletnem življenju naših konsumnih skladišč — niti ne more biti — poglavitno gmotnega značaja. Letni račun izkazuje sicer z ozirom na prvo obratovanje zares časten čisti dobiček, a to je za sedaj vendar le postranska stvar. Moralni u s p e h, to je oni koeficijent, ki danes, po prvem rednem občnem zboru naše vrle konsumne zadruge mora na-
vdajati z neprikritim veseljem in zadoščenjem naše delavstvo. Dokazalo se je, da naša konsumna skladišča izpolnjujejo stavljeno si nalogo, da zaupanje v njihov poklic j rodira čimdahe tembolj, ustvaril se je z eno besedo položaj, velevajoč vsakemu posamezniku in skupnosti : „K o n s u m n a zadruga članov N. D. 0,“ sloni na solidnih tleh, njen razvoj je zagotovljen, pričakujemo od nje lahko kaj velikega Zadružno-delavska misel utrdila se je s tem znatno na tržaškem ozemlju. Zato čestitamo odkrito vsem onim, ki so se od prvega začetka trudili za provspeh naših konsumnih zadrug!
Za danes naj kratko poročamo o občnem zboru, prihodnjič pa izpregovorimo obširnejše o delovanju zadruge. Občni zbor se je vršil tako-le :
Predsednik P. Može je pozdravivši prisrčno zadružnike razpravlial o stanje zadruge in podal besedo zadružnemu tajniku g. Vadnalu, kije prečital skrbno sestavljeno poročilo, poudarjajoč zelo po-vol)ti razvoj zadruge, ki ima 665 članov. Po odobrenju tajnikovega poročila je blagajnik g. B o 1 o n i 6 poročal o letnem računu, ki je sicer bil že tiskan. Iz bilance je razvidno, da je zadružni promet znašal K 655.485.96, dočim znaša čisti dobiček, ki se ima po odbitku raznih postavk izplačati, K 2422.56.
Blagajnik Bolonič je konstatiral, da je ta uspeh dosežen v prvem poslovnem letu pač poveljem
Tudi blagajnikovo poročilo je bilo enoglasno sprejeto.— Predsednik nadzorovalnega sveta dr. Josip M a n d i č je predlagal, naj se v smislu pravil odkaže od čistega dobička 60 odstot. zadružnikom v razmerju njih nakupov, 15 odstot. zadružnemu rezervnemu zakladu, 20 odstot. podpornemu zakladu NDO. in 5 odstot. listu „Narodni Delavec* kar je občni zbor enoglasno sprejel.
Predno se je prešlo na točko namen jeno spremembam pravil, je dr. Mandič razmotrival dosežene uspehe z ozirom na skrajno nepovoljne tržne razmere tekom leta in z ozirom na velike investicije, ki jih je bilo treba storiti v začetku. Izrekel je zahvalo celemu odboru, zlasti njega predsedniku, Možetu, podružničnima voditeljema Bizjaku in Sumanu, spomnil se je tudi bivših zaslužnih odbornikov gg. C i b i c a in Žiberne.
Na to so bile sprejete nekatere spremembe pravil, in razni predlogi, nakar je predsednik gosp. Može zaključil občni zbor. Več izpregovorimo o naši korisumni zadrugi, kakor rečeno, v prihodnji številki.
• ZVEZA •
JDGOSLOMSKia ŽELEZNIČARJE!.
Kongres „Lige“.
Predlogi „Z J. Ž." Na kongresu „Lige“ je predsednik Z. J. Ž., tov. Hoch-miiller, predlagal sledeče točke glede na ureditev službe in zboljšanje gmotnih razmer železničarstva. Vse točke so bile sprejete ob splošnem odobravanju in „Liga“ bo zastavila vse sile, da se tudi uresničijo. Predlagalo pa se je sledeče :
V zadevi službe:
1.	) Vsemu eksekutivnemu osobju železnic se morate šteti 2 dosluženi leti za 3 za penzijo upravičena leta.
2.	) Starejšim uslužbencem naj se skrajša čas napredovanja tako, da ne zaostajajo za mlajšimi nameščenimi uslužbenci in da napredujejo pri svoji plači tako, da dosežejo po 35 službenih letih končno plačo.
3.	) Odpravi naj se pri poduradnikih plačilua stopnia K 1300’—, tako da bo napredovanj od K 1200' — na K 1400’—.
4.	) Imenovanje po 'uradn kov uradnikom. — (Način in zahtevo premestitve iz ene kategorije v drugo je pojasnil tov. Vojna v svojem referatu. Nočem tu po
drobneje navajati, kako se izrabljajo v železniški službi poduradniki. V tem oziru se popolnoma pridružujem izvaanjem tovariša Vojne. Poudarjam, da se pri nas izrabljajo in uporabljajo za višjo službo uradniško takoimenovani postajni mojstri i. t. d. Upam, da nam bo uradništvo v tem vprašanju naklonjeno, pravično, saj poduradnik faktično opravlja službo urednika, a je zato manj plačan. Zahtevamo, da pridejo taki poduradniki konečno v status uradnikov.)
5.	) Ureditev raznih odškodnin strojnemu osobju državnih železnic.
6.	) Premogovne premije n»j se odmerijo strojnemu osobju, kakor je bilo poprej.
7.	) Kot doklada za predore v okvirju tržaškega ravnateljstva naj se določi strojnemu osobju mesečnih K 40’—.
8.	) Podelitev dveh modrih cvilinih oblek strojnemu osobju na progi Jesenice —Trst, ker se jim tu redi prevelike množine tunelov obleke prej pokvarijo.
9.	) Strojnemu osobju, ako pride radi izgube vida ali sluha v prezgodnjo penzijo, se mora povišati plača pred upokojitvijo za K 200 •— in se jim mora dati cela plača kot pokojnina, kakor da bi služili 35 let.
10.	) Dokler ostanejo v veljavi dosedanje kilometrske odškodnine, naj se določijo v visočini, kakor jih ima c. kr. priv. južna železnica.
11.	) Nočne doklade se ne plačujejo po posameznih nočeh, ampak naj se določijo za vse kategorije uslužbencev v mesečni svoti kot nočna doklada.
12.	) Definitivni nadkurjači naj se imenujejo za poduradnike, kakor dosežejo plačo K 1200—. Nadkurjačem naj se dalje dodeli vsako leto ena uniforma in ena modra cvilšna obleka.
13.	) Čuvaji pri blokovih signalih in kontrolni čuvaji naj se imenujejo za poduradnike v vrsto prožnih mojstrov.
14.	) Službeni čas čuvajev naj se zniža od 18 ur na največ 16 ur, v bolj napornih krajih in progah pa na 12 ur s primernim počitkom.
15 ) Delavcem naj se zvišajo res današnjim časjm in kraju primerne plače.
K tej točki je treba podati nekaj pojasnil o naših delavcih. Naši delavci so vedno v nestdnosti glede službe, a najbolj se izrabljajo. Naš delavec mora izvrševati razne višje službe, a s plačo ne more niti živeti niti umreti. V Trstu dobi naš delavec na dan K 2'20 do 3'20, dočim zasluži njegov delavski tovariš v privatnih podjetjih na dan K 4 do 5 in še več. (Klici začudenja!) Ta beraška plača mu gotovo ne zadostuje, posebno če mora preživljati številno rodbino.
16.	) Delavcem naj se da službena obleka, kakor uslužbencem kategorije slug.
17.	) Nadurno delo naj se plača vsem delavcem brez razlike, da se ne bodo še nadalje redi pomanjkljivih odlokov po nečloveško izrabljali za nadurno delo.
18.	) Naj se na to deluje, da se vsi delavci definitivno nastavijo osobito oni, ki so dve leti v službi železnice in ki ne pridejo na kako drugo definitivno mesto in sicer pod imenoui „prožni delavec1* prožni, pod imenom »postajni delavec** postajni, pod imenom „kurilniški delavec** kurilniški delavci.
19.	) Vsi delavci, ki služijo 2 leti, se morajo ob enem sprejeti v provizijski fond.
20.	) Ureditev primernega nedeliskega počitka tudi za vse postajne in kuril niške delavce.
21.	) Na progi Maribor - Trst c. kr. pr.v. južne železnice naj vozijo samo slovenski sprevodniki. Ta proga teče po popolnoma slovenskih tleh ; a mi ne moremo trpeti, da bi naše slovensko potujoče občinstvo zmerjali razni nemški sprevodniki Ustanove naj se posebne partije v Trstu in Mariboru. — Tu je treba pov-darjati krivico, ki se nam godi pri tej železnici. — Slove ci potrebujejo celih 15 let, Nemci pa samo 7 let do ene in
iste plače in stanovske stopinje. (Klici ogorčenja.)
V zadevi erganizacije same.
1.	) Ustanovi naj se na Dunaju ekse-kutiva „Lige“, kar je za uspešno delovanje posameznih organizacij in tudi za posredovanje pri c. kr. železniškem ministrstvu potrebno.
2.	) S to eksekutivo naj bo spojen odbor, ki bi sestoj al iz železniških uradnikov in uslužbencev, nameščenih na Dunaju in sicer vseh slovanskih že ezniških organizacij*.
Predlogi so bili z navdušenjem sprejeti ; sedaj je stvar „Lige“, da jih tudi izvrši čim najkrajšem času.
Socialno zavarovanje.
O tej velevsžni točki sporeda na kongresu „Lige“ v Pragi** je poročal urednik „ČeSko8lovanskych Zelezničnfch Listu" tov. Nykl.
Za železniške uslužbence prihajajo vpoštev pred vsem tri vrste socialnega zavarovanja in sicer: 1. zavarovanje za slučaj bolezni, 2. za slučaj nezgode in 3. za starost, oz. invalidnost.
Pri zavarovanju za slučaj bolezni je pred vsem treba poudarjati krivico, ki 8e kaže v razlikovanju med definitivnimi in nedifinitivnimi, da dobiva nižjo bolniško podporo tisti, kije nameščen z dnevno plačo, in tvori podpora samo 60 oz. 70 odstotkov dnevne plače. S tem sta železniški delavec in njegova cela drružina udarjena na dve strani: na eni strani z boleznijo samo, na drugi strani pa z znatno izgubo zaslužka in to prav v času, ko delavec potrebuje izdatnejše hrene, da bi moglo njegovo telo zopet okrepiti. Zato se tudi ne moremo strinjati z načrtom zakona o socialnem zavarovanju, ki hoče prostovoljnim potom dovoliti bolniške podpore do 90 odstotkov dnevne plače. To namreč ne zadostuje nikakor, in poleg tega je še n e* obvezno. Pri onih, ki imajo postranske dohodke, se je treba v bolezni ozirati tudi na to in jim jih nadomestiti.
Nadalje so vsestransko upravičene pritožbe proti kakovosti zdravil, ki se dobivajo v železniških bolniških blagajnah, pri čemer se zdravniki sklicujejo na predpis, da je treba varčevati in ne smejo zapisovati dražjih zdravil. Ako se hoče res pomagati bolniku, naj se mu zapišejo tista zdravila, katera zahteva do-tična bolezen, ne glede nato, ali so za krono ali dve dražja, kakor pa morda dopušča »normal." Bolniki naj se tudi pošiljajo v primerna češka oz. slovanska zdravilišča in podpore, ki jih podeljujejo lokalne komisije bolniških bla-gajen c. kr. drž. železnice, naj so pravično in uravnane primerne velikosti in številnosti personala posameznih ravnateljstev in sploh primerno ^organizirane.
Nadaljna splošna zaht-va železničarskih uslužbencev je, da bi ne bili zdravniki železniški uradniki, ki jih imenujejo železniške uprave, tamveč da bi si jih svobodno volili zavarovanci sami, ki imajo popolnoma umljiv in upravičen interes na tem, da železniški zdravnik vrši svoj vzvišeni poklic v polnem umevanju bolnikovih potreb, pa naj je to tudi najnižji pripadnik okriljenega kolesa. In dasiravno se tu ne more splošno generalizirati, kajti je mnogo železniških zdravnikov, ki so res človekoljubni, a vzlic temu je treba poudarjati to zahtevo kar najodločnejše. Glede pedelovanje teraupeu-tičnili sredstev naj se boljše umevajo potrebe po nezgodi prizadetih, kajti z robskim tolmačenjem štatutov se pride do zaključkov, da je običajni gumijev nastavek k leseni berglji železniškega uslužbenca, kateremu je bila odtrgana noga, bolniška blagajna severnozapadne železnice, ko se je to zahtevalo, odbila, dasiravno ta nastavek olajšuje neprijetnost lesene berglje.
Kot zanimivo novost na polju avstrij-I skega zakonodajstva je omenil poročevalec, I da se je tu prvič pojavila želja po uvedbi
proporcionalnega zastopstva, kakor to zahteva osnova zakona o socialnem zavarovanju v § 21 in § 64. Dosedaj je namreč pri vsaki stvari na podlagi zakona odločevala večina, prezirajoča najboljše pravo najštevilnejše manjšine.
(Dalje prihodnjič.)
Posmrtna četrt za delavce juž. železnice. — Uspeh Z. J. Ž,
Z. J. Z. je s svojo odločnostjo, s katero je stopila na stran v pasivni re-sistenci pri južni železnici se nahajajočih drugih železničarskih organizacij, dosegla lep uspeh. Zastopnik Z. J. Ž., tov. Hoch-miiller, je pri pogajanjih z generalnim ravnateljstvom zahteval posmrtno četrt tudi za delavstvo južne železnice, kije učlanjeno v provizij s k e m inštitutu. In dosegel je tudi v resnici lep uspeh, kajti generalno ravnateljstvo je ugodilo tej žalitvi in dovolilo posmrtno Četrt, kar je razvidno iz cirkularja 431 A, izdanega z dnem 28. septembra t. 1. Cir kular se glasi doslovno :
I.	dostavek
k provijskem Statutu za delavce
c. kr. priv. južne železnice s 1. jan. 1910. ČL I.
Sledeči nov paragraf naj se sprejme kot § 34a v provizijski statut za delavce.
§ 34 a.
Posmrtna četrt.
1.	Vdovi v provizijskem stanju umrlega člana pripada, ako je živela ž njim do njegove smrti v skupnem gospodarstvu ali če je plačala stroške pogreba, neglede na vse druge morebitne statuarične pripadke, posmrtna četrt v višini trikratnega mesečnega zneska provizije, ki jo je dobival član.
2.	Ako po umrlem ni vdove, ali pa da vdova nima po odstavku 1. pravice do posmrtne četrti, pripada posmrtna četrt skupno onim zakonskim potomcem umrlega člana, ki so do njegove smrti živeli žnjim v skupnem gospodarstvu ali pa plačali stroške pogreba.
3.	Ce pa morejo v slučaju, da ni v odstavku 1. oz. v odstavku 2 označenih upravičencev, dokazati druge osebe, da so stregle člana pred njegovo smrtjo ali plačali iz svojega stroške pogreba, se morejo tudi tem osebam izplačati dokazani stroški do višine posmrtne četrti.
4.	Izmero deležev posmrtne četrti več po odstavku 2 oz. po odstavku 3 upravičenih oseb določi končnoveljavno generalno ravnateljstvo c. kr. priv. juž. železnice11.
Cirkular nadalje določa, da se mora po en izvod tega dostavka izroč ti vsakemu delavcu, ki je član provizijskega inštituta, a te tiskovine bo dobiti šele po 1. novembru^
Z. J. Z. je torej dosegla res lep uspeh, na katerega je lahko ponosna. Posmrtna četrt je bila že davna želja vsega pri južni železnici uslužbeuega, v provizijskem institutu učlanjenega delavstva. In to se je doseglo sedaj. Z. J. Z. je stem pokazala, da zna izkoristiti pravi trenotek, da doseže ne samo za svoje članstvo, temveč za vse delavstvo južue železnice trajen uspeh. Pokazala je Z. J. Z. stem, da je v resnici stanovska organizacija, kateri, dasiravno stoječi na narodni podlagi, ni za . nacionalno hujskanje, temveč le zato, da varuje in brani koristi železničarstv«. A^se v penzijskem inštitutu južne železnice učlanjeno delavstvo je lahko hvaležno Z. ,T. Ž. za to pridobitev, torej tudi tisti rdeči kru-mirji, ki so skušali onemogočiti uspehe pasivne resistence. Z. J. Z. je storila svojo dolžnost, zato pa tudi dosegla svoje uspehe, kakor jih bo dosegala tudi še nadalje imajoč {.red očmi le koristi svojega članstva in železničarstva sploh, ne pa kake politične stranke !
zjž— Dva ustanovna občna zbora.
V nedeljo, dne 9. t. m., se vršita ustanovna občna zbora podružnic ZJŽ. na Jesenicah na Kranjskem in pa na Opčinah. Natančnejša obvestila se že sprejeli člar.i v obeh krajih.
zjž— Z Bohinjske Bistrice nam pišejo, da se je prošlo nedeljo vršil tamkaj zaupen sestanek železničarjev, na katerem sta dva tržaška tovariša, člara ZJŽ., natančno pojasnila namen in delovanje ZJŽ. Železničarji so z velikim zanimanjem sledili izvajanjem tržaških tovarišev, ter se končno brez izjeme izjavili, da pristopijo k ZJŽ Priglasilo se je toliko članov, da se v najkrajšem času ustanovi na Bohinjski Bistrici podružnica ZJŽ. Torej zopet
nora podružnica. Ideje ZJŽ. pač zmagoslavno prodirajo povsod med našim železni-čarstvom in ne bo dolgo, ko bo vse jugoslovansko železničarstvo združeno pod o-kriljem ZJŽ.
zjž— Podružnica ZJŽ. - »Kranj"
je priredila v nedeljo, dne 2. t. m. popo-ludne ob 5. uri v vrtnih prostorih gostilne ge. Rantove „pri kolodvoru" javen društveni shod. Navzoče je bilo lepo število članstva, katero bi pa bilo gotovo še večje, ako bi se bil shod nekoliko prej naznanil društve-nikom. Shoda se je udeležil tudi deželni poslanec g. Pirc, ter tržaška tovariša Škerjanec in Jaklič. Shod je otvoril podružnični predsednik tov. Mlakar, ki je po kratkem nagovoru podal besedo podpredsedniku ZJŽ- tov. Škerjancu, ki je pozdravil zborovalce v imenu centrale in na kratko govoril o namenih in načrtih ZJŽ. Nato je tov. Ekar obširno poročal o kongresu „Lige“ v Pragi in posameznih referatih na tem kongresu. Obširno je isti poročevalec posebno razpravljal o zahtevah čuvajev in delavcev in zlasti grajal izrabljanje delavcev v nadurnem delu brez odškodnine. Glede čuvajev se je primerna spomenica že vložila na pristojnem mestu, glede delavcev se pa to izvrši v najkrajšem času. Ko so se še drugi tovariši oglasili k raznim točkam razprave in se je tudi odločno obsodilo krumirstvo socialnih demokratov ob priliki zadnje pasivne resistence pri južni železnici, se je zaključil ta v vsakem pogledu dobro uspeli shod. Po shodu so ostali tovariši še v prijateljskem pogovoru do odhoda vlaka, s katerim so se odpeljali tržaški tovariši. Želeti bi le bilo bolj pogostih takih shodov, da bi se tako temeljito pogovorili o naših stanovskih zadevah, kakor se je zgodilo na tem shodu. Upamo, da bo zato poskrbela i naša podružnica, kakor tudi tržaška centrala.
zjž. — Dopust pri j'užni železnici.
Generalno ravnateljstvo južne železnice je s cirkularjem 428 A v zadevi dopustov odredilo sledeče:
„Službe prosti dnevi, ki po obstoječih službenih predpisih pripadajo družbenim uslužbencem se tudi teda*, če se porabijo v neposredni zvezi z dopustom v začetku ali po preteku dopusta, ne vštejejo v število dotičniku pripadajočih dopustnih dni.
Uslužbenec, ki se v dopustnem letu udeleži orožne vaje, dobi, če dopgšča služba, dopust, ki mu gre po predpisih.
Diurnisti dobe, kolikor dopuščajo službene razmere, dopust v izmeri, kakor je določeno za poduradnike.
Stalni delavci dobe, kolikor služba dopušča, dopust, ki znaša po nepretrgani 3-letni družbeni službi 3 dni, po 10-letni 6 dni, po 20-le ni 9 dni in po 30-letni službi 12 dni.
Druge določbe ostanejo v veljavi kakor so bile do sedaj".
zjž. — Inteligenčni izpit pri južni železnici. Pisarniškim uradnikom, postajnim ekspedijentom, pisarniškim ekspedijen-tom, strojnim mojstrom in delovodjem (AAerkmeister) se dovoljuje, da zaprosijo za polaganje inteligenčnega izpita takoj po definitivnem nameščenju. Pisarniški uradniki in postajni ekspedijenti morejo biti imenovani za uradnike po šestih, pisarniški ekspedijenti, strojni mojstri in delovodje pa po sedmih definitivnih letih Prošnje za polaganje izpita je vlož ti zadnji čas do 15. februvarja oz. 15. sept-mbra vsakega leta. Za jesenski term n 1910 se podaljša rok za vlaganje prošenj do 15. oktobra.
zjž. — Iz Nomenja v Bohinju nam
pišejo: Iz naše postaje se pač še m nikdar nič čulo v svetu, zato menda mislijo ljudje, da je tu res za železn carje pravi paradiž Toda kdor bi mislil tako, se pač zelo moti. Je namreč tu na postaji neki postajni mojster K o b i, ki se čuti tako visokega gospoda, da bi vsakega drugega železničarja najrajši utopil v žlici vode. Posebno piko pa ima na čuvaje, katerim menda ne privošči niti vode in zraka, saj je nekega dne rekel, da čuvajem ni treba take plače, saj so navajeni slabo jesti. Kako hrano naj bi imeli čuvaji, je najboljše pokazal s tem, da je brez vednosti dotičnika vzel nekemu čuvaju čeber za kislo zelje in zapovedal dvema drugima čuvajema, naj v tem čebru nosita gnojnico na njegov (Ko bijev) vrt. Seveda čuvaj naj bi potem jedel zelje iz čebra, v katerem so se prenašali odpadki gospoda postajnega mojstra. To je pač škandal, da večjega ni treba iskati. Seveda čuvaju to ni bilo prav, a zato ga ima sedaj Kobi tako v želodcu, da ga kar videti ne more. In ta Kobi, ta visokoblagorodni gnojničar, postani menda posta ni načelnik. Lako si je mislite kako bo šele potem ravnal s čuvaji. Najbrž bo zahteval, da mu čuvaji pdtem dajejo
svoje piskre, v katerih si kuhajo jed, za nočne posode, in v skledah, iz katerih jedo, bo najbrž dal prenašati gnojnico. A kar je najlepše pri tej stvari, je blagorodni gospod Kobi v očeh ravnateljstva najnedolžnejša ovčica, sekirani čuvaji pa volkovi. V kratkem pridemo na dan s stvarmi, ki bodo g. Kobiju še malo bolj zasmrdele, kakor pa gnojnica, ki jo da prenašati v tujih posodah brez dovoljenja.
zjž. — Zahvala. Podpisani se srčno zahvaljujem centrali „Z. J. Ž." v Trstu za podporo K 11—, ki sem jo prejel v slučaju svoje bolezni.
Alojzij Furlan, železniški čuvaj, zjž. — Iz skladišča državne železnice nam prihajajo vedne tožbe proti že znanemu skladiščnemu mojstru Počiva v š k u. Človek bi mislil, da se bo ta priganjač vendar kedaj poboljšal toda vse zastonj. On priganja in pritiska delavstvo slej ko prej. Posebna njegova specijaliteta pa so oboleli delavci, katere naganja k dr.u Mandiču, češ, da naj on skrbi za-nje. In kako oblastno kriči ta veliki gospod nad delavci: »Seveda ste lahko bolni! Organizacija vam da 80 vinarjev, bolniška blagajna vam izplača 1 K 80 vinarjev, seveda ste potem lahko bolni! Tako bi bil tudi jaz lahko bolan !“ Na tak način se norčuje z ubogimi delavci. Rečemo mu samo eno: Počivavšek, pazi, pazi, da te ne doleti kaj posebnega.! Struna, preveč napeta, poči, in pačila bo tudi pri tebi ! Nisi tako čist, da bi ti ne mogli do živega. In to ti povemo, da bo tedaj pošteno zaropotalo. Ljudem, ki mislijo, da so samo zato tu, da bi priganjali in sekirali d lav-stvo, posebno če ni njihovega mišljenja, bomo znali tako temeljito »pomagati", da nas bodo pomnili svoje žive dni. En tak je že letel iz skladišča državnih železnic, morda se kaj takega prigodi tudi še kakemu drugemu !
zjž. — Shod Z. J. Ž. se vrši v nedeljo, dne 9. t. m. v Buzetu. Natančneje je že naznanjeno članom.
zjž. — Zaradi „zvezd\ Prejeli smo daljši dopis v zadevi nošnje distinkcijskih znamenj na uniformski obleki. Ker nam danes primanjkuje prostora, priobčimo stvar v prihodnji številki.
| nejše izkoriščanje živinskega trga dovolitvijo J izvoza, stem pa prisilila ljudstvo, da mora 1 plačevati za napotrebnejše in najizdatnejše živilo — meso — tako nesramno visoke cene, kakor se pač pozdi veleagrarnim ljudskim oderuhom. To trpi že sedaj leta in leta sem, in zastonj so bili vsi napon delavskih in sploh meščanskih zastopnikov, da bi se vsaj nekoliko zboljšale te neznosne
Draginja.
„Kako bomo vendar živeli', to je vsakdanje, od dne do dne se s tem večjim strahom ponavljajoče vprašanje vseh onih slojev, ki morajo svoje vsakdanje življen-ske potrebščine nakupovati za gotov denar. Draginja je vedno večja, cena vsaki stvarci ki se potrebuje v družini, je poskočila do neizmerne visokosti, a mezde in plače ostajajo enake, oziroma se še zmanjšujejo. »Kako bomo vendar živeli ?“ Tako vprašuje pred vsem delavec, tako že s pravim obupom vprašuje gospodinja v delavski družini. In če je kje ta strah, ta obup upravičen, je to gotovo pri nas v Trstu, kjer so cene živilom v zad/ijih časih poskoč le tako zelo, da so zlasti za delavstvo naravnost nezmagljive.
Delavec, ki potrebuje tečne, krepke hrt ne, ako hoče svoje teio ohraniti v takem stanju, da bo mogel zmagovati svoje vsakdanje težko delo, si ne more nabavljati več take hrane, živiti se mora s hrano, ki mu ne zadostuje, in posledice se kažejo v telesnem propadanju, v zmanjšanju delazmožnosti in potemtakem tudi v manjši zmožnosti za pridobivanje zaslužka. Namesto, da bi se mu zaslužek z iševal vzporedno z naraščanjem cen živilom, se mu zaslužek zmanjšuje, in konec vsemu je gospodarski propad stotin in stotin delavskih družin, kajti delavec je prisiljen zaostajati s plačili, delati dolgove, za katere ne ve pokritja, slede tožbe, rubežni in končno je on in cela njegova uboga družina na cesti.
In m tu pomoči od nikoder.
Naša vlada, pod vplivom vel agrarn h politikov, je že zdavnaj pozabila svo|e ob ljube v zadevi d-lovan a na socialnem polju. Kaj jo brigajo milijoni izstradanega delavstva, samo da ugodi zahtevam onih maloštevilnih izsesovalcev ljudstva, ki itak že sede na polnih kupili zlata. Ogradila je državo vzlic temu, da dandanes iznaša zemljiški davek izmed vseh direktnih drž. davkov najmanj, v svrho varstva koristi pol edelstva in živinereja z visokim zidom carine za najpotrebnejša živila, in zahra nila edino le v korist onim živinorejskim baronom in prekupcem (uvoz klavne živne, čim pa na drugi strani dopušča, da se izraža iz naše države velikanska množica klavne živine. Z zapretjem državnih mej za uvoz je izročila vlada živinski trg na milost in nemilost v roke veleagrarcem in prekupcem ter jim še omogočila tem izdat
razmere.
Odprle so se sicer meje za uvoz p*1 tisoč kilogramov mesa, ali kaj je to na-pram velikanski potrebi! Kapljica v morje! In še tu je stvar urejena tako, da ljudstvo nima nikakega dobička, temveč edino D prekupčevalci in drugi taki zajedalci na (judskih koristih.
Ne zadene pa to očitanje naravnost zločinske brezobrižnosti za koristi ljudstva samo vlade, osrednje namreč, to očitanje zadene tudi druge činitelje, katerim je naložena skrb za ljudski blagor, in če se tu ozremo na naše tržaške razmere, je pač pred vsem naša tržaška občina tista, ki ni storila še niti najmanjšega koraka zaubla-ženje teh neznosnih razmer. Dočim so se drugje, kjer delavski in drugi podobni ljudski sloji nikakor ne dosezajo take proventualne množice prebivalstva, kakor ravno v Trstu, kjer je aprovizacija mesta vsled krajevnih razmer, zlasti pa vsled rodovitnosti okolice mnogo lažja, kakor v Trstu, občine že zdavnaj buvile z olajšanjem draginje, se pri nas v Trstu kvečjemu »študira", ali pa celo niti to ne. Saj smo v Trstu v žalostnem položaiu, da moramo celo onih živil, ki so v Trstu najlažje dobavlja,' n. P", ribe, slabšo kvaliteto dražje plačevati, kakor se pa plačujejo na Dunaju, kamor se izvažajo ribe iz Trsca. Tržaška občina kratkomalo do danes še ni storila prav ničesar v < dpravo draginje.
Tem hujše očitanje pa gotovo zadene vlado, kajti ta se pač ne more izgovarjati, da ni imela zgledov za ceno dobro apro-vizacijo. Anglija, ki sama s svojimi proizvodi ne more preživljati svojega prebivalstva, je že zdavnaj ured la uvoz živil in to pred vsem iz južne Amerike in Av-ftralje. Angliji je sledila Francija in v zadnjem času tudi Nemčija in Italija. Samo naša Avstrija, okužena po izkoriščevalskih idejah veleag-arskih, ni storila dosedaj še prav ničesar, dasiravno so življenske razmere pri nas mnogo slabše, kakor pa v drugih državah
Pač storilo se je vendar nekai.
Pred par dnevi sta pripeljala dva parnika parobrodne družbe »Austro-Ame-rikana" v Trd gotovo množ no zmrzn e-nega severoameriškega in argentinskega mesa, katerega uvoz je v zadnjih letih na Angleškem poskočil skoraj na polmilijona ton Tudi pri nas v Avstriji so zlasti zastopstva delavstva nujno zahtevn a,^ da se dovoli uvoz takega m-sa a vlada se po veleagrarskem vplivu nikakor ni hotela odločiti zato. Sedaj pa vendar ni mogla več vztrajati na svojem stališču, kajti klic po cenejših živilih je postal tako močan, da je bilo zastonj mašiti ušesa. Ameriško me?o je bilo v Trstu, bilo ga je mogoče preskusiti in poskusiti brez večjih, sitnosti in težav, in v resnici so se udeležili te preskušnjo in poskušoje zastopniki vlad* , tržaške občine in drugih avstrijskih mest. Vsi so spoznali, da je meso izborno, da se mu ne more prigovarjati niti s higijen-akega niti s kakega drugega stališča. In cena: devetmšestdesat vinarjev za kilo gr«m!
Ako se tej nizki ceni še doda državna in občinska užitni *a, bi stal kilogram ar gantinskega masa morda 90 vinarjev Kvečjemu I krono !
Vlada bi bila pripravljena dovolili uvoz argentinskega mesa, toda! Da. ko bi ne bilo tega veleagrarskega »toda"! Pripravljena bi bila vlada, da dovoli uvoz, toda z pet le uvoz samo gotove množine in tudi to le provizorično, le za poskušojo, samo za eno leto ! In to seveda le tedaj, ako tudi ogrska vlada privoli v to!
Smešno! Kaj je pomagano ljudstvu, ako je cela stvar lfe provizorična, ako se dovoli le gotova množina! In kje se bo našel tudi oni norec, ki bo za tako provizorično, poskusno stvar gradil prevozne parobrode in nujno potrebna skladišča in hladilnice ? Avstrij -.ki birokratizem pod vlivom agrarnih avstrijskih baronov in ogrskih Zidov in prekupcev je tu pač zopet pokazal vso svojo »zmožnost."
Zato pač ostane neomajana naša zahteva :
1.	Državne meje naj se odpro za uvoz in zapro zt izvoz klavne živine.
2.	Vlada mora dovoliti časovno po-pohvoma neomejen uvoz argentinskega mesa.
3.	Uvoz ne sme biti omej* n glede na kvantiteto. Uvoz naj bo tolik, kolikor zahteva potreba ljudstva.
4.	Ako hoče vlada res korist ljudstva,
odpravi carino na uvoženo meso.
5.	Občina naj z ozirom nato, da itak dobiva na užitnini lepe prispevke ljudstva T svojo blagajno, posebno pa še z ozirom lato, da bi podrobna razprodaja uvoženega 'Oesa po privatnikih podražila meso skoraj ®a današnje cene, uredi razprodajo uvoženega mesa v svoji lastni režiji.
To so povsem upravičene zahteve, katerih uresničenje bi vsaj kolikor toliko Opomoglo današnjim nevzdržljivim razme-ram. Po celi Avstriji dviga ljudstvo svoj Stas proti težki mori draginje, ki leži 2 vso svojo težo na njem, po celi Avstriji kliče ljudstvo po cenejših živilih. Temu Mogočnemu protestnemu klicu se pridružujemo tudi mi jugoslovanski delavci, temu obupnemu klicu po cenejših živilih se pridružujemo pred vsem tudi mi slovenski tržaški delavci, kajti sila je prikipela do Vrhunca!
NDO je priredila tekom zadnjih ted-Dov celo vrsto shodov, na katerih se je razpravljalo o teh naših življenskih vprašanjih, v nedeljo, dne 9. t. m., popoludne Pa priredi velik protestni shod pod milim Debom pri sv. Jakobu v Trstu, na katerem Daj slovensko delavstvo tržaško, pa tudi drugo tržaško slovensko občinstvo, ki z delavstvom vred enako trpi, na najsloves-Dejši način protestira proti nadaljnemu izkoriščanju in zahteva zmernejših življenskih pogojev. V nedeljo torej vse na ta reliki protestni shod! Združimo ta dan svoje glasove z glasovi vsega ostalega izkoriščanega ljudstva avstrijskega v pre-pretesljiv klic, ki mora najti odmeva tudi Da najvišjih mest h, v klic:
proč z draginjo!
Pev. društvo „TR$T“ v Trstu.
V nedeljo dne 9. okt. t. I.
VINSKA TRGATEV
v krasno okinčanih prostorih
»OBRTMIJSKEGA DRUŠTVA"
v BARKOVLJAH.
Začetek ob 5. uri popol.
SREČOLOV. PLES. ŠALJIVA POŠTA.
Domače vesti.
d— K III. rednemu občnemu zboru NDO. Jutri, v soboto, zvečer se torej vrši III. redni občni zbor NDO. Naše članstvo je večinoma kazalo za občne zbore veliko manjše zanimanje, kakor bi bilo z ozirom na njihovo važnost pričakovati. Vzroka temu nezanimanju je pač iskati v tem, da naše delavstvo, navajeno na razburljive politične in dtuge trenotnemu razpoloženju delavstva laskajoče shode, ne najde v resni, t d krito povedano, večkrat suhoparni razpravi o društven h zadevah one privlačnosti, ki bi jo morala imeti zi vsakega društvenika tudi najmanjša stvar, ki se dogodi v društvu. Ne bomo se morda tolažili s tem, da tudi povsod drugod v društvih vladajo make razmere, temveč rečemo popolnoma < dkrito : k o m u r j e kaj na društvu, na njegovih koristih, na njegovem napredku
’ pa tudi na njegovem ugledu, bo
vedel, da ga kliče njegova dolžnost na občni zbor, in to tembolj, ako na tem občnem zboru polaga društvenp vodstvo račun o svojem delovanju in ako je treba na tem občnem zboru izvoliti novo dru-
štveno vodstvo, kateremu bodi izročena nadaljna uprava, sploh cela bodočnost društva. Tu, na občnem zboru je prilika, da članstvo izrazi svoje mnenje, ne pa da bi tu, kjer je treba govoriti, molčalo, potem pa na skrivnem mrmralo in rovalo! Poživljamo torej članstvo, da se občnega zbora udeleži v čim najobilnejšem številu, da se ga udeleže tudi odposlanstva podružnic, da bo občni zbor tako res prava slika cele naše NDO. Pričakujemo torej z vso gotovostjo najveličastnejše udeležbe, take, ka-koršno zahteva korist in ugled naše NDO !
d. — Proti podraženju živil je NDO v zadnjem času priredila celo vrsto shodov. Taki shodi so se vršili v društvenih prostorih NDO v ulici Lavatoio, v „Del. konsumnem društvu" pri sv. Jakobu, v »Gospodarskem društvu" v Skednju, na Opčinah i. t. d. in se zaključijo z velikim protestnim shodom pod milim nebom pri sv. Jakobu. S temi prireditvami je NDO stopila enakovredno v vrsto z drugimi ljudskimi organizacijami, ki bijejo enak boj proti vedno rastočemu podraževanju najvitalnejših ljudskih potreb. Cela Avstrija stoji pod vtisom velikanskega protidraginj-skega gibanja in pričakovati je, da bo to gibanje vendarle doseglo gotov uspeh. Zato pa še prav posebej poživljamo naše delavstvo, da se nedeljskega shoda udeleži v čim najobilnejšem številu, da bo skupni protest tem glasnejši.
d— Spomenica cestarjev c. kr. javnih skladič. Cestarji c. kr. javnih skladišč so v svoji spomenici na trgovinsko ministrstvo zahtevali sledeče:
1.	naj se jim zviša tedenska plača od dosedanjih K 21 na K 25. Ta priboljšek je opravičen ne samo z ozirom na neznosno draginjo v Trstu, ampak tudi z ozirom na mezdne razmere ostalih kategorij ;
2.	naj se privoli v to, da postanejo cestarji, kakor uslužbenci, po dosluženih 4 letih stabilni delavci Z\dekretom ;
3.	naj se tudi cestarjem prizna pra vica do starostnih doklad (ijuadrennij) po 12 letih službe;
4.	naj se tudi cestarjem prizna pravica do pokojnine po 10 letih službe in sicer v tistem razmerju, ki velja za ostale kategorije po v zadnjih dobah uveljavljeni preosnovi ;
5.	naj se • odkaže cestarjem vsako drugo leto po eden par škornjev ;
6.	naj se cestarjem odkaže vsako leto po ena zimska obleka za delo ;
7.	naj se tudi glede oestarjev uvede razdelitev po skupinah (partijah), kakor je to v veljavi pri ostalih uslužbencih.
d— Mesnica, ne pa okrajna bolniška blagajna. Čudne stvari se dogajajo v okrajni bolniški blagajni pod upravo preslavne c. kr. socialne demokracije. Zgodilo se je namreč, da je prišlo do pretepa med nekim delavcem bolnikom, ki je prišli k bolniški viziti, in ordinirajočim zdravnikom v uradnih prostorih okrajne bolniške blagajne. Zdravnik se je spozabil tak ) daleč, da je jlpgrabil dotičnega delavca, mu dal klofuto in ga sunil iz ordi-nacijske sobe. Imel je pa potem še korajžo, (da je ovadil dotičnega delavca sodniji, češ da ga je ta napadej. Toda stvar
se je zasukala malo drugače, kakor pa je mislil odurni zdravnik. Priče so potrdile namreč ravno nasprotno, namreč, da je bil zdravnik napadalec, da je zdravnik pretep začel in da se je delavec le branil. In sedaj teče tožba proti zdravniku. Stvar za tega človekoljubnega gospoda najbrž ne bo iztekla tako gladko, kajti slučaj, da ordinirajoči zdravnik dejansko napade bolnika, je pač tako gorostasen, da zasluži naj strožjo obsodbo. Ta bi bila pač lepa, da bi ubogi delavec plačeval od svojih trdo zasluženih vinarjev bolniško blagajno, potem bi ga pa zdravniki iste bolniške blagajne ko bi iskal pomoči v svoji bolezni pri njih, pobijali in suvali! Za danes še zamolčimo ime tega mesarskega zdravnika socialnodemokratične okrajne bolniške blagajne, kakor bo pa stvar dozorela do obtožbe, pa pridemo s celo stvarjo neprikrito na dan.
d— Vsem v vednost in naznanje!
Da ne bo kakšnih komedij in da bo lep red, določujemo za »vinsko trgatev" v nedeljo, dne - 9. vinotoka, sledeči spored: točno ob 5. uri popoldan: nastopi ves občinski odbor žabjevaški in pa oče župan. Nato se bo občinska seja začela, v kateri bo spoznano, ali je že trta dozorela. Vmes se bo pa kaka »domača" zapela. Da ne bo med trganjem komu dolg čas, bodejo poskrbeli klarinet, harmonike in pa1 bas. Da bo vse še boj veselo bo pa pev. društvo »Trst'1 celo vrsto lepih pesmi zapelo. Tamburaški zbor pod vodstvom g. Milana Cindnča bo pa tudi pokazal vse, kar zna. Kogar bodo srbele pete, ali ga boli srce, gre potem lahko ha ples, dokler bo nesla mošnja in ga ne bodo bolele noge. Kakor pa veleva red in lepa manira, se pa za vse to skupaj kasira: Vstopnina k trgatvi 50 st. za osebo, kdor se bo pa hotel vrteti, bo posebej moral za ples našteti : 60 st. če je moški, 30 st. pa, če je ženska, to pa za celi čas, dokler bo trajal ta špas. Prodajali se bodo tudi listki za »Narodnega Delavca", in katera gospo-d čna jih več proda, tisti se lepa nagrada prizna. Trgatev se pa gotovo ta dan vrši, če sije solnce, ali gre dež, ali pa četudi samo prši. Tako velevamo mi
Za godbeni odsek NDO. so darovali delavci tov. tvrdke Mahne dne 1/10/10 J. Ivančič K 1, Franc Mahne 1 K, Avg. Klun 1 K, tov. pri sv. Marku pa: Cvek J. 2 K (in ne kakor je bilo zadnjič po pomoti tiskano 1 K), Št. Kreševič 1 K in J. Trobec 80 st. Odbor izreka srčno hvalo in prosi še nadaljnih prispevkov. Bog plati in oživi obilo posnemovalcev.
Odbor.
d— »Klub Golob," gostilna g. Kovačiča, ulica sv. Lucija štev. 8, daruie za list »Narodni Delavec" 10 kron v zahvalo vsemu narodno čutečemu občinstvu za mno-gobrojni obisk naše domače zabave, ktera se je vršila v nedeljo dne 25. septembra 1910. Najtoplejo zahvalo pa izrekamo tem potom vsem našim zavednim narodno-orga-niziranim tovarišem iz tehničnih zavodov sv. Andreja in sv. Marka ter Lloydovega arzenala za mnogobrojni obisk in krasen nagovor g. Babiča. Tudi odseku pevskega društva »Kolo" bodi izrečena najprisrčneja zahvala za krasno petje, 8 katerim nas j e zabavalo. Priporočuje se »Klub Golob" tudi v bodoče vsemu narodno čutečemu občinstvu, posebno pa narodno organiai-ranim tovarišem za blagohoten odziv n a svoja vabila.
Jvan Kjuder	Fran Kocijan
t. č. predsednik	t. č. tajnik
DOPISI.
Iz Ajdovščine nam pišejo : Te dni nas je zapustil naš zvesti tovariš Fran Černe, brivec ki je bil zelo priljubljen med ajdovskim občinstvom. Preselil se je v Solkan, da mu je tako lažje skrbeti za šolsko izobrazbo svojih otrok. Tovarišem v Solkanu tov. Černeta prav toplo priporočamo. Ker je po Černetovem odhodu nujna potreba, da dobimo v Ajdovščino izurjenega in pridnega brivca, naj bi se slovenski brivec, ki bi imel veselje priti v Ajdovščino, prav kmalu oglasil. Dober zaslužek mu je zagotovljen. Vsa tozadevna pojasnila daje podružnica „N. D. O." v Ajdovščini.
DAROVI.
Daroval je za NDO tov. Miha Hrovatin K 3.—Srčna hvala !.
Trtnik V r b a n žabjevaški posestnik in župan
■ s m	CENE ZMERNE.	TELEFON 16-83	■ B M
■ d* =	5£ \a obroke ^8	c CD S *=
„ O) S E .2 °	Uelika zaloga izdelanih oblek	3	«» CD ca — p> NI a-
ra E JS -2. S 03 n	za moške in otroke. Bogat izbor vseh vrst platna za pc rilo in rjuhe, garniture za mizo in posteljo itd.	2 ® V »3 ca »3
«- £ CL <z>	Adolf Kostorls, ni. S. Glovonnl 16, l. n. zraven ..BUFr-ET AUTOMATICO“.	T"
li B £8	POZOR 1 Skladišče ni v prltil-	B	POZOR! Skladišče ni v pritli- 1 čju, ampak v prvem nadstropju,	čju, ampak v prvem nadstropju. |	A
I
Zagrebška tovarna tvrdke Henrik 'Francka sinovi,
v vsakem oziru novodobno urejena, izdeluje svoje proizvode izključno le iz PlčijboljŠih sifOVin. VV Vaš prid bode, bodete li pri nakupovanju dajali prednost temu izvrstnemu proizvodu
pravemu -.Franckovem: kavnem pridatku z mlinčkom, iz zagrebške tovarne.
tiliKtV. T 1162,12:9 U. V.	^	‘' - ’ s
£
Delniška glavnica:
K 15,000.000.
Telefon 19-95.
OSREDNJA BANKA
Podružnica v Trstu
Vlog okoli:
K 115,000.000
Naslov z& brz.: SPOitO t
vloge na knjižice.	Premijene vloge
MENJALNICA. I- BANČNO TRGOVANJE VSEH VRST. — Centrala denarnih zavodov avstro-ogrskih. — Izdaja sirotinsko-varne 4°/0 bančne obligacije.
j Konsumnn zodrusn M. D 0.
Prodajalne: ulica Bosco 17. :: Telefon: štev. 23-21. :
II.	ul. Miramare
III.	v Škednju.
čisti dobiček tega Vašega prvega spodarskega podjetja Je namenjen Vam in Vaši sveti stvari I
go
le
Iz Pule.
„Istinito“ izvjeSčivanje. »Interna' cion^lci" obično navaljuju na naciona-lističku štampu, da ista krivo i z v j e š-5uje i izvraca čin j .e niče, nupri torne zaboravljaju na upravo lažan način pisanja kojim se sami poslužuju u svojim organima, kada pišu o protivnicima. Tome nam najboljši dokaz pruža libelski list, koji izlazi u Spljetu kao glasilo dalmatinskih i istarBkili socialista11.
Od kad je počeo izlaziti, a ima torne četiri mjeseca, nema broja, u kojem ne bi napadao na NRO. i to obično lažima i infamijama. Mi se na iste nijesmo osvrčali, a nečemo ni u buduče, jer naša poslovica kaže: ,,svak daje, što ima“, več čemo samo radi javnosti, koja ne pozna prilike u Puli, upozoriti, da je za nas dobar znak kad nas »internacijonalci" napadaju.
U ovo 18 brojeva nanizali su ti ljubitelji istine i honetni dopisnici toliko laži, |da ne bi dostajalo čitavo godište „Narodnog Delavca", da ih se oprovrgne.
Obljubljeni arguraenat napadaja na NRO. jest „krumirstvo“ i ..bosanski i dalmatinski radnici".
Što se tiče prvoga, nabacuju se neprestano riječju „krumirnici“, po običaju bez da navedu pa bio jedan sam čin u pokrepu njihovih osvada Iznose »krumir-stvo zidara, a mi ih pitamo, u čemu i po čemu au isti krumiri ?
Na drugu stranu pak navadjaju same laži, kako bi svoje slijepe čitatelje barem nekako uvjerili o istmitosti ovih tvrdnja.
Drugi obljubljeni predmet njihovih „ iz v ješča" jesu dalmatinski i bosanski rad-nici, kojih ima u Puli veliki broj, a zaposleni su večinom pri gradnjama mornarice. Da prikazu, kako u NRO nema strukovnih radnika, več daje tu bezsvjesna masa, pričaju, da su svi bosanski i dalmatinski radnici članovi NRO., dok je u NRO. samo jedan Bosanac član i to jedan stolar. Iznašaju, da su isti držani kao roblje i da mu se brani stupiti u dodir sa socialistima, a svak zna i vidi, da i za njih vrijede u tom pogledu iste ustanove, koje i za drugo radničtvo, zaposleno pri mornarici. Što pak navadjaju, da im se brani stupiti u doticaj sa socialistima, to uz to, što ne stoji, niti im ne treba, dok imadu na Valdeiigo baumeistera M. koji agitira za social-demokrate, a protiv NRO. Nama je svejedno, za koga dotični agitira, samo čemo ga upozoriti, da se kani ogovaranja »Narodne Radničke organizacije".
Kako istinito pišu, neka služi i to, da več drugi put ponavljaju, da dnevni rad kod Bauamta traje 12—13 sati, dočim | u istinu traje ljeti 9 V* sati, a zimi 7 sati. Hoče, da „kape“ prikazu, da su članovi NRO i da kao takvi čuvaju radnike, da obdan ne dodju u saobračaj sa socialistima, a kad tamo, samo jedan „kapo“ je naš član.
Ma tko bi nabrojio sve laži, kojim se poslužuju, da mogu klevetati NRO. To što smo naveli, je samo iz jedne vijesti od 24
redaka.
Što se pak tiče pitanja zidara u Puli to čemo se svrnuti u budučem broju.
Nama je svejedno glede napadaja ko-jima nas služe. Mi idemo svojim putem naprijed, u vjeri, da radn čtvo može jedino na narodnom temelju u današnjim, a specialno našim prilikama da si izvojšti svoja prava i obrani i promiče svije interese. U torne nas pokrepljuju i najnoviji dogo-djaji u „internacijonali“, koji bjelodano dokazuju nemogučnost internacijonalizma i u strukovnim organizacijama, netom se te postavilo pod direktivu političke stranke.
! Slovenke!
KUPUJTE VSE
Kolinsko kavino primes!
Poslano.*)
gospodu A. V i d m a r - j u, zaposlenemu v „Trž. teh. zavodu".
Na Vašo dopisnico brez datuma, naslovljeno na »godbeno društ*o Narodne delavske organizaciie" Sv. Jakob Trst .Narodni dom* (???) Vam odgovarja godbeni odsek N. D. O. pri Sv. Jakobu sledeče:
Vaše častno ime je v podpisanem odseku popolnoma nepozgano zato Vam tudi ne moremo odgovarjati na Vaše pisarije. Kar se tiče instrumentov in našega tov. učitelja, ne pot ebujemo nasvetov od Vas, ki ste toliko zaostali, da niti ne veste, da »Narodnega doma" pri sv. Jakobu sploh ni. Ako imate kaj pametnega govoriti, potrudite se prihodnji torek ali petek ob 8. uri zvečer v naše prostore (Čampo S. Giacomo št. 5. I.)
Trst, dne 5. oktobra 1910,
ODBOR
godbenega odseka N DO pri sv. Jakobu v Trstu.
*) Za članke pod tem naslovom uredništvo le toliko odgovarja, kolikor mu zakon veleva.
Odgovorni urednik: STEFAN K08. Lastnica in izdajateljica: NARODNA DELAVSKA ORGANIZACIJA v Trstu.
Tiska : TISKARNA „EDIN08T“ v Trstu.
Samostojen slovenski
= BRIVEC
se lahko naseli v Ajdovščini.
Pojasnila daj* podružnica NDO v Ajdovščini,
Slavnemu občinstvu v Trstu in
Okolici! Usojam si vam priporočati mojo trgovino
K CVENKEL
TRST- Corso št. 32. - TRST z veliko zalogo k obukov, dežnikov, nogavic, ovratnikov, srajc rokavice itd. itd.
Vse blago naročujem iz prvih tovaren in zagotavljam za solidno in točno postrežbo. K. Cvenkel.
Književne novosti:
GREGORČIČ: Poezije, zv. IV. . . . K 320
vezano „ 2-20
GOVEKAR: .Dabra gospodinja*,
gospodarska knjiga za naše mlade gospodinje, vezano... 2-80
.Štiri raške »like povesti ....	„ —'60
BENEŠ: ..Brodskovskl odvetnik* .	.	1*50
Kip GregorSlča............. 4 —
Vsakovrstne mašne knjige po raznih cenah.
NOVOST!	NOVOST!
Miti zn dvorane In urste pri — zabavah —
v belo-modro-rudečtu barvah, komad po 4 metre dolg stane po 40, 50, 60 in 80 vinarjev.
Vse te knjige, papir in potrebščine sa dobivajo v
Josip Gorenjec
Trst, Via della Caserma 16.
Članom N. D. O. pozor
Po služite se vsi ur in zlatanine
ulica del Rivo 26
Alojz Povh
Velika zaloga žepnih in stenskih ur ter ■ vsakovrstne zlatanine. Izvršuje vsako popravo, ter jamči za 2 leti.
Popolnoma prenovljena
Gostilna članov N. P. 0.
(Hinko Kosič)
Trst, ulica Carradorl in Gliega
- blizu južnega kolodvora)
se priporoča slavnemu občinstvu. Pristni kraški teran, vipavsko, ister-sko in dalmatinsko vino. Češko budje-viško pivo. Izvrstna kuhinja.
Josip Štolfa
vedere št. 8. izdeluje vsakovrstna mizarska dela
Podpisani priporoča sl. občinstvo svojo
:: žganjarno ::
ulica Petronto številka I.
A. B
Filip Ivaniševič
: zaloga dalmatinskega vina!
lastni pridelek v Jesenicah pri Omlšu
v ulici Valdirivo 17 (Telefon !4o6)
v kateri prodaja na malo in veliko — Nadalje priporoča slav. občinstvu svoje gostil • ®
„All’Adria“ ul. Nuova štv. tl in „Ai frateM dalniuti“ ulici Zudecche štv. 8 v katerih toči
svoja vina I. vrst.
Zaloga likerjev v sodčekih in butiljkab
Jakob Perhavc
TRST — Via delle Acque — TRST
Veliki Izbor vsakovrstnih nnjtiaejših in starih vin v buteljkah. Postrežba točna. Cene zmerne-Se priporoča svojim rojakom za naročbe bodisi na debelo ali na drobno za razne slavnosti. p°" roke, krste, družinska pogoščenja itd. Za poletni čas se priporoča malinovec in tamarindo.
Popisani naznanja sl. občinstvu, da j® prevzel
pekorno in slaščičarno
ul. Molin Grande štv 9.
Članom N 0. 0, so zn Žane cene.
Slovensko podjetje!
kjer ima na razpolago trikrat na dan svež kruh in razne sladščice, potice itd.
Udani Joalp Tao6»r
Usi Slovenci v slovensko trgovino!
V. DOBAUSCHEK
TRST - ulica Giosue Carducci 11. - TRST
■ n.
Omenjena tvrdka si dovoljuje naznaniti cenjenim odjemalcem kakor sl. občinstvu da ima popolno zalogo najnovejšega jesenskega in zimskega blaga.
Bogata izbira oblek za moške in dečke zimskih sukenj (Palto, IJlsker, Baglan) površnikov, zimskih jopičev, jopičev, telovnikov, hlač, kostumov, sukenj za dečke, nepremočljive pelerine i. dr.
Nadalje ima veliko izbiro perila, kakor srajce, spodnje hlače, jopice, nogavice, ovratnike, zapestnice, kravate, čepice, dežnike, i. t. d.
Velika izbira pralnih hlač lastnega izdelka za delavce, monture modre, rujave in rumene, za kovače, strojevodje in melianiste.
Zgotovljajo sc moške obleke po meri v lastni krojačnici-
Postrežba točna in solidna in cene jako nizke
Priporočajoč se za blagohotno naklonjenost.
udani
V. DOBAUSCHEK.
AUSTRO AMERIKANA - TRST
Redna brzoplovba mej Trstom, Italijo, Grško, Severno in Južno Ameriko.
Prvi odhodi iz Trsta:
22. oktobra parnik , Lavra*- Nowi-York via Patra«o-Palermo.
20 oktbra parnik »Sofiija Hohenberg** v Buenos-Aires via Alm=iria-Las Palmas.
Veliki transatlantski parniki z dvojnim vijakom, preskrbljeni z obširnimi in luksozniml inštalacijami, za potnike I. in II. razreda. — Marconijev brzojav.
Za informacije se je oglasiti pri ravnateljstvu ▼ Trata, alloa Kolin Plooolo it. 2. ali pa h kateremu si bodi agentu ali korespondentu družbe.
Sr Cene nizke AT }TK hrez
Velika zaloga z manifakturnim blagom ulica Nuova št. 36, vogal ul. S. Laz žaro. s podružnico ul- S. Lazzaro 5-

V obeh prndaialnicah dobiva se razno blago boljše kakovosti in najmodernejše iz prvih tovarn, posebno pa snovi za moške in ženske obleke, srajce, ovratnike, ovratnice, tudi vel kanska izbera platnega in bombažnega blaga, prtov in prtiče* ter vsake vrste perila tudi iz bombaža, ali platna. Veliki izbor vsakovrstnih odej* kakor tudi koltri lastnega izdelka. Pletenike svibnine, raznovrstni okraski z» šivilje in kitničarke. VELIKANSKI IZBOR SNOVI ZA NARODNE ZASTAVE,
IN DRUŠTVENE ZNAKE.
Kupljeno blago katero slučajno ni ugajalo, se zamenja ali pa se (lenar vrne brez nikakili zadržkov, poskusiti in sc prepričati
-JADRANSKA BANKA v TRSTU —
KUPUJE IN PRODAJA
VREDMOSTJ4E PRP IRJE
(RENTE, JBLJGKCIdE, ZASTAVNA PISJVLA, PRIORITETE, DEL,NICE, SREČRE i. t. d.)
____VALUTE IN DEVIZE---------
PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGO LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH.
...... Uradne ure; 9 — 12., 2-30
Via della Cassa di Risparmie št. 5 (lastno, poslopje).
Mum iiic in laso, loma rali
SflFE-DEPO$ITS
Promese k vsem žrebanjem. — Zavarovanje srečk.
Menjalnica
5.30. - Brzojavi: „ JADRANSKA“ - Tr.t.
4
11 0
4
VLOGE NA KNJIŽICE
— TEKOČI IN ŽIRO RAČUN —
VLOŽENI DENAR OBRESTUJE SE OD DNE VLOGE DO DNE VDIGA. : : : STAVBNI KREDITI - KREDITI PROTI DOKUMENTOM VKRCANJA.----------
Telefon : 1463 in 973.	—	—-■=