20§. štev.
Izhaja razsn KCtisCj in prisgRSkcv vsak «5 a n cb 10. eš©jpe!®tee>.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/1., Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in pod* pisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača.
Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1‘50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2’—, Pri večjem naročilu popust.
Polfnina plačana v gotovini.
V Uuhilanl, v p^ndeliek 12, septembra 1921,
Posamezna stav. K I SO.
Lete V.
	
	
	
	
	11111
	
	mm
	
	
	
	Pilil
	
	
M	III
im	pr
HissiEo lugosiov. seciiatoo - demokratične strank©,
Telefonska £t. 312.
Naročnina: Po posti ali z dostavljanjem na doni za celo leto K 288, za pol leta K 144, za četrt leto K 72, za mesec K 24« Za inozemstvo K 480.
Reklamacije za lisi so poštnine proste.
Opravaištvo e v L nbljani, Frančiškanska ulica št. 6 !, Učitel ska tiskarna.
Borba na vzhodu.
Kot pojasnilo našemu članku »Pred novo borbo v Angliji« prinašamo sledeče pismo korespondenta Iz Londona, izšlo v berlinskem »Novem s vetu«:.
»Angleško ministrstvo za kolonije poroča o novi vstaii v Indiji. Vstaja obsega to pot južno provin-cijo Kalikuto, (ne zamenjati s Kalkuto) naseljeno po plemenu Molla. Poroča se o ubojih, plenjenju in nasiljih. ki so jih počeli Evropejci s pomočjo angleških oficirjev itd. V Indijo ie odšlo zato angleško vojno brodovie in artiljerija.« Dalje piše pisec o krutem in krivičnem postopanju angleških oblasti v Indiji.
»Angleški oficijalni krogi in poznavalci Indije iz srede članov parlamenta so prisiljeni, da priznajo, da se da to nezadovoljstvo utemeljiti z ene strani vsled skrajno težkih ekonomskih razmer plemena Mofla, in z druge strani vsled ogorčenja nad angleško politiko napram muslimanskemu svetu in Turčiji, kajti pieme Mofla je zvezano z rodbinskimi in religijoznimi vezmi z Arabci, za katerih potomce se smatrajo. Dž. Ris v »Timesu« piše seveda. da so sami krivi svojih razmer vsled svojega uporniškega duha. On je naštel od leta 1852. 38 vstaj plemena Mofla. Drugi kores-pondent »Timesa« tolaži čitatelje s tem. da le to vstaja Arabcev in ne Indijcev in da se bo polegel upor takoi. ko nastopi nasproti potrebna gila. S tem jih tolaži zato. ker so večne vstaje Arabcev okrog Bagdada, v Erbilu in na meji Kurdistana. In kakor trde sedaj o indijskih vstajah. da so arabske, tako trde o arabskih vstajah v Kurdistanu. da niso vstaje Arabcev, ampak Kurdov. Skratka, angleški imperiializejn ima že svojo staro šablono »za pojasnje-
Pismo iz Londona.
nje« po njih samih izzvanega nezadovoljstva eksploatiranih. vzhodnih narodov.
V zvezi z dogodki v Indiji in Arabski vzbuja veliko pozornost poročilo Williamsa o tej deželi. Poročilo se ne pričenja z Indijo, ampak s sovjetsko Rusijo. Ker se trudi Wil-liams, da nahujska muslimane proti sovjetski Rusiji, dokazuje, da bolj-ševiki ne morejo biti sodrugi vzhodnih narodov, ker so oni sovražniki vsake vere. AVilliams nehote dalje dokaže, da imajo vstaje na severa Indije svoje, vzroke v angleških ekspedicijah v Afganistan, in s tem vnovič potrjuje solidarnost vzhodnih ' narodov v njihovem sovraštvu do skupnega sovraga — angleškega iitDeriializrna.
Naclionalno gibanje v Indiji se vedno bolj razvija in dviga svoje voditelje, v katere imajo široke množice neomejeno zaupanje, ki je toljlco. da se jim enostavno izroče. S strahom navdaja vsaka vstaja v Indiji angleški imperijalizem. ki trepeče v strahu, da izgubi ne samo vse ono bogastvo, ampak ker čuti, da ie zanj splošen D.oložaj vedno bol5 kritičen in opaseij. Vsak korak angleškega imperijalizma, napravljen proti enemu izmed vzhodnih narodov, najde odmev in ogorčenje vseh ostalih vzhodnih narodov. Vzhod se probuja. Vzhod se organizira In pripravlja za boj. In ni več daleč čas. ko vstane na stotine milijonov narodov Vzhoda in potepta maloštevilne zatiralce, predstavnike naj-dovršenejšega militarizma.
Taka je neizogibna pot zgodovine. Ona gre tako pot vsled angleškega imperijalizma samega in ne vsled »boljševiških agitatorjev«. London, 28. avgusta.
Londonec.
Ljubljansko župansko vprašanje.
V naš sobotni dopis iz Belgrada se včerajšnji listi zaletavajo s posebno argumentacijo. Dopis je zbudil razočaranje, jezo in veselje. Vendar naš dopis ni imel drugega namena. kakor spraviti to vprašanje korak naprej.
Že mesece se vleče ta kača med Peskovo »Jugoslavijo« in demokratskim časopisjem. Na obeh straneh sama namigavanja, grožnje, priseganje o čistosti rok In nog. kakor da bi se drug drugega bali. Nivo te polemike je bil prav tak kakršen je ablčajen v slovenski paHtikl že desetletja. Vprašali smo se. ali ni škoda za slovensko ljudstvo, da ga pita demokratska in narodno - socijall-Stična gospoda s takim zagonetnim
vulgarnim političnim blagom, ali imamo res toliko preveč časa. da prebiramo in študiramo skrivna raz-odenia teh demokratskih in narod-no-socijalističnlh Janezov? Zdi se nam. da je vse to potrata časa. de-moralizaclja političnega mišljenja, zato smo se odločili, pa smo objavili dopis iz Belgrada. ki ustvarja konkretno podlago za dovršitev tega ostudnega boja brez primere. Nas tu ne briga, kdo je kriv in kdo ni kriv. ampak vemo pa. da mora biti konec te trapaste pasje gonje, ki ne dokazuje nič drugega kakor, kako nizko stojim!, da pas taka-le afera toliko časa zadržuje od resnega dela.
Gospoda naj se sedaj skrije za štiri stene, sramuje naj se javnosti in reši svojo umazano afero, da ne bo več okuževaia javnosti. Vsa obrekovanja. da hočemo tu braniti to ali ono stranko, je podlost. Tisti, ki bo v Peskovi aferi pogorel, dobi že od afere zadostno moralno klofuto, kar pa ni naša briga.
Glede vpogleda v akte dostavljamo še samo to. da ima Deržič tako dovoljenje, g. Pesku na je rekel minister, naj vloži prošnjo, da se mu dovoli vpogled. Značilno pri vsej ! zadevi ie, da je gospoda ves čas za-! htevala materijah sedaj pa sc peni j jeze. ker se je to zgodilo. Ima tudi I pomen!
Nasilstvo na seji za volitev ptujskega župana.
O tej Seji poročajo včerajšnji llubljan- I skl dnevniki neresnico. Res Jo bila v soboto sklicana seja, na kateri naj bi volMl župana. Starostni predsednik K .Mohorič je popolnoma svojevoljno odložil sklepčno selo z opravičevanjem, da je dr. Fermevc zadržan, ker se mu Je na poti pokvaril avtomobil. G. Mohorič ni nič drugega povedal ter le kljub predlogom In protestom ss. Lozlnška, Šegule In drugih vztrajal pri tem, ne da bi bil občinski svet sklepal o predlogih ali pa se dosegel sporazum. O lojalnosti Je govoril prof. Vajda privatno, ne pa v debati. Mohorič Je odšel nato 8 seje ter s tem kljub zahtevi občinskih
svetnikov In galerije onemogočil Izvolitev župaita. Prerekanje ie trajalo celo uro, kar Je dokaz, da stranke niso bile zadovoljno s kršitvijo 8 48. občinskega volilnega reda, čeprav trdita »Jutro* in »Jugoslavija* nasprotno. Protestiramo najodločneje proti samovolji g. Mohoriča, zahtevamo, da ga vlada da v disciplinarno preiskavo, odredi drugega sklicatelja seje ter selo, ki je določena za danes zvečer ob 6. uri, odgod). Namen nasilstva Je videti tudi v tem, ker n) bilo na sejo ne vladnega zastopnika ne tajnika. Taka Je bila stvar, ne pa taka kakor poročajo listi včeraj.
Kaj lo z l/ubljsnsldm občinskim
svetom.
Odkar so bili komunistični mandati razveljavljeni, je že minilo precej časa. Vobče je veljalo naziranjc, da se izvrše za razveljavljene mandate dopolnilne volitve, kar je popolnoma krivo. Volici imajo pravico do mandatov po proporcu in če se vrše dopolnilne volitve, ni to več proporc marveč pluraliteta, ker zopet glasujejo volile! za mandate vo-lilcev, ki se pri dopolnilni volitvi ne morejo uveljaviti in niti se ne po svojem preudarku opredeliti.
Za Ljubljane zahteva sedaj centralna vlada izvolitev župana, kaj pa naj se zgodi z razveljavljenimi ; šestimi občinskimi mandati, ki so bili razveljavljeni, o tem še ne poročajo nič. Eno je gotovo, to je, da je v tem hipu, ko je bilo razveljavljeno gotovo število mandatov, ki pripadajo določeni stranki, sestavnemu
delu občinskega sveta, ta nepopoln in da se tak občinski svet ne jnore kompletirati pravno ne z dopolnilno volitvijo in ne z razdelitvijo razveljavljenih mandatov po proporcu med stranke, ki se še nahajajo v občinskem svetu.
Tu je na niestu edino razpust občinskega sveta in nova volitev celega občinskega Sveta. Vsako drugačno korigiranje po proporcu izvršene volitve v občinski svet je kršenje zakona in čuta pravice.
In to ne velja le za Ljubljano, marveč tudi za vse druge prizadete občine ter narodno skupščino.
To naše naziranje smo že pove-dalj in ga danes samo še ponavljamo z najodločnejšlm protestom, če bi vlada hotela rešiti vprašanje razveljavljenih mandatov na drugačen način.
Za zdrnžiiev železničarjev.
Žalostni pojav cepitve socialističnega gibania, ni ostal brez posledic v vrstah železničarjev, ki so bili pri tem paibolj prizadeti. Posebno v Sloveniji čutimo to danes tako občutno, da je skrajni čas za ureditev neznosnih razmer, če naj popolnoma ne propademo. Ekstremni elementi so našli v naših krajih najplodnejše polje, kajti med tem, ko so ostali delavci vztrajali na trdnih postojankah, je železnica predstavljala centralizirano nazadmjaštvo, s katerim je bilo v splošnem nemogoče pametno razpravljati. Socijal-no politični zmisel železniškega ministrstva in njegovih podrejenih rav-
nateljstev je povsem enak azijat-skemu pojmovanju. Mesto da se polaga važnost socljalnlm razmeram, je imelo ministrstvo za isto samo železno pest. Kakor zgodovina uči, temelji delavsko gibanje raznih dežel na političnem režimu, ki tam vlada, tako se ie tudi naše železničarsko gibanje v Sloveniji, vsled posebne idbanske socijalno - politične koncepcije našega železniškega ministrstva izločilo iz ostalega gibanja ter je dobilo svoja posebna svoistva. Ta so utemeljena že v tem, da predstavlja železniško ministrstvo le enega delodajalca v celi
državi, katerega režim občuti ceio-kupno osobie železnic v državi.
Vsi se še spominjamo velike železničarske stavke prošlega leta. ki ni bila nič druzega kakor splošni protest proti razmeram, v katere ja železničarje spravilo železniško mi* nisirstvo in njegovi organi. Doka-* zala je. da so le v državah največ-jega pazadnjaštva, odnosno v meiahi njene uprave, kjer se je to nazad-njaštvo uživelo. neizogibni veliki potresi.
Splošna stavka železničarjev pri nas ie bila v malem to. kar so veliki socijalni spopadi v državah, v kate-rih ie politično mračnjaštvo norma-« len politični režim.
Kakor se lahko tolmači socijalnal politično delo ministrstva sociialne politike različno, to je z dobre ali slabe strani, tako predstavlja soci-jalna politika železniškega minlstr-« stva antlp od vsake pametne pol!-« tike ter pomenja to. kar ie bil fevda-« ližem v politični zgodovini — če na naravnost suženjstvo.
Načrt službene pragmatike že-« lezniškega ministrstva, ki ga prav-* kar v »Napreiu« objavljamo, ie ja-* sen dokaz sedanje nazadnjaške men-* talitete. ki prevladuje v železniškem ministrstvu.
Ta načrt je nevaren naši socijal-« ni politiki v splošnem, ker lahko po« stane nevaren prejudic za nje bo-« doČi razvoj, posebno če bi končno postal res zakon. Z njim bi namreCj bita zapečatena vsaka socijalnost sociialne politike.
Napram temu načrtu, ki tanglrai vse vrste delavskega zavarovanja, delavčeve moralne pravice v delava nici ter svobodo izven delavnice,' bi i. bil sinonim naše sociialne politike, protisocijalnost ter osebna nesvo-« boda par ekscelenc. In to bi postalo svojstvo državne politike. Vsi liberalni načrti ministrstva socijalno politike bi bili prazna fraza za ne-* dorasle otroke, katerih bi se ne mo* glo nikomur predstaviti kot resne, ker bi zakon o železnicah pokazal« da obstoja ena socijalna politika, katero je treba reklamirati izven mei države, druga pa. ki je običajna v državi sami. Toda soclialno poli-* tične razmere, katere bodo uveljav-ljene na železnicah kot enem glav-* nih državnih podjetij, bodo nedvom-no uvedene tudi pri vseh ostalih* podjetjih, ker morajo biti železnlcei, kot državno podjetje, vzor nacijo« nalne, to je državne sociialne poli« tike.
Načrt železniške pragmatike za železničarje pomeni veliko posired-no nevarnost .za delavski razred vi obče. Ta si ie toga povsem svest. Za naše železničarje pa pomeni ne-« posredno nevarnost, v kateri se ne-* »restano nahajajo.
LISTEK.
Zvonimir Kosem:
barake.
(Dalje.)
»Tudi ti kaj opazuješ. Dreja?!... Dobre oči imaš, brate ... Da. da, bliža se tisti čas... tudi meni se zdi, da se bliža... Povsod se širi neza-dovoljsvo. draginja raste, davki so vedno večji, delamo in garamo pa skoraj napoj zastonj tem krvosesom ... nemogoče je. da bo šlo dolgo tako naprej... V kratkem pričakujem, da bo izbruhnila splošna stavka... in takrat bo pičila kača, Se bodo vzdignile tudi barake... Dvojen boj bo to... ampak meni gre tu predvsem za to. da izpolnijo barake svojo nalogo — drago bo prišlo potem samoobsebi...«
V	vedno globlji mrak so tonile barake; kakor v močvirje pogrez-
njeno se je zdelo to mesto bede in revščine, mesto lesenih sten in črnili. trhlih streh, s katerih je kapljal dež — nikdar spita, zmerom mokra lica Vdov in sirot; in luči od nikoder — nerazsvetljeno je bilo to bedno mesto, kakor da je na smrt obsojeno ...
»Greš domov. Konrad?« je vprašal Kovač.
»V mesto pojdem,« je povedal Konrad. »Obljubi sem včeraj Senčarju. govorniku, ki mi je posodil zandjič tisto kniigo, da se oglasim danes zvečer pri njem... Ali greš z menoj, Dreja? Potrebna sva svežega zraka, potrebna izprehoda. da se nekoliko razkadi iz nam strupeni sopar, ki sva ga uživala čez dan v tvornici... Toda ti si truden. Dreja —- ni res tako?«
K<nrač se ie moško vzravnal in sc udaril po prsih.
»Da ne boš mislil, da sem kakšna uboga, krčcasta reva. ki mu je še pot cd .postelje do stranišča pre-
dolga — pa grem! Saj že dolgo ni- [ sem imel prilike, gledati malo bolj od blizu tiste svetle, visoke palače in tiste napete, rejene »nadljudi«, ki se v avtomobilih vozijo spodaj po gladkih ulicah med palačami...«
In krenila sta proti mestu. V vrhove obcestnih kostanjev se je lovil veter, dež je škropil poševno, z vej so padale težke, okrogle kaplje tr/Jo in cmakaje kovaču na vegasti klobuk in poljele Konradu po pelerini zadai po hrbtu navzdol. — V daljavi so migljale električne luči.
»Dobro so si prižgali Ieščerbe!« je dvignil kovač pest in si popravil klobuk na glavi. j»Mi živimo iji tavamo tukaj v večnem mraku in temi. za nas ni luči — tam pa si sve-tii'\ kakor da bi imeli vsak večer in vsako noč do jutra svatbo...«
Konrad je pomenljivo pomežiknil.
»Pa jim bomo posvetili še mi. da se jim bo svetilo še bolj... ampak J posvetili jim z drugačno svetlobo, j kakoi- so je vajeni sedaj!«	i
Že so bile bližje luči iz daljave, od vseh strani se ie bleščalo in migljalo. Cesta je zavila na dolg betonski most; široka, od deževja na-rastla reka je leno valila svoje rumene valove v daljavo — nekje za ovinkom je zabrlizgalo. majhen parnik je sopihajoč rezal blatno vodovje po reki navzgor. Prve svetle, ponosne hiše so zaštrlele ob cesti v nebo. iznad streh so visoko zakipeli lesketajoči se stolpi in kupole cerkev. Konrad in kovač sto stopila na gladki trdi tlak mestnih ulic. potopila se v šumečo, od vsepovsod migljajočo žarko svetlobo. Elegantni avtomobili so hropeč in bliskoma izginjali v to svetlobo, kočije so drdrale mimo — na mehkih sedežih so se ugrezale široke gospe, izpod dragocenih pokrival so žareli tolsti obrazi s smehljajočimi sladkimi očmi...
V	razkošnem sijaju lesketajoče se fasade palač, vrstečih se druga za drago, v šumu vrveča množica,
v baržim oblečenih in z briljanti okrašenih, od debelosti počasi gu-* gaiočih se človeških moških in žen* skih teles po trotoarju. po ulicah pla-* vaioči zvoki godbe, vabeče na ples, odmevi vriskanja, petja in razigranega smeha v bleščečih dvoranah » vse je napravljalo vtis izobilja In prešernosti. Ulice so bile svetle, kakor pomite, nikjer ne prahu, ne blata. tako da je kovač Krejči nehotei iztegnil roko: nobena kapljica mu ni kanija iz neba na dlan.
»še Bog. se mi zdi je na.strani teh huncetov!...« se je razjezil kovač. »Tam zunaj pri barakah lije in dežuje, da je že vse pod vodo, tukaj pa im Al o lepo suho... kakor v paradižu... Imenitno jim ie očedil Harbek ulice, da se tako svetijo; za plačilo — brco v hrbet; zdaj gotovo: že leži doma v baraki in hrope V spanju...	i
Konradu ie krožil pogled po palačah in drugih podobnih ošabnih .stavbah,	(Dalje prib.)
Svest. da sa hoče dosedanjo prakso. ki jo ie ustvaril sedanji režim na železnicah, zakonitim potom potrditi in ovekovečiti, je provzro-čila med našimi železničarji gibanje, katero stremi za tem, da se Dripra-vijo za obrambo proti nazadnjaškim nakanam. Pred skupno nevarnostjo so počele ginevatl male in manjše, namišljene »velike« in »nepremostljive« razlike, železničarji pa se nahajajo v enotnem krogu napram skrbnemu nasprotniku. Akcije žoltih železničarskih organizacij, to je v prvi vrsti one »Zveze«, pa postajajo ravno sedaj lasne, ko je zagledal luč sveta sramotni načrt službene pragmatike. katerega objavlja železniško ministrstvo.
Kakor je Gorki v enem svojih romanov napisal: najbolj me veseli
če hiša gori; ker se ljudje ne prepirajo več medsebojno, temveč skupno gaze — ravno tako se nahajajo danes železničarji na skupnem polju, pozabljajoč vsa nasprotstva. v želji, da nastopijo skupno proti, kulturni sramoti, katera se jim ponuja v službeni pragmatiki.
Poroča se nam. da se bo prihodnje d»l vršila splošna konferenca železničarjev, katere naloga je. da združi železničarje in da pripravi akcijo za spremembo sedanjega, načrta pragmatike. Železničarji so s to svojo akcijo nastopili pot velikega pomena za splošno delavsko gibanje in mi jih pozdravljamo, želeč jim najboljši uspeh* kajti njih zadeva je tudi naša zadeva splošnega delavskega razreda. _________
B. Krekič:
Karakteristika ministrskega projekta službene pragmatike za železničarje.
(Dalje.)
Predioc „Saveza žcijezničara Jugoslavije.44
Nasproti projekta ministrstva, katerega karakteristiko smo v predhodnih številkah objavili, je Savez železničarjev za Izdelavo pragmatike postavil temeljna načela, ki naj bi bila podlaga in smernica pri nje izdelavi.
Zakon o železnicah.
Občenarodna važnost železnic zahteva, da so te res narodno podjetje, v katerem se mora obvarovati vse posebne koristi, ter iz njih izkristalizirati splošne in najvitalnejše. Vsled tega je potrebno, da se pri stvarjanju zakona > železnicah sliši mnenje vseh zainteresiranih činite-ljev in to prvotno potom strokovnih anket, katere bi imele nalogo pripraviti projekt zakona in potem potom državnega zbora, kateri bi mu moral dati definitivno obliko. Zakoni morajo biti plod potreb narodnega življenja, kajti le tedaj so dobri in trajni. Taki zakoni pa se z najboljšo voljo ne obnesejo potom ok-troja, brez vsakega načela, temveč edino le potom posvetovanja, kajti le ta pot je koristna in dobra, demokratična in pravična.
Vsled tega je naše mnenje: zakona o železnicah ni treba uveljavljati naredbenim potom, temveč potom državnega zbora, toda nikakor preje, dokler se njegov projekt ne pretrese na strokovnih anketah in se še-le potem predloži državnemu zboru.
V pričakovanju, da se bo to pot nastopilo, predlagamo gotove okvire, la bodo prt uveljavi tega zakona kot načela vsekakor prišla do besede.
Uprava in posvetovalni odbori.
Ce naj odgovorna uprava železnic svoj posel tako-vrši, da bo res koristen, potem je potrebno, da se pred vsem vpostavi neko stalno posvetovalno telo, v katerem naj bodo zastopniki prizadetih, industrijskih, trgovskih in delavskih organizacij. V njem pa mora biti zastopano tudi osobje in to potom delegatov, ki se morajo voliti na splošnih volitvah. Za procvit železnic, bi bilo tako telo neprecenljive vrednosti.
Značaj podjetja.
Že sama ta potreba, ki se kaže za vpostavitev posvetovalnega telesa, govori dovolj jasno, da mora odgovarjati vsestranskim nacijonal-nim, državnim, ekonomskim in političnim interesom, kot glavna žila In faktor, od katerega je odvisen in to v precejšni meri, progres družbe. Železnica mora biti državna last.
Personalne zadeve.
V personalnih stvareh bi se moral zakon o železnicah postaviti na demokratično stališče, ki je še ved-bo zmagalo nad konzervatizmoni. Kakor je avtokracija morala v političnem življenju prepustiti svoje mesto demokraciji, ravno tako ji mora prepustiti tudi v delavnici in to po lastni logiki, da skrajša pot. Dolžnost dalnovidnih polltlčarjev je, da uvidijo njeno potrebo in ekonomov, da konštatirajo njeno reti-tabiliteto za podjetje, v kar jim služi nešteto dokazov.
Železniška služba in ugodnosti.
S tem, da se potrjuje, da je že-, leznica zasebno državno podjetje,
v katerem mora vladati demokratični duh, se mora tudi sočasno konštatlratl dejstvp, da je železniška služba v primeru z ostalimi posli najnaporneja, kar dokazuje splošno znani izrek, da v njej uslužbenec stalno med zaporom in smrtjo balancira. To dejstvo zahteva, da se tudi železničarska služba tem primerno, vsaj za 25% bolje nagradi, da se dovoli v njej prizadetim boljše ugodnosti, nego ostalim osebam v državni ali zasebni službi.
Zakon o železnicah mora vsled tega biti tudi libjraineišl. kakor &P vsi ostali zakoni v delavski zakonodaji vseh panog, ne pa, da se železničarjem skuša krčiti gotove pravice, katere uživajo ostali delavci v državi — in to na podlagi obstoječih zakonov.
Koalicijsko pravo.
Pred vsem je potrebno, da se ugotove moralne pravice osobja, ki so nedeljivo vezane z gmotnimi, ker so ene brez druge nemogoče in nejamčene. Na prvem mestu popolna združevalna svoboda, priznanje zastopnikov železničarske organizacije, kateri nastopajo kot zakoniti zastopniki zakonitim potom zajamčene gospodarske organizacije železničarjev.
Kot logična posledica združevalne pravice je tudi odpoved od služ be vsakega poedinega železničarja, ravno tako kakor je svobodna njegova volja, da sprejme železniško službo ali pa tudi ne. Teh pravic se ne more kratiti poedincu, ne nekaterim in tudi ne vsem skupaj, če najdejo na drugem mestu pod ugodnejšimi pogoji delo in zaslužek.
občinah, katere so že lani valile občinske agrarne odbore, anioak tudi po onih,.katere sedaj priglasijo »vo-k> Interesiranost pri izvedbi agrarne reforme. Naravno je. da morejo biti interesirane samo one občine, v katerih območju ali neposredni bližini s§ nahaja veleposestjo. To izjavo interesiranosti izdaja občinski urad.: ista vsebuje poleg imena interesirane občine in veleposestva, navedenega z imenom lastnika, na katerem ie interesirana, na kratko tudi razloge, na katere opira svojo neposredno Interesiranost. Izjava inte-resiranosti naj se pošlje Agrarni direkciji v Ljubljani; Pošlje pa naj se le v slučaju, če ni bila že dosedaj interesiranost prijavljena, oziroma odbor izvoljen. Ta ptijaya je velikega pomena in neobhodno potrebna za konstruiranje občinskih agrarnih odborov. Brez te Izjave ne more se upoštevati prošnje kateregasibodi posameznega interesenta. Dovolilo
se je lani, da nekateri občinski uradi oziroma njihovi župani, četudi so bile občine interesirane. niso priglasili lnteresiranosti. Krivda leži v tem, da si niso bili vsi župani svesti velike važnosti občinskih agrarnih odborov oziroma da niso — hote ali nehote — vršili iz posebnih razlogov svoje dolžnosti. Občinarji teh občin niso bili vsled tega sode-ležni dobrot agrarne reforme. Pojedini Občinarji so sicer pozneje reklamirali. ali njih reklamacij ni bilo mogoče upoštevati, ker je samo občinski urad legitimiran, da prijavi interesiranost. Radi tega se priporoča občinarjern. da v interesiranih občinah kontrolirajo občinske urade oziroma župane, da li so se priglasili za agrarno reformo.
Ko pridejo izjave interesiranih občin, katere se lani niso priglasile, se odredijo takoj volitve za občinske agrarne odbore.
v Cardiffu v resoluciji svoje najgloblji sočutje z ruskim narodom v sedanji nje« govi nesreči in pozivlje britansko organi« zlrane delavce, naj ruskJ narod gmotno kar najbolj podpirajo. Britanska vlada se je iuh prosila, da prizna sovjetsko vlado.
Ig, Mihevc:
Kovinska industrija na ljubljanskem
Personalni odbori.
Če naj se vrše v podjetju vsi posli kar najbolj mogoče gladko, je treba najti način, po Katerem se vzdržuje notranja harmonija med višjimi in nižjimi; ona se ne more vzdržavati na podlagi strahu, temveč le na podlagi priznanih pravic, katere se morajo upoštevati. Da se to očuva In da se pripravi tudi vse za nepredvidne pojave, ki v vsakdanjem življenju lahko nastopijo, je nujno potrebno, da se ustvarijo personalni odbori, kateri naj peri-jodično zasedajo In v katerih naj bi bilo parltetlčno zastopano podjetje in nastavljena in kateri naj bi reševali manjša sporna vprašanja In Izdelavah skupne ali pa deljene predloge na upravo na podlagi Izkušenj v lastnem delokrogu.
Prestopki In njih sodstvo.
V zadevi sodstva je nujno potrebno, da se odpravi dosedanja praksa, da uprava sama kot delodajalec napram svojim uslužbencem nastopa kot tožnik in jih sama sodi. V sodstvu je edino in pravično načelo da tam. kjer se dva o pi avjd prepirata, tretji merodajno odloča. Disciplinarna železničarska sodišča torej ne smejo ostati taka, kot so sedaj, civilna in odvisna, temveč porotna in svobodna.
Nadzorstvo dela.
Za nadzorstvo pogojev železniškega dela, žlvljenske varnosti in zdravstvenih razmer Je treba, da se ustanove »nadzorstva dela“, katera voli osobje v svobodnih volitvah vsako leto In katera Imajo nalog, da vsaki mesec dvakrat pogledajo vse delavniške In prometne prostore.
(Konec prih.)
sejmu
'Dalje.)
»Strojne tovarne (n livarne d. d.“
Na zeleno okrašenem stojalu so zunaj na prostem montirani trije umetniško izdelani zvonovi. Zvo-narna »Strojnih tovarn in livarn" je že dolgo let prej slovela po celi Avstriji; zvonarna ima mnogo naročil, škoda je le to, da se je ne poveča. Ako danes vlivajo večji zvon, zastanejo vsled tega vsa druga manjša dela. Kakor smo izvedeli, niso bili zvonovi zastonj razstavljeni; na sejmu so dobile „Strojne tovarne in livarne** veliko naročil na zvonove. Kolikor nam je znano, prekašajo v kvaliteti zvonov ljubljanske zvonarne daleč one v Vidmu na Italijanskem, kakor tudi one v Dunajskem Novem mestu. Zaraditega ni povoda v nobeni fari v Sloveniji, da bi zvonove iz Avstrije naročala. In vendar se to dogaja! Najlepša je pa še ta logika, ki bo trgovinskega in ministra za soc. politiko v zadrego spravila. Kovinske organizacije vseh barv so se že večkrat zglasile pri poverjenikih za trgovino in obrt, pri poverjeniku za soc. skrbstvo, da sta ta dva posredovala sprejem deputaclje kovinarske organizacije pri centralni vladi v Belgradu. Deputacija je izrekla želje, da minister za soc. politiko vsled brezposelnega kovinskega delavstva posreduje pri trgovinskem ministru, da zviša zaščitno carino na kovinske izdelke, kar se je deloma tudi zgodilo. Ravno ista organizacija pa je nato od trgovinskega ministra izposlovala, da se da prost uvoz za zvonove! Za nas je sedaLvprašanje. ali je bilo to potrebno? Mi trdimo, da nel In krasno izdelani zvonovi ljubljanske zvonarne, ki so na sejmu razstavljeni, nam pričajo, da je naša trditev prava. In kar velja za druge državljane, bi moralo veljati tudi za zagrizene fare! Denar naj ostane v državi, če tudi je kak tiso-
čak diference; tu to ne pride toliko I kruha.
v poštev, ker bi ta denar domači delavci zaslužili l Gospode bi ob tej priliki opomnili iyi ono pesem, ki jo tako radi pojo In ki se glasi:
Le zvoni zvon iz temnih lin,
le zbujaj ml na dom spomin...
Ljubljanski livarji pa na sejmu pridno zvone in ponosno potrkavajo na svoje lepo delo, na zvonove, in srebrni glas se razlega veselo daleč naokrog, kakor da bi imeli štirinajstdnevno cerkveno žegnanje..
„Komet“ razstavlja bogato zbirko motik, lopat, sekir in drugega poljskega orodja raznih tipov, med njimi se vidi: bjelovarske, kutlnske, zagorjanske, graničke, bosanske, zagrebačke, beogradske In več drugih vrst motike in sekire.
Tovarna pločevinastih in emajliranih izdelkov A. Westen, Celje Ima razstavljeno lepo zbirko kuhinjske posode. Na izdelkih se sicer opaža, da ni najti onega finega notranjega emajla, ki je bil pred vojno, čemur pa tovarna ni vzrok, marveč vzrok temu je to, da je danes težko dobiti kemikalije, ki prl-de<o tu v poštev in ki Jim ie tovarni dobivala iz inozemstva. Vendar je ta tovarna imela velik eksport na vse kraje sveta; Balkan Je docela obvladala s svojo konkurenco In s svojo dobro kvaliteto.
Razdrapane trgovinske zveze In trgovske pogodbe med državami so lovarno zelo skrčile. V tej tovarni je bilo prej zaposlenih 1200 delavcev, dočim jih je sedaj le 300. Številni moderni stroji, ki stoje montirani v tei tovarni, čakajo, da se zopet zasučejo, ravnotako pa tudi ono delavstvo, ki danes ni zaposleno in čaka na zaslužek. Trgovinski minister pa bo svoj carinski barometer moral tako urediti, da tovarna ne bn ovirana na svojem obratu in da pride delavstvo zopet do svojega
iDaije prih.)
Brzojavi.
Občinski agrarni odbori.
Ministrstvo za agrarno reformo fe razpustilo vse občinske agrarne odbore In naredilo, da se izvedejo
nove volitve. Do konstituiranja novih odborov delujejo še stari odbori. Volitve se bodo vršile ne samo v
DRŽAVNI PRORAČUN.
LDU Beograd, 10. sopt. Ker Je nujno treba, da se razjasni naš finančni položaj,
Je vlada prekinila debato o vseh drugih zakonskih predlogih fn je pretfesala načrt novega finančnega zaScona. Finančni minister dr. Kumamidi Je svoje tovariše ministre Informiral o prončiiim za drugo polovico 1. 1921. Razprava o tem je trajala skoro vso včerajšnjo sejo ter so se člani vlade zedinili v tem, da se ne morejo dovoliti izdatki 7 milijard, temveč da se Je treba potrudttl, da se dobi bilanca brez deficita. Vsem resortnlm ministrom se bodo vrnili njihovi proračunski načrti, da se Izdatki zmanjšajo. Vlada Je včeraj določila, da sme maksimum Izdatkov znašati pet milijard, k] se ne sme prekoračiti. Zato se mora pričakovati, da se bodo stroški v proračunu Izdatno zmanjšali.
LDU Beograd, 10. sept. Novi proračunski predlog Izkazuje 4 in pol miiljde do-hodkov dinarjev, Izdatki pa 7 In pol milijard dinarjev. Ministrski svet upa, da s« bodo izdatki znižali na pet milijard dinarjev.
MALOMARNOST IN BREZBRIŽNOST.
LDU. Belgrad, 10. sept. Seja finančnega odseka, ki je bila sklicana za dianes dopoldne, ie ostala brezuspešna, ker ni bilo prisotnih dovolj Članov. Člani, ki so došli na sejo. so nato neslužbeno razpravljali o novem proračunu za leto 1922.. pri poročilu posebnega strokovnjaškega komiteja, ki je izdelal zadnjo revi-zljo	reducira*	oa
na 7 milijard, so člani izrazili željo, da se skrči vsota 7 milijard na vsoto 5 milijard. Določila se ie tudi pri hodnja seja finančnega odseka, ki se bo vršila dne 26. t. m. ob 10. dopol-dne. Predsedniku so dali pooblastilo, da sme sklicati sejo tudi pred tem dnem. če bi bile že vse partije proračuna prej tiskane in razdeljene
RAZPUST BOLGARSKE VOJSKE.
LDU. Belgrad, 10. sept. Po brzo javki iz Sofije, je bil včeraj končan odpust tretje skupine regularne vojske na Bolgarskem. Po oredpisih pravilnika se bo zadnja skupina odpustila 20. septembra. Potem pa bo vojska obstajala iz dobrovoliskih odredov Pri odpustu se ie opazilo po vsej Bolgarski, da se vračajo vojaki domov z orožjem, municijo in v uniformi. To se more tolmačiti samo tako. da Bolgarska poizkuša intrigi-rati proti odredbam neuillvske pogodbe.
POMOČ STRADAJOČI RUSIJI.
LDU. Moskva. 10. sept. Po uradnih poročilih bo pomožna akcija za stradajoče prebivalstvo v RlJs,i.i* za" htevala skoro 39 milijard rublje .
LDU. Moskva, 10. sept. Po Nan-senovih podatkih znaša število sti a-daiočih v Rusiji 35 milijonov duš.
KONGRES ANGLEŠKI« STROKOVNIH ORGANIZACIJ.
LDU London, 9. sept. Kakor poročajo listi, Izraža kongres strokovnih organizacij
Polltline vesti.
+ -F3?;£ev proglas. »Radnlake NovU ne« ulšejr R&dikalnl imperator g. Nikola Pašič Je izda! m svoj radikailnl narod dolg proglas važne in karakteristične vsebin«, Proglas g. Pašiča nanaša se v glavnem na razvoj in karakieriziranje političnih razmet v dri avl od volitev v ustavotvorno skupščino, tekjm ustavne borbe in sprejetja ustave. I’cleg tega g. Pašič omenja seda-« nji politični položaj in naznanja pot, po katerem namerava iti radikalna stranka v; svojem prihodnjem delovanju. 2e takoj V začetku proglasa nagilašuje nujnost ureditve in razčiščenja razmer v radikalni stranki. Veliko presenečenje napravlja proglas vsled odločnega in jasnega tona, s katerim so g. Pašič gotovo v vsem izraža. To dosedaj ni bala navada v njegovih političnih izjavah, vtied katerih Je prešel celo v pregovor! Proglas Pašifa ima vedtk po-< liti-ini interes.
+ Protifi ustanavlja stranko. »Jutar-ujt list« priobčuje vest svojega belgrajske-ga dopisnika, da začne s. Stojan ProtlS med 1. ta 15. oktobrom Izdajati v Belgradu »voj list »Preporod« ali »Osvit«. Gospod Protlč pripravlja proglas na narod, v katerem bo razvili svoj politični program Id pojasnil svoje dosedanje postopanje v politiki. Obrazložil bo svoje stališč« gled« hrvatakega vprašanja in zemijoradnlškla zahtev. Podal bo rezultate svojega biva« nja oa Hrvatske« hi vtis* svojih nzto* varov s brvatsklm) politiki. Njegovi raz« govori niso bili službenega, temveč samo informativnega značaja.
+ Poljski dlvlakl. Iz Poljske pdhajajo lepa poročila o ravnanju oblasti ta solda-teske 2 ujetimi boljševišklml vojaki N*, prenehoma se ponavljajo najostudnejšl prt« ®ori zlasti pa v taborišču Strzalkovu, kje# so ustrelili n. pr. sedem ulertlh Rusov samo radi tega, ker so prosili, naj bi lepi* rav-» nali 2 njimi. Kakšna Je hrana teh revežev, nam ni treba te posebe povedati. Zadostuje ugotovitev, da je v niti dveh letih ujet« n&tva pomrlo nad 130.000 oseb, 60.000 pai so poljski divjaki uničili na najgrozovitejši način. Svetovna buržoazija in naši buržul-c2d nič manj Ima poln gobec o grozodejstvih rdečih čet. Koliko Je zlaganega na teli vesteh, J« meščansko časopisje samo *• ponovno povedalo. Toda le hujša kot laž )• nlih htatvlčto«, k»r druga«« O* M mogM vršit! Istega, kar očitajo Rusom, t
Se hu]Sl mer! sam].
+ Angleška humanitarnost v pravi h* (9. Nansen, eden voditeljev mednarodno pomožne akcije za stradajočo Rusijo, !• vlado pozval, naj dovoli kredit 10 milijonov funtov sovjetski vladi za po-> bJjanJe lakote ta boJezni. Vlada Je ta predlog odklonila!
+ Revolucija na Španskem. Vesti J* Španije poročajo, da Je v več velikih mestih izbruhnila revolucija, ki k> vodi predvsem delavstvo. Deli v Maroko namenjeno vojske so se uprli in prešH k vstašem. Vlada stoji pred svojim padcem.
+ Ves« o zavzetju Angore uradni krogi ne potrjujejo. Nasprotno poročalo I* Carigrada, da se grška vojska ne more niti premakniti In da kemaHsttfine rezervn* Čete sploh še niso stopile v akcijo.
Kulturni isslitik.
Fran Kralj: »Kralj Matjaž« Založil dft Aibta' Stelž. Cena knjige, tiskane na im karton (samo 200 izvodov) in KJ. 160.— (za zunanja naročila še poštnina KJ. 10. ), na fin bel paipir za umetniške reprodukcijo K]. 140.— (za zunanja naročila še poštnina KJ. 6.—). Naroča se pri knjigarni Lavoslav Schwentner, Ljubljana. — Knjiga Je umetnici in tiskarski »nikum v slovenskem knjigotržtvu, od prve do zadnje strani le vse kliširano. Vsebina knjige je znam narodna posam o kralju Matjažu in Alenčici, Cel tekst Je Fr. Kralj spisal v posebni kaM-
grafičfli PIsavi. & sl Jo je 53,111 zamis'^ dekorativno posebno učinkovito ln lahkia prilagodljivo stilizacijo naše pisave. Privzel pa Je k temu načinu še en element, vsebinski ritem pesnitve, z ozirom na katere« je dal poteku pisave vsebini stalno se menjajoč ritem. Vzemite ^ vtixz\ mer samo prvo kltioo, kjer so Pr priietnenlf o ženitvi Matjaževi »aplsan^	^
lahko valujočem rltr|1?u1Jtov in cvetov (slo« ri ornament iz ^^ovs're<n preko lista le po-
ri ormnuenv
vensko ozsidie). £°čma Usa slutnje nevar* tegnjena ^“^verzl v svojem poteku ne-nostl. Napreru5i]0 dosedanji mirni ritem In -SVotl desnemu kot«, kjer gre pisava! preko črne lise že bela, kar daje zunanjemu licu uredbo poseben mik. Matjažev ^ -por v zadnjih 2 verzih te strani^ ie izraz. s tem, da se riteiu teh dveh omto
kot vstajajoč v svojem končuj	do
prejšnjih.	vodlK)	bolj	srobota postaji)l	; ^ povcst 0 boju samem
«Ta čisto črnem ozadju v beli pisavi. SroSi^ne izginjati ko se odpravi v Turčijo reševat Alenčico;
Stev. 205.
n A k n isu.
Stran 3.
upanje v njegov uspeh je toliko, da so naslednji listi že Cisto beli. V ozadju se tudi pozneje pojavljajo oranmentalni motivi v zvezi z vsebino. — Ko smo ugotovili princip, po katerem je napisan tekst, zadostuje, da knjigo pazno prečitate, ker Vam bo brez nadaijnega komentarja vse postalo jasno.— iTekst je vselej na levi strani, na desni pa je ilustracija k glavnemu dogodku dotične-ga dela teksta. Risbe so bile izvršene s svinčnikom, dokazujejo bujno fantazijo umetnikovo. Nekatere težave bodo mogoče delale slike boja, dokler se gledalec ne umisli v perspektivično stališče, iz katerega so zamišljene. Gledane so namreč od zgoraj, ali vsaj na pol od zgoraj in zato polne za naše oko nenavadnih perspektivičnlh skrajšav. Celo delo od naslovne do poslednje strani ovitka je umetniško delo enotnega kova. Brez pretlranja ga lahko smatramo za književno umetniško delo, ki do sedaj pri nas nima para i kar se tiče okusa, s katerim je aranžirano in zamišljeno, i kar se tiče doslednega izvajanja principa, na katerem sloni.
»Dic Internationale der sozlalistischen ProiotarlerJugCndd. Na Dunaju je pričelo izhajati glasilo internacijonalne delavske
skupnosti socljalistlčna mladinske organizacije pod gorenjim naslovom. Vsebina }• zanimiva. Naroča se:	Wlen V, Rechte
Wienzeile 97.
»Ruska knjiga«. Neka ruska založba knjig v Pragi namerava v prihodnjem času izdajati v slovenščini najlepše umotvore ruske književnosti. Posamezna dela bodo izhajala kot zvezki knjižnice, ki se bo imenovala: »Ruska knjiga«. Najprej bodo izdana sledeča dela, ki doslej še niso bila prevedena v slovenščino:	1. A. Čehov.
Dolgočasna štorija, Oddelek št. 6. 2. A, Cehov: Duel, i. dr. 3. A. Čehov: Povesti. 4. A. Čehov: Povesti. 5. A. I. Kupnin: Dvoboj. 6. A. I. Kupnin: Povesti: Sulamif, Moloh, i. dr. 7. L. N. Tolstoj: Hadži-Mu-rat. 8. L. N. Tolstoj: Detinstvo in Deštvo. 9. L. N. Tolstoj: Živi mrtvec, Po plesu, Oče Sergij. 10. J. S. Turgenjev: Plemiško gnezdo. 11. F. M. DostojevskIJ:	Krotka,
Zapiski Iz nižin velikomestja. 12. V. Gar-šin: Nadežda Nikolajevna, Rdeči cvet, i. dr. Prevajanje navedenih del prevzamejo: V. Levstik, J. Vidmar in drugi najboljši slovenski prevajalci. Tukajšnji zastopnik založništva je ing. N. Berg, Kemični institut univerze, Ljubljana.
Dnevna kronika.
Nesramna laž. V »Slovencu« je napisal neki dr. J. K. v članku »Jugoslovanske banke« tale stavek:	»Za presojanje slo-
venskega časopisja je važna Praprotnikoma - Rosenbergova eskomptna banka, ki Je prevzela napram »Taboru«, »Jutru« ta »Napreju« isto nalogo, ki jo je dosedaj Imela Jadranska banka.« Da napiše akademska izobražen človek tako infamijo glede »Naprcja«, ki ni bil nikdar v zvezi ne z Jadransko in ne z eskomptno banko, •značuje najbolj duševno kvaliteto gospoda doktorja. Prepodlo je to, da bi se dalje bavlli s takimi doktorskimi lažmi.
Karakteristično za režim. Pod naslovom »Ražnja vtasttma« objavlja »Balkan«: »PreislovaV sodnik je preko ministrstva liotrnnjil de! izdal akt vsem policijskim oblastem, naj ne prepeljejo obdolženih na sodelovanju pri atentatu na Nj. V. kralja 'Aleksandra piej, predno natanko ne ugotovijo soudeleženost. ro posebno meri na .vojvodinske oklesti, ki bodisi slučajno bodisi celo namenoma prepel ja vajo v Bcl-grad osebe, ki nimajo s teroristično organizacijo nobenih zvez, dočim pa nasprotno odpuščajo one, ki so stvarno krivi.« Za policijo in mračne tipe velja torej sledeče: »dva brez duše — eden brez glave.« Zadostuje, da kak policijski agent osumi koga kot »komunista«, da kdo iz osvete koga ovadi in obtoži, da je »nevaren terorist, komunist« ali celo soudeleženec v atenta-torskih zarotah, pa se hitro znajde (obdolženec namreč, ne policijski agent) v usodnih iečah Kalimegdana. Da se je vse to Kodilo, nc trdimo samovoljno; to nam že dokazuje gorenji akt preiskovalnega sodnika.
Na tehniški srednji šoli v Ljubljani bodo v šolskem letu 1921/22 otvorjeni sledeči oddelki: 1. višja stavbna šola; 2. višja strojna šola; 3. stavbna rokodelska šola; 4. strojna delovodska šola; 5. elektrotehnična delovodska šola; 6. mizarska In etrgarska mojstrska šola; 7. kiparska šola; 8. ženska obrtna šola; 9. posebni tečaji za obrtnike; 10. javna risarska šola. Vpi-aovanje v I. letnik višje stavbne In vtšie Strojite Šole bo dne 15. septembra t. I., v višje letnike pa dne 19. septembra. Dne L6. septembra bo vpisovanje v I. letnik oddelkov, ki so zgoraj tiaivedeni pod točkami 4., 5., 7. in 8., dne 17. septembra pa y višje letnike teh oddelkov. V mizarsko In strugarsko mojstrsko šolo bo vpisovanje dne 16. septembra, v oddelke pod 9. In |C. od dne 21. do 24. septembra, v stavbno rokodelsko šolo pa od dne 1. do 15. oktobra (v ta oddelek tudi pismeno). Ponavljalne preizkušnje bodo dne 16. septembra, •prejemne preizkušnje v višjo stavbno in ylšjo strojno šolo ter v žensko obrtno šolo dne 17. septembra. S poukom se bo pričelo v vseh celoletnih oddelkih dne 21. septembra. Pri oddelkih pod 9. in 10. prične pouk dne 1. oktobra, v stavbni rokodelski šoli pa dne 3. novembra. Vse druge podrobnosti glede sprejemnih pogojev itd.,
so razvidue iz razglasa v Uradnem listu št. 93. z dne 8. avgusta t. 1. ta iz objavo na razglasni deski v zavodu. Še potrebna pojasnila pa daje na zahtevo ravnateljstvo šole.
Državna trgovska akademija v Ljubljani. Vpisovanje v I. ta II. letnik se vrši 12., 13. in 14. septembra dopoludne od 9. do 12. in popoludne od 3. do 6. Prlglašen-ci za abiturijentski tečaj naj se javijo od 25, do 30. septembra. Začetek poduka na akademiji, oziroma predavanj na abituri-jentskem tečaju se bode kasneje objavil. — Ravnateljstvo.
Važna opozorltov radi dodeljevanja stanovanj. V zmislu veljavnih uredb in predpisov dodeljuje v Ljubljani stanovania v sejah stanovanjskega sosveta edinole stanovanjsko oblastvo I. stopnje, to je državni stanovanjski urad, ki je nameščen na ogalu Dunajske ceste in ceste na. Južni kolodvor. Zato naj se stranke glede stanovanj nikar ne obračajo na oddelek za socijalno skrbstvo pri pokrajinski upravi, ker nima ta oddelek na dodeljevanje stanovanj prav nobene ingerence. Pismene pritožbe zoper odloke stanovanjskega ura-da je vlagati na stanovanjsko oblastvo H. stopnje, ki Je pri oddelku za socijalno skrbstvo predstavlja poseben senat s sodnikom na čelu. Člani tega senata sploh ne sprejemajo strank ter imajo soditi na podlagi zaslišanja in razprave pri I. instanci. Stranke naj v lastnem interesu in zato, da ne motijo uradnega poslovanja, radi stanovanj nikar ne hodijo na oddelek za socijalno skrbstvo pri pokrajinski upravi, ker je tukaj njihova osebna intervencija brezuspešna in utegne reševanju njihove stanovanjske zadeve le škodovati.
Policijska ura. Ker konča ljubljanski velHcl sejm dne 12. septembra 1921, nastopi dne 13. septembra zopet redna policijska ura, ki je glasom Uradnega lista za Slovenijo z dne 14. julija 1921, št. 81, določena v Ljubljani za gostilne na 23. in za kavarne na 24. uro. — Kr. policijsko ravnateljstvo v Ljubljani.
Živina Iz Nemčije, 1. oktobra t. 1. dospejo v našo državo prve pošiljatve nemških goved In ovac, katere prejme naša država na račun vojne odškodnine. Dob Ih bomo 17.000 goved in 60.000 glav ovac.
Kolonizacija v Vojvodini. Ministrstvo za agrarno reformo je sklenilo, da posle! nikomur več ne bo oddajalo zemlje v Vojvodini, kakor samo še dobrovoljcem. Če bi se še kdo obrnil na agrarno ministrstvo s prošnjo za zemljo, bi se mu ta nakazala
V	južnih krajih.
Naseljevanje in kolonizacij« južnih krajev. Po uradnih podatkih se je naselilo od dne 1. septembra 1910 do 20. avgusta 1920 v Južni Srbiji 6861 družin, na prostoru, ki meri 57.530.91 hektarjev. Leta 1919 so se naselile 1302 družine na zemljišču, ki meri 11.926.91 hektarjev, 1920 3484 družin na prostoru 29.004 hektarjev. Ena družina Je dobila okrog 8050 hektarjev ze-
mlje, kar srednji kmečki družini popolnoma zadostuje, število hektarjev je seveda Izraženo povprečno, ker so doMe neka-tre zadruge veliko več. V Bitoljskem okraju je še okrog 40 tisoč hektarjev prostega zemljišča, na katerem se more naseliti še okrog 5000 družin. S kolonizacijo in nase-ljvanjern v tem okraju se bo začelo še to jesen. V poštev pridejo posebno istrski beguna'. Prva skupina naseljencev bo znašala 150 družin. Bitoljski okraj Je znan kot eden najbogatejših okrajev v Srbiji.
Aeroplanskl promet. Koncem tega meseca se bo vršila v Beogradu konferenca za upostavitev aeroplanskega prometa med Belgradom, Prago, Bukareštom in Parizom.
Vožnja kolesarjev tu mlekaric na državni cesti Ljubljana - Ježica. Da se olajša
promet na državni cesti Ljubljana - Ježica, določi se za kolesarje levi banket državne ceste v smeri Ljubljana - Ježica kot edino dovoljen, za pešce pa desni banket. Vsaka vožnja kolesarjev po desnem banketu omenjene državne ceste je pod kaznijo prepovedana. Mlekaricam in vsem, ki prevažajo stvari iz dežele v mesto ali nazaj na vozičkih, je prepovedano uporabljati oba cestna banketa ta Imajo uporabljati le cesto.
Kolo jugosloveaskib Sester, ki podpira
vojne sirote, invalide in slepce, prodaja srečke dobrodelne loterije na sejmu pod rdečim dežnikom. Glavni dobitek znaša 80.000 kron, vsi dobitki pa 100.000 krom. Občinstvo naj pridno sega po srečkah, ki stanejo le 1 dinar.
V	mestni občini ljubljanski se je v tednu od 28. 8. do 3. 9. rodilo 32 otrok (ženskih 17, moških pa 13), umrlo je 36 oseb: za jetiko 3, za grižo 8, za drugimi nalezljivimi boleznimi 1, na živi jenski sla-bosti 4, za možgansko kapjo 1, na srčni hibi 1, na raku 3, za drugimi naravnimi naravnimi vzroki 15. Naznanjenih Je 47 slučajev griže.
Zastrupila se je včeraj zvečer na Tržaški cesti na svojem domu baletka M. Z, Bila je takoj mrtva.
Državna posredovalnica za delo. Pri vseh podružnicah »Drž. posredov. za deto v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti« je iskalo v preteklem tednu od 28. avg. do 3. sept. dela 202 moških in 109 ženskih delavnih moči Delodajalci so pa iskali 161 moških in 99 ženskih moči. Posredovanj se je izvršilo 381. Dela iščejo: pisarniške moči, kovinarji, kolarji, rudarji, strojniki, peki, mlinarji, mesarji, natakarji, natakarice, dninarji, dninarice, trgovski sotrudnlkl in sotrudnlce, krojači, čevljarji, zidarji, vajenci, vajenke itd. V delo se sprejmejo: hlapci, dekle za polie, mizarji, ključavničarji, čevljarji, tesarji, šivilje, elektremonterji, slikarji, pleskarji, usnjarji, služkinje, kuharice, vajenci, vajenke itd.
Cerkev Nemanje. Umetniški oddelek ministrstva prosvete je pred dvema mesecema pričel z odkopavanjem cerkve Nemanje pri Kuršumlji. Dela, katera nadzoruje univerzitetni docent g. Anastazije-vlč, so končana. Cerkev baje predstavila veliko arhitektonsko vrednost. V cerkvi so našli grobnico, katero ravnotako preiščejo.
Organizacijski vestnik.
Is stranke.
Trbovlje. Vabimo vse zaupnike krajevne politične organizacije JSDS na sejo, ki se bo vršila v četrtek dne 15. septembra ob 6. uri zvečer v društveni pisarni. Predsednik.
Gospodarstvo.
LJUBLJANSKI TRG, — PRESKRBA 8 KROMPIRJEM. — MESTNA MLEKARNA.
Na ljubljanskem trgu so v veljavi sledeče cene: Goveje meso II. vrste, dobre kvalitete 20 do 24 K kg, prvovrstno volovsko meso 28 do 32 K. Telečje meso 18 do 22 K. Maksimalna cena za slanino je 58 K kg. Slanine na trgu primanjkuje. Glede krompirja se občinstvo opozarja, da se bomo lahko preskrbeli za letošnje leto z ba-nsškirn krompirjem za slučaj, da bo cena domačega krompirja višja nego 3.50 K kg. Občinstvo se opozarja, naj ne kupuje zalog krompirja po višjih cenah nego 3.50 K kg, postavljenega v Ljubljano. V Banatu so zadostne zaloge krompirja na razpolago*. Ker so izvozne firme prenehale kupovati Jajca, je prišlo na trg zadostno jajc. Najvišja cena za Jajce Je 3 K kos. Glede zelenjave se občinstvo prosi, naj naznani vsako pretirano zahtevo. Solata najlepša glava 2 K kg. Maksimalna cena za zeljnato glavo je 5 K kg, ohrovt 6 K kg. Občinstvo se opozarja, naj kupuje zelje ohrovt samo po teži. Kislo velje 10 K kg, čebula 5 K kg. Moka št. 0 18 K kg, koruzna moka 12 K, koruzen zdrob 13 K, ajdova moka I. vrste 18 K, II. vrste 16 K, otrobi 6 K, kaša 12 K, Ješprenj 12 K, fižol I. vrste 10 K kg, oves 8 K. S sadjem je trg stalno založen popolnoma zadostno glede kakovosti kakor glede množine z domačim, štajersktm in pred-vsem banaškim blagom. S tem je dokazana popolna nepotreba uvažanja dragega italijanskega sadja in zelenjave. Špecerijsko blago Ima sledeče cene: Kava Portoriko 106 K, Santos 64 K, Rio 56 K, sladkor v kockah 50 K, v kristalu 46 K, riž I. vrste 26 K, II. vrste 22 K, namizno olje 52 K. vinski kis 10 K Liter, navadni 4 K liter, mleti poper 62 K kg, paprika najslabše vrste 60 K, najboljše 104 K, petrolej 18 K liter. Testenine 1. vrste 28 K kg, II. vrste 24 K. Olcde mleka se občinstve opozarja, da bo pričela poslovali koncem meseca septembra mestna mlekarna, ki bo skušala preskrbeti vso Ljubljano z najboljšim mlekom, kar ga producira naša pokraltaa ta preskrbeti trgu zadostno mmvžino mlečnih izdelkov najboljše kakovosti. O podrob-| nostlh se bo občinstvo opozorilo natančneje potom časopisja.
— Pečujskl premog za Jugoslavijo.
Trianonska mirovna pogodba določa, da nam mora Madžarska iz pečujskega premogovnika dobavljati pet let premog. Sklep reparacijske komisije pa se glasi, da mora znašati kontingent 54% taonoš-njega premogovnika. Danes se izkoplje v premogovniku vsak dan 250 vagonov premoga, tako da bi morali dobiti okrog 135 vagonov. Vendar pa od evakuacije pa do danes nismo dobili še nfč. Radi tega preti nevarnost, da se železniški promet v Baranji ta Banatu ustavi
— Neutoon Vzhodnega sejma v Bratislavi. Kako* poroča praška »Tribuna« je doživel Vzhodni sejem v Bratislavi popoln neuspeh.
1919. leta le štela 7,347.354 članov, cd teh 1,615.999 ženskih. Koncem leta 1920. je bilo članov 8052.682, od teh 1,697.939 ženskih. Udruženih Je 52 delavskih organizacij ki so imele 747,114.439 mark dohodkov in 543,814.615 mark izdatkov. Uspehi gibanj teh organizacij so bili uspešni.
— Stavke v severni Francoski. Od 16. avgusta stavkajo delavci v celi "tekstilni industriji v severni Francoski, ker s0 hoteli delodajalci znižati mezde po kategorijah od 15 do 30 odstotkov, kar po sodbj delavstva nikakor ne zadostuje za najnujnejše življenske potrebščine. Tekstilnemu delavstvu so so prldnižiili tudi prometni ta stavbinskl delavci.
— Iz kapitalistične dobe. V nekem francoskem meščanskem listu beremo članek, kj se bavl s siromaštvom francoskih' učenjakov. Poročevalec tistega lista je govoril z enim najboljših nemških fiziologov. Rlclictom, ki mu Je na koncu rekel: Č4 hočemo, da Francoska ostane na visokem stališču, ki ga Je zavzela v vseh znanstvenih panogah, je potrebno, da se omogoči vsem učenjakom, bodisi mladim ali starim, čisto znanstveno raziskovanje, ne da bi pri tem morali svojo duševnost ubijati ob malenkostnih skrbeh.« To je spoznanje in le čudno, da ni že ves duševni proletariat, kil je do tega spoznanja prišel, že davno izvajal konsekvence: da more le edino današnji družabni red biti kriv njegovemu žalostnemu stanju. In da ne vidi rešitve ir tega stanja: skupen boj proti njemu s organiziranim socialističnim proletariatom.
— Na potu k razorožitvi. V Temzo so te dni spustili nov tip težkih tankov, ki ne vozijo samo po zemlji, temveč tudi po vo-dL Tank se ie, hvala bogu, potopil ta I nHm 30 oficirjev »Izumiteljev«, vendar bodo šo nadalje poizkušal; rešiti problem dvožfvskega tanka. Morda upajo na ta način preje dospeti do svetovnega miru.
— Cerkvena zanimivost. Ko so emira Fesala kronali za mezopotamskega kralja, je bil prisoten tudi patriarhata neke tamo-šnje religije, ki Je gotovo najmlajši med vsemi znanimi dušnimi pastirji. Ima namreč samo 12 let. Torej, on je edini gospodar svoje staje. Zanimivo bi bilo Se vedeti, koliko ovc (ali (kozlov?) sledi njegovi nezmotljivi palici.
Šport.
Invalidski vestnik.
Vsj čanl ta članice poverjeništva spl. org. vojn. Inv. vdov ta sirot za Ljubljano In okolico, bivajoči v Ljubljani In bližnji okolici, t. J. v območju ljubljanskega poli-cijkega rajona, se poživljajo, da se zglase radi zelo važnega gospodarskega vprašanja dne 13., 14. m 15. t. m. od 8. do 12. v društveni pisarni v Št. Petcrski vojašnici soba št 3. Člani in članice, ki še niso oddali član. knjižic, naj jih prineso seboj. — Odbor.
Po svetu.
— Vračanje Čehoslovakov. Včeraj je dospelo na parniku »VViglert« 500 Čehoslovakov Iz Južne Ruske.
— Italijanski znanstveutk Barricelli je rimski Itncejski akademiji predložil dokaze o električnem značaju splošne gravitacije (težnosti, sile, ki privlačuje telo v prostoru na drugo telo). Ta nova teorija bistveno izpreminja doslej veljavno Kant-Lapla-ceovo teorijo.
— Število organiziranega delavstva v Nemški republiki Izkazuj« v letu 1920 znat-ten prirastek članov. Dne 31. decembra
Slovensko plarrin»ko društvo naznanja, da zatvort češko kočo pod Grtatavcem dne 12. septembra 1921; glede drugih visokogorskih koč naj računajo turisti d« bodo zatvorjene 19. septembra 1921. Aljažev dom ostane okrbovan ta odprt še nadalje in se bo njegova zatvorltev poznej« naznanila. Celo leto, tedaj tudi čez zimo, bosta oskrbovana hotela Zlatorog in Sv, Janez ob Bohinjskem jezeru ter Turistov-ska koča v Kamniški Bistrici, v Logarski dolini pa Plskeralkovo zavetišče.
Društvene vesti.
Upravni odbor »Nabavljalo« zadrug« lavnih nameščencev ta vpokojencev v Ljubljani r. z. z o. z.« sklicuje izredni občni zbor, ki se vrši dne 5. oktobra 1921 ob 20. ur! v posvetovalnici mesta. mag'stra-ta v Ljubljani z nastopnim dnevnim redom: 1. Poročilo o dosedanjem poslovanju upravnega odbora; 2. Poročilo o zahtevi »Saveza nabavUalnlh zadrug v Beogradu« v smislu g 28, točka 9 zadružnih pravil. Pristop je dovoljen le članom.
NAPREJ
je edini dnevnik slovenskega delavstva. Zato mora v hišo slehernega proletarca!
St
r
Josip Prešeren
C«v||ar
Spednja Slika - Celoofks cesta 82
V-« att hntt Uto M Mjl tmti O
Ibckn. k upetao Mq.	CMt	—
Jjfo
Gitajte velezanimivo študijo Dr. ©So Bauer - Uratnik
Pot k Socifalizmu,
Cena K 2*—
Naroča ee v upravi »NAPREJ*. Trate se
E8ekfr®mo^feri
vjefitl i lekueni u izvedbi zračnih vo-dova visoke i niške napetosti za što skorij i nastop.^ Ponude obložene pre-pisima svjedočba i sadržavaiuči pla-Čevoe zahtijeva neka se šalju na DionfčkO društvo za elektrotehn. industrija „Energos“, Osijek I., Zupa-nijska ulica broj 57.
Več rabljenih
dvokoles, šivalnih strojev in otroških vozičkov
v dobrem stanu se ceno proda. Ljubljana, Karlovška cesta šL 4.
Slaščičarski
pomočnik,
21 let star, češki Nemec, išče filužbe v Zagrebu ali njega okolici. Naslov v upravi „Naprej-a“.
Ijfjj j
dvskoies in šivali strojev
po ceni F. Batjel, Ljubljana, Stari trg štev. 28. Sprejme se v polno popravo ; za emajliranje z ognjem in poniklanje dvokolesa, otroški vozički, šivalni in \ razni stroji. Mehanična delavnica, Karlovška cesta štev. 4.
Ivan Zakotnik,
mestni tesarski mojster
Telef. št. 379. Ljubljana, Dunajska cesta 46. Telef. št. 379. Vsakovrstna tesarska dela, kakor: moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hise, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje i. t. d.
Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. Parna žaga.	Tovarna	furnirja.
1
“TRIBUNA"
tovarna dvokoles in otroških vozičkov. Ljubljana Karlovška c. 4, Zvouarska ulica št. U
vse neuporabne ZLATE PREDHETBS verižice, prstane, obeske, zapestnice, uhane itd., kateri predmeti Vam leže doma, ki jih ne nosite, tvrdki
trsovlna ur, zlatnine in srebrnine
Ljubijsna, Prešernova ulica St. f.
F. Čuden,
Ljubljena. Preše
moške, fantovske in deške, mikado, razglane, površnike, kožuhe, ja-haine hlače, špe-cijalitete v otroških oblekah (kostumih) in drugo konfekcijo od najpriprostejšega do najfinejšega kroja v najboljši izdelavi ter razno sukno, hlačevino in podloge nabavite najceneje
edino le pri
jraiMi »siji mr.
Telefon št. 313.
FRAN DERENDA,
Ljubljana, Emonska cesta št. 8.
mitm ..Ljnbljissktsi vzorIm velisojur
Paviljon E., oddelek St. 52.
■BBHHBHBBU
AUTOMOBIU
motorji
KOLESA
PNEUMATIKA
vsi deli In oprema en-gros	cun	delali
L GOREČ, Ljiiiljai.
Gosposvetska eteta 14»
Semenj:
Paviljon H., št. 250.
Naročajte „NAPREJ‘,
mm
ANONCNI ZAVOD	'g
BiaS® BESEUAK IN DRU@ '
3-&&2E®SSŽft&j£)	|	jA
prevaža potnike v New-York' redno ijf
in™ /• Ju2no-Ameriko po 1 brat So Jn picdaja voiuili listkov.	|(	a
Co Slavni zastopnik za Slovenijo | ? V Ljuoijan), Kolcfivc-rsfca uiira sa. «1
Čokolada ,ORION4
mesečno,
za ljudske in sredrsje š©5e, na ?aip$lsg© v vsaHS sKsie-2J«3. Pristane najboljši iesSnl Ez<3eSk5 la bele«? a, n n e g s papirja in
BRiiGBKBas^aa rso?r:-a ovitkov. BC2BBE CSBGDil
Uiitellska tiskarna, i ubiiana
Frančiškanska ulica še 6.
Hajoižje ceno!	zsMle ce&lke!	Točna postrelila!
n Odplov brzoparn:'l:a Preside; t Wilson ■g	>,	poStnega	parnika Belvcderc .
j|	”	?>	Argentina	.
ni suro ga t ampak zajamčeno pristni izdelek kot v predvofni dobi.
fPIP Dobi se povsod.
19. septembra, 5. olstobre, 22. oktobra.
R. MIKLAUC
samec ali oženjen
Lfu&ljana Pred Skelijo it. 3 Liesgarleva aJIea priporoča
sukneno manufakSurne In plete«© fefegs
FROEiljfl i DEBELO lij 1 m	UiTAaGVUEiifl	LETA	18Č9
priporoča
na debelo in drobno:
galanterijo, srajce, kravate, nogavico, moško in ženske, šolske potrebščine, jedilno orodje, žlice, vilice, aluminium, toaletno milo, ščetke za obleko, glavo, zobe in konje, čevljarsko orodje rinčice, dreto, sukanec. Istotam se dobe najboljši ŠIVALNI STROJI za rodbinsko in obrtno rabo, vse potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, NA DEBELO deli za :::	kolesa in šivalne stroje, igle, olje itd. :::
se ni mogla tvrdka pridružiti k semnju
Velika zaloga šivalnih in pisalnih „ADLER“ strojev in koles z znamko XSTYRIA“, DtJRKOPP", „WAFFENRAD“ (orožno kolo).
IVAN JAX m %m9 Uumrnna.
pr	SBo	venila.
Zaloga, pisarna in prodala na debelo in drobno v Ljubi iani v lastni hiši, na Bregu št. 20.
Izdeluje vsakovrstne
•bvbvhm ,1 u«iu	a«
pnevmatllta DunSapp, ReithoKsr,
se k Es p i k a | e t k e | e pri c trrcSkl
Is.Holc, EJubijana, iceSns ul. 7.
Stavbno in umetno mizarstvo
A. ROJ8HA In KOMP.
Tr°" S LJUBUANA saiss
Stavbni oddelek	Pohištveni oddelek
Slomškova ulic« 16	Kolodvorska	ulica	8
IZDELUJE: okna, vrata, portale, IZDELUJE: spalnice, jedilnice, sa-obstenje, Blrope itd, v vsaki	Ione,	pisarn, i. hotelske opreme
množini od najenostav-	v	vsakem slogu iz mehkega
nejše do najfinejše	in vsakovrstnega trdega
izvedbe.	lesa.
Najmodernejše urejeno podjetje. Ponudbe in načrti brezplačno.
čevlje
SLOVENSKE ESKCMP^NE BANICE
v Ljubljani, nasproti glav. kolodvora.
Kupuje in predaja devize In valute po najugccfceiših dnevnih ceneh. — ima poseben borzni oddelek. — Prevzema vsa banftne poste. — Te ref e n
za gospode, dame, deklice, dečke in otroke iz boks-, sevro-, lak-
usnja in drugega materiala.
Biag^CTaBSTCa!Ea,3E3igaaas3SM.'taaiijg!?magK.-ip«K- m 11 iiiiii»rmiMiiuLJMaMuijLiujH_iiji.jj_i^jjuiji,ui.u.uuiiAi»jjJu w< ■ »..m 'u n u
Izvršuje: vse vrste visokih in globokih stavb, betonske in železobetonske gradbe, vodne gradbe, električne centrale, izkoriščanje vodnih sil, moderne industrijske gradbe in mostne gradbe. Posebnosti našega proizvoda: leseni polnostenski nosilci za strehe z velikimi razponi, lesena in kombinovana skladišča, tvorniško izdelovanje zložljivih stanovanjskih hišic. Kolarski oddelek: izvršuje vse vrste luksuznih in tovornih vozov, karoserij, samokolnic itd.
LJubSiatia * ljubljena
TehntSka pisarna v tovarni Keršič.
Lastni razstavni
MM
Odgovorni urednik; Maks Žagar,
hdajafelj: Ivan Mlir