17. januar 2011 številka 96 4 7 Izredna seja mestnega sveta Županov tradicionalni ponovoletni sprejem Kmalu obnova rakičanskega drevoreda 8 9 16 22 Sodobna preobleka mestnega parka Praznične prireditve v naših krajevnih skupnostih Poziv za poimenovanje nove dvorane 25 26 29 Severjeva nagrada Nataši Matjašec Rošker Novoletni koncert Pihalnega orkestra Murska Sobota Dobrodelna produkcija Plesne šole Zeko ŽUPANOV KOTIČEK Kadrovska komisija od A do Z V zadnjih dveh mesecih sem dobil kar precej telefonskih klicev občank in obča-nov, ki so spremljali zaplete glede imeno-vanja t. i. kadrovske komisije mestnega sveta. Skupni imenovalec pri vseh teh klicih je bil. da naj kot župan vztrajam, da imajo vse politične stranke in liste v mestnem svetu pravico predlagati toliko imenovanj, kolikor podpore so jim naši občani tudi namenili, ter da je nujno pri-praviti kompromisni predlog in omogoči-ti normalno delo mestnega sveta. Poskušal bom povzeti celotno dogajanje. Pred prvo sejo sveta sem vse liste poklical, da na razgovoru podajo svoje predloge o sestavi kadrovske komisije. Tudi sam, kot župan, sem predstavil svoj predlog. Menil sem, da je ta predlog pravičen in skladen s poslovnikom. Pet političnih strank in list je moj predlog podprlo, stranke (takrat se še niso imenovali koalicija) LDS, SD m SDS pa pripravile vsaka svoj predlog za sestavo kadrovske komisije. Predlog, ki ga je predstavil predstavnik stranke Zares, je bil zelo podoben mojemu. Na prvi konstitutivni seji sem dal na glasova-nje najprej svoj predlog. O njem v bistvu sploh ni bilo prave razprave, ampak je bil na predlog svetnika g. Martinuzzija (SDS) izglasovan proceduralni sklep, da županov predlog sestave kadrovske komi-sije NI skladen s poslovnikom. Razhajali smo se v razlagi pojma »proporcional-na zastopanost«. Sam sem zagovarjal mnenje, da za osnovo proporcionalne zastopanosti moramo upoštevati števi-lo dobljenih glasov vsake liste (doseže-ni volilni rezultat je seveda tudi osnova za določitev števila svetnikov). Svetniki strank LDS, SD in SDS so menili, da je treba upoštevati število svetnikov vseh list v mestnem svetu (torej skladno z volilnim zakonom že preračunane rezultate voli-tev v število svetnikov). Na prvi seji sem po izglasovanem proceduralnem sklepu odredil odmor in zbral nova stališča vseh svetniških skupin. Ker so vse vztrajale pri svojih prvotnih stališčih (ponovim: stranke LDS, SD in SDS so imele vsaka svoje stališče), sem sejo zaključil brez do-končne odločitve o sestavi komisije. Do druge seje mestnega sveta je nato sledi-lo še pet dodatnih usklajevanj, kjer sem vsem listam predlagal, da se dogovorijo o pravilih (preglednice) za vsa imenovanja za celoten mandat - vsaki listi skladno z njenim volilnim rezultatom. Vzpostavilo se je namreč nezaupanje med listami, saj je koalicija LDS, SD in SDS, ki ima v mestnem svetu točno polovico svetnikov, v kadrovski komisiji zahtevala večino (5 od 9), ostale liste pa so izražale bojazen, da bodo že v kadrovski komisiji pregla-sovane in da njihovi predlogi sploh ne bodo prišli v mestni svet. Kadrovska komisija svetnikom v sprejem predlaga imenovanja, ob večjem številu kandida-tov pa opravijo selekcijo in v mestni svet pošljejo samo en predlog za imenovanje. Kandidate torej imenujejo svetniki na seji mestnega sveta, ne v kadrovski komisiji. Zaradi tega ima koalicija LDS, SD in SDS v svojih rokah škarje in platno pri vseh imenovanjih (v mestnem svetu pa imajo točno polovico svetniških mest in lahko »ustavijo« imenovanja, ki z njimi ne bi bila usklajena, tudi če v kadrovski komisiji ne bi imeli večine). Na zadnje (šesto) usklajevanje, ki je bilo 24. decembra 2010, predstavnikov strank LDS, SD, SDS in Zares ni bilo. Na tem usklajevanju smo se dogovorili, katere predloge prisotnih strank in list bom dal na glasovanje. Vmes sem pri-dobil tudi dve pravni mnenji (Urada za lokalno samoupravo in Pravne fakulte-te v Ljubljani), ki sta pritrdili, da je moj predlog skladen z definicijo proporcio-nalnosti - torej tudi s poslovnikom. Na drugi seji je koalicija LDS, SD in SDS, skoraj vsakič s 13 proti 11, z dnevnega reda umaknila vse točke (tudi osnutek proračuna za leto 2011), razen točke o ka-drovski komisiji. Kot razlog so navedli, da o vseh točkah morajo prej razpravljati odbori in komisije mestnega sveta, ki pa še niso določeni. Sestavo teh odborov in komisij predlaga prav kadrovska komi-sija, ki prav tako še ni določena. V teh odborih in komisijah so tako ali tako ob-vezno člani vsaj do polovice tudi sami svetniki (razen v kadrovski komisiji, kjer so lahko izključno svetniki). Na drugi seji je na dnevnem redu ostala torej le ena vsebinska točka - določitev kadrovske komisije. Svetnikom sem najprej razlo-žil in s pravnimi mnenji dokazal, da so svetniki (LDS, SD, SDS, Zares in romski predstavnik, pomotoma tudi N.Si), ki so na prejšnji seji izglasovali proceduralni sklep, da moj predlog ni skladen s poslov-nikom, bili v zmoti. O mojem prvotnem predlogu sestave kadrovske komisije smo tudi glasovali. Predlog je bil z 12 glasovi za in 11 proti zavrnjen. Na glasovanje sem nato dal drug predlog (naslednjega, za katerega smo se na šestem usklajeva-nju dogovorili s predstavniki tam pri-sotnih strank in list), a so predstavniki koalicije LDS, SD in SDS zahtevali, da dam takoj na glasovanje njihov predlog, s trditvijo, da bo njihov predlog dobil ve-činsko podporo. Torej so javno naznanili, da imajo koalicijo (vsaj kar se tiče kadro-vske komisije), čeprav osebno menim, da so v ozadju tudi dogovori o imenovanjih na direktorska mesta (torej bo koalicija obstajala tudi v bodoče). Zagrozili so, da bodo sejo zapustili, če njihovega predlo-ga ne dam takoj na glasovanje. Vseeno so opravili še glasovanje o drugem pre-dlogu, ki je takrat bil v razpravi, in ga z rezultatom 13 proti 11 zavrnili. Ker kot tretjega predloga nisem dal na glasovanje njihovega (ampak tretjega, za katerega 2 ŽUPANOV KOTIČEK smo se dogovorili na šestem usklajevanju - torej predlog strank, ki so na tem uskla-jevanju bile), so svetniki iz strank LDS, SD in SDS zapustili sejo. Mestni svet je postal nesklepčen, napovedali pa so vložitev zahteve za sklic izredne seje. To zahtevo smo s pošto prejeli naslednji dan. Čeprav zahteva ni vsebovala vsega, kar poslovnik zahteva (obrazložitev razlogov za sklic izredne seje), in čeprav poslovnik uidi veleva, da se izredna seje skliče, če ni pogojev za sklic redne seje, ki takrat so obstajali, sem na željo svetnikov iz LDS, SD in SDS sklical izredno sejo. Ker je obstajala možnost, da bo koalicija LDS, SD in SDS z dnevnega reda ponovno umikala točke (dve sta bili enaki kot na drugi seji), sem neposredno pred samo izredno sejo vsem svetniškim skupinam ponudil kompromisni predlog sklepa, o katerem bi se glasovalo v paketu. Vedel sem, da bodo stranke DeSUS, SLS, SNS in N.Si ter Modra lista Antona Štihca pristale na sprejem predloga o sestavi kadrovske k< »misije, ki ga je na drugi seji podala koalicija LDS, SD in SDS, le če se v mestnem svetu sprejme mdi dodaten sklep župana, ki določa, da se pri vseh imenovanjih upošteva strokovnost kan-didatov in da je dana možnost, da pride do imenovanj približno toliko kandidatov posameznih list, kolikšen rezultat so na volitvah dosegle. Predstavniki Modre li-ste Antona Štihca so k prej navedenemu sklepu župana želeli dodati tudi pravila preglednico) za imenovanja v vse stal-ne odbore in komisije (pravila določa-jo pravico predlagati v ta telesa število kandidatov, ki kar se da točno odražajo dosežen volilni rezultat vsake liste). O teh pravilih (preglednicah) smo se pogovarja-li na vsaj štirih usklajevanjih. Žal takrat le predstavnika LDS in SDS nista želela, da pride do dokončnega dogovora. Ker v pridobljenih pravnih mnenjih uglednih strokovnjakov predlog koalicije LDS, SD in SDS NI naveden med tremi možnimi, ki ustrezajo definiciji proporcionalnosti poleg županovega, ki je bil preglasovan, sta še dva), bi kot predsedujoči izredno sejo lahko tudi prekinil, dokler ne prido-bim ustrezne pravne razlage glede njiho-vega predloga. Nova izredna seja pa se ne more začeti, dokler se prejšnja ne konča. Torej bi lahko še naprej ostali v pat pozici-ji. Da bi se temu izognil in povezal strani, sem se odločil, da pred začetkom izredne seje skličem predstavnike list in jim po-nudim kompromisni predlog. Ponudil sem glasovanje o sklepu, ki je sestavljen iz štirih delov. V prvem delu bi potrdili predlog o sestavi kadrovske komisije, ki ga predlaga koalicija LDS, SD in SDS. V drugem delu bi svetniki sprejeli obvezo (sklep), da bodo pri kadrovskih imenova-njih upoštevali strokovnost kandidatov ter volilni rezuItat vsake liste in romskega predstavnika. V tretjem delu bi kadrovski komisiji naložili, da pri predlogih, ki jih bodo v sprejem podali mestnemu svetu, upoštevajo v drugem delu sprejeto obve-zo. V četrtem delu bi svetniki sprejeli pra-vila (preglednico) o določitvi vseh mest v stalnih odborih in komisijah (torej ne zgolj v kadrovski komisiji), ki kar najbolj natančno odražajo volilne rezultate. Ker so se vse liste strinjale z mojim kompromi-snim predlogom, je izredna seja potekala brez razprtij, četudi sta bili na dnevnem redu točki z druge seje, ki ju je koalicija LDS, SD in SDS umaknila z dnevnega reda (z razlogom, da nista imenovana no-ben odbor in nobena komisija). Tudi na izredni seji še niso bili imenovani odbori in komisije, a tokrat to nikogar iz koalicije ni zmotilo. V vseh točkah (razen eni) so bile odločitve sprejete soglasno. Žal se je s preglasovanjem (spet z rezultatom 13 proti 11) končalo glasovanje o poimen-skih članih kadrovske komisije, kjer za predsednika te komisije ni bil izvoljen predstavnik najmočnejše liste v mestnem svetu (Modra lista Antona Štihca), am-pak druge najmočnejše (LDS). Osebno menim, da je že pri prvem imenovanju koalicija LDS, SD in SDS kršila na tej isti seji sprejet sklep, ki vsebinsko govori o tem, da se bo pri imenovanjih upošteval volilni rezultat. Seveda se koalicija LDS, SD in SDS skriva za delom sklepa, ki govori, da se pri imenovanjih upošteva strokovnost kandidata. Za vodenje ka-drovske komisije se ne zahteva posebna izobrazba ali naziv, kar je lepo na sami seji povedal tudi svetnik g. Casar. Zame so vsi svetniki enaki in so vsi gotovo do-volj usposobljeni voditi tudi kadrovsko komisijo. A po mnenju koalicije LDS, SD in SDS očitno ni tako. Ker obstaja možnost, da se bo koalicija LDS, SD in SDS pri imenovanjih vedno izgovarjala na strokovnost (tudi sam jo zagovarjam, drugače je v dodatnem skle-pu ne bi niti predlagal), vendar samo ta- krat, ko bo to v prid zgolj njih<»vim kandi-datom, bom kar napovedal imenovanja, ki se bodo v bližnji prihodnosti najverje-tneje dogodila. Se vedno namreč ocenju-jem, da se za koalicijo LDS, SD in SDS skriva dogovor o kadrovanjih. Začelo se je z direktorico Ljudske univerze. Drugi dokaz je imenovanje predstavnika LDS za predsednika kadrovske komi-sije. Svetnik SD-ja bi naj postal direktor podjetja Komunala in bo najverjetneje zaposlil kakšnega člana SDS (ali celo sve-tnika SDS). Svetnica SD-ja bi naj postala direktorica novega Zavoda za kulturo, turizem in šport (in za turizem zaposli-la kakšnega člana SDS (ali celo svetni-ka SDS)). Svetnik LDS-a bi naj postal ravnatelj osnovne šole. Svetniku SDS-a bo mogoče službo regijskega razvojnika zagotovil kar SD-jev državni sekretar. Ta koalicija bi naj zamenjala odgovorno urednico Soboških novin (upam, da ne bodo ukinili kar Novin samih), direktorja M IKK -a in direktorico stanovanjskega sklada. Verjetno bi koalicija LDS, SD in SDS najraje zamenjala tudi mene, a tega k sreči ne morejo. So pa že napovedali, da bodo povsem zmanjšali proračunske postavke za protokol, reprezentanco, ka-drovske zadeve občinske uprave in infor-miranje. Predvsem s slednjim mi želijo onemogočiti, da jim po televiziji ali radiu nastavljam ogledalo. V zadnjem času jih najbolj moti, da razkrivam domnevne kadrovske dogovore. Napovedi umika do-ločenih investicij iz proračuna nakazuje-jo, da bo župan odslej smel delati le. kar mu koalicija LDS, SD in SDS milostno dovoli, drugače bo ali umaknila točko z dnevnega reda, njegove predloge obrnila povsem na glavo ali pa sejo zapustila in povzročila nesklepčnost. Po naravi sem optimist, zato še vedno verjamem, da bi lahko dobro sodelovali z vsemi svetniki, tudi tistimi iz koalicije LDS, SD in SDS, ter da imajo (so imeli) koalicijo le za ka-drovsko komisijo, kot zatrjujejo sami. Cas bo pokazal svoje. Bil bi zelo vesel, če se moje napovedi ne bi uresničile. Menim, da bi tega bila vesela tudi večina naših občank in občanov. Vaš župan 3 MESTNI SVET Izredna seja mestnega sveta Tadej Kirinčič Prva seja mestnega sveta v letu 2011 in obenem tudi njegova prva izredna seja, ki je bila sklicana na pobudo trinajstih mestnih svetnikov iz svetniških skupin SDS, LDS in SD, je že pred samim začetkom dvigala veliko prahu. Razlog za sklic izredne seje so bila nestrinjanja med svetniki glede sestave komisije za manda-tna vprašanja, volitve in imenovanja - KVIAZ. Župan Anton Štihec je na pre-dlog dnevnega reda seje uvrstil še nekatere ostale točke, ki so pomembne za delovanje občine ter nekaterih njenih zavodov in podjetij. Tako je poleg že ome-njene točke, v kateri so svetni-ki odločali o sestavi komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, na dnevni red uvrstil še glasovanje o sklepu o določitvi vrednosti točke za iz-račun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju Mestne občine Murska Sobota za leto 2011, glasovanje o skle-pu o upoštevanju volilnih rezul-tatov pri kadrovanjih iz pristoj-nosti mestnega sveta ter nujne kadrovske zadeve. Svetniki so s 24 glasovi za in nobenim proti predlog dnevnega reda z manj-šim popravkom potrdili, seje pa se nista udeležila svetnika Darko Rudaš in Jožef Recek. Pred glasovanjem o sklepu o določitvi vrednosti točke za iz-račun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča je uvodno besedo podal Slavko Domjan z Mestne občine Murska Sobota. Eden pomembnejših dejavni-kov pri izračunu nadomestila je točka, katere višino določijo svetniki. Sprememba višine toč-ke praviloma sledi spremembi cen življenjskih stroškov v letu poprej. Ti so se v obdobju od novembra 2009 do novembra 2010 dvignili za 1,8 odstotka, vendar je na kolegiju prevladalo mnenje, da bi vrednost točke le-tos ostala enaka lanski. Svetniki so sklep s 24 glasovi za soglasno sprejeli. V nadaljevanju seje je župan Anton Štihec predstavil ra-zloge za združitev dveh točk dnevnega reda. S predstavniki ostalih svetniških skupin so se pred samo sejo namreč dogo-vorili, da bodo na tokratni seji poleg sestave KVIAZ-a določi-li tudi sestavo ostalih odborov in teles. Razpravo pred glaso-vanjem o tej točki je odprla Suzana Varga, svetnica Modre liste Antona Štihca, ki je pove-dala, da si v svetniški skupini želijo, da bi v mestnem svetu prišlo do konsenza. Zaradi tega so pripravljeni pristati na pre-dlog opozicijskih SDS, LDS in SD glede sestave komisije, vendar pod pogojem, da mestni svet sprejme predlog Modre li-ste Antona Štihca glede sestave ostalih komisij in teles, ki je bil določen na podlagi rezultata vo- litev v mestni svet. Razpravo so nadaljevali mag. Marjan Gujt iz svetniške skupine LDS, mag. Robert Celec iz svetniške skupi-ne SDS ter Goran Miloševič iz svetniške skupine SD, ki so le na kratko izrazili zadovoljstvo nad doseženim konsenzom ter izrazili upanje, da bo delo me-stnega sveta konstruktivno tudi v prihodnje. Po pričakovanjih so svetniki s 24 glasovi za ter nobenim proti združeno točko soglasno sprejeli, rezultat pa pozdravili z aplavzom. Sejo so nadaljevali s točko, v kateri so obravnavali nujne kadrovske zadeve. Najprej so obravnavali razrešitev Mirka Šabjana, ki odhaja v pokoj, z mesta direktorja podjetja Komunala, d. o. o., Murska Sobota ter imenovanje Edite Horvat za vršilko dolžnosti di-rektorja. Razrešitev Šabjana in imenovanje Horvatove so sogla-sno podprli. Nato so obravnavali imenova-nje mag. Dominika Steinerja za vršilca dolžnosti direktorja javnega zavoda Mladinski in-formativni in kulturni klub Murska Sobota. Šteinerju je na-mreč 31. decembra 2010 iztekel mandat, razpis za direktorja v novem mandatnem obdobju pa še ni bil objavljen. Svetniki so soglasno potrdili imenovanje mag. Dominika Steinerja za vršilca dolžnosti direktorja od 1. januarja 2011 do imenova- Vljudno vabljeni na prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku in slovesno odprtje nove dvorane s koncertom Eroike v torek, 8. februarja 2011 ob 19. uri. Poleg povabljenih gostov si bodo občani brezplačne vstopnice lahko zagotovili na telefonski številki 02 534 11 30 od 1. do 4. februarja 2011 med 10. in 15. uro. 4 MESTNI SVET torja, vendar največ za obdobje enega leta. Še zadnjič na tokratni seji so si bili svetniki enotni pri ime-novanju Jožice Sekolovnik za direktorico zavoda RIS Dvorec Rakičan. Na predlog župana je mestni svet kljub končanemu dnevne-mu redu po krajšem premoru sejo nadaljeval, da bi določili še predstavnike svetniških skupin v komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Modra lista Antona Štihca je v KVIAZ predlagala Tomaža Dundeka in Angelo Novak, LDS dr. Mitjo Slavinca in mag. Marjana Gujta, SDS mag. Roberta Celca in Marka Martinuzzija, SD Gorana Miloševiča ter DeSUS Cvetko Škafar in SLS Jasmino Opec. Za predsednika komisije so v Modri listi Antona Štihca predlagali Tomaža Dundeka, vendar je v razpravi mag. Marjan Gujt v imenu svetniške skupine LDS na podlagi kom-petenc in izkušenj za predsedni-ka KVIAZ-a predlagal dr. Mitjo Slavinca. Svetniki so o predlaga-nih kandidatih in kriterijih za izbiro predsednika komisije v nadaljevanju razprave izmenjali še nekaj mnenj. Po končani raz-pravi je župan dal na glasovanje oba podana predloga. Predlog, po katerem bi KVLAZ-u predse-doval Tomaž Dundek iz Modre liste Antona Štihca, so svetniki zavrnili s 13 glasovi proti in 11 glasovi za, predlog, po katerem komisiji predseduje dr. Mitja Slavinec, pa so svetniki sprejeli s 13 glasovi za in 11 glasovi pro-ti. Svetniki so tako prvo sejo v letošnjem letu ter obenem prvo izredno sejo končali z imenova-njem dr. Mitje Slavinca za pred-sednika KVIAZ-a, člani te ko-misije pa so še Tomaž Dundek, Angela Novak, mag. Marjan Gujt, mag. Robert Celec, Marko Martinuzzi, Goran Miloševič, Cvetka Škafar in Jasmina Opec. Avto Rajh d.o.o. Mestni svetniki KVIAZ postavili pred razvoj občine Peter Peterka Na dnevnem redu druge seje me-stnega sveta je bilo sprva predvi-denih enajst točk. Mestni svetniki bi morali odločati o nekaterih po-membnih točkah, ki jih je predlagal župan Anton Štihec, med drugim o sestavi komisije za mandatna vpra-šanja, volitve in imenovanja, o pre-dlogu proračuna mestne občine za leto 2011, predlogu odloka o porabi koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z divjadjo, sprejeli naj bi sklep o določitvi vrednostne točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in o kadrovskih zadevah. Pri slednjih bi morali imenova-ti nadzorni odbor mestne ob-čine, nato izdajateljski odbor javnega glasila Soboške novi-ne, nadalje bi morali razrešiti Mirka Šabjana, dosedanjega direktorja javnega podjetja Komunala, d. o. o., in ne na-zadnje bi morali imenovati mag. Dominika Šteinerja za vršilca dolžnosti Mladinsko-informativnega in kulturnega kluba Murska Sobota. Med temi pomembnimi toč-kami vsekakor izstopa predlog proračuna za leto 2011, ki je ključen za nadaljnji razvoj mestne občine, hkrati pa tudi za kakovost bivanja občank in občanov. Toda zapletlo se je že na za-četku seje, takoj ko je župan predlog dnevnega reda dal v razpravo. Oglasil se je sve-tnik Marko Martinuzzi iz vrst Slovenske demokratske stran-ke in od mestnega sveta zah-teval, da se umaknejo točke o predlogu proračuna, predlogu odloka o porabi koncesijske dajatve za trajnostno gospo-darjenje z divjadjo, sklepu o določitvi vrednostne točke za izračun nadomestila za upo-rabo stavbnega zemljišča in točka o kadrovskih zadevah. Martinuzzi je svojo zahtevo za-govarjal s trditvijo, da bi vse te točke morali obravnavati člani komisije za mandatna vpraša-nja, volitve in imenovanja — na kratko KVIAZ. Ker pa komisi-ja še ni oblikovana, odločanje o 5 MESTNI SVET predlaganih točkah ni v skladu s poslovnikom in prakso, je še pojasnil v nadaljevanju. Predlog, ki ga je podal Martinuzzi, je podprlo še nekaj drugih svetnikov, predvsem iz vrst LDS in SDS, zvrstile pa so se še druge replike. Tako je mag. Marjan Gujt (LDS) svoj pogled izrazil z besedami, da je »treba spoštovati poslovnik«, kajti na »koncu ne bomo potrebovali statuta in ne poslovnika«. Dezider Sooš (NSi), ki je v mestnem svetu že več let, je na drugi strani povedal, da bo gla-soval za predlagani dnevni red, ostale pa je pozval, naj ga prav tako podprejo. Darko Rudaš, predstavnik romske skupno-sti, in Jože Casar (DeSUS) sta prav tako pozvala k spreje-tju dnevnega reda. Pri tem je Rudaš pokazal na razdeljenost v mestnem svetu, Casar pa je s prstom pokazal na delo samega mestnega sveta in se nikakor ni strinjal, da bi umaknili vse točke. Svetnice in svetniki iz Modre liste Antona Štihca so izposta-vili odgovornost, ki so jim jo zaupali volivci. Suzana Varga je povedala, da župan pre-dlaga proračun, svetniki pa o njem razpravljajo in ga popra-vljajo ter na koncu sprejmejo ali zavrnejo določen predlog. Izpostavila je, da morajo dati županu priložnost. Tomaž Dundek je poudaril, da ko-misije, kot so KVIAZ in drugi odbori, dajejo samo mnenja in predloge, odločitve pa spreje-ma mestni svet, zato se je ne-smiselno sklicevati na to, da komisija še ni potrjena. Angela Novak se je pridružila mnenju Vargove in Dundeka. Pred glasovanjem o predlogu dnevnega reda - tako o župa-novem kot Martinuzzijevem - je pred svetnike stopil še žu-pan Štihec, ki je obrazložil svoj predlog dnevnega reda ter od-govoril na vprašanja svetnikov iz vrst LDS in SDS. Pojasnil je, da je mestna uprava vložila veliko dela, da je predlog pro-računa pripravljen, in pozval prisotne, da naj predlagajo spremembe ali predlog potrdi-jo, razen če ne želijo opravljati dela, ki bi ga morali. Še kako se zaveda, da ni komisije in odbo-rov, vendar po njegovem mne-nju ni kriv samo župan. Kot je dejal, na zadnje usklajevanje glede sestave komisije svetni-kov iz vrst LDS, SDS, SD in Zares sploh ni bilo. V nadalje-vanju je opozoril na negativne posledice, če proračun ne bo pravočasno sprejet. »Dokler ne bo sprejet proračun, ne bo in-vesticij in razpisov.« Na koncu je mestni svet pozval, naj ne beži pred odgovornostjo, sam pa je vztrajal, da sprejmejo pre-dlagani dnevni red. Nato se mestni svetniki glaso-vali, ali se z dnevnega reda izlo-čijo sporne točke. Mestni svet je točke izločil, s tem pa sprejel tudi novi dnevni red. Od 24 prijavljenih je ZA novi dnevni red glasovalo 13, PROTI pa 10. S sprejetjem novega dnevnega reda zapletov še ni bilo konec. Po potrditvi mandata Jožici Viher in zapisnika prve seje se je začela razprava o sestavi KVIAZ-a. Uvodoma je župan pojasnil, da je bilo med prvo in drugo sejo šest usklajevanj, zadnjega pa se stranke LDS, SDS, SD in Zares niso udeležile. Po županovih besedah prav te politične stran-ke držijo župana in občinsko upravo v šahu, a pozabljajo, da mora občina delati naprej. Glede na zaplete s prve seje si je župan pridobil dve pravni mnenji, ki podpirata njegov predlog s prve seje. Predlagal je, naj komisijo sestavlja devet-članska komisija, ki bi jo sesta-vljali dva člana Modre liste, dva člana LDS in po en član strank SD, SDS, DeSUS, SLS in SNS. Ta predlog na glasovanju ni bil deležen širše podpore; z njim se niso strinjale stranke LDS, SD in SDS. Omenjenim je očital, da so uporabili argument moči, v ozadju pa naj bi se delila naj-pomembnejša mesta v mestni občini, in sicer med LDS, SDS in SD. V nadaljevanju je predlog pred-stavila stranka SDS: Modra lista Antona Štihca naj ima v komisiji tri člane, LDS, SDS in SD pa vsaka po dva. Goran Miloševič (SD) pa je podal predlog, da se odpovejo enemu članu, in predstavil naslednje-ga: dva člana bi imela Modra lista, dva LDS, dva SDS, enega SD, enega SLS in enega člana DeSUS. Po ostrih besedah je sledilo glasovanje. Župan je na glasovanje najprej dal svoj predlog, ki spet ni bil izglaso-van. Sledili so še drugi predlo-gi, ki pa so pri strankah LDS, SD in SDS vzbujali nejevoljo in nervozo. Oglasil se je Mitja Slavinec (LDS), ki je županu postavil ultimat s sklicem izre-dne seje v primeru, če ne bo dal na glasovanje Miloševičevega predloga. V nasprotnem pri-meru bodo sejo obstruirali. Temu so se pridružili še sve-tniki iz SDS in SD. Pri tej točki se je oglasila še Angela Novak, ki je izrazila po-misleke o početju strank LDS, SDS in SD: »Moti me to, zakaj in tisočkrat zakaj mora imeti nekdo peti glas. Ce res velja, kar govorimo o glasovanju, in če bomo upoštevali dogovor-jeno, imamo vsi glas za in glas proti. Kaj vse se skriva za tem? Ne vem. Strnimo moči, mo-drost in znanje«. Grožnja, da bodo svetniške skupine LDS, SDS in SD za-pustile sejo v primeru, da žu-pan ne bo dal predloga, ki so ga predlagali v SD-ju, na gla-sovanje, se je uresničila. Ker po odhodu omenjenih strank mestni svet ni bil več sklepčen, je župan Anton Štihec drugo sejo mestnega sveta zaključil in prekinil. 6 Novi svet krajevne skupnosti Bakovci Potem, ko je na oktobrskih lokalnih volitvah od sedem izvoljenih članov sveta krajevne skupnosti Bakovci po prvi seji šest članov podalo odstopne izjave, so krajani Bakovcev drugo nedeljo v novem letu na predčasnih volitvah volili nove člane sveta krajevne skupnosti. Med sedmimi kandidati je največ glasov dobil Silvo Vohar, poleg njega pa bodo v novem svetu krajevne skupnosti Bakovci še Jožef Kuhar, Silva Prosenjak, Klavdija Lukač, Franc Celec, Nives Cajnko in Dominik Kovač. Volilna udeležba je bila 18,73-odstotna, oddanih je bilo 250 glasovnic, od tega je bilo 31 neveljavnih. AKTUALNO Županov tradicionalni ponovoletni sprejem Vida Lukač Župan Anton Štihec je tudi letos pripravil ponovoletni sprejem, na katerega je povabil politike, gospodarstvenike, predstavnike javnih zavodov, verskih, izobra-ževalnih in kulturnih institucij, predstavnike društev in organi-zacij, medijskih hiš in druge po-sameznike, ki so povezani in de-lujejo z Mestno občino Murska Sobota. Zbrane je nagovoril z besedami: »Tukaj ste zato, ker ste pomemb-ni, saj vsak izmed vas s svojim prispevkom prispeva, da občina kot skupnost napreduje ter se ob-čanke in občani počutijo dobro.« V kratkem pregledu minulega leta je izpostavil pridobitve in dosežke, med katerimi so najpo-membnejši podvoz na Lendavski ulici, Center za starejše z dislo- cirano enoto doma starejših in objekt z oskrbovanimi stanovanji ter sodobna kulturna dvorana. Predstavil je nekaj večjih nalož-benih načrtov za leto 2011, pred-vsem gradnjo poslovnega objekta s podzemnimi parkirnimi mesti na Kocljevi ulici, dve novi geo-termalni vrtini in obnovo mur-skosoboškega kopališča. Župan se je zbranim zahvalil za dobro sodelovanje v minulem letu ter jim izrekel dobre želje v novem letu na vseh področjih njihovega življenja in delovanja. V krajšem programu je s svojim čudovitim glasom zbrane očarala pevka Ingrid Müller ob spremlja-vi Romana Sarjaša, mlada ple-salca Plesne šole Devžej pa sta dogodek polepšala z elegantnim angleškim valčkom. Srednja zdravstvena šola Murska Sobota Ulica dr. Vrbnjaka 2, Rakičan 9000 Murska Sobota tel.: (02) 521 14 50 faks: (02) 537 16 91 7 Dragi devetošolec, draga devetošolka! Ko končaš 4-letni program izobraževanja zdravstvene nege, se lahko zaposliš v bolnišnicah, zdravstvenih zavodih, domovih za ostarele, zdraviliščih ... doma in v tujini. Tuji jezik ni ovira, saj se boš tekom izobraževanja učil kar dva tuja jezika, nemščino in angleščino s poudarkom na strokovni terminologiji. Če boš imel željo, boš lahko nadaljeval izobraževanje na kateri od slovenskih visokih strokovnih šol, kjer traja študij 3 leta. Tako dobimo nove diplomirane med. sestre oz. dipl. zdravstve-nike, babice, rentgenologe, terapevte, inženirje, socialne delavce, vzgojiteljice. Z opravljenim petim predmetom oz. maturitetnim tečajem pa se boš lahko vpisal v univerzitetni program in s pravo mero ustvarjalnega dela uresničil svoje sanje in postal kolega svojim srednješolskim profesorjem, zdravnik, farmacevt... Če te zanima mirno, samostojno, zelo ustvarjalno, vendar tudi zahtevno in odgovorno delo in si delaven, prijazen, potrpežljiv, komunikativen in strpen, saj boš delal z ljudmi in za ljudi, je program kozmetični tehnik pravšnji zate. Po končani srednji šoli lahko šolanje nadaljuješ na visokošolskem študiju kozmetike in postaneš diplomirani kozmetik/kozmetičarka. Tudi dijaki programa bolničar-negovalec lahko po zaključenem izobraževanju nadaljujejo z izobraževanjem, ali pa se zaposlijo v domovih za starejše, varstveno-delovnih centrih ali v obliki dela na domu. Leto za letom pa nas znova razveselijo tudi zlati maturantje, zlata in srebrna Cankar-jeva priznanja; najvišja mednarodna priznanja iz pisanja esejev v nemškem jeziku, priznanja iz angleškega jezika, najvišji dosežki iz tekmovanja na področju zdravst-vene nege in prve pomoči... Poleg izjemnih uspehov na področju poklicnih šol pa nas kot zdravstveno šolo izjemno veseli, da se veliko število naših dijakov in dijakinj ukvarja s prostovoljstvom v bolnišnici, domovih za starejših, vrtcu Lavra in na terenu in to kar skozi vsa leta izobraževanja, tako da si s tem pridobivajo dragocene izkušnje, ki so vsekakor zdrav temelj za nadaljnje življenje in ustvarjanje. Dragi devetošolec, draga devetošolka! Če te veseli delo z ljudmi, ki so potrebni tvoje pomoči, se boš verjetno našel v programu zdravstvena nega, kjer boš teoretično znanje, ki si ga boš postopoma pridobival skozi leta izobraževanja, prenašal na delo z bolnimi otroki, ki te bodo hoteli le zase, na delo z bolj ali manj bolnimi, ki poleg nege čakajo lepo besedo, tolažilni gib, prijazen nasmeh, ki čakajo na življenje, ki iz običajnega življenja izginja .. Prepričani smo, da si lahko vsak mlad človek izbori košček prostora pod soncem, kjer bo zadovoljen ustvarjal in živel svoje sanje. Tako tudi Ti, dragi devetošolec, če si boš izbral programe na naši šoli: zdravstveno nego, kozmetični tehnik ali bolničar-negovalec, boš v življenju opravljal izredno human poklic, saj boš s svojim delom pomagal sočloveku in s svojim delom obogatil tudi sebe z ogromno notranjega zadovoljstva in osebne sreče. Poklicne priložnosti s Srednjo zdravstveno šolo Murska Sobota v programih zdravstvena nega, kozmetični tehnik in bolničar-negovalec. AKTUALNO REPUBLIKA SLOVENIJA SLUŽBA VLADE RS ZA LOKALNO SAMOUPRAVO IN REGIONALNO POLITIKO PROJEKT 3 PARKI - 3 PARK: REVITALIZACIJA DREVOREDA MED MURSKO SOBOTO IN RAKIČANOM Projekt 3 Parki - 3 Park se preveša v dru-go polovico. V tem času smo v okviru mestne občine uredili mestni park in gozd v Fazaneriji ter pričeli z deli v no-vem parku v SOIC-u. Delno je že izveden tudi kataster zelenih površin v mestu, ki je dostopen na portalu i-občina (http:// gis.kaliopa.si/obcinamurskasobota/izberi. asp). V prihodnje nas čakata še uredi-tev čistilnega sistema ribnika v mestnem parku in revitalizacija drevoreda med Mursko Soboto in Rakičanom. V okviru projekta 3 Parki - 3 Park želimo revitalizirati drevored in sočasno zagoto-viti varnost, ki je obstoječa drevesa zara-di starosti in bolezni ne nudijo več, ter ohraniti kulturno podobo krajine in po-vezovalno vlogo omenjenega drevoreda. Obcestni drevoredi so že stoletja sestav-ni del kulturne krajine. Njihova prvotna funkcija je, da drevesa dajejo plodove ter popotnikom nudijo osvežitev in senco, kot taki pa so pa postali neločljivi del kulturne krajine in ji še danes nedvomno dajejo svojevrsten pečat. Drevored ima poleg tega, da je nosilec ekosistemskih povezav, skozi vso svojo zgodovino pr-venstveno oblikovno funkcijo, ki usmerja poglede, daje občutek reda ter kot arhi-tekturna prvina ustvarja ambient. Hkrati ima tudi pomembno socialno vlogo, saj ustvarja mejo med območji hrupa in ob-močji miru, med cesto in domom, njivo in cesto ipd. Ljudje drevored zato razu-mejo kot zaščito. Drevored se umešča v pokrajino kot ena-kovredna, nenadomestljiva, prostorska prvina z oblikovalskostrukturnimi ter funkcionalno- in zdravstvenohigienskimi funkcijami. Posebej to velja, ko narava postane znamenitost krajine ali mesta, kot to velja za drevored med Mursko Soboto in Rakičanom, ki sodi med naj-daljše drevorede v Sloveniji. Investicija v revitalizacijo drevoreda je na-menjena ohranitvi drevoreda ter sočasni zagotovitvi prometne varnosti ob eni naj-pomembnejših vpadnic v mesto. Celotna dolžina drevoreda od Murske Sobote do Rakičana je 1400 m. V drevoredu je tre-nutno 113 dreves, ostala rastišča so pra-zna, ker so se ta manjkajoča drevesa zaradi propadanja in s tem ogrožanja prometne varnosti odstranjevala. Obstoječa drevesa so zasajena na razdalji 10 metrov. V drevoredu je zasajen Populus nigra 'Italica' oz. jagned ali laški topol, ki spada med listavce. Topol raste po vsej Sloveniji, največkrat po nižinah in gričevju do nad-morske višine 800 metrov. Pogosto ga vi-dimo ob rekah. Laški topol zraste tudi do 40 metrov visoko. Topolov les je lahek, mehek in slabe kakovosti. Uporabljajo ga za pohištvo, leseno embalažo, cokle, vžigalice, kot gradbeni les, za papir in oglje. Brste uporabljajo v zdravilstvu. Sadijo ga predvsem kot okrasno drevo. Starejša drevesa so krhka in se rada podi-rajo. V začetku poletja veter raznaša bela topolova semena. Puhasta semena lahko povzročajo težave astmatikom, cvetni prah pa izzove alergije. Naš topolov drevored nudi tudi protivetr-no zaščito kmetijskih površin. Danes prav tako lahko trdimo, da ima reprezentanč-no vlogo, ki vodi obiskovalca v mesto in ga pospremi iz njega. Je tudi rekreacijski poligon, saj se ob njem vijeta kolesarska pot in pešpot, ki ju uporabljajo tekači, pohodniki in kolesarji. Pot ob drevore-du omogoča še nordijsko hojo, rolanje, kotalkanje itd. Kot tak je drevored nepo-grešljiv del mestnega tkiva. Vzgojeni topoli so zaradi izredno malo različnih genotipov podvrženi boleznim, ki jih povzročajo škodljivci, glive, bakte-rije in virusi. Dothichiza populea je gliva zaprtotrosnica, ki povzroča bolezen to-polov rak in je najbolj škodljiva bolezen topolov. Povzroča odmiranje topolovega lubja in se lahko pojavi že na leto ali dve starih rastlinah. Topole v našem drevo-redu prav tako najeda rak, kar pospešuje propadanje dreves. Prav zaradi močne prisotnosti te bolezni so potekala uskla-jevanja z Zavodom za varstvo kulturne 8 AKTUALNO dediščine Slovenije, OE Maribor, da bi se ta vrsta drevesa zaradi bolezni, ki vrsto prizadeva, in zaradi omogočanja trajnosti nasada zamenjala z vrsto Quercus robur 'Fastigiata' oz. stebrastim hrastom, ki je v Murski Soboti že prisoten v Trubarjevem drevoredu. S tem bi dosegli tudi večjo stopnjo varnosti in zasadili primernej-šo vrsto za klimatske spremembe, ki se v regiji dogajajo in vrsti laški topol ne odgovarjajo. Zavod za varstvo kulturne dediščine Maribor vztraja pri ponovni za-saditvi laškega topola, zato dogovor ni bil dosežen. To pomeni, da se bo težava ob ponovni zasaditvi laškega topola ponovila čez 25 do 30 let. Težavo v drevoredu predstavlja tudi to, da se vije ob eni glavnih vpadnic v mesto in je s tem izpostavljen večjemu onesna-ževanju, vibracijam, zimskemu soljenju cest in velikim kmetijskim površinam. Sočasno doživljamo še velike klimatske spremembe, ki se kažejo v suhih zimah, poletnih sušah in močnih neurjih, drevo-redu škodujemo tudi s fizičnimi posegi, vse to pa prispeva k še hitrejšemu propa-danju dreves že tako bolezensko ogrožene in občutljive vrste topola. Ohranitev drevoreda med Mursko Soboto in Rakičanom ne pomeni zgolj ohranitve »ščita« med cesto in njivo, temveč tudi zaščito pred škodljivimi vplivi prometa na zdravje ljudi. Čeprav drevored hrupa ne more popolnoma zadržati, pa veje in listi lovijo prah, v svojih porah pa ogljikov dioksid predelujejo v kisik. Drevoredi naj bi imeli tudi zelo pomemben psihološki učinek na dobro počutje ljudi. Z revitalizacijo drevoreda bomo za obdo-bje treh desetletij rešili problem varnosti ki ga danes dotrajana drevesa povzročajo s propadanjem in lomljenjem. V letu 2011 nas čaka torej velik poseg, ki bo za neka let spremenil podobo krajine med obema krajema. mag. Mojca Breščak Razvojni center Murska Sobota Foto: ZVKD - OE Maribor Naložba v vašo prihodnost Operadjo delno financira Evropska unija Evropski sklad za regionalni razvoj Sodobna preobleka mestnega parka Špela Horvat V sklopu projekta »Razvoj, ohrani-tev, prenova, širitev in upravljanje z zelenimi površinami v urbanih na-seljih - optimalno okusiti življenje ljudi ter parkov z izvajanjem skupnih programov«, z akronimom 3 Parki/3 Park, ki ga Murska Sobota izvaja skupaj z mestom Körmend, Občino Gornja Radgona in Razvojnim cen-trom Murska Sobota, so bile v drugi fazi projekta med drugim zamenjane klopi, dodane pa nove označbe ra-stlinskih vrst in usmerjevalne table. Prva faza revitalizacije mestnega parka je obsegala sanacijo poško-dovanih in zasaditev novih dreves ter različnih trajnic in grmovnic. »Pri tem smo upoštevali, da bi bil park čim dostopnejši, tudi slepim, ki začutijo drevesa in grmovnice tudi z vonjem. Zato so dodane grmovnice in drevesa, katerih cve-tovi in lubje dišijo, da jih lahko tudi slepi zaznajo na ta način,« je povedala vodja projekta Nada Cvetko Török. Dela v znesku 44 tisoč evrov je izvajalo podjetje Vrtnarstvo pod strokovnim vod-stvom dr. Aleksandra Šiftarja. Temelj drugega dela revitalizacije parka, ki je potekal v novembru, so bile zamenjava urbane opre-me, označitev dreves in rasti v parku z označevalnimi tablicami ter postavitev usmerjevalnih ta-bel ob vhodih v mestni park. Z ureditvijo v vrednosti 154 tisoč evrov so poti in vsebine parka predstavljene v spremenjeni, po-sodobljeni podobi. Novost v parku sta dva otočka, namenjena počitku. Po besedah projektantov, Maje Kardoš in Gorana Dominka, oba otočka zaradi svoje lege ponujata prijeten pogled na okolico. Prvi otoček je namreč postavljen v zavetje dre-vesnega rastja, drugi pa na trati ob povezovalni pešpoti pred gradom. Slednji je sestavljen iz grobo ob- delanih skal in kamnov, ki služijo kot priročno sedalo za manjše ali večje skupine. Konec novembra je bilo zaradi dotrajanosti zamenjanih tudi 72 klopi in 66 košev. Stare betonsko--lesene klopi so zamenjale neko-liko manjše klopi v kombinaciji lesa in kovine. »Ker gre za zame-njavo celotne urbane opreme na ravni parka ob prelomu tisočletja, smo želeli tako v kakovosti mate-rialov kot tudi v obliki opreme doseči presežek in dodano vre-dnost. Tako smo izbirali klopi, ki so ob sodobni in poenostavljeni obliki še vedno tako praktične in uporabne, kot so bile stare,« so povedali v podjetju Kubico domino arhitekti. Les in kovina namreč zavzemata pomembno mesto pri uporabljenih materi-alih že v gradu, enake materiale pa so uporabili tudi pri prenovi grajske ploščadi in okolice gradu pred petnajstimi leti. Kot so pove-dali projektanti, je strokovna jav- nost, posebej pa Zavod za varstvo kulturne dediščine iz Maribora, izvedbo projekta umestila med kakovostnejše prenove tovrstnih objektov. Ureditev v sklopu druge faze projekta zajema tudi ozna-čitev 250 pomembnih drevesnih vrst in podrasti z označevalnimi tablami iz RF-pločevine in gra-viranimi imeni rastlin. Tablice so postavljene na da, s čimer so se izognili morebitnemu poško-dovanju drevnine, obenem pa so označbe narejene tako, da je mo-žno vzdrževanje trate ob njih. Na petih glavnih vpadnicah v mestni park so na novo postavljene tudi informacijske usmerjevalne table — opremljene so s tlorisom parka, označitvami in opisi pomembnih drevesnih vrst in rasdin ter opi-som značilnosti parka. Murskosoboški mestni park se je tako pomladil že pred vstopom v pomlad, svoje prve obiskovalce pa že pričakuje v bogatejši in sodob-nejši preobleki. 9 AKTUALNO Murska Sobota bo bogatejša za študij finančnih storitev Smiljan Kuhar V sredini decembra je v prostorih Evropskega središča Maribor v Murski Soboti potekala predstavi-tev novega študijskega programa finančnih storitev. Program za-jema tudi področji bančništva in zavarovalništva. Delovanje novega dodiplomske-ga in podiplomskega študija se bo začelo v naslednjem študij-skem letu 2011/2012. Februarja letos bo za novi program raz-pisan tudi magistrski del. Na predstavitvi novega programa so spregovorili Ludvik Toplak, predsednik Evropskega sredi-šča Maribor, Jože Glogovšek, izkušeni finančnik, dolgoletni direktor NKBM in profesor financ na EPF v Mariboru, ter Matjaž Mulej, eden slovenskih pionirjev teorije inovacij ter član Evropskih akademij znanosti in umetnosti v Salzburgu in Parizu. Po mnenju Ludvika Toplaka je Pomurje najbolj občutilo posle-dice gospodarske krize. Programe naj bi zato prilagajali, saj pravi: »Razvijamo programe, ki bodo ustrezali temu področju, vsi pro-grami bodo pa samoplačniški. Z novimi študijskimi programi že-limo prispevati k uravnoteženosti ekonomije in ljudem pomagati iz krize. Tukaj bo šlo predvsem za pomoč ljudem v Pomurju. «Predstojnik novega programa Jože Glogovšek je predstavil znanja, ki jih novi študij ponuja. Studijski program prve in druge bolonjske stopnje vključuje pet modulov, in sicer bančništvo, zavarovalništvo, računovodstvo, podjetniške finance in davke, ter bo potekal v Murski Soboti, Ljubljani in na Ptuju. S tem že-lijo bodočim študentom omogo-čiti obiskovanje študija v kraju, ki jim najbolj ustreza. Matjaž Mulej, predavatelj na Evropskem središču Maribor, je izpostavil dejstvo, da »bodo mladi ostali v domačem okolju, če se tam tudi šolajo. Poudariti pa je treba, da ne smemo čakati na pomoč dru-gih. Vsak posameznik mora biti aktiven, če želi kaj doseči.« Mulej je obenem pozval podjetja in ce-lotno regijo h generiranju novih idej, ki bodo gospodarstvo in ce-lotno regijo popeljale k razvoju. V izobraževalni ustanovi v Murski Soboti trenutno izvajajo tudi druge študijske programe, ki jih obiskuje 260 študentov. Tako naj bi naslednje leto diplomirala prva generacija študentov zdra-vstvene nege in fizioterapije. Festival IZUM Regionalno središče ZOTKS s sede-žem v Murski Soboti je bilo decem-bra organizator 12. festivala Mladi za napredek Pomurja, ki je letos dobil ime Festival IZUM - inovativnost, znanost in ustvarjalnost mladih. V štirih dneh se je v hotelu Diana dogajalo marsikaj zanimivega. Potekale so predstavitve tehnič-nih, raziskovalnih, inovatorskih in drugih dosežkov, ki v okviru različnih krožkov potekajo v šte-vilnih pomurskih vrtcih ter na osnovnih in srednjih šolah. Zlasti za mlajše so potekale zabavne, za srednješolce pa ustvarjalne delav-nice, enako tudi konference. Na okrogli mizi o gospodarskem razvoju regije kot pokazatelju ka-drovskih potreb ter zatem ple-numu o inovativnih ukrepih pri upravljanju pomurske krajine je bilo s strani vodilnih strokov-njakov s področja kmetijstva in agroživilstva — kmetijskega ministra mag. Dejana Zidana, dr. Aleša Kuharja z ljubljanske Biotehniške fakultete, dr. Stanka Kapuna s KGZ Murska Sobota in številnih drugih, povedano, da ima kljub vsemu Pomurje največ neizkoriščenega potenciala prav na področjih kmetijstva in živil-stva, torej področjih, za katera so v regiji tudi najboljše naravne danosti in kjer je prisotna naj-daljša tradicija. Menili so, da ključna težava ne-konkurenčnosti kmetijstva in živilstva v Sloveniji, še posebej pa v Pomurju, ni v pomanjka- Geza Grabar nju razvojnih sredstev, pač pa v pomanjkanju razvojnih vizij, ki je posledica pomanjkanja znanja. Če bi bilo slednjega v izobilju, bi lahko bila kmetijstvo in na njem temelječa živilsko-predelovalna industrija razvojni gonili, a sta sedaj le cokla v razvoju. Zato sta prav izobraževanje kmetov in preusmeritev ali specializacija kmetij ključna koraka h krepitvi podjetniške miselnosti. Člani Pomurske akademske znanstvene unije, kamor je vključenih kar 138 doktorjev in doktoric znanosti iz regije, pred-seduje pa jim dr. Mitja Slavinec, so pripravili svoj plenum z na-slovom »Inovativni ukrepi pri upravljanju pomurske krajine«, ki se je naslednji dan zaključil z letno skupščino unije. 10 AKTUALNO Dodatne zaposlitve v podjetju Wolford Špela Horvat Avstrijsko podjetje Wolford, ki iz-deluje prestižne modne izdelke, je proizvodne prostore v Severni obrtno-industrijski coni v Murski Soboti odprlo januarja lani. Poleg 160 zaposlenih želijo sedaj zaposliti še dodatnih 40 delavcev. Wolford v svojih 14 hčerinskih podjetjih po vsem svetu zaposluje več kot 1700 zaposlenih, od teh jih je 160 delo dobilo v mursko-soboškem obratu. Družba s sede-žem v avstrijskem mestu Bregenz je pogodbo o nakupu zemljišča v Severni obrtno-industrijski coni v Murski Soboti podpisala marca 2009, zgolj 18 mesecev pozneje, natančneje 17. septembra 2010, pa so svoja vrata tudi uradno odprli. Vodilni pri Wolfordu so izpostavili dobro sodelovanje z občino, ki jim je »izkazala pripra-vljenost na sodelovanje in nudila pomoč pri različnih postopkih«. Podjetje z več kot 60-letno tradi-cijo se je za investicijo v Pomurju odločilo zaradi bližine z Avstrijo, slovenskega članstva v Evropski uniji in bogate pomurske tra-dicije na področju tekstilne de-javnosti, ki ponuja večje število dobro usposobljenih in kvalifi- ciranih ljudi iz tekstilne panoge. Wolford je vzpostavil uspešno sodelovanje z domačimi, lokal-nimi podjetji, želijo si le nekoliko boljših infrastrukturnih pogojev, predvsem cestnih povezav in boljših transportnih zmožnosti. V novozgrajeni hali, ki je pose-bej prilagojena blagovni znamki Wolford, poteka proizvodnja no-gavic in bodijev visokega cenov-nega razreda. V Murski Soboti se izvaja osrednji del proizvodnega procesa, tj. konfekcioniranje, medtem ko na oddelku bodijev izvajajo tudi končno pakiranje že dokončanih izdelkov. Pletenje, barvanje in zaključne faze proi-zvodnje nogavic opravijo v ma-tični družbi v Bregenzu. Wolford svoje izdelke distribuira v lastni prodajni mreži v 65 držav, tudi v Slovenijo. Njihovi izdelki so na voljo v prodajalni v Ljubljani, v kratkem pa si lahko Wolfordove izdelke obetamo tudi na pomur-skih prodajnih policah. Wolford Group je poslovno leto zaključil z višjim prometom kot v prejšnjem, tudi v prihodnje si obetajo pozitivno poslovanje. Dvig prodaje namreč opažajo na vseh ključnih svetovnih trgih in uspešno vstopajo na nove trge. V Murski Soboti zato nameravajo zaposliti dodatnih 40 delavcev, predvsem šivilje in delavce za ostala delovna mesta, ki so veza-na na delo v proizvodnji, za kate-ra pa niso zmeraj nujno potrebni predhodna znanja in izkušnje s področja tekstilne industrije. Kot pravijo v Wolfordu, za zaposlitev pri njih ni pomembna starost ali izobrazba, zaželeni in vabljeni na razgovor so vsi, ki izkažejo interes in so motivirani za delo. Wolford je svetovno znano luksuzna blagovna znamka. Podjetje proizvaja, trži in prodaja unikatna ženska oblačila vrhunske kakovosti, z dinamično ustvarjalnostjo in s prepričjivo estetiko. V luksuzu je prihodnost. Pospremite nas! ŠIVILJE IN SODELAVCE ZA DELO V PROIZVODNJI Wolford 11 AKTUALNO 50 let Strokovnega društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Pomurja Geza Grabar Na slavnostni akademiji so podelili 26 jubilejnih priznanj tistim člani-cam in članu, ki so orali ledino na področju organiziranosti in rasti te stroke v Pomurju. Zbrane je v novi večnamenski gledališki dvo-rani nagovoril tudi župan mestne občine Anton Štihec, ki je ob tej priložnosti predsednici društva Emiliji Kavaš izročil spominsko priznanje za njihovo dolgoletno požrtvovalno delo. Kot je dejal, je v poklicu, ki ga opravljajo medicinske sestre, ba-bice in zdravstveni tehniki ter je po eni strani najtežji, po drugi pa najlepši, veliko plemenitosti in bogastva obenem. Ne v mate-rialnem pogledu, pač pa v smislu nudenja pomoči. Župan je ob dolgoletnem poslanstvu strokov-nega društva na področju dosle-dnega in strokovnega poklicnega delovanja izrazil tudi upanje, da končno pridemo tudi v Pomurju na področju zdravstvene nege do koncesioniranega visokošolskega programa s področja zdravstva. Zato je pozval zbrane z različnih področij, da kolesje v tej smeri poskušajo zavrteti naprej, saj je od osmih tovrstnih programov le pet koncesioniranih - ali dru-gače povedano: tudi študentje v Murski Soboti si plačujejo šola-nje sami. Darinka Klemenc, predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije — Zveze strokov-nih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, je v slavnostnem govo-ru poudarila, da jo ob uspehih, ki jih je društvo doseglo v pol stoletja, veseli, da se za ta profil obetajo nova delovna mesta tudi na primarni ravni oziroma v re-ferenčnih ambulantah. Pohvalila je pomembno vlogo številnih članic in članov. Kot je znano, razširjenemu strokovnemu ko-legiju za zdravstveno nego pred-seduje Danijela Mörec iz Doma starejših Rakičan. Prepričana pa je tudi, da bosta sedanja izje-mno močna medsebojna regij- ska povezanost med člani in že dosežena bogata bera aktivnosti odmevne uspehe obrodili tudi v prihodnje. Iz bogate zgodovine društva, ki ga je v nekaj segmentih na prireditvi nadrobno predstavila Martina Horvat, vodja patrona-žne in babiške službe ZD Murska Sobota, je mogoče razbrati never-jetno delovno vnemo in željo po organiziranem delovanju na tem področju, ki je raslo, se krepilo in razvijalo v danes eno najuspe-šnejših tovrstnih regijskih stro-kovnih društev s 1060 članicami in člani. To dokazuje tudi delo-vanje kar dveh njihovih članic v razširjenem dvanajstčlanskem strokovnem kolegiju za zdra-vstveno nego Slovenije v okviru Ministrstva za zdravje. Že 14 njihovih članic se lahko pohvali z najvišjim priznanjem na svojem področju — zlatim znakom Zveze in Zbornice zdravstvene in babi-ške nege Slovenije. Predsednica društva Emilija Kavaš, ki društvo uspešno vodi od leta 1992, je v prispodobi in v opisu delovanja društvenega ženskega pevskega zbora Žarek, ki deluje že poldru- go desetletje, v vsebinsko boga-tem zborniku ob 50. obletnici društva zapisala, da sicer »vsak izmed nas živi svojo umetnost življenja, a istočasno vpliva na druga življenja in jih sooblikuje. Tako je naša skupaj prehojena pot, 50 let druženja pomurskih medicinskih sester, babic in zdra-vstvenih tehnikov, pot in istoča-sno umetnost, ki smo jo do sedaj prehodili za poklic in stroko ter skrb za človeka v pokrajini ob Muri«. Dobitniki jubilejnih priznanj so Katarina Berglez, Terezija Cestnik, Marjeta Drvarič, Slavica Fekonja, Marija Gorše Gobec, Gizela Balažič Györköš, Ljudimila Hakl, Etelka Hari, Marjana Kramarič, Zlatka Makari, Ludvik Markovič, Mira Miloševič, Ljudmila Pelc, Vera Perkič, Marinka Planinc, Magda Rakuša, Helena Ravnič, Antonija Sedonja, Zorica Skalar, Cvetka Stržaj, Cecilija Škraban, Štefka Šömen, Marija Štrakl, Katarina Vinčec, Sidonija Zver in Fanika Žitek. AVTOBUSNI PROMET M.S., AC PEUGEOT 12 AKTUALNO Prireditev »Ujemi sanje« Ljudske univerze Murska Sobota Geza Grabar Murskosoboška Ljudska univerza, ki je konec minulega leta obhajala tudi 50. obletnico svojega uspešnega delovanja, je v Pokrajinski in štu-dijski knjižnici Murska Sobota tik pred koncem leta pripravila zanimiv kulturni dogodek. Z njim je skušala dodati kamen-ček v mozaik predprazničnega dogajanja ob koncu leta, ki je bilo v znamenju boja proti re-vščini in socialni izključenosti, ter tudi s tem dogodkom podariti topel pogled, odprto dlan ter is-kren pozdrav. S pesmimi, glasbo in plesom so se predstavili učenci I. in IV. osnovne šole, ta nevsak-danji projekt pa je delno finan-cirala Mestna občina Murska Sobota. Sporočilo sklepne točke vseh nastopajočih — med njimi je bila tudi direktorica Ljudske univerze Murska Sobota Vesna Laissani, zbrane pa je nagovoril tudi direktor občinske uprave Bojan Petrijan - se je glasilo, da naj ujamemo sanje in naj nam te ne spolzijo iz rok. Sanjam je treba prisluhniti, jim slediti in vanje verjeti. Zlasti v tiste, kjer se rodi želja po sreči, miru, ljubezni in dobroti za vse ljudi. Prireditev »Iskrice 2010« Centra za socialno delo Murska Sobota Geza Grabar Zaključek jesenskih aktivnosti je bila božično-novoletna predstava »Iskrice 2010«. V okviru programa »Laična po-moč družini« kot socialnovar-stvenega programa sekundarne preventive, v katerega je v te-kočem šolskem letu vključenih 94 šoloobveznih otrok, katerih socialne stiske in težave izhajajo iz neurejenih odnosov v družini, so v grajski dvorani pripravili za-ključek leta. Po kulturnih točkah otrok iz dru-žin, ki so vključene v program, je mlade obiskal in obdaril eden od treh decembrskih dobrih mož. Polonca Felicijan, na CSD Murska Sobota vodja programa, pravi, da se največja odlika pro- grama s končnim ciljem ustvariti kakovostno klimo za psihosoci-alni razvoj otrok kaže v tem, da dejavnosti potekajo na domu družine. Tam se ob prisotnosti laičnih svetovalcev — v desetih občinah UE Murska Sobota jih je 15, z vsakodnevnimi aktiv-nostmi odvija večplasten proces neposrednega socialnega učenja. Ti svetovalci namreč s pozitivni-mi vedenjskimi vzorci otrokom pomagajo k večji samozavesti in socializaciji ter s svojim delom prenašajo dobre prakse dela z otroki na ostale družinske člane. Vsak svetovalec obiskuje izbra-ne družine (od štiri do šest) pov-prečno tri- do petkrat tedensko po uro in pol. Delo laičnih svetovalcev je usmerjeno v učno pomoč, po-moč pri organizaciji dela in raz-porejanju delovnih obveznosti, pomoč pri pridobivanju delov-nih navad ter pri prevzemanju in zavedanju odgovornosti ter tudi pri kakovostnem preživljanju prostega časa. Po zagotovilih Felicijanove so poleg individualnega dela pri posameznih družinah mladim na voljo tudi številne skupne delavnice in aktivnosti, enako tudi v času poletnih počitnic. »Z zadovoljstvom lahko povem, da smo se vsi s skupnimi močmi po-trudili in vključenim družinam zagotovili pester izbor dejavnosti. Prav vsi udeleženi smo pridobili kopico novih izkušenj in tako pridobili na osebnostni rasti, zato smo pripravljeni na nove izzive, ki jih prinaša leto 2011,« je sklenila Polonca Felicijan. 13 AKTUALNO Božično-novoletni bazar na OŠ III Murska Sobota Geza Grabar V decembru ga uspešno pripravljajo že vrsto let, letos prvič v večjem ob-segu. Sprva so prireditve organizirali le na predmetni stopnji, lani pa so se v prijetno predpraznično dogajanje vključili tudi učenci razredne stopnje. Z namenom medgeneracijskega sožitja in sodelovanja med mladi-mi, učitelji in odraslimi različnih generacij se je vodstvo šole že lani odločilo, da k sodelovanju prite-gnejo starše in stare starše otrok. Množičen odziv pri delavnicah, ki so po razredih razredne sto-pnje potekale pred bazarjem, ah pa samo pri priložnostnih kulturnih programih, ki so bili prav tako v učilnicah, in bogata ponudba na samem bazarju na šolskih hodnikih v vseh nadstro-pjih starega dela šolske zgradbe potrjujeta, da je zrno zamisli padlo na plodna tla in da je ob prizadevanjih na različnih ravneh za skupni cilj mogoče prijetno združiti s koristnim. Po simbolni ceni so učenci — se-veda so se jim velikodušno pri-družili tudi njihovi učitelji - po-nujali marsikaj: bodisi uporabne predmete ali novoletne voščilni-ce, ki so jih posebej za ta namen v okviru različnih tehničnih in likovnih ur ter v okviru podalj-šanega bivanja izdelali v šoli ter s svojimi naj bližjimi doma, na bolšjem sejmu pa je bilo moč po-seči tudi po nekaterih igračah, ki so jih otroci že prerasli, oblačilih, uporabnih predmetih in knjigah. Za priložnostno ponudbo slad-kih dobrot in toplih napitkov so bili v prvi vrsti zaslužni učitelji, drugi delavci šole in starši učen-cev, ki so te dobrote spekli. Vse to so ponujali v šolski jedilnici, kjer so uredili priložnostno pra-znično kavarno. Kot potrjuje pomočnica ravna- teljice šole Sonja Čerpnjak, smo bili priča izjemno uspeli prire-ditvi, kar potrjuje tudi višina zbranih sredstev — 2190 evrov. Izkupiček dobrodelnega bazarja bodo namenili za nakup indivi-dualnih garderobnih omar. Dobrodelna prireditev »Podarimo srečo« na OS IV Geza Grabar Pred koncem lanskega leta je v večnamenski šolski telovadnici OŠ III potekala odmevna prireditev, s katero so se s pesmijo, plesom in glasbo številnim obiskovalcem, svojim najbližjim in drugim gostom predstavili domala vsi učenci, učitelji in drugi sodelavci OŠ IV. Tudi letos so zbirali prostovolj-ne dobrodelne prispevke, in sicer tokrat za širitev šolske jedilnice. Celoten program, ki se je čez te-den dni za prav to šolo nadaljeval z dobrodelnim božično-novole-tnim koncertom na Ekonomski šoli Murska Sobota, so si zamisli-li z enajstimi medsebojno pove-zanimi točkami, ki so opisovale pot božanskega dečka Gala od njegovega rojstva do odplutja v širni sončni svet. Po mnenju številnih obiskovalcev je bila pri-reditev bogata in dovršena tako v vsebinskem delu kakor pri ko-stumih, glasbi in sceni. Zaslužni, da je prireditev tako imenitno uspela, so številni, med njimi pa nikakor ne sme ostati neopaženo ime Lili Miloševič, ki je poskrbela za besedilo, sceno-grafijo, kostumografijo, koreo-grafijo in režijo obenem. Po koncertu tolkalistov zasedbe Murska Percussion Ensemble je prijetno soboto predprazničnega dne zaokrožil božično-novoletni bazar z izdelki učencev šole, sre-čelovom in čajanko. 14 AKTUALNO Ekonomska šola Murska Sobota leto zaključila z dobrodelnim koncertom Tadej Kirinčič Le dan pred pričetkom novoletnih počitnic ter božičnim predveče-rom so v prostorih telovadnice Ekonomske šole Murska Sobota pripravili veliki dobrodelni božično--novoletni koncert. Na glasbenem odru se je zvrstilo kar nekaj znanih imen sloven-ske glasbene scene, med drugim evrovizijka Alenka Gotar, Gal Gjurin, Alya s skupino ter Sanja Grohar. Nastopili so tudi znani in manj znani pomurski glasbe-niki, in sicer Modra cona, Nika Zorjan, Art mušic orchestra s Tino Vrdjuka, Klaudija Vrečič ter Šolski band. Koncert je po-stregel z nekaj presenečenji, za katere so poskrbeli kar glasbeniki sami. Tako so skupaj nekaj pesmi zapeli Gal Gjurin, Tina Vrdjuka in Nika Zorjan. Obiskovalci so napolnili tribune v telovadnici ter dodatne sedeže pred tribunami. Sredstva, ki so jih organizatorji zbrali s proda- nimi vstopnicami, so namenili učencem Osnovne šole IV iz Murske Sobote za širitev njihove šolske jedilnice. EKONOMSKA VIŠJA STROKOVNA SOLA 15 AKTUALNO Miklavž obiskal tudi otroke v Krogu Anita Gaber Sveti Miklavž je s pomočjo dona-cij 28 podjetij v Krogu obdaril 125 otrok iz celotne krajevne skupnosti. Krajani Kroga so se tokrat že drugič udeležili miklavževanja, ki ga je pri-pravilo športno-kulturno-turistično društvo Kroške tikvi. Prvo leto je Miklavž obdaril 117 otrok, v minulem decembru pa je s pomočjo donacij 25 podjetij iz krajevne skupnosti obdaril kar 125 otrok. Miklavževanje s pri-jetnim kulturnim programom, v katerem so tokrat sodelovali osnovnošolci podružnične šole iz Kroga in kroški pevski zbor, postaja v Krogu tradicionalna prireditev. V tamkajšnji krajevni skupnosti so sicer že pred leti or-ganizirali obdarovanje otrok, a je navada z leti zamrla. Pred dvema letoma so se zato ponovno odlo-čili, da bodo domačim otrokom pripravili nekaj lepega. Želje in cilji pa žal niso bili dosegljivi brez donatorjev, saj društvo tolikšne-ga denarja nima, nam je pove-dala predsednica ŠKTD Kroške tikvi Klaudija Pertoci. Domačim podjetnikom je izrazila veliko za-hvalo, da so s finančnimi vložki sodelovali v prireditvi. »S takšnim obdarovanjem na- meravamo nadaljevati, še na-prej pa si bomo prizadevali, da bi najmlajši uživali v prireditvi. Tudi letos so gospodinje napekle pecivo, poleg bezgovega čaja pa smo poskrbeli še za odrasle in jih pogreli s kuhanim vinom,« dodaja Pertocijeva. V društvu imajo veliko načrtov tudi za leto 2011, saj nameravajo organizirati pohode, športne pri-reditve, delavnice zdrave prehra-ne in podobno. Že drugič bodo pripravili Tikvijado, razmišljajo o pustnem rajanju, z delovanjem pa bosta pričeli še dve skupini: amaterska gledališka in lutkov-na skupina. Klaudija Pertoci se veseli vseh dogodkov, ki organi-zatorjem vzamejo veliko časa in predstavljajo ogromno dela. Vse to pa bo poplačano, če se bodo vaščani bolj množično udeleže-vali teh dogodkov. Praznični december v Černelavcih Aleksandra Grah Kulturno-turistično društvo Černelavci je v sodelovanju s kra-jevno skupnostjo letos že četrtič organiziralo prireditev z naslovom »Veseli december«, ki sojo pričeli s prižigom prve sveče na adventnem venčku. Druženje se je pričelo na prvo adventno nedeljo in trajalo cel december. Poskrbljeno je bilo tudi za kulturni program, za začetek pa je v prenovljeni dvorani vaškega doma nastopil domači mešani pevski zbor, ki je zbrane z glasbo popeljal v praznovanje adventnega časa. Drugo adventno nedeljo je potekala predstavitev filma »Oča«, ki ga je režiral Vlado Škafar, v okviru srečanja pa so vaščani zbirali prispevke, ki so jih namenili sovaščanu za lajša-nje bolečin s fizioterapijo. Po prižigu druge adventne svečke je nastopil mešani pevski zbor KUD Rogašovci. Naslednjo nedeljo so nastopile ljudske pevke iz Lipovcev, zaključna prireditev pa je potekala za- dnjo adventno nedeljo, ki je bila namenjena najmlajšim, ki so najprej uživali ob lutkovni predstavi, nato pa ob prihodu Dedka Mraza. Popoldne je po-tekal še zadnji božični koncert, ko so na smreki pred vaškim domom prižgali praznične luči. V vaškem domu je v decembru bila na ogled razstava slik in iz-delkov iz gline vaščanke Ivanke Lehner. Krajani Černelavcev so v tem prazničnem mesecu res imeli ogromno priložnosti za skupna druženja ob bogatem kulturnem programu. 16 FRANCA MIKLOŠIČA LJUTOMER VABLJENI NA INFORMATIVNI DAN Prešernova ulica 34,9240 Ljutomer I Tel.: 02 58 58 700 I www.gfm-ljutomer.si 17 AKTUALNO Veselo rajanje v Bakovcih Aleksandra Grah Decembra so otroci nestrpno pričakovali prihod dobrega sta-rega moža Dedka Mraza in nje-govih pomočnic — belih snežink. Dedek Mraz je obdaril vse pridne otroke v Bakovcih, kjer se je za hip ustavil, da bi prisluhnil nji-hovim željam. Otroci so se po-sebej zanj naučili novih pesmi in mu jih tudi zapeli. Zbrane je za-bavala pevka Moira in otrokom s pesmijo pričarala praznično razpoloženje. Vzgojiteljice eno- te vrtca Krtek so poskrbele za gledališko igro, ki so jo zaigrale kar same, in otrokom pokazale, kako se je zajček znebil vsiljive lisičke. V preddverju športne dvorane so bakovski osnovno-šolci pripravili božični bazar z mnogimi prazničnimi izdelki, s katerimi so zbirali prispevek za šolski sklad. Predšolski in šolski otroci so tako dodatno uživali že pred prazničnimi počitnicami. Miklavževanje v Rakičanu Tomaž Stropnik Najmlajše je Miklavž razveselil tudi v Rakičanu. Tamkajšnji svet krajevne skupnosti je pri-pravil prisrčno prireditev za družine z majhnimi in večjimi otroki, ki so si najprej ogleda-li predstavo »Jelkin čudež« v izvedbi gledališča KU-KUC. Tisti bolj pogumni so v pred-stavi tudi sami sodelovali in zaplesali z igralkami. Po obda-rovanju 55 otrok iz Rakičana se je nadaljevalo druženje v prijetnem in predprazničnem vzdušju, o čem pričajo tudi fo-tografije z dogodka. Več foto-grafij si lahko ogledate tudi na spletni strani Krajevne skupno-sti Rakičan — www.ks-rakican. si. Predstavniki sveta krajevne skupnosti si prizadevajo, da bi bilo podobnih druženj za kra-jane Rakičana čim več. Jaslice ob deblu belega kostanja v Satahovcih Geza Grabar Ob potoku Mokoš v središču vasi imajo že nekaj let shranjeno več kot 150 let staro deblo belega kostanja premera več kot dva metra, ki je ra-slo ob glavni državni cesti, ki vodi od Tišine proti Murski Soboti, oziroma po domače »pri križu«. Ker je kostanj rasel na območju k. o. Satahovci, so se vaščani od-ločili, da ga bodo shranili v do-mači vasi, zgradili pa so mu tudi nadstrešek. Člani Kulturno-turističnega dru-štva Goska mu v času božično--novoletnih praznikov vdihnejo življenje, saj tam že nekaj let po-stavijo božične jaslice. Potok daje jaslicam dodaten čar, saj voda žu-bori in šumi. Kot posebnost velja omeniti, da so podobice iz jaslic narejene ročno, saj jih v krožku ročnih del že omenjenega turi-stičnega društva izdelajo iz blaga. Ob jaslicah sta tudi dve ovčki, ki nosita pravo ovčjo volno, zraven gori majhen ogenj, postavljena pa sta tudi adventni venček in božično drevo. 18 AKTUALNO Praznični december tudi v Domu starejših v Rakičanu Anita Gaber Stanovalci so postavljali jaslice, iz-delovali okraske ter se veselili na tradicionalni decembrski prireditvi. December je bil praznično obarvan tudi za 361 stanovalcev v Domu starejših Rakičan in obeh njegovih dislociranih enotah. V Rakičanu je trenutno nastanjenih 291 stano-valcev, za 30 stanovalcev skrbijo v dislocirani enoti v Rogašovcih, okrog 40 pa jih je še v Murski Soboti, kjer se enota šele polni. Vsi skupaj predstavljajo veliko družino, v kateri skrbijo eden za drugega. Direktorica Vijola Bertalanič je dejala, da je de-cember prav poseben mesec in ga zaznamujejo številni dogodki. V začetku adventa v avli doma pripravijo adventni sejem, kjer se predstavijo različni ponudniki domačih izdelkov, prav tako pa se v dogajanje vključijo stanoval-ci, ki se družijo ob medenjakih ter kuhanem vinu in čaju. Murskosoboški Karitas v dom pripelje Miklavža, stanovalci pa v tem času poskrbijo za okrasitev zunanjosti, prostorov in novole-tnih smrečic. S pridihom prete-klosti nastajajo prekrasni izdelki. Kot nam je povedala Francka, ki je v domu že enajst let, so nekdaj krasili z orehi in jabolki, danes pa smo bolj sodobni in krasimo tudi s pomarančami. »V prazničnem času nam ni dolgčas, saj je veliko dejavnosti, ob božiču pa gremo tudi domov k svoji družini,« je še povedala Francka. Sicer pa stanovalci sami postavijo jaslice ter izdelajo voščilnice in druge izdelke. Ob našem obisku so v sklopu delovne terapije na-stajali dimnikarji za srečo. »Okrog božiča vsak mora pogle-dati v svojo dušo, zato je prav, da v domu med drugim nudi-mo duhovno oskrbo - spoved, ki jo koristijo tako katoličani kot evangeličani. Ob božiču pa seveda pripravimo tudi polnoč-nico,« pove direktorica Vijola Bertalanič. V prazničnem mesecu poteka še tradicionalna osrednja prireditev, številni stanovalci pa se družijo pozno v noč tudi v silvestrski noči. V zadnjem mesecu v letu v domu beležijo več obiskov,. Med drugim so stanovalce obi-skali tudi predstavniki Mestne občine Murska Sobota in jim izročili darila. Veliko stanoval-cev med prazniki odide tudi do-mov, a tisti, ki žal zaradi svoje bolezni ali starosti ne morejo iz postelj, ne ostanejo osamljeni. Direktorica doma skupaj s sode-lavci v zadnjem dnevu leta obišče prav vsakega stanovalca in jim ponese dobre želje za prihodnje leto. »Včasih pomisliš, da se kdo voščila niti ne zaveda, vendar se večina stanovalcev nanj odzove ter tako vrne dobre želje,« še pove direktorica doma. Sicer pa se stanovalci veselijo tudi obiska prostovoljcev. Pevski zbor kolednikov Srednje zdravstvene šole Murska Sobota stanoval-cem v sobah pričara praznično vzdušje z božičnimi pesmimi, iz katerih je čutiti veselje in radost. Z darili pa se v domu vsako leto ustavi tudi Božiček. Skupno praznovanje stanovalcev oskrbovanih stanovanj Vida Lukač »Srečujemo se, pogovarjamo se, se smejimo, bridkost in žalost si sku-pno delimo. Želimo, da se z vami v prazničnih dneh poveselimo,« so na vabilo zapisali stanovalci oskrbo-vanih stanovanjih na Ulici Staneta Rozmana 23. V avgusta odprtem objektu tre-nutno živi 24 stanovalcev, ki so se odločili, da si bodo prve praznike v novem okolju polepšali s sku-pnim praznovanjem. Ob okraše-ni smrečici in jaslicah so se zbrali v skupnem prostoru ter skupaj s povabljenimi gosti spremljali pro-gram, ki so ga pripravili stanovalci Otilija Kreft, ki je z izbranimi mi- slimi povezovala program, Majda Klement, članica literarne sekcije Društva upokojencev, ki je prebra-la nekaj svojih pesmi, Ferdinand Doma, ki je pozdravil vse navzoče, ter Franc Ferenčič, ki je zaigral na harmoniko. V programu je so-delovala tudi Elizabeta Rožman, članica literarne sekcije Društva upokojencev, ki je ob recitaciji svojih pesmi ob spremljavi har-monike tudi zapela ter praznični program sklenila s pesmijo »Sveta noč«, ki so ji pritegnili vsi navzoči. Stanovalce je pozdravil tudi župan Anton Štihec, ki jim je zaželel lepe praznike v novih domovih in čim več druženj, ki dajejo prijeten ob-čutek toplega sožitja in občutek, da v tem okolju nihče ne more ostati sam ali osamljen. Vijola Bertalanič, direktorica Doma starejših, pa je stanovalce prijazno povabila, da se udeležujejo tudi aktivnosti, ki jih prirejajo v sosednjem Centru za starejše, in si tako popestrijo ali olajšajo dolge zimske dneve. Sledila sta druženje in pogostitev, ki so ju pod vodstvom Frančiške Stadler pripravili stanovalci sami. 19 AKTUALNO Taborniki iz Murske Sobote prinesli luč miru Geza Grabar Tudi pred letošnjimi prazniki so člani taborniškega rodu Veseli veter iz Murske Sobote poskrbeli, da je luč miru zasvetila v naših domovih in srcih. Dejanju, ki na simbolni ravni širi mir in ljubezen med ljudmi, smo se v Sloveniji z Združenjem slovenskih katoliških skavtinj in skavtov pridružili pred natanko 20 leti, nekaj let zatem pa so sim-bolično sporočilo začeli prenašati tudi murskosoboški taborniki. Potem ko je v Srednjo Evropo plamen luči zopet prispel z Dunaja, smo lahko njegovo to-plino že naslednji dan občutili tudi v Murski Soboti. Nadebudni taborniki so letos luč miru prinesli na ploščad pred gradom v mestnem parku, kjer so pred razdelitvijo luči miru naj- mlajši člani skupaj z vodnicami pripravili priložnostno lutkovno igrico »Snežni prijatelji«, prebrali pa so tudi letošnjo poslanico. Zaradi pravih zimskih razmer -visokega snega in mrzlega vre-mena — je bilo predpraznično vzdušje toliko lepše in večje. Zlata poroka zakoncev Muhič iz Murske Sobote Geza Grabar Zlato poroko sta konec leta pra-znovala tudi zakonca Antonija in Anton Muhič iz Ulice Zorana Velnarja v Murski Soboti, ki sta se pred 50 leti poročila v župnij-ski cerkvi v Murski Soboti. Zakonsko »barko« sta skrbno vo-dila po morju življenja in jo pri-peljala do zlate poroke. Jubilejno zaobljubo sta v krogu svojih otrok, vnukov, sorodnikov, znan-cev in prijateljev ponovno dala v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Murski Soboti. Zahvalno mašo je ob tem pomembnem dogodku v čast zakoncema Muhič daroval duhovnik Marjan Potočnik, ki se je zakoncema ob tem velikem dogodku za župnijo zahvalil, da sta kot krščanska vernika zakonski »duh« negovala in ga prenašala z ljubeznijo med svoje najdražje. Na jesen življenja še vedno rada prihajata v cerkev, kjer ob motivih najdeta zadovolj-stvo in mir ter spoštovanje. Kot vernika sta ničkolikokrat romala po Sloveniji in tujini. Dvainsedemdesetletni Anton in leto dni mlajša žena Antonija sta bila v aktivnih letih zaposlena v tekstilni tovarni Mura, v zako-nu pa sta dala življenje Dariji in Borisu, v veliko veselje pa jima je šest vnukov. Zlatoporočenca Vogrinčič iz Bakovcev Geza Grabar Pred kratkim sta v družinskem krogu 50 let skupnega življenja oziroma zlato poroko prazno-vala zakonca Marija in Alojz Vogrinčič iz Bakovcev. Cerkveni obred zlate poroke je potekal v domači bakovski cerkvi sv. Ane, kjer je zahvalno mašo daroval pater Marko Senica. Alojz je bil rojen leta 1937 in je do upokojitve delal v podjetju SGP Pomgrad Murska Sobota. Prosti čas je posvetil glasbi, saj je kar 30 let je igral pri bakovski godbi na pihala, bil je aktiven v domačem športnem društvu, kot nekdanji gospodar murskosobo-ške ribiške družine pa je še vedno strasten ribič. Zena Marija, rojena leta 1938, je bila kot večina žena in deklet zaposlena v tekstilni tovarni Mura. Sedaj se na jesen življe-nja posveča gojenju rož, rada pa se zadržuje na vrtu, še vedno pa šiva za vnuke. V zakonu sta dala življenje sinu Dušanu in hčeri Danici, ponosna pa sta tudi na svoje štiri vnuke. 20 Srednja poklicna in tehniška šola Murska Sobota Šolsko naselje 12 9000 Murska Sobota Telefon: 02 534 89 10 http://www.s-ssts.ms.edus.si/ 21 JAVNE OBJAVE POZIV MESTNA OBČINA MURSKA SOBOTA POZIVA OBČANE IN DRUGE ZAINTERESIRANE, DA PODAJO PREDLOGE ZA POIMENOVANJE NOVE VEČNAMENSKE DVORANE (PRENOVLJENEGA KINA PARK) V MURSKI SOBOTI V minulem letu smo zaključili s celovito prenovo in rekonstrukcijo mur-skosoboške kinodvorane, objekta kulturne dediščine arhitekta Ferija Novaka. Murska Sobota je tako postala bogatejša za sodobno opremljeno gledališko dvorano z visokim funkcionalnim in infrastrukturnim stan-dardom za kakovostno kulturno umetniško dejavnost v Murski Soboti. Med občani, medijih in različnih publikacijah so se začela pojavljati naj-različnejša poimenovanja za našo novo pridobitev, zato smo se odločili, da »novi dvorani« dodelimo primerno ime, ki bo označevalo tudi njeno novo namembnost. slov: Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2,9000 Murska Sobota, s pripisom »Komisija za poimenovanje nove dvorane v Murski Soboti« ter pripisom »NE ODPIRAJ !«, do petka 28. januarja 2011. Komisija, ki jo bo imenoval župan, bo prispele predloge obravnavala in najprimernejše predlagala v izbor županu. Komisija bo obravnavala le predloge, ki bodo vsebovali podatke o predlagatelju. Poziv je objavljen tudi na spletni strani: http://www.murska-sobota.si Zato vas vabimo, da nam predloge s pisno utemeljitvijo pošljete na na- V Murski Soboti, 10.1.2011 Anton Štihec, župan OBVESTILO O NOVEM NAČINU ZBIRANJA EMBALAŽE NA EKOLOŠKIH OTOKIH OD 1.2.2011 NAPREJ Spoštovane občanke in občani! V letu 2010 smo še posebej usmerili naše ak-tivnosti v nadgradnjo obstoječega standarda ravnanja z odpadki v posamezni občini na osnovi naših 20 letnih izkušenj ter pričako-vanj in želja občanov s ciljem uresničiti okolj-ske cilje, k izpolnjevanju katerih se je zaveza-la Slovenija ob vstopu v Evropsko unijo. Da bi lahko občane postopoma privadili in uvedli v prihodnji, nov standard ravnanja z odpadki, ki vsebuje med drugim tudi zbiranje embalaže po sistemu rumene vreče od vrat do vrat, bomo začeli od 1.2.2011 naprej na ekoloških otokih oz. zbirnih mestih skupaj v enem zabojniku zbirati plastično, kovinsko in sestavljeno (tetrapak) embalažo. Število zabojnikov na ekoloških otokih bo ostalo nespremenjeno, zabojnike, v katerih doslej ločeno zbirate plastiko in kovine, pa bomo opremili z novimi nalepkami, ki vsebujejo na-vodila za pravilno ločeno oddajanje navedne embalaže v besedi in sliki. Na ta način bomo pridobili tudi dodaten volumen, saj sedaj vsi zabojniki za ločeno zbiranje kovin niso vedno polni. Odvoz embalaže z ekoloških otokov bomo še naprej vršili v skladu s trenutno ve-ljavnim standardom ravnanja s komunalnimi odpadki v vaši občini. Za dodatna pojasnila in informacije nas po-kličite od ponedeljka do petka med 7.00 in 15.00 uro na telefonsko številko 02/526-84-50 ali obiščite na Noršinski ulici 12 v Murski Soboti. Ustvarjamo zdravo okolje, za vas in skupaj z vami. Saubermacher-Komunala Murska Sobota d. o. o. DRUŠTVO UPOKOJENCEV MURSKA SOBOTA NADALJUJE S SVOJIMI AKTIVNOSTMI TUDI V LETU 2011 K sodelovanju vabimo vse, ki lahko s svojim znanjem in izkušnjami po-magate našim članom. Podrobnejši program aktivnosti je na voljo v pisarni društva, ki posluje ob ponedeljkih in četrtkih od 8.00 do 12.00 ure. Več informacij dobite na telefonsko številko 02 524 10 84 ali na elektronskem naslovu društva dumsobota@volja.net 22 JAVNE OBJAVE PISMENOST NUJNA TUDI V 21. STOLETJU Po navedbah Komisije, Evropskega parlamenta, Sveta, Evropskega ekonomsko-socialnega odbora in Odbora regij iz leta 2007 medij-ska pismenost postaja vedno pomembnejši del evropskih in naci-onalnih programov politik v medijskih in komunikacijskih sektorjih. Uporaba medijev se je v zadnjih letih drastično spremenila, posle-dično tudi medijski sektor, zato sta boljše poznavanje in razume-vanje delovanja medijev ključnega pomena. Evropska komisija z izdanimi priporočili vsako državo članico usmerja k promoviranju medijske pismenosti. Prav tako opozarja, da je ena od nevarnosti za medijski pluralizem nezadostno znanje državljanov o medijski pismenosti, ki omogoča tako posamezni-kom kot tudi celoviti družbi pridobiti izkušnje, znanje in razume-vanje, nujne tako za tradicionalne kot tudi »nove« medije. V slovenski vladi so si že leta 2005 zadali cilj, da bodo do leta 2012 posebno pozornost namenili dvigu in izboljšanju ravni vseh vrst pismenosti pri vseh posameznikih. Prebivalke in prebivalci naj bi v vseh življenjskih obdobjih razvijali pismenost, ki je trajno razvija-joča se zmožnost posameznika. Z izzivi novih medijev, prihajajoče digitalizacije in vse večje rabe spletnih tehnologij ima medijska pismenost pomembnejšo vlogo, kot si mislimo. Evropska komisija je državam članicam v svojih poročilih dala jasno vedeti, da naj razvijanje in promoviranje medijske pismenosti uvrstijo v seznam prioritet. Dejavnosti za zviševanje medijske pismenosti se morajo razvijati v vseh generacijskih obdobjih (od predšolskih otrok do starostnikov), saj je medijska pismenost pomembna za demokra-cijo, aktivno državljanstvo, kulturno izražanje ter za informirano, kreativno in etično družbo. Po nedavno opravljeni raziskavi o stopnji razvitosti medijske pi-smenosti, opravljeni v Londonu, kjer sem delala na regulativnem organu Ofcom (Office of Communication), sem prišla do osupljive-ga dejstva, da je Slovenija na dnu lestvice tistih držav z zbranimi podatki o tem, kako se družba sooča z novimi mediji, kaj otroci in mladostniki počnejo na spletu, s kakšnimi specifičnimi tveganji se srečujejo, kako je z ozaveščenostjo prebivalcev o varni rabi tovr-stnih tehnologij, kakšna je nacionalna regulacija na tem področju ter kako se starejši prebivalci spoprijemajo z izzivi »novih« medijev in prihajajoče digitalizacije, s tem pa tudi z izzivi vsebin na zahtevo. Medijska pismenost je bila v preteklosti določena kot »sposob-nost dostopanja do sporočil ter njihovega analiziranja, ovredno-tenja in ustvarjanja v različnih kontekstih« (Christ and Potter, 1998). Ta definicija, ki je nastala leta 1992 na ameriški nacionalni vodstveni konferenci o medijski pismenosti, je splošno sprejeta, čeprav obstajajo tudi alternativne in njej celo nasprotujoče razla-ge. Dandanes je uveljavljena definicija, da je medijska pismenost sposobnost dostopanja do sporočil v najrazličnejših kontekstih ter njihovega analiziranja, ovrednotenja in ustvarjanja. Darja Gačnik v sodelovanju z Ljudsko univerzo Murska Sobota MEDGENERACIJSKE DELAVNICE HIŠE SADEŽI DRUŽBE MESEC JANUAR Dobrodošli vsi, ki pomoč potrebujete! VAS SKRBI, KER NEKDO V VAŠI BLIŽINI PREVEČ PIJE? Tudi če vi ne pijete, verjetno trpite zaradi posledic alkoholizma nekoga drugega. AL-ANON DRUŽINSKE SKUPINE ZA SVOJCE IN PRIJATELJE ALKOHOLIKOV AL-ANON MURSKA SOBOTA Skupina za samopomoč NASLOV: Gregorčičeva 2, Murska Sobota SREČANJA: TOREK, URA: 19:00 - 21:00 Kontaktna oseba: Cvetka, GSM: 031/825-874 23 brezplačna storitev za občane Mestne občine Murska Sobota splet: WWW.obcan.si/murskasobota brezplačna tel. št: 080 88 54 Storitev Pomoč občanu omogoča občanom, da občinski upravi svoje predloge, ideje, vprašanja in tudi pritožbe posredujejo na več nači-nov, občinska uprava pa se je zavezala, da bo na vprašanja vsaj delno odgovorila v čimkrajšem času, vendar ne več kot 48 ur po prejemu vprašanja. Ravno tako pa bodo v čim krajšem času poskušali rešiti tudi težave same. Občani lahko oddajo svoja vprašanja in pripombe na naslednje načine: • preko spletne aplikacije www.obcan.si/murskasobota/, ki je na voljo 24 ur na dan in vse dni v letu, • na brezplačni telefonski številki 080 88 54, na katero lahko pokličejo 24 ur na dan in vse dni v letu, • z elektronsko pošto murska.sobota@obcan.si, • z navadno pošto na naslov Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa ulica 2, 9000 Murska Sobota, s pripisom »za Pomoč občanu«, ali pa kar osebno v pisarni tajništva direktorja mestne uprave Mestne občine Murska Sobota. Ne glede na to, na kakšen način je vprašanje oddano, so vsa vprašanja, vključno z odgovori, objavljena na spletni strani www.obcan.si/murskasobota. Soboški dnevi Mislim, da bi se letos morali po-truditi in pripeljati na Soboške dneve D'Kwaschen retashy. Mislim, da si to zaslužijo, ter da bi se to tudi vam izplačalo. Nedvomno bi bil obisk ogro-men. Tako, da po mojem bi bilo zelo dobro če bi to tudi storili. Mislim, da je to zelo uresničljiv predlog! Hvala! Odgovor mestne uprave: Pozdravljeni, v nadaljevanju vam posredujemo odgovor v zvezi s pro-gramom Soboških dnevov, ki ga je pripravila Darja Potočnik, sveto-valka I za kulturo in turizem. »Spoštovani! Program festivala Soboški dnevi bomo intenzivno začeli pripra-vljati po novem letu. Dobrodošel je vsak predlog za nastopajoče in se vam zanj zahvaljujemo. Vaš predlog bo obravnavala ko-misija za pripravo programa festivala. Lep pozdrav in prijetne praznike želimo.« Podaljšanja pogodb prek jasnili del Prosimo vas, da nam preko za-voda za zaposlovanje skrajšate trpljenje glede podaljšanja po-godbe. Do danes še ne vemo kaj bo z nami, zaščitena kategorija, ki smo preko javnih del dobili priložnost dočakati pokojnino. Na veliko se govori, da nam ne bodo podaljšali pogodbe, država (ni denarja). Torej bomo ponov-no oškodovani. Radi bi vedeli, zakaj zavod tako skriva podatek, komu bo dana možnost delati naprej v naslednjem letu. Prosim za odgovor javni delavci Odgovor mestne uprave: Pozdravljeni! Za odgovor smo za-prosili vodstvo Zavoda za zaposlo-vanje. Odgovor vam je pripravila Branka Kuzma Smolič, vodja služ-be II na Zavodu za zaposlovanje v MurskiSoboti. Navajamo: »Napotovanje brezposelnih oseb v programe javnih del se lahko izvede šele takrat, ko so izbrani programi javnih del za leto 2011 in podpisane pogodbe med izva-jalcem in naročnikom programa ter Zavodom. V teh dneh izvajalci programov prejemajo sklepe o izbo-ru programov javnih del, ki so bili izbrani na osnovi pogojev iz raz-pisa. Izbor primernih brezposel-nih oseb je stvar dogovarjanja med Zavodom in izvajalci - Zavod na-poti primerne brezposelne osebe, izvajalci opravijo dokončen izbor. Sele takrat se lahko podpišejo po-godbe o vključitvi v program jav-nega dela z brezposelnimi osebami. Pogoj za to, da lahko že vključena oseba nadaljuje z opravljanjem javnih del, je torej v prvi vrsti izbran program javnega dela, v nadaljevanju pa seveda tudi iz-polnjevanje pogojev udeleženca za nadaljevanje vključitve.« Paketi hrane od rdečega križa Pozdravljeni! Jaz pa imam pripombo glede de-litve paketov hrane pri rdečem križu. Kot mi je znano zdaj že vsaki dobi potrdilo, da lahko dvigne paket hrane, ne glede na to kakšne prihodke ima on in še zraven njega živeči družin-ski člani. Mislim, da bi malo pa res morali pogledati kako živijo in koliko prihodkov imajo ti ki dvigujejo te pakete. Po pakete hodijo takšni, ki imajo mesečno okrog 1000€ in še več skupnega gospodinjskega prihodka. Če se ne motim je v nekaterih vaseh ali občinah organizirano tako, da prostovoljci prinesejo paket domov, in tako vidijo kdo si to pomoč tudi zasluži. Mislim, da ni vse v tem, da si brezposelna oseba ampak v tem kako lahko gdo preživi skozi mesec. Lepo bi bilo, da bi se to res nekako drugače organiziralo, in bi dobili tisti, ki si to res zaslužijo. Veliko je tudi takšnih katere je sram iti po paket, in bi bilo lepo če bi takšni dobili na dom. Lep pozdrav in vsem lepe praznike! Občan Murske Sobote Odgovor mestne uprave: Pozdravljeni, prejeli smo vaš pri-spevek in ga takoj posredovali organizaciji rdečega križa ter jih zaprosili zaodgovor. Odgovor vam je pripravila sekre-tarka RKS OZ MS Albina Knapp. Navajamo: »Med kriteriji za delitev paketov, so seveda tudi brezposleni, torej osebe s statusom »brezposelne ose-be«. Vsak, ki je dandanes brez-poseln, že zaradi drugih osebnih, pravnih in kakršnihkoli drugih zadev dobi potrdilo na pristojni inštituciji, da je brezposeln. Ta potrdila se ne izstavljajo zaradi paketov Rdečega križa Slovenije in jih mi ob izročitvi prosimo le na vpogled in to le zaradi dokazila o svojem statusu in potemtakem dokazilu posameznika, da ustreza kriterijem. Glede pripombe, da je nekatere sram iti po paket... pa bi rekla le--to, da prav nikomur ni prijetno prositi za pomoč, ampak stiska marsikoga žal prisili. Organizacija RK smo tu, da pomagamo po ma-terialni strani, če je le možno. Da vozimo pakete na dom, zgolj zaradi tega, ker je nekoga sram... žal tega navodila za poslovanje RK ne najdemo v nobenem poslovniku po Sloveniji. Pakete na RKS Območnem zdru-ženju Murska Sobota delimo toli-kokrat, kolikor nam jih uspe dobiti iz Ljubljane, od naše krovne orga- 24 KULTURA nizacije Rdečega križa Slovenije. Prizadevamo si, da je to čimveč-krat, da dobimo glede na gospodar-sko situacijo v Pomurju tudi čim-večjo količino, da lahko vsaj na ta način ljudem v stiski pomagamo.« Parkirišča za invalide Zanima me kdo je zadolžen za nadzor in kaznovanje voznikov ki parkirajo na zarisanih par-kirnih mestih za invalide in do tega niso upravičeni saj nimajo invalidske nalepke in seveda niso invalidi. Pri tem mislim predvsem ozna-čena parkirišča pri trgovskih centrih, seveda pa tudi drugje po Murski Soboti. Opažam da oznak nihče ne upo-števa, na opozorilo pa jih večina odreagira zelo arogantno in brez kančka krivde. Pričakovati, da bodo vozniki razumni in tole-rantni je izgleda utopično, edini način da se stanje uredi je rigo-rozno kaznovanje. Odgovor občinske uprave: Pozdravljeni, odgovor vam je pri-pravil vodja redarske službe Denis Gjerek. Navajamo: »Pooblastilo za nadzor nad krši-tvami 15. točke četrtega odstavka 52. člena zakona, katera pravi, da je ustavitev in parkiranje prepo-vedano na označenem parkirnem prostoru za invalide, imajo poli-cija in redarske službe. V kolikor so parkirne površine za invalide zarisane na javnih površinah, je vsekakor dolžnost občinskega re-darja in tudi policista, da izvaja nadzor na teh površinah. Problem pa predstavljajo parkirni prostori namenjeni invalidom, ki se nahajajo na privatnih površi-nah in so v lasti pravnih oziroma fizičnih oseb (privatna lastnina). V večjih mestih imajo nekateri trgovski centri organizirane svoje službe katere skrbijo za varnost in red na parkiriščih in tudi v samih trgovskih centrih.« Severjeva nagrada Nataši Matjašec Rošker Med prejemnike prestižne Severjeve nagrade se je že drugič uvrstila Nataša Matjašec Rošker, ki je preje-la nagrado za dosežke na poklicnem odru. Nataša Matjašec Rošker je samo-stojna ustvarjalka, akademska igral-ka in stalna članica ansambla SNG Maribor. Člani komisije so Matjašec Roškerjevi podelili priznanje za vlogo gospodične Phyllis v Ravnjakovem »Potovanju v Rim« (Caravaggio), Ismeno v Smoletovi »Antigoni«, vlogo v Puškinovi »Pravljici o carju Saltanu« in za Anno v Marberjevi drami »Od blizu«. Nagrado za dosežke na poklicnih gledaliških odrih je za ženske vloge prejela, ker po mnenju komisije »z izjemno ustvar-jalno domišljijo nadgrajuje režijske koncepte ter ustvarja polno-krvne igralske kreacije«. Za nagrajenko je to že druga Severjeva nagrada, ki jo podeljuje Sklad Staneta Severja. Prvič je nagrado prejela za študentsko gledališko igro, in sicer za vlogo Stare Vrane v diplomski predstavi »Živite kot svinje«. Špela Horvat ZA RAZVOJNO UČENJE Gimnazija Murska Sobota je splošnoizobraževalna inštitucija, ki se v skladu s šolsko zakonodajo spreminja organizacijsko in vsebinsko. 25 KULTURA Odmeven božični koncert Pihalnega orkestra Murska Sobota Brigita Bavčar Prenovljena večnamenska dvora-na nekdanjega Kina Park v Murski Soboti je bila zapolnjena do zadnjega kotička in premajhna za vse, ki so želeli prisluhniti Pihalnemu orke-stru Murska Sobota, saj so se poleg glasbenih ljubiteljev zbrali tudi svojci nastopajočih in vsi navdušenci po-mlajenega orkestra, ki ga zadnjih osem let vodi Simon Novak. Vitalni mladenič ni le dirigent, ampak tudi solist na trobenti in vsestranski or-ganizator, kar se odraža v kakovosti nastopa in številčnosti orkestra. Svoj čas je moral zaradi pomanj-kanja glasbenikov nastopati sku-paj z bakovsko godbo na pihala, zdaj pa smo nekaj njenih glas-benikov že videli v novi zasedbi. Sicer pa ima murskosoboški pi-halni orkester dolgo tradicijo, saj je bil ustanovljen pred 77 leti, in to na pobudo Franca Lainščka, Stefana Cvetka in Josipa Benka. Njegov prvi kapelnik je bil Mirko Tuš, pečat pa mu je dal in na čelu orkestra najdlje vihtel dirigent-sko palico Jože Grlec, ki je bil kapelnik kar 34 let. Po njegovi upokojitvi je nastopilo krizno obdobje, dirigentsko palico pa je prevzel Ladislav Voroš, takratni ravnatelj glasbene šole. Štiri leta je potem godbo na pihala vodil tudi Jože Škrajnar, po krajšem mrtvilu pa se je pojavil sedanji dirigent Simon Novak, zato ima pihalni orkester zagotovljeno svojo sedanjost in bodočnost. Navdušil nas je tudi izviren nastop otroškega pevskega zbora Metuljček z zborovodki-njo Lukrecijo Marič, ki zna iz malčkov očitno privabiti gla- sovno ubranost s spoštovanjem otroške spontanosti in z njo žeti uspehe tudi drugod, ne le pred starši in domačim občinstvom, o čemer pričajo osvojene nagra-de, prisotni pa smo nastopajoči zborček, ki je bil dokaz aktualne medgeneracijskosti, nagradili z iskrenim aplavzom. Tega je požel tudi »stari roker« Igor Lalovič, nastopila pa sta tudi Barbara Kolarič, pevka ansambla Ekart, in Boris Bodanec iz Sončne upra-ve. Na koncu so zapeli vsi skupaj ob zvokih pihalnega orkestra, z njimi pa tudi obiskovalci kon-certa v nabito polni večnamen- ski dvorani. Program prireditve je povezoval Vlado Pejčič, kon-certu pa je sledila pogostitev v avli spomeniško zaščitenega dela nekdanje kinodvorane, ki je bila tudi priložnost za seznanitev in predpraznično srečanje z mlajši-mi člani orkestra ter njihovimi svojci in priložnostnimi znanci ter obiskovalci domačih kultur-nih prireditev. Razstava Beerovih risb v knjižnici Brigita Bavčar V Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota je od sredine mi-nulega meseca na ogled razstava risb akademskega slikarja Nikolaja Beera. Razstavo je odprl mag. Geza Erniša, škof Evangeličanske cerkve v Sloveniji, in izpostavil pomen raz-stavljenih del iz zgodnje dobe ua-stvarjanja pomurskega umetnika, ki živi v Izlakah, ter se umetniku zahvalil za vodenje likovnih kolonij Primoža Trubarja. V kulturnem programu sta nastopila mlada glasbenika Anastazija Krenn (violina) in Jernej Hanc (kitara), razstavlje-na dela je predstavil muzejski svetovalec mag. Franc Obal, prisotne na odprtju razstave pa je uvodoma pozdravil gostitelj srečanja, direktor murskosobo-ške knjižnice Jože Vugrinec. Oglasil se je tudi sicer redko-besedni, a po številnih likovnih delih znani Nikolaj Beer, ki se je zahvalil nekdanjemu bodon-skemu duhovniku Ludviku Jošarju, da je ohranil njegove risbe in jih tako iztrgal pozabi. Zahvalil se je še Simonu Severju, pobudniku razstave in številnih kulturnih udejstvovanj v evan- geličanski gmajni ter na celo-tnem območju Prekmurja. Foto: Matej Končan 26 KULTURA Srečanje študentov in učiteljev Evropskega središča Maribor Aleksandra Grah Decembra je v murskosoboški evangeličanski cerkvi Martina Luthra potekal božični koncert skupine Ethnotrip in tenorista Tima Ribiča. Predpraznični koncert je potekal v organizaciji Evropskega središča Maribor in je bil namenjen predpraznične-mu druženju študentov, učite-ljev in prijateljev te ustanove. Evropsko središče Maribor je visokošolska in raziskovalna ustanova, kjer sodeluje 200 uni-verzitetnih učiteljev iz 40 uni- verz iz 12 držav, zlasti iz Srednje Evrope. Središče ima v Sloveniji akreditirane dodiplomske in po-diplomske bolonjske programe s področja ekologije, ekonomije, managementa ter zdravstvenih in socialnih ved v Mariboru, Murski Soboti, Ljubljani in na Ptuju. Na koncertu in srečanju, ki je sledilo, so se tako zbrali in družili tudi študentje fizioterapi-je in zdravstvene nege iz disloci-rane enote Murska Sobota. Ljubiteljska predstava nasmejala publiko Aleksandra Grah V organizaciji Zavoda za kulturo, turizem in šport Murska Sobota je v grajski dvorani za vse ljubi-telje dobrega humorja potekala ljubiteljska gledališka predstava Andreja Jelačina »Pacienti v ča-kalnici«. Predstavo, polno smeha in humorja, so odigrali člani gle-dališke skupine KD Ivan Kaučič iz Ljutomera; režiral jo je Srečko Centrih, na odru pa so jo odigra-li Mira Rebernik Žižek, Srečko Centrih, Ljuba Erhatič, Sonja Kolbl, Petra Šilec, Ložef Laba, Igor Korošec in Robert Semenič. Mesto dogajanja je bila zdravni-ška čakalnica, kjer so se srečali različni bolniki in razpravljali o svojih tegobah. Med čakanjem jih je razvedril tudi obisk čistilke Zehire, ki jih je zabavala s pripo-vedovanjem o svojih prigodah. Tako so lahko tudi gledalci iz-vedeli, da se v toaletnih prosto-rih dogaja marsikaj zanimivega. Predstava je dodobra nasmejala in zabavala zbrano občinstvo. Likovna dela o mestnem parku Aleksandra Grah V predprostoru grajske dvorane so 6. januarja odprli razstavo li-kovnih del, ki so nastala v okviru jesenske kolonije, kjer so ustvar-jali ljubiteljski slikarji iz celega Pomurja. Razstavo, ki je nastala v organizaciji murskosoboške območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti, je odprl Geza Kišfalvi. Nekaj več o samem ustvarjanju na likovni koloniji je povedal likovnik in umetnostni zgodovinar Vlado Sagadin, ki je med drugim de-jal, da je jesenski čas ljubiteljskim slikarjem ponujal ogromno mo-žnosti za poigravanje z barvami. Pri mnogih slikarjih namreč iz-stopajo rdeči odtenki, kar je opa-zno tudi na slikah. Na razstavi, ki bo na ogled do konca januarja, je tako razstavljenih 24 del 18 avtorjev. 27 ŠPORT Tina Jureš in Aleš Zver iz AK Panvita atleta leta Geza Grabar 21 atletov je skupaj osvojilo 87 odli-čij, od tega rekordnih 40 zlatih. Izbor najboljših v klubu z blizu sto člani, ki je bil že tretji po vrsti, je bil najtežji doslej, saj je kakovostni vrh tek-movalcev z izjemnimi tekmovalnimi uspehi vse širši. 0 tem nedvomno priča tudi število osvojenih odličij: kar 87 jih je bilo, enako kot v letu 2009. Predsednik kluba Štefan Martinec, ki se je z letom 2010 poslovil od položaja, meni, da je bilo zadnje leto v tekmoval-nem pogledu še uspešnejše od rekordnega v letu 2009. Tedaj je namreč 29 atletinj in atletov osvojilo 24 zlatih odličij, lani pa se je 21 atletinj in atletov, ki trenirajo pri Tiberiju Lebarju, Radislavu Jokanoviču, Janezu Kovaču in Diani Kočar, okitilo s kar 40 odličji najžlahtnejšega sijaja. To je bil tudi razlog zelo te-snega končnega izbora atletinje oziroma atleta leta v klubu, ki so ga na podlagi točkovanja tudi letos opravili športni no-vinarji, člani upravnega odbo-ra kluba in tudi že omenjeni trenerji . Z naskokom vsega ene točke je najboljša atletinja v klubu tudi letos (p)ostala šprinterka na 100 in 200 me-trov Tina Jureš (tri odličja), med drugim tudi udeleženka članskega evropskega prven-stva v Španiji. Na drugo mesto se je uvrstila tekačica na sre-dnje proge (800 m), mladinka Anja Benko, s kar 18 osvoje-nimi odličji, od tega enajstimi zlatimi, kar pomeni, da je na prvenstvenih in pokalnih tek-movanjih v Sloveniji absolutna klubska rekorderka. Za tretjo najboljšo atletinjo v edinem v Pomurju delujočem atletskem klubu je bila izbrana tekačica na daljše in dolge proge, prav tako mladinka Katja Vrdjuka (dve odličji). Zanimivo: vse tri so državne reprezentantke in vse tri so varovanke trenerja Tiberija Lebarja, ki svojo na-logo v klubu z veliko vnemo opravlja že več kot 30 let! Za najboljšega atleta je bil tudi letos izbran Aleš Zver, mladi tekač na srednje pro-ge, ki je lani osvojil dvanajst odličij. Tudi on je državni re-prezentant, njegov trener pa je v 60. letih v skupni državi (Jugoslaviji) odličen srednje-in dolgoprogaš Janez Kovač. Za Zverom se je uvrstil zelo obetavni mnogobojec Nino Celec (petnajst odličij, od tega štirinajst zlatih), ki pod vod-stvom Radislava Jokanoviča tekmuje še v pionirski kon-kurenci. Varovanec Tiberija Lenarja, mladinski tekač na srednje proge Tomaž Rozmarič (pet odličij), pa je bil izbran za tretjega atleta leta v AK Panvita. Medalje v klubu so osvojili še Sonja Neger, Špela Fujs, Urška Šantl, Karmen Janžekovič, Miša Horvat, Anja Zadravec, Simona Sedonja, Ana Korc, Kaja Kočar, Tami Ščančar in Saša Maučec ter Žan Kavaš, Dominik Šbul, Matej Fujs in Daniel Hari. Podelitev priznanj in nagrad najboljšim so opravili na sedaj že tradicionalnem prednovo-letnem srečanju vseh atletov, trenerjev, vodstva kluba in staršev. Drugi murskosoboški novoletni turnir Smiljan Kuhar V telovadnici tretje osnovne šole v Murski Soboti je v soboto, 8. januarja, potekal drugi mursko-soboški novoletni turnir v dvo-ranskem nogometu. Tekmovanja se je udeležilo pet-najst ekip, ki so se potegovale za dva tisoč evrov glavne nagrade; drugouvrščena ekipa je postala bogatejša za tisoč, tretjeuvrščena pa za petsto evrov. V četrtfinale se je uspelo uvrstiti ekipam BFAM, Saš Bar, Okrepčevalnica na trati Lipovci, Aleš, Ambrož team, Avto Režonja, Stand up caffe in Zavaruj.si. V polfinale so se pre-bile ekipe BFAM, Ambrož team, Aleš in Zavaruj.si, ekipi Ambrož team in Aleš pa sta svoje naspro-tnike premagali z rezultatom 2:0. Pred finalnim obračunom so se v ekshibicijski tekmi predstavili mladi igralci Mure in Fotexa iz Varaždina, z 2:0 so bili uspešnej-ši mladi nogometaši iz Murske Sobote. Gledalci so videli tudi tekmo presenečenja, v kateri so se pomerili Prekmurci in sloven-ska ekipa All Stars, boljši pa so bili Prekmurci s 3:2. Vrhunec turnirja je bila finalna tekma med Ambrož teamom in ekipo Aleš, v kateri so s 3:2 slavili sle-dnji. V tekmi za tretje mesto je ekipa Zavaruj.si s 6:5 premagala moštvo BFAM. Za najboljšega igralca turnirja je bil proglašen Igor Osredkar, za najboljšega vratarja pa Edis Kukavica. Foto: Zoran Vogrincu 28 ŠPORT Odbojkarji Panvita Galex v boj za najvišja mesta Smiljan Kuhar Odbojkarji Panvite Galexa imajo po štirinajstih krogih v prvi državni odbojkarski ligi deset zmag in štiri poraze. Trenutno tretje mesto na državni razpredelnici zadošča za mirno pričakovanje zaključnih bojev v nadaljevanju prvenstva. Panvita Galex mora do konca rednega dela odigrati še štiri kroge, ki bodo služili predvsem boju za boljše izhodišče pred odločilnimi tekmami. Po mnenju domačega stratega Dejana Fujsa je liga letos zelo izenačena: »Mislim, da bo letošnja modra skupina najbolj izenačena in najmočnejša v zgo-dovini. Vse ekipe, ki se bodo uvr-stile v skupino za prvaka, so zelo izenačene, vsakdo lahko premaga vsakogar. O zmagovalcih bodo odločale malenkosti in dnevna forma.« Da bi se murskosoboški odboj-karji borili za najvišja mesta, se bodo morali otresti poškodb, ki so jih v dosedanjem poteku prvenstva velikokrat oslabile. Dobra novica je, da so se na zbo-ru po novem letu zbrali vsi igral-ci. Zadnje čase so bile njihove igre navkljub težavam zelo dobre, saj so nanizali kar sedem zapore-dnih zmag, zmagovalni ritem pa je v zadnji tekmi minulega leta prekinila ekipa UKO Kropa, ki se na lestvici nahaja eno mesto za Prekmurci. »Končni razplet prvenstva je neznanka. Sam ne-rad govorim o mestih, na katerih naj bi končali po koncu sezone. Obljubim lahko, da se bomo tru-dili po svojih najboljših močeh; upamo, da dosežemo čim boljši rezultat. Gledalcem želimo še naprej ponuditi zanimive dvo-boje,« je o pričakovanjih pred na-daljevanjem sezone povedal Fujs, ki dodaja, da je prvi favorit za končno zmago vsekakor blejski ACH Volley, ostalih pet ekip pa ima po njegovem mnenju pov-sem izenačene možnosti v boju za preostala odličja. Foto: Zoran Vogrinčič Plesna šola in klub Zeko priredila drugo dobrodelno zimsko produkcijo Geza Grabar V sodelovanju z Mestno občino Murska Sobota je v telovadnici OŠ I tik pred koncem lanskega leta po-tekala sedaj že tradicionalna zimska produkcija s predstavitvijo vseh se-lekcij, zbrani denar pa je prejela ena od socialno ogroženih družin. V soju luči in na zloščenem par-ketu se je s plesnimi točkami predstavilo več kot 160 plesal-cev, od naj mlajših začetnikov do izkušenih tekmovalcev in rekrea-tivcev, ki vadijo v okviru šole ali kluba Zeko. Tovrstna produkcija, ki naj bi po-stala stalnica v njihovi dejavnosti, po eni strani pomeni priložnost, da se plesalci predstavijo pred domačim občinstvom in morebi- tnim novim plesalcem pokažejo, kaj vse se lahko naučijo v okviru plesne šole oziroma s kakšnim izborom in plesnimi veščinami klub nastopa na tekmovanjih, po drugi pa zaokrožuje plesno sezo-no v tekočem letu. To pa je tudi priložnost za prerez tekmovalnih uspehov Plesnega kluba Zeko. Kot je povedal Dejan Zečevič, vodja in lastnik podjetja Zeko sports, v okviru katerega delujeta plesna šola in od lani tudi plesni klub, je za plesalci v tekmoval-nem smislu rekordna sezona, saj so se ti na različnih tekmovanjih v različnih starostnih skupinah in v različnih plesnih zvrsteh oki-tili s kar 84 odličji. Poleg tega se lahko v klubu pohvalijo s kar enajstimi naslovi državnih prva-kov, osmimi drugimi in dvema tretjima mestoma. Na evropskih in svetovnih pr-venstvih so osvojili dva naslova evropskih prvakov, eno drugo in štiri tretja mesta. »Rezultati so dobri, ker trdo de-lamo vso sezono. Veliko je odre-kanja, a je na koncu trud popla-čan,« je dejal Zečevič in dodal, da ga veseli, da je v Veščici, kjer imata šola in klub svoje prostore, vedno več novih plesalcev, kar je lep obet, da bodo v prihodnje uspehi še odmevnejši. »Upam, da se bodo na prihodnji produkciji opogumile tudi plesalke v aerobi-ki. Zahvalil bi se vsem plesalcem, staršem in obiskovalcem. Vsi so bili fantastični. Posebna zahvala pa gre donatorjem in novinar-jem, ki skrbijo, da je ples v naših krajih vse bolj uveljavljen. Vsi, ki bi se nam radi pridružili, ste prisrčno vabljeni.« Na dobrodelnem srečelovu, ki je potekal v okviru prireditve, so zbrali 1100 evrov, ki so jih poda-rili otrokom šestčlanske družine. 29 NAGRADNA KRIŽANKA Glasilo: SOBOŠKE NOVINE izdaja: MESTNI SVET ustanovitelj je Mestna občina MURSKA SOBOTA, Kardoševa 2,9000 Murska Sobota Člani izdajateljskega odbora: Novi izdajateljski odbor še ni imenovan Naslovnica: GEZA GRABAR Odgovorna urednica: VIDA LUKAČ Jezikovni pregled: RAJKO MARINIČ Oblikovna zasnova: INQUA, d. o. o. Grafična priprava in tisk: TISKARNA KLAR, ANTON KLAR, s. p. Naklada: 7000 izvodov SOBOŠKE NOVINE prejemajo gospodinjstva v mestni občini 15. v mesecu, brezplačno. Prispevke pošljite na: urednistv,o.novin@murska-sobota.si Telefon: 02 525 16 19 Geslo križanke, svoje ime in priimek ter naslov nam pošljite do 31. januarja 2011 na naslov: Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota, s pripisom: Za križanko Nagrada, ki jo poklanja Turistična agencija Klas, je enodnevni izlet iz njihovega aktualnega kataloga po lastni izbiri. Nagrajenka križanke iz prejšnje številke: Jožica Voroš, Stara ulica 6, 9000 Murska Sobota Žrebanje je bilo opravljeno v studiu TV IDEA - kanal 10. 30 Praznični december Silvestrovanje na prostem Srečno 2011 Murska Sobota! Predbožično rajanje za otroke... ... na Trgu kulture Predbožična zabava z nastopom... ... srednješolskih glasbenih skupin Praznično okrašena Kocljeva ulica Koledniki pri županu DOGODKI 04.02.2011 Predstavitev publikacije - Pravljice, z razstavo otroških ilustracij in izvedbo lutkovne uprizoritve ene izmed pravljic (lutkovna skupina OŠ Sv. Ana v Slovenskih goricah). Pokrajinski muzej Murska Sobota 08.02.2011 Kulturni praznik - dan odprtih vrat Pokrajinski muzej Murska Sobota 08.02.2011 ob 19.00 Prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku ter slovesno odprtje nove večnamenske dvorane Nova dvorana Murska Sobota KONCERTI 21.01.2011 ob 21.30 Koncert: KOTTARASHKY LIVE BAND elektro akustični trip hop iz Bolgarije Mikk Murska Sobota 22.01.2011 ob 18.00 Pianistka TJAŠA ŠULC Dvorana Glasbene šole Murska Sobota 23.01.2011 ob 18.00 - razprodano PERPETUUM JAZZILE ponovitev: 27.3. 2011 Nova dvorana Murska Sobota 27.01.2011 ob 18.00 Harmonikarica KSENIJA SIDOROVA Dvorana Glasbene šole Murska Sobota 28.01.2011 ob 21.30 Koncert: FEEDBACK instrumentalna mešanica rocka, bleusa in jazza iz Tolmina Mikk Murska Sobota 29.01.2011 ob 20.00 KONCERT SKUPINE PLAMEN Kegl City - BTC City Murska Sobota RAZSTAVE do 24.03.2011 EVROPSKI TRIENALE MALE PLASTIKE z naslovom Deljene identitete, objekti na meji med umetnostjo in dizajnom Galerija Murska Sobota 26.01.2011 Otvoritev razstave AFERA DREYFUS (1894-1906), Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem Pokrajinski muzej Murska Sobota SEMINARJI, KONFERENCE, POSVETI, DELAVNICE 17.01.2011 ob 17.00 Seminar z naslovom IZOSTAJANJE OD POUKA IN MOTIVACIJA ZA OBISK POUKA Gimnazija Murska Sobota 21.01.2011 ob 18.00 Seminar z naslovom STRES IN ŠOLA Gimnazija Murska Sobota PREDSTAVE 17.01.2011 ob 10.30 in 12.15 M. Ravenhill: KOK Tl MEN ZDEJ DOL VISIŠ, Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana Nova dvorana Murska Sobota 21.01.2011 ob 20.00 Ray Cooney: DRZNI IN POSKOČNI, Šus teater Grajska dvorana, Murska Sobota 02.02.2011 ob 9.00 in 11.00 Boris A. Novak: MALA IN VELIKA LUNA, Lutkovno gledališče Ljubljana in Prešernovo gledališče Kranj Nova dvorana Murska Sobota 12.02.2011 ob 11.00 Lutkovna predstava za otroke: VSI OTROCI SVETA, Gledališče Ku Kuc Partymax Murska Sobota Za objavo dogodkov se obrnite na TIC Murska Sobota, tel: 02/534 11 30, e-pošta: tic.sobota@siol.net