IiiBeruti 88 sprejemajo in velja trist'>pna vrsta 8 kr., Se se tiska lkrat, 1 M o :» i, i, ii - ii i, o II ii ^ n Pri večkratnimi tiskanji ao cena primerno zmanjša, Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejema opravniStvo (administracija) in ekspedicija 11« Dunajski eesti St. 15 v Medija-tovi hiši, II. nadstropji. Političen list za slovenski nnl Pogled v prihodnost. V kratkem se zopet snide državni zbor. Kaj nam prineBe prihodnje zasedanje? Ali Be bo divjim naporom nemškoliberalcev posrečile, vreči Taaffejevo vlado, ali se bo nasprotno vtrdila narodno-konservativna stranka? Z velikim zadovoljstvom smemo svoje bralce zagotoviti, da se nimamo posebno bati, da za nas dobro kaže. Ta vspeh imamo zahvaliti edino le napakam nasprotnikov. Ako bi se nemško-liberalci res zedinili, kakor so en čas rekli, da Be bodo, ako bi se zedinili na podlagi avstrijskega, ob enem pa centralističnega programa, in se znali predstaviti kot prava „državna" stranka, s kterim imenom so prej slepili merodajne kroge, potem bi se jih bilo res bati, kajti nobena avstrijska vlada ne more prezirati zahtev nemškega naroda v Avstriji, ne more v nasprotji ž njim živeti. Toda k naši Breči Be ustavoverci ne morejo zediniti. Bore se med seboj že za prvenstvo in voditeljstvo, eni hočejo Herbsta, eni Plenerja, eni[Schmeykala, eni Koppa, eni zopet Walterskirchna, eni pa celo Schonererja za voditelja; poleg tega se kaže velika razdvojenost v političnih načelih, ker eni so res liberalni in hočejo razširjenje volilne pravice, pobijanje sleparstva in goljufije, eni pa zopet lumpariji potuho dajejo in zagovarjajo sedanji volilni red, ki jim je ugoden, nižjemu, nezadovoljnemu ljudstvu pa usta zapira. Nesloga ustavovercev je toraj prvi vzrok, da bo nesposobni za vlado in da se jim ta ne more izročiti, in če bi se jim prav iz- ročila, ne morejo je dolgo obdržati, ker bi se začeli sami med seboj ravsati. Je pa še drug uzrok, ki jim zap;ra pot do vladnega krmila, in to je dvomenje me-rodajnih krogov nad zvestobo nemških liberalcev. Pri svojih shodih in agitacijah bo bo be že toliko približali prusijanskemu programu Schonererja, da se na njih zvestobo ne more dosti zidati. Pri upitji po „nemškem klubu" so bili čisto pozabili na Avstrijo in govorili le še o nemštvu in Nemčiji. Walters-kireben pa je njih program še bolj razkril, ko je rekel, da naj se južna Tirolska odstopi, Galicija naj bo sama za se, OgerBka pa se naj popolnem odcepi od Avstrije ; Čehe in Slovence hočejo Nemci še pri sebi obdržati, te si upajo potlačiti in ponemčiti. Ali zamore naš svetli vladar kedaj potrditi tak program, da bi se dežele kar tako odmetavale in popuščale, samo da bi jih slednjič ravno toiiko še ostalo, kolikor si jih ustavoverci še ponemčiti upajo? Tu se vendar dosti jaBno vidi, da Be ustavoverci ne ozirajo na cesarja in na državno moč in korist, ampak edino le na svojo strankarsko, nemško korist. Da bi cesar takim ljudem vlado izročil, to se še misliti ne da. Lani je Krona-wettrov govor ustavovercem mnogo škodoval, pa le nasproti nemškemu ljudstvu; letošnji govor Walterskirchnov pa je ustavoverce očrnil pred nemškim prebivalstvom, ob enem jih pa tudi nemogoče Btoril navzgor. Ustavoverne vlade se toraj nimamo bati* V svoji slabosti in propadloBti pa še vlado nalašč šuntajo zoper sebe, tako večine deželnih zborov na Češkem in na Kranjskem, in zdi se nam, da bodo ravno s tem požurlli svoj po- Po pošti prejeman velia : Za eeio ieto , 10 gi. — kr. ta poiiet« , . i _ ta četrt ieta . . 2 50 V administraciji velia: Za ceio ieto' . , 8 gi. 40 kr »a Doi ieta * «n ■i u ta eetrt leta 2 ., 10 ,. V Ljubljani ,ia dom nosil au velja 60 kr. več na ieto. V Vredništvo je Florijansk ulice »t. 44. Izhaja po trikra na teriei sicer v torek, četrtek in sooj polni propad, ker se bo vlada slednjič po konci vspela iu te zbore razpustila. Vlada je pri-raorana, naslanjati se na večino, ali pa odstopiti, zato upamo, da bo večina ta srečni poiožaj porabiti znala in svoje zahteve do uresničenja pripeljala. Pred VBem se nam potrebno zdi, da pride večina z ministrom Konradom na čisto, on namreč vse naše zahteve zavlačuje, odriva in ovira, ter skrbno brani stališče nemškoliberalcev, in ne prevdari, da so mu ti odrekli budget, kakor drugim ministrom. če hoče Konrad za nemškoliberalce delati, potem naj mu ti denar dovolijo, večina pa naj ga mu odreče! Vlada je primorana, izvrševati Bklepe večine, ali pa odstopiti; in celo z odstopom nam ne more kljubovati ali nas v zadrego spraviti, ker po njenem odstopu ne more priti ustavoverna vlada, kakor smo zgoraj dokazali, ampak le vlada iz večine ali pa uradniško ministerstvo. Položaj je toraj za nas še dosti ugoden. Socijalizem in njega pospeševalci. [(Izviren dopis.) V obče Be bo smela letošnja letina prištevati le k srednjim, ker v mnogem ni zadostila različnim nadam marnih ratarjev. Najimenitnejša vrsta semen, koruza gine čedalje huje pod zobmi nekih še ne dolgo znanih črvov, nje vrstnik, krompir pa tudi pada v plen gnjilobi, katero je dolgotrajna mokrota zadnji čaB močno pospešila. A vkljub temu pa smemo vendar še z letošnjo letino zadovoljni biti, kajti rži in ovsa je vsakako še nekaj prirastlo, tudi ajda obeta dati nekaj ktera je njih ime trosila po puščavi in pa radost, ki je šla povsod pred njimi. XIX. Disertum Christl vernans floribus. Najljubša misel Emilije in Flavije pri od-potovanju je bila ta, da bi obiskale sloveče samotije Egipta, o kterih sta tolikrat slišali v povedbah in daljnih poročilih, da bo one puščavnikovine polne cvetja izveličarjevega. Gorela jima je želja videti jih 8 svojimi očmi. Ondi so bile te povedbe živa resnica; kajti vsak teh samostanov, vsak teh puščav-nikov in samotnikov je podajal snov pripro-stim pa globokoumnim pesnim, kterih odmev sta v Rim čez morje čuli sredi ropotnega podiranja človeških stvari. Vsi trije Be torej podado, s priporočilnimi pisanji oskrbljeni, na pot do tistih naBelb. Mnogo jim je bilo na tem ležeče, da ne bi bili zamenjavani z onimi nacestnimi samotarji ali cirkumcelionci, ki so bili takrat prava stiska puščavnikov. Ti so neprenehoma ce-stujoči obhajali samostane in bivališča, stikajoči za sladkarijami in drugimi nasladnostimi in so bili hujši ko sarabajiti, o kterih pa sv. Flavija. Prizori krščanskega življenja iz četrtega stoletja. A. Hurel. Pred. Vilinski. ........Probrosis Altior Italia ruinis. (Dalje.) XVIII. Dolce color d'oriental zaffiro. Očito znamenje takega spoštovanja videti je bilo kmali po njih prihodu. Valens je bil odmrl in mnogo iBkani sedež Aleksandrije postal je bil predmet hudih prepirov. Da se poravnajo, zbral se je bil zbor, da pravice iskalcev pretehtuje. Eden je koj umrl iz žalosti, da je propal. Mnoštvo je menilo, da ima v tem jak dokaz zoper njega. Osoda propa-lega pa je sočutje vzbudila v prognancih, ki so javno šli molit na grob ouesrečenca. To je bilo dosti. Hipoma bb je povrnilo javno mnenje; škotje in ljudstvo in vse je slavilo spomin tistega, čegar pravice so bili prezrli. Flavija se je na tihem veselila, dasi jo je bilo sram, ker so. toliko šuma delali zarad nje. Vedela je sicer, da Eusebij živi na vBhodu, sam za se, pa ni bilo znano natanko kje? Goreče je želela videti ga in prositi ga so-veta, kaj da ji je storiti v vjenem negotovem dušnem stanju. Deljena je bila namreč med neskončno hvaležnostjo do Pretekstata in pa med Bvojim gorečim nagnjenjem do samskega bogusvetega živetja. Upala je sedaj, da govorica o njenem prihodu kako novico prinese Eusebiju. Potem bi jim lahko dal vednost od sebe ali pa jih celo sam poiskal. Mislila je, da zadobi luči in moči od njega. Morda bi zamogla iskra zgovornosti Eusebijeve Pretekstata pregovoriti, da se odloČi k daru, kterega se je mladeneč bal, kakor toženec obsodbe. In če bi se to ne zgodilo, ali bi bilo nemogoče Eusebiju odpraviti pomiselke, glede blagodušoosti enega in hvaležnosti drugega? Če pa ne, potem bi saj Flaviji povišal srčnost iu nje dušo v prvih sklepih in v prvi gorečnosti pokrepčal. V vsakem oziru zdelo se ji je fposredo- Ivanje Eusebijevo potrebno; ugodno pa je bilo to, da ga je pospeševala Btojezična govorica, zrnja, ter tako svojo vrstnico vsaj nekaj nadomestiti. Bila pak je tega tudi že vnebovpi-joča potreba, vsaj se ja skoro povsod le čuje toževauje čez sedunje slabe čase, čez vodno veče davke iu kur je še več enakih žuljavih bremen. Uob se Bicer vsestransko povdurja, da je visokej vladi in uje postavodajalcem prva skrb, stunjo kmetskega prebivalstvu zbolj-šati, ter sploh kmečkemu stuuu pomaguti zopet ua noge, če tudi že ne v njega nekdanje po-z cije. Z radostjo na zuunje vzemši te obljube, moramo pač tej dobri volji popolnoma prav dati, kajti to zahteva že pravicoljubje, na dalje, skrb za bodočnost, Še bolj pu to zahteva sedaj Bicer miren prekucuh — socijaliztm- Ta nevarna pošast, stoječa v ozki zvezi z fruucoskim komunizmom in ruskim nihili-zmom, porodila se je, kukor se sploh misli, v glavah delavcev v tovarnah, med kterimi je našla brzo mnogo privržencev. Ia kaj bi ne, vsaj je ju skoraj vsepovsodi znano, kako neki lastniki velikih tovuru svoje deluvce komaj še živeti puitč, kuko je ob času, ko je več tovarn faliralo, prišlo na stotine delavcev ob kruh iu zaslužek, kuteri so potem tuvuli lačui okrog. A zapeljivo geslo socijalizma: „alle Menschen, gleich geboren, sind ein adliges Guschlecht" privabilo je te brzo k sebi, kjer je pognal sedaj že globoki zarod. Nu, hvala Bogu, du je on sedai med kmetskim prebivalstvom še deloma nepoznan, vendar pa mora visoka vlada, če ji mar lasten blagor, kakor tudi blagor podložnih, skrbeti, da se to ne zgodi, zatorej hočemo tu opozoriti na nekatere njega prehodmke, ki so ob enem njega najhuji in gotovi pospeševalci. Prvi pospešitelj so čedalje večji in večji davki, bremena za kmetski stan že skoro ne-izuosljivu. Kdor ima ua priliko priložnost dospeti v družbo postaranih kmetov, ta bo poleg pritožeb čez sedanju blabe čase čul hvaliti nekdanje minule leta, ko je bilo kmetijstvo bolj blagoslovljeno nego seduj. Zemlja je navadno zmiruj boguto rodilu, bilo je muuj po trebščiu, ker še l,udje mnogo novotarij niso pozuuli, gojzdi so še mogočno raztezali svojo odejo, tudi živine ni primanjkovalo iu davki so bili v primeri z dandanašnjimi le malen kost — n č, ker so se lahko odrajtovuli. Iu kaj bi uij še rekli o nekdanjem blagostanju V Splavalo jo, in namesto premoženja imajo se daj posestniki dolgov čez g'avo, kterih pu-plučuti bo težko kedaj njim, uli njih potomcem mogoče. Zato pa tudi ide kmetija zu kmetijo ua boben iu cele družine morujo zapustiti prvotno doinučo ognjišče, ter se podati na Bog pomagaj v svet. Toda deluvpih rok je sedaj že tak na pouudcb dovolj, potreba pa je bolj onih, ki bi dali tem delu in zaslužka in v resnici kako bodo obstali delavci, obrtniki in drugi stanovi, uko bodo polagoma kmetje, podlaga državi, sami beruči, uli vanj le samo najemniki ? Vsak dobromisleč človek mora torej sprevideti, da je lu biva jiomoč potrebna! Za naš narod pak jo še poseb o obteže-v a le n nek drugi davek, ki ga plačujejo rokodelci, ter dohodnina ali „erwerbsteuer" ime-uovnn. Naše mnenje sicer ni, da bi se moral odpraviti, pač pa hočemo opozoriti r.a mnoge mržujo in tožbe, katere med naš m ljudstvom provzroču e. Zo v ,,8iovunstvu" čitumo, du je našim ljudem že pr.rojena spretnost k meha-ničuim delaui, ter se toraj ruzn h rokodelstev kur sami brez pombnih pripravnic pnuče. Imamo torej čevljarje, krojač ', stavbarje, tkalce iu dr. kuteri so se svojegu rokodelstva pumi z lastno izkušenostjo naučili, ter ii v teh strokuh v Lakih potrcbšinuh sami pomugajo. To je pa trn v peti njim, kateri so v drugih okoliščinah dohodninskemu davku podvrženi. Toraj marljivo ovijajo sodmji svoje tekmovalce, ter kalijo iz zavisti mir m d l.uimi. A nu-vadni odgovor teh k uoduiji pozvanih in davku ne plačujočih pa je : „0e ne bomo smeli delati, tuk se nam pa nuj dovoli da bomo kradli, da bomo zamogli živeti", in z glavo majaje Be čutlijo rekoč: „pač so sedaj čudni časi, da še človeku delati ue pmtd". Opazovalec bi sicer k temu lahko dodal kuko opazko, toda znamenje časa je vendar, da se vsa ta stvar ljudem v dvojni luči vidi. — Ob enem pak vtegne biti tu duvek tudi napotljej, da bodo rokodelci celo tirjali uaj še služavuiki davek plačujejo, češ, vsuj imajo dohodke, t. j. služuiuo. Kuko bi pu vteguilo to irneuovunim ljubo b ti, to bi nas bližuju prihodnost, — če bi bo to poskusilo — učilu, duši tudi je neovrgljivu trditev, da bi se z enakim poskusom le kvas med soc jul stično testo vinesil. Drugi pospešitelj socijalizma je krntitev (svobode tum, kjer bi se je morda več potrebovalo. Vzemimo le v ozir strogost lovske po- Benedikt pravi, da je bolje molčati o njih. Sami hinavci so bili, ki so se dajali prenočevati, od VBukegu darilu sprejemali in neprave svetnikov ostanke drago prodajali. Vrh tega ho bili zveduvi, ruzbožni, luhkomišljeui prepirljivi, nadeti zvijače in surovosti. Tukim seliv-nim puščavnikom je šlu žulostua hvulu, da seje nezaupuost širila povsod in da se je prijemala celo najbolj spoštovanja vrednih oseb. Priporočila alekaaudrijskcga očaka bo imela sitnosti ovurovati našo potnike in res so bili povsod sprejemani prav dobrotno in spoštljivo. Cela mesta, kakor je bilo že omenjeno, bila bo od samotarjev obljudena. Ni bilo najti ne stolpa, ne vrat, ne kota, kjer ne bi prebivali; celo mestjunstvo je živelo nekako sumot-niški. Uradno k vratim postavljeni stražitelji imeli so ukaz, da tujce sprejemajo in gospo-skum v gostoljubje priporočajo. Neuuvudno živahno občevanje, ki se jc v puščavi razprostiralo od N.lovega iztoka pa do Ileruičpolo iu Autiuoe v llepiduomi uli srednjem Egiptu in še dalej poleg reke, je ondi najneznatneje novosti razširjalo b čudovito naglico. Tuk sloves je šel tedaj pred našimi romarji, pripravljajoč jim milobne izuenade. Tako so videli uu pr. da jim mnoštvo puščavnikov, ki bo kukor roj iz bajtic sub, od vseh struni naproti vre, da jim prinese, kakor je bila navada, vode iu kruhu iu da potem vsi psulmo pojoči v cerkev gredo. Kuko veselo so obiskuvuli nato nu samem stoječe kolibice, ki so deželo pokrivale in kterih stunovniki so se ob uodeljuh z bratskimi ljubljejem pozdravljali! Vsi ti samotarji prinesli so bili subo v pustinjo svojo ali prvotno devištvo ali pa saj zudobljeuo čistost. Tjokuj so nekteri tudi prišli, kukor Puvel imenovan priprosti, ki je svojo ž' no popustil zurad nezvestobe in semkaj se podal, du se reši brez hrupa nečastne zveze, zato, du so v tem zuvetju , ktero jo polnila tihotu iu molitev, našli zdravil ranjenim svojim dušam. Navuduo ljudje no zapopadejo, kolike mikavnosti da je samota tistim , ki so boritve življenju preborili ui okusili njega britko zmot-njave. Iz nje izvira preizvrsteu lek, Bkrivua moč. Vsakoršuim ranam dobi se ondukaj olja in vinu, ki je zdravi in pozabljati uči. stave, ko bo kmet v jeeeui, ko mu hoče razna žival njegove poljske pridelke uničiti celo b puško nu polje pokazati ue sme, kakor tudi težavno dolžnost novih šolskih postav. Komu pa mora neki biti več mar zu svojo deco, kukor lastnim sturišem, za katerih izrejo so od B.iga postavljeni? Mar torej ne smejo oni po svoji previdnosti z otroci storiti, kur sumi zu dobro spoznajo? Du ne, to nas nova šolska postava glasno uči. Seduj komaj da otrok dobro čez hišni prug zamore, pojde že v šolo, katero je prisiljeno obiskovati dolgih osem let, brez ozira na to, kuk6 je to otrokovim stari-šeni po všeči, kateri sadnji čas otroka pač najraje le dorr.d pridržč. lu posledice tega so, da dojde od krujnegu Šolskega sveta napoved kazni t. i globa, katero bi bilo trebil cel6 po večkrat plačevati. Vzemimo le, da tu živi oče vtč drobinh otrok, ki je vso zimo bolehal, ter potrošil ii o-ti svojegu malega premoženja zu svoje ozdravljenje. Njegova večja hčer prenehala je pohajati v šolo, ker se domu potrebuje, munjšu pa še zavolj daljnega pola in pomanjkanja potrebne obleke v šolo ne zamore. Kur precej pa pride od šolsko obluBti ukuz, du nuj deca muhomu v šolo jiride, in ker to ni bilo morebi še mogoče, se ukuže prodati drobnica iz hlevu, du se s tem naložena kazen poplača. Ucs, odubrovuti se uioru, du bc za šolunje tuk murno skrbi, pu srce Be krči človeku, ko vidi klike božjim nuredbum nasprotujoče krivice se tu posameznikom godč, katere bi lahko izostale. Isto obsodbo moramo pak tudi gledč lovske postave izreči, kajti kaj pomaga kmetu setev, ako ae mu pu ob času dozoritve poljskih pridelkov roko zvezane. To velja posebno gledč koruze iu ajdo , katero razni ptiči posebno v goratih krajih, kjer se jo manj seje in so Se več lesov nahaja, hotč skoraj popolnoma unič.ti, o čemur bi vedeli kmetje podruvskih bregov dosti zanimiviga povedat'. Pol pridelka gre skoro tem požeruhom v goltunec in ni gu mesta kje za pritožbo zoper to, sumo da bi se vstreglo posameznikom. In kam to vede, nuj vsak sam vgane. Tretji pospešitelj socijalizma med kmetskim ljudstvom je preziranje zahtev kmetskih kori-.ti in mnoge druge, sedaj še ne odjtrav-Ijene kr.vice, katere ta stan gulijo. V kakšnem nasprotji si postuvim stojitu: tu posilno izter-jevunje davkov brez ozira nu letnino in čus, "um i' i ..............i ii'.......ii......... pmj*" Mi Ali, kuko sta hrepenelo Emilija pa hči, da bi se mogle udeleževati ljubkosti mile te Bumije I kakii prijetno so jima ure tekle, sedečima na vi čer jin-d vratimi samostanov uli na prugu samot,urskih bivulšč, čo sta pazno poslušali dolge povesti samotničunov! Pravile so so inilo in trjike zmage in premage Bumo-stanBkega živetja prav nepristransko. Take povesti imele so svojo ruzpredenost in svojo zgodovino, povsem verjetno in od vseh verjelo. Prav lepa jo ona od tistega puščavnika, ki je bil dolgo nebeške milosti užival. Lepo bel kruh, čudovito prijetnega okusa, bil mu je vsuk dan pokladun na mizo v njegovi izbici. Sprva se jo tacih milosti navadil, potem se lili je hvali. Postni je mlačen, duhovno len, brez unemo do svetopetja m molitve. Kukor čoln reku subo nese, če vesla ne udelavajo in takrat ko nehajo, litrost. izgublja, nekoliko obstane, potetn pa hitreje in nuglejo nazaj plavu, tako tudi jo zušlu samotnikova duša s tiru, po kterem je doseduj hodila. Bog ga opominja: kruh izgublja beloto vedno bolj. Vendar ga j<5. Kmali ga napadajo nečiste misli. Brani tam pu zopet povišanj« penzj vraduištvu in vojaštvu I Pokojnine ho, da resnico govorimo, že itak prevelike, kajti kmetu po nikakem počo v glavo, kako bi Hi on, ki po 1000, 1500 ali 2000 na leto s'uži, ne mogel toliko prihraniti, da bi na starost mirno živel, med tem ko še on onemogel, berač t iti ue sme. — Da se pa tudi drugje na kmeta ozir ne jemlje, nam pričajo agitacije liberalcev (večidel uradniških oseb) pri raznih volitvah, kateri vkljub temu, da še za kmeta niso ničesar storili, mu vendar na milost in nt milost svoje kandidate vsilujejo, da bi tako kmet še dalje tlačan ostal. Mar ni to ž« zoper zakon, katerega je pisala v človeško sveč roka Stvariukova z besedami no laž', ne goljuf,ij itd. Kmetje, so navnduo pravi, imajo sedaj v rokah pravico, si takih zastopnikov izbrati, kateri se bodo njim samim primerni dozdevali iu vendar, če holč to storiti, ualetd ua ovire, katerih nekje 111 mogoče prodreti in dokler se kmetom zares ue jiusti popolnoma prosta volja v enakih položajih, se pač ne bo moglo reči, da se kmetski stan ne prezira in to za prihodnost nikakor ni toluživno. — V pokrajinah deročo Drave, kjer je še nekaj gozdov sekiri čez o>talo, vodila se je nekaj časa sim živahna kupčija z lesom doli v Hrvatsko iu Ogersko iu prodajalci kakor kupčevalci so bili zadovoljni. Toda pred nekaj leti vtaknili so, kot posredovalci kupčije, Judje svoje prste vmes in res so t.erno zadeli. Znali so namreč pridobiti vodstvo južne železnice vii-se , katero j in je poleg drugih olajšav vožnino po železnici v primeri z drugimi trgovci pri vsakem kilometru od vagona za 50 kr. znižalo, kajti zavolj ogroui nega kapitala jo le edino Judom bilo mogoče čez 1000 iu več vagonov na leto po železn ci spraviti. Drugi trgovci, katerih letni prouet ni toliko, ali morebiti šo 100 vagonov ne do-BCgel, bili so zuvolj tega ua vedno veliki zgubi, prava žrtva židovskega kapitala, kateri so tudi znali vse tako urravnati, da bi naj vsa ta kupčija ikozi njih roko tekla. Lesoproizvod-niki pa, katerim se gozdi čedalje bolj ktčijo, ao začudeni popraštvali, kako da sedaj les nobene cene nima, ter tudi kupci ne poprašujejo dosti po njem. V svojo nevoljo pa so izvedeli, kako ide pri kupčiji na roko posameznim, in da lesokupci les pri Z dih Ilirschlerjih v Dobravi, lahko skoro za tisto ceno dobd, kot bi ga bili kmetje sami zmožni dati, kajti judovsko plačilo kmetom zanj je HVOjim gospodom res popolnoma primerno, t. j. oderuško. Temu v okom priti sklicali so nekateri koroški in štajarski kmetje v minulem mescu v Celovci shod, kjer He je proti takemu postopanju strogo protestiralo, ob enem pa se tudi poslala prošnja v državni zbor, da naj ta zaukaže, da se tarifo vsem euako uastavijo, uaj bodo vendar enkrat podeljene enako prava vsem, ne pa da bi ho tu eden božal, tam pa titugi vgonobival in zatiral. Kmetje stavijo toraj dosti upanja v to, da se njim nj h prošnja povoljno reši, k čemur je tudi že skrajni čas, kajti gozdi, imetje posoBtn kov, vsled vpliva na vremo pa tudi dobrota deželi, propadajo pod sekiro, ter gredo za sramotno ceno Židom v last, kmetje se dolgov ue morejo braniti, šo manj pa znebiti, ter tožijo čez slabo čase, delavci se hudujejo, da ni dela in zaslužka, u glaiini otroci revnih starišev hodijo razcapani okrog, ter željno hrepene, da bi jim kdo kos kruhu podaril. Zares jiar slabih letin še, pa je prevrat v tej stvari neizogiben, posebno ako še pomislimo, kako da so sedaj krščanske kreposti, potrpežljivost, darežljivost in ljubezen iz nad zemeljskega površja zginile, kako je ljudem ujih Bog lo trebuh, in sladnostno življenje kot nekaki poklic. Potreba je torej na vsak način se izogniti takemu postopauju, kot je že navedeno povišanje pokojnin, kajti kmetBki ljudje bodo čuli sčasoma zvoniti o mikavnem geslu Bocija-listov in njih namenu, in ako še pomislimo da so glede vere socijalisti učeuci Darviua in drugih „opičarjev", da njim je vera v Boga le prazna fraza, potem pač moramo prav dati nepoznanemu g. pisatelju, ki je pred nedavnim pisal, da pred komunisti se je svet zgrozil, pred mhilisti se je že prestrašil, pred Bocijalisti pa bode še trepetal. Gorje, če postane to resnica, in dolžnost je vsacega katoličana, da socijali-Ht.čue težnje kolikor toliko ovira, iu o tej zadevi nekatere pripomočke nasvetovati, naj nam bo dovoljeno v novem članku pozneje. Politični pregled. V Ljubljuui 28. oktobra. Avstrijuke deiele. Na Dunaji t-o zbrani zdaj odpc,slanci tle-Be^rteij. Cesar so sprejeli avstrijsko in ogersko delegacijo posebej. V „rudeči knjigi", ki se bo delegacijam predložila, brati je le o napadih miuistra Gladstona na Avstrijo, sicer bodo pa delegati le malo zvedeli. Predsednik naši delegaciji je Schmerling, njegov namestnik pa Ilohenwart. l ojno ministerstvo hoč« za prihodnje leto zopet za 1,600.000 gl. več zahtevati, nego je lani, toraj vsega 105, 7-12.000 gl. IloČejo namreč napraviti nekaj novih ograd pri trdnjavah, ter stotnikom kupiti konje.' Neki knez Itosenberg, če se ue motimo, mlad plemen i taš ua Koroškem, je obelodanil knjižico, v kterej predlaga, naj bi se odstranila vsa avtonomija dežel in občin, opravila deželnega odbora naj bi prevzela cesarska deželna vlada, občino iu okrajno zastope pa uaj bi vladali politični komisarji. Habens Bonst keine Schmerzen? smelo bi bo mu zaklicati! V I*tiiju so včeraj pri volitvah za okrajni šolaki svet prvič zmagali zgolj narodui kandidutje. Slava volilcem 1 V ,,češkem klubu"' jo rekel poslanec Vašaty, da Čehi nikdar ue bodo priznali nemščino kot državni jezik. O primanj-kljeju je rekel, da se bo dal le potem odstraniti, ako se Avstrija zveže poleg Nemčije tudi z Rusijo, ker potem b« Btoječa armada lahko zdatno zmanjša. Pač resi Vnanje države. liiiAhi kralj je žo na Dunaji. Liberalci bo ga vsi veseli, ker mislijo, da bo brezverska Italija še Avstrijo za Beboj potegnila v brezno krivic in roparske politike, ter laškim zavez« nikom ua ljubo začela stiskati katoliško cerkev. Med veliko množico avstrijskega prebivalstva pa se najde I« malo simpatij za laško zvezo, če liberalni listi narobe trde, more so reči, da se lažejo, kakor po navadi. Iz IVliillaiim ima češki Pokrok 25. t. m. telegram: Deuašnji „C irriere" naznanja, da cesar avstrijski koj po vrnitvi cesančini iz Anglije pride sim obiskat kralja Ilumberta. Cesar-jevič Rudolf bode blezo roditelji svoje spremljal. Razun tega ae sliši, da kraljica Marjeta povabi cesarico Klisabeto in cesarsko princosinjo Štefanijo, naj bi pomlad prebili na bregu Lago Maggiore. V tem času, ko to pišemo, pričele so se nn Nemškem volitve za državni zbor. Agitacija je bila silna, kakor malokedaj, izid jo šo neznan; verjetno pa je, da ostane Biz-mark zmagovalec in da bodo liberalci muogo sedežev zgubili. so jih leuivo : kruh jiostaja omazan. Strmi m sprevida vzrok, toda zoper skušnjavo se ne bori. Pri notranji molitvi mu duša ostuja raz-qiišljena; kruh še zmerom dobiva, ali trd je in oblaten. V živo ga zbada osten mesa. Naposled b« mu tako zostri, da ne moro dalej zoperstati in gre popotovat. liila je noč. Drugo jutro bil je šo daleč od mesta. Ozira se: samostan ugleda. Stopi noter; sprejme ga kakor angela z nebes ; umivši mu noge, ga povabijo k petju psalmov. Koučavši obed, pri katerem so mu bili stregli, prosijo ga, da samostanski občini govori nekaj spodbudnih besedi. Prašajo ga zlasti, kako da se uhaja satanovim zankam. Čutil je odgovarjajo, da osramoteva samega sebe in davši odgovor ai je zbudil grizočo vest. „lvako joto, se vpraša, druge podučujem, sam aem pa nu krivih potih. Najprej stori, kar poveš , potem šo lo povedi, kar Btoriš.1 Ustane, se obrne ln odido v samoto nazaj. Boj pa ni imel vselej tako srečnega izida. Satan jo skušeu zapeljivec. Vsak pot si dri novo podobo, da ljudi pogublja. Sedaj bo jim kaže angela luči, sedaj angela lepoto, v vidni podobi. Navadno — kako velika je morala hiti puščavnikov čuječnoatl — pred najhujšimi akušnjavatni storili so bili kako livalno, sveto delo. Tako pripoveduje puščavuik Janez pogin nekoga izmed bratov svojih: ,,Bilo je zvečer ko potrka mlada ženska zbegana, utrujena, ponižna na duri samotnikove. Odpre ji, ona bo mu vrže k nogam proseča ga varnega prenočenja. Ko ga ji dovoli, jamo praviti o avoji žalosti in strahu. Nje očarljiv, prevarljiv glas ao ji oživlja, njo boaedo poatu-jajo ognjevite. Megla ho razširi čez obraz ubo-zega puščavnika. Tisti trenotek pa se isačuje r jut. je zverinsko in na mah je izba polna ostudnega sopuha, iz kterega strahoviti in zasramu-joči glasovi gredo. Zbegan iu obupan ustane puščavuik in so verne med avet nazaj." Toda zraven premag se pripovedujejo tudi zmago, Posebno ae je govorilo o junaški zmagav-nosti puSčavnika v spodnjem Egiptu. „Lahkomišljena ženska, ki je njegovo čednost hvaliti slišalu, dejala jo : „Kaj mi daste, pn storim da pade ? Svoto denarja ji obljubijo. Zvečer teduj pride k samotuiku, kakor da bi bila zgrešila pot in trka na duri. Nje pogled ga vznemiri, toda ona je hitro v solzah. Odpre ji prednji del izbe, v zadnji pa se samega zapre. Kmalu ališi javkanje: „moj oče, zveri me bodo požrlo !'• Š bki samotar ji odkaže svojo izbico, a precej ga napadejo skušnjavo, kaj je bilo storiti? Naglo ukreše ogenj in bere pri avetlobi iz pisma do Galričanov to-le vrsto: ,,'Pisti, ki tako ravnajo, zaaiužijo smrt" in reče sam pri Bebi: ,,čaj, poskusi, čo boš mogel tr peti večni ogenj." Po prst drži na ognju. Huda Btrast bo no manjša. Šo enega pomoli, nato tretjega iu potem vse zaporedoma. Ženska je bila kakor okamonena. Drugi dau pridejo mla .i ljudje , ki so bili stavili med sabo in barajo pustiujaka: čo ga ni včeraj žo pozno v mraku neka ženska prosila zavetja. — .,Du, odgovori on, ondukaj le spi." Pogledajo, toda koj planejo zviškoma venknj in pravijo, da je mrtva. Nato poteguo iz nagubljene hale puščavuik roko in do: „lejto kaj mi jo storila ta satanova hči; in povedši jim dogodek pristavi: napisano jo: „Ne vračaj hudo s hudim." Nato za ujo moli iu jo zopet oživi. (Dalje prih.) Domače novice. V Ljubljani, 29, oktobru. (Dunajtanka pravi,) du bučo ministerstvo kakor ljudskim, tudi srednjim Šolam vernih duš dan dati prosto, kar ju popolnoma prav in krščansko. (Naznanilo novega Šolskega leta podkovske sole v Ljubljani.) Novo SolHko loto prične no 14. dno prihodnjega meseca novembra. Kdor želi v to podkovsko šolo sprejet biti, se mora izkazati: 1) h spričalom, da se je pri kakem kovaču zu kovaškega pomočnika izučil in da je po takem sposoben učiti ao podkovstva napačnih in bolnih kopit in parkljev, 2) z domovinskim listom, 8) a Hpričbo svojega župnika ali župana, da jo poštene obnaše, in 4) da zini brati in pisati slovenaki. Šola traja pol letu. Kdor koncem polu letu preskušnjo dobro prcBtoji, moro po postavi od leta IH7:>. patent podkovskega mojstra dobiti, ker seda) brez pruHkušnjo v podkovski šoli ali pred po sebno, od c. kr. deželne vlado odločeno komisijo nihče ne moro postati kovaSki mojster. Nauk v tej šoli jo brezplačen; vsak učenec ima Hkrbcti le za to, da si za šolski čas oskrbi živež in stanovanje v Ljubljani, ter potrebne šolske knjige. Stanovanje dobijo učenci za majhno plačo v šolski hiši. Učenci naj se oglasijo vsaj kaka dva dni pred Soškim začetkom v šoli na spodnjih Poljanah. Ker jo po slovenukih deželah še zmerom premalo v vrnem podkovstvu i/učenih kovačev in zdravnikov kopitnih bolezen, zato naj bi županstva hvojo skrb obračala na to, da dobi vsaka občina vsaj enega dobrega kovača. Dosedanje celotno šole za živinozdraviiiške pomočniku ne bo več, ker po novih poHtuvah od leta 1857, in IB71. ho morajo živinozdravniki, da dobijo diplomo, tri leta živinodravstva »a Dunaji učiti. (Na podkovski toli v Ljubljani) ho se vršile 20. 21. in 22. t. m. preskušnje vpričo gosp. barona VVurzbachu, predsednika družbe kmetijske, gosp. pl. Pladunga, vladnega svetnika, nekaterih gosp. odbornikov kmetijsko družbo in iz Ajdovščino nalašč k preskušnjam priSodšega velikega posestnika, v obče prav ugodno izvršile. Med kovači iz podkovstva iu Živinozdravstve ho prcHkušujo prav dobro prestali iu tedaj Hposobui za patent mojster-Ht.va priznani: Mohar Gašper iz Škofje Loke, Kinčov Alojzij iz Zagorja, Brenčič Valuitin iz Ajdovščine, Poženelj Janez iz Borovnice, Šuc France iz Kobiljeglavc na Krasu, in Pavlinič Mato iz Velikega Trgovišču na Hrvatskem. — Med učenci, ki niso kovači in ho le živino-zdravstva, mesogledstva in porodničarstva učili, so tu preskušnje dobro prestali: Branko Anton iz Kepenj, Podgoršek Janez iz Vodic, Vovk Karol iz Dobravelj ua Primorskem, Tonkrua Alfred iz KereHtinc na llrvatukem, Butkovic Franjo iz Jaške na Hrvatskem, Zajec Martin z Zahriba in Kralj Jožo iz Domžal. dilo. Na suho so spelje kabel pri gradu Mi-ramare, od tod pa pod zemljo v tržaški glavni telegrafski ured, kder so se najeli za kahelski urad posebni prostori. Pet angleških uradnikov pride v Trst, ki bodo službovali pri kablu pod kontrolo glavnega urada. Trst bo tako posredovul vse poslanice mej Angleškim in Nemškim in mej vshodnimi deželami. , Edinost'. — O razstavi v Trstu poroča , Edi nost" od 2(1. t. m.: V sinočuem tržaškem mestnem zboru je bila obravnava o tem, ali ho prepusti razstavi prostor, kateri je dotična komisija zanjo določila in ali ho dovoli zanjo 20.000 gld. za katere se je prosilo. Dovolil so je prostor in 15.000 gld. z malo večino v burnej seji. Vidakovich je padel, župan je zvonec razbil. (Dotični dopm pr hodnjič. Vredn.) — Opozorujcmo na današnji inserat: ,,Borzne operacije" bankine hišo „Luitha" ua Dunaji. INiHlaiio. Znano je, koliko si nekteri obrtniki ljub-Ijanski prizadenejo, da hi ustanovili svoje lastno obrtnijsko društvo , ki hi imelo tudi politične, ne Hamo zabavne pravice, kar je tem bolj potrebno, ker ima kujičijska zbornica preomejen delokrog. Obžalovanja je toraj vredno, da ho najdejo taki obrtniki, ki temu namenu Se ovire Htavljujo ter slogo razdirajo. Med temi se odlikuje posebno on gospod, ki je uekdaj hvojo ime poucmčuril, ker je bila tačas taka sapa. On zdražbe dela in slogo kali, ter druge obrtnike v nič devljo. Tega prosimo, naj miruje, ali pa naj se odtegne vsemu delovanju, da bo vsaj mir; bomo že tudi brez njega opravili. V Ljubljani 2«. vinotoka. Več obrtnikov. Tržne cene PSenica hektoliter (i gl. v lo originalnih o o u a h bankina hiša „1 joitlia" (administraciji! llulniai), \Vieil, Schottenring tfi, vla-h vi« d. Hiirso. Z u) pil omejeni /.gubi; (pr......... __S0 do 70 gld. /u vnukih M««! jniplrjiiV (il lil IlUlIHHO lili llllisso); dobitkom >>) «d,rolioviiliiuin listu „l.eliba (1) if^T" Obilno obsegajoča brošuro lllui: /.rnboVallll koloiliir (načrte vsoli ovropojnkili ),robanj pinhilO, kako nuj so denarji na dobiček nakladajo, o raznlli papirjih, zavarovanji lozov itd. 1'osllja so gaatonj iu brozjilaiiio. Po ceni! Krasno delo. S podobami po naravi narejenimi. ' IMnnieslo O glil. le %a 2 gld. V zalogi imamo več eksemplarov naslednje knjige, ki jo damo le /.a 2 gld. G rosno« illiiHtrirtoH Krauterbuch. A u s fil r I i c h er e B e h c h r e i h u n g aller l'laii/cii mul kriiulor in Bezug iiuf ihreu Nntzen. ihre VVirkung und Ai.vvcndung, ihren Atibaii, ihre Kinaammlung und Aufbtwahruug. IVeliNt ninlellUiiK zur Bereltung aller o iiglichen Arzn«ieo, Krllu-ter-ilffi', Syrupe, Conserven, Lniworgen. Essen-zen Waa-er, Pulver, Oele , Snlberi, Piluster, Pillen . Pomadcn , ai w « vieler (ielieim- und llnnsmittel. (1) Naeli den ucucsfeii ({uellen lieutlieifef. Mit colorirten Ahbildungen 1871). 80». 700 Seiten. Čisto novo. I*. ri4'Hlnr*N llin liliaiulliin^. Graz. Velika rax|ir