Whdm piaftna ▼ gotoviaL Leto XXH., št. 58 Ljubljana, nedelja 9. marca 1941 Cena t IHa UpravruStvo; Ljubljana, KjutfJjeva 6 — Telefon Mer 3122, &123, 8124, 8125, S128. Inseratni oddeleJc: Ljubljana, Selen* burgova tal. — TeL 8492 In 8892. Podružnica Maribor: Grajska trg št. J — Telefon 2456. Podružnica Celje: Kocenova oHc& 2. Telefon 5t_ 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljubljana St. 17.749. Že večkrat smo na tem mestu opozarjali, kako nam nalaga današnja doba še posebno važne naloge. Pravilno domoljubno orientacijo naroda in vzgojo ljudstva k samozavesti, pogumu, kreposti in k odpornosti proti vsem škodljivim pojavom in vplivom smatramo za prvo dolžnost, ki jo mora vsak politični in kulturni delavec izvrševati danes še posebno zvesto, pošteno in smotrno. Zavedajoč se te dolžnosti do našega naroda in njegove države v dobi težkih preizkušenj smo mislili, da lahko postavimo ob stran vse. kar se zdi v tej dobi odlož-Ijivega za bolj mirne čase. S tem ne rečemo, da je treba zanemarjati naše ožje domače politične zadeve, toda moramo jih pač presojati z drugih, širših vidikov in pogledati, kaj še ostane aktualnega z ozirom na današnjo dobo in kaj lahko prepustimo času, ki bo opravil svoje in napravi! zaslužen konec vsemu, kar se mora pogrezniti, da nikdar več ne pride na površje. Zato smo obravnavali naše domače zadeve po njihovi aktualnosti v najboljšem namenu in z dobrohotno kritiko v želji, da pomagamo in da preprečujemo in popravljamo pogreške. Na dru2i strani pa smo zadovoljni, da lahko mirno in trezno motrimo razvoj dogodkov v svetu in pravilno vrednotimo svoje ožje domače politične razmere in dogodke s širšega zrelišča. Nam ni treba, da bi bili nervozni ali pa da bi. kakor nekateri drugi, videli povsod strahove ter živeli v bojazni in trepetu za svojo politično moč. Mi se tudi ne razburjamo nad cinizmom, s katerim prioovedujejo, kako si predstavljajo pomirjenje med Slovenci in kako spretno so izvedli »koncentraci-jo» vseh Slovencev. Odkrito smo povedali, da si danes ne moremo želeti ničesar bolj kakor to. da bi bil ves jugoslovenski narod — naravno tudi Slovenci — prežet ene mis^i ;n enega držftvnopolitičnega duha da bi se vsi čutili povezane v eno nerazdrnžljivo. kompaktno celoto, ki bo mog1a uspešno braniti svojo svobodo svojo neodvisnost in svoje življenj-interese proti vsakomur, ki bi jih skušal odražati. Vemo. da je v zdravem življenjskem instinktu ogromna vc~ina našega naroda odločno pritrdila našemu stališču. Da so se našli tudi tn ljudje, ki še danes ne razumejo. zakai gre, pa se ne smemo čuditi. Sni zaradi velike dobe mali ljudje ne postanejo veliki; taki se nikdar ne bodo mogli dvigniti s svoje ozkosrčne, sebične ravni. Tak je zakon narave. Vendar radi tega ne bomo krenili s prave poti. Zavedamo se v polni meri vsega, kar smo rekli, in ne bomo nehali biti glasniki in tolmači ideje, da naša doba nalaga odgovornim političnim činiteliem, da poiščejo in najdejo pogoje in zlasti še moralne osnove za združitev vseh dobronamernih političnih sil v državi. Ako kdo to naše stališče tolmači kot željo »priti na oblast«, dokazuje s tem le lastno sebičnost, ki pa nima nič skupnega s pravimi narodnimi m državnimi interesi Naša doba zahteva imperativno, da strnemo vse napore, vsa stremljenja in vsa hotenja za naš največji ideal. Kadar preti temu idealu nevarnost, tedaj ne smemo poznati včerajšnjih prepirov in ne vedeti za stare razprtije. Globoko smo prepričani, da bo čas pogazil vsakogar, kdor se zaradi ozkih vidikov ne bo znal podrediti potrebam, ki jih zahteva današnja doba. Trdno verujem, da bo bližnji čas združil ves narod v eno mimo vseh ozko-srčnežev in kratkovidnežev in da bomo mogli z druženimi močmi služiti domovini v trenutku, ko so ji potrebne prav vse zdrave sile naroda. Takrat se bo samo po sebi porušilo marsikaj, kar ni zdravega in kar ni več za ta svet. Vemo, da je le v škodo, če odgovorni politični ljudje same sebe varajo m si ne upajo pogledati resnici v oči. Njihova dolžnost je. da narod pripravljajo na vsako možnost, da v njem vzbudijo vse zdrave moralne sile ter ga zavarujejo pred kvarnimi vplivi, ki ga mehkužijo ali pa navajajo k malo-dušju in apatiji. »Kvišku srca!« sta besedi, ki jih danes narod pogreša mnogo bolj, ko domače politične slavo-speve. Zato ne bomo nehali dvigati svoj glas. Vemo, da ta naš glas ne bo ostal g'as vpijočega v puščavi, temveč bo našel odmeva v srcu našega naroda in v njegovi zavesti, da je sam kovač svoje usode. Nismo od danes ali od letos: za sabo imamo dobo žalostne narodne zgodovine ter ne želimo, da bi se kdaj zopet povrnili v tako dobo. »Na svoji zemlji svoj gospod« hoče ostati naš narod in za to ni nobena cena previsoka. Ali je prav, da se tega danes spominjamo? Nam se zdi, da je moralna priprava naroda prva naloga, kateri se je treba danes posvetiti in to z vsemi silami. V tem vprašanju menda ne bo treba hoditi ločenih poti, ker se bomo mogli izogniti razprtijam. Vemo, da Izhaja vsak dan rasen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 80 din. Za Inozemstvo 50 din. OredDiltvoi Ljubljana, Knafljeva ulica o, teiefoo 3122, 3123. 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg St. 1, telefOD St 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1, telefon St. 65. Rokopisi se ne vračajo eriške opozicije petek so bili v senatu zavrnjeni vsi izpremin je valiti in dopolnjevalni predlogi opo-žici je k Rooseveltovemu zakonu o ameriški pomoči Veliki Britaniji Washington, 8. marca. j. (Ass. Press). Včerai so imeli izolacionisti v senatu svoj črni dan. V 11 ur trajajoči seji so bili namreč drug za drugim zavrnjeni vsi njihovi izDremtnievalni in dopolnjevalni pred logi k zakonu o ameriški pomoči Veliki Britaniji. S tem so izolacionisti dosegli Doraz. kakor doslei še nikoli ne v teku debate o tem zakonu. Posebno po-ornost je vzbudilo dejstvo, da so proti dodatnemu predlogu, ki ie določal, da Zedinjene države ne bi smele pošiljati svoiih čet izven zapadne zemeljske polkrogle. glasovali celo nekateri opozicijski senatorji Se več opozicijskih senatorjev pa ie glasovalo proti, ko ie prišel na glasovanje dodata ni predlog, da edinice voine mornarice ne bi smele sodelovati v konvojih do meje zakonito določene »vojne cone« na obalah vojskujočih se evropskih držav Demokratski senator Clark ie izjaviL da bi ta predlog pomenil tolikšno oviro za vsakršno akcijo Zedinjenih držav v pomoč demokracijam, da zani pač nihče ne more glasovati, kdor noče zanikati demokratskega principa, za katerega se Zedinjene države ravno bore. Dodatni predlog, ki ie določal omejitev aktivnosti ameriške vojske na zapadno zemeljsko poloblo, ie bil odklonjen z 58 proti 31 glasom. Nato se 1e glasovalo o predlogu republikanskega senatorja Taf- ta. ki je določal, da predsednik v bodoče vobče ne bi mogel dobiti nikakih dodatnih polnomočii za uporabo ameriških vojnih sil izven zapadne zemeliske poloble tei izven ameriških posestev. Tudi ta predlog }e z veliko večino propadel Na vrsto je prišlo glasovanje o izpremenjenem predlogu senatoria Alenderia. ki ga ie vložila večinska skupina senatoriev in ki oravi da se v Rooseveltovem zakonskem načrtu noybena določba ne sme tolmačiti tako da bi se mogli kakorkoli izpremeniti se-dai veljavni zakoni o ameriški kopni voi-ski. kakor tudi o vojni mornarici. Za ta predlog ie glasovalo 67 senatorjev, proti 28. Nov Booseveltov zaupnik na poti v Anglijo WaShington, 8. marca. j. (Ass. Press). Predsednik Roosevelt ie včerai sprejel svo-iega posebnega poveri enika za nadzorstvo nad vsemi ukrepi, ki so v zvezi s pospešeno organizacijo ameriške pomoči Veliln Britaniji Harrimana. s katerim je imel dolg razgovor. Harriman odpotuje v ponedeljek s Clipper i em preko Lizbone v London. Roosevelt mu ie izročil posebno pismo za angleška oblastva. v katerem med drugim navaja, da poš:,ja Harrimana v Anglijo v svcistvu svojega osebnega zastopnika, ki nai bo merodaien v vseh Vojne operacije v Afriki V položaju nobene bistvene izpremembe Rim, 8. marca. n. (Štefani). O borbah v Afriki in na Sredozemskem morju je objavilo vrhovno poveljstvo Italijanske vojne v svojem 274. službenem vojnem poročilu: V Severni Afriki je sovražnik znova napadel Džarabub. Bil pa je ustavljen in odbit Naši bombniki so, uspešno bombardirali luko Bengazi, neko sovražno letalsko oporišče in kolone sovražnih motoriziranih oddelkov. V Vzhodni Afriki so sovražna letala napadla nekaj krajev v Eritreji, a niso napravila nobene škode. Lovci nemškega letalskega ibora so se pri napadu na Malto spopadli s sovražnimi letali in sestrelili eno letalo tipa »Hurrlca-ne« in eno tipa »Blenheim«. V nizkem poletu so s strojnicami obstreljevali sovražni hidroavion tipa »Sunderland«, ki se je vneL Ena naših vojnih ladij srednje tonaže se je iz doslej še nedognanih razlogov potopila na Sredozemskem morju. Velik del posadke je bil rešen. Rodbine izginulih oficirjev ln mornarjev so bile obveščene o nesreči. Angleška poročila Kairo, 8. marca, a (Reuter). Poveljstvo angleške vojske na Bližnjem vzhodu Javlja v svojem današnjem službenem poročilu: Libija, Eritreja tn AbesinljM Nobene spremembe v položaju. Italijanska Somalija: V vseh predelih se operacije nadalje uspešno razvijajo. Nairobi, 8. marca. s. (Reuter). Po zavzetju Ferfera napredujejo angleške čete Iz Italijanske Somalije proti Gorahaju, ki leži na pol poti med Mogadlsdam ln Ha-rarjem v Abesiniji. V Abesiniji zasledujejo abesinskl uporniki 8.000 mož broječo posadko iz Buriea, Id se še vedno umika. Poveljstvo angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu javlja: V Vzhodni Afriki so angleška letala nudila nadaljnjo uspešno pomoč kopni vojski na vseh frontah, zlasti pri Kerenu. Tam Je nas zadene samo manjši del naloge, ker nimamo deleža na oblasti in ne moremo neposredno vplivati na vodstvo državne politike. Odpade torej breme formalne odgovornosti. Toda kot nacionalni ljudje s tem nismo odvezam dolžnosti. Z najboljšo voljo m z vsemi močmi se hočemo in moramo iskreno posvetiti izvrševanju teh dolžnosti, četudi bi morda kazalo, da ni povsod enake iskrenosti in vneme za stvar. Zdi se nam, da prihaja dvanajsta ura, ko bo treba priti do spoznanja, da slabo služi narodu in domovini, kdor se malenkostno spotika ob stvari, ki so danes povsem podrejenega pomena, in kdor lojalne in resnične ugotovitve ter dobronamerne pobude proglaša za predrzna »izzivanja« ali celo »protidržavno početje«. Današnja doba je prenevarna za neobjektivno in krivično presojo dejanj. Zlasti morajo biti oprezni in dvakrat previdni oni, ki odločajo o kvaliteti ljudi in vrednotijo njihovo zadržanje in orientacijo do države in državnih interesov. Tu moramo opozoriti še posebej na našo mladino. Nje se ne sme istovetiti z ljudmi, ki tavajo »med kerenšči-no in ljudsko fronto«, a tudi ne s ha-bitualnimi komunisti. Hitro se da komu vžgati pečat na čelo, a težko ga Je izbrisati. . «—•»«, bilo Izvedenih mnogo bombnih napadov na železniška in cestna križišča in na sovražne postojanke. Z vseh teh operacij so se vrnila vsa angleška letala Sovražna letala so včeraj zopet napadla Malto, vendar napadi niso povzročili niti škode na Imetju angleškega letalstva, niti žrtev med oseb:-m. Več sovražnih letal Je bilo od protiletalskega topništva poškodovanih. Eno angleško lovsko letalo, ki se Je vračalo s izvidniškega poleta. Je hilo sestreljena Nove utrdbe v Gibraltarju Gibraltar, 8. marca. s. Posebni dopisnik United Press Javlja, da Angleži z vso naglico grade nove utrdbe v Gibraltarju. Posebni strokovni delavci za vrtanje predorov in rudnikov, ki so prispeli večinoma iz Kanade, grade v gibraltarskl skali noč in dan podzemne bolnišnice, skladišča, zaklonišča tn celo urade. Strokovnjaki sodijo, da bodo nove naprave prekosile vse trdnjave na sveta. Nemški oficirji v Maroku New Tork, 8. marca, a (Columbia B. S.) Iz Madrida poročajo, da ie po zanesljivih španskih informacijah prispelo v Casa-blanoo v francoskem Maroku zopet nad 100 nemških častnikov. Njihova naloga je baje. da bodo kontrolirali vse gospodarske in vojaške francoske ukrepe v Maroku ter skrbeli za točno izvajanje določil nemško-francoskega premirja Domnevajo, da bo francoska vlada na svoji današnji serii sklepala o položaju v Maroku. * Angleži nameravajo zasesti Sirijo? Budimpešta, 8. marca. p. List »Peste poroča iz Berlina, da so po tamošnjih informacijah Angleži zbrali močne oddelke svojih čet ob atrijski meji. V Berlinu računajo s tem. da bodo Angleži skušali v najkrajšem času zasesti Sirijo, ki je mandatno ozemlje Francije. O tem sta razpravljala tudi maršal Petaln in general Weygand, nakar je bil dosedanji vrhovni komisar v Siriji general Dentz imenovan za vrhovnega poveljnika francoskih čet na Bližnjem vzhodu, V nemških uradnih krogih se doslej še niso izjavili, kakšno stališče zavzema Nemčija v pogledu Sirije, kritizirajo pa postopanje Anglije, češ da pripravlja nov napad na svojega bivšega zaveznika. Pariški razgovori admirala Darlana Vlchy, 8. marca. n. (SDA). Podpredsednik francoske vlade, admiral Darlan. ki se Je snoči vrnil v Vichv, se le v Parizu sestal z nemškim poslanikom Abetzom in še nekaterimi drugimi nemškimi osebnostmi Razgovori so potekli v prijateljskem duhu. Poleg tega se je admiral Darlan sestal s pariškim nadškofom kardinalom Suardom. bivšim zunanjim ministrom Bon-netom. La valom in bivšim predsednikom poslanske zbornice Bouissooom ter končno še z nekaterimi zastopniki francoskih strokovnih organizacij. Poučeni krogi zatrjujejo. da le admiral Darlan zelo zadovoljen z rezultati svojih pariških razgovorov. vprašanjih, ki se tičejo ameriške materialne pomoči angleškemu imperiiu. Skupaj s Harrimanom potujeta v London kot njegova sotrudnika tudi polkovnik George Green. namestnik predsednika v posvetovalnem odboru vojnega ministrstva, ter Edvard Warner kot ekspert za letalstvo Nevarnost zapleta Amerike v vojno N©w TOrk, 8. marca. n. (UP.) »New York Sun« objavlja danes v senzacionalni obliki poročilo, v katerem pravi, da so Zedinjene države tik pred intervencijo v vojni proti osi. List poudarja, da za Američane sedaj ni več problem v tem, ah naj Zedinjene države sploh posežejo v vojno, marveč, kdaj naj se to zgodi. V kongresu je že prevladalo prepričanje, da se mora Amerika boriti proti Italiji in Nemčiji Sleherna druga možnost likvidacije sedanje vojne v smislu ohranitve demokratskih načel je izključena. Med Mehiko in USA ni tajne pogodbe Mexic°, 8- marca. AA. (DNB.) Na željo senata je mehiški zunanji minister Padilla včeraj o pogajanjih z USA med drugim izjavil: Mehika še ni podpisala nobene tajne pogodbe z Zedinjenimi ameriškimi državami. če pa bi v razvoju sedanje vojne nastala kakšna nova nevarnost, bo Mehika brez oklevanja sklenila vojašlto zvezo z USA. Mehiški zunanji minister je tudi povedal, da mora mehiška vlada skrbeti za zgraditev novih pomorskih in letalskih oporišč. Zlasti je poudaril, da bodo ta dela opravili izključno domači strokovnjaki v domačimi sredstvi. Svojo izjavo pa je končal z naslednjimi besedami: Mehika se ne bo nikdar odrekla svoji samostojnosti. Nove ameriške ladje za Veliko Britanijo Washlnglon 8. marca. n. (SDA.) V mornariškem domu reprezentančnega doma je pomočnik šefa admiralskega štaba snoči izjavil, da bi bile Zedinjene države v danih okoliščinah pripravljene staviti Veliki Britaniji na razpolago nadaljnjih 250.000 ton manjših vojnih ladij, in sicer rušileev. mi-nonoscev, minolcrvcev in pomožnih ladij. Američani zapuščajo Holandslto Indijo Batavia, 8. marca- s. (Tass.) ■»Associated Press« poroča, da so po nalogu svoje vlade ameriški državljani pričeli zapuščati Holandsko Vzhodno Indijo. Odhajajo deloma z letali v Avstralijo, deloma pa z ladjami v Ameriko. Grško-italfjanska vojna V Rimu zanikajo vse govorice o premirju, kakor tudS o dozdevnem nemškem pritisku na Grčijo Postani in ostani član VvdnlUvve drulbe! Rim, 8. marca. AA. Agencija Štefani prinaša poročilo, v katerem med drugim pravi: Govorice o premirju med Grčijo in Italijo v Rimu odločno zanikajo, ker smatrajo, da so nesmiselne in da izhajajo od tuje, angleške propagande, ki ima namen usitvariti v svetovni javnosti zablodo. PoročMo dalje pravi, da grško vojsko ščitijo za zdaj še vremenske nezgode, da pa ta zaščita slabega vremena ne bo več dolgo trajala. Prav tako so te t tujimi razširile govorice, češ da je Berlin pritisnil na Rim, da se konča italijansko grška vojna. Tudi te vesti prihajajo iz onih krogov, ki nikakor ne morejo razumeti, da med Nemčijo in Itaidjo obstoji popolno soglasje in bratstvo. Od 3. septembra 1939. ni bil izveden ▼ nobeni obliki kakršenkoli pritisk od strani Berlina na zaveznico Italijo. Italijansko vojno poročilo Rim, 8. marca. n. (Štefani). Vrhovno poveljstvo italijanske vojske je objavilo dane® v svojem 274. službenem vojnem poročilu o dogodkih na grški fronti Na grški fronti so naše letalske sile bombardirale x eksplozivnimi m zažigalnimi bombami ter obstreljevale s sitrojnicami sovražna taborišča, zbirajoče se čete in vojaške obrambne naprave. Grška poročila "Atene, 8. marca. AA. (At. ag). Uradno poročilo glavnega štaba grške vojske ŠL 132 pravi: Po uspešnih operacijah v osrednjem odseku smo zavzeli nove močne postojanke in pri tej priložnosti ujeli 1.050 vojakov in nekaj častnikov. Zaplenili srno večjo količino vojnega materiala Naše letalstvo je pri teh operacijah uspešno sodelovalo. Vsa letala so se vrnila v svoja oporišča. New York, 8. marca. j. (Ass. Press). Anglija je odstopila Grčiji veliko množino orožja m vojnega materiala, uplenjenega v Italijanski Vzhodni Afriki. Tega vojnega materiala je dovoJj za opremo celega armadnega zbora. Nekaj orožja in vojnega materiala je že prispelo na albansko fronto. Atene, 8. marca, a (Reuter). Poveljstvo angleškega letalstva v Grčiji javlja v svojem današnjem poročilu: Angleški bombniki so ▼ podporo operacij grške vojske včeraj napadli zbirališča sovražne vojske pri Tepeileniju ter so povzročili pomembno škodo. Angleška lovska letala so izvedla več ofenzivnih patroinih poletov, ne da bi naletela na sovražna letala. Vsa letala so ce vrnila s teh poletov. Vojaški položaj Grčije N»w Torte, 8. marca. J. (AR.) Glede na množeče se vesti, ki upravičujejo sklep, da v italijansko-grškl vojni ne bo prišlo do mirne poravnave, se ameriški vojaški strokovnjaki mnogo bavi jo z možnostjo nadaljnjega vojaškega razpleta. Tako poroča vojaški ekspert agencije »International News« iz Londona, da bo morala Anglija priskočiti Grčiji na pomoč z novimi vojaškimi silami, kar pa pomeni rlzlko druge dardanelske katastrofe. V Londonu sedaj sicer odločno zanikajo, da bi se v Grčiji že nahajale kake angleške čete, toda ako bo Anglija hotela Grčijo rediti vojaškega zloma, bodo angleške čete morale priti Grkom na pomoč. V Londonu izjavljajo, da odvisi od usode Grčije bodočnost vsega Balkana. Ako bo prišlo do nemške vojaške inter-yeoc$o % potem bodo raooatt Angie- ži pač vreči v Grčijo čim več svojih čet, za kar pa sta odprti samo dve poti: nagla in udobna pot preko Soluna, tn težavna pot po ovinkih. Zdaj ko so Nemci že na bolgarsko-gTŠki meji, je seveda treba računati, da bo Solim v prvem primeru postalo zelo vroče ognjišče in ni izključeno, da bi angleška ekspedicijska armada utegnila doživeti celo slično katastrofo, kakor v svetovni vojni v Dardanelah, ako bi ubrala naglo pot na Solun. Druga pot za Intervencijo angleških čet na grški strani predstavlja Izkrcanje manjših formacij na raznih točkah grške obale. S teh točk bi angleške čete nato poizkušale v raznih smereh prodirati proti nemškim postojankam. Ta pot bi bila seveda mnogo bolj dolgotrajna, ter bi Nemcem dala tudi dovolj časa za pripravo protiukrepov. Kar se tiče Turčije, v Londonu ne verujejo, da bi bila Turčija pripravljena prijeti nemške čete na boku, ako bi nemška armada pritisnila na Grčijo. Glavni vzrok Je pač popolnoma neizvestno stališče Rusije, deloma pa tudi, ker Turčija še ni dobila potrebne količine orožje in vojnega materiala, ki ga pričakuje iz Anglije. Slednjič mora Anglija upoštevati tudi svoj položaj v Afriki, ki ga ne sme preveč oslabiti. Glede na vse te okoliščine je treba pričakovati, da bo Anglija pred odločilnim korakom najprej apelirala v Ameriki za naglo pospeševanje dobav vojnega materiala, ki ga potrebuje zase, kakor tudi za države, ki se bore na n jeni strani. Budhnpešta, 8. marca. p. »Uj Nemze-dek« poroča iz Sofije, da bodo Grki v najkrajšem času izpraznili grško Tracijo. Grška vlada je sklenila to že davno prej, ker smatra, da ozemlja vzhodno od Soluna nI mogoče uspešno braniti. Nemčija bo poslala Grčiji ultimat New York, 8. marca. s. (Ass. Press.) Kakor poročajo iz Sofije, pričakujejo v tamkajšnjih diplomatskih krogih, da bodo Nemci že najkasneje v enem tednu poslali Grčiji ultimat, da sprejme nemške zahteve. Cenijo, da že sedaj stoji Ob grad. meji 7 nemških divizij. Potopljena italijanska podmornica London, 8. marca, a (Reuter) Admirali-teta javlja: Dne 6. marca je italijanska podmornica »Amfitrite poskusila napasti neki angleški konvoj v Egejskem morju. Spremljajoče angleške vojne ladje so podmornico takoj potopile. Pogrešan parnik se je New Tork, 8. marca. p. Jugoslovenski parnik »Dubac«, ki so ga pogrešali že več kakor pet tednov, je sedaj srečno prispel v neko ameriško luko. Parnik je odplul iz Indije 5. decembra in od takrat ni bilo več slišati o njem. 2e pred petimi, šestimi tedni bi bil moral prispeti v Ameriko. Ker ga ni bilo, se je pojavila bojazen, da se mu je kaj pripetilo. Sodelovanje med Avstralijo in Novo Zelandijo Sydney, 8. marca. s. (Reuter). Danes so prispeli semkai šefi generalnih štabov novozelandske kopne vojske, voine mornarice in letalstva. Po svojem prihodu so izjavili novinariem. da se bodo posvetovali z vodilnimi osebnostmi avstralske vojske o vseh vprašanjih sodelovanja med Avstralijo in Novo Zelandijo v svrbo obrambe. »JUTRO« SL 58. Nedelja, 0. UL X9£L Angleško-nemška vojna na morju in v zraku Nemci javljajo potopitev 2 angleških rušilcev in več trgovskih ladij — Nov hud napad na Malto Berlin, 8. marca. n. (DNB.) Vrhovno poveljstvo nemške vojske je davi objavilo naslednje službeno vojno poročilo: Pohod nemških čet v Bolgarijo se ob lepom vremenu nadaljuje v smislu danih ukazo\. Neka naša podirorn.ea je javila, da je potopna 5 sovražnih oboroženih tovornih parnikov s skupno 33.000 tonami. Ladje so bile v močno zaščitenem konvoju. Brzi čolni so ob sunku proti južnovzhodni obali Anglije napadli več močno zaščitenih konvojev in kljub hudi obrambi potopili dva angleška rušilca ter 6 oboroženih tovornih parnikov s skupno 28.400 tonami, med njimi tudi 2 večji petroleiski ladji. Skupine n-1 "•kih bojnih in strmo savskih letal so včeraj zm.va uspešno napa3 'e vojaške naprave na otoku Malti. Bombo Ici so točno zadele svoje cilje, so povzročile večje požare v nekem skladišču torpedov Nemški lcvci so nad tem področjem napadli in se?trciil. pc eno anglešKo lovsko in bojno letalo ter v nizkem poletu obstreljevali hidroavion tipa »Sunder-land«, tako da se je vnel. Pri izvidniški akciji nad Severnim morjem so nemški bombniki potopili neko sovražno okrog 1200 tonsko tovorno ladjo In hudo poškodovali tri parnike. Posamezna nemška bojna letala so včeraj spet napadla letališča v južni in srednji Angliji. Povzročila so veliko razdejanje na hangarjih in drugih objektih. V drznih nizkih poletih so napadla neko važno tovarno orožja v Newarku. Več tovarniških objektov je bilo zadetih. Bombardirana je bila nadalje tudi neka tovarna orožja v bližinj BrJstola, kjer je bilo prav tako zadetih nekaj delavnic in drugih naprav. Sovražnih letal znova ni bilo ne podnevi ne ponoči nad nemškim državnim ozemljem. Pri napadu na tovano orožja blizu Ne-•vvarka sta se posebno izkazali posadki dveh bojnih letal, in sicer nadporočnik Knauth, naredniki vodniki Schumm, Hell in Moller, podoficir Berger. poročnika Raudolf in Metzmacher, podoficir Grdper in podoficir Hahn. Mirna mc v Angliji London, S. marca. j. (Un. Press.) Anglija je bila preteklo noč brez letalskih napadov. Posamezna nemška letala so se pojavila le v bližini angleških obal, kjer so na patruljnih poletih napadala tudi posamezne ladje. Neki nemški bombnik vrsto Heinkel je v bližini vzhodne škotske obale zadel ob jambor neke ladje ter se zrušil v morje. Včeraj preko dneva je bilo nemško letalstvo precej aktivno ter so manjše skupine letal obiskale severovzhodno, zapad-no in južno Anglijo, kakor tudi industrijsko področje v osrednji Angliji ter rudarske revirje v južnem Walesu. Posamezna letala so se pojavila tudi nad vzhodno Anglijo. Vse te akcije pa so bile večinoma izvidniškega značaja in so bile le malo kje vržene bombe. Okrog poldneva je bil v Londonu dan letalski alarm. V bližini kentske obale je bilo v tem času čuti močno topniško streljanje. Angleška minska polja London, 8. marca. n. (SDA.) Letalsko ministrstvo je davi objavilo komunike, v katerem beleži, da so angleška letala v zadnjem času položila nešteto min pred vse luke evropskega kontinenta od Norveške pa vse do Sredozemlja. Večina luk, ki so pod kontrolo sovražnika, je popolnoma zadelana z minami. Tudi v Rokav-skem prelivu je vse polno min. 2e doslej je na mine naletelo in bilo uničenih okrog 100 sovražnih vojnih in tovornih ladij. Potopljen rušilec London, 8. marca. s. (Reuter.) Admira-liteta javlja, da je bil angleški rušilec »Daty« potopljen. Rušilec je imel 1375 ton in je bil zgrajen pred devetimi leti. Službeno je bilo danes opoldne objavljeno, da so angleški rušilci davi ob vzhodni obali Anglije sestrelili 4 nemške bombnike. Žrtve letalskih napadov v februarju London, 8. marca. j. (Reuter.) Pri letalskih napadih na Anglijo je bilo v mesecu februarju 789 civilistov ubitih, 1068 pa ranjenih. Med ubitimi je bilo 383 moških, 312 žensk ter 91 oseb v starosti pod 17 let. Treh trupel ni bilo mogoče identificirati. Med ranjenci je bilo 598 moških, 365 žensk ter 105 oseb pod 16 letL Polkovnik Donovan posetil de Valero London, 8. marca. j. (Ass. Press.) Posebni Rooseveltov odposlanec polkovnik VVilliam Donovan je danes zjutraj z letalom odpotoval iz Londona v Dublin na Irskem. Ob prihodu v Dublin sta ga sprejela ameriški poslanik na Irskem David in visok uradnik irskega zunanjega ministrstva. Z letališča je polkovnik Donovan odšel v vladno palačo, kjer ga je sprejel predsednik de Valera, s katerim je ostal tudi na kosilu. Kralj Haakon med loSotskimi ubežniki London, 8. marca. j. (Reuter.) Norveški kralj Haakon in predsednik norveške vlade v Londonu, Johan Nygaardsvold, sta danes obiskala 300 Norvežanov, ki so prispeli v Anglijo z angleškimi vojnimi ladjami, ki so izvršile napad na Lofotsko otočje. Kralj in zunanji minister sta v kratkih nagovorih pozdravila Norvežane, čestitajoč jim k odločnosti in domoljub-nosti ter izrazila željo, da se bodo čim prej spet vrnili v svobodno Norveško. Med Norvežani je tudi osem žensk. Sest jih bo zaposlenih v bolničarski službi, dočim bosta ostali dve zaposleni v uradih. gotovi nervoznoeti in razburjenju, ki m je v početku marca opazilo v nekaterih delih javnosti, se more ugotoviti, da se odnosi razvijajo normalno in da v odgovornih krogih Beograda z zadovoljstvom poudarjajo prijateljske odnose Italije in Nemčije do Jugoslavije, kakor tudi istovetnost v naziranjih sil osi in Jugoslavije o aktualnih problemih. Mirovna pogodba ho podpisana danes v Tokiu — Lep uspeh japonske diplomacije T°kio, 8. marca. j. (DNB ) Na mirovni konferenci za ureditev spora med Francosko In doki no in Siamom je bil med opolno-moSenimi delegacijami obeh prizadetih držav ter Japonske kot posredovalke dosežen danes popoln sporazum. Dogovor o miru bo svečano podpisan jutri v Tokiu. Po sklenjenem sporazumu je bil zunanji minister Macuoka pri mikadu, kateremu je podrobno poročal o razvoju mirovne konference in doseženih rezultatih. V političnih krogih posebno poudarjajo, da se je le izredno spretni japonski politiki posrečilo kočljivo vprašanje spora med Indokino in Siamom dovesti do srečne rešitve, čeprav ni bilo mogoče ustreči vsem željam Siama, je vendar tokijsko konferenca ustvarila vse pogoje za razvoj bodočega »Velikega Siama«. Zlasti veliko zadovoljstvo vlada v Tokiu nad tem, da je Francija v pravilnem razumevanju položaja in upravičenih zahtev Sdama pristala na japonske posredovalne predloge. Spravljivi duh, ki je vladal na tokijski konferenci in ki je slednjič izločil vse ostrine pri določanju nove meje, se lahko smatra kot ugodno znamenje" za bodoče tesnejše gospodarsko politično sodelovanje med temi tremi državami. S stališča položaja na Daljnem vzhodu presoja Tokio uspeh mirovne konference tudi v tej smeri, da je balo mogoče spraviti v sklad interese Tokia, Bangkoka in Sai-gona kljub spletkam Velike Britanije in Amerike, kar se mora hkrati smatrati tudi kot dokaz sile in odločnosti politike držav berlinskega bloka Po vesteh iz Bangkoka ze siamska vlada napovedala ob priliki sklenitve miru veliko narodno proslavo. Vladni krogi v Bangkoku ob tej priliki posebno podčrtava jo zasluge Japonske pri realizaciji staim-skih narodnih ciljev. Ob tej priliki izražajo japonski Usti tudi nado, da bo mogoče v bodoče doseči ! mnogo širokopoteznejše sodelovanje med državami Daljnega vzhoda, zlasti še, ker kaže tudi Francija voljo, da se prilagodi v upravljanju svojih kolonijskih posestev na Daljnem vzhodu novo snujočemu se redu. Zlasti listi podčrtavajo kot zgodovinski dogodek dejstvo, da se je tokrat Japonska prvikrat izkazala kot resnično vodilna država v vzhodnoazijskem prostoru. Macuoka povabljen v Berlin in Rim Toldo, 8. marca. j. (DNB.) Na povabilo nemške vlade bo v kratkem prispel v Berlin japonski zunanji minister Macuoka. Namen njegovega obiska v Berlinu je stopiti v stike s predstavniki Nemčije, s katerimi se bo lahko v osebnih razgovorih sporazumel glede sodelovanja med državami berlinskega pakta treh velesil. Po končanem obisku v Berlinu bo zunanji minister Macuoka posetil tudi Rim. Toldo, 8. marca. j. Domej.) Nemški poslanik v Tokiu general major Ott je danes odpotoval iz Tokia v Berlin, kjer bo ostal tri tedne. Poslanik Ott potuje preko Sibirije. Namen njegovega potovanja je podati nemškemu koncelarju ustmeno poročilo o razvoju položaja na Daljnem vzhodu. Japonski parlament Tokio, 8. marca. AA. (DNB.) Po poročilih agencije Domej bo japonski parlament, ki Je od 1. marca na počitnicah, po vsej priliki sklican za 15. marec. Tedaj bo vlada z uradnim sporočilom obvestila parlament o uspehu japonskega posredovanja i med Francijo in Siamom ter o splošni po- j Htikl- Potem bo verjetno 25. marca japonski parlament končnoveljavno odšel na počitnice. »Giornale d'Italia« o odnosih Jugoslavije do Italije in Nemčije Rim, 8. marca. o. O izjavi min. predsednika Cvetkoviča in podpredsednika vlade dr. Mačka poudarjajo beograjski dopisniki italijanskih listov, da je pomirljivo vplivala na vso jugoslovensko javnost. Dopisnik »Giornale d'Italia« in »Piccola«, Tomaioli, poudarja v poročilu iz Beograda da sta min. predsednik Cvetkovič in podpredsednik dr. Maček s svojo izjavo, v kateri poudarjata, da jugoslovenska vlada budno spremlja in pravilno presoja vse dogodke s stališča državnih in narodnih interesov, upoštevajoč neodvisnost ln celoto države, odločno presekala vse alarmantne glasove, ki so prihajali iz tujine, pr&pi med drugim: Madžarski književniki v Beogradu Beograd, 8. marca. p. Pod vodstvom člana madžarske Akademije znanosti Josipa Nyire je prispela danes v Beograd skupina šestih madžarskih književnikov, da naveže stike z beograjskimi književ-niim krogi. Njihov obisk se je razvil v j lepo manifestacijo madžarsko-j ugosloven-! skega zbližanja. Z madžarskimi književ-' niki je prispel tudi svetnik odseka za j kulturne zveze z inozemstvom v madžarskem prosvetnem ministrstvu dr. Drucker. Madžarske goste so beograjski književniki prisrčno sprejeli. Sprejema na kolodvoru so se udeležili tudi številni člani Jugoslovensko-madžarskega društva ter zastopniki madžarskega poslaništva. Opoldne je priredil na čast madžarskim gostom svečano kosilo madžarski poslanik Bakacz-Besseny. Zvečer so v Jockey klubu čitali madžarski in beograjski književniki svoja dela. V razgovoru z novinarji so madžarski književniki izjavili, da polagajo madžarski kulturni krogi veliko važnost na jugoslovensko-madžarsko prijateljstvo in smatrajo za veliko srečo, da sta se oba naroda znašla v teh kritičnih časih. Pogreb generala Uzunmirkoviča Beograd, 8. marca. p. Ob veliki udeležbi oficirjev in občinstva je bil danes pogreb pokojnega generala Dragoljuba Uzunmirkoviča, enega najzaslužnejših oficirjev naše vojske. Nj. Vel. kralja je zastokal polkovnik Denda. Na čelu številnih oficirjev je bil poveljnik Beograda general Petrcvič. Pr elovilni govor je imel bivši vojni min/stei general Dušan Trlfuno-vič. Oddelek ga*dnega pešpolka je izkaza, pokojniku \oj?-£ke Časti. Iz državne službe Beograd, 8. marca p. Za šolskega referenta pri prosvetnem oddelku banske uprave v Ljubljani je imenovana dosedanja tajnica Erna Sturm. — Poverjenik glavnega oddelka finančne kontrole v Šoštanju Fran Tominc je premeščen v Veliko Gradiško. Za uradniškega pripravnika pri gradbenem oddelku železniške direkcije v Ljubljani je imenovan inž. Albin Grzinič, dosedaj uradniški pripravnik sreskega načelstva v Leskovcu. Upokojen je Pavel Kuntner, oficijal železniške direkcije v Ljubljani Nenavaden doživljaj dveh potnikov Barcelona, 8. marca. AA. (DNB.) Na cesti med Buygresom in Vichyjem se Je včeraj pripetila nenavadna nesreča. V Buygresu so imeli nekoga pokopati, a krsto so bili naročili v Vichyju. Krsto so z avtobusom peljali v Buygres. šofer je postavil prazno krsto na streho avtobusa. Med vožnjo je stopil v avtobus neki kmet. Vzpel se je na streho in sedel zraven krste. Med tem je začelo deževati. Kmet je dvignil pokrov krste in meni nič tebi nič legel v krsto ter poveznil pokrov nanjo. Na prihodnji postaji sta stopila v avtobus dva kmeta. Tudi onadva sta sedla na streho avtobusa, ker je bilo med tem prenehalo deževati. Ko je avtobus krenil dalje, se je kmetu v krsti zazdelo, da je nehalo deževati; dvignil je pokrov ln vprašal kmeta, sedeča zraven krste, ali nič več ne dežuje. Kmeta sta se zgrozila in skočila čez ograjo avtobusne strehe na tla Eden od njiju je obležal pri priči mrtev, drugi pa se je nevarno potolkel. Poslednja želja 4 zločincev pred usmrtitvijo New York, 8. marca. AA. (DNB.) V kaznilnici v Lusiani so včeraj obesili 4 zločince. Pred justifikacijo so zločinci prosili kot poslednjo ugodnost, da se jim dovoli govoriti o njihovem zločinu po radiu. Vodstvo kaznilnice je njihovo zahtevo zavrnilo, dovolilo pa je, da je neki kaznilni-ški uradnik prebral po radiu njihovo izpoved. Ponesrečen norveški parnik New York, 8. marca. j. (DNB.) Norveški tovorni parnik v angleški službi »Olaf Bergh« (5000 ton) je v bližini Ocean Ci-tya (Marvland) nasedel na peščino. Norveški parnik je plul iz angleške luke Hull v Filadelfijo. JugoslovensM parnik v švicarski službi Bern. 8. marca. n. (SDA.) Jugo."!oven-ski parnik »Mirko Topič«, ki ga je švicarska vlada najela za svoj zunanji trgovinski promet bo te dni prbpel iz Amerike v Genovo. Teden dni kasneje bo s šv!carskim izvoznim blagom odplul v New Tork. Vremenska napoved Zemunska: Prevladovalo bo oblačno vreme na zapadni polovici države, delno ob-lačuo pa bo na vzhodu. Temperatura se bo v primorju in v južnih krajih dvignila.. drugod pa bo ostala nespremenjena Vodja bolgarske opozicije pobegnil v Solun Carigrad, 8. marca. i. (Un. Press). V tukajšnjih političnih krogih zatrjujejo, da je vodja bolgarske opozicije bivši ministrski predsednik Mušanov. v letalu zbežal iz Bolgarije in se zaenkrat nastanil v Solunu. ALI KAILIATE zaradi prehlada? Puhlmannov čaj zamore preprečiti draženje na kašelj, ra»-kraja sluz in pomiri kašelj. Dobiva se v vseh lekarnah. Originalni zavitek od 125 g din 37.-—. Ogl. reg. br. 1503/1936 BELEŽKE Marši! Petam se zahvaljuje Ameriki Znano je, da tako Rim kakor tudi Berlin nikakor ne nameravata vplivati na zadržanje Beograda. V resnici je bil nedavni obisk min. predsednika Cvetkoviča in zunanjega ministra dr. Cincar-Markoviča v Berghofu izvršen izključno na pobudo Jugoslavije. Zato so vsi alarmantni glasovi absurdnost ln fantazija. V dneh po prihodu nemških čet v Bolgarijo se more z zadovoljstvom poudariti, da niso nastale nobene temeljne izpremembe v orientaciji balkanskih držav. Ce se pusti ob strani turško presojanje, ld je prav tako realno in vedro in ki ga predstavljajo pozitivni elementi, se more zadržanje Jugoslavije motriti * HagnafckageDo pozornostjo. Ktfab i O priliki avdience pri maršalu Petainu je Koward E. Kerehner, direktor evropskega odbora »American Friends Service Comittee« (ameriških »kvekerjev«) razložil poglavarju francoske države napore in težave, katere je ta organizacija premostila, da bi Franciji v njeni nesreči pomagala. Ameriški »kvekerji« razdeljujejo zdaj 30.000 otrokom obede v osmih različnih mestih južne Francije. V teh mestih in v šolah drugih krajev nezasedenega dela Francije dobiva dalje 10.000 otrok po liter mleka dnevno. Kvekerji upravljajo 16 koil on i j za otroke, eno porodnišnico ter hišo za žene in otroke rahlega zdravja. Odprli so trgovine in začasna zavetišča za evakuirane Francoze in za begunce iz drugih dežel; sto in sto vlakov beguncev jo bilo nahranjenih po njih Velike množine posušene zelenjave, mesa m sira so bile uvožene na njihov račun, da bodo razdeljene med prebivalstvo južne Francije. Tri milijone tablot čokolade, vsebujočih 3.500 enot vitamina A, je v izdelavi, da jih bodo razdeflili po šolah francoskim otrokom; prav tako tudi kondenzinano mJeko ter tablete mleka v prahu. V Švici so kvekerji naročili za Francijo 250.000 ton mleka v prahu. Maršal Petam je »kvekerjem« ter po njih vsemu ameriškemu narodu, izrazil svojo globoko hvaležnost. Pristavil je. da potrebuje Francija hitre amerisks pomoči, zlasti v korist o-trokom. Francoska vlada bo temu humanitarnemu delu stalno na saapo-laga Glasilo dr. Mačka o našem mednarodnem položaju Skupna izjava predsednika vlade Dragi-še Cvetkoviča in podpredsednika dr. Vlad-ka Mačka o stališču Jugoslavije v sedanjih napetih trenutkih je izzvala splošno priznanje in odobravanje v vsej državi. Več ali manj obširno so jo komentirali vsi večji listi v državi. V včerajšnji številki smo že zabeležili nekatere časopisne odmeve. Sedaj opozarjamo še na včerajšnji uvodnik »Hrvatskega dnevnika«, ki se že tretji dan bavi z našo zunanjo politiko. Najprej ugotavlja dr. Mačkovo glasilo, da so naši odločilni činitelji pripravljeni v sedanji napeti mednarodni sistuaciji izvajati konsekvence, ki odgovarjajo interesom Srbov, Hrvatov in Slovencev ter naše državne skupnosti: »Njihova prva skrb sta dve naši največji vrednoti: neodvisnost ln neokrnjenost države. Izjava obeh politikov je bila izrečena v času, ko so se razširile po naši državi vse mogoče alarmantne vesti.« Nato razpravlja »Hrvatski dnevnik« o položaju Bolgarije, o kateri pravi, da se ni mogla upreti vkorakanju nemških čet po garancijah, ki jfi je sprejela. Bolgariji ni preostalo drugega, kakor storiti, kar je storila. Nato list nadaljuje: »Položaj Jugoslavije pa je drugačen. Po pristopu Bolgarije k trojnemu paktu so postali brezpredmetni dozdevni načrti z Jugoslavijo, o katerih so pisali nekateri inozemski listi. Po aranžmaju z Bolgarijo nima naše ozemlje za velesili osi več tistega strateškega pomena, kakoršnega je imelo pred bolgarskim aranžmajem. Po vhodu nemških čet v Bolgarijo je izključen prodor angleških čet na Balkan. Diplomatsk odnošaji med Jugoslavijo in Nemčijo so odlični in jim ni ničesar potreba dodajati, kakor so ravno sedaj ponovno ugotovili merodajni krogi v Berlinu. Ta izjava tudi dokazuje, da so neupravičeni vznemlrjujo-či glasovi, ki so bili zadnje dni razširjeni. Danes se nahaja na čelu Jugoslavije vlada narodnega sporazuma. Njena moč leži v sami ideji sporazuma in v čvrsti volji vseh treh sestavnih delov Jugoslavije čuvati neodvisnost in neokrnjenost države. Mi hočemo ohraniti to, kar smo doslej dosegli. Hrvatski delež pri izvajanju take politike ni majhen. Dejstvo, da je dal omenjeno izjavo skupaj s predsednikom Cvet-kovičem tudi hrvatski narodni voditelj dr. Maček nam vliva polno zaupanje in zaradi nje mirno čakamo na nadaljnji razvoj dogodkov. Čakamo nanj strnjeni in mirnih živcev skupaj z našim narodnim voditeljem, ki lahko računa na podporo vsega hrvatskega naroda« Vrv lz treh konopcev V Zagrebu je bilo te dni zborovanje vseh zagrebških hrvatskih prosvetnih društev, ki bodo sodelovala pri pripravah za veliki zagrebški evharistični kongres ob priliki proslave 1300-letnice pokristjanjenja Hrvatov. Glavni govornik na zborovanju je bil sarajevski nadškof dr. Sarič, ki je naglašal pomen evharističnih svečanosti in se izrekel proti predlogom, da bi se evharistični kongres odložil zaradi mednarodnih prilik na poznejši čas. Ob koncu svojega govora je nadškof dr. Sarič govoril o potrebi sloge med Srbi, Hrvati in Slovenci. Med splošnim odobravanjem zbranih društvenih delegatov je zaključil svoj govor z besedami: »Srbi in Slovenci naj bodo ponosni, da so Srbi in Slovenci, kakor so Hrvati ponosni, da so Hrvati. Mi srno se doslej še vedno zbrali v slogi, pa se bomo tudi v bodoče. Iz treh konopcev spredene vrvi ni tako lahko pretrgati, kakor vsak konopec za sebe In mi smo danes taka vrv iz treh konopcev.« Zastopniki HSS na dunajskem velesejmu Iz Zagreba poročajo, da je na posebno povabilo ravnatelja dunajskega velesejma odpotoval včeraj na Dunai podpredsednik HSS inž. Avgust Košutič kot zastopnik predsednika HSS in podpredsednika vlade dr. Mačka. Z njim sta odpotovala tudi predsednik Seliačke sloge Rudolf Herceg ter senator dr. Ivan Pernar. Aktivne in pasivne hrvatske postavke Novi tednik HSS za Dalmacijo »Dalmatinska Hrvatska« objavlja v uvodniku prve številke politično bilanco hrvatskega naroda Med aktivne postavke prišteva dalmatinski list med drugima poleg drugih točk veliko moralno dediščino, zajeto v mislih in idejah pokojnih bratov Radi-čev, kult do velikih hrvatskih ljudi od Matije Gubca do dr. Ante Trumbiča, organizirani hrvatski narodni pokret v obliki Hrvatske seljačke stranke, literaturo in liste HSS, formiranje banovine Hrvatske itd. Med pasivne postavke pa prišteva »Dalmatinska Hrvatska« poleg ostalega veliki odstotek nepismenih in gospodarsko zaostalost hrvatskega naroda, a tudi menta-liteto onih hrvatskih uradnikov, inteligen- tov in duhovnikov, ki se niso mogli vživeti v ideologijo pokojnih bratov Radičev in niso sposobni izvajati program HSS, temveč živijo in delajo pod vplivom tujih ideologij, ki nimajo ničesar skupnega s hrvatskim narodom. Oster obračun s Srankovci V Vinkovcih je bil nedavno občni zbor tamošnje sreske organizacije HSS. Glavni govornik je bil bivši narodni poslanec dr. Sigismund čajkovac, ki je tudi ostro obračunaval s frankovci. Proglasil jih je za »sluge laži, politike brez programa in pokvarjence s takimi načrti, da se jih nikomur ne upajo odkriti. Pojem svobode so pomešali s pojmom skrbništva. Vsi skupaj so prav za prav samo jata bednih figarjev, ki nimajo prav tako nobenega poguma, kakor njihov bedni poglavnik Ante Pavelič.« Delo nemških organizacij v Sloveniji Voditelj nemške narodne manjšine v naši državi dr. Sepp Janko se ie vrnil v torek v Novi Sad po daljšem bolezenskem dopustu, ki ga ie prebil na Pohorju. Po povratku iz Slovenije ie izjavil dopisniku »Deutsches Volksblatta«. da ie ob: skal koncerte nemške narodne skupine v Celju in Mariboru, kjer ie imel tudi nagovor na svoie roiake. Dejal ie. da ie nemška narodna skupina v Sloveniji vzorno organizirana in da deluje na vseh poljih. Posebno uspešni so njeni napori v športnih in telovadnih organizacijah, kjer delujejo tudi taki člani Kulturbunda. M so stari že po 50 let. Kak jezik so govorili v Dubrovnika V četrtek popoldne je bii slovesno proglašen za člana Srbske akademije znani učenjak dr. Milan Rešetar. po rodu iz Dubrovnika. Ob tei priliki ie bilo preeitano njegovo delo »Najstarejši dubrovniški govor«, v katerem razpravlja o osnovah du-brovniškega književnega iezika. Dr. Milan Rešetar ie najboljši poznavalec stare du-brovniške književnosti in dokazuje, da so bile glavne osnove dubrovniskega dialekta vzete iz hercegovščine. V zakj čku svoie razprave pravi dr. Rešetar. d i se_v Dubrovniku ni nikoli govoril dalmatinski čakavsko-ijekavski dialekt, temveč vedno samo hercegovska štdkavščina in ekav-ščina. Na koncu pravi dr. Rcšetan »Za mene so to znanstveno ugotovljena dejstva in ne želim z njimi priti v stik z obnovljenim političnim soorom. ali ie Dubrovnik srb~ko ali hrvatsko mesto Za mene so Srbi in Hrvati en narod z d e-ma imenoma in smatram, da je Dubrovnik tako srbsko, kakor hrvatsko mes o. Ako pa kdo vztraja pri delitvi srbskega in hrvatskega jezika v dva jezika potem že meram reči. da ie bil Dubrovn:k po jeziku vedno srbsko mesto.« Vodilni nemški list o položaju v ASriki »VSIkischer Beobachter« posveča uvodnik strateškemu položaju v Afriki, kjer se Italijanske čete, odrezane od domovine, čvrsto branijo v raznih delih italijanskega prekomorskega imperija. Vodilni nemški list piše med drugim: Slučajni splet okolnosti je pripomogel generalu Wavellu do delnih uspehov. Italija je gradila svoje kolonialno cesarstvo brez tuje pomoči. Zato ni imela dovolj denarja, da bi to svoje kolonialno posest tudi zavarvala z množicami letal, tankov in utrjenih črt. Gotovo je grenko za italijanski narodni ponos gledati, kako vozijo avstralski oklopni avtomobili po naselbinah, ki Jih je ustanovil Balbo. Toda prav tako gotovo Je, da zavoljo tega še ni niti najmanj prizadeto težišče ost Tudi če bi se posrečilo koncentrični angleški ofenzivi povsem obkoliti Abesiiu-jo in Jo spremeniti v odrezani otok obrambe, to ne bi imelo nobenega vpliva na končni izid oboroženega obračunavanja med Anglijo in velesilama. Mussolinl je v svojem zadnjem govoru izrecno opozoril italijansko javnost na to, da so italijanske čete v kolonijah navezane le na to, kar že imajo, in da ne morejo računati na pomoč iz domovine. Koliko časa bo še trajal odpor italijanskih čet v Afriki, je odvisno od modrega vodstva italijanske kolonialne vojske, ki Jo vodi vojvoda Aosta Odvisno pa Je to tudi od cele vrste postranskih činiteljev. kakršna sta n. pr. vreme in angleška oborožitev. Za skupni izid vojne pa so uspehi ali neuspehi v Afriki povsem podrejenega pomena. O sovjetski vojski Pod tem naslovom razpravlja francoski list »Temps« o ruski politiki ter naglasa, da ima Rusiia slei ko prei namen, vztrajati v svoii nevtralnosti ter si chran.ti vojsko nedotaknjeno do odločilnega trenutka tile pred koncem vojne. Podatkov o ruskem eboroženiu ni dobiti nikjer, niti se ne da približno oceniti kakovost in količina orožja, ki ga ima na razpolago rdeča vojsika. Vendar si človek lahko vsaj približno predstavlja obseg ruskih priprav. akx> se pomisli, da ie predansld vojni proračun Sovjetske Rusije znašal 56 milijard rubljev. lani pa je bil povečan na 71 milijard. Z istim problemom se bavi i o sovjetska »Izvestja«. ki pravijo med drugim, da se je motorizaciia sovjetske vojske izredno povečala v zadnjih desetih letih. L. 1930. je v sovjetski vojski prišlo na vsakega vojaka 3.07 konjske sile. L 1939. pa že 13. V istem razdobju se ie sovjetsko topništvo povečalo sedemkrat, letalstvo šestkrat. število tankov pa celo štiridesetkrat Bdeča vojska, pravijo »Izvestia«, stalno pridobiva na bojni sposobnosti. Reformirana vojaška vzeoia se ie začela šele lani. dala pa Je že velike uspehe in rdeča vojsfca ima tudi že zadosten kader izvež-banjh oficirjev in podoficirjev. Postant in ostani član Vodnikove druibet »JUTRO« 8L 58. Nedelja, 9. HL TML Hipca G. iMepič Tam v tihi in idilični vasici pod mogočnim Nanosom, v Vrhpolju pri Vipavi, se je pred 75. leti — 11. marca 1866 — rodil v kmečki hiši poznejši kipar Alojzij Repič. Ostal je vse življenje tih in skromen, kakor je tiha in skromna njegova rodna vas. Zato m nikdar silil v ospredje in širši javnosti ni tako znan, kakor bi zaslužil po s\*ojem delu. Življenjepis tega slovenskega umetnika nudi značilen primer, kako se si-romašen, a nadarjen človek pretolče preko vseh ovir k višjemu življenjskemu cilju. Takih vzgledov vztrajnosti in vere vase je treba prav današnjemu mlademu rodu, zato ne bo odveč, če prikažemo v kratkih obrisih življenjsko pot moža, ki bo te dni dopolnil 75 let. Alojzij Repič je že kot ljudsko-šolski učenec kazal velik naravni talent za risanje in slikanje ter je skušal vsako sličico prerisati in nato pobarvati. Ta njegov njraini talent je opazil domači župnik, pokojni Henrik Dejak, ki je bil tudi sam kot samouk spreten slikar. Po do\TŠeni ljudski šoli ga je župnik Dejak vzel k sebi in ga u\'ajal v skrivnosti slikanja in rezbarjenja. Skupaj slikala razne cerkvene zasta\'e, božje grobe in drugo. Ker je bil že takrat mladi Repič resen, si je želel temeljite izobrazbe. V svojem osemnajstem letu je krenil v Ljubljano, da ses iz-~sči mizarske obrti. Toda žaganje in struži nje se ni prilegalo njegovemu hotenju. Od-pra\nl se je v Polhov gradeč h kiparju Tr-novcu, pri katerem se je izučil rezbarstva. Hrepenci je po višji izobrazbi, zato se je vpisal v tedanjo »Umetno strokovno šolo« v Ljubljani. Njegovi učitelji so mu bili profesorji Vesel. Mis in Franke. Leta 1890 je dcATŠil to šolo z odličnim uspehom in se potlej vrnil v rodni kraj k svojemu prvemu učitelju Dejaku, kjer sta skupaj rezbarila in slikala razne cerkvene predmete. Na na-*\-et profesorja Vesela se je Repič vpisal na »Akademijo upodabljajoče umtenosti0/3 največja dela. Iz te dobe je tudi spomenik kraškemu pesniku Miroslavu Vilharju, ki je bil postavljen pred šolo v Postojni. Leta 1905 je bil imenovan za pogodbenega učitelja na takratni Umet-no-obrtni šoli v Ljubljani kasneje pa je postal reden profesor in vodja kiparske šole. S svojim znanjem je posta\nl šolo na za-vidanja vredno stopnjo, saj je večina sedanjih umetnikov izšla prav iz njegove šole. Pokojni slikar Sterle, kipar Dolinar, Kralj, Rajko Šubic, Košir, oba Kalina, Ma-lei, Justin in tudi slavijenčev sin France, vsi so bili njegovi učenci in se svojega mojstra hvaležno spominjajo, saj jih je temeljito vzposobil za težko življenjsko borbo slovenskega umetnika. Operativni cilj nemške vojske no Balkonu od j«, nemškega naroda jo v svojem zadnjem govora izjavil, da bo nemška vojašUca sila udarila oa Angleže povsod, kjer jih bo le mogla doseči. Nemške čete, ki ao zbrane v Rumuniji, ima jo po tem takem namen, da udarijo na grško-angleške suho-zemne, zračne in pomorske sile. Na eni strani hočejo Nemci svojega italijanskega zaveznika osvoboditi britanskga pritiska na njegovem vzhodnem krilu, na drugi strani pa bi se nemška vojaka s tem znatno približala britanskim oporiščem v vzhodnem delu Sredozemlja in severne Afrike. Samo po sebi umevno je, da se ta podjetja ne morejo izvršiti po načinu bliskovite vojne, marveč morajo po skrbnih pripravah napredovati od odseka do odseka. Kot prve priprave nemškega napada na Grško se mora smatrati zavarovanje ozemlja in zaledja, iz katerega se bo vršil napad. Rumunija je s postopno zasedbo že vključena v ta nemški načrt. Dunav je glavna prometna žila za dovoz municije, hrane in drugih potrebščin. Najvažnejša želenziška proga drži iz južne Nemčije preko Dunaja, Budimpešte in Bukarešte v Konstanco ob Črnem morju. Druga važna proga vodi iz Budimpešte v edeljski Karls-burg ter preko Ploestija v Bukarešto. Madžarsko železniško omrežje je že povsem podrejeno nemškim vojaškim potrebam. Zaradi nejasnega zadržanja Sovjetske Rusije mora nemško vrhovne poveljstvo vedno ačimati z usko mejo. Zato je moa-lo podvzeti vse potrebne ukrepe za zavarovanje zapadnega krila na rumunsko bolgarskem področju, odkoder se bo začel pohod na jug. Za prodiranje proti Grčiji se nemška vojska lahko odloči, da preko Bolgarije udari v grško Macedonijo, od tam pa na Solun in Serez Bolgarija je že dovolila Nemcem prehod preko svojega ozem Ija, vprašanje je samo še zadržanje Turčije, ki bi s svojim posegom v borbo lahko v temelju spremenila položaj na Balkanu. Rumunsko bolgarska meja se skoro 500 km vleče po Dunavu, preko katerega je samo nekoliko mostov Vsa Bolgarija cd jugosilcvenske meje do Črnega morja je preprežena s pogorji, tako da je vsega le nekoliko zvez s severom in jugom. Od bike Varne teče železnica proti zapadu preko Trnova in Plevna do Sofije, od ted pa nova proga v jugovzhodni smeri na Plov-div, Drinopolje in Carigrad. Nemčija ima na razpolago za svojo vojsko' naslednja pota preko Bolgarije: Vidin ob Dunavu ob jugoslovenski meji do Sofije. Rakova, Vrača, Sofija. Nikopolj, Ploven, Sofija. Na vzhodu drži pot iz Bukarešte do Djurdjeva na Dunavu in od Rušču-ka čez znani prelaz Šipka v niž-no' vzhodne Rumelije na Plo-vdiv in Drinopoilie. Z ozirom na veliko ozemlje je teh potov pa vojaške operacije zelo malo. Pri ustvarjanju oporišča za nemško vojsko, ki bc pro- Kljub napornemu delu v šoli prof, Repič ni miroval. Delal in ustvarjal je vedno nove umetnine. Izdelal nam je poprsje naših slavnih pesnikov in pisateljev kakor: Slomška, Prešerna, Gregorčiča, Aškerca, Medveda, Jenka, Cankarja, Tavčarja in drugih. Ogromno je pa še drugih manjših plastik in relijefov, ki jih ni mogoče vseh našteti. Največje njegovo delo je bil nedvomno nagrobnik v nadnaravni velikosti goriškemu škofu in kardinalu Missiju, ki je bil postavljen na Sv. gori pri Gorici in ki je bil med svetovno vojno uničen. Iz ljubezni do domačega kraja je Repič izdelal plastike Vipavca in Vipavke v narodni noši in Vipavskega trgača z »bren-to« na rami. Po širni Vipavski dolini imajo mnogo njegovih svetnikov in drugih kiparskih del. Nešteto raznih portretov je v privatni lasti, znani so pa tudi njegovi Evangelisti na prižnici v cerkvi na Bledu in v baziliki v Rajhenburgu. Kakor vsak umetnik, se je moral tudi Repič boriti z raznimi nasprotniki, ki niso odobravali njegova dela. Posebno se je to opažalo po svetovni vojni, ko so prihajati na površje razni x>izmi«. Res je, pro-feso Repič je bil učenec stare šole, tiste šole, ki je stremela po uporabljanju večne lepote narave. Vedel je, da edino v naravi je prava umetnost in od te smeri se ni nikdar oddaljil. Delo in napor pa sta strla njegovo drugače krepko naravo in tako je prof. Repič odstopil leta 1932 v zasluženi pokoj. Njegovo zdravstveno stanje mu je onemogočilo vsako nadaljnje umetniško udejstvovanje in tako praznuje tiho in skromno, kakor je bilo tiho njegovo delo, svoj 75. rojstni dan v najožjem krogu svoje rodbine. 0 pravilnosti politike bolgarske vlade v tem vprašanju«. Smatra tudi, da položaj, ki je s tem nastal, »ne vodi k okrepitvi miru na Balkanu, temveč k razširjenju vojnega področja in zapletu Bolgarije v vojno«. Ker hoče sovjetska vlada še nadalje ostati zvesta svoji mirovni politiki, »ne more iz teh razlogov nuditi nobene pomoči bolgarski vladi v izvajanju njene sedanje politike«. Končno sovjetska vlada ostro zavrača dosedanje »povsem svojevoljno« tolmačenje sovjetske politike v bolgarskih Ustih, kar je v toliko pomembno, ker so bolgarski listi od izbruha te vojne dalje prikazovali sovjetsko politiko kot politiko tesnega sodelovanja z Nemčijo. Sovjetska vlada je s to izjavo prvič opredelila svoje stališče glede Balkana, obenem pa je Turčiji dala ž njo proste roke glede odpora proti novi bolgarski politiki. Bolgarski poslanik v Londonu M o m č 1-1 o v je lz protesta proti odločitvi svoje vlade podal brzojavno demisijo na svoje mesto, angleška vlada pa je 4. t.m. prekinila diplomatske odnošaje z Bolgarijo. Hitler je istega dne poslal v Ankaro posebnega kurirja z letalom, da izroči turškemu državnemu predsedniku posebno Hitlerjevo poslanico, v kateri je nemšld kancelar baje ponudil Turčiji sklenitev pakta o nenapadanju. Turški odgovor še ni znan, vendar se po pisanju turških listov da sklepati, da se turška politika čuvanja lastne varnosti ln zvestobe prevzetim obveznostim ni spremenila. Diplomatsko razgibanost na balkanskem področju je povečal še obisk angleškega zunanjega ministra Edena in šefa generalnega štaba britanske kopne vojske sira Johna Dillav Atenah, kamor sta Eden ln Dill prispela 2. t. m. iz Ankare. V grški prestolnici sta se zadržala tri dni in so njuni razgovori potekli v znamenju tesnega sodelovanja med Veliko Britanijo in Grčijo, kakor nam je to povedal komunike, izdan 5. t. m. Grški ministrski predsednik K o r i z i s je med tem objavil svojo poslanico Američanom, v kateri pravi, da se bo Grčija borila dalje. Vendar so po vkorakanju nemške vojske v Bolgarijo stalno krožile vesti o povečanem nemškem di- plomatskem pritisku v Atenah za sklenitev miru med Grčijo in Italijo. Glede na novi razvoj balkanske politike Nemčije je vzbudil pozornost tudi obisk rumunskega ministrskega predsednika generala Antonesca na Dunaju, kjer se je sestal z maršalom G5ringom. Njuni razgovori so bili posvečeni predvsem gospodarskemu sodelovanju med Rumunijo in Nemčijo glede na nove nemške potrebe v zvezi z razvojem preteklega tedna. Kot nepotrjene pa so krožile vesti ameriškega izvora, da je Rusija stavila Rumuniji zahteve glede odstopa nekaterih ru-munskih čmomorskih oporišč. 3 t. m. se je vrnil s svojega obiska na Madžarskem naš zunanji minister d r. Cincar - Markovi č, ki je 4. t. m. dal dopisniku švicarskega lista »Journal de Genčve« pomembno izjavo o temeljih naše zunanje politike. Jugoslavija, je dejal naš zunanji minister, vodi politiko »miru v varnosti«: mi se trudimo, da odstranimo vse ovire medsebojnega sodelovanja narodov na balkansko - podunavskem prostoru, obenem pa skrbno čuvamo svojo varnost, svojo neodvisnost in državno celoto. V istem smislu sta označila temelje naše zunanje politike tudi predsednik in podpredsednik naše vlade Dragiša C v e t-kovič in dr. Maček. Njuni izjavi sta prav tako vlili novega zaupanja v samozavestno stališče našega naroda, ki je v preteklosti ponovno dokazal, da ljubi in ceni mir, da so mu pa lastna svoboda, neodvisnost in samostojnost dražje od miru za vsako ceno. Balkanska napetost je v tem času skoro povsem odvrnila pozornost od dogajanj drugod. V Ameriki se bliža zaključku razprava oRooseveltovem zakonu v senatu. Splošna razprava je bila zaključena že 5. t. m., razprava o spreminjeval-nih predlogih, ki jih je 34, pa se je tudi že približala svojemu koncu. Poučeni krogi ne dvomijo, da bo zakon sprejet v senatu z veliko večino. Na Daljnem vzhodu je v središču pozornosti tokijska mirovna konferenca, kjer se vodijo razgovori o premirju med francosko Indokino ln Siamom. Francoska delegacija je pristala na vse Japonske posredovalne predloge. Na bojiščih ni bilo med tem nič bistveno novega. V Libiji je nespremenjen položaj, le da so ameriške informacije pretekli teden poročale o prihodu nemške vojske v Tripolitanijo. Angleži so napredovali predvsem v Italijanski Som aH Ji, kjer so zavzeli križišče Bardero ob Džubi ter nadaljevali prodiranje severno od Mogadlša, medtem ko so se italijanske čete umikale tu v notranjost Abesinije. V Eritreji se je nadaljevalo obkoljevanje važne Italijanske postojanke Kerena. V Abesiniji pa so abe-sinski vojaki prodrli do Debre Markosa. V Albaniji so se vrstili le manjši krajevni spopadi in so pozicije obeh vojnih strank dobile bolj obrambni značaj. Aktivnejše pa je bilo letalstvo na obeh straneh, kar kaže med drugim tudi število sestreljenih letaL Angleži so bombardirali zlasti Val ono, Be-rat in Elbasan, Italijani pa ao 1 vojnih ladij obstreljevali luko Himaro. Na zapadu so se med tem nadaljevale letalske akcije obeh sovražnikov: Nemci so bombardirali zlasti vzhodno ln jugovzhodno obalo Anglije ter dvakrat zaporedoma luko Cardiff in trgovske ladje na morju, medtem ko so Angleži bombardirali Emden, WHheims-haven, K51n ter nemške naprave ln oporišča v zasednih deželah. Pozornost je vzbudil angleški napad na Lofotske otoke, ki je uspel ob podpori Norvežanov. Sorntatov povsod, zato potrebuje lažjih pomorskih enot, s katerimi bi ščitila tn spremljala trgovske ladje. Anglija se bo bojevala proti nemškim podmornicam v znatno slabšem položaju kakor L 1917., kajti nemške podmornice bodo to pot delovale iz Cherbour-ga, Lorlenta ln Bordeauxa ter bodo Imele večji akcijski radij nego v prvi svetovni vojni. Anglija mora rešiti dvojen problem: nadomeščati bo morala sproti vse izgube na tonaži z novozgrajenimi ladjami, obenem pa svoje lažje bojne enote držati vedno na enaki številni višini, tako da bo lahko ščitila svoj trgovinski promet ter prevoz čet in vojnega materiala. Izid boja zavisi v znatni meri ravno od tega, kako bo Anglija zavarovala ta promet. Kar se tiče neposrednega napada na angleški otok, kažejo vsa znamenja, da se nemško glavno poveljstvo z vso skrbjo in resnostjo pripravlja za to podjetje. Dasi so se v Berlinu spočetka udajali varljivim nadam, so sedaj nedvomno že spoznali, da si Anglije ne bodo uklonili z zračnim bombardiranjem, naj si bo to še tako silno in strahovito. Iz tega razloga je nemško letalstvo opustilo dnevne polete, ki so mu prinašali toliko izgub, niso pa dosegli odločilnega uspeha. Angleško letalstvo ni premagano ter daje še vedno dovolj zaščite Angliji, ne glede na to, da je po številu slabše od nemškega. Pokazalo se je, da ima Anglija izvrstne letalce in odlična letala, toda v prošlih mesecih je napravila napako, da je neprenehoma iskala novih Izpopolnjenih tipov. Pri iskanju kakovostnega letala je zanemarila količino, dočim se je Nemčija držala enotnih tipov ter je s tem lahko znatno povečala gradnjo letal. Razlika v številčni moči je še vedno velika, dasi je britanska industrija medtem napela že vse svoje sile, in se bo občutno zmanjr-ila šele, ko bodo ameriške dobave dovolj velike, kar bo predvidoma šele v kakih šestih mesecih. To pomeni, da bo britansko letalstvo še do jeseni zaposleno v najvišji meri. Nemško vrhovno poveljstvo je izvršilo obširne priprave na severu Francije, kjer so zbrane ogromne sile vojaštva in letalstva. Zgrajeno je mnogo podzemskih letališč, iz katerih izletavajo aparati, pognani s katapultaml. V vseh pristaniščih je zbrar-no mnogo ladij, povsod se z naglico izgo-tavljajo splavi za prevoz vojaštva, na tisoče in tisoče rešilnih pasov je bilo naročenih pri neki francoski tvrdki, nemški vojaki pa se ob obali dan za dnevom vežbajo v pristajanju. Vse to kaže, da se organizira armada za napad na Anglijo, kjer bo treba najprej premagati težave pri Izkrcanju, nato pa urediti neprekinjeno preskrbo čet z vsem potrebnim. Bistri opazovalci pravijo, da bo vse pripravljeno že tekom meseca marca. Nekateri napovedujejo, da bo Nemčija začela s podmorniško vojno, pojačeno s silovito akcijo letalstva, nato pa bi sledil napad, čegar težkoč si nemško poveljstvo ne prikriva. R. P. Dokumenti vklenjene učenosti Ljubljana) 8. marca Poročali smo, da so pričeli s selitvijo naše največje knjižnice — licejske knjižnice — v novo hišo univerzitetne knjižnice v Vegovi ulici. Pričeli so v kletnih prostorih, koder se je v letih nabralo za več vagonov tiskanja, izvečine revij in časopisov. To blago, ki je bilo nakopičeno v visokih skladah in kupih, bo nameščeno v novi knjižnici v četrtem nadstropju, ki je posebno opremljeno za shrambo take vrste papirja, kakor je časopisen. Ta papir, izdelan skoro iz same lesovine, ne prenese močne luči in je potrebna za njegovo dolgoletno ohranitev določena temperatura in vlaga v zraku. Za vse to je v novi knjižnici v pravi meri preskrbljeno. Doslej je bflo točno poslovanje ▼ Hcej-kl nemogoče; knjižničarji vendar niso mogli zaradi določenega izvoda premetavati pravih gora papirja, pa naj je bilo to v kleti ali na vrhu omar v pritličju, ki so bile vse zatrpane do vrha. Zaprav je v resnici bilo v takih razmerah mnogo učenosti vklenjene, ko se tega čtiva zaradi nedosegljivosti nlkdo nI mogel poslužiti. Odslej bo vse drugače. Vsaka tiskarna bo imela svoj določen prostor, tako da bo znanstveniku vsalc čas mogoče post reči z njo. Univerzitetna knjižnica v novi hiši bo šele ustrezala nalogi, ki ji njena prednica zaradi berašklh prostorov, v katerih se je dolga desetletja dušila, nikakor ni mogl*. Z diro prevažajo knjižnični »špeh« X novo hišo Gospodarstvo Pomanjkanje sladkorja V zadnjem času se vedno bolj opaža, da trgovcem primanjkuje sladkorja. Navzlic oddaji omejenih količin trgovci ne morejo oskrbeti svojih stalnih odjemalcev s potrebnimi normalnimi količinami sladkorja. Tudi podeželski trgovci tožijo zaradi nezadostne oskrbe s sladkorjem, na drugi strani pa imajo nekatere zadružne ustanove dovolj sladkorja in ga celo ponujajo. Težko-če, ki so se pojavile pri oskrbi o sladkorjem pa ne bi bile potrebne, kajti sladkorja bomo imeli do nove kampanje dovolj ne glede na to, da ga je Pogod v Zagrebu še uvozil 1200 vagonov. Finančno ml-nisvrstvo je že v januarju pojasnilo da prihajajo v promet večje količine sladkorja, kakor v istem razdobju prejšnjega leta in tudi Prevod je ob koncu januarja objavil, da je za Slovenijo določena mesečna količina 102 vagona, kar je več, kakor je znašala potrošnja v letu 1939. Ce navzlic temu trgovci ne morejo postreči strank z normalnimi količinami sladkorja mora biti vzrok le nepravilna razdelitev bodisi v trgovini na debelo ali pa pri prodaji na drobno. Kolikor nam je znano, gledajo trgovci strogo na to, da bi mogli postreči prav vse svoje odjemalce, zato dajejo posameznikom le omejene količine. Navzlic temu nimajo dovolj sladkorja ker ga dobe manj nego so ga prej dobivali. V tej zvezi smatramo za potrebno, opozoriti na nared-bo o obsegu blagovne prodaje od 18- januarja (Službeni list št. 9. od 29. jan, t. L) Na osnovi pooblastila iz uredbe o ureditvi prodaje blaga od 8. novembra 1940 je trgovinski minister 18. januarja izdal naredbo o obsegu prodaje blaga, s katero je proizvajalcem, predelovalcem, trgovcem na debelo, trgovcem na drobno in vsem prodajalcem prepovedano, prodajati in Qo-bavljati kupcem živila in ostalo blago iz čl. 1 uredbe o pobijanju draginje v večjih količinah, kakor so jih običajno prodajali in dobavljali pred 1. septembrom. Ker torej niti tvornice ne smejo prodajati nobenemu veletrgovcu ali zadružni ustanovi večjih količin, kakor so jih običajno kupovali pred 1- septembrom 1939, veletrgov-ci pa ne smejo prodajati detajlistom večjih količin kakoor pred 1. septembrom 1939, bi morala oskrba v redu funkcionirati, zlasti ker je skupna količina sladkorja, ki je določena za Slovenijo (mesečno 102 vagona) večja, nego so znašale dobave v lanskem letu. Ta količina je zadostna, da diobi vsak detajlist in drugi prodajalec v Sloveniji enake količine sladkorja, kakor jih je dobival lani, in sicer pri istem grosistu ali pri tvomici, tudi vsak potrošnik bi moral dobiti isto količino. Dejansko pa dobe trgovci pogosto mnogo manjše količine, medtem ko nekatere tvrdke in zadružne ustanove dobe mnogo več. Sladkor dobe celo nove tvrdke in nove zadružne ustanove, ki po naredba o obsegu blagovne prodaje sladkorja sploh ne bi mogle dobiti. Naredba o obsegu blagovne prodaje od 18-januarja t. 1. dopušča sicer, da se običajne količine pred 1. septembrom povečajo ali zmanjšajo, toda le tedaj, če se je medtem povečal ali zmanjšal kupčev obrat, oziroma če so se spremenile osebne in rodbinske razmere potrošnika. Razne zadruge smejo torej po tej naredbi dobiti večje količine kakor lani le tedaj, če se je medtem povečalo število zadružnih članov, in to v razmerju, kakor se je povečalo to število zadružnih članov, v vsakem primeru pa le tedaj, če so že prej prodajale sladkor. Tudi trgovci lahko dobe večje količine le tedaj, če se je povečal obseg obrata Naredba končno določa, da se kršitve teh predpisov kaznujejo po uredbi od 8. nov. 1940. to je v veletrgovini z zaporom do 6 mescev in z denarno globo do 100.000 din, v nadrobni trgovini pa z zaporom do 6 mescev tn z denarno globo do 25.000 din. Vsak proizvajalec ali prodajalec na debelo, ki dobavi prodajalcu na drobno večje količine, nego bi jih smel po tej naredbi, se torej kaznuje z zaporom do 6 mescev in z denarno globo do 100.000 din. Mnenja smo, da ne bi bilo sedanjih nerednosti pri oskrbi s sladkorjem, če bi se določbe gornje naredbe o obsegu blagovne prodaje izvajale strogo z vsemi kazenkimi sankcijami. Občinski preskrbovalni uradi bi morali zlasti paziti na to, da se gornje določbe izvajajo, ker je njih dolžnost, skrbeti za pravilno razdelitev živil na razdelilne edinice (trgovine na drobno in zadruge) v občini. Kakor se zdi, pa ravno preskrbo-valne ustanove kršijo načela, postavljena z naredbo trgovinskega ministra od 18. januarja t. L čeprav tudi banova uredba o preskrbovalnih ustanovah v dravski banovini od 27. novembra izrečno nalaga preskrbovalnim ustanovam dolžnost, da kontrolirajo pravilno razdelitev življenjskih potrebščin, kakor bo to določeno na podlagi čl. 2. uredbe o ureditvi blagovne prodaje. Ravno na podlagi tega čl. 2. uredbe o ureditvi blagovne prodaje pa je trgovinski minister izrial naredbo o blagovni prodaji, po kateri je prepovedana prodaja ta dobava v večjem obsegu kakro pred 1. septembrom 1939. Pred trgovinskimi pogajanji z Madžarsko Ker poteče sedanji jugoslovensko-madžarski trgiovinski sporazum z 31. marcem ee bodo 17. t. m. pričela v Beogradu trgovinska pogajanja z Madžarsko. Pri teh pogajanjih bo madžarsko delegacijo vodil opolnomcčeni minister dr. A. Nickel. Obseg naše trgovine z Madžarsko se je v zadnjih letih precei povečal, vendar so lani nastopile težave v plačilnem prometu. Ko smo se lani ob tem času pogajali z Madžarsko zaradi sklenitve trgovinskega sporazuma, smo bili še pod vtisom tež-koč. ki so nastopile v trgovinskem prometu z Madžarsko zaradi znatnega salda terjatev naših izvoznikov v Madžarsko, odnosno zaradi tež koč pri vnovčenju naših izvoznih terjatev. Te težkoče so bile v jeseni leta 1939. odstranjena na ta način, da smo odstopili Italiji našo terjatev v madžarskem kliringu. in sicer za poravnavo naših klirinških obveznosti nasoroti Italiji, ki ie sama v kliringu dolgovala Madžarski. Lani pa se je situacija docela obrnila: postali smo v kliringu dolžniki nasproti Madžarski in naš klirinški dolg v Madžarski se ie letos ob koncu februarja povzpel že na 98 milijonov dinarjev. Kakor zatrjujejo Madžari, ta klirinški dolg ni morda posledica neizravnane trgovinske izravnave odnosno madžarskega izvoznega presežka, temveč je v zvezi z ckolnostjo, da nam mora Madžarska določene vrste našega blaga plačati v svobodnih devizah, kar ie povzroč lo. da je v kliringu nastal znaten saldo v korist Madžarske. Naša trgovinska izmenjava z Madžarsko pa se je v zadnjem letu razvila tako. da bi moral če bi se vsa plačila vršila preko kliringa. nastati znatni raMo terjatev naših izvoznikov, ker se le naš izvoz v Madžarsko v znitno ^ večji meri dvignil nego naš uvoz iz Madžarske. Naša trgovinska izmenjava z Madžarsko je v dobi svetovne gospodarske krize dosegla najnižje stanje leta 1933.. ko je vrednost našega izvoza v Madžarsko padla na 119 milijonov dinarjev. V naslednjih letih se je vrednost izvoza dvignila: leta 1938. na 215 milijonov, leta 1939. na 289 milijonov. za lansko leto pa se ceni. da le vrednost izvoza precei prekoračila 400 milijonov. Podatki za lansko leto so nam znani samo za devet mescev, to je do konca septembra. V teh devetih mescih je naš izvoz dosegel 339 milijonov, nasproti 211 milijonov v istem razdobju prejšnjega leta. Uvoz madžarskega blaga pa je v devetih mescih lanskega leta dvignil le 170 milijonov, nasproti 132 milijonov v istem razdobju prejšnjega leta. Nova pogajanja so potrebna tudi zaradi teritorialnih sprememb na Madžarskem in sprememb v madžarski uvozni strukturi. Naš izvoz lesa. ki je prej zavzemal prvo mesto, ie nekoliko nazadoval, ker se je uvozna potreba Madžarske po priključitvi Podkarpatske Rusije in Sedmogra-ške zmanjšal. Zato pa se je povečala madžarska uvozna potreba v drugem blagu, zlasti v železni rudi. kovinah, strojilnih ekstraktih. konoplji, sodi itd. Madžar ka pa nam lahko v povečanem obsegu dobavlja polfabrikate in izdelke iz železa, stroje in aparate, slad, razno tekstilno blago, parafin. steklo, posamezne dale za radijske aparate itd. Glede na prisrčne politične odnošajs. ki jih ie prav te dni posebno povdaril predsednik madžarske državne zveze trgovcev Evgen pl. Sesztina-Nagybakay. 1e pričakovati. da bodo ta pogajanja dovedla do koristnega gospodarskega sodelovanja med obema državama. Bolniško zavarovanje služinčadi, bolniearskega in gostinskega osebja Na predlog Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu in na osnovi četrtega odstavka § 22. zakona o zavarovanju delavcev je minister za socialno politiko odobril sklep komisarja Osrednjega urada od 29. januarja t. 1. glede kategorizacije služinčadi in pomožnega osobja v gostinskih obratih in javnih bolnicah ter o kategorizaciji osobja pri mlatilnicah. 1) Za hišne pomočnice (služkinje) in hišnice se v naprej določa, ne glede na kraj zaposlitve, prvi mezdni razred. Gornja kategorizacija se nanaša samo na žensko osobje. Moško oeobje, zaposleno v hišnem gospodinjstvu in pri čiščenju ali čuvanju hiše, se ima uvrstiti v oni mezdni razred, ki ustreza prijavljenemu zaslužku. Pod hišnimi pomočnicami (služkinjami se v smislu te kategorizacije smatrajo ženske osebe, ki v gospodinjstvu fizične osebe izvršujejo dela, ki niso posebej specializirana. Na druge ženske osebe, zaposlene v gospodinjstvu s specializiranimi in kvalificiranimi posli (kakor na primer kuharice, sobarice, vzgojiteljice otrok in slično) se ta kategorizacija ne nanaša in jih je treba uvrstiti v mezdne razrede po prijavljenem zaslužku. Ta kategorizacija se tudi nanaša na poslužno oeobje v obrtnih, trgovinskih in drugih gospodarskih obratih. Pod hišnicami v smislu te kategorizacije se smatrajo ženske osebe ne glede na to, ali dobe plačo deloma ali v celoti v denarju ali v naravi (na primer naturalno stanovanje, hrana In slično), ki pazijo na hišni red in opravljajo v hiši določena dela, n. pr. čiščenje stopnišča itd. Za vse te kategorizirane ženske osebe se predpiše prispevek v vsakem mescu za 25 delovnih dni. 2) Strokovno pomožno osobje v Javnih bolnišnicah in javnih zdravstvenih ustanovah (bolničarji, bolničarke, sestre pomoč- nice itd.) se uvrstijo v tretji mezdni razred. 3) Postrežno osobje v gostinskih obratih (natakarji, natakarice in sobarice) se kategorizira samo v lokalih I. ln H. razreda in samo v krajih na sedežih okrožnih uradov ter v mestih s preko 20.000 prebivalci, ter v kopališčih in ostalih turističnih krajih, in sicer tako, da se plačilni natakarji uvrščajo na sedežih Okrožnih uradov ln v mestih s preko 20.000 prebivalci v sedmi mezdni razred, v kopališčih in ostalih turističnih krajih v peti mezdi razred; ostalo osobje pa se uvršča na sedežih okrožnih uradov in v mestih s preko 20.000 prebivalci v četrti mezdni razred v kopališčih in ostalih turističnih krajih pa v tretji mezdni razred. Imenovano postrežno osobje se ima v ostalih krajih uvrstiti v mezdne razrede, ki ustrezajo višini plač. Mezdni razred se določa na osnovi plače v gotovini in v naravi s pribitkom 10% na račun napitnin v vseh primerih, kjer napitnine niso izrecno prepovedane. Plačilni natakarji, ki so zaposleni s stalno plačo ali brez plače se imajo uvrsti vsaj en razred višje od ostalih natakarjev v istem poslu. 4) Za strojnike in kurjače, zaposlene pri mlatilnicah, ki se po 9. odstavku 2. dela nevarnostne tablice zavarujejo kot industrijski delavci se določajo v naprej mezdni razredi, in sicer za strojnike peti razred, za kurjače pa četrti razred. Ta kategorizacija velja od 1. marca 1941. Ljubljanska kreditna banka Uprava banke je na svoji plenarni seji dne 8. t. m. pod predsedstvom g. Ivana Jelačina po poročilu ravnateljstva odobrila bilanco zavoda za leto 1940, ki izkazuje po izvršeni dotaciji din 2,000.000 posebnemu davčnemu rezervnemu fondu, s prenosom vred din 2,994.712.43 čistega dobička. Upravni svet zavoda je sklenil predlagati občnemu zboru, ki se bo vršil dne 28. mar- ca, izplačilo 4»/, dfrldende prioritetnim delničarjem, dodelitev din 1,600.000 rezervnim fondom, dočim se din 994-712.43 prenese na novi račun. Iz poročila ravnateljstva je razvidno, da Je bilančna vsota novega poslovanja narasla za 70«/». Nove naložbe so se zvišale v letu 1940 od 155 milj. din na 263 milj. din, rezervni fondi banke znašajo po letošnjih dotacijah 8% milj. dinarjev, to J« 28% delniške glavnice. (—) Znatno povečan donos državnih davkov Finančno ministrstvo je Izdalo običajni mesečni pregled o gibanju državnih financ za mesec januar, iz katerega je razvidno, da bo bili vsi davčni dohodki v tem mescu precej večji nego lani. Tako je znašal donos splošnih neposrednih davkov 105.7 milijona din, to je za 11.8 milijona din ali za 12.5% več nego lani. Donos posebnih davkov (davek na poslovni promet) se je povzpel na 147.6 milijona din, to je za 62.9 milijona din ali za 74% več nego lani. Dohodek od trošarin pa se Je dvignil na 166 milijonov, to Je za 60.5 milijona din ali za 57% več nego lani. Takse so prinesle 148.3 milijona din (za 19 milijonov več), carine 75.8 milijona din (za 4 milijone več), monopoli pa 235.1 milijona din (za 70.5 milijona več). Med državnimi podjetji izkazujejo železnice v januarju 324.5 milijona din dohodkov (za 24.2 milijona več), pošta, telegraf in telefon 58.6 milijona din (za 4.8 milijona več) ln rudniki 37.8 milijona din (za 18.1'milijona več). Gospodarske vesti = Nove omejitve glede pošiljanja paketov v inozemstvo. Kakor je znano, se smejo pošiljati v inozemstvo brez posebnega dovoljenja le paketi do 1 kg v vrednosti največ 50 din. Sedaj sporoča devizna direkcija Narodne banke, da tudi v poštnih pošiljkah do 1 kg teže ni dovoljeno izvažati brez dovoljenja devizne direkcije naslednjih stvari, katerih vrednost presega 50 din: fižol, olje, sladkor, milo, usnje in usnjene izdelke, kovine, kovina-ste predmete, zlato, srebro ln druge žlahtne kovine, kavo, čaj, čokolado, poper, gumi in gumijaste izdelke. = VABILO. Kmetska posojilnica IJub-ljanskeo kolice v Ljubljani vljudno vabi vse one vlagatelje, ki se še niso zglasili radi dogovora o izplačilu hranilnih vlog, da se čim preje zglasijo v njeni poslovalnici med 8. in 12. nro. (—) pravo vrednost posameznih vrst. Cena je od 6 do 10 din liter, najboljše vrste fižola pa- je mogoče dobiti le v trgovini s semeni, seveda po znatno višjih cenah. Josip Kodrič f Kostanjevica, 8. marca Ko je 25. februarja t. 1. spremljal pokojni Josip Kodrič na poslednji poti svojega očma Martina Colariča, bivšega vzor. nega posestnika in vinogradnika, gotovo ni slutil, da bo že dobrih 10 dni nato tudi on njemu sledil. V sredo dopoldne mu je nenadoma postalo slabo in zdravnik mu ni mogel več pomagati. Kmalu je izdihnil. Pokojni Josip Kodrič je spadal med tiste redke kremenjake našega podeželja, ki niso nikdar klonili in ki je kljub težkočam. kj so se mu ravno zaradi tega stavljale na vseh koncih in krajih, kljuboval in vztrajal na začrtani poti do zadnjega. V tem duhu je vzgojil tudi svojo družino. Pokojni Kodrič je bil dolga leta član tukajšnje občinske uprave in tudi nekaj let predsednik občine. Kot Sokol je dal društvu na razpolago svoje prostore, kjer so se vršile javne prireditve. Zaradi nastalih razmer se je bil sicer zadnja leta odtegnil javnemu udejstvovanju, ostal pa Je do groba zvest narodno napredni misli in tudi pridno čltal »Jutro«, katerega naročnik je bil ves čas. Pogreb je najlepše pričal, kako visoko ga Je cenila javnost. Slava njegovemu spominu, preostalim naše sožalje. Zdravilno delovanje Rogaške mineralne vode Pri katarju mehurja je treba piti požirek za požirkom vodo ls vrelca TEMPEL ali STYRIA tri do štirikrat na dan po 100—200 g temperirane vode Blagovna tržišča ŽIVINA +Na Mariborski svinjski sejem 7. marca je bilo pripeljanih 109 svinj, prodanih pa 87. Cene so bile naslednje: 5 do 6 tednov stari prasci 170 do 200 din, 7 do 9 tednov stari 210 do 250 din, 3 do 4 mesec stari 270 do 440 din, 5 do 7 mescev stari 660 do 790 din, 8 do 10 mescev stari 800 do 1110 din, 1 leto stari 1150 do 1850 din. Svinje so se prodajale po 13 do 17 din za kg žive teže in po 16 do 22 din za kg mrtve teže. Ljubljanski trg Ljubljana, 8. marca Odkar je popustil mraz in skopnel sneg, je dovoz v mesto vsak dan lažji in so bile v sobeto že zgodaj vse tržne mizice zasedene. Menda si prodajalke prizadevajo, da bi čim prej spravile staro povrtnino v denar, saj sedaj tudi odpornejše vrste začenjajo veneti in gniti. Menda je najbolj trpelo sveže zelje, saj ni mogoče dobiti več zdrave in lepe glave. Sicer pa prihaja na trg za zelje vedno več nadomestila, v prvi vrsti motovileč, ki ga že ne merijo več tako skopo. Merica stane 150 din, prav tako domač zelen radič, ki so ga prinesle v velikih množinah. Na težo ga prodajajo sedaj po 14 din kg. Mnogo je špi-nače. vendar gospodinje posegajo le po lepi zdravi, ki je še vedno po 2 din merica. Za manjvredno ovenelo. nagnito zelenjavo nI zanimanja, kar bi morale upoštevati posebno one prodajalke, ki peljejo blago rajši domov, namesto da bi ga dale malo ceneje. To velja tudi za radič, ki ga zaradi visoke cene po večurnem ponujanju končno prodajalka odda v kaki gostilni za polovično ceno. Na mestni stojnici v soboto ni bilo krompirja, precej pa so ga prinesle kmetice, večinoma pa 2.50 din. Res lep krompir se težko dobi. Na debelo so kmetje pripeljali le nekaj voz krompirja, po večini izpod Krima po 2 20 do 2.25 din. Več kupčije je bilo z zgodnjim krompirjem po 3 din kg. Kmetje izmenjavajo krompir med seboj, ker se rad izrodi, če Je sajen vedno na isti zemlji Stalne prodajalke zelenjave nudijo velike količine endivije po 10 do 12 din. Prispela je prva solata v glavah, ki jo prodajajo po 18 do 20 din kg, in tudi prvo rdečo redkvico že lahko dobimo. Uvoženega radiča ni več opaziti, sicer nam je pa itak predrag. Mesarske stojnice so kljub vsemu dobro založene In se je razvijala prav živahna kupčija. Sveže slanine še vedno primanjkuje, tem bolje pa so mesarji založeni s prekajeno svinjino. Cene so naslednje: šunka 28 do 30 din, prekajeno meso I. vrste 28 din, prekajeno meso II vrste 26 din, parklji 8, glava 14 in jezik 24 din. Cena prekajeni slanini je določena na 25 do 30 din, težko jo je pa dobiti izpod 35 din. Naše varčne gospodinje bi lahko shranjevale kosti, kakor to delajo v drugih državah. Tudi razne pločevinaste škatlice in tube, staro železo, cunje itd. bi morale zbirati in shranjevati, oziroma oddajati zbiralcem. Čudimo se. zakaj se pri nas še ni uvedlo obvezno zbiranle teh predmetov. Dovolj Je bilo perutnine, saj zaradi splošne draginje ni mnogo povpraševanja po njej. Jajc je na izbero. v splošnem so po 1 do 1.25 din. Prav drobnih se dobi že 12 za 10 din. Stalne prodajalke zatrjujejo, da so bile primorane dvigniti ceno jabolkom za en dinar. Najlepša jabolka prodajajo sedaj po 14 din. nagnita ln obrezana pa je mogoče dobiti že od 5 din navzgor. Sezonskim prodajalcem semen so prostor deloma zasedli prodajalci zelenjave in sadja. Sedaj Se ni sile za boljši prostor, ker jih je bilo v soboto še malo. Prodajali so največ korenja po 6 din liter, dalje čebulček po 6 do 9 din. Tudi fižol so že ponujali pretežno nl^Jtih vrst. Pridelovanje boljših vrst fižola se pri nas zelo širi in gojimo sedaj okrog 40 vrst, deloma prav dobrega nizkega in visokega fižola. za katerega se tudi Inozemstvo z«l"> zanima. Pogosto le dober poznavalec po obliki in barvi razločuje in pravilno oceni SOKOL SOkolsko društvo S*. J©rnej je podalo obračun svojega dela v preteklem letu. Udeležba na občnem zboru je bila nadvse zadovoljiva. Iz skrbno pripravljenih poročil je bila razvidna delavnost društva. Skupno beležimo v preteklem letu 20 društvenih prireditev. Soglasno je bila izvoljena nova društvena uprava. Z živahnim zanimanjem so zborovale! obravnavali vprašanje lastnega doma. Ves občni zbor je potekel v najlepšem razpoloženju in slogi, kar nam je ob vstopu v jubilejno — 20. leto društvenega obstoja najboljše jamstvo za nadaljnje uspehe. — Za predpust nas je j naša marljiva igralska družina prav pri- ' jetno presanetilt z vprizoritvijo »Vražje misli«. Igra je bila skrbno pripravljena, zato so bili tudi igralci za svoja predvajanja deležni priznanja občinstva, ki Je dvorano docela napolnilo. Nov uspeh je »Vražja misel« dosegla v sosedni Kostanjevici. Medtem se že pripravlja in prepisuje narodna igra za jubilejno 100. predstavo našega odra, h kateri želimo marljivim igralcem obilo uspeha. —r. Žrtev podivjanosti Plačilna nedelja je bila zelo vroča. Poleg nesreč, o katerih smo že poročali, je govoril seveda tudi nož. Rudarska mladina je zadnji čas vse preveč razpoložena k pretepom. žrtev je bil v nedeljo mladi rudar Zafl Franc, ki je v družbi prijateljev in znan- I cev zaklju il izlet v gostilni. Z vinom so : prišle tudi hude besede. Mladi N. je bil v družbi posebno vročekrven ter ni štedil s pretnjami in psovkami. Treznejši so ga sicer odstranili iz sobe, vendar ni nič pomagalo. Pomlrjevanje ga je menda še bolj podžgalo. Skočil je proti Zaflu in v trenutku fanta zabodel z nožem med rebra in ga obdelal še po glavi. Zafl se je z j družbo odstranil iz gostilne, po par kora- ; kih pa je že omahnil radi izgube krvi. Morali so poklicati reševalni avto, ki ga je odpeljal v bolnico. Stvar oblasM in ciižbe sploh je, da v kali za tre taka slaba nagnjenja. Izvenšol- I sko mladoletno mldino je treba koristno zaposliti. Gostilne naj se mladoletnikom sploh prepovedo. Kinematgrafi naj vendar opustijo gangstrske in druge slabe filme. ki v mladini ustvarjajo podivjano fantazijo. Zlasti naj se to opušča ob plačilnih dnevih! Orožniki naj v takih primerih nastopajo z vso strogostjo. Vzgojne, prosvetne in socialne ustanove pa naj v tem pogledu tudi storijo, kar je mogoče. Iz življenja na deželi ORMOŽ. Vinarska podružnica bo imela svoj redni letni občni zbor 15. t. m. v gostilni okrajne posojilnice v Ormožu. Zbora se udeleži zastopnik vinarskega društva, ki bo imel strokovno predavanje iz vinarstva. VAVTA VAS Šolska kuhinja oskrbuje dnevne do 40 otrok s toplo prehrano. K j tej akciji so pripomogli požrtvovalni daro- | vaflci, ki imajo razumevanje za potrebe rev- ' ne dece. Vsem dobrotnikom se učiteljstvo ! in šolska mladina najiskreneje zahvaljuje. ČRNA PRI PREVALJAH. Strelska družina v Črni je priredila v nedeljo v korist zimske pomoči šaljivo nagradno tekmovanje v sobnem streljanju. Na pustno soboto ie Sokolsko društvo priredilo v krasno opremljenem Sokolskem domu v Žerjavu maškarado. katera ie bila posebno od okoličanov zelo dobro obiskana Okrasje sta odlično izvedla br. inž. Baraga in br. Mauchler za zabavo oa so skrbele prav posrečene maske. Za najlepšo masko je bila izvoljena gdč Marija Pavčeva iz Prevali. ki ie prejel krasno darilo. Na pustni torek pa je Sokolsko društvo na pobudo načelnika br. Samaria priredilo otroško pustno zabavo Po pozdravnih besedah staroste br. ing Uršiča je bilo nad 80 otrok pogeščenih s čajem in pecivom, nakar se ie razvilo prav veselo otroško rajanje. katero 1e poživilo nekai prav srč-kanih mask. Da je prireditev prva te vrste tako letKv uspela, gre glavna zasluga zavednemu članstvu, ki ie s prostovoljnimi prispevki tudi našim revnim rudar-kim otrokom preskrbelo malo razvedrila. Iz Ptuja j— Društvo »Šola in dom« na državni realni gimnaziji bo imelo danes v nedeljo j ob 9.15 roditeljski sestanek. Po zborova- i nju bodo gg. profesorji poročali o uspehih posameznih dijakov. DAMSKI MODNI SALON bo odprla MARIJA KANCLER 15. marca v Aškerčevi ul. 18 (hiša zdravnika dr. Stuhca) j— Na deški mestni Soli so po upokojitvi učitelja g. Preprotnika združili 4. in 5. razred, ker manjka na šoli ena učna moč. Zdaj je v tem razredu natrpano kar 70 otrok, dasri je prostora le za 40 učencev. Delitev pouka pa nikakor ni mogoča, ker v popoldanskih urah zasede razrede obrtna nadaljevalna šola. V mestu bi at prav četrtemu in petemu razredu morala posvečati največja pažnja, vsaj so to pripravljalni razredi za vstop ▼ srednje šole. Za- to prosimo oblastva, naj takoj nastavijo novo učno moč na deško ljudsko šolo in s tem omogočijo, da se bo pouk spet v redu in z uspehom nadaljeval. — Prizadeti starši. j— Razstava moderne slovenske umetni--i v PtuJu. Danes ob 11 uri bo v Narodnem domu v Ptuju otvoritev velike razstave moderne slovenska cblik.joče umetnosti, na kateri bod:- razstavili svoja dela člani * Trojice* (Kos. Maieš. Gor-še) in člani »Kluba neodvisnih« iz Ljubljane. poleg tega pa še slikarja K;rel Ji-rak iz Maribora in Karel Jakob iz Murske Sobote. Spričo dejstva, da bo to prva večja umetnestna razstava v Ptuju ki je doslej doživel le nekaj mar.jš;h slikarskih razstav, oo večini posameznikov, zlasti netmkih umetnikov (Oeltjen. Kasimir. Trubeb in umetnikov, ki so bili slučajno uslužbeni na ptujski gimnaziji kot profesorji risanja (Jirak. M:helič\ bo ta razstava za Ptuj mnoso pomenila. Po otvoritvi bo prevzel vedstvo po razstavi slikar prof. Stane Krogar. predsednik »Kluba neodvisnih«. Razstava se vrši v delovnem okviru Kluba slovenskih akademikov v Ptuju. Sz Kra^fa r— Kondorjeva razstava karikatur vzbuja veliko zanimanje, že včeraj jo je obiskalo čez 100 ljudi. OficieJna otvoritev bo danes ob 11. v Narodnem domu- r— PodrnžnVa sadjar^kerja in v^ti^r-skega društva priredi v nedeljo 16. t. m. ob 9. uri dopoldne teoretični sadjarski tečaj v dvorani hotela »Jelen«, popoldne ob 14. pa na vrtu g. dr. žontarja praktični tečaj kako se pravilno posadi s~.dno drevje Obenem se bo vršil tudi praktični tečaj o lovljenju voluharjev. r— Raznagalca »Jutra«, ki bi dostavljal lis* dnevno zjutraj na dom naročnikom na Jezerski. Cojzovi in Tvrševi ulici ter na Primskovem. Hujah in Klancu, išče podružnica »Jutra« v Kranju, Layerjeva št. 4. Iz Novega ft?e«ta n— Kino »Dom« v Sokolskem domu bo predvajal danes v nedeljo c/b % 16. in ob % 18 znamenit film »CITADELA« po romanu dr. Cronina. Pred gra Foxov najnovejši žurnal. Predstave se začno točno ob napovedani uri. Drevi ob 20. bo igr." »UPNIKI NA PLAN«, komedija v treh dejanjih, zato kinematografska predstava odpade Pridite! Naš prihodni film v torek in sredo: »TARZAN MAŠČEVALEC«. Iz Trbovelj t— Opozorilo: O priliki sokolske prireditve za zimsko pomoč so se širile po Trbovljah neosmovane vesti, ki škodujejo ugledu Sokola. Opozarjamo, da bomo v bodoče proti vsem raznašalcem teh vesti sodno postopali. Ker so se v zadnjem času slična obrekovanja že večkrat ponovila, prosimo vsakogar, ki izve za enake zlonamerna podtikanja, da javi ime raznaialca društveni upravi.^ _ __ — _ _ Dr. Vitea Pire ležim specijalist za zobne in ustne bolezni ordinira od 8. — 12 in 2. — 6. poleg nove lekarne bratovske skladnice t— G. dr. Cizlju se najtopleje zahvaljujem za uspešno zdravljenje moje žene v njeni hudi, dolgotrajni bolezni. Martin Kapiar, Trbovlje. (—) sce DRAMA Nedelja, 9. ob 15.: Princeska in pastirček. Mladinska predstava. Globoko znižane cene od 14 din navzdol. Ob 20-: Othel-lo. Znižane cene od 20 din navzdol. Ponedeljek. 10.: zaprto. Torek, 11.: Cigani. Red torek. Sreda, 12.: Brez tretjega. Izven. Proslava 401etnice umetniškega dela Hinka Nu-čiča in gostovanje Vike Podgorske, članov zagrebške drame-OPERA Nedelja, 9. ob pol 17. Koncert za našo vojsko v proslavo 251etnice ustanovitve Prve ciobrovoljske divizije v Rusiji, Izven Ob 20.: Carmen. Izven. Gostovanje altistke Elze Karlovčeve in so-pranistke Manje Mlejnik-Sibinovičeve. Ponedeljek, 10.: zaprto. Totrek, 11.: Rusalka. Red A. Sreda,' 12-: Sabska kraljica. Red sreda. Gostovanje tenorista Josipa Gostita, člana zagrebške opere. Med najzanimivejše dogodke letošnje s»-z°ne moramo šteti proslavo 401etnice gledališkega delovanja Hinka Nučiča dne 12. t. m., ko bo gostoval s svojo soprogo Viko Podgodsko. Odigrala bosta Begovičevo dramo »Brez tretjega«, ki vsebuje samo dve vlogi. Konflikt med ženo in možem, ki se vrne po vojni iz ujetništva in dvomi nad njeno zvestobo, daje obema vlogama številne zanimive psihološke odtenke in preobrate, da bomo imeli priložnost, spoznati vso vsebino igralske umetnosti obeh igralcev zagrebške drame. Zanimivost svoje vrste je kreacija Elze Karlovčeve, ki jo je postavila v naslovni partiji Bizetove »Carmen«. V partiji Mi-caele bo gostovala sopranistka Manja Mlej-nik-Sibdnovičeva. Partijo Escamilia bo pel Janko, dalje bodo peli Polajnar jeva, Poli-čeva, Lupša, M. Sancin, B. Sancin in Anž-lovar. Dirigent dr. švara, režiser C. Debe-vec koreografija inž. Golovina in B. Pilata. ' ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Nedelja, 9. ob 15.15.: Gospa ministrica. Popoldanska predstava. Poslednjič. Ob 20.15.: Visoka pesem. Poslednjič. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Nedelja, 9- ob 15.: Caričine Amazonke. Ob 20.: Jazbec pred sodiščem; Muha, Analfabet Gostovanje Klajlčeve družine. , Ponedeljek, 10.: zaprto. I Torek, 1L: Razvalina živijenja. Red CL »JUTKOc St 88, Hedega, 8. UL 19tL Vojaški položaj Turčije \sodo Bolgarije, izbrane za Izhodišče nemškega pohoda proti jugu, je tesno povezan položaj Turčije, ki ima zaradi posesti Tracije in carigrajskega okrožja vsekakor važne interese na Balkanu. Vojaški problem Turčije je neločljivo združen s političnim, oba pa za vi si ta v bodočnosti od tega, ali bo razvoj dogodkov prisilil ankarsko vlado, da se udeleži vojne, ali pa ostane še nadalje v svoji nevtralni miroljubnosti. Imeti je treba pred očmi, da je turška vojska popolnoma mobilizirana in razpostavljena tako, da njeni odločitvi za vstop v vojno lahko takoj sledijo vojaška dejanja. Važno in še popolnoma nejasno je vprašanje, da-li bo Turčija mirno gledala prodiranje nemške vojske proti grškim mejam ali pa ga bo smatrala za povod vojne napovedi Se nedavno so turški časopisi zatrjevali, da se bo zgodilo slednje ter objavljali pomembna svarila na naslov Sofije Govorili so o varnostnih pasovih ozemlja, katerega zasedbe po kaki tuji sili Turčija ne more dovoliti Med temi varnostnimi pasovi so naravnost imenovali dele južne in vzhodne Bolgarije ter Solun. Zadnje dni pa je pisanje turškega tiska postalo manj odločno in listi so se omejili na zatrdila, da bo Turčija nemudoma posegla po orožju, ako hi kdo kršil nedotakljivost njenih meja. Naj ze v Ankari pade taka ali drugačna odločitev, je položaj Turčije v vojaškem pc-giedu vsekakor precej neugoden. Morske ožine v Dardanelah in v Bosporju dele turško oboroženo silo na dva dela, na balkanski in maloazijski deL Ta okoliščina zahteva zelo previdno razdelitev čet, kajti dandanes ni več tako, kakor je bilo L 1914., ko je carigrajska vlada skrbela samo zato, da je iz ostale države zbrala na evropskem bojišču dovolj čet ter vzdrževala preko ožin stalno zvezo, po kateri je dobavljala vojski človeški in drugi vojni materiai Danes je po letalstvu in po padalcih ogrožen tudi azijski del, zato mora vrhovno poveljstvo tudi tu biti pripravljeno na morebitne akcije ter imeti zanje dovoljno število čet na razpolaga Važna je tudi okoliščina, da bi v primeru vojne sovražno letalstvo lahko učinkovito oviralo brezhibni prevoz čet in materiala na evropska tla. Operacijam v Traciji se Turčija ne more odpovedati ter osredotočiti vse svoje sile v Anatoliji, ker bi se s tem izločila kot vojaški čini-teij na Balkanu in bi se izpostavila nevarnosti, da izgubi svoje evropsko ozemlje s Carigradom. Ne preostaja ji tedaj nič drugega, kakor da se podredi nujnosti ter razdeli svoje sile na dva dela. Najsprednejša črta, kjer bi turška vojska prišla v dotik z neprijateljem, poteka od rta Karaburuna ob Črnem morju vzdolž bolgarske meje do Odrina ali Drinopo-Ija, od tod dalje pa ob grški meji po dolini Marice do Egejskega morja. Skupna bolgarsko-turška meja je dolga 219 km, meja ob Marici pa 172 km. Možnosti obrambe obeh mejnih odsekov so taktično ugodne, ker je severna meja gorata, za-padno pa tvori Marica, ki se da takisto uspesno braniti V strateškem pogledu pa je položaj daleko neugodnejši. Oba odseka tvorita namreč medsebojno skoro pravi kot Ako hi se namreč sovražniku posrečilo vojsko potisniti nazaj ali predre ti severni odsek, je zapadni takoj izpostavljen sovražnemu pritisku s strani in iz zaledja, prav enak položaj pa nastopi za severni odsek, ako sovražni pritisk zlomi odpor vzhodne fronte V takem primeru bi bili severna ln vzhodna vojska potisnjeni proti vzhodu, kjer se polotok vedno bolj zožuje v smeri proti Ca-talclžL Glede večjih ofenzivnih podjetij iz Tracije se mora tudi reči, da bi bile nemogoče, ako grške Macedonije ne drži kaka močna zavezniška vojska Pač pa bi Turčija v prid svojemu zavezniku lahko podvzemala iz Tracije na sever in na za-pad napade, ki bi uspešno razbremenjevali macedonsko zavezniško vojska Se nedavno so časopisi prinesli vest, da Turčija zopet utrjuje obrambno črto pri Cataldži, ki so jo Bolgari v prvi bolgarski vojni zaman skušali predreti. Na-!-:kakovali so jo ves mesec november ter ise po silnih izgubah uverili, da imajo premalo sil za osvojitev teh močnih položajev. Cataldža pa leži čisto blizu Carigrada m služi prav za prav samo obrambi nekdanje prestolnice ter obrambi prevažnega prehoda preko Bosporja. Učinkovita obramba proti večjim silam, kakor so bile L 1912. bolgarske, pa je mogoča samo tedaj, ako bi se turška vojska na svojem levem krilu lahko naslonila na dolino Marice. Utrjevanje Čataldže tedaj nima pomena za vojaške operacije v Traciji mar-'reč je samo previdnostni ukrep, da se omogoči obramba Carigrada za primer, ko bi se morale turške sile že umikati v Azija Le v tak namen lahko čatalška črta dobro služi ter se da tudi razmeroma lahko braniti zlasti ker se ni bati, da bi {sovražnik lahko ogražal turške položaje tudi z morske strani V takem primeru bi Turčija nedvomno pustila pomorske sdle žrvojega zaveznika v Črno morje, ako bi ue bilo resnega ugovora z ruske strani Za obrambo svoje zapadne anatolske obale pa je Turčija storila mnoga Zlasti velja to za oni del Male Azije, ki leži neposredno v sosedstvu z italijansko posestjo na Dodekanezu. Tu je turško vrhovno poveljstvo podvzelo vse potrebno že pred nekoliko leti ter je obrambo izpopolnilo do najmanjše podrobnosti, tak da za kako izkrcanje sovražnika ni nikakršnih Izgledov. Odkar je Dodekanez ogrožen od britanskih letalskih oporišč s Krete, so take akcije proti anatolski obali še manj verjetne Za izkrcanje čet v Mali Aziji bi poveljstvo Dodekaneza potrebovalo velikih ril, ki pa jih ne more dob;ti, dokler prevoz onemogoča britansko brodovje ter letalstvo z oporišč na Kreti Ln Cipru. V celoti vzeto položaj Turčije, razen šibke točke v Traciji, ni neugoden, le da je danes vprašanje prevoza čet precej kočljiva zadeva. Ko se je v prvi balkanski vojni vršil hud boj za Carigrad tako rekoč pred mestnimi vrati, je Turčija med bojem prepeljavala preko Bospora cele divizije in jih pošiljala na traško bojišče, danes seveda niso več ugodni časi za idilično prevažanje čet, saj prevoz lahko onemogočijo močni napadi iz zraka. Tudi ta okoliščina je bolna točka turške strateške pozicije. it s. Soseda Bolgarija lik »j aša Jugovzhodna ' sika kraljevina se razprostira kot obsežen četvenotootaiik na jugu Duaava in zavzema skoro vse prostranstvo vzhodnega dola Balkanskega polotoka, z izjemo ozkega pasu ob Egejskem morju, ki pripada Grčiji in trikotnika na vzhodu reke Marice, ki je turška last. Zaradi svoje četverokot-ndške podobe ima tudi samo štiri mejaše na štirih straneh neba: Na severu meji z Rumunijo, na zapedu z našo kraljevino, rta jugu z Grčijo ln Turčijo, na vzhodu pa jo obliva Črno morje. Zemljepisno deli Bolgarijo na dva dela Balkansko gorstvo, ki se vleče od vzhoda proti za padu. Severni del tvori rodovitna nižina, ki jo namakajo mnoge reke, izvirajoče v planinah Balkana in izlivajoče se v Dunav, vode. ki izvirajo na južni strani pogorja, pa zbira Marica in JCh oddaja Egejskesmu morju. Južna, rumelijska široka dolina leži med Balkanom in Rodopskim gorstvom ki je nekaka prirodna meja med Grčijo in Bolgarijo ter ie skoro neprehodno. Do priključitve južne Dobrudže te merila Bolgarija nekaj nad 100.000 km2 in je imela 6 milijonov prebivalcev, s priključitvijo Dobrudže se ie nje površina povečala za 7726 km* s 380.000 prebivalci Razen Bolgarov je liudsko štetje ugotovilo znatno turško manjšino, ki pa od leta do leta boli kopni, ker se turški živelj stalno seli v Anatoflijo. ob Črnem morju pa je na obali skoro strnjeno naseljen grški živeli. Po veri ie 5 milijonov Bolgarov pravoslavnih. Muslimanov te še preko 800.000. ki pa niso vsi Turki ali Taitarji, marveč ie dobra četrtina teh tujevercev pravih slovanskih Pamakov. 'ki so morda najčistejše slovansko prebivalstvo Bolgarije ter govore tudi najlepši bolgarski jezik. Poleg tega ,1e v Bolgariji 48.000 Zidov in 45.000 katoličanov. Vladarska hiša je nemškega rodu Sachsen-Coburg-Gotba, je Pa pravodavra vere. katoor to (Vtufa za vladarje bolgarska ustava. Gospodarsko Je Bolgarija izrazito kmetijska država in nje prebivalstvo tvorijo preko 80°/« mali kmetje Zaradi visokih gara je le 39% zemeljske površine obdelanih, tako da pride na posameznega Bolgara komaj 0.164 ha zemlje. Bolgari pa imajo veliko življenjsko silo in se množe zelo naglo, kar seveda tudi znatno prispeva k prenaseljenosti posameznih rodovitne j š£h predelov. Cesto je položaj tak. da morajo mnogoštevilne rodbine živeti od donosa majhnega vrta. Pri takih razmerah se Je med Bolgari zelo razvilo vrtnarstvo tn bolgarski vrtnarji so danes cenjeni ne samo na Balkarru, marveč po vsem Podunavju do Budimpešte in Dunaja Kmetijsiko gospodarstvo prideluje znatne količine tobaka, koruze, sočivja, zelenjave in sadja. Dobrudža je žitni ca za vso Bolgarijo, dočim v ostalih predelih zaradi zaostalega načina obdelovanja pridelek žita ni znaten. Znamenito Je bol-grsko rožno olje. ki Je posebna panoga kmetijstva in vrtnarstva. Veliko postavko v bolgarskem izvozu tvori, tudi perutnina. Bolgarska industrija Je šele v povojih. Razen nekoliko sladkornih, tekstilnih, usnjarskih tovarn ter nekoliko pivovarn ter velikih podjetij za žganjekuho, Bolgarija nima drugih industrij. Bolgarski Izvoz tvorijo zato po pretežnem delu kmetijski pridelki: koruza, sadje, jajca, kože, vino in živina, v uvozu pa so glavne postavke kovinski izdelki, stroji, tekstilno blago in kemikalije. Bolgari so po svojem Izvora slovansko pleme, d asi mnogi prenapeteži kaj radi poudarjajo mongolski značaj prvotnih osvajačev, ki so pridrli na Balkan okoli L 700. iz krajev ob dolnji Volgi. Maloštevilni Mongoli so že v teku prvega stoletja popolnoma izginili ter se stopili v i in Ml ni oooiii? -1 roblem prehrane prebivalstva Slo- ; venije je danes bolj pereč ko kdaj koli poprej. Usodno za nas je, da sami doma ne prl- _ delamo dovolj živeža ln smo zato navezani na organizacijo dobave in dostavljanja lz ostalih delov države. že večkrat je bilo v kmetijskih in drugih krogih sproženo vprašanje, kako bi temu nedostatku vsaj nekoliko odpomogli. Rešitev je bilo predlaganih precej, in to v obliki upravno-političnih ali čisto tehničnih ukrepov. Eden teh načinov je propaganda za čim večjo porabo umetnih gnojil. Naša država je skoraj na poslednjem mestu v Evropi po množini uporabljenega umetnega gnoja na hektar orne zemlje. Medtem ko je Jugoslavija leta 1937. na primer porabila povprečno 3 kg umetnih gnojil na 1 ha orne zemlje, je v Istem letu češkoslovaška zaznamovala 84 kg Nemčija 200 kg in Danska celo 249 kg. Res je v Jugoslaviji Slovenija nekako med prvimi, ker porabi okrog 14 kg na 1 ha, vendar je to še vedno občutno premalo. Zakaj so se doslej umetna gnojila porabljala pri nas v tako bornih količinah? Prvi in glavni vzrok je bil v preveliki razliki med cenami umetnih gnojil in cenami kmetovalčevih pridelkov. Naš kmet je moral plačati v obliki svojih pridelkov skoraj trikrat več kakor zapadnoevropski kmetovalec za Isto količino umetnega gnoja. Premajhni porabi je vzrok tudi marsikatero razočaranje, ki so ga doživeli naši kmetovalci z umetnimi gnojili, v glavnem zaradi nepoučenosti, v veliki meri pa tudi zaradi slučajnih okolnosti — kajti poraba je odvisna v mnogočem od vsakokratnih podnebnih, vremenskih in talnih razmer. Ena sama slaba skušnja pa je v kmetovi konservativnosti dovolj, da, potegne iz nje zaključek za dolgo dobo. že kronično pomanjkanje obratnega kapitala na naših kmetijah, torej tudi kapitala za nakup umetnih gnojil, je poslednja leta zaviralo to propagando. Zato je bila predlagana celo ustanovitev posebnih zadrug za dajanje brezobrestnih kreditov za nakup umetnih gnojil. 2e pozimi je bila v poljedelskem ministrstvu konferenca ali anketa o tem perečem vprašanju z nalogo, da najde čimbolj ugodno rešitev. Dane so bile smernice propagandi in razmotrile so se vse možnosti. Vendar so razmere same pripomogle, da so kmetovalci pokazali veliko zanimanje za i* kup umetnih gnojil; povišanje cen kmetijskih proizvodov je imelo pri tem glavno vlogo. Toda nastopile so nepričakovano težave v dobavljanju. Nekatera umetna gnojila, ki jih izdelujemo doma. ker imamo zanje vse surovine pri roki, so v zalogi in jih je dovolj. To so predvsem dušična gnojila, med njimi v glavnem apneni dušik, toda teh rabimo in porabimo ravno najmanj, čeprav nam naša neurejena gnojišča n gnojnične jame izgubljajo znatne množine dragega dušika. Za spomladansko gnojenje posebno potrebna kalijska gnojila moramo vsa uvažati iz Nemčije, ki ima nekak monopol v Evropi iz ogromnih podzemeljskih zalog okrog Strassfurta Doslej je dostavljanje še kolikor toliko v redu kako bo v bodoče, pa ne moremo prerokovati. Najtežje pa je vprašanje fosfornih gnojil, to je superfosfata. produktov iz surovih fosfatov in kostne moke. Na5a zemlja je najrevnejše, na fosfatnih zalogah kajti fosforja več jemljemo, kakor ga vračamo. Ta tako imenovani »fosforni problem« je postal rešljiv še'e, ko smo začoli v večjrm obsegu izrabljati surove fosfate, fosforite v Dalmaciji, ki so zelo primerni za kislo zemljo. Malo smo se s tem osamosvojili od uvoza tuniških in maroških fosfatov, vendar nam s povečano poiabo tudi te zaloge niso zadostovale in mor 1i amo uvažati poprej dines pač še mno-n boli. Uvoz pa je bil že lansko jesen in tudi pozimi to»:ko kakor onemogočen ?.aradi vs- h^li s^ditP pomorske vo ne v Sredozemlju Tako stojimo to pomlad pr^d dejstvom da nam fosformh enojil m mika vprav zda j ka bi bila niihova oor»ba naiholi gospodarsko upravičena. Vrh te?ra izvažamo z živalskimi proizvodi, največ na z izvozom žive živine mno^o forsforia nakopičenega v niihov5h tela^nh posebno v k^st^h in rožnih delih Fosfor i<* tako z-< "as izguo-ljen in moramo ^a nnj^o nadomesti z umetn'mi gnojili Supe*fasfat, ki ga Izdelujemo iz surovih fos'or-'tov in kastnega zdroba. ne more pokriti povečan* potreoe. Imamo tovarno za k'ei, ki predeluje kosti ln pošilja kostni zdrob tovarnam superfosfata vendar je vse to premalo. Potrebno bi bilo zato v prvi vrsti posvetiti čim več pažnje skrbnemu zbiranju kosti in vseh živalskih klavnih odpadkov po naših mestih in podeželju (mogoče s pritegnitvijo šolske mladine). Prav tako pa stremeti za tem. da izvažamo po možnosti gotove živalske produkte, to je meso in mast, vse ostalo pa v obliki umetnih gnojil vrnemo--emljL inž. Dolfe Ozej. eno s slovanskim živijem. Državna organizacija tujcev pa je tem Slovanom dala svoje ime ter udarila osnove za samostojno narodno življenje. V jeziku Bolgarov ni niti sledu o govorici mongolskih Bolgarov, vse mongolske tujke izvirajo iz kasnejših stoletij, ko je bil bolgarski narod močno pomešan s turškimi in tatarskimi naseljenci L. 864. je bolgarski knez Boris sprejel krščansko vero, za njim pa ves narod. Vzhodna cerkev je kasneje kneza proglasila za svetnika ter je mec pravoslavnimi Rusi in Bolgari Boris še danes zelo priljubljeno ime. Za knezom Borisom je vladal Simeon, ki si je nadel naslov carja. Pod njegovimi slabotnimi nasledniki pa je Bolgarija prišla okoli leta 1000. v popolno odvisnost od Bizantincev in šele 200 let kasneje se je del Bolgarov zopet osvobodil in ustanovil samostojno državo s prestolnico v Trnovem. To državo pa so razdejali Turki in sultan Bajezid, zmagovalec na Kosovu je ukazal zadnjega bolgarskega carja obglaviti. Poslej je bilo bolgarsko ozemlje dobrih 500 let pokrajina turškega cesarstva. Pod osmansko oblastjo so se na bolgarskih tleh naselila razna turška plemena iz Male Azije, ki so zlasti posedla višje ležeče kraje. Bila so to pastirska plemena in po njih imajo premnoge gore in planine na Bolgarskem turška imena. Po nižinah pa so sultani naselili Tatarje, da bi zatrli uporni duh zasužnjenih Bolgarov. Ta način je bil učinkovit in do najnovejšega časa se Bolgari res niso nikoli upirali sultanovemu gospodstvu. Sele splošna oslabelost osman-skega carstva, ki so mu ruske vojske prizadevale udarec za udarcem, ter ojačenje nacionalizma v Evropi 19. veka, sta tudi v Bolgarih vzdramila duh odpora. Vendar pa ta odpor ni bil nikoli dovolj močan, da bi se bili Bolgari lahko sami otresli turškega jarma, kakor so se Srbi, ki so v vseh vekih turškega iga pokazali mogočno PETROLEJA NI vendar krasna ti prijetna svetloba s »LILIPUT« SVETILKO Z 80 SVEČAMI 1 liter špirita gori 32 url Svetilka tehnične popolnosti I Brez kompliciranih vijakov kot pri podobnih svetilkah. Dokler traja zaloga je cena din 295.— s kompletnim priborom Varajte se zablodi XI podobnega fabrikata za to ceno ln s to Jakostjo svetlobe. PETRO-LUX, K. D, Zagreb, Radušina ulica 9. Prospekti brezplačno ln frankol Telef. 72,-60. Ifičemo agllne zastopnike ln preprodajalce I odporno silo in neugnanega upornega duha. Rusi so končno L 1878. osvobodili Bolgarijo ter obnovili svobodno država Berlinski kongres je sicer popolnoma prevr-gel ruski načrt, napravil prav majhno, ne popolnoma neodvisno državo ter pustil Turčiji še obširno ozemlje na Balkana. Vendar se je nova Bolgarija ugodno razvijala ter je L 1912. skupno z ostalimi balkanskimi državami obračunala s turško carevina Po zmagi slovanskega orožja nad Turki bi se bila Bolgarija znatno povečala, da niso nje vodilni politiki pokazali pri delitvi plena nestrpno samogolt-nost. Prišlo je do druge balkanske vojne in poražena Bolgarija je izgubila del Dobrudže, Tratijo z Drinopoljem. Obdržala pa je dohod do Egejskega morja pri De-deagaču. Isti vodilni krogi bolgarski so s« v svetovni vojni spet ušteli ko so potegnili s Turčijo proti Srbiji in osvobodite-ljici Rusiji Po miru v Neuillyju Je Bolgarija izgubila dohod do Egejskega morja in strumiško kotlino. Ob nedavnih dogodkih so ji sile osi izposlovale vrnitev dela Dobrudže, poslej pa je Bolgarija v ospredju svetovne pozornosti in ravno pretekle dni so se odigrali na bolgarskih tleh dogodki dalekosežnega pomena, ki se danes niti približno še ne da preceniti. p6©$cbljenei $ila rt^ega naroda Sovjetski Rusiji se že nekoliko let opaža veliko zanimanje za zgodovinsko pojavo Petra Velikega in za vse podrobnosti njegovega življenja, njegove vlade ter vsega dejanja in nehanja te znamenite dobe poslednjega čistokrvnega Romanovca. Najprej je Aleksej Tolstoj napisal o Petru L roman, ki je osvetlil življenje in dobo velikega carja-reformatorja z današnjega gledišča. Po romanu so napravili znani film, ki je prepotoval vso Rusijo ter prodrl tudi v Evropo. Milijoni ruskega naroda so glodali z zadoščenjem in navdušenjem na platnu gigantsko pojavo carja Petra, ki jo nekako poosebljenje sile ruskega naroda. Car Peter je postal tako popularen, da so mu v ruskih mestih znova začeli postavljati spomenike, ki jih je uničila burja revolucije. To je zgovorno znamenje, da se je Sovjetska Rusija vrnila k pozitivni oceni osebnosti Petra I. in njegovega dela. Zdaj je »obalno-gospodarska založba r Moskvi izdala ogromne delo o Petru L, čigar pisec niti ni pravoveren pristaš vladajoče sto-anke, marveč spada med one milijone, ki tvorijo najmanj 80 odstotkov ruskega naroda ter nosijo oznako »bezpartij-ni«. Zanimanje najširših slojev za znamenita razdobja ruske zgedovine je tako veliko, da je celo strankino glasnflo »Pravda« v sivoji oceni omenjenega dela priporočalo javnosti čitanje te velezanimive knjige, da-si je obenem opozorilo, da delo ni brez »velikih nedestatkov. ki so pač dediščina buržujskih zgodovinarjev«. Pisec ogromnega dela v štirih obsežnih zvezkih je nedavno umrli akademik M. N. Bogcslovskij. Odlika dela ie predvsem ta, da se je pisec trudil podati življenje velikega carja tako, da se da zasledovati sikoro dan za dnevom. Bogoslovskij je ogromni material, ki ga je je imel na razpolago, obdelal do najmanjših podrobnosti ter podal tako silno sliko Petra Velikega, kakor bi jo mogel orisati samr. literat odličnega pripovedniskega daru. Bogoslovskij je bil učenec znamenitega ruskega zgodovinarja Ključevskega ter si je usvojil vse vrline svojega učitelja. Zdi se. da danes dve osnovni črti Petrove v'ade privlačita pozornost sodobne sovjetske javnosti. Prvi je Petrov odnos napram tujini, napram evropski omiki, druga pa veliki smisel za tehniko, ki ga je car-tesar vse svoje življenje tako sijajno oči-toval Ti dve osnovni črti tvorita tudi danes osnovo življenja ruskega naroda, le da danes ponosnemu sovjetskemu državljanu ' ni dovolj, da se otrese zaostalosti ter do- j hiti omikan« svet. marveč si je stavili za življenjsko nalotgo. da prehiti vse zapad- ; njake. Bogoslovskemu se je posrečilo pri- ■ kazati čitateljem, kako se je to stremijo- • nje praktično izkazalo v življenju carja j Petra 1. Ze na obali Azovskega morja pri i obleganju turške trdnjave Azova je posta- [ lo jasno. da je tedanjemu ruskemu vojnemu poveljstvu nedostaialo izkušenih tehni-tnv. inženjerjev in topniških strokovnj« tov NJaihuje pa se je obe uril o pomanjkanje brodovja. saj so Turki lahko po morju nemoteno preskrbovali oblegano trdnjavo z vsem potrebnim, ne da bi jih carska vojska v tem megla ovirati Ta ponesrečeni pohod je bil dragocena šola za Petra Veli- j kega Takoj po odhodu je da! napraviti v Voro-nežu štin ladjedelnice za gradnjo ploskih čolnov in galej Car je spravil na noge 75.000 mož. ki so s silnimi napori zgradili potrebno ladjevje s katerim je Peter že nasilednjo pomlad 1 1606 presenetil Turke, ko se je nepričakovano pojavili z bro-dovjem ob ustju Dona. Azov je kakor zrelo jabolko padel Rusom v roke. Vsa Evropa je takrat občudovala to sijajno zmago, s katero se je Rusija na mah izpre-menila iz celinske države v pomorsko silo. Za Azovsko in Črno morje je dal Peter zgraditi 52 vojnih ladij. Doba gradnje teh ladij pada v leta prvih začetkov ruske j industrije, ko «> v Uralu odkrili prve že- ; lezne rudnike ter ustanovili prve visoke pe- I či ter predilnice. Tudi ta podrobnost je I nedvomno zanimiv« zlasti v današnjem ča- j so vsestranske industrijske delavnosti « Rusiji Na izredno zanimiv način opisuje Bogo-slovskij, kakšne praktične posledice je imelo za Petra izkustvo obeh vojnih pohodov na Azov. Car je posla* velike skupine mladih ruskih plemičev v tujino z naročilom, naj tam do dobra prcwče ladjarstvo in tehniko pomorske plovbe. Obenem se mu j« rodila misel, da bi tudi sam odšel v tujino, pa so mu reakcionarji sprva preprečili namero. Ko pa je utrdil samodržavje, je na četfu velikega odposlanstva odpotoval t Evropo, da bi si poiskal zaveznikov v bo^ ju zoper Turke. Bogoslavskij zavrača trditev, da bi se bil car na Nizozemskem zanimal samo za ladje ni njih gradnjo, pač pa je bilo to v prvi vrsti politično potovanje, na katerem je navezoval stike z za-padnimi državami. Takratni evropski državniki so priznavali, da so Rusi zelo premeteni politiki in da zelo dobro poznajo evropske prilike. Čeprav Peter v tujini ni dosegel ničesar na diplomatskem polju, jo vendar spoznal, da mora zaključiti mir ■ Tuiki, dasa je bil trdno odločen nadaljevati vojno, ako bi dobil v Evropi kakega jo-kega zaveznika, S tem pa so nastati novi problemi in carsko zanimanje za Črno morje je stopita* nekoliko v ozadje spričo načrta, ki se mu je bil porodil v smelih mislih: odpreti Rusiji okno v Evropo. Peter je potoval drugič v Evropo, posetil je Dunaj m si hotel ogledati tudi Benetke ter njihovo ponosu® pomorsko silo. Ker pa je doma reakcija z»-čefla dvigati glavo in ogražati Petrovo delo, se je nemudoma vrnil domov. Po po-vratku se je začel pripravljati za veliko severno vojno. Celih 21 let je trajal boj K baltiško obalo in Petrovo vojno brodevje je izvojevalo tu svoje prve zmage. Peta« pri Narvi je bil za Petra zopet dobra šola. Breuredil in oborožil je rusko vojsko po z»-padnem vzorcu ter v naslednjih letih T cedi vrsti bitk premagal švedskega kralja Karla XII in njegove generale. Po poltav-ski bitki je padla Narva Riga, Reval in tudii del Finske z Viborgom je pripadel Rusiji. Tudi danes sc še vedno aktualne besede carja Petra, ki ie Viborg proglasa! za oporišče cbrambe Petrograda in njegovega pristanišča, ki ga je bil malo prej ustanovil. Na žalost Bogosdovskemu ni bilo dodeljeno, da bi bil svoje veliko delo dokončal. Njegova zgodovina Petra I. se konča z L 1700, vendar ni velepomembna samo kot opis življenja Petra Velikega, marveč je neizčrpna zakladnica podrobnosti o načinu življenja ruskega naroda ter njegovih šeg in navad ob koncu 17. veka. Kritfta »Pravde« sicer pogreša v delu Bogoslor-skega ene elemente socialne kritike, ki so smatrajo danes v Rusiji kot neobhodno potrebni ter očita pisatelju, da se je dal zavesti po subjektivnih vidikih, vendar pa priznava, da je to največje in najznamenitejše zgodovinsko delo o Petru L, ki umi za sedaj še ne priznajo pridevka »Veliki^ m o njegovi dobi. — „JUTROVA" POSVETOVALNICA Davčna O stvarnem jamstvu v zvezi z dednimi taksami Z? dedno takse, ima drsava v me1 ah ustreznega dela takse zakoruto zastavno pravico na stvareh, ki s«i predan:. iotič-nega prenosa. Ustrezne takse obremenja-jo aotične nepremičnine in imajo za iri leia prvenstveno zastavno pravico, tudi če ni^o zavarovane z vpisom na nepremičnine, pred vsemi kakorkoli zavarovanimi drugimi zasebnopravnimi terjatvami, če so prijavljene sodišču v smislu zakona o izvršbi in zavarovanju. Triletni rok zakonite zastavne pravice začne teči tistega dne, ko bi se morala taicsa po piačilnem nalogu plačati. Ce preteče triieini rok zasiavne pravice, zastara prvenstvo države in se more uveljavljati njena taksna terjatev le po vrstnem redu vpisa (vknjižbe).Vendar prekine vsako dejanje oblastva, da bi se taksa zavarovala ali izterjala, če se vpiše v javne knjige, rok za zastaranje prvenstva, tako da začne teči iznova. Prvenstveno pravico imajo tudi izvršilni stroški, stroški cenitve in zamudne obresti, ne pa tudi kazni, izrečene po zakonu o taksah. Te se morejo uveljavljati samo po vrstnem redu izvršenega vpisa. Taksa za služnostno pravico užitka in rabe obremenja samo to pravico in se sme zavarovati z vpisom na služnost in uveljavljati s prisilno izvršbo na samo služnostno pravico. Kdor je plačal takso za drugega, toda s pravico do povračila proti ostalim, lahko zavaruje prosto vseh taks svojo zahtevo do povračila z vpisom v zemljiško knjigo na podstavi listine, ki mu jo izda davčna uprava brez takse. V tej listini je navesti osebe, za katere je bila taksa plačana, znesek takse, ki je bila za drugega plačana, nepremičnine, na katere se taksa nanaša, kakor tudi, komu se listina izdaja brez takse po ČL 7. zakona o taksah (To zakonsko določilo je urejeno z uredbo glede dedne in darilne takse za prenos nepremičnin zaradi smrti ali zaradi daritve med živimi z dne 1. IV. 1937.) »Posest«. — Občina zahteva parcelacijo gotovega zemljišča, kar se pa lahko izvede samo v sporazumu s sosedi. Ako soseda v to svrho zamenjata zemljišče, kar predstavlja v ceni isto vrednost, kako se izvede prepis zamenjanih zemljišč in s kakšnimi stroški je ta prepis v zvezi? Ali je v to svrho treba plačati davkariji prepisno takso? — V vseh takšnih primerih je treba napraviti pogodbe o zameni, za katere se plačuje ista taksa kot pri sklepanju kupo-pro-dajnih pogodb, če so predmeti zamene enake vrednosti, se odmerja taksa od vrednosti enega zamenjanega predmeta. Ce pa so zamenjani predmeti neenake vrednosti, se določa taksa po predmetu, čigar vrednost je večja. Ce se nepremičnine zamenjavajo zato, da bi se zemljišče arondlralo v kmetijskem Interesu, t. J. zložilo obenem z drugim zemljiščem teh gospodarjev, se ne plača taksa po vrednosti, nego samo za navadno potrdilo ali taksa za listino. Sicer pa znaša državna prenosna taksa 6% ln banovinska prenosna taksa (do 1. IV. t. 1.) 2% od vrednosti. K. š. — M. — Kako se ugotavlja prometna vrednost za odmero skupnega davka na poslovni promet od uvoženih predmetov? — To vrednost je jemati samo, če nI za dotično blago ugotovljena uradna vrednost, pa nastane dvom o točnosti deklarirane vrednosti po računu ali po specifikaciji ali zaradi tega, ker ni račun priložen. Običajno pa se najde prometna vrednost po vrednosti, ki jo ima blago v domačem prometu. če bi pa bilo ugotavljanje take vrednosti otežicočeno, ugotove carinarnice to vrednost, upoštevaje že ocarinjeno podobno blago, ki se Je zanj pobral skupni davek po deklarirani vrednosti, »Uslužbenski davek«. •— Koliko znaša vrednost stanovanja, obstoječega to ene sobe in kuhinje s prosto razsvetljavo, ki ste ga poleg redne mesečne nagrade brezplačno oddali hišniku? — Denarna vrednost takšnega stanovanja s prosto raz»vetljavo znaša 115 din na mesec. P. K. — Z. Vzemite na znanje, da so stanovanjske zgradbe opuščenih industrijskih in obrtnih podjetij oproščene zgradarine samo toliko časa, dokler se kakorkoli ne ukorlščajo. Ker ste v zadnjem času namestili v takšni zgradbi najemnika, morate to takoj prijaviti v svrho odmere zgradarine davčni upravi. Pravna Sktmašisa pravica v pravdi Sodišče sme v pravdi na stepajoč emu tožniku ali tožencu ali obema strankama pripeznati siromašno pravico Ie takrat, kadar se je uverilo, da stranka ne zmore pravdnih stro?kcv brez škode za zasilno vzdrževanje same sebe ali svoje rodbine. Tudi inozemcu, ki je stranka v pravdi, se sme priznati siromašna pravica, če jo> pri-poznavajo tudi inozemska sodišča našemu državljanu, ki nastopa kot stranka v pravdi pred inozemskim sodiščem. Prošnja za pripoznavo siromaške pravice sc vloži pismeno ali pa se da na zapisnik pri onem sodišču, kjer pravda teče ali pa na zapisnik pri sreskem sodišču, v čigar območju ima siromašna stranka domo-valisce ali stalno bivališče. Prošnji je priložiti potrdilo o imovinskih razmerah siromašne sitranke. Iz potrdila morajo biti razvidni dohodki, ki jih ima stranka od svojega zaslužka ali iz drugih virov, kakor tudi osebe, ki jih mora pravdna stranka vzdrževati; razen tega mora biti izrecno potrjeno, da stranka ne zmore stroškov pravdnega postopanja v dotični svoji pravdi. Taka p0*"^ izdajajo občinska oblastva one občine, v kateri ima siromašna sitranka domovališče ali stalno bivališče, potrjena pa morajo biti tudi od pristojne davčne uprave. Če je siromašna stranka oseba, ki je pod varuštvom ali skrbstvom, sme dobiti tako potrdilo tudi od varuštve-ne ali skrbstvene oblasti. S pripoznavo siromašne pravice dobi stranka v dotični pravdi: začasmo oprostitev od plačevanja taks in drugih državnih pristojbin, ki se plačujejo spričo pravde; oprostitev od pologa varščine za pravdne stroške; pravico zahtevati, da se ji postavi advokat, ki naj se začasno pravda zanjo brezplačno, toda samo v onih pravdah, za katere je po pravdnem postopniku predpisano zastopanje po advokatu; pravico, da srne podati v sporu, za katerega ni predpisano zastopanje po advokatu pri sreskero sodišču svojega domovališča ali stalnega bivališča na zapisnik svojo tožbo, ter zahtevati, da se odprem i ta zapisnik k pravdnemu sodišču in da ji to sodišče po- stavi brezplačnega zastopnika v njini pravdi; za take zastopnike se postavljajo uradniki državnega tožilstva ali sodišča; začasno oprostitev plačevanja pristojbin, potnih stroškov, dnevnic in sploh izdatkov za odposlane sodne osebe — uradnike, služite-Ije, izvršilne organe, priče, izvedence, potem stroškov za potrebne sodne ogiase, , prepise, rubrike, naposled potrebnih stroškov v gotovim, ki jih za siromašno stranko izdajo zakoniti od sodišča postavljeni zastopniki (skrbniki) ali pa siromašni stranki v dotični pravdi od sodišča postavljeni advokat ali njen zastopnik revnih. Vse te stroške in izdatke plača država iz državne blagajne. (Dalje v prihodnji nedeljski številki). * B. Lj. Ali smete zahtevati od najemnika tudi plačUo delnih stroškov za uporabo električne razsvetljavo na stopnišču. — Ce je bil strošek hišnega lastnika za električno razsvetljavo ob sestavi najemne pogodbe vključen v znesku najemnine, ne smete niti sedanjemu najemniku, niti novemu, ki bi se vselU v Isto stanovanje, povišati najemnine nad ono, ki jo je plačeval na dan 1. septembra 1939, ker bi sicer zakrivili prestopek o pobijanju draginje ln brezvestne špekulacije, ki se občutno kaznuje. V nasprotnem primeru, kar pa po navadi ni običajno, bi mogli zahtevati povračilo, toda le resnično primernega zneska. L. B. Pod katerimi pogoji se sme odpovedati najem stanovanja. V našem listu smo ponovno objavili posamezne in tudi skupno vse razloge, ki opravičujejo odpoved stanovanj. Dotlčna uredba, s katero se omejuje raboprodavčeva pravica odpovedati najem stanovanj ln poslovnih prostorov, velja od 19. oktobra 1940 in prestane po enem letu, ko je stopUa v veljavo, če ne bo podaljšana. Objavljena Je v Službenem listu dne 26. X. 1940 v 86. kosu XI. letnika. E. P. Sv. A. Glede privatnega študija in položitve male mature. — Obrnite se na ravnateljstvo dotične srednje šole, ki prihaja v poštev; le tam boste mogli dobiti točna navodUa. Zdravniška G. R.: Znaki, ki jih navajate, močno spominjajo na pojave v dobi mene. Vi ste sicer še relativno mladi, vendar je možno, da že polagoma nastopa mena. Po mojem bi prišli v poštev za zdravljenje hormonalni preparati. V ostalem se še posvetujte s kakim specialistom za ženske bolezni. P. X. C.: V poštev prihajajo razni preparati, ki Jih ponuja tudi dnevno časopisje. Bistvo tega zdravljenja obstoji v tem, da se tvorijo razne spojine, ki prlstudijo človeku kajenje. Ostali znaki gredo na rovaš živcev. Sin mora živeti mirno življenje, ogibati se mora zlasti alkohola. Priporočam posebno šport v prosti naravi, lahko in ne preveč pikantno hrano. Tu pa tam naj se poleg tega zateče k pomirjevalnim sredstvom (valerijanska tinktura, brom in slično). V. G. Maribor: čudim se vam, da trpite že leto dni na težavah mehurja ln da še doslej niste šli v bolnico, kamor bi morali že davno iti, odnosno, da niste šli niti k zdravniku. Kaj pa še čakate? — V omenjenih terminih Je oploditev malo verjetno, odnosno skoro nemogoča. Bradavice: Svetujem, da greste k vašemu zdravniku, ki vam bo na eden izmed načinov vašo nadlogo kmalu odpravil. L. Sv. Križ pri Litiji: Bolečine v hrbtu so raznega izvora. Možno Je na eni strani, da gre za vnetje hrbtenice, na drugI strani pa pogosto opažamo bolečine v hrbtu pri obolenju želodca, maternice itd. Ker ne vsebuje vaše pismo nobenih podatkov, morem na daljavo samo domnevati. Ne morem pa reči nič določnega. Na vsak način vam svetujem, da greste k zdravniku, ali pa v bolnico zaradi pregleda, odnosno zdravljenja. Ooroteja: Možno je, da je vaše sedanje stanje posledica operacije. Včasih se namreč po operaciji napravijo zarastline, ki ovirajo prehod blata, odnosno vetrov. Poleg tega dopuščam možnost, da imate katar debelega črevesa. Svetujem, da greste v bolnico zaradi pregleda. Potreben je namreč rentgenološki pregled, kakor tudi opazovanje napadov, nakar bo šele mogoče vaše stanje pravilno presoditi. Neprijetnost: Ker spolna bolezen v vašem primeru ne pride v poštev, domnevam, da povzroča opisane spremembe izpiranje s kislino. Opustite tedaj Izpiranje z borovo kislino. Ljubi j. sept. 1940: Ker ne prinašam receptov, vam ne morem drugega svetovati kot to, da se obrnete na zdravnika za kožne bolezni. žena: Najbolje je, da se dogovorite s kakim zdravnikom tamošnje bolnišnice, ki vam bo svetoval kako ln kaj Uživanje limon ln calcipota morem samo priporočati. Glede zob počakajte poroda ln pojdite šele tedal k zdravniku! Glede brata bo odločil vojaški zdravnik. AJBA IN PROSO A. R. Lj.: Iz lepe, polne ajde dobite pri mletju okrog 60% bolje ln 10% slabše moke. Zdravo, dozorelo prvovrstno proso vam pa d& cca 70% kaše, slabše pa okrog 65%. SLABO MLEKO 2. B. Mr. Dobivate z večjega posestva mleko, ki ga prinaša na dom raznašalka. Kakovost mleka se zelo menja. Za vsako pritožbo najde donašalka izgovor. Enkrat trdi, da Je mleko znabiti nekoliko slabše, ker dobivajo krave veliko pese, drugič pravi, da so krave z mladim mlekom itd. škodo trpite pa le sami, ker drago plačujete slabo mleko. Poskusili ste menjati dobavitelja, pa je bilo še slabše. Sedaj želite govoriti z gospodarjem, da bi vam pošiljal boljše mleko, čeprav po nekoliko višji ceni. Se poprej hočete dati mleko v preizkušnjo, da boste mogli z dokazi pred dobavitelja. Radi bi vedeli naše mnenje. Hrana ima na vsak način vpliv na kakovost mleka. Tudi je res, da je mleko po telltvi nekoliko manj mastno. Vse to pa ne more tako pogosto in občutno zmenjati mleka. Tako občutno spremembo bi opazili, če bi dobivali mleko samo od ene krave in to enkrat ali dvakrat letno za nekaj dni. Radi tega vam odločno odsvetujem ponujati višjo ceno za boljše mleko. Vsa količina mleka, ki gre naprodaj, mora biti enako dobra. Svetujem pa vam, da daste mleko večkrat preizkusiti, da se dožene krivec, ki spreminja kakovost mleka. GNOJENJE CVETLICAM O. T. S. Lansko pomlad ste cvetlicam gnojili z umetnimi gnoj M. Več kakor polovica cvetlic se je radi gnojenja posušila. Tudi oleander Je pobledel v začetku, pozneje pa se Je lepo obra-stel. Mnenja ste, da so cvetlice pomrle zato, i ker je prišlo gnojilo k steblu ln na korenine, j Gnojili ste z apnenim dušikom. Radi bi vedeli, kaj Je vzrok, da so pomrle le nekatere rastline j in ne vse. Svetujem naj vam, kako je treba j gnojiti. Na vsak način Je bilo gnojenje premočno ln enostransko. Apneni dušik Je nežne rastline požgal. Cvetlice, ki so ostale nepoškodovane, so močnejše ali pa Jim nI prišlo gnojilo do korenin. Cvetlicam morate gnojiti s praškom, ki se v vodi topi. Torej ne naravnost posipati, temveč gnojilo poprej raztopiti v vodi in potem z nJim rastline zalivati. Na 5 1 vode zadostuje 15 ccm gnojnice, 8 do 12 g superfosfata in 4 do 6 g kalijeve soli. S tako mešanico zadostuje, če zalijete cvetlice na pomlad štirikrat, ln sicer vsak teden enkrat. Mesto gnojnice vzamete lahko 6ečnino, toda le v polovični meri. Ne prl-livajte vsem rastlinam enako množino gnojila, močnejšim daste lahko več, slabšim manj. Raje zalljte v presledkih po malo in večkrat, kakor naenkrat veliko. ZATIRANJE PLEVELA Z GNOJILI P. O. Sn. M. Njive imate zelo zapleveljene. Zlasti zimski posevki so po navadi zaraščeni b najrazličnejšim plevelom NapravUi bi radi cenen poskus zatiranja plevela z umetnimi gnojili. Želite vedeti, kakšna gnojila so za to potrebna, ln če so še katera druga sredstva, ki služijo v ta namen. Za pokončevanje plevela rabimo kajnlt. kalijeve soli. neoljeni apneni dušik, zeleno in modro galico. V prvi vrsti vam svetujem, da napravite poskus z neoljenlm apnenim dušikom. Te vrste gnojilo ni drago in četudi poskus pri uničevanju plevela ne bi uspel, ste napravili nekaj koristnega. Zemlja se Je obogatila z dobrim gnojilom. Tovarna za dušik v Rušah priporoča na 1 oral 100 kg gnojila, ki se mora potrositi rano v Jutru, dokler je še rosa. Dalje Je gledati na vreme. Najboljše se obnese, če sipljemo gnojilo ob Jasnem sončnem dnevu. Priporoča se dalje vzeti mešanico dušika in kajnita, ln sicer na 1 oral 70 kg neoljenega apnenega dušika ln 200 kg kajnita. Mešanje s kajnitom ima tudi to prednost, da se dušik manj prašl, torej lepše trosi. Galica se raztopi v vodi ln nato škropi kakor v vinogradu. Ob rosi ali vlažnem vremenu se primeša na 100 1 vode 20—25 kg zelene gallce. če Je suho vreme, se vzame 15—18% gallce. Škropiti Je treba, dokler ima plevel 2 do 6 listov, ko Je mlad. Tudi modra galica služI dobro za uničevanje plevela. Modre gallce zadostuje 5—8%. V 14 dneh se mora škropljenje ponoviti. H. Setfert ln gospod O. Demšar). — 10.45: Plošče. — 11: Prenos papeške proslave iz velike Unionske dvorane. — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Nedeljski koncert Radijskega orke-j stra: — 16.30: Oddaja za našo vojsko: Ob 25-> letnici ustanovitve prve jugosl. dobrovolj. divizije. — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Ura slovenske pesmi in besede: Pesmi Zor-ka Prelovca poje Slovenski vokalni kvintet i in branje ge. Marije Kmetove. — 20.30: Bučarjevi napevl. 22: Napevi, poročila. — 22.15: Za oddih (plošče). Beograd 20.40: Orkestralni koncert. — I 22: Vesela muzika in ples. — Zagreb 20: Rezervirano za prenos. — Praga 20.10: Koncert češke filharmonije. 21.30: Kabaret. _ 23.45: Lahka glasba. — Sofija 20: Ruske romance. 21: Orkester in solisti. — 22: Plesi. — Berlin 19.15: Plesni večer. — 21.15: Vesela muzika. — 22.15: Pester glasbeni spored. — Rim 19.45: Koncertni večer. Ponedeljek 10. marca: Ljubljana. 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Za veselje in zabavo (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Jugoslovenski spored (Radijski orkester). — * Občni zbor Slovenske šahovske zveze v Šoštanju preteklo nedeljo je potekel v najlepši slogi in popolnem soglasju, ki sploh karakterizirata zvezino delovanje. Izvoljen je bil dosedanji odbor s predsednikom g. dir. dr. Bajcem na čelu. Zveza šteje sedaj 21 klubov s 588 plačujočimi člani in 500 verificiranimi igralci. Skoraj vsd klubi redno plačujejo članarina V medklubskem tekmovanju Slovenske šahovske zveze sta bila v celjski skupini odigrana oba semifinala. Radeče so izbočile Gaberje s tem, da so zmagale z 9:7 (rezultata tekem sta bila 3:5, oziroma 6:2); Celjski š. k. pa je porazil šošranj s 6 in pol : 1 in pol ter 7:1. V mariborski skupini sta finalista ŠK »Vidmar« in Zelezničarski š. k. Mežica in Mariborski š. k. sta biila izločena iz nadaljnjega tekmovanja, ker k nekaj tekmam nista prišla. — V prvem razredu ljubljanske skupine ni bilo novih dogodkov. V drugem razredu bo zmagala predvidoma mladinska "Sekcija Ljubljanskega s k., v tretjem pa III. moštvo Centralnega š. k. O priliki kongresa Šahovske zveze Zedinjenih držav je bil lani poleti v Dallasu v državi Nevv York igran manjši turnir. Zmagal je velemojster Fine z 8 točkami (100%). Drugo mesto je zasedel kalifornijski mojster Herman Steiner, ki je pod imenom Stoner pred leti igral tudi na mno*-gih turnirjih v Evropi. S turnirja je naslednja partija. Beli: Adams Črni: Fine 1. e2—e4, e7—e5, 2. Lfl—c4, Ta neobičajna otvoritev nima svojega imena. Fine z enostavno igro dokaže, da ima zgodnja poteza, z lovcem mnogo senčnih strani). 2. .. . Sg8—f6, 3. d2—d3, (Če 3. Sc3, potem že Se4:!; 4. Lf7:+, Kf7:, 5. Se4, d5 s prednostjo za črnega, ker beli za črno središče nima prave kompenzacije. Dejstvo, da je beli zamenjal močnega lovca, tudi popolnoma odtehta črnemu izgubo rohade). 3. .. . c7—c6!, 4. f2—f4?, (Boljše je pač 4. Lg5. Treba je bilo preprečiti d7—d5). 4. ... e5:f4, (Celo takoj d5 je najbrž dobro). 5. Lcl:f4, (Zanimivi zap-letljaji nastanejo po 5. e5. Črni odgovori lahko d5, 6. ef6:, dc4- ter obdrži najmanj predaost dveh lovcev in boljši razvoj). 5. . .. d7—d5, 6. e4:d5. Sf6:d5. (Morda je le cd5: še boljše. Pa tudi tako dobi črni važen tempo). 7. Ddl—f3. Lc8—c6. 8. Sbl—d2, Lf8—e7. 9 Sgl—e2, 0—0. 10. 0—0, (Dolga rohada b' bila zaradi možnosti direktnega napada mnogo prenevarna). 10 ... c6—c5, 11. TjI—el. Sb8—c6. 12. Se2—c3? (Vodi forsirano k porazu Najbolje je bilo menda Lg3 čeravno ima črni zaradi močnejše pozicije kmetov v središču in na damakem krilu v-ekakoT tudi potem nekaj prednosti) 12. ...Sd5:f4!, 13 Df3:f4. Le7—g5. 14. Df4—f2, Lg5:d2 15 U4:c6 (Zaradi Lc4- seveda beli ne sme vleči 15. DJ2:) 15. .. . DJ8—d4' (Z Lel. bi bil črni lahko tudi dobil kvaliteto. oddal pa bi kmeta f7 Seda i izgubi beli kvaliteto brez -.adomestila) 16 LeA—b3. Dd4 f2 + . 17 Kgl:f2, Ld2:el 18 Tfl:el. Ta8—e8. 19 Sc3—e4. Te8—e5. 20 Sc4—c!6. Te5:el. 21. K'f2:el b7—b6. 22. Kcl—d2, Scfi—a5, 23 Lb3—a4, (Na 23. Ld5 odloči Td8 takoj. Seveda je tudi tako beli izgubljen). 23. ... Tf8—d8, 24. Sd6—f5, g7—g6. 25. Sf5—e7 +. Kg8—f8. 26 Se7—c6. Sa5:c6. 27. La4:c6, Kf8—e7, 28. Lc6—b5 f7—f5. 29. Kd2—e3, Ke7—f6. 30 a2—a4, Kf6—e5 31. c2—c3, a7—a5, 32. Lb5—c6. g6—g5. 33. Ke3—d2, Td8—d6, beli se vda. (Sledi namreč g5—g4 ter nato Th6, pa dobi črni še kmeta). Vasja Pire SPOR? Med zimo in Zadnji smučarji In prvi nogometaši b>odo poskrbeli za današnji spored v športu Sezona v športu se zdaj obrača... Vsi veliki dogodki na belih poljanah so že za nami in zdaj bodo nastopili le še nekateri Iz smučarskih vrst, da po svojih posebnih željah in potrebah zaključijo sezono, medtem pa se že pojavljajo prvi, ki bodo spet poživili zelena Igrišča, med prvimi seveda — nogometaši. Tako spada današnja nedelja že med one, ki bodo minile v znamenju deloma zimskih in deloma poletnih športov. Otvoritvena nogometna tekma v Ljubljani ld jo bo odigrala SK Ljubljana z Viktorijo iz Karlovca. Prvi letošnji nasprotnik naših belo-zelenih nI baš velikega formata, toda za začetek je kar močan dovolj. V predtekmi bosta nastopili dve domači enaj-storici, kombinirana Ljubljana ln Svoboda. Spored bo na igrišču Ljubljane od 14. dalje. Ljubljanski Jadran bo danes gostoval proti Amaterju v Trbovljah. Začetek tekme je ob 15.30. XVI. kolo v obeh ligah še živahneje bo na zelenem polju pri Hrvatih in Srbih, kjer imajo danes na sporedu so ligaških tekem iz XVI. kola, ki mora prinesti še nekatere važne odločitve. Posamezna najboljša mesta v obeh ligah so bolj ali manj že oddana, toda že na naslednjih mestih so še možne razne spremembe. Ves pciožaj v tabelah je še zmerom takšen, da bodo vsa moštva tudi danes zastavila vse sile, da rešijo čim več v svojo korist Najvažnejši tekmi sta ta dan ona med Hajdukom in Coneordijo v hrvatski ter ona med BSK in Jugoslavijo v srbski ligi. Prvi par bo Igral v Splitu, beograjska rivala pa na igrišču BSK. Ostale štiri tekme v hrvatski ligi so razdeljene takole: v Zagrebu: Hašk—železničar, v Suboticl: Bačka—Gradjanski, v Sarajevu: Sašk—Split ter v Va-raždinu: obe Sla vi ji, varaždinska ln osi-ješka. V srbski ligi bodo razen »derbvja« v Beogradu igrala že na treh krajih — Bask in Jedinstvo sta svojo tekmo odigrala že včeraj —, in sicer v Borovu ŽAK in Bata, V Skoplju Gradjanski in Vojvodina ter v Pančevu Jugoslavija iz Jabuke in Slavija lz Sarajeva. V smučarskem sporedu smo bili med tednom opozorjeni na naslednje prireditve: na prvenstvo MZSP v teku na 18 km, ki bo danes dopoldne na terenih okrog Klopnega vrha na Pohorju, na medklubsko tekmo v smuku ln tradicionalno klubsko tekme za »bukov« pokal, ki bosta v izvedbi jeseniške podružnice AK Skale na Rožci in na veleslalom na Golteh, ki ga bo za pokal celjskega trgovca M. Meštrova izvedel smučarski odsek SPD iz Celja. Vsakega bo torej danes nekaj v športu in kdor se bo hotel zanimati za današnje športne dogodke, bo imel kljub temu, da niso najbolj pomembni, vendarle izbire dovolj. Marsu ]e potreben lasten dom Za tem ciljem Je šlo vse delo klubovega vodstva tudi v minuli sezoni, o kateri so te dni polagali obračan na svojem občnem zboru Ljubljana, 8. marca Snoči je imel agllni športni klub Mars svoj redni letni občni zbor, ki se ga je udeležilo lepo število članstva V kratki dobi klubovega delovanja se je Mars v petih letih požrtvovalnega dela razvil iz majhnega predmestnega kluba v enega najagilnejših ljubljanskih klubov, ki se je posebno dobro uveljavil v lanskem jesenskem tekmovanju v slovenski ligi. Zaradi tega je upravičena njegova zahteva, da bi moral, če je dobil za svoje uspešno delovanje že priznanja z višjih mest, imeti vsaj tudi svoje lastno igrišče, ne pa, da morajo klubovi igralci kot gostje trenirati na tujih igriščih. Za tem ciljem je šlo vseh 5 let glavno prizadevanje klubovega vodstva V ta namen je odbor naprosil mestno občino ljubljansko, da bi mu proti primerni odškodnini odstopila gramozno jamo ob Vilharjevi cesti, kjer bi se dal zgraditi lep in idealen stadion. 2al je ta prošnja ostala na odločilnih mestih nerešena. Izvršitev tega načrta je morala zaenkrat torej počakati, zato pa se je odbor začel zanimati za igrišče bivšega Slovana za Kolinsko tovarno. Tu pa so nastale nove težkoče, ker zahteva lastnik za igrišče previsoko odškodnino, ki jo klub skoraj gotovo ne bo mogel plačevati. Pogajanja se še nadaljujejo ln bi bilo v'interesu našega nogometa, da bi se to vprašanje rešilo ugodno in bi Mars slednjič vendar dobil svoj dom na zelenem polju. V ostalem je bilo klubovo delovanje zelo živahno. Se lani, ko se je klub boril v I. razredu, je stalno večal svoje območje in danes že uživa dobre sadove svojega dela. Prvo moštvo je odigralo vsega 24 tekem, od katerih je bilo 22 prvenstvenih z razliko 56:55 golom v klubovo korist. V jesenskem delu ligaškega tekmovanja je Mars s 14 točkami od 28 dosegljivih zasedel četrto mesto ter tako spravil vse svoje razpoložljive točke. Nadalje je L moštvo odigralo še 7 prijateljskih in 5 pokalnih tekem. Rezervno moštvo je odigralo vsega 5 prijateljskih tekem. Junlorsko moštvo je odigralo 9 prvenstvenih, 4 pokalne in 6 prijateljskih tekem ter si priborilo dva to-lažilna pokala. Sklicanih je bilo 19 sej, od teh 13 rednih in 6 izrednih, prejetih je bilo 80, oddanih pa 162 dopisov. Klub ima danes včlanjenih 124 članov, od teh 58 podpornih in 66 verificiranih igralcev. Za častnega člana je bilo soglasno izvoljen častni pokrovitelj kluba vojni minister na razpoloženju armijski general Milan Ne-dič, ki mu bo ob prvi priliki izročena krasna zahvalna diploma za vso naklonjenost, ki jo je izkazal klubu. Klubov inventar je vreden nad 11 tisoč dinarjev. Posebno razveseljivo je bilo blagajniško poročilo, ki priča o zelo dobrem finančnem stanju kluba. Med drugim so bila na zborovanju tudi spremenjena klubova pravila, ki so bila, kakor tudi ostala poročila, enoglasno sprejeta. Sledile so volitve novega odbora. Za prea sednika je bil ponovno izvoljen dolgoletni požrtvovalni predsednik dr. Milan Perko, ki se je za ponovno zaupanje najtopleje zahvalil in obljubil, da bo tudi v bodoče vodil klub po začrtanih smernicah k novemu napredku. Zahvalil pa se je tudi klu-bovemu trenerju g. Hasslu, kateremu gre levji delež zaslug za lanski uspeh Marsovih moštev. Hassl ne samo, da je marljivo treniral igralce, temveč je v klubu tudi aktivno sodeloval in kakor je obljubil, tudi v bodoče stal na strani kluba in zanj žrtvoval ves svoj prosti čas. Odbor sestavljajo: predsednik: dr. Milan Perko, L podpredsednik Janko Osenar, n. podpredsednik Miro Trtnik, tajnik Franc Zorko, IL tajnik Pavel šeflc, blagajnik Ludvik šefic, H. blagajnik Karel Rugler, načelnik Vinko Sefic, gospodar Janez Strah, odborniki: Vrhove, Jevnlkar, Gjud, Doberlet, revizorji Slamič, Marine in Skaza, klubov zdravnik pa je dr. Oton Baje. Klubu, ki se je z vztrajnim idealizmom svojega članstva že povzpel tako visoko, želimo, da bi čimprej prišel na lastna tla tn potem še z lepšimi uspehi pomagal dvigati raven slovenskega nogometa. Nedelja, 9. marca LJtiMjana 8: Jutrnji pozdrav. — 815: Ruski sekstet. — 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Prenos cerkvene glasbe lz franč. cerkve. — 9.45: Verski govor (dr. G. Rant). — 10: Klavirski koncert, štiriročno (gdč. Nova zmaga planincev V teku na 18 km je postal prvak naše vojske Anton Pogačnik z Jesenic Na Jahorini so se predvčerajšnjim nadaljevale tekme za smučarsko prvenstvo naše vojske s tekom na 18 km. Proga je bila zelo težka in je merila morda celo nekaj več kakoT 18 km. Tekmovanja se je udefležilo 40 izbranih smučarjev vojakov, zastopnikov vseh vrst orožja Tudi v tej smučarski preizkušnji so vsa vidnejša mesta — vseh prvih 7 zaporedoma — zasedli Slovenci, ki služijo po raznih edinicah naše vojske. Najlepše uspehe so v tej tekmi zabeležili v glavnem podoficirji in vojaki, medtem ko se je kot prvi oficir plasiral podporočnik Jože Švigelj na tretje mesto. Najlepši uspeh pa je priboril svoji edinici in svojim poveljnikom kaplar Anton Pogačnik, ki je starta I za planinsko brigado in v tej močni konkurenci zasedel prvo mesto. Ime Antona Pogačnika s smučarskih tekem ni neznano! V zadnjih letih je vztrajno spravil že marsikatero zmago na smučeh, največje zadoščenje pa Je dobil za svoj trud lani na III. zletu go-rentskih smučarjev v Tržiču, kjer si Je priboril prvenstvo GZSP v klasični kombinaciji ln vsega izleta. Kakor bo čitateljem Se v spominu, Je Pogačnik prejel takrat med Številnimi ostalimi darili tudi lep pokal našega lista. Zdaj vidimo, da Je prišla ta nagrada v ro- ke pravega moža; \vseli nas skupno z njegovimi tovariši in poveljniki, da Je tako častno zastopal slovensko smo-čsrstvo v Jugoslovenski vojski. Podrobni tehnični rezultati so bili naslednji: 1. Kaplar Anton Pogačmk (planinska brigada) 1:05:57, 2. podnar. Mirko Bračič (kraljeva garda) 1:06:15, 3. podpor. Jože Švigelj (plan. brig.) 1:06:35, 4. redov Matevž Kordež (kralj, garda) 1:08:13, 5. podnar. Vincenc Pavlič (plan. brig.) 1:08:59, 6. podpor. Alojz Lavrič (IV. armija) 1:12.27. Tekme so se nadaljevale včeraj s tekmovanjem štafet, danes pa bodo svečano zaključene. Tehtna beseda o Maksu Marinku V zvezi z včerajšnjo notico o prestopu znanega table-teniškega igralca Maksa Marinka iz ljubljanskega Hermesa v zagrebški Hašk, ki smo jo posneli po zagrebških listih, nas naproša Slovenska ta-ble-teniška zveza za objavo naslednje izjave: »Glede na vesti o prestopa našega državnega prvaka Maksa Marinka v članstvo Haška izjavlja STTZ, da ne bo dala nobenemu slovenskemu igralcu izpisnice za prestop v hrvatski table-tenišld savez niti dovoljevala kakršna koli gostovanja za hrvatske barve, in sicer zaradi nepopustljivega stališča hrvatske zveze nasproti Slovencem.« Kaj neki U dejal Marinko?, Kemične meje letanja Vplivi višav na človeško telo in stroj — Analogni pojavi kakor pri gorski bolezni — Odvisnost kemičnih dogajanj od višine Je za letanje velikanskega, pomena, in sicer ne samo za stroj, temveč tudi za letalca samega. V veliki višini, to je v višinah nad 4000 do 5000 m, se življenjska dogajanja v človeškem telesu odigravajo drugače nego v nižinah. Spreminjajo se celo preprosta anorganska dogajanja. Znani pojav gorske bolezni, ki jo pozna vsak veleturist, nam je o tem že prej marsikaj povedal, že v višini 3000 m se pojavlja običajno neka prekomerna utrujenost, ki se lahko stopnjuje do najslabših, morski bolezni podobnih pojavov. Domnevati je, da je vzrok za to v nedostajanju kisika. Znaki zanj bi bili pospešeno, težavno dihanje, utrip, bojazen, da se boš zadušil, tn drugo. Ker dobiva kri premalo kisika, jo skuša srce čim hitreje poganjati skozi pljuča in pri tem nastanejo lahko tudi nevarne krvavitve. Za ljudi, ki so bolni na srcu in žil ju, je gorska bolezen tedaj naravnost smrtno nevarna. Prebivalstvo na andskih visokih planotah, kjer se gorska bolezen često pojavlja, ima proti tem pojavom zelo dober pripomoček v listih koke <— tudi naši veleturistl bi »e s tem lahko skoristili. Drugače nam umetno dovajanje kisika prav tako pomaga in to je pač najboljši dokaz, da je pomanjkanje kisika glavni vzrok gorske bolezni in njenih zna- s svečo — Kje se neha oksidacija kov, ki nam v ostalem izginejo, čim se vrnemo v nižino. V velikih višinah se osnov ne kemične preosnove v pljučih in žilah pač niso mogle izvršiti v redu. Enako važne spremembe pa se kažejo tudi v kemičnih dogajanjih, ki označujejo zgorevanje goriva v pogonskih strojih. Motor sesa zrak neprestano vase. čim višja pa je višina, tem bolj se spreminja sestava zraka. V njem je pred vsem manj kisika. Zato imajo motorji za visoke polete posebne kompresorje, ki zgoščujejo zrak po potrebi. Seveda ni bilo lahko zgraditi takšne kompresorje, ki bi bili dobri in zanesljivi, pa ne pretežki. Kakor so pokazala novejša raziskavanja, se da spreminjevanje oksidacijskega dogajanja v velikih višinah prav dobro ponazoriti z gorečo svečo. Treba jo je postaviti le v okoliščine, ki ustrezajo okoliščinam v velikih višinah, in to se lahko zgodi s pomočjo znanih višinskih komor, v katerih se dado na poljuben način spreminjati zračni tlak, količina kisika, vlaga, temperatura, skratka vse že davno nam znane posebnosti ozračja v gotovih višinah. Poskusi s komorami so pokazali, da se oksidacija zgorevanja v višinah do 5000 m ne spreminja. Ker se gorska bolezen pričenja normalno že v višini 3000 m, je oksidacija dihanja tedaj občutljivejše merilo nego zgorevanje, toda to je za letalske motorje, ki začutijo spremembe v ozračju šele od višine 5000 m dalje končno brez pomena. V komorah, ki so jih naravnali na razmere v teh višinah, se je pokazalo, da ostaja plamen sveče spočetka sicer še svetel, njegov rumeni del pa se manjša, notranji, modri del se nasprotno veča. Rumeni del, ki sveti, izvira od oksidacije, ki se v višinah več nego 5000 m dogaja čedalje težje. Modri del, tako zvani redukcijski plamen, nima z zunanjim pomanjkanjem kisika nobenega opravka, zato ne nazaduje, temveč nasprotno: spočetka se zavoljo zmanjšanega zračnega tlaka celo veča. V okoliščinah, ki so v višinskih komorah ustrezali razmeram v višini 10.000 m, je bil plamen sveče sestavljen samo na polovico iz oksidacijskega dela. Od te višine dalje se odigrava oksidacija v stratosferi, zato je zbujala še posebno zanimanje. V višini 15.000 m plamen le malo sveti in sestoji skoraj izključno iz modrega dela. Oksldacijski del je nad njim kakor bleda čepica. V višini 18.000 m oziroma v okoliščinah, ki so ustrezale tej višini, je bilo vsake svetilnosti plamena tako rekoč konec. S poskusi so hoteli raziskati tudi učinek višine 20.000 m, toda malo nad 18.000 m je plamen sploh ugasnil, znamenje, da je oksidacija v tej višini zaključena. Ti poskusi so torej pokazali, do kakšne višine bi bilo mogoče spraviti motorna letala in kje je tako rekoč kemična meja letanja. -ll!llllllll!li;|l!!lllini!!!!1llin!!l!l!!linilllll!lll!lllll- Zlata trdnjava 14.000 ton zlata v shrambi Iz New Torka so nedavno odpeljali v znani Fort Knox zopet večjo količino zlatih palic. Prevoz se je Izvršil v največji tajnosti in pod strogim nadzorstvom oboroženih oddelkov. Trdnjava se zdaj lahko s ponosom imenuje »zlato«, kajti v nji je nakopičena največja zaloga zlata na svetu. Strokov-n ji tki sodijo, da imajo v Fortu Knoxu za 14 milijard dolarjev zlatih palic. Državna blagajna Zedinjenih držav razpolaga z zlato zalogo, ki predstavlja vrednost nad 22 milijard dolarjev. Samo zlato, ki je shranjeno v Fortu Knoxu je za 50 odstotkov več vredno kakor ves denarni obtok v vseh Zedinjenih državah skupaj, če bi ga na-tovorlli v vagone, bi moralo biti v njih prostora za 14.000 zlata. Večina prebivalcev živi še doma, listi izhajajo, mnogi pa so se zarili globoko pod zemljo Neprestano bombardiranje sicer nd razrušilo Londona, vendar mu zadaja vedno nove rane. Kllub temu oa se življenje v njem razvija skorai nemoteno naprej. Večji del prebivalcev ie ostal v svojih domovih. Vsi časopisi izhajajo. Velike ustanove angleškega življenja poslujejo Lep uspeh dresure Sedeti na motociklu ter imeti za svojim hrbtom leva, nI prijetna stvar. Krotile©, ki si upa Izvajati to toCko v cirkusu mora biti presneto hladnokrven čisto volneno — __ površnike, Kvalitetno blago Zimske suknje Itd. — dobite še vedno pri trrdki Drago Schwab LJUBLJANA — Aleksandrova cesta 7. Zaloga konfekcije za gospode ln dečke. »Dragi možiček, kolikokrat sem si želela, da bi se spremenil v negativ... Potem bi te dala lahko vsaj povečati...« (»Aftenbladet«) dalje, tako znani Lloyd. ki se ie s svojimi dve sto direktorji hi petsto nameščenci zakopal 20 metrov pod zemljo, v var:'0 zavetje pred bombami. Tam. globoko pod zemljo, imajo ti ljudje svoje brivce, restavracije. trafike, celo gledališko blagajno. Tuda veliki hoteli so se prilagodili novim razmeram. Dcrchester na primer, ki je sloveli po najlepših londonskih »giri-SLhc. Je popolnoma zavaroval svoje prvo nadstropje in hotelski eostie nemoteno plešejo v njem večer za večerom Ponoči pa mirno spe v udobnih zakloniščih pod zemljo. Reporter »Observerja« Alison Set-tle Je nedavno popisal izložbe vzdolž Bood Streeta, najelegantnejše londonske ttlice. Neka luksuzna dragulj anta je razstavila sklede in krožnike ter srebrno posodo iz XVIII. stoletja. Modne hiše so razstavile drago perilo in klobuke po zadnj. modi. V Bulding Centru si videl popolne kolekcije modernih peči za stanovanja Eno izmed izložbenih oken je bilo namenjeno zajcem in načinu njihove prehrane, odkar Je postalo meso bolj redka To je edini znak. Id ga je vojna vtisnila temu elegantnemu dedu Londona. žrtve potresa v Larisi O potresu, ki je prošlo soboto razmajal grško mestece Lariso, poročajo zdaj še nekaj podrobnosti. Gmotna škoda je mnogo večja, kakor se je zdelo takoj po katastrofi. Osemsto hiš se je zrušilo, nadaljnjih tritisoč pa je tako poškodovanih, da so se morali stanovalci izseliti. Našteli so 45 mrličev in nekaj nad tristo ranjenih. Za desettisoče prebivalcev brez strehe je dala vojaška oblast na razpolago šotore. Med potresom sta bila poškodovana tudi elektrarna in vodovod, železniški promet pa ni skoro nič trpel. Usoda egiptskega bombaža Dežela, ki je navezana na promet po Sredozemskem morju Egipt je, pravijo italijanski viri, kar m tiče izvoza in uvoza v podobnem položaju kakor Velika Britanija. Tudi dežela ob Nilu je, kar se tiče prometa z zunanjim svetom, navezana popolnoma na morje. Sredozemsko morje je bilo zanje pred vojno najpomembnejša prometna cesta. Štiri petine egiptske trgovine so šle preko sredozemskih pristanišč Aleksandrije in Port Salda. Sedaj rabita obe pristanišči v glavnem za vojne namene. Dobave, ki prihajajo v Egipt ta blago, ki gre iz Egipta, morajo preko sueškega pristanišča. Težko pa je, da bi šel ves gospodarski promet cele dežele preko ene same točke. Razen tega nedostaja Suezu potrebnih tehničnih naprav, saj je bilo to pristanišče med eglptskiml doslej na tretjem mestu. Nedostaja pa končno tudi ladijskega prostora. Izvozni in uvozni položaj dežele ob Nilu je zato zelo neugoden. V zvezi s tem je gospodarski minister zato Izjavil, da bo treba pridelovanje bombaža v Egiptu znatno omejiti. Skladišča bombaža v Aleksandri ji so že dalj časa prenapolnjena, zaradi blokade ne more to blago nikamor. 11*500 gibov v minuti Statistika iz carstva čebel Ameriški entomolog Edwln Teale je objavil veliko knjigo o življenju čebel. To celo vsebuje 10.000 fotografskih posnetkov. Zanimive so Tealove številke lz čebetaega carstva. Matica izleže vsak dan lahko 5000 jajčec, povprečno pa 2000. V svojem življenju, ki lahko traja pet let, izleže nad poldrug milijon jajčec, a samo v prvih dveh letih je tega sposobna. Čebelna krila se gibljejo navzgor, naprej, nazaj ta navzdol. Med poletom zamahnejo čebelne peruti 11.500-krat. Na dan obišče 30.000 čebel iz istega panja okrog 150.000 cvetlic. V krajih, kjer je mnogo cvetlic, preleti jo čebele kakšnih 50.000 milj, da naberejo za pol kilograma medu, med tem ko morajo v krajih, kjer je malo cvetlic, opraviti tudi 300.000 milj poletov. Hation book na Angleškem Namesto nakaznic imajo Angleži knjižice V deželi, kakršna ie Velika Britanija, ki dobiva velik del svojih življenjskih potrebščin preko morja, in ki je zapletena v hudo zračno in morsko vojno, ie vprašanje preskrbovania z živili »osebno težavno. Racioniranje ie torei prav *ako njena usoda, kakor ie to usoda ostalih evropskih držav. Kakor imamo mi živilske karte, tako imajo tudi na angleškem svoi »Ration book« — živilsko kniiiico. Vsak Anglež mora ' biti prijavljen pri svojem mesarju, kjer sme dofoiti določeno količino mesa na teden. Ce hoče imeti boljše kese. dobi pač nekoliiko manjšo količino. Lani v septembru ie smel kup: ti vsak Anglež še za 2 šilinga 6 mesa na teden. pozneje se ie ta denarna vsota skrčila na 1 šiling 10 in še pozneje na 1 šiling 6. Prav tako ie racioniran sladkor, ki so ea Angleži, ljubitelji čaia. porabili velike količine, maslo. (125 g), debela in tanka slanina, čai itd. Divjačina doslei še ni racionirana. Skrčeni obroki kriiha v Franciji Posledice lanske izredno slabe žitne letine V petek preteklega tedna je izšla naredba francoske vlade za skrčenje obrokov kruha, ki tvori pri francoskem ljud- BUKillili!.' dežela športa Mnogi njeni ministri so bivši športni prvaki Nabori in poroke v Nedavno se Je vršilo v New Yoricu letno zborovanje društva za ženitna posredovanja. Tri ln trideset držav Je poslalo na zborovanje svoje zastopnike, ki so v doftgfh govorih razpravljali o tegobah svojega poklica, katerega sta v zadnjem času začela ogrožati dva nova činitelja: nabori in strah pred vojno. Kakor poroča »New York Sun«, so zborovale!. ki Jih je bilo preiko dvesto, soglasno ugotovili, da nikdar ni bilo težje uloviti moškega v mreže zakona kakor v današnjih časih. Po njihovem mnenju so tega krivi v največji meri vojaški vpoklici, Predsednik zborovanja Natan Wolf Je trdfl, da so posredovalci za ženitve v prejšnjih časih Imeli na razpolago po petnajst žensk za enega moškega, dočim pride zdaj celo dvajset žens(k na enega moškega. Tako so zborovalci sklenili, zvišati svoje pristojbine na račun žensk, da jim bo v teh težkih časih zagotovljen vsaj goH obstanek. Drobne resnice Ne strah pred življenjem, temveč slast do življenja je ustvarila življenje po smrtL To Je kakor kopmenje po formuli: Nadaljevanje sled!. . . »Ljubim te« pomeni skoraj vedno: »Želim, da bi me ljubil ali ljubila«. Znak mladosti: želja, da bi bil človek starejši. Znak starosti: želja, da U ne bil mlajšL So smoležl, ki se vozijo vedno z napačnim vlakom, ta otroci sreče, ki jim to nič ne de. Večina ljudi oeni Iskrenost kot veliko čednost. Vendar pa ni prava ljubezen skoraj nikoli Iskrena v toliko, ker zamolčuje nedostatka druga. V mladosti sanjamo o zvestobi vsemu mogočemu ta nemogočemu. V starosti Imamo dovolj opravka s tem, da si ostanemo sami zvesti. Nobena vlada na svetu nima toliko športnikov in bivših prvakov kakor finska vlada. V tem ie prava slika maihne severne republike. Predsednik državnega sveta. Rangell je smučar, tekač ta odličen jahač. Bil je predsednik olimpijskega odbora v Hels;n-kih. ki ie pripravljal olimpijado 1940. Do oflimpijade žal. ni prišlo! Rangell si ie izbral za sodelavce mlade in vnete može. ki povečini niso pripadali nobeni politični stranki, M pa so se skorai vsi že proslavili v kakšni panogi športa. Minister poljedelstva Kekkonen je bil pred petna istimi leti finski prvak v skokih. Neki drugi minister ie bil pred desetimi leti tretji tekač za Nurmijem. Večina drugih se ie odlikovala na smučeh Tako ie bil tudi odličen smučar pokoini predsednik republike Kallio. Večina Fincev. tako ženske kakor moški, se oolee smučanja in teka pridno posvečajo tudi drugim vrstam športa, posebno streljanju, veslanjn in plavanju. Ogromen top italijanske vojske nekje m albanskem boJlHu Krušne nakaznice 90 poznati v Evropi že pred sto leti Krušna nakaznica, ki ta e Ju Je preskrbo s kruhom v tolikih državah med sedanjo vojno, je mnogo starejša kakor se običajno sodi. Sredi štiridesetih let minulega stoletja so imeli v nekaterih nemških deželah tako Slabe letine, da je jeto primanjkovati hrane. Ker Se ni bflo železnic, ki bi omogočile dovoz živeža lz drugih dežel, je bilo trelja seči po samopomoči. Zima 1845/46. Je bila Izredno mi zla, žetev po nji po. tako slaba, da so cene za kruh dosegle dotlej nesluteno višino. Dra-goletniki in oderuhi so vladali želodcem. Tisti, Id je morai čutiti pezo pomanjkanja, pa so bili v prvi vrsti siromaki. Ker nI bilo nobenih socialnih akcij, kakor dandanes imenujemo ukrepe v korist splošnostl, so se stvorile takozvane »komisije za siromašno prebivalstvo«. Te so prevzele skrb za prehrano stradajočih. Država je te komisije podpirala samo z nakupi žita v Inozemstvu, žito so zmleli doma, moko pa teročUl pekom. TI so tedaj poštah gospodarji položaja ln so prodajali moko samo za drag denar. Da U v tem položaju odpamogli splošni stiski, so uvedli nakaznice za kruh, ki se je maral prodajar ti po enotni ceni Da so pa revne J& stoji dobivali nekoliko cenejši kruh od premožnejših, so Zbirali denarne prispevke, s katerimi so pokrili razliko v ceni, katero so zahtevali peki od kupcev. Prvo mesto, ki je uredilo cene za moko in kruh v tistih časih, je bilo Karfsruhe. Bilo je v maju 1847., ko se Je mestna oprava dogovorila s peki, da bodo prodajali kruh po enotni ceni. V ta namen je vzelo mesto 150 tisoč goldinarjev posojila. Vsota je bila za tiste čase prav znatna. Za ta denar je mesto nakupilo zrnje v inozemstvu. Žito so zmleli, lz moke 1» so pekli enoten kruh. In prodajali so ga tudi po enotni ceni, ki pa je niso bili deležni samo siromaki, ampak vsi mestni prebivalci. stvu najvažnejše živilo. Krušni obrok, ki je doslej znašal 350 g na dan, so skrčili za dvajset odstotkov. Tudi kvaliteta kruha se je poslabšala. Pšenični moki bodo dodajali poslej dvajset odstotkov koruze ali drugih nadomestkov. Izdelovanje slaščic je strogo prepovedano, slaščičarne so žs morale ustaviti obratovanje. K tem ukrepom je prisilil francosko vlado položaj, kajti zaloge žita se vidno krčijo. Primanjkljaj žita za nezasedeno ozemlje maša danes enajst milijonov stotov. žitna letina lanskega leta je bila še slabša kakor so napovedovali največji črnogledi, dosegla je komaj polovico običajnega pridelka. Ker ni dovoza lz prekomorskih dežel, je veliko vprašanje, kako se bo preživljala Francija do nove žetve. Tudi letina v Alžiru in Tunisu je bila lani- slaba. Položaj v zasedenih krajih je nekoliko boljšL Minister za preskrbo Achard je naslovil na kmečko prebivalstvo poziv, naj žito izroča državi namesto da ga zadržujejo in pokla-dajo živini. ANEKDOTE Znani kemik Avgust Kekule je Imel sina, ki si je težko tZbtrai poklic. Na vprašanje, kaj si bo izbral, je odgovarjal: »Ne vem Se.« Nekoč so ga vprašali zakaj si ne Izbere poklica svojega očeta. Odgovoril Je suho: »Vidite, stvar Je takšna: mogoče bi postal slabši kemik nego je moj oče, potem M svet dejal: Stara pesem, nepo-mefonl sin pomembnega očeta. Lahko bi pa postal tudi boljši kemik: To M pa bilo Se neprijetneje, kajti tega svojemu očetu vendar na morem storiti!« Ko je mladi Napoleon obiskoval vojno šolo v Briennu, je bil med njegovimi učitelji neki profesor Baner, ki Je imel o Napoleonovih duševnih sposobnostih najslabše mnenje. Nekoč mu je neki tovariš povedal, da velja mladi Korzlčan za najboljšega matematika v zavodu. Bauesr se je začudil: »Kako? Ali je torej vendarle neka stroka, v kateri mladi človek nekaj zmore?« »SIcer se pa ne čudim, kajti Ml sem vedno mnenja, da Je matematika znanost za slabe glave!« VSAK DAN ENA »Pomislite, zalotila sem moža, da je poljubil svojo tajnico.« »Tega ne verjamem — to pravite samo zato, da bi v meni zbudili občutek ljubosumnosti.« (» Aftenbladet«^ Vedno številnejši otroški narašča] Prvič eden, drugič dvojčka, tretjič trojčki — Pod Rumom je pri Vrtačnikovih privekal 14. otrok Št. Vid na Dolenjskem, 7. marca Temeniška dolina slovi pri nas kot rodovitna in ima tudi lepo okolje. Poznajo jo številni izletniki, ki prav radi obiskujejo prve dolenjske vinorodne gorice na pobočju Primskovega. Na hribu s prijetnim razgledom v dolino stoji vas Vrh pri Subračah. Med redkimi hišami v Vrhu je tudi Frlajtarjeva hiša, kjer gospodari skromna, revna kmečka družina malega posestnika Toneta Pro-senca. Frlajtarjeva družina je dobila te dni izreden prirastek, rodili so se ji hkra-tu trije fantički. Frlajtarjeva sta poročena šele dobra tri leta. V tem času pa so imeli v hiši že trikrat vesel dogodek. Prvič se je rodil en otrok, lansko leto že dvojčka, letos pa je kar troje fantičev presenetilo očeta Toneta in njegovo ženko. V teh časih, ko se čuti pomanikanje povsod, kier imajo številne družine, dela prihod treh lačnih fantičev veliko zadrego. Frlajtarjeva kmetija je mala in bo težko redila vse člane. Frlajtarica, ki je zgled skromne dolenjske ženice, je opravljala vsa hišna dela prav do poslednjega, ko so ji priskočile na pomoč sosede, da so jo spravile v posteljo. Po starem običaju so materi ponudile skdelo krepke juhe. Frlajtarica pa ja na pol v šali, na pol zares »onegavila nad strežnico, češ, kaj ml bo ta voda, skuhaj mi raje žgancev, da se bom podprla za tri nove lačne kljune. Temenčani se zdaj radi najavljajo pri Frlajtarjevih, da si ogledajo najmlajšo generacijo. Vsi trije fantički so si izredno podobni in v skrbi, da bi jih ne zamenjali, ima vsak pobič zataknjen za povoj poseben listek s svojim imenom. Vrh pri Subračah in vsa Temeniška, dolina, ki je dobila te dni izreden prirastek, leži v litijskem okraju. Ta je bil v zadnjem času deležen že večkrat takšnega presenečenja, kakor ga imajo zdaj pri Frlajtarjevih. Lansko leto so prišli trojčki na svet tudi na Polšniku v Zasavju. Izredno plodovita je tudi 371etna Vrtačnlk Terezija, žena malega posestnika iz št. Jurija pod Kumom. Pred dnevi je dala življenje že 14. otroku. Spričo izredno številnega prirastka je bil v sredo za botra mlademu Kumljancu ban g. dr. Marko Natlačen in je najmlajši Vrtačnik dobil ime po vsojem botru. Fantiček je zdrav in krepak in se bo skoraj vrnil s svojo materjo domov pod dolenjskega očaka Kuma, kjer bo rastel ob 11 doma živečih bratih in sestrah. Mati Terezija Je doslej rodila 7 fantov in 7 deklet. Drzen vlom sredi noči VSouiOd so navrtali železno blagajno in odnesli osem tisoč dinarjev Šmartno pri Litiji. 8. marca. V četrtek zjutraj se je uslužbenka znanega šmarsikega industrij ca g Pavla Kna-Ciča na vso meč prestrašila, ko je zarana stopila v pisarno z namenom da jo pospravi. Vse ie bilo razmetano, na tleh je bilo polno nesnage in blagajna ie bila na-vrtana. Lastnik usnjarne g. Knaflič ie takoj nvidel. da so nočni dolgoprstneži strokov-njaško izvedli svoie delo. Nihče od domačih ni čul nikakega ropota. Sam gospodar spi nad pisarno. Hiša ie bila. kakor vsako ncč. tudi to noč zaklenjena, prav tako tudi vrata, ki vodijo s hodnika v pisarno. Vogalna pisarna ie od dveh izredno svetlih žarnic vso neč razsvetljena in na vsa-ke pol ure pregleduje industrijske, kakor tudi ostale naprave in lokale poseben nočni čuvai. ki ie pri hiši že dolgo vrsto let in ie izredno vesten mož. Pogled na kontrolno uro ie dokazal, da ie tudi usedno noč vestno vršil svoio službo in ie po svojih službenih predpisih vsake pol ure obšel ves dodeljeni rejon. Dosedanja preiskava kaže. da sta izvršila vlom dva drzna in spretna vlomilca fet poznane tržaške vlomilske šole. Eden je bil obut v čevlje okovance. drugi oa nosi lahke čevlie z gumijastimi podplati. Zanimivo ie. da ni bilo mogoče prav nikjer posneti prstnih odtisov. Oba vlomilca sta nosila pri svoiem poslu gurmiaste rokavice. Vlomilca sta na vrtal a blagajno s svinjsko nogo. Da sta strokovnjaka v svojem poslu in da sta poznala verjetno tudi poslovanje pri Knafličevih. ie dokaz ta ker nista blagaine navrtala od snaredai. kakor bi vsakdo pričakoval, temveč od strani. Za to sta imela poseben rszlog. Blagajna ie razdeljena v več predalčkov. Rokomav-ha srta zavrtala blagajno točno na onem mestu, kier hrani g. K>p1ič denar V'o-milea sta odnesla 8 tisočakov in še nekaj drobiža. Vsa sreča ie v tem ker ie Knaflič poravnal ravno prejš-ni dan večii znesek, sicer bi se obema ptičkoma n č i pohod še bolj obnemel. Po izvršene -.a vlomu sta se svedrovca ne^liš^o podala i.7, pisarne in sta jo zaklen!la. Prav tako s'a 7?k1enila tudi \ežna vr>tn Odnirala in zapirala sta vrata z vitrihi. Oblastva imajo na sumu dve osebi, ki bi prišli v poštev pri vlomu, vendar drže v interesu preiskave zadevo v tajnosti. H koncertu Orkestralnega društva Jutri zvečer priredi Orkestralno društvo Glasbene Matice svoj prvi letošnji javni koncert, ki je v nizu javnih koncertnih nastopov njegova 187. prireditev v dvajsetletni dobi delovanja. Koncert bc v veliki Filharmonični dvorani, katere preure-drtelj inž. arah. Joža Platner ie imel načrtoma v vidu ravno prireditve komornih ansamblov, kamor po svoji naravi sodi tudi godalni orkester kot številčna ojačitev godalnega kvarteta ali kvinteta. Stopajoč v 21. leto javnega udejstvova-nja in koncertiranja. si je Orkestralno društvo izbralo znova spored komorne godalne zasedbe, ki najboli ustreza njegovemu poslanstvu in namenom, zadanim pred 20 leti. Prvi namen je bila gojitev instrumentalne glasbe v najširšem krogu nepoklicnih izvajalcev prvenstveno godalnega orkestra. S tem je vršilo Orkestralno društvo dvojno nalogo: družilo je v svojem krogu ljubitelje resne glašbe, zmožne sodelovanja pri Stadiju in izvedbi sfcladb za godala, s tem pa je neposredno vplivalo tudi na domačo glasbeno tvor-stvo, ki 1e dotlej zanemarjalo komorno glasho zaradi pomanjkanja izvedbenih možnosti, kajti pobuda ustvarjanju prihaja pogosto iz docela praktičnih vidikov. Tako je bilo Orkestralno društvo or.če-sto krstni izvajalec novih slovenskih skladb ter ie prvič sploh izvajalo -temina dela naših avtorjev Emila Adamiča, Blaža Arniča. Matije Bravničarja. Davorina Jenka. Karla Jeraja. Antona Lajovi-ca, Jurija Mihevca. Slavka Osterca. Uroša Prevorška. Stanka Premrla. Saše Sm-tla. L. M. Škerjanca in Vilka Ukmarja. Poleg teg ie sodelovalo pri prvih izvedbah minogih drugih slovenskih skladb cli pa ie dalo pobudo za ustvarjanje in izvajanje. V smislu te tradicije je sestavljen tudi spored ponedeljkovega koncerta, ki navaja poleg skladb velikih predklasičnih mojstrov Vivaldija, Corellija in Bacha ter obeh francoskih avtorjev Roussela in De-bussyja tudi dve skladbi sodobnih jugoslovanskih skladateljev, mladega Slovenca Jurija Gregorca in Hrvata Frana Lhctke. Prvega skladba »Prelude melancolique« je prejela že lani Lajovčevo nagrado Glasbene Matice ljubljanske kot najboljša vložena skladba za godalni orkester, drugega »Scherzo« pa ie doživel ob nedavni prvotni izvedbi v Zagrebu spontan in nede-ljen uspeh zaradi svojega karakterističnega. iz hrvatske narodne glasbe posnete- Danes prvi vojaški koncert v Ljubljani Skladatelj in dirigent L. M- Skerjanc ga ritim in kolorita. Tako predstavlja spored ponedeljkovega koncerta. Pri katerem sodelujeta pianistki ga. Boža Cerni-vec-Saplja in prof. Silva Hrašovec in ga vodi dirigent prof. L. M. Skerjanc, pester izbor skladb za godalni orkester, ki je specialna panoga orkestralne zasedbe, posredujoča med solistično in komorno glasbo ter velikim orkestrom. Huda nesreča Jesenice. 8. marca Ok.og- 9. dopoldne se je pripetila v mar-tinarni KID na Jesenicah nesreča, ki bi kmalu zahtevala življenje elektrika Cirila Pogačnika, rojenega 1. 1917 v Rožni dolini v Ljubljani. Pogačnik Je Imel nalogo, da izmenja tuljavo magnete zavore na 8-ton-skem žerjavu v višini 16 metrov. S staro tuljavo v roki se je vračal po lestvi navzdol, pri tem pa mu je bržkone izpodrsnilo ali pa je Izgubil ravnotežje, da Je padel v znak na progo spodnjega žerjava, od tam pa še 9 metrov globoko na tla in se preko-talil v meter globoko livno Jamo. Poklicani zdravnik čar. Josip Hafner je ugotovil preloim leve stegnenice in izpah v levem zapestju ter znatne opekline na levem licu. Zdravnik je nudil ponesrečencu prvo pomoč, nakar je odredil naj ga takoj prepeljejo v splošno bolnišnico v Ljubljani, Po-gačnikove poškodbe so zelo hude in ni mnogo upanja, da bi ostal pri življenju. Komisija s policijskim podnazomikom Kunči-čem na čelu je ugotovila, da krivca za nesrečo nc zadene nikogar. Smrt pasi št. Vid pri Stični. 8. marca V št. Pavlu pri Stični se je včeraj popoldne pripetila huda nesreča, ki je zahtevala življenje 58!etnega posestnika Franceta Goloba. oč2ta številne družine. V goz. du je naložil voz stelje. a ko je okror 15. pripeljal domov, je v neposredni bližini hiše, kjer teče cesta tik plitkega vaškega ptoka, kolo zašlo čez rob ceste in težko naloženi voz se je zvrnil v petok. Nesrečni gospodar je p?del v vodo. tako da je tovor obležal n?.d njim in ga zadušil komaj par pedi pod gladino vode. Ko so domači in sosedje prihiteli na pomoč, je bilo že prepozno. Franceta Goloba so mrtvega potegnili izpod voza. Nesreča dobrega gospodarja in skrbnega četa je v vsej soseski vzbudila iskreno sežalje. A kakor je že navada, da nesreča nikoli ne prihaja sama, je tudi tokrat okreg 21.30 podrur.na cerkev sv. Pavla udarila plat zvona. Na polju blizu št. Vida je začel goreti kozolec. Čeprav so takoj prihiteli gasilci od vseh strani, je kozolec pogorel do tal. Danes bomo imeli v Ljubljani prvi vojaški koncert pri katerem bo sodelovala pevska družina našega domačega, ljubljanskega 40. pešpolka. Koncert so organizirali S reški odbor jugoslovenskih dobravo! j-cev v Ljubljani, odbor Udruženja rezervnih oficirjev in Radio Ljubljana. Namenjen je spominu 25. letnice ustanovitve prve jugoslovenske dabr nato nadaljujete delo na 113 šibičnih, ne da bi še kaj dodajale. Enakomerno kvačkate približna 21 krogov (to zavisi kajpada od velikosti otroške glavice), sedaj pa pričnete deteti kra-jevce. V prvi vrsti že dodajate šibične in sicer vbadate dvakrat navadno, v tretji vbod pa napravite dve šibični. V ostalih krogih pomno-žujete šibične, pač kakor hočete dati krajevcem bolj zvančasto ali balj ravno obliko. Ko se vam zde krajevci dovolj široki, jih zaključite in premikajte, potem ko site jih nekoliko poškropili. Klobuček prepašete s tcmn&modrim ripsastim trakom. za lepe dneve rete vdlno v lepi pomladanski barvi in pričnete plesti elegantno dolgo jopico, kakor je sedaj moderna. Če ste količkaj spretne, si boste po kroju izdelale prav okusno oblačilo, ki bo vsekakor mnogo cenejše od navadne jopice iz blaga. Takšno barvasto jopico bosite nosiie tudi poleti preko vsake N&p&dnci &k>žixxi upliva na ves organizem* Dobro sredstvo za odvajali, ki zanesljivo deluje in ima prijefen okus, je ULm.ikiimiMt poletne obleke, da se zavarujete pred večernim hladom. Torej kar na delo! Načrte, ki jih najdete na naši skici, srno narisali za srednjo postavo. Dolžina kroja odgovarja precej dolgi jopici, kroj pa lahko spodaj skrajšate, če hočete prištediti volno. Pri tej obliki m pri srednje debeli volni uporabljajte igle 3 mm v premeru. Robove na jopici, na žepih in na zapestni-kih pletite 1 zanko levo. 1 zanko desno, vso jopico pa pletite gladko in sicer tako, da vbadate desne zanke od zadaj, leve pa pletete kakor po navadi. Za hrbet nasnujte približno 104 zanke, potem snemate po kroju, v višini pasu pričnete plesti 1 zanko levo, 1 zanko desno, na vsaki strani pa pletete še naprej 5 cm roba gladko. Levo, desno pdetete 5 cm visoko, nato nadaljujte vse delo gladko. Za rokave na snujete 69 cm na ianjših iglah, da ostanejo zapestniki trdni in pletete 7 cm levo, desno, nato pa nadaljujete po kroju gladko. Sprednji de! pričnete z 38 ELITNA KONFEKCIJA " MAR/BOp PP/NASA VEDNO NAJNOVEJŠE zankami in dodajate sprva na eni strani, da dobite po kroju zaokrožen rob. Nato snemate po kroju. Rob, ki obdaja obe sprednji poli in vratni izrez, pletete posebej, in sicer tako, da nasmujete 450 zank na tanke igle in pletete levo, desno 2 in pol cm visoko. S tem robom obšijete že gotovo jopico, na desni strani pa pustite med robom sprednjega ddla in obrobkom pet enakomernih presledkov, ki tvorijo gumbnice. Preden pričnete plesti, si morate vsekakor izdelati kroj iz papirja, ki ga najprej narišete po navodilih, ki jih najdete na na- S skici. Številke pomenijo centimetre. Z ravnilom v roki borte takšen kroj kaj lahko same posnele. Ko je jopica gotova, jo na levi strani ae-šijete skupaj, potem ko ste posamezne dele prelikale pod vlažno krpo. Nato jopici prišijete enako prelikane žepe in jo opremite z galalitnimi ali lesenimi gumbi ▼ barvi volne. Pomladna zelenjava Luk ali por na način belušev. Očisti in operi luk, ki je ostal preko zime na vrtu; obreži ga tako, da ostanejo samo lepo beli deli. Ako je debel, prereži vsakega po dolgem čez pol, nareži jih na prst dolge prame in jih skuhaj v slani vodi. Dobro je, če prideneš tej vodi za noževo konico jedilne sode. Potem poberi luk z lopatko na krožnik, posipaj ga z drdbtinami in zabeli s presnim maslom. Prav tako lahko napraviS tudi mlado čebulo, ki pospeSuje prebavo in je torej zelo zdrava. Regrat ali cikorlja je izredno zdrava pomladanska solata, ki pa nam služi tudi kot prikuha. Vsebuje mnogo rudninskih snovi in vzbuja tek, ker draži prebavne žleze. Posebno dober je regrat, ki je rasel v peščeni zemlji ali kar v pesku, ker je bolj bel kakor travniški. Tudi po krtinah pobran regrat ima lepo bela in krhka stebelca in je zato izvrsten. Regrat jemo v solati, z gorkim krompirjem, fižolom ali lečo. Mnogim ugaja regrat, zabeljen z ocvrtimi kockami slanine z mastjo vred, ki jo prevremo skupno z vinskim kisom; to je tako imenovani špehov regrat. Za ljudi s slabimi zobmi regrat drobno sesekljamo in ga potem uporabljamo kakor celega. — Regrat lahko tudi skuhamo v slani vodi, ga odcedimo, popopramo, po-tresemo s sesekljanim česnom in peter-šfljem ter polijemo z vročim presnim maslom. Dalje je regrat zelo okusen, če ga oblijemo s tole omako: Sesekljaj zelen peteršilj, drobnjak, prav malo krebuljice, strok česna, dve peresci kadulje (žajblja) in vršiček timeza; primešaj dobrega na-! miznega olja, soli in vinskega ldsa — Na-j mesto, da regrat kuhamo, zadošča tudi, i če ga samo oblijemo z vročo vodo in ga I hitro odcedimo. Kuhanemu regratu smo namreč že odvzeli precej redilnih snovi. — Regrat lahko pripravimo končno tudi prav na isti način kakor špinačo. Kisli o o, ki raste po travnikih, lahko uporabljamo v kuhinji na več načinov. Sesekljano kislico takoj potresemo s ščepom sladkorja in malo soli ter jo namažemo na kruhove rezine vrhu presnega masla ali kravjega sira, pomešanega s presnim maslom in kislo smetano. — Znana je kisllč-na omaka in kislična juha, kateri pa pri-denemo še druge zelenjave ln dišave. — Drobno sesekljano kislico jemo tudi na krompirjevi ali fižolovi solati ter na kislem govejem mesu. — Kisllca povzroča močnejše izločanje pri vseh boleznih škro-fuloznega izvora. Dalje pospešuje obtok in čiščenje krvi. Na želodec in na živce deluje krepilno. Presno sesekljano, z oljem j in limonovlm sokom začinjeno kislico naj ; uživajo ljudje, ki imajo izpuščaje ali kako i drugače nečisto kožo. Korenjeva solata. Korenje je najvažnejša korenasta rastlina, ker vsebuje rano. go krvotvornih snovi. Nastrgaj očiščeno | korenje na gtrgalniku, dodaj nekoliko olja, na rezance zrezano kislo kumarico, dve olupijeni, na kocke zrezani Jabolki, na listke zrezano čebulo in četrt kuhane, na majhne cvete razdeljene karfijole. Začini s soljo, limonovim sokom ter po potrebi še z oljem in vse dobro zmešaj. Ali: Nastrgaj presno korenje, začini ga s sesekljanim zelenim peteršiljem ter mu primešaj nekaj žlic goste kisle smetane in po okusu še nekaj kapljic limonovega soka. Kakovost mesa Gospodinja mora poznati vse prednosti in nedostatke različnih vrst mesa, sicer se pri nakupu pogosto lahko vreže. Posebne važnosti je pri mesu tolšča. Premastno meso kvari želodec, pusto meso pa ni dovolj redilno. Za spoznavanje dobrega mesa od slabega veljajo v splošnem tale navodila: 1. Meso zdrave in pitane živine je kakor marmor prepleteno z mastjo. 2. Tolšča na zdravem mesu je bela in čvrsta, na bolnem je rumena, mehka in vodena. Tudi mast stare živine je rumena. 3. Zdravo meso je jedrovito, čvrsto. Ce se ga dotaknemo, se prst komaj malo ovlažl. Bolno meso je mehko ln mokrotno. 4. Dobro meso se pri kuhanju malo skrči in ne izgubi dosti na svoji teži; slabo meso se zelo vkuha in postane znatno lažje. 5. Bledovijoličasta barva mesa je znak, da žival ni bila zdrava 6. Temnordeča, skoraj črna barva po-menja, da žival ni bila zaklana, temveč je poginila. 7. Dobro meso komaj da d'ši, bolno smrdi. O. Henrl: vzemi me: Pravijo, da se utopljenec pred smrtjo spomni toliko 3tvari, celo onih iz najbolj zgodnjega detinstva. Ce je to re.s, potem je pač mogoče, da vstane človeku pred očmi ta ali oni dogodek iz življenja, v trenutku, ko si slači rokavico. To se je zgodilo Trisdelu, ko je stal v svoji sobi poleg mize in gledal čuden cvet v cvetličnem loncu. Bila je to kakteja z dolgim, občutljivim listjem, ki ga je naj-rahlejši vetrič zganil, kakor bi hotelo gledalca privabiti bliže. Trisdelov najboljši prijatelj, nevestin brat, je stal pri jedilni omari na drugem koncu sobe. Ni mu bilo prav, da Trisdel noče deliti z njim njegove dobre volje. Oba mladeniča sta bila praznično oblečena; gumbi na njunih srajcah so se svetlikali v poltemi, ki se je počasi kradla v sobo. Trisdel, ki si je počasi odpenjal rokavico, je premišljeval o dogodku, ki se odigral pred nekaj urami, še je čutil vonj cvetja, ki se je širil po cerkvi, še je slišal šepetanje več sto svatov sorodnikov in prijateljev, šelest svilenih oblek in posebno tihi glas duhovna, ki je poročil mladi par. Znova se je Trisdel spraševal, kako in čemu je izgubil to dekle, ki se je pravkar poročilo z drugim. In ta nerazumljivi, čudni dogodek se ga je globoko dojmil in naenkrat je bil v položaju, v kakršnem m bil še nikoli. Videl je samega sebe, takšnega kakršen ie v resnici bil, brez maske, gfrpri jo ponosen. Te dve lastnosti sta bili njegov ščit skozi vse življenje, dokler nista postali izraziti lastnosti njegovega značaja. Ko je Elza stopala pred oltar, se je Trisdelu samo za trenutek zdelo, da je njen bledi obraz dokaz, da njeno srce pripada drugemu, ne temu, s katerim se bo pravkar poročila. Ko pa je potem opazil topel pogled, s katerim so njene svetle oči gledale na ženina je bil razočaran. Kajti zelo dobro je poznal ta pogled in takoj mu je postalo jasno, da on sam zanjo prav nič več ne pomeni. Kako se je to zgodilo? Kaj ju je odtujilo? Nikoli se nista prepirala, nista imela različnih nazorov, nikakšen nesporazum ni motil njune medsebojne naklonjenosti. Zakaj torej? Čemu? Tisočkrat je v duhu gledal dogodke, ki so se odigrali tik pred naglo, nepriča-vano izpremembo. Vendar mu je vzrok odtujitve ostal neznan. Elza je bila čarobno dekle, iskrena in romantična. Godilo ji je, da ga je dvignila na piedistal, on pa je rad sprejemal njeno občudovanje. Pripisovala mu je vse mogoče in nemogoče lastnosti, talente, poštenje in častiželjnost. On pa je vse to sprejemal, kakor puščavski pesek vsrkava vodo — in ne obljublja, da bo pognal cvet. In ko je odpenjal drugo rokavico, je prišel do spoznanja, kakšen bedak je bil. Bilo je to tistega večera, ko je bil obljubil E'zi, da jo be K šejki na piedestal, na katerega ga je bila ona sama postavila: ponudil ji je, da bo z njo delil vse dobrobiti svojih dobrih lastnosti — kot s svojo ženo. Tedaj je med drugim z navdušenjem rekla: »Veš, kapitan Carters mi je nedavno pripovedoval o tebi in dejal, da govoriš španski kot kakšen Španec. Zakaj mi tega nisi nikoli povedal? Povej, ali je kaj na svetu, česar bi ti ne vedel?« Carters je bil falot. Res je, vedel je ne--kaj španskih besed in pregovorov, ki se jih je slučajno naučil iz kakšne knjige. Ali za vraga, čemu ji je Carters govoril, da zna španski, ko to ni bilo res? Toda njeno občudovanje je bilo tako ljubko, da se ga ni mogel odreči in tako je sprejel še en lovorjev venec, do katerega ni imel nobene pravice. Zdelo se mu je, da nikoli ni bila tako vesela in srečna kakor tistega nepozabnega večera. Ali dekliška sramežljivost ji ni dovoljevala, da bi takoj odgovorila na njegovo ponudbo. »Najpozneje jutri zvečer ti pošljem odgovor,« je dejala, in on je pristal na to, prepričan v svoj uspeh. Naslednji dan mu je minil v prijetnem pričakovanju njenega odgovora. Pozno popoldne je prinesel Elzin šofer kaktejo. Nobenega pisma, nobenega listka, samo na kaktejo pritrjen listič s tujim imenom, verjetno botanično ime cvetice. Trisdel je nepotrpežljlvo čakal vse do večera, ali nobenega odgovora ni bilo. Njegov ponog in trma mu nista dovoljevala, da bi jo poiskal in zaprosil za njen končni sklep. šele čez nekaj dni sta se srečala v hiši njunih skupnih znancev. Pozdravila sta se BABYMIRA krema SE USPESNO UPORABLJA ZOPER SPUSCAJE, BANE, PRASKE, OPEKLINE, HRASTE, LISAJE IN VSE NEČISTOSTI KOŽE PRI OTROCIH IN ODRASLIH. NAGLO SUSI OD ZNOJA ALI MOKRENJA OPALJENO IN ODRGNJENO KOŽO. DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH IN DROGERIJAH PO CENT DIN — ZA ŠKATLICO. Novi orehi Stopnice j A------ — J A----- --J A---- ----—J A — Namestu črtic vstavi prave črke, da dobiš besede naslednjega pomena: 1. kraj blizu Maribora, 2. okrepitev, 3. oseba iz Jurčičevega »Desetega brata«, 4. oseba iz grške mitologije, ki je imela opravka z nitjo, 5. žensko ime, 6. moško krstno ime, 7. žensko krstno ime. Skrit pregovor SPREVODNIK — NAJEMNIK — NAJ-DENCEK — BOLEČINA — KRAJŠANJE — PIJAVKA — ZACARANJE. Iz vsake besede vzemi tri zaporedne črke in sestavi potem iz njih pregovor. Premi kalnica VSAKDANJOST ZAOSTALOST KRILATEC KARABUGAS LJUBLJANA CARTAGENA TOVARNAR LABORATORIJ Premikaj te besede tako, da dobiš v treh zaporednih navpičih vrstah tri zemljepisna imena iz Jugoslavije. Račun s črkami KLMNXPR8 P N K R M R P T T K R P L L L T P P Namesto črk vstavi prave številke, da dobiš račun, ki se lepo izide. Ista črka nadomešča vselej isto številko. Prodafa ostankov V trgovini Suknjar & Co imajo razprodajo ostankov. Po nizkih cenah se dobe tam razni ostanki kvadratne oblike, raznih širin, toda vsi od iste vrste blaga. Gospa Ocvirkova gre v trgovino in kupi tam veoje število teh neenakih kvadratnih ostankov. Hoče jih potem sešiti tako, da bo dobila večje kvadratno pregrinjalo. Ali bo to mogla storiti? Koliko tehtajo ? Pipčeva družina gre na izlet. Opoldne se mude v majhni podeželski gostilni. Po kosilu odkrijejo otroci na skednju tehtnico in silijo starše, da bi se vsi tehtali. Oče in mati stopita skupaj na tehtnico. Oba skupaj tehtata 150 kilogramov. Potem stopita na tehtnico najmlajša otroka Njuna skupna teža znaša 45 kilogramov. Najstarejša otroka imata skupaj 10 kilogramov več, srednji otrok sam pa tehta šestino tega, kar tehtata oče in mati skupaj. Oče je izrabil to priložnost, da bi preizkusil bistroumnost otrok in je dejal, da je razmerje med težama staršev in otrok 2 : 1. Kako je to mogoče in koliko je tehtal vsak otrok zase? Strti orehi Posetnica: Plačilni natakar. Skrit pregovor: Stiska je najboljši učitelj. Dopolnilnica: Opreznost nas varuje pred bodočimi razočaranji. Veriga: Itaka, kadilo, lopata, Talija Jagoda danica, carina, namera. Premikalnica: Sokol, ujeda, galeb. Sestavljalnica: Človek je vsak dan bogatejši po izkušnjah, zato pa vsak dan siroma š ne i ši po iluzijah. Skriti kraji: Maribor, Opatija, Bogatin. Stric Matic je nagradil pet pridnih reševalcev. Po eno knjigo revije »2ivUenJe in svet« dobe naslednji: Heliodor Chromy, Studenec, p. Stična, Maks Žitnik, Šmartno v Tuhinju, France Span, Drašiči pri Metliki, Ivan Restar, Hrastnik in Lojze Osenk, Mojstrana 129. Križanka št 10 Vodoravn0: 1. voditelj francoske revolucije, 7 stan, 11. vrsta čebele, 17. ameriški pisatelj in mislec, 19. števnik, 20. alkaloid, ki se nahaja v tobaku, 21. eden izmed voditeljev fracoske revolucije, 22. igralna karta, 24. latinski dvoglas, 25. sredozemska rastlina, 26. geografski pojem, 28. mesto v Bolgariji, 32. praprebivalec Balkana, 33. nikalnica, 34. trska, 3T. gora v šuma-diji, 40. časovni veznik, 41. beograjski ša-hišt (Bora), 42. tul, 43. vrsta pesmih dvoj.), 44. nemška reka 46. gnojna tvorba, 48. staro mesto v Kampaniji, 49. žensko ime, 51. prislov, 53. soustanovitelj Rima, 54. zvok, 55. mati ustanovitelja Rima, 56. žensko ime, 57. švicarski narodni junak, 58. svobodno posestvo za časa fevdalizma, 60- neumen. 62. pogojni veznik, 63. slika (krajša oblika), 64. dva soglasnika 65 pi- kakor navadno, ali v njenih očeh je bil vznemirljiv, vprašujoč izraz. Vljuden kakor vsi svetovnjaki. aH trd ko zid v svojem ponosu, je Trisdel čakal na njeno opravičilo. Potem je Elza naenkrat spremenila svoje vedenje, kakor to pač ženske znajo, in postala zelo nedostopna. In tako sta se vse bolj in bolj od-tujevala ln njuno prijateljstvo se je razblinilo. Kateri izmed njiju je kriv te odtujitve? Nejevoljni Trisdel je iskal odgovora na to vprašanje. Prijateljev glaa je naglo prekinil tok njegovih misli. »Kaj je s teboj? Držiš se, kakor da bi bil ti ženin, a ne samo priča... Mene poglej! Prevozil sem dva tisoč milj na odvratni ladji, natovorjeni z bananami in česnom, samo da bi mogel prisostvovati tej ceremoniji. Ne pozabi — samo eno sestrico imam — in zdaj sem jo izgubil.« Naenkrat je utihnil in potem presenečeno vzkliknil: »Ni mogoče, pa to je moj stari znanec, ta kakteja! Prijatelj, kje si jo dobil?« »To je darilo,« je odvrnil Trisdel trmasto. »Ali mogoče poznaš to posebno vrsto kaktej?« »Seveda. Na stotine takšnih kaktej rase okoli Punta. Poglej, tu je napisano njeno ime. Ali znaš špansko?« »Ne,« je odvrnil Trisdel z grenkim nasmehom. »Je špansko?« »Da, v moji novi domovini ljudje verujejo v govor cvetic in v moč govora. Ta kakteja se na primer Imenuje »Ventomar-me« — lepo ime, ki pomeni: »Pridi in vzemi me!« satelj, ki posnema druge, 68. žensko tona, 70. hrvaška kratica za »tega leta«, TL ime filmske igralke Marsey, 73. odpadnik od vere, pridevek rimskega cesarja Juli-jana odpadnika, 75. zelo redka vrsta ž&-raf, 77. prelivati solze, 79. ozvezdje, 80. kem, znak, prvina, 81. judovski mesec, 82. mrtvica, 83. pleme. Navpično; 1. zbiranje ljudi, ld protestirajo proti kaki odredbi ali podobno, 2. slavni izdelovalec gosli, 3. rimski cesar, 4. stroj, ki ga rabijo poljedelci, 5. konica, 6. medmet, 8. igralna karta, 9. filmska zvezda, 10. kazalni zaimek, 11. osebni zaimek, 12.' palestinsko pristanišče, 13- prebivalec prestolnice azijske države, 14. ime umrlega podkralja Libije, 15. brezobziren, nesramen človek, 16. nauk o človeku, IS. predlog, 20. nikalnica, 23. jugoeflovenska viteška organizacija, 24. del baterije (množ.), 27. pogojni veznik, 29. mesto v Afriki, 30- sveta slika, 31. pamet, 35. geografski pojem, 36. žival z mnogimi nogami, 38. sol silicijeve kisline, 39. površinska mera, 41. moško ime, 45. težina blaga brez ovoja, 47. puščavska žival. 48. roman Svenssona, 50. mesto in morje v Rusiji, 52. anal, 59. plačilno sredstvo, 61. šum, 62. pripadniki starega naroda, 63. indijski čarovnik, 66. bivša poljska agencija, 67. Ibsenova drama, 68. kup sena, 69. zbor, 72. ruska reka, 74. mlečni proizvod, 76. reka v Severni Italiji, 78. vrsta zemJja, 80. oslovska abeceda. Rešitev križanke št- 9 Vodoravno: L heraldlka, 9. pesimizem, 17. iperit, 18. aster, 20. lirika, 21. kan, 22. interes, 24. nad, 25. igralna karta, 27. sestra, 29. Oberon. 31- la, 32. NRA, 34. Aida, 36. umor, 37. mig. 38. datelj, 40. Davos, 43. kimono, 45. Amati, 47. gol, 49. tiran, 50. Ka, 51. Pirandeio, 55. Ra, 56. tipkati, 58- mislila, 61. parastosi, 63. pan-tomina, 65. rja, 66. ion, 67. Mia, 69. Aeg, 70. sin, 71. Ante, 73. burka, 75. otok, 76. Haiti, 77. senator, 78. Drina. Navpično; i. Hilandar, 2. ep, S. rek, 4. A ras, 5. lineali, 6. dt, 7. Konrad, 8. Asta, 9. pero, 10. Erebus, 11. il, 12. minorit, 13. Iran, 14. zid, 15. Ek, 16. mahagoni, 19. te, 22. i(n) t(ako) d(alje), 23. sem, 26. sram, 28- sij, 30. rok, 31. lina 33. atakirati, 35. Ima, 37. moralisti, 39. etapa, 41. aga, 42. old, 44. Mirim, 46 piton, 48. slina, 51. patos, 52. ris, 53. Ema, 54. oster, 56. tajna, 57. ksi, 59. log, 60. anion, 61. prah, 62. imun, 63. pakt, 64. Anka, 68. Ira, 72. et, 73. Be (berilij), 74. a (b) o(vo), 75. or. aie vesti Žrtvovanje do zadnjega PretelUi petek je 17. pešpolk, ki ima zdaj garnizijo v Vinkovcih, praznoval svojo krstno slavo. To je bil v borbah za svobodo eden izmed najbolj hrabrih in najbolj slavnih srbskih polkov. V počaščenje padli i i junakov je beograjska radijska oddajna postaja v petek popoldne in zvečer priredila spominsko svečanost, pri kateri je književnik Stanislav Krakov, ki se .i 9 svoj-čas sam boril v tem polku, takole op sal junaštvo 17. polka: V balkanski vojni je to bil boj slovečega junaka Miladina Masaloviča. V svetovni vojni jo 17. polk vodil drug tak junak, polkovnik Aleksa Stojišič, ki je bil kot poveljnik vedno v prvih bojnih črtah in je bil dvakrat ranjen. Vsaka vojna edinica vojske kraljevine Srbije si je ustvarila zgodovino, polno slave, časti in zmag. Toda malo jih je, ki bi mogli s tolikšnim ponosom pogledati na svojo preteklost kakor oni, Id so v vojni pripadali 17. polku. To je bil polk slave, to je bil pravi napadalni polk srbske vojske, dostojen, da se uvrsti tik poleg slav-nf ga 2. »železnega polka«. Po snhih uradnih poročilih je 18. polk štirikrat izgubil vse svoje moštvo in je moral biti trikrat obnovljen. Edino zastava je ostala nepremagljiva. Na Biljegu, v gozdu snu-ti, je 2. bataljon tega polka od 1400 mož izgubil njih 1220. Mitraljeski vod, dodeljen temu bataljonu, je bil izbrisan iz spiskov, ker je bil do poslednjega moža vržen iz bojne črte. Na Krivi feji je bil pre-polovljen 1. bataljon majorja Matica, Na najslavnejšem bojišču KajmakčaJanu je bil uničen ves 3. bataljon podpolkovnika Mar-koviča, medtem ko je bil ostanek polka zdesetkan. Vsaka borba, v kateri je nastopil ta polk, je pomenila blesteče podvige, nezaslišana junaštva, zmago, toda tudi mnogo žrtvovani h življenj. Na solunski fronti se je izgubljaj 17. polk iz l>oja v boj, od zmage do zmage, smrti v smrt in je takd izginil, da ga je bilo treba v .januarju 1917 razformirati, ker vobče ni biVo več vojakov, da bi ga izpopolnili in obnovili. Ko je prišlo do pro-boja solunske fronte in ko je srbska vojska pričela svoj osvobojevalni pohod, na tej pojiednji poti slave ni bilo več zastave 17. polka, ker je v nekem kotu vrhovnega poveljstva v Solunu čakala, da bo Srbija osv obojena in da niknejo iz tal novi junaki In da bo mrtvi polk doživel svoje vstajenje. Danes. ko imamo obnovljen tudi 17. polk, stoje kakor večna straža njegovi nekdanji mrtvi bataljoni v slavi in nesmrtnosti. HIPI P iZ L AšT N t PKEDILNICt KUPITE NAJCEN EJt t'R! /ima OOSPOSVETSKA c. 1 * Diplomski izpit na filozofski fakulteti v februarskem terminu 1941 sta napravila poleg žs javljenih še kandidata šTante Jurij (pedagoška skupina) in Vrtačnik Jožica (matematična skupina). * Poročila sta se g. Romavh Peter, višji kontrolor drž. železnic in gdč. Lojzka Jesi-hova. {—) * Nova grobova. V visoki starosti 85 let je umrl na Vranskem posestnik g. Alojzij pl. Schildenfeld. Pogreb bo v ponedeljek ob pol 11. uri na farno pokopališče na Vranskem. — V Novem mestu je po dolgem trpljenju preminila učiteljica v pokoju goč. Gizela Ekel. Pogreb bo danes ob pol 17. uri izpred hiše žalosti, Dilančeva ulica 7, na novomeško pokopališče. — Pokojnima blag spomin, žalujočim svojcem naše iskreno sožalje! Boljši oid lažja delo in več/'a sposobnost 1 pravilno pomeri&nimi OČafi od 9 OipLapBk LJUBLJANA I PASAŽA * Narasle vode v Pr^kmurju. Zaradd nekajdnevnega deževja so prekmurski potoki močno narasli in mnogokje prestopili bregove. Najhuje je narasla rečica Ledava. ki priteka z goričkih hribov. Na mnogih mestih je preplavila ne samo obrežja, temveč cele predele gozdov, polj in travnikov; najobčutneje so bili prizadeti polanski, čemelavski in soboški okoliš. V Polani je Ledava preplavila cesto, ki vodi v vas, v černeiavcih pa je segla preko pašnikov malo :lans do glavne ceste, ki drži iz Murske Sobote proti državni meji. V Soboti sami je kalni ledavski tokt ki je ruval in odnašal obrežno grmičevje, preplavil veliki park fazanerijo ter del sveta ob šiftarjevem mlinu. Mnogi Sobočani so v teh dneh preživeli slerbi polne ure, zakaj deroča voda je groziLa, da poplavi celo Soboto. Ker je preplavljanje prekmurskih voda izredno pogosto, je nujno, da bi se želja prekmurskega ljudstva po hitri in dosledni regulaciji Ledave in pritokov že vendar izpolnila. V nasprotnem primeru ne bo nič čudnega, če bo v pokrajini, ki je v zadnjih mescih dala Sloveniji preko 300 vagonov žita, prišlo spet. do katastrofalne povodnji, kakršne se Sobočani spominjajo iz leta 1925. * Sprejem gojencev v podoficirsko četo v Obiličfcvem. V zavodu Obiličevu pri Kru-šecu je pirotehnična podoficirska šola, v katero bodo letos 1. aprila sprejeli vrsto gojencev. Kandidati, ki so še v civili aLi že služijo v vojski morajo izpolnjevati poseb-ne pogoje, ki jih lahko izvedo pri poveljstvu vojnega okrožja. Tam tudi zvedo, kako je treba sestaviti in vložiti prošnjo in kakšne listine je treba priložiti Prošnje je treba čim prej vložiti. Kandidati ne smejo biti mlajši kakor 18 in ne starejši kakor 21 let. Imeti morajo najmanj ljudko šolo s prav dobrim uspehom. Prošnje se sprejemajo do 20. marca. * Licitacije k°nj v carinarnici na Rakeku 10. in 11. t. m. ne bo. * Službeni list kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 8. t. m. objavlja: uredbo o dopolnilnem preskrbovanju vo;'aških oseb v mobilnem in vojnem stanju z življenjskimi potrebščinami; nared-bo o kontroli uvoza filmov za bioskope iz št. 418-lb uvozne carinske tarife; naredbo o spremembi naredbe o razširitvi odškodnine za nezgode po zakonu o zavarovanju delavcev; pravilnik o opravljanju državnega strookvnega izpita uradniških pripravnikov pri kazenskih in podobnih zavodih v resoru ministrstva za pravosodje; oureUDO o Krimu iz koruzne moke; razglas glede trganja vršičkov iglastega drevja ln razne objave iz »Službenih novin«. * Radiotelegrafska zveza z dalmatinski mi otoki. Poštno ravnateljstvo v Splitu bo v kratkem začelo urejati radiotelegraf-sko zvezo z otoki Severne Da.mačje. Vsi otoki bodo zvezani s Šibenikom. Ta potreba se je pokazala zlasti zato, ker so skoraj vsi kablji, jci vežejo otoke s kopnim. že izrabljeni. Posebno slabo zvezo ima otok Silba, ki je zelo priljubljena med letoviščarji. HRAPAVE IN RDEČKASTE ROKE POSTANE5 JO Z UPORABO KREME GLADKE IN LEPO BELE oveccaijA KAN C LJUBLJANA U A R I B O P * Velike jate sardel so se pojavile zadnje dni v srednjem Primorju. Ribiči sklepajo. da bo letešnji ribolov prav obilen. Neprilika je samo v tem. da že dva meseca nimajo petroleja, primanjkuje tudi nafte, in da so zato bili dosedanji uspehi ribičev slabši. Z izdatnim ribolovom bo letos v veliki meri olajšana vsa prehrana prebivalstva na Primorju in otokih * četniki dravske banovine! Udeležite se občnega zbora, ki bo danes ob 10. v gostilni »Mrak« Cesta 29. oktobra v Ljubljani! Mladini materam in ženam pripomore po češčih nosečnostih naravna Franz-Josefova grenčica — najpogostejše že v malih količinah do rednega delovanja črevesja. Reg. S. br. 15485/35 * Siovensko prosvetno društvo »Narodni Dom« v Zagrebu priredi v sredo 19. t. m. ob 11. uri v »Malem ka^alištu« matinejo v proslavo 801etnice slavista prof. dr. Matije Murka. Na sporedu matineje bodo: pozdravni govor predsednika društva Hin-ka Nučiča; o življenju in delu slavljenca bo govoril prof. Fran Poljanec; o zaslugah dr. Murka za hrvatsko slavistiko bo govoril dr. I. Esih; koncert slovenskih narodnih pesmi bodo izvajali: Majda Du-gan-Lovšetova, Olga Kocjančičeva, Josip Gostič, Josip Križaj, Marij Šimenc ln društveni pevski zbor; pri klavirju: Bogumi-la Capponi-Cerinova. Vabljeni vsi člani in prijatelji društva. * Pomladanska »muka v Triglavskem R°rovju se ie začela. V dolini se počasi taja sneg. Začini e bele $se se še skrivajo v senci smrek, visoko v planinah pa pri-roda še spi pod globoko snežno odejo. Letos so izredno usodne snežne razmere v Triglavskem gorovju. Komna ima nad tri metre snega enako DolinaJTriglavsfcih jezer. še višje snežne plasti"pokrivajo Hri-barice. Triglavski ledenik in ostale smu-ške kraje v tej gorski skupini. Začela se je pomladna smuka s svojimi značilnostmi: enakomerno zrnati sneg povsod daljši dnevi, modro nebo in žgoče solnce. Užitki smučarji so popolni, ko se vzpenja in spušča do grebenih, vrhovih in diolinah. Vsepovsod polno snega in prijetna smuka. Na Komni so najboli priljubljeni izleti na Plešo. Govnjač. Kukovo sedlo. Dolnike, Mohavšček. Bogatinsko sedlo. Lanževico itd. V Dolini Triglavskih jezer je že stalno oskrbovana postojanka SPD. Edinstveni so smuški izleti v njeni okolici. Na praznik sv. Jožefa bo tudi že oskrbovana Staničeva koča pod Triglavom, tako da bo mogel smučar priti skozi Krmo na Triglavski ledenik in preko Hribaric v Dolino Triglavskih jezer in dalje na Komno, odkoder sestopi k »Zlatorogu« ob Bab. jezeru. Odločite se in pohitite s smučmi v planino. k;er se boste spočili in nnužili toplega solnca na snežnih poljanah. (—■) * Turni smuškj tečaj čez Triglavsko gorovje priredi Slovensko planinsko društvo v Ljubljani v času od 22. do 29. t. m. V soboto 22. t. m. se zberejo udeleženci v hotelu »Triglavu« v Mojstrani po priho-db večernega vlaka. V nedeljo vzpon do Staničeve koče. v ponedeljek smuka po Triglavskem ledeniku, v torek čez Hriba-rice v dolino Triglavsikih iezer. kjer ostanejo tečajniki tudi še v sredo. V četrtek na Komno. v petek na Vogel, v soboto setop čez Rodico proti Črni prsti v Bohinjsko Bistrico. Prijave sprejema društvena pisarna SPD v Ljubljani. Aleksandrova ces+a 4/1. najkasneje do 15. t. m. da more pravočasno preskrbeti vse potrebno v planinskih postojankah za prehrano in prenočišče tečajnikov. * Društvo »Kmetovalec« v Gotovljah sporoča, da bo žrebanje velike efektne loterije nepreklicno 19. t. m. Naprošajo se vsa društva in posamezniki, ki so prej3li srečke, da plačajo vsaj do 12. t. m Seznam izžrebanh številk bo priobčan tudi v našem listu, in to 23. t. m. Društvo na neplačane srečke zadetih dobitkov ne bo priznalo, na kar se posebno op t aria. Vrednost dobitkov te loterije je nad 50.000 din in so dobitki v lokalu g. Sirce po'eg Bat'e v Žalcu. Cena srečkam ie 3 d:n. (—) * Zaradj nestalnih prilik je izid »Vaških podob«, najnovejšega dela Ignaca Kopriv-ca, ki bi moralo iziti te dni, za nekaj tednov preložen. Knjigo, v kateri govori avtor o življenju v naših vaseh odkrito, brez olepšavanja in idealiziranja, lahko naroče ljubitelji izvirnega slovenskega leposlovja do zaključka subskripcije za ceno 85 din pri I. Koprivcu. Ljubljana, univerza. Naročnikom v stalnih službah je dovoljeno obročno odplačevanje naročnine. Ker bo knjiga zaradi težkega časa tiskana v ome jenem številu, jo naročite čim prej, da ne ostanete brez nje. Ilustracije za »Vaške podobe« so razstavljene v iziožbenem oknu knjigarne Janeza Dolžana, Stritarjeva ul. Zanimanje, s kakršnim al jih ljudstvo ogleduje ter vzkliki priznanja tn občudovanja zgovorno izpričujejo vrednost dela. Pohitite, ne odlašajte z naročilom. * Grobnica književnika Iva Kozarčanin*. Predsednika društva hrvatskih književnikov dr. Hija Jakovijevlča je v četrtek ob-iskaJ solastnik nekega zagrebškega industrijskega podjetja in mu izročil 20.000 dltn v ta namen, da dobi prezgodaj umrli nadarjeni književnik Ivo Kozarčanin dostojno grobnico. Zaenkrat počiva Ivo Ko-zstfčaajin v mestni groboid ped guifc&daini \ na Mtrogoju. Pokojnikovi prijatelji pa so , sklenili prenesti smrtne ostanke svojega j tovariša v posebno grobnico, ki bo dostojna nadarjenega književnika. Z navedeno vsoto bo mogoče grobnico lepo urediti- Za družino pokojnega književnika je bila prirejena zbirka, ki je prinesla zelo lepo vsoto in se dobrotniki še vedno priglašajo. * Redka lovska sreča. G. Karel Miklič ml., hotelir iz Ljubljane, je v petek zvečer v svojem lovskem revirju pri Kočevju ustrelil izredno velikega medvecia, ki je bil 192 kg težak in nad 2 metra visok. * Štorkija na iad-ii. Ko je v petek zjutraj plul parnik »Krka« od Braia proti Splitu, so nenadno prijeli porodni kiči Stanko Metlačičevo. ženo p:sastn:ka z Brača, Spremljal io je mož. ko je bila namenjena v splitsko porodnišnico Kapitan Juraševič je takoj odstopil kabino in neka ženska je pomagala porodnici, da ie novorojenček zdrav in glasan pričel na svet. * Odstavljen sreski načelnik. Kakor poroča »Hrvatski Dnevnik« iz Banjaluke. je bil ondotni sreski načelnik Dušan Boada-novič odstavljen. Uvedena ie preiskava. »Hrvatski Dnevnik« pravi, da ie prišlo do suspenzi j e zaradi tega. ker ie Bogdanovič dajal mleti žito. ki ie bilo namenjeno za prehrano prebivalstva, nato na je samovoljno razpolagal z moko. V zvezi s su-spenzijo je bil tudi zapečaten parni mlin Dujmovič v Topoli in zaplenjena sta bila dva vagona bele moke. ki sta bi1 a namenjena v Priiedor. da bi moko razprodali v svobodni trgovini. * Zaloigra matere šestih otrok. Bela kuga terja venomer svoje žrtve. 17. M.ako-dola v občini Bosanski Kostajniei poročajo o posebno žalostnem dogodku. 32'et-na Stana, soproga kmetovalca Nikolaja Karana, je bila brhka ženica in dobra mati šestih otrok. Useda ie hotela, da bi rodila že sedmega otroka. Kmetica se je tega ustrašila in je iskala pomoči, za katero je plačala 400 din. Nastopilo pa je zastrupljenie krvi in je sirota po težkem trpljenju izdihnila. Orožniki so zadevo prijavili sodišču v Bosanski Kostajniei in patrola išče zJočinko. M je »pomagala« nesrečni materi. Namreč: pomagala na drugi svet... * Žganje je pil in v mlaki utonil. Iz Varaždina poročajo: 623etni Franjo Petrak iz vasi Filipičev je nesel v vreči nekaj steklenic žganja. Ker je imel še precej daleč do doma in je cesta bila zaradi neurja precei slaba, se je Franjo Pe:rak kropčal in po malem srkal žganje. Namesto. da bi se okrepil, ie naposled opešal in padel v jarek ob cesti. Po nesreči se ie z obrazom zaril v blato in vodo. ki je bila komaj 15 cm globoka. Kljub temu se je utopil. Kmalu nato so prišli mimo neki ljudje, ki so našli utopljenca še toplega in so ga skušali z umetnim dihanjem obuditi k zavesti. Toda vse je bilo zaman. Voda se je maščevala nad žganjem. * Izsiljevanje avtomobilista. Dobojski industrijec Cvetličič ie bil z avtom na poti od Modriča proti Doboju. V vasi Grabski je čez cesto hitelo svinj če in avto mu je povozil zadnje noge. Cvetličič je takoj ustavil avto in vprašal, kdo je lastnik, da plača odškodnino. Okrog avta pa eo se brž zbrali neki kmetje s saldrami in zahtevali tisočak za odškodnino. Skrajno ogrožen je Cvetličič dal tisočak nato se je takoj vrnil v Osječane. povabil s seboj orožnigko patrdlo in dohitel izsiljevalce. Orožniki so jih izročili sre.kemu načel-stvu v Doboju. Zagovarjati se bodo morali pred sodiščem zaradi izsiljevanja, ker se povoženo svinj če njih sploh ni tikalo. * V zmedenosti si je žile prerekaj na rokah. Na kirurški oddelek splošne bolnišnice v Ljubljani so včeraj pripeljali 511etne-ga vojnega invalida Jožeta Robavsa iz Znojil pri Zagorju. V zmedenosti si je z britvijo prerezaJ žile na obeh rokah. Iz LtaMfane Odlikovana je bila z redom sv. Save 5. stopnje ga.- Mara Fakiniova, soproga ravnatelja meščanske šole na Viču. K zaslužnemu odlikovanju iskrene čestitke! u— V boj zoper sadne in vrtne škcdljiv-ce! Po naredbi kralj, banske uprave o zatiranju škodljivcev in bolezni na sadnem drevju so lastniki vrtov dolžni zatirati škod ljivce in bolezni na svojih nasadih. Najuspešneje se zatirajo škodljivci in bolezni na sadnem drevju s škropljenjem. Sadjarska in vrtnarska podružnica Ljubljana I. bo tudi letos opravljala svo;im članom škroplienie sadnega drevia in iaaodičia po okoliših svojega področja in to 00 čim najnižjih cenah. Člani se porivajo, da izpolnijo svojo zakonito d.lžnost in se pri-;avijo zaradi obave škrooljsnja najkasneje do 12. t m. do dopisnici ali po telefonu družbenemu blagajniku g. Teodorju Dre-nig-u. Cesta v Rožno dolino št. 30/1. tel. 23-55 ali oa osebno pri predavanju v torek 11. t. m. Cene bodo razvidne iz rnre-čilneknj žice, ki jo ima s seboj prerMeln-vec. Podružnica tudi izpo~»':;a svojim članom ročno in nahrbtno škropilnico Informacije dajeta podružničin blagajnik in predsednik. Pr®£0 d s*. BJŽIflasr Lsvfflc ne ordinira do 17. t. 111. ZVOČNI KINO SOKOL ŠIŠKA, telefon 41-79. u— Inž. arh. M3Tija švigelj razstavlja. Po uspeli razstavi, ki jo je prirec.il inženir arh. Mitija švigelj v Zagrebu — zr.grefcški listi, posebno »športni list«, so o razstavi zelo laskavo poročali — je prenese! slikar nekaj svojih del v Ljubljano in jih zi.ij azstavlja v znanem umetnostnem »Salonu Kos«, v pasaži nebotičnika. Slikar švigelj, ki je študiral slikarstvo pri naših priznanih mojstrih: prof. M. Sternenu, akademiku Jami in kiparju prof. Zajcu, je kra-jinar, bavi se pa tudi s slikanjem motivov iz športnega življenja. Na tem področju nima vrstnika pa so zato dela, ki prikazujejo dogodke iz našega športa, za našo javnost novost, ško.la, da razstavlja švigelj samo dvoje takih del »Tekma« št. 7 in »Sabljači« št. 8. »Ob Savi pri Gamelj-nih« št. 2 nam stopijo pred oči vsi oni motivi iz Gameljnov, ki nam jih je že dal naš Pavlovec ter pridemo do ugotovitve: in vendar so še ljudje, ki trdijo, da v naši okolici ni najti primernih motivov, ki bi bili zanimivi tako za slikarja kakor za opazovalca. Pogled iz Gameljnov ob Savi proti šmarni gori je bil in bo tako za slikarja kakor tudi za gledalca kupca večno lep, večno zanimiv, večno privlačen. Nič ne zaostajajo za navedenim delom: »Zimski večere pri Kranjski gori št. 3, »Večer ob vodic št. 6 in pa »Bled v jeseni« 8t. 1. švigljeva dela bodo razstavi jena do vključno 18. t. m. pa ogled občinstvu prav toplo priporočgmft Češki ipijonažnl velefilm Torpedo 48 V glavni vlogi: ANTON NOVOTNT PREDSTAVE: danes ob 3., 5., 7. in 9. uri; jutri ob 7. in 9. uri. Prihodnji spored: v soboto 15. III.: TAJNA AMAZONE u— D^nes bosta v Šentjakobskem gledališču dve predslavi, popoldne ob 15.15 bo poslednja uprizoritev zabavne Nušiče-ve veseloigre »Gospa ministrica«, zvečer ob 20.15 pa bo poslednja predstava like Vaštetove »Visoke pesmi«, 8 siik iz življenja največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna. Kupite vstopnice že v predprodaji, da se izognete navalu pri blagajni. Prihodnjo soboto bo premiera Bučarjevih »Na Trški gori«. u— H koncertu pevskega d ruš H a Save, ki bo danes ob 16. uri v Sokolskem domu v štepanji vasi, bo vozil avtobus izpred Mestnega doma ob 14. in 15. uri. u— Pevsko društvo »Slavec« v Ljubljani obvešča vse redno, častno, ustanovno in podporno članstvo, da bo v soboto 15. t. m. ob 20. v društvenem lokalu (v hotelu Metropolu, lovska soba, vhod iz Kolodvorske ulice) redni letni občni zbor, na katerega se vabi vse članstvo. Vabila se za občni zbor ne bodo razpošiljala. Odbor. Dr. Volovsek Vladimir zobozdravnik radi vpoklica io nadaljnjega ne ordinira Pevsko društvo Kr a ko vo - it novo priredi v soboto 15- t. m. ob 20. v Sokolskem domu v Trnovem pevski koncert z obibiim sporedom. To bo prvi čisti koncert v prostorih novega Sokolskega doma ki so jako lcustični. Zbor sam je dober in smo pre-prečani, da bo imel lep uspeh. Vstopnice se dobe v knjigarni Glasbene Matice. Na koncert opozarjamo. (—) o— Pop°Idanska plesna vaja v veliki dvorani Kazine danes in vsako nedeljo od 16. do 20. are pod vodstvom mojstra Jenka. članarina znižana- (—) n— Ponedeljski plesni tečaj Jankove šole bo °dslej skupno v petek °b 20. in torkov tečaj .skupno v četrtek ob 20. uTM Posebne ure do nadaljnjega odložene. (—) u— Občni zbor Društva zaščitnih sester v Ljubljani bo 16. t m. ob 9.30 v prostorih šole za zaščitne sestre. FOTOAMATERJI! Pri nas Vam jamčimo za vsak film, vsako kopijo in vsako povečavo posebej! Potrudite se k nam in sami prepričajte o nedosegljivi kvaliteti naših amaterskih del. — Priporoča se edina speci;'alna fototrgovina JANKO POGAČNIK Ljubljana — Tyrševa cesta. Pošiljamo tudi po pošti. n— Občni zbor Glasbene Matice ljubljanske id bi se moral vršiti jutri zvečer, je zaradi koncerta Orkestralnega društva preložen na soboto 22. t- m. ob 20. Občni zbor bo v sobi 17., poslopje Glasbene Matice v Gosposki ulici. Dnevni red običajen. u— Spored koncerta Orkestralnega društva Glasbene Matice ljubljanske, ki ga bodo izvajali pod vodstvom dirigenta L M. škerjanca godalni orkester in pianistki Boža Cermivec-šapljeva in Silva Hrašovče-va: 1) VivaJdi: Simfonija v c duru, 2) Ci-relli: Suita, 3) Bach: Cort za dva klavirja v c duru; po odmoru: 4) Roussel: Sinfo-nietta, 5) Lhottka: Scherzo (prva izvedba v Ljubljani), 6. Jurij Gregorc: Prelude me-lancholique (prva javna izvedba), 7) De-bussy: Deux dances. Koncert bo v veliki Filharmonični dvorani. Začetek ob 20. Prodaja vstopnic v naprej v knjigarni Glasbene Matice. (—) Nogavice za krčne žile ter pasove za kilo doblte v drogeriji »Emona« IV. KANC, Ljubljana. Nebotičnik. Lektorat nemške akademije v Ljubljani, Beethovnova 14/1, naznanja, da se pričenjajo novi tečaji nemščine. Med njimi tudi tečaj konverzacije in korespondence. Pojasnila v pisami. Tel- 32-93. (—) u— Nalivna peresa Osmia dobite v papirnici M. Tičar, Ljubljana, šelenburgova ulica 1 in Sv. Petra cesta 26. (—) najame v sredini mesta staro renomirano podjetje, ki potrebuje dve sobi za pisarno in poleg skladišče. — Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Dobri plačniki«. u— Kr.jig°vodstveiief pisalne, računske str°je in registrirne blagajne vam strokovno popravi Boris V. Simandl, Ljubljana. Dvorakova 3. telefon 24-07. (—) n— Proslava Ilinka Nučiča. Po predstavi v sredo 12. t. m. bo v restavraciji hotela »Slon« komerz. na katerega so vabljeni vsi prijatelji ter častilci slavljenca in njegove umetnosti. u— Po znani in neznani srednjeveški Ljubljani nas bo pcprljal v svojem predavanju na Ljudski ur.iverzi (Kongresni trg, mala dvorana Filharmonije) v sredo 12. t. m. ob 20 uri g. univ. prof. dr. M. Kos. u— Likrarui IUub bo priredil 17. t. m. ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice drugi bralni večer. Uvodno besedo bo govoril .Tože Knstelic Iz svojih del bodo brali Cene Vipotnik, Jože Dular, Severin ?"li, France Novšak, Jože Brejc, Cene Kranjc. Joža Vombergar in Jože Kastelic. u— Jugoslovansko kirurško drugtvo sekcija Ljubljana bo imelo 11. t. m. ob 18. uri strokovni sestanek v predavalnici bolnice za ženske bolezni v Ljubljani. Spored: predavanje dr. Franca Novaka: rak maternice. Demonstracija. I. kirurgični oddelek: demonstracije. (—) n— Vrtnarski tečaj za lastnik« malih vrtOv prt Podružnici SVD Ljubljana L V torek-11. t- m. bo predaval g. Kregar Jože o gojitvi čebulnic (tulipanov, narcis, gla-diol in lilij) m gomolinic (dalij in begonij) tn njih izboru za mali vrst. Začetek točno ob 19. uri v kemijski predavalnici I. drž. realne gimnazije v Vegovi ulici. Skioptič-ne slike. Vstop prost u— Dobrodelna akademija Društva prijateljev Golnika bo v petek 14. t. m. Najprej zaigrata violinista Karlo Rupel in Leon Pfeifer Bachov »Koncert za dve violini«. Spremljal bo komorni orkester pod vodstvom dr. Danila Svare. Nato bo reci- KINO MOSTE Danes ob 14.30, 17.30 in 20.30, jutri ob 20 uri: Češki velefilm Izgubljeno devištvo Hana Vitova — Lad. Bahac Pesem pustinje Eksotičen šlager z Žarah Leander tiral Fran Lipah svoje »Slike z Golnika«. Mira Danilova in Stane Sever pa uprizorita Lipahove »Jaselce na Golniku«. Sledil bo nastop Valerije Heybalove, ki bo zapela Zajčev »Vir«, Gounodovo arijo Margarete iz opere »Faust« in Lajovčev »Kaj bi le gledal«. Na klavirju jo bo spremljal Lipovšek Marjan. Sever Stane bo recitiral Gestrinovo »Ped pedi«. Ob koncu prvega dela bo izvajal Karlo Rupel Adamičev »Andantino«. Elgarjev »La capricieu-se« in Paganinijevo »Sonatino«. Spremljal bo Marjan Lipovšek. Po odmoru bo zaigrala zagrebška pianistka Dora Gusi-čeva Lisztov »Chant polonaise« in »Dance des Lutins«. Nato še Debussvjev »Jardin sou la pluie« in »Toccato«. Mira Danilova bo recitirala Murna Aleksandrova pessm »Ko dobrave ... « K sklepu bodo tri plesne točke, in sicer bosta plesala Moharjeva Erna in Pilato Boris Ravelovo »Pavano« in Chopinov »Valček«, Boris Pilato sam pa Rahmaninov »Preludij«. Pri klavirju dr. Danilo švara. Akademija bo pod visokim pokroviteljstvom ge. banice dr. Natlače-nove v petek 14. t. m. ob 20. v veliki Filharmonični dvorani. Prodaja vstopnic v naprej od jutri dalje v knjigarni Glasbene Matice. (—) n— V p°sekani Zvezdi, nam sporoča mestno poglavarstvo, bodo posuli poti takoj, ko odjenja mraz, prav talko pa pridno saditi drevesa in sejati travo, da bodo trate spet lepo zelene. V kratkem prične tehnični odčelek postavljati tudi nov vodnjak in nove kajndelabre. u— Urejevanje cestnega prometa. Ena najbolj prometnih in nevarnih točk v Ljubljani je gotovo pri železniškem prelazu na Tjrrševi cesti. Tu se v krivi črti stikajo Tyržteva, Masarykova in Bleivveisova cesta-ki imajo vse živahen promet, zmeda pa povečajo železniške zapornice, ki so večkrat po več minut spuščene. Ob talcih prilikah se nabere na obeh straneh veliko število vsakovrstnih vozil, kt se potem vsu-jejo z veliko neprevidnostjo čez prelaz. Da bi malo olajšali položaj, so napravili moderne prometne otoke, kakršne so pred poŠto, v Gajevi ulici in drugod. Postavili so tri take otoke in obenem zaznamovali prehod za pešce med Masarvkovo in Blei-weisovo cesto. u— OeSto na Brdo in zvezne c®ste je mestno nadzorstvo že pričelo urejati in bo popravila res potrebna Cesta na Brdo temeljito popravljena do kraja tega mesca.. Ob Vflharjevi cesti mestno cestno nadzorstvo že delj časa ureja severni hodnik, a južni hodnik še ni dosti odtajan, ker je v senci se zmrzal drži v globini ter bi prezgod nje popravilo ne bilo trajno u— Častitljivi šentjakobski okraj se more ponnšati s prav idiličnimi Prulami. še pred desetletji prostran in močvirnat travnik, ki je med drugim služil tudi nedoraslim fantičkom kot igrišče, tvorijo dandanes prijazno skupino ličnih vil s skrbno negovanimi vrtovi, stanovanjskih in drugih gospodarskih poslopij. Prule so razdeljene v 3 strme in 2 vodoravni ulici. Po njihovi sredini drži Sokolska, kjer utegne v doglednam času zrasti iz tal ponosni Dom onemoglih meščanov. Zemljišče zanj je že kupljeno in prevzeto od Sokola n. V živem spominu je še na severni strani Prul stoječa in zdaj opuščena Samassova zvonarna z velikim kompleksom zemljišča, ki je ves razparceliran in po večini tudi razprodan. V podaljšku te ulice bosta v kratkem zrasli kar dve tr-nadstropni hiši, kj bosta imeli svoj dohod iz Zvonarske ulice, ker podaljšek So-kolske ulice zastira še ogromen kup izkopane in nagrmadene zemlje, ki jo bo treba vsekako še odstraniti. Prva novozgrajena stavba se že bliža svojemu koncu, za drugo so že izkopani temelji, ki jih pravkar betonirajo. Da bi prešel obsežni in zdaj malo dobičkanosni Virantov vrt v dragocene javne namene, se tudi epaža precejšnje zanimanje zlasti v premnogih gospodarskih in intelektualnih krogih. Takšno akcijo, ki pridobiva čim dalje realnejša tla, je treba vsekako prav toplo pozdravljati ln vsestransko podpirati. n— Po g°st°vanju Willy Forsta. Prijatelj filmske umetnosti nam piše: Z obiskom znamenitega filmskega igralca, pevca in režiserja Willyja Forsta, nam je kino Union najavil redko senzacijo, ki pa se je po krivdi prirediteljev izmaličila v neverjetno potegavščino, kakršne Ljubljana že dolgo ne pomni in ki je vredna najostrejše graje toliko bolj, ker občinstvo nI bilo prikrajšano samo za umetniško doživetje, temveč je bilo tudi za lepe denarte. Forstov prihod v Ljubljano je bil prvotno določen za ponedeljek 3. t. m., tako da bi ob 9. zvečer prisostvoval premieri svojega filma. Da bi bM večer čim lepši, so lastniki kina zaprosili za sodelovanje tudi operni orkester, ki naj bi pod vodstvom dirigenta Dimitrija Žebreta zaigral drve koncertni točki, prof. Osip šest pa naj bi imel kratek pozdravni nagovor. Ne moremo razpravljati o motivih, ki so lastnike (Prosvetno zvezo ln g. Khama) privedli do tega, da so povabili Forsta v Ljubljano, na stramotni oder pa moramo postaviti ves njihov postopek. Za gostovanje so morali prireditelji, to radi verjamemo, šteti sorazmerno velik honorar. Zato je kino Union nasta/-vil za predstavo, na kateri naj bi pel Willy Forst, temu primerno visoke cene. Iz nam neznanih razlogov je Forstov večer v ponedeljek izostal, pač pa je prišel Forst v sredo v Ljubljano- Mnogi izmed rednih obiskovalcev kina smo ta čas njegovo »Opereto« že videli, a v želji, da bomo pevca samega slišali, bres posredovanja filmskega traka, smo v sredo še enkrat kupili pretirano drage vstopnice. Kolikšno pa je bilo naše razočaranje, ko smo izvedeli, da Willy Forst ne bo pel in da tudi o kakšen sodelovanju opernega orkestra nI govora. Ko smo potem navalili na blagajno in zahtevali vstopnino nazaj, pa so nas ljubeznivo izkomplimentirali. Zdi se nam, da bi morala nadzorna oblast tako ravnanje preiskati in napraviti red. »JUTRO« St 58» 13 e* Nedelja, 9. UL 1ML Iz Ceffa e— Občinski oskrbovalni urad v Laškem je izdal za februar 11363 nakaznic za moto in kruh, v januarju pa petrolejskih kart ze 1152 1 petroleja. e— Alkoholna prepoved. Predstojništvo mestne policije v Celju opozarja vse gostinske obrate, da ne smejo dajati alkoholnih pijač rezervistom, ki odhajajo na orožne vaje. Vsa. ki ne bodo upoštevali te prepovedi, bodo strogo kaznovani. e— Gostovanje članov beograjskega Narodnega gledališča. Znana Klajičeva gledališka družina Narodnega gledališča v Beogradu uprizori v torek 11. t. m. ob 20. ▼ celjskem gledališču tri vesele in učinkovite komade in sicer Kočičevo dvodejanko »Jazbec pred sodiščem« ter Nušičevi eno-dejanki »Muha« in »Analfabet«. Beograjski umetniki bodo gotovo nudili užitka poln večer. Predstava ie izven abonmaja. Vstopnice so v predprodaji v Slomškovi knjigarni. O— o Immttmmtl p Savinjski dolini bo predaval univ. prof. dr- Fran Mesesnel ix Ljubljane jutri ob 20. na ljudskem vseučilišču v Celju. Zanimivo predavanje bodo spremljale lepe skioptične slike. e— Kolo jugosiovenskih sester v Celju bo imelo v četrtek 13. t. m. ob 20. v sobi Francoskega krožka v Narodnem domu svoj redni letni občni zbor. Predavala bo tudi ga. Angela Vodetova iz Ljubljane o socialni pomoči — socialni dolžnosti. Pereča snov bo med Celjankami gotovo zbudila zanimanje (—) e— Jadranska straža v Celju bo imela svoj letni redni občni zbor v sredo 12. t. m. ob pol 20. v meščanski šoli v prvem nadstropju. (—) e— V Radiothermi v Laškem je bilo v februarju 87 Jugoslc/venov (59 bolniških čLanov in 28 zasebnikov) ter po 1 Italijan in Madžar. Vseh nočnin je bilo 1312. e— Neznana ženska s počeno lobanjo. Na Poluiah pri Celju so našli v petek okrog 16. neznano, slabo oblečeno starej- CA J Podoficirski eskadron konjiške šole v Zemunu sprejme i. maja 1941* 1* večje število gojencev iz občinstva in vojske Do natečaja imajo pravico vsi oni mladeniči iz občinstva, ki so dovršili najmanj osnovno šolo z najmanj dobrim uspehom ali nekoliko razredov srednje šole (gimnazije, realke, meščanske, itd.), da niso mlajši od 18. in ne starejši od 21 let, a oni iz kadra vojske, da niso starejši od 23 let. Pogoje za natečaj kakor tudi kakšni dokumenti so potrebni, da predlože lastnoročno pisano prošnjo, zamore vsak kandidat vpogledati v svoji občini, na žandarmerijski postaji, komandi svojega okrožja ali v konjiški šoli v Zemunu. '.„;» - ' >s< "v** ~ JdroGPAFIKA Ova radlonica održače I pismena pogodbu za proda ju od hartije 1 ambalažne hartije, FURDE I ŠLJAKE od olova, 22. marta 1941 godlne n 11 časova a svojoj kance-lariji gde se i uslovi mogu videti radnih dana n radno Kaucija se polaže na kasu Državne Hipotekarne banke v Beogradu, naši državljani 5%, strani 10%, radnih dana n radno vreme a naj d al Je do 10. čaaova odnetfenog dana za pogodbu. Br. 1712 iz kancelarije Stamparske radionice Mlnistarstva vojske i mornarice 5 marta 1941 godlne « Beogradu. Meščanska gostilna se proda v Zagrebu, dobro znana, v centru, mesečni promet din 60.000,— do 70.000.—. Najemnina zelo nizka. Ponudbe pod št. 58298 na Publicitas d. d. Zagreb, Hica 9 Moderne kance tn fotelje nudi solidno in po nizki ceni R. RADOVAN tapetni* Mestni trg 13. pZDELOvSj?! to šeoako, ki )» laUl* stL UgotovAi so, da ima počeno lobanjo. Očividno jo je bil povesil neka avto. Prepeljali so jo z reševalnem avtom v celjsko bolnišnica Ker se do včeraj ni zavedla, doslej niso mo^i ugotoviti njene identitete. e— Požig v Tremerju. V zadnjih mesecih je bilo v spodnji Savinjski dolini in v celjski okolici več požarov, ki jih je zanetila zločinska roka Zadnji požar je bil 1. t. m. zvečer v Arji vasi pri Petrovčah, ko je zgorelo gospodarsko posflopje Inž. Ježovnika. V petek okrog 23. pa je zaža-relo nebo nad Tremerjem pri Celju. Vnelo se je gospodarsko poslopje posestnika Jakoba Štora v Tremerju. Domačinom se je posrečilo rešiti živino lz hleva. V poslopju so našli tudi tri kortesa, ki jih je bM najbrže nekdo ukradel in tam skril. Plameni so kmalu objeli vse poslopje. Na kraj požara so kmalu prispeli gasilci iz Celja m Gaberja, pozneje pa še gasilci iz Laškega. Gasilcem se je dc ene ponoči posrečilo pogasiti požar, čeprav je občutno primanjkovalo vode. V gospodarskem poslopju, od katerega so ostali samo očrneli zidovi, je zgorela vsa zaloga krme in poljskih pridelkov. Skoda znaša nad 50.000 din in je delno krita z zavarovalnina Vse kaže, da je bil požar podtaknjen. Iz Maribora a— Mestni zaščitni urad v Maribora obvešča prebivalstvo, da bo v ponedeljek 10. t. m. in v petek 14. t m. ▼ Mariboru preizkušnja alarmnih siren. a— Drevi v gledališče! Zavedni Maribor kaže izredno živahno zanimanje za nocojšnje gostovanje Klajičeve igralske družine. ki ie žela na vseh odrih prodoren uspeh Kulturni Maribor naj drevi napolni gledališče! a— Čajkovskega večer v martb^rs« ljudski univerzi bo v ponedeljek ob 20. io bosta na njem sodelovala pianist, rektor Glasbene akademije Anton Trost ln prof. dr. Dragotin Cvetko. Rektor Trost bo med drugimi izvajal sloviti veliki klavirski solo iz koncertne fantazije in več skladb iz priljubljenih »Letnih časov«, dr. Cvetko pa bo prikazal duševno podobo to stvariteljsko delo velikega ruskega mojstra. Na prireditev opozarjamo! a— Predavanje o Hrvatskem Primerja priredi Jugoslov. Turing klub v sodelovanju z Jadransko stražo 13. t m ob 20. uri v dvorani Ljudske univerze. Predaval bo g. Josip Vrignanin. 200 novih barvnih apazlttvov bo prikazovalo najlepše motive iz najzanimivejših turističnih krajev na Hrv. Primer ju. a— Mariborska likovna umetnika oroL K. Jirak in Z. Mušič bosta razstavila svoje umetnine na ptujski razstavi slovensfce likovne umetnosti e— Dobra srca se zbero 20. t m ob 18. uri v glasbeni sobi II. meščanske šole v Mariboru k zborovanju Društva za Dod-paro revnih učencev v Mariboru. a— Lutkovno gledališče matičnega Sokola uprizori danes v Sokolskem domu lutkovno igro »Snegulčica«. a— licitacija za čiščenje dimnikov. 17. t m. bo v pisarni mariborske garnizijske uprave ob 11. druga licitacija za čiščenje dimnikov v vseh vojno državnih zgradbah mariborske garnizije. Pogoji so na vpogled pri mariborski garnizijski upravi. a— V zdravniški čakalnici je umrl. Kočar Matevž Skrbot iz Slivniškega Pohorja 1e čutil že deli časa notranje bolečine. Napotil se je v Maribor in se zatekel v neko zdravstveno ustanovo, kjer ea pa niso sprejeli. Vrnil se ie nazai proti domu, pa se ie zglasil pri framskem zdravniku dr. Kralju. Vsedel se je v čakalnici na stol. Ko ea ie dr. Krali pozval, nai vstopi se SkTbot ni zganil. Zdravnik le pristopil k niemu in ueotovil. da ie starček mrtev. Smrt ie nastopila zaradi srčne kapi. a— Bila je naravna smrt. V zvezi z včeraj objavljenim poročilom o smrti 71-letnega posestnika Franca Pliberška dodajamo. da ie ugotovila obdukcijska komisija, da je umrl naravne smrti in sicer za posledicami pljučnice. Njegovega mlajšega sina Alojzija iz Kalš pri Šmartnem na Pohorju, po katerega so šli slovenjbirtri-ški orožniki so izpustili Povod ie dal družinski urenir zaradi posestva. rx> katerem 1e pokojni Plberšek skuono s svojo ženo šel od doma in se zatekel k sorodniku Naumarju na Gradišče pri Fraimi. a— Kriminal. V Košakih so zajeli zloglasnega rokovnjača Avgusta Germa ki ima poleg raznih vlomov na vesti tuui drzno razbojništvo v Frajhajmu Osumljen ie. da le pri Ačkovih zanetil ogenj, da ie lahko sredi splošne zmede izropal njihovo domačijo. a— Obsojen. Včeraj dopoldan je mariborski mali kazenski senat obsodil 421etne-ga skladiščnika Franca Frasa lz Maribora na 5 mescev strogega zapora in sicer po Senu 3 zakona o zaščiti države- Državni tožilec je vložil prrizlv. Iz Hrastnika h— Smrtna kosa. V Hrastniku sta umrli Ana Slokanova, žena rudarja, stara 49 let, in Marija Klanškova, žena delavca kemične tvornice, stara 38 let Obe so pokopali na Dolu. Dalje je umrla Jožefa Kašetova, 29-letna žena bivšega rudarja, ki so jo pokopali na pokopališču v Trbovljah. Umrlega 691etnega upokojenega rudarja Antona Gučka so pokopali v Dragi. Naj v miru počivajo! Prizadetim naše sožalje! h— šolska vest. Kot novi veroučitelj je prišel k nam kaplan g. Adolf Piki iz Bel-tincev. Na tukajšnji otroški vrtec je bila premeščena iz Gornje Radgone kot otroška vrtnarica ga. Stana Kavčičeva. Na dekliški šoli je pa na izpraznjeno mesto učiteljice ženskih ročnih del nastavljena gdč. Minka Mikuševa, ki je bila doslej v bano-vinski službi v Črnomlju. Vsem kličemo: Dobro došli! h— Današnje prireditve. Vrtnarsko predavanje bo danes v nedeljo ob 14. v deški šoli. Vrtnarski strokovnjak g. inž. Jeglič bo govoril o ureditvi malih vrtov in pridelovanju zelenjadi. — Ob 17. ponove člani dolske sokolske gledališke družine v dvorani našega' Sokolskega doma zabavno komedijo »Trije vaški svetniki«. Kdor se hoče v teh hudih časih pošteno nasmejati, naj ne zamudi igre. Kinematografi Kino Ptuj. Zvočni kino bo predvajal danes v nedeljo ob pol 19. in pol 21. film. poln senzacij, z naslovom »Dr. X. X«. Za dodatek filmski žurnal. Kranj. Kino Narodni dom prikazuje danes ob 16., pol 19. in 21. uri Gustava Fro-hlich tn Jenny Jugo v filmu »Mala ljubezen velikega knez3«. (—) Jesenice. Zvočni kino »Radio« bo predvajal danes ob 15. in 20. uri velefUm »Robinzon z Južnega morja«. Med dodatki tudi Alfa kamera in vojni tednik. — Sledi »Zmagoslavje pravice«. (—) Ribnica. Sokolski zvočni kino bo predvajal denes ob 15.15 in 20. film »Vdova«. Za dodatek Foxov zvočni tednik. (—) ©bijave Namesto venca na krsto pokojne gospe Fettichova je poklonil direktor TPD dr. Vinko Vrhunec »Domu kneginje Zorke« 300 din. Namesto venca na grob g. Ivanu Vintar-ju lesnemu trgovcu iz Vavte vasi, je poklonil g. Ivan Rusi, lesni indusrtrialec v Loškem potoku za revno šolsko deco v Vavti vasi 200 din. n Umrla nam je po dolgem trpljenju v petek dopoldne v 77. letu starosti, previdena s tolažili sv. vere naša najboljša sorodnlca, gospodična Ekel Gizela učiteljica v pokoja Pogreb blage pokojnice bo v nedeljo 9. t. m ob pol 5. uri popoldne, izpred hiše žalosti, Dilančeva ulica 7, na novomeško pokopališče. Novo mesto, dne 7. marca 194L ŽALUJOČI SORODNIKI Knpfmo S — 8 maniSe poliedeiiske traktorje na bencin hi nafto. Rabljene, v dobrem stanja. TOVORNI AUT0M0BIL S — 5 tonski, po možnosti s pogonom na lesni plin. Ponudbe z opisom to ceno na oglasni oddelek »Jutra« pod »Traktor«. ZAHVALA Zahvaljujem se najiskrenejše vsem, ki so sočustvovali z menoj med dolgotrajno boleznijo in ob težki izgubi mojega ljubega soproga, gospoda Josipa Judeža orožni skega narednika ▼ pokoju ln ld so spremili pokojnika k večnemu počitku. Posebna zahvala čč. duhovščini za obiske med boleznijo In tolažila sv. vere, moravški gasilski četi za sodelovanje in udeležbo pri pogrebu, kakor tudi stanovskim tovarišem. Jfežica, dne 8. marca 194L žalujoča soproga iJNS£ SUKAJ V „JUTRU"* -v;, r^ , , V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom ln znancem, da Je umri v visoki starosti 85 let, naš najdražji nepoaabnl soprog, oče, stari oče it MARIBOR* lil " yJUTRCk št 58. T 19 Nedelja, 9. UL 1941. CENE MALIM OGLASOM Po 5« par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro aH dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za eiikratao objavo oglasa Din 15.—. Dopisi ln ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—«. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—, Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, ie zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« flin 1 . „ odgovor, priložite > ▼ WiafIlKaH Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoca se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek »Jutra", Ljubljana« Pečen puran perutnina, vina od 15 din dalje v gostiln! Lovšin. 4954-18 Halo Vsi vabljeni na godbe ln domačo zabavo v gostilno Fabjan, Glince. 5151-18 V nedeljo vsi na dobro vince in sveže pivo, fino Jedačo z godbo in dorračo zabavo. Vabimo na obilen obisk Gostilna Rahne. 5160-18 Gostilna Martine, Zgor. Šiška Za prijeten popoldan ln večer — lepa godba, dobro vino in razne kuhinjske dobrote! 5236-1? Hotelsko sobarico j Išče se veščo, pošteno z zna- i mlada gospodična nJem državnega in nem škega jezika, ter po možnosti šivanja, iščem za sezonski čas. Ponudbe s sliko poslati na podruž. Jutra v Celju pod »Iz-vež bana - letovišče«. 4771-1 Dekle za hišna ln vrtna dela, fantku. Vprašati: Bre- kolesarko, sprejme takoj garjeva ulica 10 I nad. 5167-1 Mladega fanta sprejmem h konju s takojšnjim nastopom. — Ivan Ramovž, trg. in gostilna. Stožice 51, p. Jezica. 4887-1 Hlapca h konjem za kmečko delo se sprejme. Plača 350 din. Grad Thum pri Velenju. 4830-1 Je bilo in je tn ostalo bo tako, da v gostilni pri Panju danes veselo bo. toči se vince, vlnce sladko, zato pridi prijatelj, da prepozne ne bo, pripravljene sc dobrote, tudi ti jih dobiš, zato urnih korakov, da Jih ne zamudiš. Zato nasvidenje v Vegovi ulici pri Panju. 5220-18 Slaščičarski pomočnik sarTvoetojeii se sprejme takoj. Man tel, Celje. 5029 1 Graščina Zalog poŠta Petrovče pri Celju sprejme takoj v stalno službo dve zanesljivi in priani dekli k živini in za poljska dela. 4859 1 Steklarskega pomočnika sprejme J. Kovačič, Maribor. 5024-1 Dva šoferja sposobna za vožnjo z tovornim avtomobilom — sprejme J, Kovač. Tržič 4994-1 Restavracijsko ali pozneje, trgovina Krnc, Brdo, Vič. 5092-1 šefa kuhinje, treznega, vsestransko verziranega, odličnega v stroki ln dobrega gospodarja. Dalje kuharico za sočivje, mrzla Jedila in za vse močnate jedi iščem. Samo res sposobne, mlajše moči naj se javijo na ogl. oddelku Jutra pod »Ljubljana«. 5142-1 Čevljarskega pomočnika za vsa dela, iščem za takoj Zavrl Janko, čevljar, Tyrševa c. 11. Ljubljana. 5120-1 osebje Pivskega pomočnika prvovrstnega delavca ln enega mlajšega sprejme salon Jože Strgar, Mi-klošlčeva 40, Ljubljana. 5246-1 Krojaškim Mesarski pomočnik priden ln pošten, dobi takoj mesto. Hrovat A, Tržaška cesta 26. Ljubljana. 5227-1 Proti dobri plači se sprejme pridno ln pošteno dekle .vajeno kuhe ln drugih hišnih del, ka kor tudi vrta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samostojno dekle«. 5264-1 mojstrom Dva čevljarska pomočnika za šivano delo, sprejme Boljše dekle pošteno in pridno, ki zna kuhati in opravljati tudi draga hišna dela, sprejmem. Ponudbe pod ši. fro »Ljubljana« na ogl. odd. Jutra. 5247-1 Služkinjo Išče oficir brez otrok v Beogradu, stara 15—18 let in veščo kuhanja, — Plača ln hrana dobra. Naslov v vseli poslov. Jutra. 5248-1 Postrežnico za čas od ca 10. dopoldne do 15. popoldne iščem. Predstaviti se Je pri g. Besednik, Ljubljana. Komenskega ul. 24a pritličje, v ponedeljek od 15. do 17. ure. 5192-1 Železostrugarja ln ključavničarja sprejme v stalno službo Strojno podjetje, Ljubljana Sv. Jerneja c. 13. 5188 1 Vodovodni instalater se sprejme za dobro plačo. Naslov v vseh nosi. Jutra. 5195-1 Vpokojenca ali zakonca se sprelrne na posestvo blizu Ljubljane. Naslov v vseh posl. Jutra. 5181-1 Frizerko dobro izurjeno sprejmem takoj ali pozneje. Ren Viktor, frizer, Ljubljana, Gledališka 8. 4902-1 Boljše dekle ki zna kuhati in opravljati tudi draga hišna dela sprejmem. Ponudbe poslati: Advokat Ko-fetp. Josip, Vinkovci. <792-1 Frizerka dDbra moč, vešča nemščine. dobi službo takoj pri A. Bratu'a. friz. salon.. Marenberg. 4772-1 Vzgojiteljico ■ perfektnim znanjem nemškega ln francoskega jezika za moje tri dečke, stare 4, 6 in 8 let, iščem. Nastop takoj. Plača ln ostalo po dogovoru. Za pogoje se obrnite na naslov dr. Ješa Vldič, Javni beležnik, Bremska Mitrovica. 4161-1 Za krojaško stroko damsko ali moško morebiti tudi oboje, po meri samo za boljše delo se sprejme pomožni prikro-Jevalec. Novir.ec brez več letne prakse, ki bi se mu moralo vsak kroj p-e gleeatl je za poskuSi.lc mesec dni brez honorar Ja. Pri prikrojevaicu z večletno prakso pa ro norar po zmotnosti. F. Meško, modni 'telj • — Celje. 4921 1 Kuharico 35 do 40 iet staro iščem za večjo trgovsko hišo na Koroškem v Sloveniji. Zmožna mora biti vseh hišnih del ter ima prednost tista, katera Je že bila v sličnih službah Ponuobe pod »Vestna kuharica« na ogl. oddel. Jutra 4849-1 Boljše mlado dekle poštena, zmožna kuhe in gospodinjstva za dvočlansko družino se išče. Pomagala bi tudi v trgovini. Ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra pod »Dobi službo«. 4981-1 Pomočnika sprejmem takoj, ki nI vojaški obveznik, za po-dne in prikrojevanje. — Mesto stalno, hrana ln stanovanje v hiši. Korit-nik Ignac, čevljar, Dol pri Hrastniku. 5003-1 Vrtnarija popolnoma moderno urejena, s stanovanjsko hišo (8 sob s pritiklin&mi) 3 rastlinjaki s centralno kurjavo in cca 6000 kv. m nasajenega vrta, 15 minut od kolodvora ob državni cesti, se proda. Ponudbe na podr. Jutra v Celju pod »Vrtnarija«. 4918-1 veščim damsklh plaščev se odda delo. Naslov v vseb poslovalnicah Ju- I takoj Dorotevlč Manojlo. tra. Sprejme se tudi ve- čevljarna »Zora«, Kranj. ' 5291-1 ščega pomočnika. 5128-1 . Krojaškega Čevljarskega ^ pomočnika pomočnika Izvežbanega za velike Poslovodkinjo s kavcijo za podružnice v trgovini z mešanim blagom, sprejmem takoj. I Anton Požar, Ruše, Maribor. 5380-1 Brivsko-frizerski pomočnik samo dobra moč, dobi službo proti mesečni plači din 500, s hrano ln stanovanjem v hiSL Ponudbe na podruž. Jutra v Celju pod značke »Frizer«. 5406-1 Vajenca se sprejme. Setnlkar Jože, Brdo 30. 9052-44 Vajenca za manufak turno stroke se sprejme. Vprašati Cesta 29 oktobra 8. H. vrata 16. 5107-44 Učenca Specialno čevljarsko obrt se sprejme. Naslov v vseh posloval. Jutra. 5148-44 Brivskega i Učenec ali učenka nomočnika se BPrelme » trgovine . P0. * s čevlji. Naslov v vseb dobrega ln hitrega de- poslovalnicah Jutra, lavca, sprejmem. Po- I 5147-44 nudbe na ogl. odd. Ju- tra^pod »Priden ta g. , Mizarskega Vajenca osmi a ptofovna sprejme — Anton Gobec. Sodarski pomočnik ^t^e)^^ lzvežban v Izdelavi vinskih posod ln pralnih kadi, dobi dobro stalno | službo. Sodarstvo Sulzer, Maribor. Vojašnlška 7. 5389-1 5298,44 Dva čevljarska pomočnika za mešana dela sprejmem takoj. Ferc, Sevnica. 4925-1 Viničarja z ženo brez dece, veščega v gojitvi sadja in vinograda, ter ostalih poslov iščem za malo posestvo pri Zagrebu ccca tri orali). — Ponudbe poslati na Ga i. Zagreb, Jurišičsva 9. II levo. 4917-1 Frizerka prvovrstna in samostojna dobi mesto z 20. marcem. Flača 1000 din. — Srše Kari, Vrhnika. 4939-1 Večji rudnik lignita v Hrvatskem Zagorju potrebuje rudarskega nao.zornika z šolo. Ponudbe z zahtevki pošljite na Publicitas, Zagreb, Iiica 9 pod šifro v58302«. 4963-1 Dva krojaška pomočnika sprejme krojaštvo Ostro-vršnlk Iv. Sevnica. Pred nost Imajo vojaščine prosti ter sposobni za velike kose. Nastop takoj. 5046-1 zmožnega za boljša r-sprejme takoj I. Kostanj šek. Livarska ul. 2 Ljubljana. 5139-1 Vestnega polirja za visoke gradnje sprejmem. če je absoiv. stro-kotv. šole bi eventuelno lahko pristopil kot družabnik. Gabrič Ivan, zid. mojster, Brežice. 5088-1 Čevljarskega pomočnika sprejmem takoj ali dam delavnico v najem pc nizki ceni. Jernej Smid. Jesenice, Fužine — Pod-možaklja. Gorenjsko 5078-1 kose, sprejme takoj kro-I Jaštvo Franjo Lemut. Zagorje ob Savi. 5337-1 Postrežnico I lzvežbano, sprejmem. — Dvoržakova al. 13, desno 5365-1 Prekajevalski pomočnik pošten ln trezen, dobi stalno službo. Valentin Smode, prekajevalec Po-brežje, Maribor. 5388-1 Fotografinjo Izurjeno za amaterska dela. sprejmem takoj. — Frizersko praktikantko sprejme salon Ljubica, Aleksandrova 16, Ljubljana. 5416-44 Službe išče Gozdarske strokovnjake I ustanove ali veleposest-| c.lke gozdov prosimo, da bi se zavzeli za namesti I tev mladega absolvent? lzvežban manufakturist vešč konfekcije ln mode, zmožen slovenskega, srbohrvaškega to nem škega jezika, star 21 let, ki Je vojaščino že odslu ŽU, išče namestitve kjer koli. Cenjene ponudbe poslati na podružnico Jutra v Celju pod znač ko »Izurjen«. 4860-2 17-letno dekle z malo maturo ln trgovsko šolo išče primerno namestitev. Ponudbe na ogl. odd. Jutra poa zna čko »Marljiva«. 4864 2 Mlada natakarica dobro lzvežbana Išče na mestltve v boljši gostilni. Naslov v vseh posl. Jutra. 4812 2 Trgovska Mizarja za fino pohištvo, dobre Izurjenega, sprejmem takoj. Mizarstvo »Sava«. Miklošičeva. 5363-1 Raznašalca do 18 let starega, sprejmemo. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra. 5364-lf Škrobilca z dolgoletno prakso v večjem tekstilnem podjetju, sposobnega, lzkuše nega, iščemo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Slih ta«. _____ 5080-1 Kočijaža starejšega, treznega, ki zna samostojno delati f konji, Iščem. Plača 33C din. Prahln, mesnica in gostilna, S. Marof. 505S-1 Mesarja starejšega, ki je tudi prekajevalec za samostojno vodstvo mesnice, sprejmem. Plača po dogovoru. Prahin, Savski Marof. 5057-1 5057-1 Cementninarje I samostojne akordante za delo na deželi sprejme stavbno podjetje A. Bev-če,r, Ljubljana, Celovška [ cesta 63. 5376-1 Brivski pomočnik dobi službo; nastop takoj, ostalo po dogovoru. Prešern, Radovljica. 5357-1 Ključavničarje in kurjače parnega kotla Izprašane, potrebujemo za takojšen nastop. Ponudbe na Metalno akcionarsko društvo, Celje. 5393-1 Šofer zmožen tudi manjših avto-popravil, dobi takoj stalno službo. — Brata Pepel, Laško. 5357-1 Čevljarskega pomočnika za zbito ln šivano delo i «, • •• sprejmem. Marine Franc AKviSrterjJ Trbovlje. in akviziterke 5074-1 — se iščejo za vse kraje Slo r»T7o -..si, i veniie za. razpečevanje KrojaSKa edinstvenega predmeta, nnmnpnilrn Dnevni zarlužek zelo vi- pomocniKa 90k na Koht1 za velike ln male ko- Artur, Mubliana Fini se sprejmem takoj. Zore | "Jl trgovini ali v kuhinji Mesojedec M.. Kli-njavas 50. p Ko*evje. 4827-44 Mlad fant star 15 let. z eno gimnazijo, gre v trgovino za učenca, z mešan'm blagom v večjem kraju na deželi, z vso oskrbo. Naslov I. Romih, Zagorje pri Kozjem. 4926-44 Trgovski vajenec s primerno šolsko izobra zbo. od' strogo poštenih staršev se takoj sprejme v trgovino z meš. blagom. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe z i-avedbo šolske izobrazbe je poslati na naslov: Anton Golenko, Sv. Miklavž pri Ormožu. 4883-44 avtomobilov do težine 3500 kg. Poznan po vsej državi. Naslov v vseh poslov. Jutra. 4760-2 Boljša gospodinja vešča vseh gospodinjskih del in fine kuhe tei zmožna šivanja ln nemščine, Išče službe pri boljši manjši rodbini, najraje v Celju ali bližnji okolici. CenJ. ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »čista«. 5399-2 Katera gospodinja bi vzela trgovsko nao bra^eno dekle v kuhinjo brezplačno, zaradi pouka v kuhinjskih poslih. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Mlada kuha-c«. 4917-2 pomocmca mlada, poslušna ln poštena, bi rada premerila mesto v L'ubi.taao. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Galanterija aH špecerlja«. 5001-2 Mlada gospodična trgovsko naobražena z znanjem strojepisja ln nemščine, želi kakršnekoli zaposlitve. izven LJubljane. Morda tudi samo sezonsko. CenJ ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Veselje do dela«. 4999-2 Polir Išče stalne ali začasne zaposlitve s strokovno šolsko to praktično izobrazbo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4905-2 Natakarica mlada, poštena ta sposobna. želi službo v Mariboru, Celju ali Slov. Bistrici. Nastop po dogovoru. Ponudbe poslati na podruž. Jutra Maribor pod »Zanesljiva«. 5019-2 Prodajalka izučena v mešani stroki z 2 in pol letno prakso vešča strojepisja — želi premestitve s 1. aprilom ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod št fro »Mešana trgovina« 4948 2 Vrtnar srednjih let aober stro-ki ■•n i p. k želi žare"1 isti stalno službo. CenJ. ponudbe na ocl. oddelek Jutra pod »Dober vrtnar«. 4935-2 Kaj si najbolj želim? Pridno, pošteno, skrbno in delaželjno uradnico ali blagajničarko. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Z malim zadovoljna«. 4927-2 Vajenko pridno ln pošteno, s 4 razredi mešč. šole ter z za vršnim izpitom sprejmem v trgovino z mešanim blagom. Ponudbe r.a ogl. odii. Jutra pod šifro »Stanovanje in hrana v hiši«. 4773-44 17-letni fant ki Je vajen dela v trgovini, bi se rad izučil v trgovini z mešanim blagom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5025-44 Frizerska vajenka se sprejme takoj Rožna dolina cesta Vin. Frizerski salon Mira. 4957-44 15-letno dekle z dežele, pridno ln zdravo, bi se rado Izučilo v trgovini z mešanim blagom. Naslov v vseh posl. Jutra. 4924-44 Učenec (pikolo) z delnim znanjem nem-Skega Jezika, z vso oskrbo v hiši se sprejme v gostinski obrat. Naslov v vseh pesi. Jutra. 4907-44 151eten fant brez očeta, z učiteljevim priporočilom, zdrav, pri-den, se želi Izučiti ko-vaštva ali mizarstva. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5073-44 Zakonca brez otrok mož s pokojnino, Iščeta mesto hišnice ali prazio sobo s štedilnikom. Ponudbe na ogl. odri. Jutra pod »V LJ ubij ali«. 5033-2 Zlato uro 18 karatno, krasno to 3 mecesnova okna prodam Celovška c. 153 (mlekarna). 5012-6 500 din nagrade dam tistemu, ki ml preskrbi mesto trgovske pomočnice boGisl kjer koli. Naslov v vseh posl. Jutra. 4881-2 Gospodična mlada, zmožna pisarniškega dela to nekaj lesne stroke, želi zaposlitve CenJ. ponudbe na oglas, oad. Jutra pod »Kjerkoli«. 4752-2 Mlada ga. frizerka samostojna, zanesljiva, z večletno prakso, želi stalne službe. Ponudhe pod značko »Več pismeno«. 4873-2 Absolventka trgovske šole z malo maturo želi mesta v kakršnikoli pisarni. Polak Božena. Kamnik, Pod gora 4. 4839-2 Dekle stara 18 let, pridna ln pofitena. vešča vsakega gospodinjskega dela ter zmožna nekaj kuhe Išče službe pri boljši rodbini kot služkinja ali v gostilni kot natakarica za četni ca. Cenjene ponudbe na podr. Jutra v Ce lju pod značko: »Pridnost«. 4862-2 Natakarica Išče službo v Mariboru ali okolici z nastopom s 15. marcem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5017-2 Mlad trgovski pomočnik mešane stroke, išče službo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4983-2 Akademik išče kakršnekoli celo- ali poidmevne začasne znpo šiitve za malenkosten honorar. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiv akademik«. 493 3 2 Kuharica zmožna hišnih del, Išče službe, takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl. oddelek ] Jutra pod »Gorenjka 222«. 5153-2 | Trgovska pomočnica z večletno prakso Išče službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmožna in agtlna«. __5155-2 Natakarica z večletno prakso išče I Šofer ključavničar službo v boljšem lokalu. ' Ponudbe na ogl. odd Električni aparat za suho britje! Brez mila - brez vode - brez čopiča! Brez britvice in — brez bolečin! V boljših trgovinah ali pri tvrdkl „LOG0S" — Beograd Pošt. pret. 386. Tel. 25-459 Jutra pod poštena«. »Vestna to 5370-2 zmožen popravil službo. Nasiov v posl. Jutra. išče vseh 5143 2 Postrežnica pridna ln poštena, vajena vseh del. Išče zaposlitev trikrat na teden. Zglasitl se Zelena Pot št 10 dvakrat zvoniti. Trnovo. 5123-2 Šivilja išče službo. Gre tudi kot sobarica ali pomoč v go- Teodor Kune LJubljana, Aleksandrova c. 5-H. Za pismen odgovor priložite znamko. 4413-4 Konverzacijo lz francoščine daje Fran cozinja iz Pariza. Kono- spodinjstvu v Ljubljani j rar zmeren. Ponudbe na Frizerka dobro verzi rana v vseb delih. želi premenitl službo. Najraje na Notranjsko ali LJubljano Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Notranjsko«. 5104-2 Trgovski pomočnik mešane stroke, vešč pisarniških del ln strojepisja. vojaščine prost ešče mesta v trgovini ali sllčno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5065-2 Trgovska pomocmca mlajša, z večletno prakso, vešča vseh strok, dobra prodajalka, vajena šivanja ln gospodinjstva Išče mesta v trgovini ali podružnico Jutra v Novem mestu pod »Podjetna«. 5066-2 Uradnik samostalen slovenski, nemški, srbohrvaški ko-respondent z znanjem Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5372-2 Slaščičarski pomočnik i z mojstrskim izpitom, odlična moč, išče name-ščenje in odda koncesijo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Strokovnjak« 1 5320-2 500 din nagrade I dam onemu, ki preskrbi primerno službo o-ebi zmožni v knjigovodstvu, pis. delih v slov. in ne-n-ščlni. Resne ponudbe na ogl. oad. Jutra pod ši-I fro »47«. 5300-2 Obratni uradnik 23 let star, agllen, iznajdljiv, z daljšo prakso v večjem obratu, s perfektnim znanjem nemščine, deloma angleščine. [ strojepisja, nemške stenografije, uveden v pisarniška dela. vsestransko uporabljiv, i&če za takoj ali pozneje službo. Cenj. ponudbe proei na | ogl. oad. Jutra pod »Energija«. 522^-2 Šivilja vzaime vsakovrstno delo na dom. Ponudbe na knjigovodstva to vseb ogl. odd. Jutra pod »Per-ostalih uradniških del fektna šivilja« išče odgovarjajoče mesto Izvolite se pismeno obr- j niti na Prohaska Alfonz. Zagreb, Antunovac 21. 5058-2 5282 2 Natakarica ki bi tudi kuhala, lšč€ službo. Gre tudi za gostilniško kuharico, kamor koli. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra. 5219-2 Blagajničarka mlada, izvežbana moč. Išče mesto kjerkoli. Na stop takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod zna čko »Vestna 22«. 4911-2 Natakarica išče službe, kjerkoli. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5070-2 Natakarica 271etna. simpatična. Seli službe. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. S069-2 Ekonom, verziran v vseh kmetijskih panogah, želi službe. Odlična spričevala Nastop takoj. Ponudbe na podruž. Jutra v Novem mestu pod »Ekonom«. 5067-2 Službo sluge ali kaj sličnega išče vojaščine prost mlajši mož. ki Ima večletno prakse in pi.zna vso Ljubljano, vonudne na ogl. odd. Jut, a poa t Urnih nog«. 5213-2 Natakarica pridna in poštena, želi mesta v dobri gostilni, najraje na Gorenjskem. Ni-slov v vseh poslovalnicah Jutra. 5216-2 Šofer vojaščine prost, išče začasne zaposlitve v Ljubljani ali Celju. Cenjene ponudbe do 11. marca na ogl. odd. Jutra v Ljubljani pod šifro »Začasni dopust'. 5293-2 Trgov, pomočnica z znanjem strojepisja ln deloma nemščine, z ab-solvlrano meščansko šole Išče primerne zaposlitve Vprašati: France Gumze. pismonoša, Foljčane. 5379-2 Dekle vešče kuhe ln vseh del zmožno nemščine, išče zaposlitve. CenJ. ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Poštena«. 5405-2 ogl. odd. Jutra pod šifro »Francozinja 1. 5141-4 UJLL Potnika resnega, aciinega, dobro vpeljanega, za nove artikle, iščemo. Ponudtse s sliko na ogl. oda pod »Značajer.«. 5183 5 Za letoviščarje na pvl:t e so na ia._-.rx>-lago sobe z eno ali dvema posteljama po ugo-ani ceni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 38 POZOR! Vsakovrstne rabljene stroje, orodje ter železne, litin-ske m druge kovinske predmete, cunie, papir, gumij in steklovino kupuie po najvišjih dnevnih cenah tvrdka Justin Gustinčič Maribor, Kneza Koclja ul. št. 11, telefon 21-3C, tej podružnica vogal Ptujske in Tržaške ceste. Telefon 24-94 103-6 Dve postelji dva lestenca, namizni prt, moški plašč, dva ženska plašča, akvarij, lesene palice za rastline, vrtne police, police za shrambo, prodam. Ogledati od 13. do 16. ure. Kij učenko, Novi trg 1-I-, desno. 4629-6 Ugodno prodamo dobro ohranjeno bakreno peč za kopalnico, — kompletno, kad za sedeče kopeli, manjšo lesne stružnico, bakren kotel ca 600 1, poljsko kovač-nlco. primož, miznl štedilnik. gašperček, peč, otroški bicikelj to tricl- ska cesta 16. 52S1-6 Upokojen uradnik vešč vseh pisarniških del, štirih lezikov želi želi službe. Dopisi na ogl. odd. Jutra pod šifro »Uvideven«. 5113 2 Šivilja perila, dobro lzvežbana gre šivat na dom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5272-2 Vse. družbe z o. z. ln pridobltnlkl s prometom enega milijona morajo voditi pravUno knjigovodstvo. Vse to to komplicirane davčne prijave vam uredi bllanclst z 20-letno prakso. Javite se pravočasno na ogl. odd. Jutra pod »Stroge zaupen«. 5278-2 500 din dobi tisti, ki ml preskrbi stalno službo v pisarni ali trgovini. Naslov \ vseh poslovalnicah Jutra 5277-2 Kot oskrbnik želi dobiti službo stareJSJ mož. zmožen slovenskega to nemškega Jezika. — Opravljati zna vsa poljska to vinogradniška dela. Naslov se dobi pri: Leopold Nagode, 21če p. Loče. 9055-2 19-letni trg. pomočnik mešane stroke s petletno prakso v večji trgovini na štajerskem želi premeni« svoje sedanje pomočniško mesto. Ponudbe pod »Agilen« na ogl. odd. Jutra. 5199-2 Dama z maturo in državnim izpitom, perfektna v slovenščini to nemščini išče zaposlitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Res perfektna«. 5204-2 Krojaški pomočnik sposoben boljšega aela, malih kosov, dela v roke, žepe itd. Išče stalne zaposlitve, najraje v Ljubljani pri dobrem mojstru. Ponudbe prosi na ogl. odd. Jutra pod »Dober to vesten pomočnik«. 5174-2 Zobotehnik z večletno prakso, vešč vseh del. Išče službe za Ljubljano, takoj ali pozneje. CenJ. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifre »Zobotehnik«. 5352-2 Trgovski pomočnik špecerist. Izurjen tudi v usnjarski stroki, vajen pisarniških del. Išče na-meščenja. Ponudbe ns podružnico Jutra v Celju pod »Delaven 1914«. 5395-2 Želim delati v solidnem podjetju ko« pisarniška moč, vodja, kartoteke, — poslovodja skladiščnik ali sllčno. — CenJ. ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Ambiciozen«. 5394-3 Oskrbnik vešč samostojnega vodstva v vseh panogah kmetijstva z večletne _____ prakso tu in v inozem- j~7 MetaliaT Gosposvet-stvu. želi premenitl slui J bo. Cenj. ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Ekonomija«. 5402-2 Gospodinja želi mesto kuharice v restavraciji ali boljši gostilni. Gre tudi na deželo. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Varčna« 5413-2 12murna Mestna klavnica Maribor odda za leto 1941-1942 razvažanje in razprodajo umetnega ledu Natančnejši pogoji v klavnici, kjer Je oddati prošnje do 15. marca. 5384-2 Pouk Instrukcije za vse šolske predmete nudijo brezposelni profesorski kandidatje - strokovnjaki. — Novinarski dom, Gosposka 12; uradne ure od 10. do 12. Učiteljica daje pouk v nemščini. Hiter uspeh. Vprašati od 16. do 20. Gorupova ul. 3. parter vrata 1. 4986-4 Prihodnji prikrojevalni tečaj za vsa damska oblačila se bo vršil od 10. marca do 31. marca 1941. — Vsa zadevna pojasnila dobite na oblastveno dovolje nI krojni šoli Prodam zelo dobro ohranjeno kredenčno knjižno omaro ln pisalno mizo, vse iz črešnjevega lesa. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5132-6 Otroški voziček globok, najnovejši model skoraj nov, ugodno prodam. Puterle, Malgajeva ul. 3, Kodeljevo. 4984-6 70 malih sodčkov lz klanega lesa solidne izdelave različne velikosti od 35 do 100 lit in 10 polovnjakov ima naprodaj sodarsrtvo Homan v Stražišču pri Kranju. 476S 6 Nemško govoriti to teorijo se na-uče vsi hitro po moji najboljši metodi. Informacije dnevno od 9. dc 10. dopoldne to od 6. dc 7. zvečer. Salendrova 4, H., K. LJutova. 5378-4 Nemško konverzacijo to pouk nudi Izobražena gospa. S* jplne 3—6 oseb honorar zelo majhen. Pouk glasovlrja po najboljši metodi, zelo poceni. Kongresni trg 13. H. nad. 5118-4 Otroški voziček globok, lep, prodam. — Detelova 3. 5035-6 Cca 1000 kg starega olja, od avtomobilov Diezel, prodam. Ponudbe poslati z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Olje«. 4996-6 Zdravilne rože ki so potrjene od profesorjev to klinike za srčne, Jetrne ta ledvične bolezni, vodenico, polipe, želodčne ta črevesne tvore, hemeroide, arlterlje, kašelj krče ta ženske bolezni, Anton Ehgartner, Pregrada. 4945-e Brušenje britev na AKRA jermenu zai^mči večno deber rez Zahtevajte v trgovini vedno samo AKRA jermen. Prospekte pošiljamo brezplačno. Schnur, Zagreb, Blažekova ul. 8. 4962 6 Sodavičarji 200 komadov pollltrsktb sifonskih steklenic, c cevkami, brez glavic, ta 2 valja za ogljikovo kislino po 10 kg iz kovanega Jekla naprodaj. Cena po dogovoru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. »JUTRO« St 58. 14 Nedelja, 9. UL 19£L Otroški voziček globok, dobro ohranjen ln stajico prodam. Uk- mar, Marmontova 57, — Mirje. 5115-6 —- Prodam 2 Izložbene omarice, lestenec z kroglo, 1 stojalo za ovojni papir. — Ogleda se "na Cesti 29. oktobra 9-II., vrata, 16. 5106-6 Otroški voziček globok, zelo dobro ohranjen se ugodno proda. — Naslov: Tyrševa 36. — ogled od 12. do 14. ure. 5162-6 Čevlji Zelo ugodno prodam pai tljo novih damskih in moških čevljev. Izredna prilika, ugoden nakup, prooam samo celo partijo. A. Turk, Ljubljana. Vldovdanska 3. 5154-6 Kočijo lepo, prodam. Karlovška e. 28. 5125-e Otroško posteljico leseno, prodam. Drnov-Sek. Hrenova 17. 5131-6 Sena eea 1 vagon, lepega, slad kega odda J. Lavrič, St Vid pri Stični. 5130-f Otroški voziček globok, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5134-e Otroški voziček globok, moderen prodam za din 650. Streliška ul 34, pritličje, levo. 5279-f Otroški voziček globok, lep, prodam. Ko-lezljska ul. 15-2. 5228-6 Avtogume 6,00 X 20 dve popolnoma novi in tri rabljene tei dobro ohranjen avto — prodam. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Avtogume«. 5229-6 Cunje oprane, za čiščenje strojev dobite pri Kovačič, Tyrševa c. 35. 5186 6 Otroški voziček globok in Homerjev šivalni stroj poceni naprodaj. Debevc, Večna pot št. 31. 519S-6 Otroški športni voziček Bgoatio proda,-n. Poizve se Bleiwe;sova c, 17a-I. ti» I Flgovca, oddam. Infor 08608 maclje daje: L Knez, posodi mladi ženi. stal no nslužbenl, 1600 din, proti vrnitvi 2000 din v treh mesečnih obrokih. Ponudbe na ogl. oddel Jutra pod Hvaležna 2000. 5138-16 Pozor! Gosposvetska e. 1. dvor. 4923-19 Kompletno mehanično orodje in načrte za Izdelavo ge-neratorlev nrodam za 15 tisoč din. V račun vzamem avto. Ponudbe na Pristopim kot kompa njon ne glede na obrt. I ogl- odd- Juti* pod šll- Natančen naslov ln oplf ro »Takoj oddamo. obrta na ogl. odd. Jutra pod »Denar 15.100«. j 5234-16 4938-19 Posojila različna, preskrbim hitro ia I prometnejša brez kakšnega predplačila | pozicija na Blcl, dobro- Trgovino špecer. kolonij alno ln t mešanim blagom, naj-zagrebška RUDOLF ZORE ldočo, renomlrano, bre* ,. * * - r-, j i-xi. t ,, i konkurence, s prostra-Liubliana, Gledališka ul. 12 nlm lokalom, skladiščem Znamka 3 din. telefonom, prodamo s ce- 331616 lotno opremo ln blagom | za 90.000 din. Izvrstna Kateri gospod f priložnost: Poslovnica dobrosrčen, bi posodil na Pavlekovlč, Zagreb, nics dvostanovanjsko novo hi šo 10.000 din. Za obresti dam stanovanje. Do smrti hvaležna. Naslov v vseh posl. Jutra. 144. 5041-1S V plodonosno trgovino ali podjetje v Ljubljani vložim dc 103.000 dinarjev. Fonud Dva lepa lokala na Bledu v centru leto-«o in Ivišča na najbolj promet-oie» o 1 nem kraju tekoj oddam. Naslov v vseh posl. Jutra. 4178-19 Gostilno be z opisom obrata, mož- | prodam ali oddal v na-nostjo razmaha in flnan- Jem. Naslov v vseh posl. čnega položaja poslati na | Jutra. 4950-19 o?l. odd. Jutra pod *So- lidnoet«. 5i9i-i6 | Zagrebško gostilno ■ mrtanlm blagom, vpe- I r drav. ban. dva vino j Bežigrad. J-stanovamiko, ljana. aa prometni točki I grada ln zraven spadajoči luksuzno dm 700.000. Ljubljane, zelo ugodno hram lz proste roke. Po- VILO komlortno, Šiška, 3 naprodaj. Ponudbe ns | vršlna zelo plodonosnih moderna stanovania, Ogl. Odd. Jutra pod šifre kompleksov ca 2 orala garaža. Telik Trt. 600.000 »Lepa eksistenca«. Posest -REAIITETA« poe»8tna posredovalnica T LJnblj»nl j« eaoo T PRESEKNOVI DLICI 54 Nasproti glavo« pošte Islefon «4-20 okoli mlada are ves a. Za I din 5290-19 | ogled je v Brežicah pri VILO t okolia Sv. Petra, pošti ob 10.30 na razpo^ dvostanovamsko, preko 1000 iago avtobus dne 15. III. t. L Pred ponudbe spi-eje j ma kurator zapuščinskih | dedičev pod Kurator za puičlnsklh aedučev v Brežicah. 5304 20 Enodružinska hiša v Celju kvadratnih metrov Trta, din 460.00C m veliko {tevilo nepremičnin, katere razvi-ditr iz lista »Posest«, ki iz-hata vsa kepa pr/ega v mescu, proda »POSEST«, — Uubliana. Miklošičeva cesta 4. 74-20 Prodamo: HISO novozldano, pet-stanovanjsko. Netto donos 21.000. Cena 410.000 LJubljana. HISO z gostilno ob glav nt cestt. veliko gospod ar- s 4 sobami ter lepim vrtom blizu »Skalne kleti« naprodaj. Vprašati pri , . «n?ir Itrolač Slomškov 500 kv. m po 12 dm Kv spur, krojač, biomsKov bližini Domžal. Po Prodam manjšo parcelo trg 4, Celje. 5404-20 Gozdni kompleks 170 oralov, ob cesti, prvovrsten les, 2,600.000 ln ___ ___ več manjših gozdnih ln sko poslopje! Kompleks | vlnogradnlb posestev izve se dnevno od 14. ure dalje, v nedeljo ves | dan. Do-nžale. Cerkvena ul. 9, pri Kršlanu. 4956 20 Kompleks _ ___ ________enonadstropne. repre- 2500 kv. m. Cena 600.000 | vzorno zelo donosno go- zentativne. masivno zi- sposko posestvo 850.000. dane vile. z dvema sta- VTLO novoeldano, tri stanovanjsko, vrt. Cena Obširno termalno kopa- novanjema s 6 prostorov 350.000. — Udmat. llšče z Inventarjem diD ter dvorlšneea enonad- HISO s trgovskim lo 800.000. Moderno urejen stropnega poslopja s kalom, dvoje stanovanj. | hotel 1,500.000, krasna parkom ln večjim vr- vrtnarija z dvostano- tom se proda v Celju vanjsko hišo 800.000 radi preselitve. Vpraša-zldano^stanovanjski^pro- j kmetije po različnih ce- | nja je nasloviti na ogl . /-• -<■- nah prvovrstne trgovske odd. Jutra pod šifro: hiše, lepa stavbišča, ža- | »Kompleks«. — Cena 220.000. — Šiška HISO z gostilno, novo stori. Cena 420.000 din. Nadalje Imamo v evlden- ___ ci več drugih objektov, I Ima "naprodaj ^jm^R^0 I *-"tetna P^rna Jager 4392-20 5407-2C Utetna pisarna Adamič, f C 3 LJubljana, Gosposvetska 7, Telefon 23-06, vis-a-vis Slamiča. 5241-20 Posestvo v Laškem Velika trgovska hiša v mestu Celju naprodaj. Lepo arondirano posestvo z velikim mladim sado-nosnlkom v Celju na prodaj. Naslov v vseh po slovalnlcah Jutra. 5027-20 Posestvo z gostilno mesarijo ter s primernim lokalom za trgovino na zelo lepem, prometnem prostoru tik ob farni cerkvi, blizu Maribora, se proda. Naslov v vseh Doslovalnicah Jutra. 5023-2« . obsegajoče 4 orale zem- Ponudbe na poar Jutra merna tudi za grosista. ter popolnoma novo zl- v lepem mestu Slovenije dano hišo, oddaljeno od | Prodam niso (vilo) z 20.000 prebivalci ln ob- toplic 15 minut, priprav-šlrnlm zaledjem, strogi. no 211 letovišče na sonč- najprometnejšl center, je nem hribčku takoj na naprodaj. Ponudbe ns prodaj. Cena 80.000 din ogl. odd. Jutra pod si- Informacije pri Sorko fro »Fortuna«. Ivan- CelJe- Ipavčeva 14 5414-2C I- nadstropje. 5391-20 Hiša 12 stanovanj 460.000 8p. Slška, ugodno naprodaj. Hiše, par- Tristanovanjska hiša cele, zemljišča. Tehničns v Svilah, blizu remlze pisarna Vldlc, Jerneje vb soiidno zidana, naprodaj 24. 5411-2C za 236.000 din (od tega 35.000 din hipoteke na dolgoročno odplačevanje dvostanovanjsko, novej šolnina lega. vrt. — Cena 190.000 din. Muc, Gradišče št. 1. 4904 20 Zemljišče okoli 5500 kv. m. v bil žinl Rakovnika, Ljubljana, prodam po 14 din kv. m. Telefon 24 56. 4851-20 Parcela strnjen sistem, 746 kv. m, ob Majke Jugovičev ulici naprodaj. Ponudbe Novo hišo iiar iuuo ^ „„„„„„ prodam ▼ bližnji marl- |Le, re!"e ponudbe ns j ^J1 pccenU na borskl okolici z dobro- o«1- odd. Jutra pod si- I ^ ^ Jutru 5313-20 ldočo trgovino ln gostil- | fro »Remlza«. ^^^ ^ 1 Hiša v Metliki p.ri>(li. I enonadstropna na Glav ar ricie nem tr?u st 5> priprav „.. „ . m«d remizo in staro mit- na za vsako trgovino in 5385-20 j nlco naprodaj. Ponudbe obrt se proda takoj. Po na ogl. odd. Jutra pod želji kupca tudi nekaj »Ugocha lega«. 3413-20 zemljišča. Informacije prodam v Mariboru, sad- I --1-. . . . .. Zvonko Gerbec. g^tilna ni vrt blizu mestne avto- Kupim takoj hiso | Metlika. 4841 20 busne postaje. Cena din (v Ljubljani za 250.000 do 120.000. Naslov v vseb I.400.000 din. Ponudbe na no ter stanovanji. Ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod šifro »250.000«. Družinsko hišo poslovalnicah Jutra. oel. odd. Jutra poa »Fla- Magirus Diesl 4—5 ton~ki, v zelo dobrem stanju, ugodno prodam. Delavnica Joie KraMič. Gosnosvetska c. 1, dvorišče Figovec. 5197-10 Popravila avtomobilov, motorjev in koles izvršujemo hitro in poceni. Mehanična delavnica šu.šteršič. LJubljana, Pri Figovcu. dvorišče, levo. 5178 10 Nova tovorna avtomobila s pinskim generatorjem takoj prrda-no. Gume odlične. Specialna delavnica plinskih genera torjev. Ljubljana, TvrJ° va 13. 5179 10 Fiat Topolino Izgleda 2-cakor nov, voien 18.000 km, dobre gume. radi odpotovanja ugod no naprodaj. — Kovačič. Tj-rSeva 35, telef. 47-37. 5182-10 , meščansko, garantirane Poslovodjo dobro ldočo, na vogalu oziroma družabnika s ka prometnih ulic. stara re-pita'om din 25.000 co nomirana obrt, prodamc 30.000 sprejme vpeljano s komfortno opremo, podjetje velike bodočno- dvosobnim lokalom, posti. Strokovno znanje ne letnim vrtom, kuhinjo potrebno. Ponudbe pod kletjo, lepim stanova- »Lep zaslužek odd. Jutra. Soboslikarski mojster išče kompanjona. Lahke je pomočnik radi poznanstva v Ljubljani. — Potrebno nekaj kavcije Ladislav Eabič, Hradec-kega cesta 76. 4490-K na ogl. [ nJem, s celotno opreme 5180-16 | ,a 25.000. — Poslovnica Pavlekovič, Hica 144. 5040-1S Gostilna v Novem mas tu se odda v najem. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra. 5064-lf Kupujem — rekonstruirane vložne | KTmer^e, "drogertje', sTa-^Sr^l^11? ščičarne. bonbonijere, - Trprovine, trafike industrije, hotele, restav racije, gostilne, buffete kavarne, mlekarne, par- darske benke v Ljublja ni ali katere njenih fi-lljalk. Ponuditi na Md torni mlin. Sarča. (Ea-nat). 5309-16 prodalp.mo in posredujemo nakup: Poslovnica Pavlekovič. Zagreb. Hica 144. 5039-1E Ardie motorno kolo. 198 ccm. skoro novo, ugodno prodam. Lukek, Križevnišks ulica 11. 5345-1C Avto Ford Baby. tipa 36 malo rabljen, z novimi gumami. 4- sedežni, prodam Bo-rošak. Ljubljana. Trste-njakova 1. dvorišče. 5344-10 Knjižico Kmetske posojilnice t Ljubljani, kupim za dir 100.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značke »100X00«. 5286-lf Trgovski lokal oddam v bližini magistra. prometna točka. — Naslov v vseh posloval-ni-3.i Jutra. 5208-19 Donosna gostilna v industrijskem kraju ob glavni železniški progi lotno veliko opremo, tri- Zagrebški buffet vlnarno (ala gostilna) najprometnejši vogal — pred tramvajskim postajališčem, bližina cerkve in javnih uradov, izvrstno ldoč. prodamo s ce- se cdoa ta-koj v najsm. | sobnim lokalom za 29.000 Ponudbe na poir. Jutra din. Poslovnica Pavleko-v Celju pod z načko | vič. Zagreb, Ilica 144. 5042-lf •jUgodna prilika«. 48*53 17 Prodam motorno ko'o 98 ccm. v zelo dobrem stanju. Porabi samo 2 litra bencina na 100 ku. Ogleda se Zalokarjeva ul. 11. 5319-10 Avto štirlsedežni — Topolino DKW. Taunus, v dobrem stanju, kupim. Vprašati Jax, TyrSeva c. 36. — Ljubljana. 5317 10 Ureditev dolgov izterjavo, lnka-so m iS kup terjatev sodne ln tihe poravnave dobi ka nosno - varno nan^t-o kapitala pr^kr^n nns:>. J11. knjigovods-''o. bila:; ce. kalkulacij?, splo-t /se trgovsko obrtne zanrvi vam diskretno uredi konceslonlrana komercialna otsarns ZAJC LOJZE LJubljana, Gledališka ulica 7. Vrednost Vaših prihrankov stalno raste le, ako so Isti plodonosno naloženi. — Hranilna posojilnica »MoJ dom« v LJubljani, Dvorakova ul. 8 Vam bo svetovala, kako boste varno in plodonosno naložili Vaše prihranke. 115-16 Hranilne knjižice vrednostne papirje kupujemo >taloo in po naiviJtih cenah in takoiSniemo plačilo RUDOLF ZORE liabljana. GiedaliSk* ul 12 j 5315 -16 | Vzamem v naiem gostilno, vlnotoč ali ku- Vpeljano trgovino tekstilne in modne stroke v Ljubljani, prodam Pritlično hišo z nekoliko vrta in male pripadajočo parcelo prodam v Guncljah. Polž- pim. Ponudbe na ogl. | Ponudbe na oer'. odd odd. Jutra pod »Dobra jutra pod »150.000" točka«. 5233-17 5349-19 Vrtnarji! Oddam v najem večji vrt bre-spiačno — večlet no! Kranj — Rupa •,2. Čevljarska Trgov, lokal velik, prostoren, z Izložbami v centru mesta _ . vzamem proti odkupnin 52-.J2-17 | takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5362-lf delavnica Dnevnico vpeljana, se odda takoj v najem. Naslov v vseh za mizarsko obrt Iščemo posl. Jutra. Trafiko dam v najem na prometnem prostoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Mal«. 5331-17 | takoj v Ljubllanl ali bližnli okolici. Poizve se v trgovini Celovškn r 49 5375-1? Razno V umetno valienie sprejme vsako množino Jajc perutninarstvo Nike St. Vid n. LJ. Vinntoč na dobrem mestu, mo-5409-17 | demo urefen radi bolezni lastnik«, se ueorfno ortda Za odgovor priložite matriko Poiudbe na od* Jutra pod »Redka prilika«. 53G9-19 Manjši lokal M&Em&£*fc „ . za trerovino iščem za 5353-3/ | april ali maj. Ponudbe na o"!, odd. Jutra pod T-okal«. 5318 19 Posredovalnica P. Mrak se Je preselila v Kopi tarjevo ul poleg Jugo slovanske tiskarne ln se | cah Jutra, nadalje priporoča V Savinjski doljni pri cerkvi se odda pralen lokal, primeren za frizerja a!l sllčno. Naslov v vseh poslovalnl- 4775-31 5041-lf Nasveti, Frizerii Prodam eleganten, vpe- pomoč. uslusje n® dobri točki r 1 frizerski salon. Ponudb« v najrazličnejših vpraša- , _r._„j, i na ogl. odd. Jutra pod SnoSSLi pS i«™ 8r2:;19 ljanje vlog in pisem v 1 0 B'"la raznih Jezikih. Posluje- . . mo solidno, diskretno in I Izven mitnice zanesljivo. »Servis biro«, iščemo manlšr skladišče Ljubljana, Sv. Petra ce- na Rakovniku. Ponudbe sta 27-1. telefon 21-09. M ogl. odd. Jutra pod 5221-31 I šifro »Takoj ali pozneje« Hiša __, x ^ , ,20 minut od Kranja (zem 5381-20 | cam z gotovino*. 1 j išče 936 k v. m) 1938 so- 5262 20 lidno grajena, tristano- - vanjska, primerna za go- . . Prodam stilno, kopalnica, vodo- v Kranju veUko stanovanjsko hI- ^ na^lja- enonadstropna, z vpelja- Uo v bližini glavne pošte no trgovino. elektrika, v pogajanja stopinTle s Loaa Pol^be nri vodovod, tik glavne ce solventniml interesenti her PJ°,ov1Cu sSu ^d s^. par minut iz mesti ki naj pošljejo naslov ^tn?ku v Kranl? Trgovska hiša Kompleks enonadstropne. reprezentativne, masivno zidane vile, z dvema stanovanjema po šest prostorov ter dvorišnega enonadstropnega poslopja s parkom lrf večjim vrtom se proda v Celju radi preselitve. Vprašanja Je nasloviti na ogl. odd. Jutra pod šifro: »Kompleks«. 4392-2« 50.000 din posojila na prvo mesto posestva, kjer se nahaja ležišča železne rude 45 odst., iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ruda«. 5005-20 Parcela v mestu na periferiji ugodno na prodaj. Naslon v vseh posloval. Jutra. 5101 20 Hišo za 60—70.000 din, v okolici LJubljane, kupim. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za denar«. 5231-20 Kupim hišo v LJubljani, na prometnem kraju. Primemo za mesarijo. — Ponudbe ns ogl. odd. Jutra pod šifro »200—250«. 5226-2C Vila dvostanovanjska, komfortna, na Gorenjskem, ugodno naprodaj. Ponudbe podružnici Jutra Maribor pod »Krasna lega«. 5020-20 Dvostanov. hiša nova na Poljanah, blizu cestne železnice, naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4954-20 Kupim hišo donosno od 300 do 500 tisoč din v mestu aH predmestju. Ponudbe n( ogl. odd. Jutra podj »Plačam takoj 200—5001 5010-2« (15 minut od tovarne! na o<»l. odd. Jutra zelo prometnem kraju. | »pet milijonov«, ugodno naorodaj radi preselitve. Naslov v veh posl. Jutra. 5294-20 pod 5258-20 4808 20 Hiša __„j z vsem komfortom in vr prodaji. tom kupim takoj v bil Imam in radpvolje sem žinl centra. Ponudbe na Enodružinsko hišo snonadstropna, dve dvosobni, eno enosobno sta Ogl. opale rthroctnrania l ^ . -- lenjske-n r»ri Stični, pri tlična kmetska hi?a z . _ _ . zemljiščem, po želji tudi 600.ODO ob kclavaaclji«. ga«. 4438-20 Parcele Hotel — Pension I moderno urejen, v naj-!ep-em delu zapadne Sta ' jereke z vsem komfortom I kavarno. keglUščem. — 5257 20 | na prodaj v št. Vidu in Vižmar jih. Ponudbe na Vižmarje 78, nasproti Mizarske zadruge. 4441-20 2 vinogradom, enonadstropna nova vila s petsobnlm stanova njem, gcstilni:kiml pro stori in trgovskim lokalom. z obMrnim vrtom ... _ .__. Lahko tudi njive, trav- ^rske z vsem komfortom , niki eona in vino-rod kavarno, kegljiščem. — V SlSKi z novo zidanico na"Do gozdnim parkom. P^dam ir.jplm stavbno parcelo 1 proti gotovini zarad: za enonadtropno hiso. smrti ln izselitve v lno- Ponudbe na ogl. oddel. lenjskem 1 nadstropna hiša z go stilno in kovačnico, z gospodarskim poslopjem vrto min zemljiščem. velepo*;estvo z upelja-nim le+ovlškim pensijo nom s 50 scbeml, kopališkimi napravami in ob širnimi zemljišči, številne parcele v vsev. delih mesta Itd. Realitet zemstvo. Samo resni re flektanti pošljite naslov na ogl. odd. Jutra pod »Najboljša bodočnest* ž 5250 20 Jutra pod »Takoj denar« 4936-20 Prodam hišo v kateri se Izvršuje stalno pekovska obrt. z vsem Inventarjem. Hiša Trgovsko hišo od glavnega kolodvora do I obstoji iz 4 štanovanj-tromostovja kupim takoj skib sob, kuhinje, kom _ rml.™_ .Resni prodajalci pošljite pietne pekovske delavni P^™, KUN AVER ponudbe na ogl. odd. Ju- ce ln drugimi pritiklina T.rmvrv m,. itra ^ ^.Trgovski loka ml za ceno 100.000 oin. 11« 5251-20 | ponudbe naslovite na: Baje Roza, pekarija v LUDVIK, Ljubljana. Mi kloMčeva cesta 34. Tele fon 20 37. 5296 20 Kompleks zemljišča I ca 7000 kv. m ob Tyrše vi cesti prodam po din Mirni na Dolenjskem. 4929-20 vedbe pri Sch8nllt —160. Ponudbe poslati ogl. Lesce. Cena po doka posestva, graščine, vei go stiln v me-tu ln na Gorenjskem. Pojasnila Jančar. S". P^tra c. 27. te lefon 7438. Vilo [ kupim v LJubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Od 400.000 o.o 800.000«. 5253 29 Hišo Hiša z lepim vrtom . v Slovenjem Gradcu Je 5252 20 j zaradi selitve ugodno na prodaj. Poizve se pri ing. Puppis, Slovenji Gradec. 4S84 20 Dvostanovanjska hiša | colnfna lega. St. Vid — Vižmarje, se proda. Na-sldv v vseh po6l. Jutra. 5328 20 roo« i kupim za gotovino v i 5329 20 | LJubljani. Ponudbe na I sProea<' ogl. odd. Jutra pod »Od tri do petstotisoč«. 5254-20 Parcelo cca 700 kv. m blizu Stadiona prodam. Ponudbe na ogl. odrl Mn nova zidanica Vsa toza-devna pojasnila daje „ .1 Dertlja št. 15 pri Mo Vi C . L 1{| ^jnoL.nn uajc ■ ^upim. raiuaoe z ravčah. Sestoji lz pet- Huč, gostilna, Ljubljana. sobne hiše, živinskega Vegova ul. 10 . 532 20 n|(f l ^eva. svinjskih hlevov. Jutra pod šifro »Gradit vrta, dveh njiv 5190-ZC' I jn dveh travnikov. Hiša Je v dobrem stanju in pripravna zb vsako obrt. Stavbne parcele v Kosezah, ugodno naprodaj. — Informacije: Stavbna družba d. d_. Tjrrševa cesta 17. 4948-20 Hotelirjem in inte-resentem z milijonskim kapitalom! Prodamo v Rogaški Slatini, hotel tik zdravilišča z vsem inventarjem za din 1,200.000. Hipoteke je mogoče prevzeti polovico ln tudi več. — Istotam se proda nor manjši hotel za Isto ceno. V Laškem prodamo hotel za din 1,700.000 v Dalmaciji pa 5 nadstropen najmodernejši hotel z 250 posteljami za din 12,000.000. Kupimo kjerkoli v Sloveniji gosposko veleposestve za 3 do 5 milijonov dinarjev. — Tovornik Konrad, reali-tetna pisarna Celje. Mariborska cesta št. 13.a II. 5031-20 Paradiž na tem svetu 20 minut od Novega mesta na predaj, mir. čisti zrak, hiša 2 sobi. kuhinja, veža, pritlkllne, be-toniran neusahljiv vod-nlak, ograjen velik vrt okoli 50 sadnih dreves, polovica že rodi. vinska trta. sončna lega, prikladno za rejca malih živali za 49.000 din. Dokupi se lahko še posekan gozd, ki vseb. belutku* pesek ln stavbene parcele v bližini. Henrik Sbil, Novo mesto, Trdinova cesta 24. 4930-20 Vogalno stavbno parcelo pri a rt. vojašnici, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4951-20 Hiše, z vpeljano trgovino ln gostilno, z nekoliko zemljišča, pri farl, tzletnl kraj. prodam radi družinskih razmer. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod: »Prometno«. 4958-20 Prodam hišo 3 starovanjsko ob Zalo *kl cesti. Cena 170.000 Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mesečni do nos 1300« 5333 20 Prodam . . pritlično stanovanjsko | Naslov v vseh poel^Ju- hlšo z nekoliko vrta in | tra-malo pripadajočo parcelo v Gameljah, St. Vid n Ljubljano. Poizve 6e: Schonlleb, Lesce. 5203 20 Parcele na Kodeljevem, v Slškl ln na Viču prodam. Ponudbe na ogl. odd. ju- Hiše. vile, parcele tra pod »Oa 45 do 185«. 1 Parcelo 700 do 800 kv. m kupim. Posredovalci izključeni. Ponudbe poa »Takol det. ar < na ogl. odd. Jutra. 4869 20 Hišo lup,« SarST Dv«.anova=jSk„ solldineje potom Reaiitet- | hišo z vrtom ▼ Mariboru, lepa donosno, na Tržaški oe- I' F vrtata. stl za 320.000. na Viču , x , za 45 000, na^Brdu_ za I Ska Veste ^I tS 45.000 lr. za 25.000 pro dam. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Ugoano« 5302 20 št. 23-81. 5173-20 NasIOV T vseh posloval-' nlcah Jutra. 5015-2C Hiša Novo hišo s 5 dvosobnimi stanovanji, prodam. Podkletena, obstoječa T;T sob. ku- I ^VS Ti | ScSJTiS^^SS SSeV SEZ. 2 odda- I neadstropTClnSkega ' V ^ ljena 5 minut od kolo- Nova vila z gostilniško, trgovske 5377-2C I ^^nlka, naprodaj. Kraj 1 prometen, brezkonku- renčen. Zraven poljubne dvora Celja, ugodno na- . . , -----^.juuu, prodaj. Pojasnila daje lz Lep gozd prodam množino zemlje. Ponud Kronovfiek, I Tacen pod Šmarno goro. I be na ogl. odd. Jutra ' pojasnila gostilna Gor- | pod »Dolenjska«. Jane. 4053-20 5045-2C prijaznosti Celje, Glavni trg 6. 5403-2C Hišo z gostilno, pekarljo. 3 minute od postaje Medvode. dalje voz parlzar v dobrem stanju na prodaj Informacije: Augu-stin Ivan, Skofja Loka (kolodvor). 4990-20 Stavbne parcele kakor tudi druee pirce- jez., na Gorjušah ln Po- klukl, lepe gozdne parcele, posestvo tigodno naprodaj. Poizve se pri Žmltek Francu, Boh'ni-ska Bistrica. 49^2 20 Stavbno parcelo y Celju cca 1200 kv. m Tigodno naprodaj. Ponudbe poslati na naslov Ivan Dc-toraa, Kersnikova 7. Celje, 4919 20 Hišo za 250.000 do 300.000 din v bližini Ljubljane ne dalj eni' pol ure kupim. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Dobro zida na« 4949 20 Prodam parcelo s sactnl-n vrtom 700 kv. m v bližini kolodvora Jarše - Mengeš. Poizve se v trgovini »Kandušar« Mengeš. 5103-20 »JUTRO« St 58. 15 Ntedelja, 9. IH. WtL Hiša kot vila z zemljiščem 1 do 4 živine ob cesti blizu rudnika ln postaje, naprodaj. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Krmelj, Dolenjsko«. 5044-2C Hišo ob prometni cesti v centru premogokopne Industrije, sposobno za trgovino ali obrt, se ugodno proda. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5072-2C Komfortno stanovanje dvo- ali trisobno, oddam odraslim osebam 1. maja. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5242-21 Enosobno stanovanje oddft.m za 35U din mesečno na Celovški cesti 51. Ogleda se Istotam desno. 5261 21 Parcelo 1000 kv. m pri postaji Brezovica, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5103-20 Vilo ali hišo Od' 4GO.000 do 1.000.000 din kupim ln plač a.n v gotovini. Ponudbe na o-glasni odd. Jutra pod šifro »Dom«. 5168-20 Prodam kompleks 30C0 kv. m, ob Tyrševi cesti. Preprodajalci izključeni. Ponudbe poslati na ogl. odd. Jutra pod »Dobro naloženo«. 5114-20 Hiša — eno- stanovanjska 3 tremi sobami ln pritl-kllnami, podkletena, pred 10 leti zgrajena, e cca 200 kv. m vrta, tik državne ceste pri Brežicah. naprodaj za cenc din 60.000. Vprašati na naslov: Anton Vidovič, Sv. Peter v Sav. dolini. 5033-2C Naprodaj, takoj po ugodni ceni lepe arondirano posestvo: vinograd, sadovnjaki, plodno polje, dobri travniki, zaraščen gozd, hiša le gospodarsko poslopje o t državni cesti blizu Maribora. Ponudbe na Ivan Replč, p. Videm-Dobre-polje. 5079-2C Pekarna b cca 7 joh zemlje pripravna tudi za trgovine ali obrt, naprodaj. Vprašati v Studenicah št. 5. pri Poljčanah 5031-2C Nova hiša v Tacnu nad Ljubljano, vlsokoprltllčna štiri sobe 2 kuhinji vse pod-kleteno s 500 kv. m vrta. se da v najem eni aH dvema strankami. — Ponudbe sprejema Franc Juvan, Zagorje ob Savi. 5034-20 Hišo pr pravna za trgovino ln obrt na zelo prometnem mestu v Bohinjski Bistrici, zelo ugodno naprodaj, polzve se pri: Zmitek Francu, Bohinjska Bistrica. 5150-20 Na SuEflru - Trsatn naprodaj veliko zemljišče s staro hišo 2 soh kuhinjo in ostalimi prostori. — Prikladno za marjše gospodarstvo ali vnr.arstvo, naprodaj ali 150.000 pod ceno. Potrebno samo 100.000 din gotovine, ostalo po dogovoru Cenj. ponudbe na lastnika, Boškovičeva 18. Za£;reb, mlečni bufet 5163-20 POZOR! Dve skromni stanovanji takoj oddam na Bresu St 2. 4965-21 Soba in kuhinja s pritlklinami se odda. Vodovodna c. 44. 5164-21 štirisobno stanovanje brez kipalnice, ae odda na Tržaški c. 19. Ocrled od 9. do 12. 5325-21 4-sobno stanovanje ceneno, moderno, s kopalnico, oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bežigrad 1200«. 5335-21 Enosob. stanovanje oddam s 1. aprilom odraslim osebam. Galjevica št. 3. 5214-21 Dvo- ali trisosbno stanovanje za maj ali junij išče mirna stranka. Ponudlbe na ogl. odd. Jutra pod » Državni uradnik«. 5326-21a fr. Dvosobno stanovanje lepo, Išče upokojenec, 2 osebi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Suho«. 5014-21a Dvosob. stanovanje s kopalnico, Iščeta za 1. junij mlada zakonca brez otrok. Cenj ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »34«. 4961-21a Trisob. stanovanje komfortno, visokopritlič-no ali enonadstropno, iščem takoj ali pozneje Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Po možnosti centralna kurjava«. 5033-21a Dvo ali trosobno stanovanje v centru ali v bližini iščem za krojaško obrt. event. tudi samo sobo s posebnim vhodom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod' »Krojač«. 5119-21a Malo, opremljeno hišo z nekoliko zemljišča, vodovodom in elektriko vzareem v najem. Ponudbe pod »Hiša« na ogl. odd. Jutra. 5265-21a Enosobno stanovanje ali prazno sobo s štedilnikom išče starejša samostojna gospa. Ponudbe na ogl. edet. Jutra pod — »Primerna nagrada 1941«. 5171-2U Dvosob. stanovanje iščem za takoj ali kasneje v bližnji okolici Ljubljane. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifre »S kopalnico«. 5314-21a Enosobno stanovanje iščeta zakonca brez otrok z novim pohištvom za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Center, Bežigrad ali Šiška«. 5297-21a 1000 din nagrade dobi oseba, ki mi preskrbi štirisobno komfortno stanovanje v bližini sodišča, po možnosti za takojšnjo vselitev. Ponudbe r.a ogl. odd. Jutra pod »Mirna stranka«. 5311-21a Dvosob. stanovanje prijazno in udobno, t kopalnico, iščeta zakonca za takoj ali pozneje Ponudbe na ogl. odd Jutra pod šifro »Sončno stanovanje«. 5276-21a Mirna družina zelo snažna, 3-članska Išče enosobno ali dvosobne stanovanje za 1. april. Točen plačnik. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Privatni uradnik«. 5288-21a Sobo opremljeno, s hrano ln vso oskrbo, iščem v bližini redakcije Jutra za 15. marec. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sončna soba«. 5122-238 Opremljena soba s posebnim vhodom se iiče v centru mesta. — Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Točna plačnica 60«. 5135-23a Gospod išče prijetne opremljeno sobo, po rr.ožnostl s prostorom za malo delavnico, v LJubljani ali okolici, event. s kosilom. — Ponudbe pod »Soba« Da ogl. odd. Jutra. 5266-23a Opremljeno sobo s posebnim vhoaom in vso oskrbo išče gospodič na v sredini mesta. — ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Udobna« 5222-23a Opremljeno sobo s posebnim vhodom in souporabo koplnlce oa-dam stalnemu gospodu Masarykova 23-1. 5111-23 Opremljeno sobo lepo, sončno, s posebnim vhodom oddam boljši o- sebl takoj ali pozneje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5105 23 Zračno prazno sobo iščm«. za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zračna prazna soba«. 5355-23a Opremljeno sobo s hrano pri nemško govoreči družini išče solidna. mirna gospodična. — Ponuobe pod »V centru« na ogl. odd. Jutra. 5332-23a Lepo veliko opremljeno sobo s posebnim vhodom, ta koj oddam. Naslov v vseh posl. Jutra. 4985-23 Sobo s posebnim vhodom oddam takoj. Židovska ul. št. 6-1. 4998 23 Opremljeno sobo 3 posebnim vhodom in souporabo kopalnice, oddam stalnemu gospodu sa 15. marec. Ogled ob aelavnlkih od pol 1. dalje, v nedeljo dopoldne in popoldne. Ftignerjeva ul. 6-IH, levo. 4991-23 Opremljeno sobo lepo, sor-čno, v novi hiši s souporabo kopalnice takoj oddam. Naslov v vseh posloval. Jutra. 5032-23 Prazno sobo s Štedilnikom, oddam s 1. aprilom. Milčlnskega uliea 64. Sp. Šiška. 5008-23 Opremljeno sobo oddam gospej ali gospodični na Taboru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5006-23 Sobo v strogem centru s posebnim vhodom z celo oskrbo se odda s 1. IV. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4993-23 Gospodično sostanovalko, ▼ sredini mesta, sprejmem s 15. marcem ali 1. aprilom. — Doktorlč, Gosposka 3-III. 5049-23 Opremljeno sobo pri Taboru takoj oddam Naslov v vseh posl. Jutra. 5129-23 Opremljeno sobo takoj oddam v Zg. Slškl nasproti šole. Cesta v Koseze 1, Možek. 5124-23 Sobo s štedilnikom oddam vpokojencu ali vpokojenkl. Hrenova 19 5109-23 Moderno opremljeno sobo s souporabo kopalnice takoj oddam. Vprašati Tvrševa c. 43-1, levo. 5170-23 Opremljena soba lepa, se odda. Povšetova 71. Kodeljevo. 5169-23 Oddam sobo dvema gospodičnama. — Naslov v vseh posl. Ju tra 5099 23 Opremljeno sobo lepo,s souporabo kopalnice. odda-n takoj ali kasneje. Naslov v vseh posloval. Jutra. 5144-23 Opremljeno sobo lepo, sončno, mirno f posebnim vhodom in telefonom. oddam dvems boljšima, solidnima osebama. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5110-23 Mesečno sobo oddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 5274-22 Opremljena soba ali prazna se odda. Rož dolina c. Vin. št. 26. 5133-2J Opremljeno sobico v sredini mesta, oddam gospodični, katera Je čez dan odsotna. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 5059-23 Opremljeno sobo čisto ln sončnato, s posebnim vhodom oddam z dvema posteljama takoj blizu Tabora. Ftignerjeva ulica 13. v II. nadstropju, vrata 16. 5094-23 Sostanovalko sprejmem takoj. Rožna ul. 27-1. Verovšek. 5061-23 Lepo sobo s strogo separlranim vhodom, lahko tudi s hrano, oddam takoj. Naslov: StreliSka ul. 22-1., desno.. 5206-23 Sobo prijazno, lepo opremljeno, takoj oddam, najraje samostojni gospodični. Naslov v vseh poslovalnicah Jutro. 5235-23 Opremljeno sobo lepo, za 2 osebi, oddam. Frlškovec 6. 5243-23 Soba lepo opremljena se odda stalni stranki s 1. aprilom — Kolezljska 19, I. nadstr. Ogled popoldne. 5259-23 Dve majhni sobi čedno premij eni, s posebnim vhodom, oddam takoj solidnemu gospodu. Frančiškanska ulica 8. 5341-23 Sobo s štedilnikom oddam eni, največ dvema osebama s 15. marcem. Prednost imajo one ki bi prevzele postrežbe od 10.—5. pop. Stroga poštenost. Kramar Franc Herberstelnova 9, za Stadionom. 5408-23 Opremljeno sobo s souporabo kopalnice se takoj odda v bližini sodišča. Vprašanja na tel. St. 23-67, danes med 11 in 12. uro. 5165-23 Sobo z dvema posteljama, od dam dvfema gospodičnama. Gregorčičeva 5 1, vrata 41. 5245-23 Večjo sobo prazno, s posebnim vhodom, lahko s souporabe kopalnice oddam pri gl kolodvoru. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra. 5342-23 Gosposka soba v centru, zelo elegantne opremljena, separlrana. telefon, kopalnica, se odda takoj samo bolje sltuiranemu gospodu. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5366-23 Sobo s posebnim vhodom oddam. škander. Celovška cesta 78. LJubljana VIL 5374-23 Prijazno sobico sončno ln zračno, oddam s prav dobro domače hrano 1—2 osebama. — Stari trg 28-m.. levo. 5358-23 Soba z vso oskrbo se odda solidnemu gospodu.. — Besljeva 3-TT. Jenko. 5295 23 Kabinet skromen, čist, oddam Naslov v vseh posl. Jutra. 5304-23 španiela belo-črnega. zelo lepega, 8 tednov starega, prodam za din 400. Levstik, Litija. 4803 27 Čistokrven pinčerček mlad se odda brezplačno samo v dobre roke. Metelkova 4. Ramovš. 5127-27 Par mladih konj z opremo ln 6 vozov — prodam. Borošak, Ljub-| Ijana, Trstenjakova 1 5343-27 Opremljeno sobo v mestu oddam s 15 marcem gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5137-23 Damsko zapestno uro sem Izgubila v petek zvečer: protestantska cerkev - Figovec - Emona. Drag spomin. Proti dobri nagradi vrniti v ogl. odd. Jutra. 5368-2E Gl&šbim Stradivanjeve gosli 13 1. 1713 prodam po dobri ceni. Naslov v vseh oosl. Jutra. 4876-26 Prodam pianino skoro nov, črn, krasen glas. svetovne znamke. Dobrajc, Maribor, ASker-čeva 16. 5021-26 Klavirsko harmoniko 80 baaor, prodam. Flor-Janska ul. 40. 5215-26 Klavirsko harmoniko z 48 basi. Se skoro novo, prodam. Naslov t vseh poslovalnicah Jutra 5270-2C mmmm Kanarčke žlahtne vrvivce. odlikovane z zlato kolajno. — Samce od 100 oin naprej, samice po din 60 razpošiljam po povzetju ter jamčim, da prida ptica živa na naslov. Za vprašanja priložite znamko. Golob Franc, Hranilnlška cesta 8, Ljubljana, Bežigrad. 5175-27 Prodam pslco ln mlade ovčjake. Rožna dodna C. H-6. 5201-27 Psa dobrega čuvaja za skladišče takoj kupim Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pes čuvaj«. 5210-27 Par dobrih konj za težko vožnjo naprodaj. Istotam se proia seno ln otava. Gostilna Huč. Ljubljana. Vegova Ul. 10. 5324 27 Prodam 7 mesecev staro, rujevo Dobermar. peico. Naslov v vseh posl. Jutra. 5307-27 Velik pisalni stroj pisarniški Standard, tovarniško nov, najnovejša tipa, takoj poceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5348-2£ Tamburirni stroj poceni prodam. Naslov f vseh poslovalnicah Jutra 5338-2E Pisalni stroj v kovčegu, radi Izredne prilike takoj prodam. — Stroj popolnoma nov, najnovejši model. Kova-čič, Clgaletova 11. 5347-2E Šivalni stroj dolg čolniček, poceni na prodaj. Pred škofijo 19 stopnišče, levo. 5354-2£ Dražba oglja in drv Začasna državna upra va razlaščenih cotkJov v Ljubljani. Cesta ?9. okto bra 24-!.. bo prodajala na favni dra?bi. ki bo 21. marca 1941, v Straži cca G450 stotov bukovega og lja oz G450 prm irdela nih o^la^skih in trgov skih bukovih drv iz ob mo*ja svoje šumske u-prsve v Straži pri Novem mestu. Pojasnila, pogoji ln ti -kovine so na razpolago orl gornjih upravah v Ljubllani in v Straži. 3371 32 Razpis dražbe lovišč Začasna državna upra va razlaščenih gozdov v LJubljani razpisuje lavno pismeno dražbo za lovišči Šu-nske uprave razlaščenih gozdov v črni: 1 Lovišče Resman z osredki 33S.90 ha. 2. Lo vlšče Smrekovec z osredki 590 80 ha — Dražba bo 18. marca 1911 ob 11. uri v pisarni ZDU. Ce sta 29. oktobra št. 24-1. Splošni in posebni lov-■•ko-zakupnl pogoji ter razglas so na razpolago prt ZDU in pri šumski upravi razlaščenih goz dov v črni. 3628-32 Razpis dražbe lovišč Začasna državna upra va razlaSčenlh gozdov v Ljubljani razpisuje Jav no ustmeno aražbo za lo višči v revirju Krvava 1. iovišče Mafkovec-Paj-kovo z osredki 217.18 ha 2. Lovišče Mokric - Osredek 527.67 ha. Dražba se bo vršila 22. marca 19^1 ob 11. tiri v pisarni ZDU, Cesta 29. oktobra 24-1. Splošni ln posebni lovsko zakupni pogoji ln razglas so na razpolago pri ZDU ln pri revlrnem vodstvu razlaščenih gozdov Krvava ped. 2629-32 Strojno podjetje Ing. Borštnar Ljubljana, Sv. Jerneja ulica Stev. 18 izdeluje vodne turbine fage, mline. transmisf)e. dvigala itd. 105-29 Parni stroj ali lokomebila 150 do 180 KS v dobro ohranjenem stanju se išče. Ponudbe s točnim opisom poslati na Oglasni zavod »Farna« Beograd. poštanski pret. 493 pod šifro »Mašina«. 4119-29 Anker šivalni stroji so znani kot najboljši za sivuje, krojače, gospodinje, tudi cik-cak za entlanje z dvema Iglama Malo rabljeni vedno na zalogi, od 300 din naprej. Prodaja TKl-GLAV, Resi Jeva 16 5205-29 Šivalne stroje nove »Veritas«, pogrez-ljive, prodaja po din 2.950 mehanik Draksler. Maribor. Vetrlnjska 11. 5387-2S Šivalni stroji Phoenlx. radio aparati Lorenz. Tefag. kolesa Presto. Meister. NAG v raznih barvah kupite najcenejše. Nova trgovina. Tjrrševa 36. 5275-2S Lokomobila polstablina. od do 50 HP, aobro ohranjena se išče Ponudbe pod »Go tov novac« na ogl. odd Jutra, 3012-23 Mizarji pozor! Klein & Stiefel FULDA dobavlja mizarske stroje -.- najdovršenejši konstr i kcljl. Zahtevajte ponud oe pri generalnem zastopstvu za Jup^lavljo: Robert Raznožnik, Ljubljana, Pražakova 8 1 . telefon 40 42. 4326 29 Čevljarski stroj dobro ohranjen, napro daj. Naslov v vseh posl. Jutra. 4941 29 Mlada gospodična trgovsko naobražena želi poznanstva z gospodom srednjih let. s kolesom ali brez, r »vrho skupnih nedeljskih izletov. Pon na ogl. odd. Jutra pod »Ljubiteljica športa«. 5100-24 Gospoda 36 do 50 letnega, vseskozi finega, ki ga je Izoblikovalo duSevno trpljenje, idealnega, nežnega. ustaljenega, ki ne | čuti potrebe, da bi tekal i za vsako žensko, želi spe I znati skromna, preprosta gospodična. Dlskreclja častna stvar. Gospod, ki nima predsodkov za ta način poznanstva, naj se lavi na ogl. odd. Jutra pod šifro: »Eros-r. 5059-24 Kateri gospod dobro Situ i ran bi pomo-rel mladi dami iz gmotnih neprllik. Ponuioe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra prijateljica«. 5202 24 Mizarski skobelni stroj (Strelchmodel) popolno-v dobrem stanju širina 500 mm. mogoča debelina 200 mm, naprodaj. Istotam se proda lsto-smernl elektromotor, malo rabljen, uporabljiv tudi za dynamo. močan 10 KW. z 1620 obrati 440 Volt. Ponudbe poslati na ogl. odd. Jutra pod šifre »Ohranjeno«. 5090-2? ra žganjekuho po naj nižji ceni prodaja tvrdka rvan Jelačin Ljubllana telefon 26 07 5S 33 Prodam 7000 do 8000 kg dobrega sena z njiv otave ln drva. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro: »Ugodno seno«. 4908-33 Vino Jeruzalemčan. stari in novi, se proda. Golun-der Josip, Koša ki pri Mariboru. Prisojna 19 5018-33 Izobražena dežel a nk a s stalnimi mesečnimi do hodki 2400 din in večjim imetjem poroči akademsko na-aoražer.ega gospoda 44 10.000 din. Išče zakonsko družico. Pojasnila daje NADA, — Zagreto, Jelačičev trg 10. Za pojasnila pošljite 10 din. 4976 25 Strojevodja 34 let star, z imovino 160.000 din ln mesečno plačo 200» din išče za-konko dru_žloo. Pojanila daje NADA. Zagreb, Jelačičev trg 10. Za pojas-iila pošljite 10 din. 4973-25 Mamina edinka 19 let stara, z doto v gotovini 350 000 din išče zakontkega drusa. Poj as nila daje NADA, ZagTeb, Jelačičev trg 10. Za pojasnila pošljite 10 din. 4979-25 Izobražen gospod star 28 iet, n .>e,;a vedenja in dobrega srca želi spoznanja z gospodično vdovo z \ erj ^m premoženjem v svrho ženi-tve. Hesne ponudbe na c?!. ooa. Jutr a pod šifro »Idealen mož«. 5167-25 Intelektualen Slovenec za sebe oskrbljen, samec, Išče inteligentno, simpatično osebo ne izpod 40 let s sredstvi (kompa-njonstvo aH zakon). — Dopise na: »Slovenska agencija«, Split, Branl-mirova 7. 5149-25 Kdo ie naiboljši gratolog? Cganill ste že, da Je najboljši grafolog F. T. Karmah. priznan po celem svetu ln nepremagljiv v tej znanosti. Po Vaši pisavi lahko spozna vse. kar se tiče Vaše osebe — karakter, sposobnosti, služba, loterija, ooslovn' uspehi, ljubezen, zakonsko življenje, prijatelji, sovražniki, potovanja, bolezni, nevarnosti, ki Vam pretijo, ln katerih se morate ogniti. prilike, ki Jih morate izkoristiti, kakor tudi vee vrste razlag ln nasvetov, ki Vam bodo koristili vse Vaše življenje. Vse to dobite popolnoma — BREZpLACNO, ako kupite najnovejšo knjigo »Naš život 1 okultne tajne«. Knjiga je zelo lnteresantna m velikega pomena za Vaše življenje. Pošljite še danes rojstne podatke in vsa važnejša vprašanja, katera Vas zanimajo za Vaše bodoče življenje ter din 30 za knjigo na moj natančen naslov: F. T. KARMAH, Žalec. Denar se pošlje v naprej na čekovni račun ,74j5. RSTNO PODU TSKA UŽftfCA M LJUBLJANI KRALJ. JUGOSLAVIJE podeljuje obrtnikom, obrtnim podjetjem in obrtnim zadrugam vseh vrst ugodna posojila in kredite v tekočem računu do najvišjega zneska Din 300.000.—. — Vloge na hranilne knjižice in tekoči račun obrestuje najugodneje. H Adams: 19 aisg tn Jf osemartj Romar. Gospa Gasterjeva je bila opazila, da Daisy kdo ve zakaj le redko omenja svoje roditelje. S tem večjo slastjo je nenehoma obsipala dekle z vprašanji o njih. »Rosemary, prepričana sem, da bi teta Amy rada slišala, kaj je rekla tvoja ljuba mamica, ko...« ali »Daj, dragica, povej, kai je mislil tvoj ljubi očka, ko je...« Daisy je vselej izkušala speljati pogovor drugam. Najsi je bilo vse njeno tukajšnje življenje še takšna laž. pripovedovanje nepotrebnih neresnic se ji je vendar upiralo. Znala si je izmišljati odgovore, časih je bila v to prisiljena, a navadno si je prizadevala, da bi ubrala drugo struno. Povej, ljubo dete, ali si se pogosto prepirala z očetom in materjo?« je vprašala Alisa Gasterjeva nekerra dne. »Kako vam pride to na misel?« je Daisy vzrojil?.. »Tako malo poveš o njih in vselej si videti nejevoljna, če ti zadam le najmanjše vprašanje o domu.« »Nu, Alisa,« se je oglasila gospa Carterjeva, »tako ne smeš govoriti Ko ji je umrla mati, je bila Rosemary še tako mlada, da jo je komaj poznala. očeta pa je izgubila šele pred letom dni.« Med temi besedami je Daisv odšla iz sobe, toda Alisa Gasterjeva si vkljub temu ni dala zavezati jezika. »Reci kar hočeš, Amy, a zdi se mi, da tu nekaj ni v redu. Ko bi bila dobra in vestna hči, bi se po mojih mislih vedla drugače. Morda je storila kaj takega, česar oče ni mogel trpeti Upam samo, da vaju ne bo nikoli razočarala v zahvalo za vajino veliko dobroto.« Daisy je bila seveda vselej vesela, kadar se je mogla izmuzniti v Billovi družbi. A tudi razgovor z njim ji je prinašal mnogo težav, čeprav drugačne narave. »Povej mi, Bili,« je začela nekega dne, »kaj misliš o tistih moških v čolnu? Sta bila Francoza ali Američana?« »Američana,« je odvrnil brez pomišljanja. »Sodim, da je bila ista, stara tolpa, ki nas je sledila čez veliko lužo, da bd tu še enkrat poizkusila svojo — nu, recimo, srečo. Kadar mislijo, da se jim obeta milijon dolarjev, se jih zlepa ne otreseš.« »A tu nas ne bodo nikoli našli... tu moramo biti vendar varni.« »Ti tako misliš, jaz se pa ne bi žarekel.« »Nemara imaš prav... A to mora biti za strica Dorana in teto Amy strašno življenje!« »Kako da?« »Ker sta prisiljena, da se zaikopavata v takšni samoti. Po mnogoličnem življenju, ki sta ga prej imela, jima v Puddletownu vendar ne more biti dolgo všeč. »To pomeni, Rosie, da se tu dolgočasiš ... « »Ne, zelo srečno se čutim. A zmerom vendar ne moreta ostati tu!« »Upajva, da se je tolpa naveličala in si zda j drugod išče plena. Toda poslušaj, Rosie. ..« »Rada bi, da me ne bi imenoval Rosie,« mu je nepremišljeno segla v besedo. »To ni moje ime... « Osuplo jo je pogledal. »Vem, da ne, a saj sem ti precej rekel, da mi je Rosemary za vsakdanjo rabo preslovesno. Sicer bi te pa tudi jaz rajši klical z drugim imenom.« »S katerim neki?« je neprevidno vprašala. »Gospa Billova,« je bil preprosti odgovor. Zasmejala se je. »To praviš le, ker me ne poznaš natančnega. Aliso Gasterjevo vparašaik »Pustiva to blago ženo,« je rekel BilL »Na svojih mnogih potih v cerkev — in o teh imam svoje posebne misli — se vsekako ni naučila bogvekaj dobrega. In včeraj sem videl Mihaela v vaški krčmi... ne vem, ali se je tam zanimal za stare cerkvene klopi ali za kaj? Sam humbug jih je!« Časih sta se peljala v Bournemouth, primerjala tamkajšnje življenje z življenjem v Dinardu. plesala v paviljonu ter občudovala veliki vodomet, ki se je iskril v vseh mavričnih barvah. Toda otročjemu slapu, ki je prihajal sam Bog si ga vedi odkod in zložno tekel čez steklene pragove, ki 90 jih od spodaj osvetljevale modre in rdeče žarnice, sta se smejala do iznemoglosti. »Nekega dne.« ji je Bili šepnil na uho, »ti pokažem prava čudesa tega sveta... ne oa ponaredb.« »Kadar se vrneš k svojim govedom.« se je posiljeno zasmejala. Čedalje razločneje je čutila, da mora storiti konec, a vendar je odlagala svoj namen od dne do dne. »Nu, kako se počutite tukaj?« je zvečer vprašal stric Doran. Dobil je enodušni odgovor, da so vsi srečni in zadovoljni. »Tako romantično je,« je dodala gospa Gasterjeva s svojo osladnostjo, ki je bila pred vsem namenjena stricu. »Tudi jaz sem že opazil,« je odvrnil stric Doran. Tla so nekoliko vlažna... pozimi mora biti ^elo neprijetno.« »Sestrična Alisa je rekla »romantično«,« se je oglasila Daisy. »Zakaj ne govori razločno? Razumel sem »revmatično«!« Vsi so prhnili v smeh razen Alise, ki je hudobno ošinila Daisyjo z očmi. Ko je bil čez nekaj časa gospod Carter z Daisyjo sam, je klavrno skrem-žil obraz in menil: »Naglušen človek se mnogokrat osmeši. Kaj ne, dekletce?« »Saj nisi naglušen,« je ogorčeno vzkliknila, »To je takisto, kakor da bi pital človeka, ki nosi naočnike, s slepcem.« »Ljubo dete, med gluhoto in slepoto je velik razloček. Slepca zmerom pomilujemo, mu pomagamo čez ulico in se čutimo pri tem na moč plemenite. Razločno in jasno govoriti z naglušnikom pa je tako utrudljivo, tako pusto. Navadno si ljudje mislijo, da bi naglušen človek lahko prav dobro slišal, ko bi se le potrudil. Naglušnik odgovarja počasi, ker mora najprej sam pri sebi pretehtati, ali je prav razumel, in ljudje ga imajo zaradi tega pogosto za »nekoliko udarjenega«. Celo grdi pregovori so o njem: »Nihče ni tako gluh kakor tisti, ki noče slišati.« »A ti časih prav dobro slišiš,« se je nasmehnila. »Res? se je zahihital. »Ali se pa morda samo tako delam? Pa nikar ne misli, da se pritožujem. Tvoja teta je z menoj tako dobra, in to je zame poglavitno. Tudi ti. dekletce, imaš potrpljenje z menoj —in kdaj pa kdaj ima tudi naglušnost dobre strani. Nekateri zoprn šum. nekatera neumna beseda nas ne doseže, razen te^a pa lahko zbrano delamo, ko druge ljudi moti žlobudranje njihove okolice.« V Daisyio ie bil prav posebno zaverovan, in da bi imelo dekle nekoliko izpremembe so morali večkrat kak večer slovesno preživeti. Stric Doran je tako hotel. »Drevi bo paradna noč! Dvorna veselica z vsem sijajem!« je popoldne odrrdH. »Vsi morajo nositi svoie krone in diademe! Najlepša to? let i dobi nagrado!« Diademov in kron ni bilo, toda stric je vztrajal pri tem, da mora žena kdaj pa kdaj nositi dragocene dragulje, ki ji jih je bil podaril. Imela je prekrasne briljante; bliskanje in izkrenje prelepih kamnov v udobnih, temno opaženih prostorih je pripravljalo stricu Doranu radost, ki je ni prav nič tajil. Trdil je, da niso te stare sobane še nikoli videle talloo bregpri mernega lišpa. »JUTRO« St SS, SBS It Nedelja, ft. UL &4L NENADKRIL JIVO naglo delo, trpežnost in točnost ram nadi avtomatska tehtnica Garancija 10 let. Ugodni plačilni pogoji. — Zahtevajte ponudbe! TVOBNICA TEHTNIC J. SUBOTICA Carinarnica L reda na Rakeku, bo v ponedeljek, dne 10. marca ln v torek 11. marca t. L javno prodajala na draž M 70 fconf ki so bili zaplenjeni ob priliki poskusa izvoznega tihotapstva. Dražba se bo oba dneva pričela ob 9. uri dopoldne. O prednjem se obveščajo vsi interesenti, fe pisarne carinarnice L reda na Rakeku St. 1880/41. Knjigarna ln trgovina s papirjem SPREJME Pogoji so: vaja v aranžiran ju izložb ln znanje nemščine. — Nastop takoj ali 1. aprila. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod: »Slovenija«. Za premogovnik v Krv. Zagorju se sprejme mlad diplomiran kot ©Zgovorni upravitelj Reflektanti morajo imeti nekaj let prakse, razpolagati z dobrim geološkim in rudarsko-merilskira znanjem ter morajo biti vpeljani v administracijo ln rudarski zakon ter biti sposobni za samostojno vodstvo obrata. V poštev pridejo samo jugoslovenski državljani, ki obvladajo srbohrvatski in po možnosti tudi nemški jezik. Ponudbe z življenjepisom, fotografijo in navedbo referenc, plačilnimi pogoji in možnosti nastopa je nasloviti na ogL odd. »Jutra« pod »405«. VISINS! NOVO POCENI [0 SONCE" IE TU! jSj ov tehnični napredek jo dosežen s izumom malega višinskega sonca« — original Hanau — S pravo kremenčevo Žarnico tipa S 100. Zaaosca pritisk na gumb in ono bo takoj obsevalo s svojimi Zdravilnimi ultravioletniml, milimi ta toplimi žarki V svojem učinku enači prirodnemu soncu na visokih Eaninah, daje koži rjavo barvo, varje nas bolezni ohranjuje zdravje, grradi svoje nizke cene moro nabaviti »malo višinsko sonce« vsaka rodbina ta zato ga no bi smela pogrešati nobena hiša. Predvajanja in najnovejši Jngoslovensko Siemens a. (L, Beograd, Kralja Aleksandra 8; Zagreb, Bogovičeva ul. 1; LJubljana, TyrSeva la. prospekt zahtevajte od: Jugoslovensko AEG, Beograd, Brankova 30. AEG Union, Jugoslavensko :• A'- -'SI ž^^ftfetfe K, Ji 1 Cena kompletnih aparatov od din 1.800.— naprej Prosim pošljite mi novi prospekt aa »malo višinsko sonce« S 100. Imet Kraj: _ Ulica: 6 STROJI MOTORJI NA VPOJNI PLIN HERFORD DIESELOVI MOTORJI MOTORJI NA BENCIN SCHLOTER MIZARSKI MOTORJI TROMMER JARMENIKI HOFMANN DVIGALA GEBR. DICKERTMANN EKCENTER-, FRIKCIJ-SKE STISKALNICE RIECK & MELZIAN STRUŽNICE REZKA LINI STROJI VRTALNI STROJI ITD. KRATKOROČNA DOBAVA ZASTOPSTVO T I M E X D. D. ZAGREB, VARŠAVSKA 2 TEL. 98-48 Zahtevajte neobvezen obisk lnženjerja strokovnjaka! Za apnenieo r Banovini Hmtakl Iflčemo zanesljivega samostojnega mojstra Občim« ponudbe s opisom dosedanjega delovanja tu pogoji na ogL odd. »Jutra« pod »Apuenlcac Vljudno naznanjam cenj. občinstvu, da bom otvoril v nedeljo 9. marca 1941 staroznano gostilno pri Koširju v Prečni pri Novem mesto Na razpolago bom imel topla in mrzla jedila in prvovrstna vina. Se priporoča COM1NO CIKEL Važna lnozem. industrija za prejo tn tkanine sprejme spretnega, dostojnega, dobro vpeljanega. ZASTOPNIKA. — Ponudbe z referencami: Cassetta Nr. 395 Z. Unione PubbllcltA I ta liana, Trleste (Italia) Generalno zastopstvo prvovrstnih tvornle težkih strojev za orodje, strojev za valjarne, dvigala, kovanih ln litih valjarjev ln drugih komadov orodja i dr. išče ZASTOPNIKA za Jesenice dobro uvedenega pri industriji. — Ponudbe pod »1431« na Propagando a. ORO & P AR IS INI, MILANO ZASTOPSTVO CARIGNANI OBLATH M O R A N D O VARŠAVSKA 2 ZAGREB TEL. 98-48 Ugodno se 1 os 5.80 m dolga, premer 100 mm, z 2 Iežajema na krožne mazalke (Ringschmierlager) z železno ploščo za beton ter 1 spojko (Kupplung), 1 KOTEL 3—4000 litrov vsebine iz kotlovne pločevine, teža cca 3000 kg. 7 kom. DVIGAL za mline gurte % zajemalkami iz pocinkane pločevine in sicer: 1 komad 33 cm širok, 1 komad 27 cm širok, 2 komada 14 cm široka, 3 komadi 16 cm široki, od 15—20 cm dolžine, v dobro ohranjenem stanju. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Ugodna prodaja«. OKAOTA MASLO lz zdravi.nih zelišč Čudovit uspeh prt ran a a, • ■pekJlnah, otuljenjlh. | .-olku. turih m vnetjUi itd za aego dojenčkov, pri kožnem vnetju, izpu ščajlh ln hrastah na temenu. za razpokant orane bradavice Dobi m v vseh lekarnah tn dro-gerljah SODNA DRAŽBA Pri okrajnem sodišča v Kranjski gori se vrši dne 14. marca 1941 ob 9. cri prisilna dražba posestva vL St. 80 in 86 k. o. Potoki, obetajočega iz stare znane gostilne v Potokih St 20 ob državni cesti (pri Slov. Javorniku rua Gorenjskem) z gospodarskimi poslopji, kegljiščem, gostilniškim inventarjem s pripadajočim vrtom, njivo in travniki. — Skupna cenilna vrednost je Din 86.337.90; najmanjši ponudek znaša skupno Din 44806.25. Pred dražbo se mora položiti vaiičina Din 8.634.—. Dražbeni pogoji in zemljeknjSžnl podatki se lahko vpogleda jo pri sodišču v Kranjski gori, ali pri dr. Tomlnšeku Franu, odvetniku v Ljubljani. ggggaggj; ZAHTEVAJTE PROSPEKTE IN BREZO B VEZEN OBISK INŽENIRJA! Vsakovrstne strojne in električne naprave projektira in dobavlja jugoSkoda A, D. ZAGREB, Beikovičeva 32-1 Telefon 67-51 V STALNI ZALOGI ZAHVALA Za številne dokaze iskrenega sočutja, izraženega bodisi osebno ali pismeno ob priliki prerane smrti našega ljubljenega in skrbnega soproga, očeta, starega očeta ln tasta, brata ln strica Mateja šeraeta žel. uradnika v pokoju in posestnika gospodu dr. J. Adlešiču, pevskemu in glasbenemu zahvaljujemo predsedniku ljubljanske mestne občine, izrekamo vsem najiskrenej^o zahvalo. Posebno se še društvu »Sloga« za v srce segajoče žalostinke, vsem darovalcem vencev ln vsem, ki so spremili blagega pokojnika na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala tudi odposlanstvom Sokola »Moste«, Ctrll-Metodove družbe, Kola Jugoslovenskih sester ln ostalih društev. Vsem ponovno najiskrenejša hvala. Ljubljana, dne 9. marca 1941. ŽALUJOČI OSTALI 684 Ž 1 « S »N ZALOŽBA HRAM Izda v svojem letošnjem rednem programu dva Izvirna slovenska romana, naših najbolj čitanih mlajših pisateljev: Anton Ingolič: Miško Kranjec: ŽEJA SLEPA ULICA Roman iz Haloz ln tri prevode lz novejše svetovne literature, romane, katerim je svetovna kritika priznala najugodnejše ocene: Viki Baum: St. žeromski: E. Colerus: HOTEL SANGHAJ POLJSKE USODE BELI MAGIJCI Vseh 5 knjig stane vezano v celoplatno Din 300.—, vezano v polusnje Din 396.—, kar morete odplačevati tudi v mesečnih obrokih. Prva knjiga izide že v aprilu 1941. Poleg prvovrstnega letošnjega programa razpisuje založba letos za svoje naročnike P™ NAGRADNO ŽREBANJE ki obsega 50 knjižnih nagrad v skupni vrednosti preko Din 12.000.—■. Ne zamudite ugodne prilike, ker si morete s tem brezplačno povečati svojo knjižnico. Točna navodila ln pogoji za udeležbo pri žrebanju, kakor tudi vsebine knjig letošnjega programa, so navedeno ▼ našem prospektu, katerega Vam na zahtevo pošljemo brezplačno. Na željo morete brezplačno dobiti tudi celoten katalog knjig založbe Hram od l 1931 — 1941. kateri je pravkar izšei. Založba HRAM, Ljubljana. Z ta n t» N< ** F ti S Wi tt s £ o* A ti 3 Davorin Ravljen. - Izdaja a konzorcij »Jutra« Stanko ViranL - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiakaraarja Fran Jeran. - Za inseratnl del je odgovoren Alojj Novak. - Val v LJubljani.