Intervju nadevane šoferje in vse infarktno trde čez okno vprašati, če imajo kaj bencina za posodit ... Nis­mo jih »fasali«, a je bilo na meji smrtne nevar­nosti. Zaradi straha in smeha. -Je Franci Podbrežnik tista generacija, ki je še služila JLA ali že našo mlado vojsko? Sam sem vseskozi govoril, da grem k voja­kom, ko bom lahko služil v Kokarjah. JLA izku­šnje me je rešil študij v Mariboru. Nato sem v Slo­venski Bistrici sedem mesecev delal družbo uni­formi. Ob slovesnostih sem bil član visoko ce­njenega bobnarskega odreda. Pomagalo je tu­di drugo glasbeno znanje. Ob treh menijih hra­ne sem zdržal, a tudi na terenu med vinorodnimi griči mi ni bilo »za umret slabo«. - Kaj pa politika? Je bilo to še eno razburljivo polje soočanja z realnim življenjem, ali pa je šlo pričakovanje v »franže« in je ostalo le razočara­nje, grenka usedlina? Spomnim se, kako smo kot srednješolci s ki­taro in nageljni sredi Celja agitirali za domovino. Takrat nismo mogli zapreti srajc zavoljo juna­ških prsi, v katerih se je bohotil narodni zanos. Bili so posebni časi. Časi, ki so povezovali. In ni­ti približno si nismo mislili, da bodo sanje naših prednikov, imeti svojo, čisto svojo Slovenijo, tako hitro izgubile zagon. A sam sem večni optimist. Smo narod, ki zna in zmore. -No, zagotovo nekaj lepšega je družina. Je lju­bezen in vse tisto, kar se človeku zgodi lepega, nekaj, kar bi lahko definirali kot življenjski cilj? Kako gledaš na to kot oče in mož? Koliko tebe ostaja trojici, ki se ji reče Alenka, Jan in Naja? Po moje ima večina ljudi za najvišji cilj v živ­ljenju družino. Zavestno ali instinktivno. In temu nato kroji vsak svojo življenjsko zgodbo. Komaj smo populili mlečne zobke, že je na polici gne­ča za dva moška brivska aparata. Hudo mravlji­co so zamenjali Pink Floydi, kužkaste copate pa baletni čeveljci. Vse prehitro se prelista koledar. Mnogo prehitro! Sem ponosen, da smo ustvarili četverec, ki drži skupaj, se spodbuja. V Žalcu je naša domovina, moja druga. Kako pomembno je, da ima človek pri svojem ustvarjanju podpo­ro! En tak mimobežen stavek, ki nas pomirja in daje samozavest: »Fajn zrihti!« Samo dve bese­di, pa te spravita h korajži. Enostavno pomenita: tu smo, držimo pesti, čakamo te. In »fajn zrihti« se sliši tako pri Janovi 18-letni košarki ali literar­nih odstiranjih kot pri Najini 13-letni flavti ali ple­su in Alenkinih šolskih multi aktivnostih. Sam pa vzamem »fajn zrihti« s seboj na odre, pred mi­krofone ... Brez mojih treh najpomembnejših bi bilo življenje brezkrvno, bledo, »cagavih«, pove­šenih ramen ... »Gvišno!« -Glasba? Še vprašati ne znam dovolj dobro, da bi se odgovor ujel z vprašanjem, kot se tvoje petje ujema z zvoki glasbil, ki jih razvajaš v raz­ličnih oblikah in kombinacijah ... Človeka zemeljsko popotovanje vedno zno­va preseneča. Z vsakim korakom, z vsakim tak­tom. Ampak to bogati. Muzika je moje poživilo. Od kdaj me poživlja? Od maminega uspavanja, žvižganja Franca starejšega pri britju, harmoni­karskih šolskih proslav, od domačih družinskih praznovanj ... Nato pa z Diamanti, ko smo šli v glasbeni peskovnik, z Zmaji se nam je prikaza­ lo »veliiiko« obzorje muzike, s Happy bandom odstiramo tančice, z The Moonlighting Orches­tra odkrivamo drugačnost. Kakšno bogastvo za glasbenih 34 let! Res, zame je to pravi »žegen«. Petje in črno-bele tipke. Čista »fletnost«! -Odrske luči, mikrofon, lepa slovenska bese­da, narečno zaigrano kot avtohtono »naklada­nje«, ki se v tvojih ustih spreminja v umetnost, ljudsko izročilo. Kje najdeš inspiracije za vedno nove zgodbe, za kombinacije med starim in mo­dernim, med »glumo« in pesmijo? Odkod šarm, ki ljudem pozablja zapreti usta? Dvomim, da mi vsi ti presežki »pritičejo«. Seve­da sem vesel, če ideje in iskrivost doživijo aplavze in nasmehe pa tudi kritična razmišljanja in ko­mentarje. Tudi to je nujno za rast, za napredova­nje. Ne narediš vedno vse »v nulo«, dasiravno se trudiš. A to je pomembno - truditi se. Kot odrski ak­ter nikoli ne zadovoljiš vseh v avditoriju. To ti mora biti jasno, če ne, je pogreb. Moraš pa narediti brez površnosti in podcenjevanja najbolje kot znaš. Ta­ko si ne moreš očitati, da nisi dal vsega od sebe. Pač včasih gre, včasih malo manj. A zame velja: »kjer je volja, tam je mikrofon«. Nad mojo besedno kombinatoriko se včasih slovenisti križajo. Mentorica mojega govorne­ga izobraževanja na nacionalnem radiu Simo­na Juvan me je učila, kako iz običajnosti naredi­ti nekaj več, drugače, žlahtno. Res sem ji hvale­žen. Nekaj od njenega znanja in mojega poslu­ha je ostalo. Na srečo! In velika mojstrica radij­ske in televizijske besede, žal že pokojna da­ma, Ajda Kalan, ki mi je dala velik delež svojega znanja, šarma. In zavezo. Držim se je, kolikor le znam in zmorem. -Franci, Kovačev poba, Solčavski, ko vzameš v roke tisto malo harmoniko, tisto izposojeno od Ivanovga Jaka, in si izmišljaš situacijsko ko­miko, besedila trenutnega navdiha, je to dar ali naučena obrt, forma, ki terja precej dela in ruti­no javnega nastopanja? Harmonika, ja. Kultno harmoniko ima pri me­ni že leta »v taverhu« dobri mož s krasnimi brki kot Flisar, pa še malo lepši so. Harmonika je pri meni varno hranjena. »Bohloni«, Jakec! Klima v dvoranah, ob nastopih, koncertih ... Hja, odvisna od dnevne forme, položaja planetov in stanja na slovenskih cestah. Hec! Vse je odvisno od sesta­ve in motivacije poslušalcev, gledalcev. Vzdušje skušaš začutiti, a ga je umetnost ustvariti. Ni re­cepta. Sto stresnih situacij na odru, pa si notri. Ali mrzel. Druge ni. -No, pa sva tam. Pri tvojih hobijih, pri tvojem najljubšem športu in pri času …, ki ga zmanjka, včasih trikrat na dan. Ko se počitek po prečutih nočeh potegne tja v sončno popoldne. Kaj te iz­polnjuje, kaj bi izbral, če bi moral izbirati? Smučanje do nezavesti. Pod to samo prekra­sen pregovor »sneg je pol zdravja«, zame celo zdravje! -Ker me nisi povabil na tvojo zadnjo »fešto«, na tvoj rojstnodnevni žur, si nisem zapomnil, koliko se ti jih je že nabralo pod prepoznavnim filcanim klobukom iz volne ovčke solčavske pa­sme? Z lahkoto na okroglo. Letnik »entaužentde­vetstoenainsedemdeset«, pa računaj! Kil imam enkrat več. Te dni. - Še ena o željah, o načrtih? Veter v laseh, kar pomeni, da še obstaja lasna gostota, soliden mikrofon pomeni, da je še glas, ki hoče in zmore nagovoriti, »sneh pod škijami«, kar pomeni, da so sklepi in hrbtenica še pri vo­lji sodelovati. Pa iskrivost in smeh, kar pomeni, da so še veselja in iskrenosti željni ljudje. Pa su­ ha drva za kamin, kar pomeni, da imam doma komu zakuriti in da bom imel družbo za večerni objem dneva. In na vekomaj varnost pod kolesi v orbiti, na liniji Žalec-Solčava. -In tvoje voščilo, če si ga dovolimo omejiti na bralce Savinjskih novic, na tvoje prijatelje iz do-line nekdaj »zelenega zlata« vse tja do Logar­skih trat? Preprosto, za voščilo ni velikih besed, so pa lahko dejanja. Svet je malce na prepihu. Dajte vzeti nekaj za prehlad. Dobro bukvo, umirjen po­govor in prijazno misel, daleč od zavisti, škodo­željnosti. Frcnimo kepo, usul se bo plaz. -Hvala, Franci, ti večni optimist, da sem lah­ko bil v imenu uredništva Savinjskih novic za urico pod reflektorjem tvoje popularnosti. Hva­la, da si se posvetil našim bralcem in trenut­kom, ki neusmiljeno bežijo mimo nas in z nami vred. Na še eno lepo, lepše in zdravo leto pred nami vsemi! Jože Miklavc Zgodovina in narodopisje O CEHIH V srednjem veku so obrtniki v meščanskih okoljih izdelovali izdelke za potrebe meščan­stva in bližnje okolice teh središč. Mesta in trgi so imeli razne pravice, ki jih razkropljeno pode­želje ni imelo. Ti privilegiji, dani od najvišjih ob­lasti, so pomenili veliko gospodarsko prednost, hkrati pa tudi zapiranje trških oziroma mestnih okolij. Uvedli so mitnice, ki so bile vir dohodkov mestnih oziroma trških deloma pa tudi deželnih oblasti. Sprejemali so omejitvene predpise gle­de trgovanja in še vrsto drugih ukrepov, da bi zaščitili pravice trških in mestnih srenj. Nekako v 14. stoletju se je tekma med me-ščanstvom in podeželjem močno zaostrila. Na vasi so se vse bolj pojavljali občutni presežki delovne sile, kajžarji pa so zaradi pomanjkanja možnosti preživljanja iskali vir dohodkov v roko­delstvu. Množično so je pojavljalo potujoče ro­kodelstvo. V takih okoliščinah so mestni obrtniki iskali pomoč pri oblasteh; slednje so omejevale obrtno dejavnost v določenem krogu okoli mest in trgov. Takšen je, denimo, odlok iz leta 1478, ki določa, da v razdalji 7,5 km od središča Celja ne more biti nobene gostilne. S tem so krepko pod­prli mestne gostilničarje. Oblast na vseh ravneh je imela na ta način od obrti velike dohodke. To je pomenilo, da je s tem, ko je ščitila obrt v središčih naselij, polnila svoje blagajne. Toda pritisk vse večjega števila pode­želskih rokodelcev je bil iz leta v leto večji, zato so konec srednjega veka pričeli ustanavljati cehe. To so bile nekakšne zveze obrtnikov vseh vrst, ki naj bi se družno postavile v bran mestni obrti. Cehi so organizacijsko izhajali iz nekdanjih cerkvenih bratovščin. Posamezne obrti so ime­le svoje cehe, sicer pa je cehovstvo povezova­lo rokodelce in kramarje. Nadzor nad njihovim delovanjem so imele največkrat mestne oblas­ti, ki so tudi potrjevale njihova pravila. Ker pa je obrtniški stan tiste čase predstavljal jedro me-ščanstva, je na dlani, da so bile mestne oblas­ti pod vplivom dogajanja v tedanji obrti in posre­dno tudi v cehih. CEHOVSKA PRAVILA Cehovska pravila so bila natančno sesta­vljena in dokaj stroga, usmerjena pač v zaš­čito obrtništva. Njihove prednosti so bile pou­darjene in tudi spoštovane. Vsaka obrt je torej imela svoj ceh, le redke so se vključevale v stro­ki ustrezne druge cehe. Sedeži cehov so bili v Obrtništvo v Zgornji Savinjski dolini (5) mestih, za nekatere pa v okviru deželnem glav­nem mestu. Vsa vprašanja obrtništva so bila zajeta v pravi­lih, ki so določala način proizvodnje, delovni čas, število dovoljenih vajencev in pomočnikov, viši­no plač pomočnikov, njihove pravice in dolžnosti, enako pa tudi za mojstre. Pravila so opredeljeva­la napredovanja pomočnikov v mojstre, določala so kazni za kršitelje cehovskega reda, skrbela za dobro obnašanje vajencev, pomočnikov in moj­strov, določala so učno dobo vajencev, v nekate­rih strokah pa tudi dobo, ki jo je moral pomočnik prebiti na delu v tujini (potujoči pomočniki ali kot Omembe mojstrov: Mozirje - mizar Uršič, mizar Ermenz, ključavničar Lichtenegger (ZAC ZOL 63 Mizz - Pomočniška knjiga ceha mizarjev (1805-1839)) so rekli ljudje »gre v fremd«). Slednje je pomenilo neke vrste strokovno izpopolnjevanje. Posebna pozornost je bila v pravilih name­njena preizkušnji pomočnikov, ki so želeli pos­tati mojstri. Določeni so bili tudi prispevki v ce­hovsko blagajno. Plačevali so jih tako pomočni­ki kot mojstri; tudi vajenec je moral plačati za uk. Prednost so dajali domačinom, sinovi obrtnikov so bili deležni raznih ugodnosti, da bi obrt osta­la v družini. Prepovedali so konkurenco (prevze-manje strank), zelo ostro so preganjali »šušmar­je«. Kazni so bile določene v vosku ali denarju. Cehi so poskrbeli tudi za bolne ali kako drugače prizadete obrtnike; tem so priskočili na pomoč s sredstvi iz cehovske blagajne. Pravi dogodek v cehovskem življenju je bil preizkušnja pomočnikov. Ti so morali polagati zagovor pred komisijo, še večji pomen pa so pri­pisovali delu iz stroke. Tako je v Celju kovaški po­močnik želel postati mojster. Pred strogo komi­sijo te stroke je moral okovati konja mestnega sodnika. Za vsak zakrivljen žebelj je moral pla­čati cehu pol funt voska … ZAPRTA ORGANIZACIJA CEHOV Cehi so torej bili zelo zaprte zveze obrtnikov. Imeli so velik ugled med prebivalstvom, kajti skr­beli so tudi za nravno življenje vajencev, pomoč­nikov in mojstrov. Zgodilo se je, da je mojster za­pustil zakonsko ženo; ceh mu je odvzel obrt vse do tedaj, ko se je vrnil k ženi. Znotraj ceha je vladalo skupno upravljanje. Na čelu vsakega ceha je bil cehovski mojster (cehmošter). Ta je skliceval letne skupščine, hranil je cehovsko skrinjo, v kateri so bila poleg pečata in blagajne še cehovska pravila. Pri njem so hranili cehovsko bandero, ki je imela upodo­bljenega zaščitnika (patrona) določene obr­ti. Skrinja je bila v očeh članov ceha prava zak­ladnica, zato so vsako leto na skupščini izvoli­li dva ključarja; le oba skupaj sta smela odpre­ti skrinjo. Ko so pričeli skupščino, so skrinjo odprli in pred razstavljenimi zunanjimi znaki ceha (pe­čat, pravila, blagajna, bandera) opravili zbor. Na njem so sprejemali odločitve, določali ukrepe zoper kršilce cehovskega reda, odločali o poto­vanjih pomočnikov, obravnavali pa so tudi med­sebojne spore in pritožbe članov. Nadaljevanje prihodnjič. 4. BOŽIČNI BAZAR V MOZIRJU Mozirski trg za dva popoldneva znova oživel V vikendu pred božičnimi prazni­ki je v Mozirju v popoldanskem ča­su dišalo po sladkem čaju, cime­tu, »kuhančku« in veselem razpo­loženju. Na trgu je namreč potekal 4. Božični bazar, ki se je zdaj v tem kraju že trdno zasidral kot del pri­čakovanja božičnih in novoletnih praznikov. Zgledno sodelovanje društev, ustvarjalcev in podjetnikov je »kri­vo«, da na trgu zaživi praznično vzdušje. Društvo prijateljev mladi­ne Mozirje v vlogi glavnega organi­zatorja je znova poskrbelo za sre­čanje ponudnikov unikatnih izdel­kov, večinoma ročno izdelanih, in kar je najpomembneje, vsi nasta­jajo izpod rok lokalnih ustvarjalcev. Prostovoljno gasilsko društvo Mozirje je poskrbelo za tople na­pitke, gasilke so otrokom pekle slastne palačinke. Obiskovalci so imeli priložnost kupiti izvirna daril­ca, narejena z ljubeznijo in iz na­ravnih materialov, v ponudbi so bi­li tudi zeliščni čaji, hranilna olja, to­pli filcani izdelki, veliko lesenih, z domišljijo izdelanih igrač, ter spo­minkov … Mozirski skavti Steg Mozirje 1 in taborniki Rodu Sotočje Nazarje­-Kokarje so oba popoldneva zaba­vali otroke, na voljo so bile lesene Mozirski skavti so 13. maja odšli na sprejem luči miru iz Betlehema. Tudi letos je bila prižgana v votlini Jezusovega rojstva, nato pa z leta­lom prepeljana na Dunaj. Od tam so jo skavti ponesli v mariborsko stolnico, od koder je šla po vsej Sloveniji. Mozirski skavti so jo te­den dni kasneje, na četrto adven­tno nedeljo, ponesli po Zgornji Sa­vinjski dolini. Nedelja pred božičnim prazni­kom je bila slovesna, saj so skav­ti luč iz Betlehema pri vseh mašah prinesli v domačo farno cerkev sv. Jurija. Skupaj z lučjo so prinesli in prebrali tudi letošnjo poslanico, ki postavlja ljudem vprašanje, ali res živijo v miru in ga prenašajo na druge. Od tod tudi letošnji naslov Se samo zdi ali res gori? Poslani­ca sporoča, da so le dejanja ljubez­ni tista, ki bodo svet spremenila na bolje, tega pa se je treba zavedati skozi vse leto, ne le decembra. Benjamin Kanjir družabne igre. S pesmijo je božič­no vzdušje nadgradila skupina Si­naj, vsekakor pa je bil za najmlaj­še najpomembnejši obisk Božička. V nedeljo popoldan so si otroci iz mozirske občine v kulturnem do-mu ogledali igrico Grdina je mrci­na, ki so jo pripravili člani društva Potovke KUS, nato pa jih je obiskal še Božiček, ki je otrokom prinesel lesene igrače. Tatiana Golob Se samo zdi ali res gori? Dejanja so tista, ki bodo svet spremenila na bolje Taborniško društvo Rod Sotočje Nazarje je na svojem tabornem pro­storu na Lazah pri Kokarjah organi­ziralo sprejem luči miru iz Betlehe­ma. V nedeljo, 20. decembra, so jim jo prinesli mozirski skavti. Dogodek so s kulturnim progra­mom obogatili pevci I-zborčka pod vodstvom Katje Gruber, harmo­nikar Amadej Kolenc, citrarka Lu­cija Krebs in recitatorki Petra Ve­nek ter Urška Remic. Poslanico sta predstavila Petra Matko in Tadej Polak in vsem zastavila vprašanje: »Res živim mir, ki sem ga prejel? Se potrudim, ga ljudje okoli mene lah­ko zaznajo skozi moja dejanja?« Dobrodelna akcija traja že četrt stoletja. Plamen luči oznanja ve­selo sporočilo miru, povezanosti med narodi in sprejemanja različ­nosti. Ob zaključku programa so se udeleženci pomudili v sprošče­nem pogovoru ob toplih napitkih in si prižgali svečko. Izkupiček od pro­daje je šel seveda v dobrodelne na­mene. Marija Šukalo Letos dobri mož brez sani in jelenčkov Predzadnji teden v decembru je ogledali otroci članov Prostovoljne­svojo pot po naši dolini končal Bo-ga gasilskega društva Gorica ob žiček. Obiskal je več krajev ob Dre-Dreti. Navdušenje nad Ledeno do­ti in Savinji ter najmlajšim poleg da-bo je bilo skoraj tolikšno kot nad ril podaril tudi zanimive in poučne obiskom dobrega moža. Z njim so gledališke predstave ter animira-se nato otroci pomudili v sprošče­ni film. Slednjega so si v Lačji vas nem pogovoru in mu pri tem zau- Otroci gasilcev so pogumni – nekateri celo tako, da so med fotografiranjem zlezli Božičku v naročje. (Foto: Marija Šukalo) pali nekaj svojih vragolij, ki so jih ske osnovne šole, ki ga vodi Pe­ušpičili čez leto. tra Lončar. Omenjeno predstavo V Šmarnem ob Dreti so uvod so si ogledali tudi otroci v Nazar­v druženje z Božičkom pripravi-jah. Tako v Šmartnem kot v Nazar­li plesalci iz podružnične osnov-jah je Božiček potarnal nad vreme­ne šole. Nato je sledila igra Lede-nom, saj ne more uporabljati svo­no kraljestvo, v kateri so nastopi-jega tradicionalnega prevoznega li člani gledališkega kluba nazar-sredstva. Zelo vesel je bil zaradi pe­ Na Ljubnem ob Savinji so strokovne delavke vrtca pripravile igrico Izgubljena snežinka. (Foto: Marija Šukalo) smic, ki so mu jih namenili najmlaj­ši obiskovalci. Na Ljubnem ob Savinji so otroke z Izgubljeno snežinko navdušile stro­kovne delavke ljubenskega vrtca. Glavno junakinjo – malo snežinko -veter zanese daleč stran od njenih sester. Po različnih zapletih in razple­tih ji uspe priti do babice Zime, zima pa je tudi čas, ko otroke obišče Boži­ček. Dobri mož je ob koncu igrice res V Klubu zgornjesavinjskih štu­dentov dokazujejo, da radi poma­gajo tudi drugim. Zato so se v so­boto, 19. decembra, v družbi otrok zbrali v mali dvorani ljubenskega kulturnega doma, kjer so ustvar­jali. Izdelovali so voščilnice in prip­ravljali pakete, ki so jih potem člani krajevnega odbora Rdečega križa razdelili med starejše občane. Bilo je res praznično vzdušje, prišel med otroke. Utrujen od poti se je usedel na stopnice in prisluhnil ot­rokom, ki so mu zlezli v naročje. Na Rečici ob Savinji so si naj­mlajši, ki so čakali Božička, lah­ko ogledali lutkovno igrico Palči­ca. Omenjena predstava je avtor­stvo domačinov, Saše Jovanovića in Alje Kapun. Kapunova je izdela­la tudi lutke in pripravila koreogra­fijo ter se predstavila v vlogi glavne so povedali udeleženci. Ob delu je igrala božična glasba, otroci so ustvarjali in študentom ter dijakom pomagali pri tej dobrodelni akci­ji. Bilo jim je v veselje, da so lahko povezali prijetno s koristnim. Otroci so lahko izrazili svoj talent in iz raz­ličnih materialov naredili voščilni­ce, ki so nato prinesle toplino v do-move obdarovancev. ŠMS junakinje. Palčica je zgodba o de­kličinem velikem malem srcu, ki je večje od krutosti okolja. To je pra­vljica o hrepenenju po osebni svo­bodi in uresničitvi lastne sreče. »Didl, didl, daja, Božiček že pri­haja,« so prepevale strokovne de­lavke gornjegrajskega in bočke­ga vrtca, ki so na odru gornjegraj­skega kulturnega doma pripravile igrico za najmlajše z istoimenskim naslovom. Igrica je bila uvod v pri­hod Božička, ki se ni mogel pripe­ljati s sanmi, zato je razmišljal o na­kupu motorja. Marija Šukalo ŠPORTNO DRUŠTVO DASKI TEAM MOZIRJE Božiček prišel in pokazal, da je v odlični formi Mali športniki, člani v letu 2014 ustanovljenega društva Daski te­am, se dvakrat tedensko druži­jo in skupaj telovadijo na parketu mozirske športne dvorane. Na le­tošnjo zadnjo vadbo, ki je bila 22. decembra, so povabili tudi starše, vaditelji pa so poskrbeli, da je na parket stopil tudi Božiček. Dvorana je bila tokrat še bolj pol­na rekvizitov in različnih športnih pri­pomočkov, ki so jih animatorji zložili v poligone. Slednje so mali športniki zlahka premagovali in s tem svojim staršem pokazali, kako spretni so. Prevali, stoje, premeti in ostali telo­vadni elementi so si sledili eden za drugim, ob tem pa so vaditelji pazi­li na varnost telovadcev in pravilnost izvedbe prikazanih elementov. Kar naenkrat je med otroki zavr­šalo. V dvorano je stopil njihov dobrotnik s sivo brado, odet v rde­ča oblačila. S sabo je prinesel dve veliki vreči, polni daril. A jih Božiček ni takoj razdelil, ampak je z otroki najprej odtekel par krogov in jim za zgled pokazal, da je tudi on, kljub letom, še vedno v odlični formi. Benjamin Kanjir Ljudje in dogodki, Organizacije Novorojeni Jezus nam kaže, kako naj živi človek, da bo človek Postavljanje jaslic ima pri nas dolgo tradicijo, ki je še vedno ze­lo živa. Poleg tradicionalnih bolj ali manj miniaturnih jaslic, ki jih druži­ne postavljajo v domačem krogu, so se v zadnjih letih uveljavile tu­di žive jaslice. Letos so jih pripravi­li tudi v Lučah in v rečiškem zasel­ku Dol-Suha. Mladi iz lučke župnije so na sve­ti večer in na božič pripravili upri­zoritev živih jaslic na Hočevarjevih njivah. Po besedah idejnega vodja projekta Tomija Vavdija so z delom pričeli že poleti, saj je bilo potreb­no pripraviti sceno in pridobiti ak­terje. »Namen dogodka je seveda v duhovnosti, da ljudem ob božiču približamo skrivnost Jezusovega rojstva na malo drugačen, zanimiv način. Zdi se mi, da so ljudje kar veseli takšnih in podobnih dogod- Jaslice v veselje in navdih Že kakšen mesec pred božičem prične Ana Remic vsako leto z veli­kim veseljem snovati in nato izde­lovati jaslice. Letos si je že tretje le­to zapored zamislila drugačne ma­teriale in tehnike. Večino dela opravi sama, včasih pa ji na pomoč priskoči kdo, ki do-ločeno področje bolje pozna. Letos je votlino izdelala iz pur pene ter jo nato obarvala, kipci so tokrat lese­ni. Lani so bile jaslice narejene iz si­poreksa, še leto prej pa je bilo za ozadje platno v kombinaciji z mav­cem. Barbara Rozoničnik kov,« je med drugim povedal Vavdi. Oznanilo angela Mariji, da bo ro­dila dete, popotovanje Marije in nje­nega moža Jožefa na oslu ter iska­nje prenočišča v Betlehemu, popi­sovanje ljudstva, pogovor Heroda z modreci z Vzhoda, pogovor pastir­jev na paši in seveda rojstvo Jezu­sa so bili ključni prizori, ki so jih od­igrali mladi Lučani. Vse skupaj so z božičnimi pesmimi obogatili pev­ci in pevke mešanega cerkvenega pevskega zbora Luče. Tudi člani rečiškega turističnega društva ostajajo zvesti tradiciji upri­zarjanja svetopisemske zgodbe. Slednjo je na božič, v eni uprizoritvi in eni ponovitvi, v zapuščenem ka­mnolomu v Dol-Suhi oblikovalo ve­liko vidnih in nevidnih akterjev, ki so v pripravo in izvedbo dogodka vlo­žili veliko število ur in seveda pozi­tivne energije. To je bilo opaziti tudi v zgodbi o rojstvu Jezusa, ki je po dveh desetletjih uprizarjanja dobila novo zvočno različico. Glasova pri­povedovalcev sta »posodila« idej­ni vodja Vinko Jeraj in Polona Ko­lenc Ozimic. Tudi v Dol-Suhi niso manjkali pri­zori prihoda Jožefa in Marije, pogo­vora pastirjev ob ognju, obiska treh kraljev, izročanja daril in drugi. Do­daten čar dogodku je dalo petje božičnih napevov vokalne skupine Rečiški pobi. Tako animatorji v lučki župni­ji kot člani rečiškega turističnega društva so si enotni, da je današ­nji čas podoben tistemu pred 2015 leti: »Zamenjali smo sicer obleko, a se, kot nekoč Adam, tudi mi ne zna­mo prav odločati. Novorojeni Jezus nam kaže, kako mora človek živeti, da bo človek.« Marija Šukalo Kronika, Zahvale, Oglasi Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči. Dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. ZAHVALA Stanislav WEISS iz Šolske ulice 4, Mozirje 22.9.1940 – 18.12.2015 Ob smrti dragega moža, očeta, dedija in tasta se iskreno zahvaljuje­mo vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zad­njo pot. Vsem sorodnikom, društvu Pust Mozirski, gospodu župniku Fonziju, govornikoma Romanu Čretniku in Danilu Mrevljetu, prijate­ljem, sosedom in sosedom iz Gradišča. Vsi njegovi Odšel si od nas, utihnil je prehitro tvoj glas. V večnosti bdiš, nič več ne trpiš. ZAHVALA Jožef Marijan PRAZNIK p.d. Govekov iz Kokarij 2.9.1939 – 19.12.2015 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, sosedom za pomoč, za izrečena sožalja, darovane sv. maše, sveče in cvetje. Zahvaljujemo se pogrebni službi Morana, vsem gasilcem obči­ne Nazarje, še posebej pa PGD Gorica ob Dreti, ter govornikoma g. Mi­lanu Zavolovšku in g. Antonu Blatniku. Hvala patroma Silvinu Krajncu in Damijanu Vračku za opravljeno sveto mašo, nazarskim cerkvenim pevcem, Dobrovljskim fantom, Mar­ku Rakunu za bolniško maziljenje ter vsem patrom za opravljene ma­še in molitve po drugih cerkvah. Zahvala gre tudi ZD Nazarje, dr. Andreji Podbregar Marš, reševalni službi, bolnišnici Topolšica, OI Ljubljana in UKC Maribor. Hvala še enkrat vsem in vsakemu posebej. Vsi njegovi Za razvedrilo Križanka, Informacije Dežurne službe ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob so­botah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tu­di za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazni­ki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 7. do 8.30 ure. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Vse prijave okvar se javljajo direktno v Celje v center vodenja, od koder se nato napoti dežurni elektromonter na teren. (03) 42 01 000 (centrala) (03) 42 01 180 (prijava napak na števcu) od 7. do 15. ure (03) 42 01 240 (prijava napak na omrežju) 24 ur/dan DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145. Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Četrtek, ob 11.00. Pred hotelom Plesnik v Logarski dolini Animacija z motornimi sanmi in miniraft 31. december ob 20.00. Dom kulture Velenje Gledališka predstava Vse o Šejkspiru Petek, ob 14.00. Pred hotelom Plesnik v Logarski dolini Aktivni na prostem z Nejcem Slapnikom 1. januar ob 17.00. TIC Logarska dolina Nočni sprehod z baklami Sobota, ob 16.00. Solčava Vodeni ogledi v Solčavi 2. januar ob 18.00. Kulturni dom Mozirje Komična igra s petjem Kovačev študent Nedelja, 3. januar ob 15.00. Kulturni dom Mozirje Komična igra s petjem Kovačev študent ob 18.00. Katedrala v Gornjem Gradu Dobrodelni božični koncert zbora Svetega Nikolaja iz Litije Torek, 5. januar ob 10.00. CDM Rečica ob Savinji Dopoldanska čajanka Sreda, 6. januar ob 17.00. CDM Rečica ob Savinji Ura pravljic z ustvarjalno delavnico Četrtek, ob 16.00. CDM Rečica ob Savinji Prikaz slikanja s soljo na svilo 7. januar ob 17.00. Knjižnica Mozirje Ura pravljic z ustvarjalno delavnico Petek, 8. januar ob 18.00. CDM Rečica ob Savinji Predstavitev Igorja Gruberja: Rdeča pot Via Alpina od Monte Carla do Trsta MORDA STE ISKALI PRAV TO . KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa osta­la dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in po­ceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. . ŠIVILJSTVO ŽANA Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menja­va zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje. . KOMBI PREVOZI – TEVČ Izleti, zaključki in KTMO; gsm 041/529-063; in . SKI BOARD SERVIS raztegovanje smučarskih in ostalih čevljev, menjava zaponk – klipsnov, posredništvo za Fischer in prodaja nove ter rablje­ne smučarske opreme. Servis na Prihovi in v Mozirju. Gsm 041/529-063. Vinko Tevč s.p., Prihova 51, Nazarje. . VELIKA IZBIRA PIROTEHNIKE tel. št. 03/583-36-26. PTP DIANA d.o.o., Obrtniška ulica 8, Nazarje. . NAJ OB VAŠI POSEBNI PRILOŽNOSTI SPREGOVORI ZVOK CITER Tel. št. 031/663-576. Mojca Kumprej, Ter 63, Ljubno ob Savinji. Prodam brejo telico in brejo prves­nico rj pasme, dobro poreklo; gsm 041/793-574. Prodam pujske od 40 do 100 kg ter plemenske svinje za zakol; gsm 041/445-315. Prodam pašne breje čb telice; gsm 041/519-643. Prodam bika sr, starega 3 mesece in kupim telička starega 7 dni; gsm 031/855-186. Prodam teličko staro tri mese­ce m.t. in kupim telička m.t.; gsm 051/815-426. Prodam bikca sr, starega 7 dni; gsm 041/353-284. Kupim kravo, telico za zakol, dopi­tanje in teličke nad 100 kg, mesni tip; gsm 031/533-745. Kupimo krave in telice za zakol; gsm 031/832-520. Prodam domače ocvirke; gsm 041/519-507. Prodam bukova drva, hlodovina; gsm 041/365-010. Orehova jedrca prodamo; gsm 041/371-976. Prodam otr. smuči, palice, čelada, pancarji št. 30 (modri), cena 80 EUR; gsm 031/419-945. Podarim posteljno ležišče 120 x 200 cm; gsm 070/379-065. Prodam razne knjige po en evro; gsm 031/366-198. VOZILA – KUPIM Kupim traktor zetor, IMT, štore, uni­verzal ter ostale traktorje; gsm 030/419-790. Prodam traktor zetor 4718, l. 77 in prikolico kiperco; gsm 070/801­ 170. VOZILA – PRODAM Prodam škodo octavio 1,6 d, 4x4, letnik 2013; gsm 051/636-032. NEPREMIČNINE V Solčavi prodamo starejšo hišo, ugodno; gsm 58-46-165. Poslovni prostor, primeren za raz­lične dejavnosti v centru Mozirja, oddam; 041/650-151. Ugodno prodam starejšo hišo v Zgornji Savinjski dolini; tel. št. 58­46-165. Manjše stanovanje z lastnim vhodom oddam; gsm 051/788­ 049. Spomini nimajo cene. Slika pove več kot tisoč besed. Kolikokrat ste že »poslikali« za­nimiv in prijeten dogodek, digital­nih fotografij pa nikoli več pogle­dali? Fotografije v svoji fizični po­javni obliki nikoli ne bodo in niti ne smejo izumreti. Človeški spomin je namreč dokaj temeljita stvar, ni pa trajna - zato moramo za trajne spo­mine poskrbeti sami. Fotoknjiga je storitev, ki bi jo lahko opi­sali kot nekakšno »vse-v-enem« rešitev za naše spomine, ujete z digitalnim fotoapa­ratom. Govorimo o tematski knjigi, v kate­ro so vkomponirane naše slike, besedilo, ozadja, najlepši del pa je to, da zadevo čis­to sami oblikujemo kar preko spleta. KAKO DELUJE FOTOKNJIGA.NET? Omenjeno storitev ponuja za mno­ ge že znana spletna stran Fotoknjiga. net. Sistem Fotoknjiga.net deluje to­ rej preko interneta, zato na domačem računalniku ni potrebna nikakršna na­mestitev programske opreme. Storitev je brezplačna, uporabnik plača le stro­ške tiska fotoknjige, ko se zanjo odlo­či. Ustvarjanje fotoknjige preko sistema Fotoknjiga.net je enostavno, znanje, ki je potrebno za ustvarjanje, pa je mogo­ če osvojiti v zelo kratkem času. PREDNOSTI FOTOKNJIGE Trenutki, ki jih avtor ujame v objektiv, so neponovljivi. Lepo urejeni bodo v fo­toknjigi shranjeni za vedno, vsak pa jih bo z veseljem pokazal prijateljem in so­rodnikom -malce drugače kot klikanje po prenosniku, mar ne? Fotoknjiga v primerjavi s klasični­mi fotoalbumi nudi veliko možnosti pri ustvarjanju. Kombinacij med ozad­ji in postavitvami okvirčkov je ogromno, vedno pa lahko tudi sami prispevamo h končnemu videzu. KOMENTARJI FOTOGRAFIJ Kdor je že kdaj urejal običajen foto­album, dobro pozna težave pri pisa­nju podpisov pod fotografije. V nekate­rih fotoalbumih to sploh ni mogoče, pri drugih pa je to opravilo zamudno - sploh pa zoprno, če nimamo lepe pisave. V fo­to knjigi je to enostavno. Pod vsako fo­tografijo lahko napišete kratek komen­tar, ki ga lahko po mili volji spreminjate, dokler z njim niste zadovoljni. S FOTOKNJIGO PRIHRANITE ČAS Kot lastnik digitalnega fotoaparata imate gotovo veliko fotografij na raču­nalniku, nikoli pa ne najdete časa, da bi naredili izbor in jih dali v izdelavo. S fo­toknjigo prihranite čas. Ko oblikujete fo­toknjigo, obenem že delate izbor foto­grafij, ki jih ni treba pošiljati v izdelavo fotostudiu, in ko fotografije postavite v fotoknjigo, ste obenem že prihranili čas, ki bi ga sicer izgubili z vlaganjem izdela­ nih fotografij v fotoalbum. KOMU JE NAMENJENA FOTOKNJIGA? Fotoknjiga je namenjena vsem, ki ni­majo posebnega oblikovalskega znanja, vseeno pa bi radi iz svojih fotografij na­redili nekaj več. Če pa izdelanim predlo­gam dodamo še svojo umetniško žilico, bo pa izdelek naravnost fantastičen. Naročnik: Občina Nazarje 26. 12. 2015 je lastnikoma Pečnik Alojz in Irena (p.d. Grahot), Brdo 8, občina Nazarje, zgorelo gospodarsko poslopje - hlev dimenzije 40 x 20 m. Del objekta je bil drvarnica in garaža. Gasilci PGD Šmartno ob Dreti, Nazarje, Gorica ob Dreti, Grušovlje, Pobrežje ob Savinji, Mozir­je, Okonina, in Rečica ob Savinji so požar omejili in očistiili požarišče. Ogenj je uničil objekt, okoli 100 m3 sena, puhalnik, sušilno turbino, pre­šo, dve motorni žagi ter ročno orodje. Živino so uspeli rešiti iz hleva. V požaru se je poškodoval lastnik objekta. Požar je isto gospodarsko poslopje zajel že pred 50-imi leti, ko je vanj udarila strela. Družina - lastniki poškodovanega objekta so se od­ločili, da ostanke objekta odstranijo in zgradijo nov hlev. Občina Nazar­je bo pri obnovi sodelovala tako finančno kot tudi v organizacijskem pogledu (pomoč pri izdelavi projektne dokumentacije, zbiranje huma­nitarne pomoči in drugo). Za oškodovane lastnike zbiramo od danes tudi humanitarno po­moč. Sredstva naj bodo nakazana na TRR OBČINE NAZARJE št. 01283-0100018921, namen nakazila: POŽAR GRAHOT15, sklic: 99 7141998. Za vašo izkazano pomoč, ki bo do zadnjega centa ustrezno eviden­tirana in nakazana oškodovancem, v imenu lastnikov objekta in Obči­ne Nazarje iskreno hvala.