■t
roitafna placmas t rotwvtnL
Leto LXXTV^ št. 248
T7. oktobra 1941 XIX
40
URKDfflfiTVO Of UPRAVA: LJUBLJANA, FTJOCDfUSTA BKLJTJC3TO ZASTOPSTVO za oglas« ls Kraljevine Italije ta
UNIONE PDBBLICITA ITALIANA 8. A-, MILANO
opoldne. Mesečna naročnina <L— L,   Za Inozemstvo 10 L.
O0MCBSSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienra
UNIONK PTJBBLICrrA ITALIANA 8. A-, MILANO.
Efficace attacco contro navi nemiche nel Mediterraneo orientale
Un incrociatore colpito con un siluro — Vlolento attacco contro La Valletta — Quattro velivoli nemici abbattuti
II Quartier Generale dHIc Forze Armau-eomunica In data di 26 ottohre □ »eguente bollcttino di guerra n. 511:
Sul fronti terrestri dolin Marmarica p dello scaochiorc di (iondar, no*»tri rcparti hanno *ff«ttuato rieognizioni offensive e ©ffleaci a/i..ni dl fuoco. La ni>stra avia-sione ha bombarJato raeroporto di C iifra <j ha mitrairliato autnmezzi conccntrati neU'oasi. Romhard;«>r1 t«"do«K-hi hanno colpito ol>i«'tti\i dl Tobruk.
Aeroplani britannici hanno lanclato bombe su TripolJ c su Bengast: alcuul daiini a edifiei eivilf o por h i IVriti tra la popolazione di Tripoli: a Bengasi £ stalo colpito il qiiartlere ara bo: nessuna vit-ttma.
TTnlta dn hombarrtamonto dolla R. Aero-naotica weortate da formazfoni da oacola. hanno attaccato nel pomeriggio di ierl la
base navale di La Valletta. N on os ta nt e la violenta reaadone eontraerea, che ha colpito mnlti apparecchi no str L, gli obietti\i sono *tati centrati con bombe di grusso calibro che hanno da to origine a inccndi visihili anche dalla eosta meridlonale deila Sicilia. Nel corso di combattimenti aerei impegnati contro una formazlnne neraica la caccia dl scorta, al comando del eolon-nello pilota Eugenio I^-otta, ha abbattuto in fianime tre velivoli tipo «Spitfire».
In Mediterraneo un altro apparecchio nemiro e s tato abbattuto da un n ostro vellvolo da  rieognizione marittima.
Icri sera nostri aerosiluranti hanno attaccato nol Mediterraneo centro orientale. una forniazione navale nemira. In vellvolo comandato dal tcnentc pilota laii^i Strani, ha colpito con un siluro un incrociatore.
Uspešsn napad na sovražne ladie na vzhodnem Sredozemskem morju
Ena križ arka zadeta od torpeda — Hud napad na La Val-letto — Štiri sovražna letala sestreljena
Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil Je objavil 26. oktobra naslednje vojno poročilo št. 511:
Na kopnih bojiščih pri Marmarici in na področju Gondarja so naši oddelki izvedli ofenzivne izvide in uspešna streljanja. Naše letalstvo je bombardiralo letališče v Rufri m s strojnicami obstreljevalo avtomobile, zbrane v Oaziji. Nemška letala so zadela cilje v Tobruku.
Angleška letala so metala bombe na Tri-polls in B*>n$razi: nekaj Škode na stanovanjskih hišah in le malo ranjencev med prebivalstvom Tripolisa; v B«»ngaziju je bila zadeta arabska četrt: nobe žrtve.
Bombniki Kraljevega letalstva so v spremstvu lovcev včeraj popoldne napadli pomorsko oporišče v La Valletti. Navzlic siloviti reakciji protiletalskega topništva, ki je zadelo mnogo naših letal, so bili cilji zadet! z bombami vWlkega kalibra, ki so povzročile požare, vidne tudi z južne obale Sicilije. V teku letalskih spopadov proti sovražni letalski formaciji so naši spremljevalni lovci pod poveljstvom polkovnika-pilota Euge-nla Leotte sestrelili v plamenih 3 letala tipa »Spttfire«.
V Sredozemlju je naše letalo na pomorskem izvidu sestrelilo sovražno letalo.
Snočl so na.ša torpedna letala napadla v srednjem in vzhodnem Sredozemlju sovražno pomorsko formacijo. Letalo i>od poveljstvom poročnika-pilota Laigia Strania je s torpedom zadelo kri žarko.
Z operacijskega področja, 27. ofct. s. Ita-
lijanski bombniki so v soboto bombardirali sovražno oporišče v zelenici Klufn. Bombe so tresći:le na letališče in nato so letala še s strojnicami  oostrel j evala park motornih
vozil.
Nemški bombniki pa so se zagnali proti tobruškj trdnjavi ter so z bombami razdejali vrsto skladišč in drugih naprav, pa tudi pristaniške pomole in destilacijske naprave.
V soboto podnevi je skupina italijanskih bombnikov posebno hudo bombardirala tudi pomorsko oporišče v Valletti na .Malti. Točno ob 13. je dospela skupina bombnikov- nad Vallctto. Spremljalo jih ie nekaj lovcev. Nad vzhodnim predelom pristanišča so zaceli bombniki bombardirati sovražne naprave. Ozračje je bilo čisto, tako da so se lahko učinki bomb jasno razločevali. Mnogo težkih bomb ie dejansko zadelo trdnjavo »Vittorioso^ vojaški arzena! in pristaniški bazen. Nastala ;e ogromna škoda in izbruhnilo je več velikih pufeHVf. Silni stebri dima so bili videti že iz ve*tke daljave in celo z južne obale Sicilije Kmalu po napadu je večja skupina sovražnih lovcev, tipa ^Spitfire« napadla bombnike. Proti njim pa so se pognala italijanska lovska letala pod vodstvom polkovnika pilota Eu-genija Leotte. V kratkem sp*padu sr.i bili sestreljeni najprej dve lovski letali tipa »Spitfire«, ki sta se še v zraku vneli, pozneje pa še tretje letaJlo. Pet nadaljnjih sovražnih lovcev ie bilo poškodovanih z ognjem iz strojnic.
Nemško vojno poročilo
Zasedba Doneske kotline napreduje — Živahno udejstvs-vanje letalstva na vsej vzhodni fronti — Letalski napadi na Anglijo — Tri angleške ladje potopljene
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 26. oktob- I rs. Nemško vrhovno poveljstvo poroča:
Zasedba Doneske kotline napreduje. Tudi na ostalih odsekih vzhodne fronte so se na- ] padalne operacije nadaljevale.
Močni oddelki letalstva so zadali hude i udarce sovražnim zbirališčem čet, n trd ha m ( in kolonam med Donecom In Donom ter na področju okrog Moskve. Na visokem severu so bojna letala na več krajih razdrla mur-mansko železniško progo ter bombardirala barake v taborišču na Ribiškem polotoku. I
Pri nočnih letalskih nr»nadih na Moskvo je bil zadet tudi Kremelj.
Na morju okrog Anglije so letala uničila v zadnji noči tri trgovske ladje s skupno 12.000 tonami. Druga letala so napadla luke ob zapadni, južni In južnovzhodni angleški obali.
V severni Afriki so nemška letala z dobrim uspehom bombadirala vojaške naprave okrog Tobnika.
Sovražnih akcij na nemškem ozemlju ni bilo.
Vesti z vzhodne fronte
Berlin. 27. ofct s. Na osrednjem sektor-
fi\ bojišču so oklopne divizije ter divizije nemške pehote pregazili sovražni odpor na dolgi črti, ki je bila zelo močno utrjena in kjer je imel sovražnik razvrščenih mnogo topov. Iz poučenega vira se je izvedelo, da je bilo 24 oktobra ujetih 40.000 sovjetskih oficirjev in vojakov ter zaplenjenih 10 oklopnih avtomobilov in 87 topov, 25. oktobra pa je bilo prav tam uničenih nadaljnjih 13 tankov. Na neki drugi točki vzhodnega bojišča so si Sovjeti zaman prizadevali olajšati pritisk nasprotnika s protinapadi. Bili so odbiti z izredno hudimi izgubami. Prav tako se razvijajo borbe tudi na južnem odseku bojišča V severnem predelu ukrajinskega industrijskega področja je bilo 25 oktobra ujetih 700 ljudi. Nad 200 avtomobilov je bilo zaplenjenih.
Letalske rite so 25. oktobra m v noči na nedeljo v letalskih spooadih sestrelile 54 sovražnih aparatov, nadaljnjih lo letal je sestrelilo protiletalsko topništvo. 4 letala pa so bila uničena na posameznih vzletiščih. Nemški bombniki so nadalje hudo bombardirali železniške proge, razdejali večje število vlakov, baterij, poljskih utrdb in sovjetskih letališč Pri teh operacijah je bilo uničeno ogromno sovražnih Vojnih potrebščin. Pa rudi na odseku pri Ljenin-gradu so letalske sile izvedle važne napadalne operacije in povzročile veliko raz-deianie meH vnipšk:m' nanrnvami
Berlin.   27. okt. s. V rvezi z zavzetjem Harkova  <-e ie izvedelo  da je uspeh pri-oemđri pehoti, ki jei srfojkn pontj-na četa t mi
prej Sest utrdb in nato še celo vrsto rovov ter tako napravila gkvboko vrzel v sovra.žno obrambno črto. Prodiranje so zadrževali sovjetski strojni carji z besnim streljanjem, toda nazadnje so morali opust'ti nadaljnji odpor. K molku ao sovražne strojnice pripravile baterije poljskega topništ\a Z ročnimi granatami in lahkimi topiči je pehota krčila pot nemškim strojničnim oddelkom Nekaj ur pozneje ie nemški pehotni polk prodrl v mesto Harkcv.
Bojazen v Londonu
Stockholm, 27. okt. s V londonskih vojaških krogih je nastala, kakor porota »Da-?cns NVcheter«. resna bojazen za nadaljnji razvoj operacij na južnem sektorju vzhodnega bojišča. Ti krogi ororarjajo. da je Ti-mošenko prevzel poveljstvo oboroženih sril na tem odseku prav zaradi tega ker je v izredno kritičnem položaru Nadaljnia obramba bo mogoča le, če bo T*imošenko prejel zadostna ojačenja. Nemci so se med tem že zelo približati i R ost ovu.
Uspehi finskega letalstva
Helsinki, 27. okt. Finsko letalstvo je v soboto in nedeljo kljub neugodnim vremenskim prilikam hudo bombardiralo vzhodno obrežje Onega. Finsko protiletalsko topništvo je v vzhodni Kareliji sestrelilo dva bombnika tipa »Martin«-, pri Saki-jarviju so našli trup sovjetskega bombnika, ki je bil očitno sestreljen, ko je pred tremi tedni skupno a dragimi iHttial bca>
Uspeh vztrajnega, sistematičnega in načrtnega dela:
140.000 ha plodne zemlje
pridobljene s sistematičnim izsusevanjem Pontinskega močvirja je
bilo včeraj v navzočnosti Dnceja
izročeno 2.895 kolonom, ki so postali posestniki
Na osusenem ozetnjn, ki daje že nad 100 milijonov Lir letnega dobička, je bilo zgrajenih pet mest in 18 vasi z modernim cestnim omrežjem, namakalnimi in vsemi drugimi potrebnimi napravami
IJttoria.  27.  okt. s. E>uce je bil včeraj
dopoline spet med svojimi skromnimi, a delovnimi sodelavci pri velikem delu za osušenje velikega Pontinskega polja. Predčasno jim je izročil v last zemljo, ki so jo s svojo voljo in s svojim delom oplodili. Okrog 3000 družinskih poglavarjev je včeraj svečano sklenilo pogodbe z nacionalno ustanovo bojevnikov, s katerimi se je njihov dosedanji zakup spremenil v lastninsko pravico. Osuševanje Pontinskega polja je tako doseglo svoj končni rezultat. Koloni, ki so se posvetili zemlji nekdanjih močvirij, so postali lastniki hiš, posestev, živine in strojev, obenem pa neposredno odgovorni za nadaljnji procvit osušenih predelov Pontinskega polja. Spričo tega je imela ta manifestacija še svoj prav posebni pomen in je tudi potekla ob izrednem navdušenju vsega prebivalstva, kmečkega in delavskega, ki je izrazilo svojo neomajno zvestobo stvaritelju velikega dela.
Prihod Duceja
Duce je prispel na Pontinsko polje s posebnim vlakom okrog 11. Z njim sta prišla tudi Tajnik stranke in Kmetijski minister. V Littoriji so Duceja sprejeli predsednik bojevniške organizacije minister za italijansko Afriko, korporacijski minister, državni podtajnik prometnega ministrstva, komisar za notranje preseljevanje, načelnik miličnega štaba ter druge ugledne osebnosti. Duce je takoj po prihodu pregledal bataljon oficirskih gojencev, ki je bil razvrščen na postaji. Pred njo so bili v srLiv.mnih vrstah pripadniki liktorsk.h mladnskih organizacij. Med zvoki godbe je Duce z avtomobilom krenil v mesto. Množica mu je prire lila spoloma viharne ovacije.
Navdušen sprejem
Z avtomobilom se je Duce odpeljal v novi mestni okraj, kjer si je ogledal nekaj novih gradenj. Nato se je pripeljal v mestni center, kjer so bile zbrane velike množice ljudi. Podal se je v palačo uradov in se pojavil pred množico, ki ga je sprejela z neskončnim vzklikanjem. Duce je vzkli-kanju odgovoril s fašističnim pozdravom. Med množico je bilo prav spredaj razvrščenih vseh 3000 kolonov, ki so včeraj sklenili   omenjene    pogodbe   z bojevniško
ustanovo in vsi so bili v fašističnih uniformah.
Poročilo Tajnika stranke in predsednika bojevnikov
Tajnik stranke je Duceju s konkretnimi podatki poročal o fašistični in vojaški organizaciji v liktorski pokrajini. Organiziran je prav ves narod v njej. Nato je predsednik bojevniške ustanove kratko poročal o osuševalnih delih in o pomenu svečanosti. Osuševalne zadruge so se lotile dela 23. novembra 1929. 10. novembra 1931., 29. oktobra 1939. je bilo tehnično delo dovršeno. Tedaj se je ustanovila Pomezia. Investirani so bili ogromni kapitali. Angažirala se je cela organizacija najboljših tehnikov in velika vojska delavcev. Vse ogromno delo pa se je dovršilo šele včeraj, ko se je spremenila množica ročnih delavcev v male posestnike. Ko se je leta 1932. ustanovila občina Littoria, je Mussolini dejal, da se bodo koloni z veseljem lotili dela tudi zaradi tega, ker bodo v 19 ali 20 letih postali definitivni lastniki svoje zemlje. Dolo je bilo ogromno. 18. decembra se je ustanovila nova pokrajina na trdnih tleh nekdanjega močvirja. Ko je bila dosežena tehnična zmaga nad zendjo, se je borba nadaljevala na gospodarskem področju. Duce sam je vzpodbujal delavce in kazal pot. Tako je 29. oktobra 1937. ob ustanovitvi Aprilie poudaril, da želi in hoče, da bi v čim krajšem času koloni postali lastniki zemlje, ki jo obdelujejo s svojimi žulji. V celoti so znašali državni prispevki za osu-šitev Pontinskega polja 549 milijonov ali povprečno po 12.600 lir na hektar. S temi prispevki so se grad'.le hiše. osuševala zemljišča, speljale ceste in krili vsi drugi izdatki. Državni prispevki so le maio presegli zneske re Inih podpor, kakor jih zakon dodeljuje vsem osuše val cem močvirnatega ozemlja. Bili pa so nižji kakor sorazmerni izdatki za druga podobna osuševalna dela. Lažne so trditve, da je osuši te v Pontinskega močvirja stala državo ogromen denar. Sedaj je vse polje, razen nekaterih predelov okrog Aprilie in Po-mezie stoodstotno •bdelano. Položaj je docela spremenjen. Pred leti so na Pontin-skem polju pridelali nekaj usoč stotov žita, se laj jih pridelajo na stotisoče stotov, poleg tega pa velike množine sladkorne pese in drugih pridelkov. Na nekaterih posestvih so pridelali kar po 63 stotov žita in po 530 stotov sladkorne pese. Vel;k je pridelek sena in druge krme. zaradi če^ar se je močno razvila živinoreja. Na Pon-tJiokem polju goje 31.000 »lav živine, med
obsega 140.000 ha zemlje. Iti je osušena, vsa spremenjena v polja, med katera so speljani prekopi in gosto omrežje cest. Na njem je bilo zgrajenih na tisoče kmečkih hiš, 5 mest in 18 vasi. Na Pontinskem polju živi sedaj nov narod, ki šteje 60.000 ljudi. Bojevniška ustanova je sama zgradila 2951 kmečkih h:š. 487 km ceste, 15.600 km prekopov, 21 km vodovodov, 640 km električnih napeljav visoke napetosti in 1080 km telefonskih zvez. Pričela je graditi tuii obsežno omrežje namakalnih prekopov, iz katerih voda že namaka 715 ha zemlje, a jih bo v bodoče še nadaljnjih 3100. Ponekod so bila zemljišča izravnana in je bilo prekopane za 2 milijona kubičnih metrov zemlje. Zemljišča so bila zavarovana z gozdnimi pasovi. V ta namen je bilo doslej zasjenih nad 35.000 dreves. Na Pontinskem polju so pričeli pridobivati tudi bombaž. Od leta 1937. dalje ga je bilo pridobljenega povprečno po 13.000 stotov. Ze sedaj znaša letni dobiček osušitve Pontinskega močvirja povprečno po 100 milijonov lir na leto. Vsi stroški so bili skoraj že v celoti poplačani z doslej doseženimi rezultati.
Na socialnem področju je bilo poskrbljeno za socialno zavarovanje delavcev in družin, pa tudi za zavarovanje pridelkov in živine. Organiziral se je kmetijski kredit. 30. septembra so 2895 kolonom na 2914 zemljiščih izročili predvidene sezname za dodelitev zemljišč v končno last. Le 31 družin se je odločilo, da se vrnejo v svoje prvotne domače kraje. V oktobru je bilo polpisanih 2350 pogodb. V nekaj tednih bodo sklenjene še nadaljnje.
Govor Duceja
Nato je spregovoril Duce. Dejal je: Crne srajce, kmetje, tovariši I Današnji dan, 26. oktobra XIX. leta fašistične dobe spada med važne dni sedaj že desetletne zgodovine osušenega Pontinskega polja. Tisoči vaših tovarišev so sedaj postali posestniki svojih zemljišč, zemlje, ki so jo oplodili z nezadržnim delom in ljubeznijo. Prepričan sem, da bodo svoje delo prav tako opravljali tudi v bodoče In se Še večjim čutim odgovornosti. S to manifestacijo je bila kakor prej gospodarsko in tehnično, sedaj človeško in socialno kronana velika zasnova osušitve nekdanjih pontin-skih močvirij, ki je neomajen dokaz naših visokih organizacijskih in st varit eljskih sposobnosti. (Množica je Duceja preknila z viharnim vzklikanjem). Z enako neomajno voljo, kakor smo z njo dosegli ta cilj, bomo dosegli tudi naš najvišji cilj (množica vzklika >Da! Duce!«), za katerega smo se boriii, se borimo in se bomo borili do zmage.
Navdušenje je bilo ta trenutek nepopisno. Množice so vedno znova vzklikale, mahale z robci, s pokrivali in prapori. Ko se je navdušenje poleglo, je Duce zapustil balkon palače uradov in je v pritličju prisostvoval formalni izročitvi pogodb in lastninske  pravice  dosedanjim kolonom.
Podpis lastninskih pogodb
Vsi so mu bili predstavljeni. Prvi je bil na vrsti Valentin Micheletti, oče šestih sinov.  Razen njega in  prelsednika bojev-
niške ustanove je njegovo pogodbo pođpi-sal tudi Duce. Pred Ducejem je podpisalo pogodbo še nadaljnjih 100 dosedanjih kolonov. Nadaljnji jih bodo podpisovali po vrstnem redu.
Duce se je nato znova vrnil na s%*oje prejšnje mesto. Ljudstvo ga je s svojim navdušenjem priklicalo in je tedaj znova vzvalovelo v viharnem vzklikanju ln manifestiranju. Tako se je moral vrniti pred ljuii še nekajkrat. Nazadnje se je spet odpeljal z avtomobilom. Pregledal je še nekaj bombažnih nasadov, se zanimal za njihovo obdelovanje, nato pa krenil na postajo, se poslovil od zastopnikov krajevnih oblasti ter se spet odpeljal s Pontinskega polja.
Sprejemi pri Duceju
Rim, 27. okt. s. Duce je v Benetk i palači sprejel Tajnika stranke. Tajnika italijanskih fašističnih organizacij v tujini in državnega podtajnika neonskoga zunanjega ministrstva ter vodjo naTVAlno^soci;disrtičnih organizacij v tujini Erncsta Bothlcja. Razgovor je trajal zelo dolgo in je potekel ▼ prisrčnem duhu. Nato jc dr. Ilohle predstavil Duceju še narodno socialistične prvake iz svojega spremstva.
Zahvala muslimanov Duceju
Rim, 27. okt. s. Duce je prejel od musliman s»k i h poglavarjev naslednjo brzojavko: Muslimani pra-zriujejo konec Ramadana z navdušenjem spričo poraza bre^boiraicor, ki s»te jih vi, Duce. prvi označili za sovražnika. Muslimani vzklikajo v slavo ADahu, ki naj usliši na.V prošnje kakor rudi prošnje naših bratov na ta svoti dan za sfaupoo zmago nad tirani
Odkritje spomenika maršalu Balbu
Rim, 27. okt. s. Jutri ob 19. oWe*nrici fašističnega pohoda na Rim bodo v Domu invalidov v Rimu odkrili mramornat spt imenik kvadrumvira in letalskega maršala LtaAa
Balba. Vojaški 5kof bo ob tej priliki daroval mašo za vse, ki so padlR v vojni rti t
fastotkaii revoluciji.
1 Nemški dom v Rimu
Rim, 27. otkt. s. Dr/avni podtajnik Eflcsco-lenca Bohle je v soboto zvečer otvorrl novi nemški dom v Rimu. Svečanosti so prisostvovali zastopniki nemških in Italijaniih oblasti ter množica poTpadaiiko^r umiril ■ kolonije v Ri?mu.
Velik požar v ncwyorskem pristanišču
New York, 27. okt. s. V BrocKlvnu je nastal včeraj velik požar, ki se je razStril na doke in druge pristaniške tn ladjedel-niške naprave. Hudo je bil poškodovan parnik »Empire Coral<r, ki bi ga moraJI ▼ bližnji bodočnosti splovitl v morje.
Obisk groSa Ciana
v Hitlerjevem glavnem stanu
ie nov dokaz najtesnejšega zavezništva in sodelovanja
Italije in Nemčije
Berlin, 27. okt. s. Ves nemški tisk opozarja na komunike o razgovoru, ki ga je imel nemški državni poglavar v svojem glavnem stanu z grofom Cianom. Obis'i italijanskega zunanjega ministra v nem-Skem glavnem stanu, pravi »Deutsche Allgemeine Zeitung«, kaže še enkrat na najtesnejše sodelovanje osnih sil v vseh fazah orjaške borbe, ki ima za glavni cilj bodočnost Evrope. Državni poglavar je poslednji č videl grofa Ciana 20. aprila. Tudi takrat se je njunih razgovorov udeležil nemški zunanji minister v on Ribbentrop.
Poteklo je šest mesecev od onega spomina vrednega sestanka, toda v tem kratkem času so dozoreli in se izpolnili dogodki zgodovinskega pomena. Njihov pomen je podčrtal pred nekaj tedni tudi sam grof Ciano v svojem radijskem govoru. Borba, ki je v teku, je tedaj deial italijanski fašistični zunanji minister, je borba proti barbarstvu, proti kateremu se je morala Evropa v zadnjih stoletjih boriti že nekaj časa. Italijanske čete .se bore ob strani nemških vojnih sil, kakor so se že borile na raznih evropskih ln afrišldh bojiščih. Njihovo sodelovanje je b?š na noj'šču Sovjetske zveze še prav posebno intimno in pomembno. Tradicionalno prijateljstvo ita-Zrjoorftega ki aemJkega naroda Je prtški
do najlepšega Izraza v osebnem prijateljstvu njunih voditeljev Adolfa Hitlerja in Benita Mussolinija. Neločljiva edinost ▼ idealih in delih je varno jamstvo za skupno zmago. Angleški sistem zavezništva prehaja iz ene katastrofe v drugo, pravi >B6rsen Zeitung«. Silni blok osnih sil pa postaja zmerom močnejši in vedno bolj trden na vseh področjih, tako na vojaškem kakor na političnem in gospodarskem. Ita-lijansko-nemško sodelovanje se zmerom bolj poglablja. Prav na tem mestu je treba opozoriti na rezultate razgovorov, ki jih je imel gospodarski minister Funk v Rimu, kjer so bile določene smernice za skupni politični in gospodarski program ▼ okviru, ki sega daleč preko trenutnih potreb. Načrtov ta programov, pravi Ust, tudi v nasprotnem taboru ne manjka, toda tam se opirajo na iluzije, med tem ko Nemčija In Ttalija gradita na realnih osnovah in na dejanjih. Razgovori državnega poglavarja z grofom Cianom so se vršili baš v trenutku, ko se nemške tn zavezniške sile pripravljajo, da definitivno uničijo boljševiško vojaško moč in tako ustvarijo pogoj za razširjenje in ojačenje e^rropskin gospodarskih osnov.
Podobne   komentarje   so objavili
«
' Stran 2
»SLOVENSKI  NAROD c, Ponedeljek, 27. oktobra 1941-XIX.
ftter. 248
Mars pred Hermesom
Z visokima
in Svoboda pred Elanom
zmagama sta včeraj pobrala Jadranom je ostala
točke LJubljana ln Mars, tekma med Svobodo in — V tablici vodi Ljubljana
Ljubljana, 27 oktobra. Prvenstvena bocba prvorazrednih nogometnih klubov je včeraj predla že Četrto postajo: $e tri nedelje m zapisali borno prvaka Ljubljanske pekrajine. Z veliko gotovostjo bi mogli storiti to že danes* ko je Ljubljana odpravila oba woja resnejSa protivnika, med druffrmi pa kakor kaže. ne bo našla niti približno enakovrednega partnerja.
Včeraj »ta dve med tremi tekmami med Marsom m Grafiko ter Ljubljano in Elanom prinesl- visoka enostranska rezultata.
Zaninvveisa ie bila tretia: med Jadranom in Svobodo. Mnenje, da so moći obeh klu-fcov močno Izenačene, jc potrdil tudi neodločen izid. tekma pa je bila med vsemi najbolj borbena. Hermes je včeraj počival.
V tabeli yn včerajšnji rezultati prinesli spremembo na drugem in tretjem ter petem m Šestem mestu. Marsu je uspelo z boljšo razliko golov poriniti Hermesa na tretfe me.*fo. prav tp.ko pa je S\*ohoda z včeraj priborfeno točko zasedla dosedanje peto me*to Elana. V vodstvu je ostala Ljubljana, v zlati sredini Jadran, na repku pa Grafika. Tabela izgleda takole:
Ljubljana 4 4 0 0 18:2 8 Mars 3    2    0     1     11 :3 4
Hormes 3 2 0 1 10:5 4 Jadran 4 1 1 2 10 : 11 3 Svoboda 3 0 2 1 3:92 Elan 2    0    11      1:9 1
Grafika      3    0    0    3      2 : 16 0 O  tekmah samih  velja omeniti naslednje:
Mars : Grafika 5:0 (3:0)
Dopoldanska tekma med Mar^m in Grafiko jo na igrišče v Zeleni jami pritegnila le skromno število gledalcev. Ozračje ie bflo precej hladno, igrišče deloma spolzko, toda za igro docela primerno.
Marsovci v skoro kompletni postavi so nastopili z veliko simozavestjo in «nasuli* ■v 90 minutah G^ifiki pet goV.v. Moglo bi jih biti celo še neka i več, toda treba je irpo=teva*\ da ie Grafika že kmalu no otvoritvi nesrečno izgubila enega svojih dobrih igralcev.
Kakor rezultat tako je bil rud: potek igre precei enovrrnnski. Marsov vrataT je bil le redkokdaj resneje zaporen, večino dela zanj je opravil že Slamič. pred katerim so šibki napadalci Grafike pokazali zelo veliko spoštovanje. Srednja vrsta je včeraj pri lažjem delu pridno pošiljala sprednjo "vrsto v napad. Med napadalci sta se izkazala predvsem Slapar in £igon.
Pri Grafiki je še dokaj dobro npravljala sveie delo ožja obramba. Mnogokrat ji je prihajala na pomoč prav do vrat tudi kril-ska vrsta, med tem ko je bil napad, v katerem so bili samo štirje igralci, navezan na slučajne žoge in akcije.
Mars sprejme takc.j v začetku borbo z najresneiše strani V 6. minuti Grafičarji rzgube enajstega igralca, obenem pa jih še doleti kazen enajstmetrovke. Strelja jo neubranljivo 2'gon. Tgra se večinoma na polovici Grafike. Ie tu pa tam se igra razmahne tudi na nasprotno stran, kjer Grafi-čarje že ^koli 16-me trske črte mine navdušenje. Toda rudi Marsovci ne dosežeio pravih uspehov. Neizkoriščeni ostanejo tudi trije koti. Sele v 23. minuti preigra S'apar nasprotno obrambo in poviša na 2:0. Nato mine zopet deset minut nekoristnih napadov, dokler /tigon ne pripelje do 5 metrov, nesebično odda prostemii Slaparju, ki postavi rezultat prvega polčasa 3 : 0.
Mars je rudi v drugi po^o-vici gfcozi v premoči in narvdti. Graf:čfl*rji se branijo žilavo, narvadaio le redko. r>a še toda j zeflo boječe. Obramba pa dobro dela in dolgo Mar> ne more povi-šati. 5eTc nanetk« vratarja Grafike jim prinese u5-r>eh. V 15. minuti strelja Slapar kot. Vratar se nepravočasno spusti v posredo\*anje n&kaj metrov pred svojimi vrati, /toga srkava mimo njegovih rok na Dobrlehvvo glavo, odtod pa naravnost v mrežo 4 : 0, Koti za Marsa se vrstijo še kar naprej, toda vse žoge gredo mimo vrat bod:sri v rn^je ali ven. Tudi Grafika si pribori kot T.ilco se vrste drlge minute brez dogodkov, šele ono nvnuto pred koncem dozori bo-ha do novega in zadnjega uspeha. Pregrešck reke v 16-metrskem proste ru Grafike m žogo posta vi sodn?k na belo točko Od tam jo 2i<?on W:skovito m varno položi v mrežo. 5 : 0 m konec.
Sod?! je tekmo Dorčec. ob mejah sta pa sodelovala ing Mrdjen ;n Makovec.
Svoboda : Jadran Z:2 (a:a)
PonoUiansk: skupni spored na igrišču Ljabtfane sta začeli mo'tvi Svobode in Jadrana. Tekmo ie vodi'! Kos. kot lin'iska sodnika sta mu pa pomagala  Pušenjak m
C''mernik.
Kar je Svoboda pokazala že preteklo nedeljo, to je potrdila tudi včeraj. M'adi fantje igrajo zelo donad'jiv nrxy>meit, 4erx> obvladujejo žogo kar ie pa še posebno simpatično: nph igra kljub startu in borbenosti malokdaj prestar* do vo1 jene meje. Svoboda ima danes moštvo ki mu je namenjena v našem nogometu lepa bedočnost. če bo vztrajalo v svojem stremijeniu skupaj. Ugaja nien napad, ki ga je včeraj vodil Bačnik. Pa rudi v ozadju so dobri igralci, vratar Rogl je mnogokrat uspešna posredoval.
Pri Jadranu je rta stopil v levi zveri Crno-bori, bivši icralec jeseniškega Bratstva, drugače pa so Trnovč-9ni igrali v svoii že običajni postavi. Bili so Svobodi enakovreden nasprotnik in bi ne bilo posebno presenečenje, bo bi rudi drugo točko beležili ▼ svojo korist. Grešijo pa zelo v podajanju žoge- V obrambi sta opravila zadovoljivo svoje delo zlasti vratar Markič m levi branilec. Krilska vrsta je rx*2rtvovaIna in borbena, toda prav ona največkrat greš- v podajanju. V napadu ie včeraj imel slab dan pa ud vsem Mam. ki je zgrešili marsikatero selo priliko. Tudi Zinke je igral že boljše
Prve minute prevlad« ie Svoboda toda Jadran se kmalu znajde in igra teče od Trat do vrat. V 6. min. se patWM mre*« v vratih Svobode, Hoda sodnik zadetka ne prizna, ker je bi ofwd. Ko strelja kasneje Znke prosti stre! » 16-mctaske črto napra-
vijo Svobodami zid, žogo ujame Mani, ki jo posije ven. Borb« je živahna na obe strani, agilne j ša je v napadu Svoboda, ki si pribori rudi kot. Kasneje se tak uspeh nasmeje rudi Jadranu, ki ga pa Mam zelo poceni zapravi. Nevarnih strelov yc na obeh straneh nekaj, zelo oster se celo odbije od prečke Jadranovih vrat Odločilni minuti, ki razfjibljeta tudi gledalce sta 29. in 31. Prvi so na vrsti Jadranovci Zinke pride z žogo v sredino 16-metrskega prostora Svobode in skozi korak branilca posije oster strel proti desnemu kotu. Od prečke se odbije žoga v mrežo. Dve minuti zatem Bačnik od Svobode izenači. Ta gol gre deloma na rova s vrataria Jadrana, ki je nepravočasno posredoval. Nekaj minut prevladuje Jadran, toda rezultat poviša io Svobodaši. Desna zveza Turšič pošUje s 16 m oster strel neobrani j ivo v mrežo. Proti koncu polčasa strelja Jadran kot. Zoga pfleSe nekaj časa od igralca do igralca ko pa jo> doseže Hočevar na desni zvezi, ie rezufltat 2 : 2 postavljen do konca igre.
V drugem polčasu ie borbenost za spoznan ie popustila, majhno terensko premoč ima Jadran. Pri tem greši zlast' Mam bodisi pred colom bodisi v stre lian ju kotov. Tudi Crnobori ga posnema ko pride sam pred vrata Svobode, pa z obotavljanjem omogoči Roglu uspešno obrambo. Vrsta kotov mine. več jih je v korist Jadrana, brez uspeha. Priložnost za gol se ponudi tudi Svobodi, toda rezultat ie le kot. ki ga strelja krilo za mrežo. Tako se črpaio moči na obe strani in minute potekajo, ne da bi žoga našla pot v katerakoli vrata. Se tik pred koncem se ponudi Jadranu zadnja priložnost za odločilni gol. toda za mnogimi drugimi tudi ta ostane neizkoriščena.
Ljubljana : Elan 8:0 (4:0)
Zanimanje za prvenstveni nastop Elana
je bil kljub nedavnemu dvoštevilčnemu porazu precejSnje in ob začetku se je zbralo na igrišču nekaj stotin gledalcev. Reklama s strani ljubljanskih klubov je vedela povedati, da bo Elan nastopil ojačen z nekaterimi Italijanskimi vojaki. Izkazalo se je pa, da je bila domišljija prebujna. Res je lan nastopil z novo močjo, toda nikakor ne gre za vojaka, temveč za igralca, ki je prej menda igral v Gorici.
Sodniku Zajcu sta se moštvi predstavili takole:
Ljubljana: Kriše — Puterle. Lah II — Pelicon, Pilej, Udovč — Smole, Pepček, Lah I, Hasl, Hacler.
Elan: Kalčič — Košele, Vigini — Murn, Knajter, Smajdek — Vovk, Horvat, Smrdu, Stepišnik, Malic.
Glede postave Ljubljane bi bilo poudariti samo nekaj o napadu. 2e zadnjič smo zapisali, da Haclerjevo mesto ni na krilu. Včeraj se je to ponovno izkazalo. Druga šibka točka napada je bil Hasl, ki mu včeraj ni uspela niti ena stvar. Vsi drugi so zaigrali kakor običajno, priden je zlasti Lah I.
Elanu kot celoti še mnogo manjka, da bi bij izven Novega mesta in na velikem igrišču resen nasprotnik Ljubljani. Moštvo je pač še na začetku poti In verujemo, da so glede na idealizem in požrtvovalnost, ki ju očitujejo, na najboljši poti. Kot boljši poedinci so se včeraj izkazali Kalčič, Vi-gini, Knajter, deloma Mura, v napadu pa Malic in Stepišnik.
Začetne minute so medle. Prvi je zaposlen Kriše, takoj nato pošlje Lah pozdrav Kalčiču. Kasneje se opogumi Pepček in vratar Elana se izkaže kot sigurna moč. Elanovci podjetno napadajo ter dosežejo kot. PrVi splošni napad Ljubljane potegne Lah. ko pa poda žogo na desno, tam manjka Smoleta. Igra je odprta in enakopravna. V 15. min. pokaže Hacler majhno mo.stro-vino sicer tako nevarnega driblinga. V vi-
jugi in mimo nog treh branilcev Elana porine žogo Lahu. ki jo tokrat prime s prave strani in Kalčič je poražen prvič. Kom-binatorno Ljubljana ne briljira, toda temveč si izbije koristi. V 21 minuti se ponudi Smoletu možnost, toda pade in žogo pobere Kalčič. Igra se večinoma pred vrati Elana. V 23. minuti dobi žogo po daljšem obleganju Lah in s 16 metrov jo pošlje neubranljivo v desni kot 2:0. Ljubljana prevladuje, vsak poskus Elana priti v bližino vrat Ljubljane sigurno rešuje obramba s svojim odločnim in pravočasnim startom. Kalčič se ponovno izkaže s svojo hladnokrvnostjo, ko reši s pravočasnim padcem Lahu pod noge. V 32. minuti je Elan v napadu. Malic pošlje z leve strani oster strel, toda Kriše se ne pusti presenetiti. Ljubljana ponovno zaposljuje vso Elanovo obrambo, ki more že tretjič kloniti. 2ogo dobi Smole in njegov strel gre neubranljivo proti levemu kotu. Zadnji hip prileti Hacler, ki same potrdi 3:0. Nekaj napadov izvede Elan, potem pa je spet vroče pred vratmi Kalčiča. Mož se ob neki priložnosti prepogumno požene za žogo, ki mu uide to siguren gol brani z rokami v stilu vratarja branilec Vigini. Enajstmetrovko plasira Lah nizko in v 41. minuti je 4:0 za Ljubljano.
V drugem polčasu je premoč Ljubljane še očitnejša. Blatni teren pred vratmi Elana pa zelo ovira streljanje in marsikatera Žoga obtiči v njem. Ljubljana napada, toda le redko je žoga na terenu pripravnem za streljanje. Vse do 17. minute mineva igra brez spremembe. Tedaj pa pošlje Lah žogo na krilo Smoletu, ki jo polvisoko vrne v sredino ln Hacler jo podaljša z glavo v mrežo. Bila je to ena najlepših potez 5:0 za Ljubljano. V streljanju se zapovrstjo preizkušajo Hacler, Smole, Lah, toda vse gre mimo vrat. Razgiblje se tudi Elanov napad, ki ga prekine šele ož;a obramba, naslednjo priložnost pa pošlje Stepišnik za mejno črto. V 29. minuti pelje Smole po krilu, predloži Haclerju v sredo, ta Lahu in rezultat je 6:0. V 32. minuti po krivdi Kalčiča, ki mu izpade žoga iz rok. poviša Smole na 7:0, po dveh napadih Elana pa je tudi on tisti, ki postavi rezultat 8:0 v 40. minuti. Vse drugo do konca je sicer še večkrat nevarno, toda ne prinese nobene izpremembe več.
Za prvenstvo II. razreda
V prvenstveni tekmi sta se dopoldne na Kodeljevem spopadli moštvi Mladike in Viča. Tekma, ki jo je sodil Jerman, je bila enostranska in so Vičani igrali podrejeno vlogo. Zmagala je Mladika 9:0 (5:0).
Prva prvenstvena nedelja v Italiji
Včeraj se je v vseh skupinah začelo nogometno prvenstvo Italije. Med rezultati prve divizije je omeniti predvsem neodločene izide v Trstu, Benetkah in Firenzi, med tem ko so v vseh ostalih zmagali domači klubi. V drugi diviziji je bila tekma med Lucchesom in Sieno odložena, na tujem so zmagali Vicenza proti Piši in No-vara proti SpeziL Posamezni rezultati so naslednji:
V diviziji A: v Torinu: Torino — Liguria 3:2. v Trstu: Triestina — Lazio 0:0. v Benetkah: Venezia — Ambrosiana 0:0, v Bergamu: Atalanta — Livorno 4:0, v Milanu: Milano — Modena 7:1, v Rimu: Roma — Napoll 5:1, v Genovi: Genova — Bologna 3:2, v Firenci: Fiorentina — Ju-ventus 1:1.
V diviziji Be v Bustu A.: Pro Patria — Alessandria 0:0, v Pescari: Pescara — Sa-vena 2:0. v Padovi: Padova — Bari 4:2, v Reggiu: Rigrgeana — Prato 3:0, v Pisi: Vi-cenza — Pisa 4:1, v Lodlju: Fanfulla — Udinese 4:1, v Brescn: Brescia — Fiuma-na 2:1, v Spezii: Nov ara — Spezia 1:0.
še ena Jesenska nedelja
je skopnel in pofcaaalo se je zopet sslnce, a se ie pripravljajo na „zimsko spanje44
Ljubljana, 27. oktobra.
Mislili smo, da se že začenja zima, ko je prejšeji teden zapadel prvi sneg. Meščani so bili že pripravljeni na smučarsko sezono, nekateri pa tudi na zimsko spanje, na čas, ko je konec izletov in celo sprehodov na periferijo. Tedaj se razlije po Ljubljani blaženi mir in ljudje ob nedeljah najdejo edino še pot do kina ali kavarne. Dopoldne uživajo že obvezno spanje, tako da ulice nekoliko ožive šele proti večeru.
Toda jesen se vendar še ni poslovila. V mestu je kmalu skopnel prvi sneg, zavele so zopet toplejše sapice in včeraj popollne se nam je celo pokazalo solnce, kar je tudi dogodek v teh časih. Bilo ni sicer več tako toplo, kakor prejšnje nedeljo in hladnejše se nam je zdelo že ob samem pogledu na hribovje, ki obkroža Ljubljansko kotlino; pobeljeno je globoko in snega je toliko, da ga ne bo se tako kmalu pobralo, čeprav bo toplo vreme trajalo ie dalje časa. Včeraj je tudi ie ležal sneg na samem Rožniku in Golovcu na severni strani.
Kljub zimskemu razpoloženju so mnogi meščani skušali podaljšati včeraj jesensko sezono. Nekateri so ali na lov za kostanjem, precej jih je pa tudi nabiralo gobe. Gobarji so bili prijetno presenečen', kajti mnogi so nabrali včeraj več lepih, mladih gob kakor pred snegom. Ce ne bo se nekaj Časa prehude slane, bo nam narava dajala ie precej tega >rastlinskega mesa«, ki je postalo letos tako cenjeno.
Konec pa tuli ie ni izletov. Na Dolenjsko je odšlo včeraj toliko meščanov, kakor da se je smučarska sezona res is začela. Toda odhajali so bres smuči, vračali so se pa polni hvale nad dolenjskimi lepotami in posebej dobrotami Tako sdaj ni treba več propagirati tujskega prometa na Dolenjskem in v tej strni se bodo smučarji ie posebno pomnožili, čeprav ss bodo smučali brez smuči.
Ljubljana se p« sdaj izživlja ob nedeljah v samih intimnih dogodkih, umetnostnih razstavah, gledaliških predstavah ln ▼ kavarniškem ziehanju. v mestu samem se ie začenja zimska sesana. Včasih Je tU
uvod v njo pokušan je mošta in krvavic na periferiji, nova portugalka in Martinova gos. Zdaj se pa meščani ob nedeljah tem bolje sladkajo s kostanjem na ulicah. Zdi se, da je postal kostanj prava narodna jed. Nikdar meščani najbrž niso še kupovali tako pečenega kostanja kakor letos in nekateri kostanjarji imajo ob nedeljah že močno razširjene >obrate«; ena peč sama že ne zmaguje vsega dela in zaposlenih je več ljudi po načinu delitve dela.
Žrtev tramvaja
Ljubljana, 27. oktobra
V soboto zvečer se je pripetila huda nesreča na Poljanski cesti. Približno ob 20.15 je vozil tramvaj v smeri proti Ambroževemu trgu. Kakor navadno je voznik zvonil vzdolž ozkega hodnika ob Alojzišču. Tramvajska proga je tam, ker je cesta ozka, položena precej tesno ob hodniku. Ko je tramvaj vozil z navadno hitrostjo, je tik pred njim stopila z desnega hodnika na progo neka ženska. Očitno je hotela prekoračiti cesto, pa ni opazila, da vozi tramvaj. Voznik je takoj zavrl voz, a nesreče ni mogel več preprečiti, saj je ženska stopila na progo tik pred tramvajem.
Tramvaj je Žensko podrl z veliko silo. Obležala je nezavestna. Priskočili so ji takoj na pomoč ter jo prenesli v bližnjo vežo. Kmalu so prišli reševalci, ki so jo prepeljali v bolnico. V bolnici so ugotovili, da je ponesrečenka dobila hude notranje ranitve. Piše se Marjeta Wurzbach; bila je 58-letna vdova odvetnika iz Preddvora Ponesrečenka se v bolnici nI več zavedla m včeraj zjutraj je umrla.
V bolnico so prepeljali tudi naslednje ponesrečence. Janez Gregorčič, orožnik lz Velikih Lašč, je padel s kolesa in se močno pobil po glavi. — Anico Kosec. 20-letno služkinjo iz Ljubljane je nevarno ugriznil pes t desno nogo.
Obnovite naročnino!
;:V.::"-'v*>.
\       w :::
t     1 \ l :
/ .•* ,y
Non sprecale 11 Vostro denoro. Dale stmpre la jassfstsasa ali* lam pad« O&raill Jfl* !• pivi •conomich* nml lumionamenlo. Avrele cosl o parita di Bp*sa maggior qua»tiia di luc»*
Ne zapravljajte Vašega denarja. Dajajte vednoprednosi žarnicam Osram H # katere so najbolj ekonomične v delovanju. Tako boste imeli s istimi stroški večjo količino lučU —
!•*.•/.';   :\"'•.**%ćfafluče ar^l|^^^ić^||^^^s^^^^^^
////i \
La commissione esaminatrice per gli insegnanti nelle scuole per Sanclulli deSicenti
L'Alto Commissario per la provincia di Lubiana, visto il regolamento per TabiliLa-zione all'insegnamento nelle scuole per fanciulli deficentl 8 febbraio 1935, visto Tarticolo 3 del R.D.-L. 3 maggio 1941-XIX n. 291, visto larticolo 1 del R.D.-L. 7 giu-gno 1941-XDC n. 454 in relazione all'artl-colo 6 del R.D.-L. 18 maggio 1941-XIX n. 452 e airarticolo 6 del bando del Duce 17 maggio 1941-XIX, ritenuta 1'urgente ne-cessita di provvedere, ordlna:
A rt. 1. La commissione esaminatrice per gli esami di abilitazione airinsegnamento nelle scuole per fanciulli deficentl (sordo-muti, ciechi, incapaci) neila provincia di Lubiana viene coetituita preeso la divisio-ne TV delTAlto Commissariato.
II preeidente, i componenti ed il segre-tario della commissione sodo nominati dai-1'Alto Commissario. H eegretario non ha diritto a voto.
Art. 2. Le sessioni dl osame sono indette di volta ln volta dall'Alto Cornmissario che ne determina altresl il periodo nel quale devono aver luogo le prove orali, seritte e prati che e le condizioni di am-rnissione del candidati.
Art. 3. La presen te ordinanza, che so-stituisce ogni precedente disposizione con-traria, entra in vigore il giorno della sua pubblicazione nel Bollcttino Ufficiale per la provincia di Lubiana.
Lubiana, 22 ottobre 1941-XD*.
L'Alto Commissario Emilio Grazioli
Izp!tna komisija za učitelje v šolah za defektne otroke
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino glede na pravila o strokovni izobrazbi učiteljev v šolah za defektne otroke z dne 8. februarja 1935., na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291, glede na člen 1. kr. ukaza z dne 7. junija. 1941-XDC št. 454 v zvezi s članom 6. kr. ukaza z dne 18. maja 1941-XXIX st. 452 in člena 6. Ducejevega razglasa z dne 17. maja 1941-XIX in smatrajoč ukrep za nujen odreja:
člen 1. Pri IV. oddelku Visokega Komi-sartata se postavlja izpitna komisija za usposobijenostne Izpite za poučevanje v šolah za defektne otroke (gluhoneme, slepe, manj nadarjene) v Ljubljanski pokrajini.
Predsednika, člane in poslovodjo izpitne komisije imenuje Visoki Komisar. Poslovodja nima glasovalne pravice.
Člen 2. Izpitne roke odreja občasno komisar, ki določi prav tako tudi čas, v katerem naj se opravljajo ustni, pismeni in praktični deli izpita, in pogoje za pripustitev kandidatov.
Člen 3. Ta naredba, ki nadomestuje vsako prejšnjo, njej nasprotujočo določbo, stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana dne 22. oktobra 1941-XTX,
Visoki komisar Emilio Grazioli
H riordinamento del eorpi dei vigili del finoeo
L'Alto Commissario per la provincia di Lubiana, vista la legge suirorganlzzazione dei vigili del fuoco del 15 luglio 1933 del-l'ex Regno di Jugoslavia, visto il R.D.-L. 3 maggio 1941-XIX n. 291, ritenuta la ne-ceasita dl dare una nuova sistemazione al-rorganlzzazione del vigili del fuoco della provincia, decreta:
Art. 1. L'Assemblea Generale, H Consi-glio Centrale e il Collegio dei Slndaci della Federazione del vigili del fuoco per la provincia di Lubiana (Gasilska zajednica Ljubljanske pokrajine) sono sciolti ed e nominato commissario straordinario della Federazione steaaa il cav. uff. dott. ing. Giorgio Conighi, 11 quale ne curera 1'am-ministrazione e ne rlorganlzzera 1 servizi anticendi ln conformita al eriteri e alle direttive che gli aaranno date dall'Alto Commissario.
Nel dlsimpegno delle sue mansionl sara assistlto da una consulta composta dal signorl dott. Antonio Kodre, Diodato Pogačnik e dott. ing. Francesco Dolenc, non-che dal comandante del eorpo permanente del vigili del fuoco della citta dl Lubiana.
Art. 2. II presente decreto e immediata-mente eaecutivo e sara, pubblicato nel Bol-lettlno Ufficiale per la provincia dl Lubiana.
Lubiana, 22 ottobre 1941-XIX.
L'Alto Comjnissario EmUlo Grazioli
Preureditev gasilstva
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino glede na zakon o organizaciji gasilstva bivše kraljevine Jugoslavije z dne 15. julija 1933., na podstavi kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291 In smatrajoč za potrebno, da se preuredi organizacija gasilstva odloča:
Člen 1. Skupščina, osrednji odbor to nadzorni odbor Gasilske zajednice Ljubljanske pokrajine se razpuščajo in se imenuje za izrednega komisarja te zajednice cav. uff. dr. Inž. G\orgio Conighi, ki jo bo upravljal in preuredil gasilsko službo skladno s smernicami in navodili, ki mu jih bo dajal Visoki Komisar.
Pri izvrševanju teh dolžnosti mu bo v pomoč sosvet, sestavljen iz gg. dr. Antona Kodreta, Bogdana Pogačnika ln dr. inž. Franceta Dolenca ter poveljnika poklicnih gasilcev mesta Ljubljane.
Člen 2. Ta odločba je takoj izvrstna tn se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana, dne 22. oktobra 1941-XIX.
Visoki Komisar EmlHo Grazioli
iSe/eziiica
KOLEDAR
Danes:    Ponedeljek,   27.   oktobra: Fro-
mencij
DANAŠNJE PRIREDITVE
Kino Matica: Ohm Krtiger
Kino Sloga: Pilot Lucijan Serra
Kino Union: Most vzdihljajev
Kijno Moste:  Madame Butterflv in Fran-
kensteinova nevesta Koncert pianista Vidussa ob 20. t veliki
Filharmonični dvorani Razstava Zdenko Kalin - Mnksrtm SOtleJ v
Jakopičevem paviljonu
DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Sušnik, Marijin trg 5, Kuralt,
Gosposvetska cesta 10, Bohinec ded., Cesta 29. oktobra 31.
Radio L]ubl|ana
RADIO LJUBLJANA Torek, 28. oktobra 1941-XIX.
7.30: Poročila v slovenščini, 7.45: Pesmi in melodije, v o 1 moru napoved časa. 8.15: Poročila v italijajiščini, 12.15: Plošče — italijanske pesmi, 12.35: Godba IX. želez-nicarske in miličarske legije pod vodstvom mojstra Caffarellia, 13: Poročila v italijanščini — napoved časa, 13.15: Komunike glavnega stana Oboroženih Sil v slovenščini, 13.17: Orkester pod vodstvom mojstra Arlandija, 14: Poročila v Italijanščini, 14.15: Godba Kraljevih Karabinjer-jev pod vodstvom mojstra Luigia Cire-nela, 14.45: Poročila v slovenščini, 17.15: Ljubljanski radijski orkester pod vodstvom D. M. Sijanca, 19.30: Poročila v slovenščini, 19.45: Pestra glasba 20: Napoved časa — poročila v italijanščini, 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini, 20.30: Gledališka sezona EIAR: Rim Cezarjev — drama v štirih dejanjih z epilogom, glasba Igina Robbiania, v odmorih slovensko predavanje in vesti v slovenščini, 22.45: Poročila v italijanščini.
Naše gledališče
DRAMA.
Ponedeljek, 27. oktobra: zaprto.
Torek, 28. oktobra: Nocoj bomo Improvizirali. Red A. Začetek ob 18.15, konec ob 20.45.
Sreda, 29. oktobra: Dva bregova. Red B. Začetek ob 18.15, konec ob 20 30.
OPERA
Ponedeljek, 27.  oktobra: zaprto. Torek, 28. oktobra: zaprto. Sreda, 29.  oktobra: La boheme. — Red Sreda. Začetek ob 18.15, konec ob 21.
Iz Snodnfe Staferske
— Racioniranje mleka v Mariboru. Od 2. novembra dalje bo v Mariboru racioni-rano tudi mleko. Vse mleko bo treba od tega dne Izročati mlekarni na Tegettho-fovi cesti 51. Vsi konzumenti se bodo morali prijaviti najkasneje do 29. oktobra v mlekarnah, kjer hočejo dobivati mleko. Oblasti bodo strogo pazile na to, da nihče ne bo dobil dvojne količine mleka
766^072
»SLOVENSKI NAROD«, Ponedeljek, 27. oktobra 1941-XTX.
Stran S
Poglavnik o razmerah na Hrvatskem
Razgovor dr. Pavelica z dgplin.fcom
Usta „Donauzeteung"
Zagreb, 26. oktobra
Dopisnik v Beogradu izhajajočega nemškega iista »Donauzeitung« dr. Leonhardt Oberascher je posetii  te dni poglavnika
dr. Pavelica v njegovem kabinetu na Markovem tegu v Zagrebu in ga naprosil za izjavo o razmerah v m.adi hrvatski drža v L
Poglavnik je govoril najprej o ukrepih proti komunistom in četrtkom, češ, da je upanje sovjetov glede trajnega uspeha v Bosni in Da.maciji splavalo po vodi. Uprava posluje zdaj mnogo boi je kakor v začetku, je nadaljeval pogiavnik. Lokalne upravne oblasti delajo dobro. Poglavnik je dodelil Častnika svuje telesne straže v strankinem aparatu v poed^nih županijah, da bi se utro.ia disciplina. Ta ukrep je bil uspešen. Zdaj ni več divjih ustažev, niti samovoljn.h uprav ali izgledov. Celo srbsko prebivalstvo se je spametovalo in sprijaznilo z novimi razmerami.
Med temelje hrvatske uprave spada orožništvo. Z raznimi ukrepi je bilo orožništvo preorganizirano In postavljeno na solidnejšo pod'ago. V kratkem prevzamejo več odg.jvomih mest v orožnistvu častniki poglavnikove telesne straže, ki so bili nalašč v ta namen izšolani. Na vojaškem polju so bili doseženi veliki uspehi. Hrvatska ima zdaj vojno akademijo in podčastniške šole. Velik uspeh je bil dosežen tudi v hrvatskem mladinskem pokretu. TJsto.ika mladinska organizacija šteje okrog 250.0(X) članov in je sijajno organizirana. Dotok novih članov se nadaljuje. Pri sprejemu pa oblasti zelo pazijo, ker jim ne gre za preveliko število.
Med hrvatskimi kmeti je našel ustaški pokret že v začetku mnogo privržencev Se zdaj prihajajo izjave raznih kmetskih or<?anizar:j o pristopu k ustaškemu pokretu. Ze pred me?eci se je veliko število kmetskih organizacij korporativno pridružilo ustašem in priznalo novo državo. Poglavnik je odredil, da se propaganda med kmetskim  ljudstvom  ne  sme zlorabljati.
Ljudstvo mora imeti mir. ne sme se dogajati, da bi ga s pretiranimi zahtevami preobremenili. Da dobi kmečko ljudstvo Še večje zaupanje v ustaški pokret in mlado državo je imenoval poglavnik ustanovitelja »Gospodarske sloge« dr. Totha za gospodarskega ministra.
Na vprašanje, kako je s prehrano prebivalstva, je poglavnik odgovoril, da so bile vse naloge v tem pogledu izpolnjene. Cim bo pospravljena koruza, bo koruzna moka v velikem obsegu porabljena za prehrano prebivalstva Dotlej s; pa mora privoščiti Hrvatska luksus. da peče kruh izključno iz pšenične moke. Preskrba z mesom in mastjo ne dela nobenih nepremagljivih težkoč. Za pretirane cene ni nobenega povoda. Hrvatska ne vodi inflacijske poiitike, njen denarni obtok je skromen.
Na vprašanje glede uspehov v prvih šestih mesecih dela na izgraditvi samostojne hrvatske države, je odgovoril poglavnik Zadovoljen sem, ker se po vsej državi dela. Jaz sam sem zaposlen tako, da se lahko posvečam samo delu. Bilanca izgraditve v prv;h šestih mesecih je nedvomno pozitivna in sicer v prvi vrsti zato. ker smo dosegli  v pogledu  reda velike uspehe. Ko ne bo v Evropi nobene demokracije v starem smislu več, bodo lahko po mojem prepričanju mlade države zelo dobro živele. Bila je velika napaka, ko je prej vsaka država mislila, da lahko vodi »veliko politiko«. V bodoče mi take potrebe ne bomo več imeli. Razlika je dali razumemo pod zunanjo politiko razvoj naših zunanjih zadev, ali luksus »velike zunanje politike«. Hrvatska ne bo delala nan~>k nreteklosti. Narodi se bodo lahko po zaključku pohoda proti Rusiji ob konru voine posvetili v prvi vrsti notranjemu življenju Hrvatska se bo torej posvetila svoji notranji izgraditvi  in  si  vedno prizadevala usmerjati svoje delo tako. da bodo njeni državni interesi v skladu z interesi držav Osi sploh in s tem tudi z interesi Velike Nemčije.
LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI
Predstave: SaSjSj ob 16. tn IS. aH:
KINO MATICA
TELEFON 32-41
Monumentalni ve lem m o mam eni ti vstaji in JunaakM borbi Durov za svobodo
Ohm Kroger
Emil Jannings Olaela Unlen Gustav Grtmdgens
Zaradi  koncerta predstava danes tuno ob 16. url.
KINO UNION TELEFON 29-31
Monumentalno zgodovinsko filmsko delo
Most vxdihljajev
Paola Barbara,   Mariela Lottl,   Eili Parvo
KINO SLOGA TELEFON 27-30
Amedeo Nazzarl       Marlo Ferrari
PILOT LLCIANO SERRA
Odličen letaLskl film, odlikovan na beneški razstavi. Predstave v torek ob 15..  17. In 19. url.
BHEVNE VESTI
— Obvezno posredovanje dela. Vsi delodajalci se opozarjajo na določila naredbe o ureditvi povpraševanja in ponudbe dela, na podlagi katerih je uvedeno obvezno posredovanje iie!a za vse poklice samo potom namestitvenih uradov (borz dela). Name stitveni uradi odnosno oddelki se nahajajo na deželi pri vsakem občinskem uradu, na sedežih okrajnih glavarstev pa poslujejo okrajni namestitveni uradi kot podružnice pokrajinskega namestitvenega urada (javne borze dela, ki posluje v Delavskem domu v Ljubljani. Vsak delodajalec, ki želi zaposliti delavca ali nameščenca (tudi hiš no gospodinjske in kmečke posle) sme sprejeti tega samo s posredovanjem name stitvenega urada. Za neupoštevanje so v naredbi določene občutne kazni. Delodajalci se nadaJje opozarjajo, da morajo prijaviti oddelku namestitvenega urada, na čigar območju obratujejo, v petih dneh Ime in strokovno usposobljenost delavcev, ki so jih iz katerega koli vzroka odpustili in ki so iz katerega koli drugega razloga sami prenehali delati, vendar ta prijava ni obvezna, če gre za ustavitev dela, ki ne bi trajala več ko petnajst dni.
— Tudi Zagrenf-ani I^hIo redili pra&ieo. Zagrebški župan Ivan \Verner je izdal na vse meščane oklic, ki jih v njem poziva, naj rede prašiče. Zagrebčani prašičev seveda ne bodo redili v mestu, pač pa v okoliških vaseh. Za zadostno število prašičev bo poskrbela zagrebška mestna občina, ki vsakomur jamči, da mu po zakolu dobljena, mast in meso ne bosta odvzeta. Vsi, ki se bodo odločili za rejo prašičev, bodo od mestne občine dobili še posebne izkaznice za nabavo rs.4robne količine koruze.
— V Zagrebu bodo rneionlraJI mlečne proizvode. Pri zagrebškem županu Ivanu Wernerju se ;'e te dni vršila konferenca, ki je bilo na njej razpravljano o racioniranju mlečnih proizvodov. Kakor poročajo zagrebški dnevniki, mleko za zdaj ne bo raci oni ran o, pač pa bosta raci oni rana samo surovo maslo in sir, ki ju bodo mogli Zagrebčani nabavljati le na živilske karte, ki >ih bodo izpopolnili še s posebnimi odrezki za oba omenjena mlečna proizvoda.
— Hrvatski muslimani za spomenik dr. Starčeviču. Muslimanska verska občina v Zagrebu je na svoji nedavni se;i sklenila, da iz svojih skromnih sredstev podari 5.000 kun za spomenike očetu Hrvatske in tudi očetu vseh muslimanov, ki je njihova edina prava in iskrena domovina Hrvatska, dr. Starčeviču. Posamezni člani odbora muslimanske verske občine v Zagrebu so za isti namen zbrali med seboj še nadaljnjih 5.000 kun. Vsa hrvatska javnost je darilo in izjavo zagrebške muslimanske verske občine vzela z največjim zadovoljstvom na znan;'e.
— Plačilni sporazum med Hrvatsko in Finsko. V Zagrebu je bil te dni podpisan plačilni sporazum med Hrvatsko in Finsko, ki ga je za Finsko podpisal opolnomočeni minister in poslanik Finske pri hrvatski vladi dr. Onni Talas. za Hrvatsko pa gospodarski minister dr. Dragotin Toth. Plačilni sporazum je bil podpisan v okviru trgovinske pogodbe med neodvisno hrvatsko državo in Finsko.
— Nova železniška konferenca v Zagrebu. Poročali smo že, da se je v Zagrebu vršilo že več konferenc, ki so na njih drŽave - naslednice Jugoslavije razpravljale o razdelitvi bivšega jugoslovanskega železniškega voznega parka. Na teh konferen-
ca_h je bil sicer dosežen nekakšen sporazum, vendar pa se je v praksi izkazalo, da niso bila vsa vprašanja rešena tako, kakor je zahtevala stvarnost. Da bi bilo to vprašanje naposled vendarle rešeno, bodo v Zagrebu sklicali novo železniško konferenco, ki se bo vršila 7 ali 14. decembra.
— štipend'je za tržaške dijake. Tržaška mestna podporna ustanova je razpisala vrsto štipendij za srednješolske dijake v šolskem letu 1941 42. Ta ko je razpisanih 6 štipendij po 1000, eno po 650. eno po 350 in tri po 250 lir. Podrobne podatke o teh Štipendijah daje omenjena ustanova Prošnje je treba vložiti v njenem uradu v ulici Caseoli 31 do 8. novembra.
— Pokrajinska umetniška razstava v Trstu. Prihodnjo sobotx> bodo otvorili v galeriji na Corsu večjo jesensko umetniško razstavo. Prvotno bi se bila morala razstava pričeti že preteklo soboto. Razsod-niški zbor je medtem pregledal 280 del,
ki Jih je za razstavo priredilo 107 umetnikov. Sprejeta je bila na razstavo 101 slika in 16 kiparskih del. štev.lo umetnikov, ki se udeleže razstave, znaša 59. Med drugimi bodo razstavila svoja dela tudi Ugo Cana, Avgust Cernigoj, Josip Cesar, Josip Moro in Alojzij Spazali.
— Sarajevsko bolnico razširjajo. V glavni sarajevski državni bolnici bodo zgradili nekaj novih paviljonov, takoj pa bodo začeli z adaptacijo kirurgičnega in ginekološkega oddelka. Skupni strošek za popravilo teh odde.kov bo znašal blizu 700.000 kun.
— 20.000.000 kun za gradnjo nove ceste. Veliki župan velike hrvatske župe Lašva in Glaž dr. Nikola Tusun, ki ima svoj sedež v Travniku, je nedavno obiskal me-rodajne vladne Činitelje v Zagrebu in jim predložil obsežen referat o javnih delih v njegovi veliki župL  Kmalu po njegovem povratku v Travnik je prispela vest, da je hrvatska vlada dovolila kredit v znesku 20 milijonov kun za gradnjo nove ceste na znano Vlašić planino, ki je ena najlepših bosenskih planin, vsa preraščena z gostimi gozdovi, delno pa ima pozimi tudi sijajna smučišča. Ljubitelji izletov v lepo prirodo in ljubitelji smučanja so vest o gradnji nove ceste na Vlašić planino sprejeli z velikim veseljem   Ker je že zima pred durmi, bodo letos izvršili samo pripravljalna dela, dočim bodo s samo gradnjo začeli takoj pomladi. Poleg tega velikega zneska je hrvatska vlada za javna dela  na  področju velike  župe  Lašva in Glaž dovolila še manjši kredit, ki bodo z njim dogradili tobačno tovarno, zgradili veliko bolnico v Travniku, uredili korito reke Lašve in  zgradili  več ljudskih šoL Zagrebški listi ob tej priliki pristavljajo, da Travnik v prejšnjih dvajsetih letih ni dobil niti desetine kredita, kolikor ga je zdaj dobil v šestih mesecih neodvisne hrvatske države.
— Za pobijanje spolnih bolezni na Hrvatskem. V našem listu smo že poročali, da bo v Zagrebu v kratkem sklicana konferenca, ki bodo na njej razpravljali o potrebnih izpremembah v doslej še tudi na Hrvatskem veljavnem jugoslovenskem zakonu o zatiranju spolnih bolezni. Hrvatska vlada je smatrala za svoje razmere ta zakon za neprimeren in je te dni že sklicala posebno konferenco, ki ji predseduje zdravstveni minister hrvatske vlade dr. Ivo Petrić. Na konferenci bodo pred zaključkom sestavili nov osnutek zakona za zatiranje spolnih bolezni, ki ga bodo nato v odobrenje predložili hrvatski vladi Hrvatska vlada je prepričana, da bo z novim zakonom spolne bolezni na Hrvatskem vsaj zelo omejila, če že ne čisto zatrla. Statistike zdaj izkazujejo, da je na Hrvatskem ogromno število moških in žensk, ki so spolno bolni.
— Delo zagrebškega urada za pobijanje tajne prostitucije. V Zagrebu deluje že več mesecev poseben urad za pobijanje tajne prostitucije. Zagrebški listi so te dni objavili poročilo o delu tega urada, ki v njem pravijo, da je bila pregledana že večina nameščenk raznih gostinskih obratov. Precejšen odstotek pregledanih so morali spraviti v bolnice, ker se je pri zdravniškem pregledu izkazalo, da je veliko število nameščenk zagrebških gostinskih obratov spolno bolnih. Uradu za pobijanje tajne prostitucije v Zagrebu je dodeljenih več detektivov, ki jim na Hrvatskem zdaj pravijo »uhodniki«, te dni pa bodo nadzorno službo še razširili In prvič v zgodovini zagrebške policije nastavili tudi večje število »uhodnic« za nadziranje morale v gostinskih lokalih. Listi pristavljajo, da je prostitucija zlo, ki ga ne moremo iztrebiti. Zato je pametneje, kakor smo že poročali, ustanoviti javne hiše, ki so v njih dekleta neprestano pod strogim zdravniškim nadzorstvom.
— Spet nova delavska naselja t okolici Zagreb«. Hrvatska vlada posveča veliko pozornost gradnji delavskih stanovanjskih hišic. Se 1. 1938. je bila v Zagrebu ustanovljena zadruga delavcev in nameščencev mestne elektrarne, plinarne in vodovoda, ki ji Je bil prav tako namen, da zgradi svojim članom skromne, toda lepo urejene domove. Domove za delavce omenjenih zagrebških mestnih podjetij bodo zgradili v zagrebških predmestjih Vrapcu in StenjevetL V dosedanjih letih svojega
obstoja je zadruga dosegla sicer že prav lepe uspehe, vendar pa se zaradi pomanjkanja denarnih sredstev ni mogla dovolj razviti. Z izdatno podporo hrvatske vlade bo svoje delovanje zdaj lahko razširila, tako, da si bo vsak delavec ali nameščenec zagrebške elektrarne, plinarne in vodovoda  lahko postavil skromen dom.
— Množenstvena usmrtitev v Beogradu. Beograjsko »Nov o vreme« poroča: Kot maščevanje oziroma povračilo za napad iz zasede na dva pripadnika nemške oborožene sile v Beogradu je bilo 17. oktobra ustreljenih 200 komunistov in Židov.
— Nov veliki župan na Hrvatskem. Za velikega župana velike hrvatske župe Gora, ki ima svoj sedež v Petrinji, je bil z odlokom poglavnika dr. Pavelica postavljen dr. Peter Gvozdić. Dr. Gvozdić je star ustaški borec, bil pa je doslej odvetnik v Sremski Mitrovici.
— Cerkev blaženega Marka Križcvčana v Zagrebu bo kmalu dograjena. Pred letom dni so začeli v Zagrebu na Selski cesti graditi novo cerkev, ki bo njen glavni oltar posvečen blaženemu Marku Križev-čanu. dočim bo celotna cerkev posvečena hrvatskim svetnikom, tako da bo vsak hrvatski svetnik imel v njej svoj oltar. Pri gradnji cerkve hrvatskih svetnikov se je pred meseci pripetila nesreča, ko se je udri strop in pokopal pod seboj več ljudi. Strop so pozneje popravili in z delom nadaljevali. Zagrebški listi zdaj poročajo, da bo prva cerkev hrvatskih svetnikov čez dober mesec že posvečena. Poleg cerkve so zgradili tudi dvorano za kinematografske in gledališke predstave, ki bo v njej imelo prostora nad 600 ljudi.
— Nova hrvatska Kmetijska družba. Hrvatski uradni list je objavil zakon o ustanovitvi nove Kmetijske družbe. S tem preneha delovati Gospodarska Sloga, kmečka organ:zaci a v okviru bivše Hrvatske seljačke stranke. Njeno premoženje preide z vsemi aktivi in pasivi v last nove kmečke organizacije. Naloga nove organizacije bo postaviti gospodarsko organizacijo hrvatskih kmetov na novo podlago.
— Ležišča premoga na Hrvatskem. V okolci vasi Besterma — Trnjani in Mar djarin blizu Petrinje so naleteli na ležišča premoga, ki so ga že začeli kopati. Strokovnjaki računajo, da je premoga okrog 700.000 kubičnih metrov.
— Nemška gospodarska organizaeija v Osijeku. V Osijeku je bila ustanovljena kot blagovna centrala nemških družb na Hrvatskem Agraria, nemška centralna uvozna in prodajna družba d. d.
— Vagonske pošiljke za Spilje začasno ustavljene. Nemške državne železnice so do nadaljnjega ustavile brzovozne in tovorne vagetiske pošiljke na postaji špil;*e-Strass. To velja za pošiljke iz Hrvatske, Srbije, Bolgarije in Grčije.
— Železniška, konferenca v Zagrebu zaključena. Železniška konferenca v Zagrebu,
na kateri se je obravnavala razdelitev osebnih vagonov bivše Jugoslavije, je bila te dni zaključena. Na konferenci je bilo ugotovljeno, da man'ka 22% osebnih vagonov bivše Jugoslavije. Ostali vagoni so bili razdeljeni med nasledstvene države. Ker so pa raztreseni po Evropi, Jih bo treba najprej pripeljati nazaj in Sele potem bodo izročeni novim lastnikom. V februarju 1942 bo v Firenci ponovna konferenca, na kateri bodo razdeljeni tudi tovorni vagoni bivše Jugoslavije, ki jih manjka 10%. S 15. novembrom bo obnovljen med Hrvatsko in Švico direktni železniški promet.
— Izvoz iz Hrvatske narašča. V prvih 9 mesecih tekočega leta je znašal izvoz iz Hrvatske 51.005 ton, lani v istem času pa 45.705 ton.
— Zagrebška, občina kupuje premogovnike. Zagrebška mestna občina namerava kupiti dva premogovnika, iz katerih bi dobivala premog za prebivalstvo Zagreba.
— Odgoditev plačevanja zavarovalnih premij v Srbiji. Srbski ministrski svet je izdal naredbo, po kateri se odloži za dva meseca plačevanje premij za življenjska zavarovanja pri privatnih zavarovalnicah.
— Iz »Službenega lista«. »Službeni list za Ljubljansko pokrajino« z dne 22. oktobra 1941-XIX št 85. objavlja ustanovitev izpitne komisije za učitelje v šolah za defektne otroke in predpise za preureditev gasilstva.
— Iz trgovinskega registra. Trgovska poslovalnica Kmetijske družbe, družba z o. z. v Ljubljani: izbrišejo se poslovodje dr. Kovačič Stanko, Detela Oton in Soršak Anton, vpišejo pa se novi poslovodji: Pu-celj Ivan, posestnik in minister v pok. Velike Lašče, Kronovšek Ivan, posestnika sin v Ljubljani in Bukovec Janko, zasebni uradnik v Ljubljani, Franjo Žagar, družba z o. z. v likvidaciji. Izbrišejo se likvidatorji Žagar Franjo in Žagar Karel cer poslovodja Hmelak Franjo. Po sklepu družbenikov z dne 3. septembra 1941. se je razveljavil in preklical sklep občnega zbora z dne 4. februarja 1941 o razdružitvi in likvidaciji družbe.
— Is zadružnega registra. Ljudska posojilnica, zadruga z neomejenim jamstvom v Kočevju. Izbrisal se je dosedanji član upravnega odbora Makse Anton, vpisal pa novoizvoljeni član upravnega odbora Ma-rolt Franc, posestnik na Bregu št 5. Na-bavljalna zadruga državnih uslužbencev z o. j. v Kostanjevici. Izbrisal se je dosedanji član upravnega odbora Jelšnik Ludvik, vpisal pa novoizvoljeni član upravnega odbora Jankovič Jože, učitelj v Kostanjevici. — Kmetska hranilnica in posojilnica, zadruga z neomejenim jamstvom na Preloki-Bela krajina: Izbrisal se je dosedanji član upravnega odbora Starešinič Niko, vpisal pa novoizvoljeni član upravnega odbora Novak Stanko, posestnik Pre-
Ccmam prodajalcev ••Jutra" In ••Slovenskega Naroda"
na oženju neodvisne države Hrvatske
V Zagrebu
Balogh Aleksander — Kiosk kod "-Burze«, Balon Petar — Pejačevičev trg. IKU-tler Josip — Meduličeva 1, BakOvic" Zdenka — Nikoličeva 9. Dračič Štefanija — Znnjevac 17 »Gtindullč« knjižn. — Ma-rovska 36 Horvat Radoslav — Zrinjevac 13. Holešek Olga — Preradovičeva 1. Hr-ienjak Terezija — Radičeva 20. Jovanovič Laura — Petrinjska 2, J neha Marija — Hotel >Esplanad4, Jurjev Vasilije — Gradski podrum. Kolodvorska prod. — Kolodvor. Katavič Amalija —Preradovičev trg 4. Kunetz Marija — Praška 10. Predoje-vič Milka — Starčevičev trg - Paviljon, Samec Valentina — Kavana iCorso«, s u sic Anica — Masarvkova 1, Simic Milka — Ilica 31. Spitau Valerija — Dežmanov prolaz 1. Strmotič Jakov — Zrinjski trg - kiosk. Štefan L ubica — Ilica 42. Uiberall Oskar — Jurišičeva 23. Stipanovi Blanka — Biča 160. Jelen Franjo — Kiosk - Jela-čičev trg - Singer. Božič — Kiosk - Jelači-čev trg - pred Kavarno ^Dubrovnik«.
Izven Zagreba
Banja Luka: Haihafizbegović Ahmed, Serbič Mehmedalija, Primorac Marko; BrB-ko: Hrnich Milivoj. knjižn.; Karlova«! Pišmaht Rudolf; Križevci; J. M. Hitrec, Fran Neugebauer; Osijek: Kohler Otto (zastupnik); Sarajevo: A si m SabanovftC (zastupnik); SI. Požela; L. GlivetiČ; Tuzla: G. Kamenjaševič, knjižara; Varaidtas Nemec Nada.
Opozorilo; Zaradi izrednih odpremnllt In uvoznih stroškov smo prtmorani od 1. novembra t. 1. dalje na novo urediti pro» dajne cene naših Časopisov sledeče: ujutro« vključno s-Ponedcljsko Jutro« po*-samezna številka 3 Kune, mesečna naročnina 70 Kun; »Slovenski Narode posamezna številka 2 Kuni. mes. naročnina 40 Kun; »Domovina in Kmetski list« posamezna številka 2 Kuni, polletna naročnina 40 Kun.
Vse prijave, naročila in reklan acije naj se naslavljajo na Press-Import d. d., Zagreb. Katančičeva 3., telefon št. 22-557, poštni čekovni račun št. 31.9S5, Zagreb.
loke št. 21. — Hranilnica in posojilnica, zadruga z neomejenim jamstvom v Semiču: Izbrisal se je dosedanji Član upravnega odbora Starina Anton, vpisal pa novoizvoljeni Član upravnega odbora Ancelj Štefan, posestnik v Semiču 11.
IGN.VOK
L J U B LJ ANA TAV CARJEVA 7,
— Opozorilo. Poštno ravnateljstvo v Ljubljani opozarja občinstvo, da ni dovoljeno vlagati v navadna ali priporočena pisma bankovcev ali kovanega denarja.
— Vajenska strokovna nadaljevalna šola v Stični. Sola je bila ustanovljena lani, v tem šolskem letu se je pa začel pouk 6. t. m. Obiskuje jo v dveh razredih 42 učencev. Na teden je 8 ur pouka, po 4 ure ob ponedeljkih popoldne in ob nedeljah dopoldne. Sola bi potrebovala za telesno vzgojo učencev primerno telovadnico, zdaj je pa, žal, še nima. Upanje je, da poslej ne bodo ostale brez pouka tudi vajenke iz vseh treh občin: stiske, šentvidske (pri Stični) in višnjegorske. Prejšnje čase se niso mnogo ozirali na to. da obrtni zakon predpisuje pouk na strokovno nadaljevalnih šolah tudi za vajenke do 18. leta starosti. Po zakonskih predpisih morajo vajenci in vajenke obiskovati strokovno nadaljevalne šole do 6 km daleč, če ni bližje šole. Oblasti bodo nedvomno izdale stroge ukrepe, da ne bodo ostali ti predpisi le na papirju.
— Plačilna pogodba mod Hrvatsko in Finsko. Med Finsko in Hrvatsko je bila sklenjena plačilna pogodba, ki stopi v veljavo 1. novembra.
Iz Ljubljane
—Ij Cvetje na grobovih je pač najlepši okras in tudi vsesvetska akcija nikdar še ni niti mislila na to, da  bi preganjala z grobov cvetlice. Vsesvetska akcija pa tudi še nikdar ni prodajala niti sveč niti preprostih vencev, temveč je svoje sveče in vence v odri o dajala samo za potrdilo, da so Se lastniki grobov in svojci umrlih odkupili prevelikega razkošja na grobovih. Vsesvetska akcija namreč nikdar ni hotela niti nameravala  delati  škode našim zasebnim vrtnarjem po mestu in okolici, še manj pa našim poklicnim vrtnarjem in cvetličarnam, ki plačujejo davke in naj-raznovTstnejše dajatve za mestno občino ter s tem prispevajo tudi h kreditom za socialne namene. Sami vrtnarji in cvetličarji pa v teh časih gotovo obsojajo neokusno bahato razkošje na grobovih, saj spreten vrtnar s svojim cvetjem lahko naj-okusneje okrasi grob tako, da se nikdo ne bo zgledoval nad bahaštvom. Ker ima letos vsesvetska akeja le skrajno omejeno število vencev na razpolago, bodo premožnejši krogi svoje grobove seveda še vedno okrasili tudi z venci in šopki cvetja, vendar bodo pa vanje zataknili nakaznice vsesvetske akcije ter se tako izognili opazkam, češ, da pri razkazovanju svojega bogastva niso niti najmanj mislili na revne soobčane ter niso marali svojih rajnih počastiti z dobrim delom. Vsak vrtnar, ki ima okus, bo seveda znal uvrstiti venec in sveče vsesvetske akciie tako med svoje cvetje, da bo tako okrašeni grob vse občudovalo in hvalilo.
—Ij Kovani drobiž bo te dni zaradi velikega navala na pokopališča neobhodno potreben pri vožnji s tramvajem, da ne bomo zadrževali sprevodn-kov z menjanjem denarja. Kdor torej hoče na tramvaj, naj prej pogleda v denarnico za kovanim drobižem, da v vozu ne bi doživel neprijetnosti, ker bi moral izstopiti, če bi mu sprevodnik ne mogel menjati papirnatega denarja.
TOREK, SREDA. ČETRTEK, SOBOTA IN >rEr>EI>.TA
VESELI TEATER
GOSTUJE KLOVN »IKSI« Začetek ob 19. (7.) — konec prod 21. (9.)
—Ij Zagotovite si vence in sveče za okrasitev grobov na praznike mrtvih o pravem času saj iz okolice letos ne bomo mogli dobiti vencev, ker na deželi nimajo žice za vezanje vencev. Kako je pa z nabavo sveč, našim gospodinjam pač ni treba razlagati. Zato opozarjamo vse prebivalstvo, da si o pravem času zagotovi nakaznice za vence ali sveče pri vsesvetska akciji, hkrati pa pripominjamo, da ima tudi vsesvetska akcija zelo malo sveč ter le omejeno število vencev na razpolago. Ne čakajte torej, da bi vam požrtvovalne članice človekoljubnih društev in dobrodelnih organizacij — kakor druga leta — prišle vence m sveče ponujat v niso. Kdor bo odlašal in si nakaznice ne bo zagotovil sam v pisarni vsesvetske akcije na velssejmu ali v prodajalni mestne plinarne v kresi ji na Nabrežju 20. septembra ali pa v pro-
dajalni mestne elektrarne na Mestnem trgu, bo gotovo prišel v veliko zadrego pri okrasitvi groba, saj so pač taki časi, da je počastitev rajnih z dobrimi deli v korist tisočev revežev naša sveta dolžnost ter si bo zato marsikdo zapomnil grobnico ali prečital ime na razkošnem spomeniku in si ga zapomnil, Če na njem ne bo gorela belozelena sveča ali ležal venec vsesvetske akcije.
—Ij Da ne bo najbolj blatna cesta pred kolodvorom. Stara Blatna vas, ki je ostala še delno povsem nespremenjena v Kolodvorski ulici, je še nedavno segala do samega glavnega kolodvora. Naši gosti, ki so zašli v to ulico, so mislili, da je tam Šele predmestje in niso niti slutili, da je kolodvor sredj mesta. Doslej pa nam nI tudi delala Časti cesta od tovornega kolodvora do Bavarskega dvora, na strani ob železniških poslopjih. Med tem ko je druga polovica prejšnje Masa ryk ove ce~*e, zdaj Ceste soške divizije, bila pod mestno upravo ter je bila tlakovana, je ostala druga polovica na železniškem svetu blatna in razvrvana. Mestna občina bi jo rada tlakovala na svoje stroške, a tedaj Železniška uprava ni dovolila niti tega. Zemlji-šče je bilo baje rezervirano za preureditve kolodvora. Zdaj nn urejuiejo rudi ta del ceste vzdolž kolodvora, tako Ljubljana ne bo pozdravljala svojih gostov takoj ob vhodu v mostu s prahom ali blatom.
—Ij Samo §e petkrat, in sicer od torka dalje, gostuje v Veselem teatru priljubljeni klovn »Iksi«. Oglejte si na vsak način naš program štev. 8! Vstopnice dobite že v predprodaji pri naši dnevni blagajni vsak dan od 10 do 'i 13. in od 17. ure dalje. (—)
Ij— Opozarjamo na nocojšnji klavirski koncert pianista Car]a Vidussa, ki bo cb 20. uri v veliki Filharmonični dvorani. Spored koncerta, ki ga bo izvajal veliki umetnik drevi v naši sredi je naslednji: Beethoven: Sonata št. 1 in Sonata op. 111. V drugem delu koncerta so na sporedu Brahmsove sklatibe in sicer Moto Perpe-tuo, Valček in Varijacije na Paganinijev tema. V tretjem delu sta najprvo dve študiji. Ferrari ja-Trecate nato pa Lisztov Nocturno v as-duru in Listzovi I. ter IT. Rapsodija. Začetek koncerta mora biti točno ob 20. url, da bo ob pol 22. uri končan. Zato prosimo občinstvo da zasede par minut prod osmo uro svoja mesta v koncertni dvorani. Predprodaja vstopnic v Knjigarni Glasbene Matice.
M A L i OGLASI
MREŽE
za postelje dobite najceneje: Komenskega ulica št. 34 1724
ODEJE
od vate in puha — nove in stare — vam zašije. — Ljubljana. Marijin trg 2/II. 1668
Otomane
imamo zopet v veliki izbiri na zalogi pc zelo konkurenčni ceni
Tapetništvo
E. Zakrajšek,
Miklošičeva 34
OGLJE
specialno za generatorje dobite pri Kea-man, Rimska cesta 21. telefon 44-90. 1677
FIGE IN BRINJE
tudi na drobno — nudi — Sever & Komp, Ljubljana, Gosposvet-ska cesta št. 5. 1735
POAPNENJE ŽIL
je znak, da začutite smrt v bližini. Prežete jo, Če pravočasno začnete s pitjem zdravilne — AMBROŽEVE MEDICE, ki jo dobite samo v MEDARNI — Ljubljana — Židovska ulica 6. 1749
GUMO
odpadke vsako količino vseh vrst kupuje in plača najbolje — 2>METALIA« — Ljubljana — Gosposvetska cesta 16, tel. 32-88.
1747
TRICIKEL
slamo ali slabo seno, repo, korenje, slab krompir  za preiičke
kupi — Socijalno gospodarski odbor, Kot-nikova 21. 1746
CORA
TORINO • 1835
VERNOUTH CORA
©Itre 100 anni di farna
slovit ze nad 100 let.
Stran 4
»StOTENSKl  NAROD«,   Ponede!?«*, 2T. oktobra 1§41-XTX.
Ali isaoi fea k®raza đaiala kruh?
Kalso je bil 3 z * etošn jLai pridelkom koruze — Ali se bodo cprijeH pri<Ic?cvp«ia ksruze?
naši kmetje bolje
Ljud.jari«. -C« usiooro O slovenskem žitnem in krušnem vprašanju smo pri nas že mnogo govorili, a od besed nismo prešli k dejanjem. Ko smo se prvič seznanili z enotnim kruhom in enotno moko, je marsikdo sprevidel, da je tudi ko ruzni kruh dober. Včasih je veljala komia predvsem za živalsko krmo. Da bi z njo v veliki meri — seveda ne povsem — lahko krili primanjkljaj žita, ni niti nihče pomislil. Na bivšem Kranjskem sc posvečali večjo pozornost živinoreji, prav za prav govedoreji ter pridelovanju krme kakoi z.ta in koruze za moko. Koruzni kruh je bil .skoraj neznan. Več koruzne moke so pa pora-bili v industrijskih krnjih, toda pr-.-nv .sem za polento.
PROPAGANDA ZA PRIDELOVANJE, KORUZE
Tako se je zaceia. pi t-a u verna leioma živahna propaganda za pridelovanje kOTUTC Posebnega uspetai pa ni imeia. Kmei v? aizi tradicije m se ne oprime taKoj vsaKe novosti, zlasti ne, če mu je ne priporočajo sami kmetje. Nekateri so pricaKovaii. da oodo Jcmetje pusaudi vec Kuiu^e. ivan-oi prčj&lljju JeLa. a ne tuiiKo pou vplivom propagande kakor, ker so sami spievideli, da jim bo koruza iahko d.uu ikkjiiKo več kruna. Za prodajo so pridelovali Koruzo le zelo .-e«iki. Propaganda je bila res polieona. toda sama na sebi ne more postati dovolj ućinitovita, dokler kmetje sami ne sprevkj&jo, Ksju potrebno je. da pridelujejo cmi vec Koruze, in dokler se ne bodo iuui pokazali uspun. uga pridelovanja. Kmetje se prej niso opri jed bolj pridelovanja koruze že zaradi Lega, ker vedo, da koruza pri nas počasi zon
NA DOLENJSKEM iN NA LJAKJU Pridelovanje koruze na Dolenjskem m na Barju pa vendar ni novost. Kći uzo so sicei Sejali tudi v drugih delih pokrajine, a ua-vadno predvsem sa živalsko Krmo, da so jo poželi zeleno. Na Dolenjskem je pridelovanje koiuze bolj razširjeno — zlasti v Beli Krajini najbrž, ker je podneoje ugodnejše. Na Dolenjskem je manj dežja in več solnčnih dni kakor v Ljubljana*! kotlini Ljubljana z Barjem je tudi bolj pogosto meglena" kakor Dolenjska. Darjam pa vendai piidelujejo precej lepo koruzo. Imajo tudi dobre izkušnje. Razumljivo je, da se koruza ne obnese vsako leto. Zgodi se, da v zelo deževni jeseni ne dozon celo v nekaterih toplejših krajih. 2e zaradi tega pri nas kmetje niso posebno vneti za pridelovanje koruze. Na Barju so jim prejšnja leta delale še posebno preglavico poplave. Včasih so sadili koruzo nekajkrat zaporedno spomladi. Večkrat je pa bila zemlja spomladi tudi tako premočena, da so zamudili najugodnejši čas za sajenje ter so pozneje sadni nekatere vrste, ki zore hitreje. Težava s koruzo na Barju je bila tudi, ker so delale spomladi veliko škodo vrane. Sicer delajo vrane škodo tudi drugje, ne le na Barju, toda tu so še posebno velike škodljivke; lc:ruza se v rahli barjanski zemlji ne vko-renini tako hitro dovolj močno, zato jo vrane tem lažje pulijo. Zaradi tega morajo pridelovalci včasih večkrat saditi koruzo, da ni preveč redka.
BARJANSKA ZEMLJA PRIJA KORUZI Barjanska zemlja prija koruzi. Navadno je koruza na Barju vselej lepša kakor v drugih krajih pokrajine. Tudi letos je bila lepša kakor na Dolenjskem. Spomladi je deževno in hladno vreme zadržalo koruzo, kakor je zelo škodovalo tudi krompirju. Pozneje se je pa koruza na Barju nagi o razvila. V drugih krajih je ostala marsikje slaba in nekateri pripisujejo hladnemu spomladanskemu vremenu tudi, da je bilo latovje (^storži ) krajše in da je bilo zrnje na njem redko. Sicer pa tudi Barje ni idealno za pridelovanje koruze, zlasti ne poznejših vrst. Letos je koruza dobro dozorela, ker je bilo jeseni, posebno septembra, ko je toplo vreme najpotrebnejše, precej solnčnih dni. Zaradi dosedanjih uspehov pri pridelovanju koruze nekateri priporočajo, naj bi je pridelovali čim več. Trde, da bi Barjani lahko začeli širokopotezno rediti prašiče, tako da bi zalagali z mastjo in mesom vsaj v dovoljni meri Ljubljano, če ne celo tudi drugih pasivnih krajev. To bi bilo mogoče le, će bi pridelovali mnogo več koruze, kar pa bi bilo baje izvedljivo. Bila bi naloga strokovnjakov, da bi to proučili. Zmimivo pa bi bilo ugotoviti, kaj bi kazalo bolje: pridelovanje koruze za rejo prašičev ali za kritje primanjkljaja pridelka žita. Razen tega pa se vsiljuje tudi vprašanje, ali bi ne bilo bolj racionalno pridelovati sojo, ki bi mnogo lažje krila primanjkljaje v naši kmetijski produkciji, ker bi z njo pridobili v prehrani znatno več beljakovin kakor s koruzo. Soja bi nam dajala maščobe neposredno, pri pridelovanju koruze bi pa maščobe pridobili šele posredno. Soja bi nam dajala olje in moko, da drugih dragocenih snovi niti ne naštevamo. Vsekakor je pa jasno, da je pridelovanje koruze pri nas zelo pomembno.
predvsem zato. da  bi nam dajala krušno
moko.
KAKO BO PRIHODNJE LETO? O vsem tem razpravljamo zdaj, da bi lahko dovolj zgodaj premislili pred pomladjo, kaj bi bilo treba ukreniti v kmetijstvu prihodnje leto. Slane izkušnje s pridelovanjem koiuze letos bi ne smele odvračati pridelovalcev od nadaljnjega pridelovanja ffelca-teri so teili razočarani Oprijeli so se pridelovanja koruze letos brez potrebnih izkušenj. Niso izbrali dobrega semena, ne primarno gnojili, ne določili dobre lege. Napake so pa delan tudi pri setvi odnosno saditvi. Nekateri so posejali koruzo celo tako go-kakor da so jo namenili za živalsko Krmo. da hi jo poželi zeleno Pri okopavanju je niso dovolj zredcili Na nekaterih Krajih je oda pregosta. na drugih preredka Te napake pa. žal. delajo tudi n°kateri pridelovalci   ki niso novinci
OSIPA VATI ALI NE? Mars.kje Koruze niso osipavali. To smo lahko opazili tu in tam v Polhograjski dolini kjer koruza sicer dobro uspeva. Ce vprašaš kmeta, zakaj koruze ni osi pa 1. ti največkrat odgovori, da ni utegnil. V Polho-grajski dolini pravijo, da koruzo osipavajo le. če utegnejo in če je v času osipavanja lepo vreme, če se obrneš na strokovnjake z vprašanjem, kako je z osipavanjem, ne moreš zvedeti nič določnega. Nekateri so za osipavanje. drugi ga pa celo odločno odsvetujejo. V krajih kjer je pridelovanje koruze že tradicija, koruzo povsod osipavajo Pravijo, da je rastlina mnogo močnejša, če je osipana in da tudi ni tako velika nevarnost.
da bi polegla med vetrovnim in deževnim vremenom. Neki strokovnjak je pa zapisal, da v Belju, kjer so pridelovali koruzo na 4000 oralih zemlje, niso osipavali. Pravi, da ogrnjena koruza požene v zemljo iz prvega kolenca stebla nove korenine. Sicer koruza tudi požene te zgornje korenine, ki se pa ne oprimejo zemlje, če ni osipana. Nove korenine baje potrebujejo precej hrane, rastline pa ne morejo mnogo hraniti, ker ostanejo ua površini zemlje. Zaradi tega se baje tudi ne razvijejo dovolj spodnje korenine, tako da rastlina prej poleže. Osipavanje pa tudi povzroči večje osušenje zgornje zemlje, češ da se poveča površina, ki je izpostavljena solncu. a tudi voda. lažje odteče, ko dežuje, tako da ne pronica dovolj do korenin. Te slabe strani bi pa bile v nekaterih krajih dobre, kjer je preveč deževno in zemlja premo kra. Razen tega drugi strokovnjaki ugovarjajo, da bi bilo osipanje škodljivo zaradi razvoja zgornjih korenin, češ. prav z osipanjem omogočimo da rastlina lahko prejema iz zemlje več hrane ker jo prejema tudi po ^zgornjih koreninah in osipana rastlina stoji bolj trdno, da ne poleže tako hitro kakor neosipana
O teh zadevah se naj pomenijo med seboj strokovnjaki, pridelovalci sami bodo pa med tem predvsem navezani na svoje izkušnje. Letošnje delo jih je nedvomno obogatilo z novimi izkušnjami. Upanje je, da bodo spomladi že raje sadili koruzo, ker so se letos lahko prepričali, da je delo primerno poplačano, če je letina količkaj dobra. Na kmetijski razstavi so pa tudi sprevideli, da največji povprečni donos na ha obdelane zemlje da za krompirjem koruza.
kop za tekoči teden
Tranziti tekačih planetov s tečajem solnca ob rojstvu
Rojeni med It. januarjem m ii>. februarjem v znamenju  Vodnarju: Sredina
tej rojstev ima sijajne dneve in kdor ne gre za napredkom se bo vsaj z velikim veseljem razgledoval v svojih sedanjih razmerah, kajti Jupiter in Venera prinašata vsak s svoje strani veliko srečo.
Rojeni med 20. februarjem in 20. marcem v znamenju Rib: Kar velja v Vodnarju debrega. prinaša v tem času rojenim nesrečo v denarju, družbi, uradih in oblekah. Dobri pa so začetni datumi po Merkurju in solncu ter zadnji dnevi po t'ranu in Saturnu.
Rojeni meti 21. marcem in 20. aprilom v znamenju Ovna: V gmotnem pogledu velja isto. kakor za Vodnarja. Zdravje je pa v nevarnosti in Mars vsiljuje razne nezgode.
Rojeni med 21. aprilom in 21. majem v znamenju Bika: Kakor na velesejmu. mnogo na izbiro, a malo za odnesti zaradi nezadostnih sredstev. Mešani glasovi iz-kušnjav.
Rojeni mod 21. majem in 21. junijem v znamenju Dvejčkov: Približno mešanica Vodnarja in Rib. Kakor okusna, prvovrstna pa preslana pečenka, čhivajte se v družabnem posrledu.
Rojeni med 22. junijem in 21. julijem v znamenju Raka: Solnce in Merkur prina-
šata zdravje, uspehe v poslovnih zadevah in učenju.
Rojeni med 22. julijem in 23. avgustom
v znamenju Leva: Podobno kakor rojeni v znamenju Vodnarja, samo da pomeni solnce nevarnost za zdravje. Merkur pa za kupčijske in dopisne zadeve.
Rojeni med 24. avgustom in 23. septembrom v znamenju Device: Jupiter In Venera vam bosta nagajala v denarnih in službenih zadevah, pa tudi v ljubezni. Kupčije in zdravje podpirata Merkur in solnce.
Rojeni med 24. septembrom in 23. oktobrom v znamenju Tehtnice: Kakor rojenim v znamenju Vodnarja, samo velika nevarnost za nezgode.
Rojeni med 24. oktobrom in 23. novem- , brom   v znamenjn   Škorpijona:   Zanimiva I mešanica aspektov obeta nekaj zboljšanja v starih zadevah in nekaj korakov v napredku.
Rojeni   med   24. novembrom in 22. de-
T
m
cemhrom v znamenju Strelca: Za odnose do drugega spola in razne jjjjfcive prav dobro po Veneri, Jupiter v-afrB|pa skriva denarne in druge zaklade.
Rojeni med 23. decembrom in 21. januarjem v znamenju Kozoroga: Močna mešanj ca aspektov vam prinaša Izkušene svetovalce. Kar ni v zvezi z rizikom, vam gre večinoma gladko od rok. Pazite pa na zdravje.
Ifiseftova Mora
ka emancipacija
Emancipacija je ostala le zunanji izraz pravega notranjega hotenja in stremljenja žensk
Ibsenova Nora je tip žene — lutke, ki sta jo napravila iz nje oče in mož. Negujeta jo kot lepo. zabavne stvar, drago igračko, ki bi njima služila v veselje. Na dnu Norine duše se pa skriva nekaj globljega, plemenitejšega. Nora je čakala na izpolnitev svojih sanj, na tisti čudežni trenutek, ko bo n en mož zvedel, da je znala v usodni uri nastopiti v zaščito njegovega zdravja, kako pogumno in požrtvovalno je izpolnjevala obveznosti, ne da bi mu potožila svoje križe in težave. Toda nesreča je hotela, da je bila njena tajna prezgodaj odkrita. A Nora ne najde v tem trenutku moževega razumevanja in srca. Njen mož se pokaže boječega, malenkostnega. To ;asno dejstvo odpre Nori oči, da ne more več ljubiti svojega moža. Nastane čudovita iz-prememba. ki je v njej že dolgo dozorevala. In Nora nastopi proti svojemu možu. Laži so ji bile vzele pravico do njene osebnosti. Priboriti si hoče pravico do te največje dobrine, zato zapusti moža in otroke.
Ob Ibsenovi Nori mora človek nehote pomisliti, kako daleč so že prišle ženske v svoji   emancipaciji   od   Ibsenovih časov.
Emancipacija ni postala zadeva samo nekaterih močnih individualnosti, temveč širokega ženskega sveta. Ibsenovo naziranje je izviralo iz močnega socialnega pokreta ob koncu 19. stoletja in takratnega nepravilnega pojmovanja zakonske zveze. Nenadoma prebujena emancipacija in občutek prostosti sta bila tako močna, da ju ni bilo mogoče več zadušiti. Toda emancipacija in svoboda je našla velik odstotek žensk nepripravljenih. Mnoge ženske niso vedele, kaj bi počele z emancipacijo, zato je zapustila pri n~ih neznatne posledice, dotaknila se jih je samo od zunaj, ni pa dosegla ibsenovske moralne globine.
Ge bi se zamislili nad Ibsenovo Noro. bi se morali pač vprašati da-li je dosegla ženska naših dni isto moralno oblast nad seboj, za katero se je Nora dolga leta borila, zavoljo katere je toliko pretrpela in končno le dosegla moč notranjega prepričanja, da mora zapustiti moža, ki je ni razumel odnosno ki je ni hetel razumeti. Nora ni izmišljeno bitje, temveč resničen primer.. V tem. za kar se je ona borila, v tisti globoki moralni sili, emancipacija Se ni do-
Afriea SettentrionaJe: nn'officina per la riparazione dl carri armati — Severna Afrika:
delavnica za popravljanje tankov
segla svojega cilja. Zdi se torej, da je ostala ženska emancipacija v celoti le površen m zunanji izraz pravega notranjega hotenja in stremljenja ženske. To bi lahko potrdila dolga vrsta mladih zakoncev.
Seveda bi se pa tip Nore lahko pojavil tudi med ženami naših dni, toda ne kot običajen pojav. Ali bi pa našla žena naših dni v sebi toliko moralne moči in samozavesti, da bi zapustila svojo rodbino ter šla iskat svojo osebnost, svojo pravico do nje ? Taki primeri bi bili najbrže zelo redki. Večina žen Di se vrnila k domačemu ognjišču In odpustila možem V pogledu moralnega samoobvladanja žene emancipacija še ni zaključena Njeno prizadevanje mora iti neprestano za tem, da spravi ln vodi moderno ženo po poti iskanja njene lastne notranjosti, odgovornosti zase ln za vzgojo otrok. Će se vračamo k Nori. se vračamo k moralni sili žene in moralno močni zakonski zvezi, za kar se morata vzgajati mož in žena. šele medsebojno spoštovanje, razumevanje in sporazumevanje more položiti trdne temelje mirnega sožitja.
Zeissovi mikroskopi
Razvoj modernih mikroskopov je neraz-družno zvezan z imenom C Zeisa ki je bil rojen 11. septembra 1816 Njegov prvi mikroskop je povečal 120 krat Zeis se je zvezal z mladim docentom dr Abbejem. On mu je dal trdno znanstveno podlago za izdelovanje optičnih instrumentov. Mikroskopi rz Zeisovc delavnice so hib dobri pomočniki vedi in zdravnikom pri spoznavanju rn zatiranju nalezljivih bclezni. Tudi slavni zdravnik Robert Koch je delal & Zcisovim m;kroskoT»om
V začetku je uporab7ia' Zeis angle>ko steklo. Pozneje je pa našel pomoč v dr. Schottu. ki je priišel z novim steklom in iz Zeisove tovarne v Jeni so jeli prihajati novi m;kroskopd. ki so povećavali 2.600-krat. Univerza je imenovala Zeisa za Častnega doktorja in znani učenjak Virchovv si je prizadeval, da bi pruska država podpi-rala proučevanje stekla v jenskih laboratorijih. Kmalu potem je bil izdelan v Jeni mikroskop,  ki   je povečal   10.000 Vrat.
Koliko energije fe na svetu
Zanimiv pregled o razvoju parne in druge energije na svetu, je priobčil dr. R. Kay v »Pariserzeitung«. Leta 1910. je imela Velika Britanija že 5.000 parnih strojev, Francija pa samo 200. Leta 1840 je prevladovala parna energija že po vsej Evropi. Evropski parni stroji so imeli takrat že skupno okrog 68.000 HP. od tega je odpadalo na Anglijo 620.000. na Francijo 90.000. na Belgijo in Nemčijo po 40.000. na Rusijo in Avstrijo pa po 20.000 HP. Parne stroje so imele takrat že ladje.
V Združenih državah je služilo od celotne energi-'e 760.000 HP železniškemu in parobrodnemu prometu 400.000 HP. V drugi polovici 19. stoletja, ko se je že začela uveljavljati energija eksplozivnega in električnega motorja se je povečala kapaciteta mehaničnih energij od 1.650.000 na 66.100.000 HP. Tako se je zgodilo, da je imela Angli~'a, čeprav prvotno 84 T vse svetovne energije, tedaj samo še polovico vse energiie sveta. Nemčija je od leta 1840 do 1900 ^povečala svojo energijo 200 krat. Leta 1910. je služilo človeštvu na vsem svetu že 200 milijonov HP energije, od tega je odpadalo še S0T na paro 20*Y0 pa na eksplozivne in električne motorje. V letih 1913. do 1938. se je sila energije v Nemčiji povečala od 25 na 112 milijonov HP.
Največji most v Evropi
Ob izhvu Seine v Normandiji piiprav-ljajo gradnjo največjega mostu v Evropi, Most bo dolg več kilometrov in bo zgrajen 33 metrov visoko nad reko, tako da bodo pod njim lahko plule tudi največje la i je. Prometne zveze med Le Havreom in Bretanijo ter zapadno Francijo se bodo tako znatno skrajšale, že sedaj d o vaza jo gradivo za most v neposredno bližino Seine. Pri teh prevoznih delih je zaposlenih več sto delavcev. Most so nameravali zgraditi že pred 70 leti, a se takrat načrti niso uresničili zaradi različnih interesov gospodarskih krogov v Roueno in Le Havreu.
Ljubezenska tragedija v mesnici
V neki mesnici v Brogge V Belgiji se yo (xii£frala krvava ljubezenska tragedija, v kateri je 31o za tri izredne mlade junake. Najstarejši je 19letni študent. Meti počitnicami je obiskal svojo 16 letno izvoljenko, v katero je bil pa zaljubljen rudi njegov 17 letni bratranec. Nekega dne se jc zarte-kel študent s svojim dekletom v očetovo mesnico. Kmalu je pa vdrl za njim nesrečno zaljubljeni bratrance. Pograbil je velik mesarski nož in sc navalil na svojega srečnega tekmeca. Ranil ga je težko, potem je pa ranil z nor/cm še sebe tako nevarno, da so ga morali rudi prepeljati v bo%iis-nico.
Življenjepisni filmi
ma o znanem dunajskem Žoroamn Luegru. ki t?a i*fra Rudolf Forsteo-. prrpra-v-Ija nemška filmska imlusitrija Se -več žrv-lje-njepisnih filmov. Tako pripravTja Hasrra Schweiker po filmskem prepnsa SivtJUiJflldB usode Fridrich LiRsrta v frlrmi »Neskončna pot« nov živi jen jcpisrei firm. v katerem bo prikazano Paraflcesovo življenje Znani režiser Stennhof r*a pripra-vija fTbn o Rcn> brandru. TudS živff jen jeprs E<rvarrda Gri«e>-ffa bo prikazan na filmskem plarmu v fAtrm »Ljubim te«. Režiser Borsodv na pripravlja fttm o skladatelju Mozartu.
Z nikotinom zastrupljene race
Na Danskem so začefli letos prvfč sa*rrri tobak v vetjem obsetju. Tn takoj 90 Jo ptri-petila čudna nesreča. Na nekem prfjeshm so pripeljali donim- pospravljeni roh-.i.k, ki so ga na dvorišču sortirali. Slabe Rsite so metali v kot na kup. NTa tivorije bilo mno<jo rac ki so se brž začele za^rnmtl za neznano zelenjavo. Druj?o jirtro ao naisfli vse race na dvorišču zastrupljon« z mkorr-nom. S pomočjo mleka so hoteli s*trup nevtralizirati, toda to je pomagalo samo rjri dveh racah, vse dm<*e so pa po£yn?1e.
Ntltče noče dva milijona lir
Glavni dobitek velike loterije konisknh dirk v Merami v znesku 2,000.000 frr, "ki ga je dobila srečka prndana v Turirm. še rri mogel b;ti izp-lačan, ker se ni nihče prija-vfl. Drugi tjlttvnl drVbitck v zne^kn 1,000.000 lir ie zadel 18 letni student Vicenzo Vetro iz Turina. Srečko je kupfl slučajno in goremu naključjii se mora zahvalfh'. da je postal kar čez noč milijonar. Nekega večera je prišel prepozno na vlak Zato <»e ie krarko-časil med čaknnic-m rta drugi vlak pri kolesu sreče pred kolodvorom rn srečka, k$ jo je slučajno kupil, je zadela Tnrirrjon Sr.
PROKLETSV^O
62
R o m n n
Čitatelji si lahko iz mojega opisa ■ kaznilniškega kolesa- ustvarijo sliko o učinku, ki ga mora imeti to vsakodnevno mučenje na organizem kaznencev, izčrpan in oslabljen že itak. Zdravi, krepki kaznenci preneso to, slabi pa podležejo.
Eden manj — poreče pravica.
Ena žrtev več — odgovori humanost.
V trenutku, ko pišem te vrstice v svoji vili v Ramsgateu ob morju, v lepem kabinetu, se vprašujem, da-li sem to jaz. Edgar Pipe. ki sem še vedno tu, da-li nisem novo vtelešenje nesrečnega kaznenca. ki je v Readingu zjutraj in popoldne v družbi dveh sto tovarišev pod nadzorstvom paznika Rugglea poganjal strašno kolo.
O, ta Ruggle! Se zdaj ga vidim pred seboj in ne morem pomisliti nanj, ne da bi me obšla groza. To je bi. neizprosen mož, ki se ni nikoli v svojem življenju razburil. Spominjal me je onih mrkih inkvi-zitorjev, ki so nepremični liki kipi gledali mučenje ljudi.
Sovražili smo ga vsi z zadnjimi ostanki svojih src jn duš.
Nekega dne sem se spri z njim. Počutil sem se slabo in bal sem se, da bom na kolesu omedlel. Toda brezsrčnež me je prisilil vstati in ko sem mu izjavil, da se ne bom mogel držati na nogah, se mi je zarezal v obraz, rekoč: Tem slabše za vas! — Če ne boste mogli poganjatii kolesa, vas pa zmečka. Lopovov vaše vrste je tu še preveč.
Ne vem, kakšni so bili moji sojetniki, mislim pa, da se ne poveličujem, če menim, da sem bil vreden več kakor večina izmed njih. Vsi so bili že večkrat kaznovani in spadali so med največje propalice.
Tistega dne sem bil v neprestani nevarnosti, da bi mi kolo zmečkalo nogo. Toda previdnost je gotovo bedela nad menoj, ker sem srečno opravil svoje strašno delo do konca.
Če govorim o svojih mukah, je to koristno in celo moralno, kajti mladi lćudje, ki bi jih mikali zločini, si bodo gotovo premislili, ko prebero moje zapiske, ker jih bo obšla groza ob misli na strašne kazni,
Leto dni sem moral dan za dnem poganjati jetnisko kolo. Končno me je bila sama kost in koža. Postal sem bil v pravem pomenu besede okostnjak in jetniški zdravnik je smatral za potrebno poslati me v bolnico.
Lahko si pa mislite moje začudenje, ko sem naletel tam na mladeniča, s katerim sva čepela tiste noči skupaj pod pultom v trgovini Robinson & Co.
— Kaj, vi tu? — sem se začudil.
— Kakor vidite.
— Na dolgo?
— Dve leti.
— Samo.
— Kaj mislite, da to ni dovolj. Dve leti prisilnega dela za en par uhanov se mi zdi nasprotno zelo drago plačilo.
Paznik, ki je naju stražil, je bil stopil k oknu in to priliko je izrabil mladenič, da mi je v kratkem zaupal svojo pustolovščino.
— Zares sem ta čas, odkar »delam« pošteno, zaslužil dvajset let jetniškega kolesa, toda nikoli me niso vraemirjali za druge prigode. Čudno naključje je hotelo, da sem se dal po neumnosti prijeti pri nekem draguljarju v Russel-Streetu pri starem Zidu, prebrisanem kakor lisica. Povedati vam moram, da imam prijateljico, brhko dekle Maisie po imenu. Ljubim jo vroče, kar je dokaj naravno in večkrat ji kaj podarim. Seveda pa daril ne kupujem Toda vi, ki ste iz iste stroke, veste prav tako kakor jaz, da so taka darila kljub temu večkrat draga. Dokaz tega je, da sem prišel sem za dve leti Kratko rečeno, stopil sem v trgovino 2ida Manassa, da bi izbral darilo za svojo Maisio, ki je imela naslednjega dne god. Dal sem si pokazati zapestnice, prstane in obeske. Izbral sem par krasnih uhanov in v trenutku, ko mi je trgovec obrnil hrbet, sem jih hitro spravil v žep. Nesreča je pa hotela, da je stari lisjak opazil mojo kretnjo v ogledalu. Molče me je zaklenil v svojo trgovino in odšel po redarja,
— Kaj vam ni prišlo na misel, da bi se uhanov odkrižali ?
— Ne ... kajti vse se je zgodilo tako hitro, da sem zagledal samo redarja. Bil sem zasačen pri tatvini. Prišel sem pred sodišče in bil sem obsojen«, zdaj sem pa tu.
— Vaša kazen je zares trda.
— Da, toda doslej na kolo še nisem prišel.
— Ah, kako to?
— Na nogi imam rano in skrbno pazim na to, da se mi ne zaceli.
— In ležite ves dan?
— Ne ... popoldne delam v čevlja mi.
— Ah — ali popravljate obutev?
— Prišivam nevidne krpe ... To je moja speciali-teta. Delam tudi za paznike.
— Tako torej nameravate odsedeti svojo kazen, ne da bi prišli v mlin?
— Upam .. . toda bojim se, da me vendarle čaka še ta užitek.
— Ah!
— Da — o tem se že govori.
Dolgo sva oba molčala. Paznik se je nama približal. Delala sva se zopet bolna in izčrpana ... Ko je pa paznik zopet stopil k oknu, sem zašepetal svojemu tovarišu:
— Skoraj gotovo je, da pridejo tudi vam do živega. Po mojem mnenju bi bilo najbolje rx>begnitL
— To je lahko reči. Kaj mislite, da je to lahko.
— Kaj pa, če bi vam nudil sredstva za pobeg?
— ▼