Cena 1 dinar Uradalltro in uprava: Maribor. KooaUik* sl. 6, Tel. 2W7. Iibaia vaako aoboto. Val)* letno 36 dl«, polletno IS dla. meteioo 3 din. V Maribora dotUrUan na do* letno 45 din. meietao 4 dl«. Oalad po cenika. Rokovi el sa m Trajalo. Poltnl iekovnl ratan 1I.78T. Vrem« od sobot« do soboto (mmpo—0 0*119.00 9*. tobrumrtmt V Južnih predrtih Slovenije spnre, oblačno s padavinami, v dnevih sredi tedna bo porastla temperatura ter ie pričakovati lepesa vremena. Koncem tedna vetrovno in možnost padavin. — Za severne pokrajine je pričakovati podobno vreme kot v jnžTHh. obetajo se celo sredi tedna še jasnejši dnevi. Za Slovenilo ne velja Zvišanje ten in mezd Gospoda, ki pribala v Slovenijo, vidi Se vedno v Sloveniji neko »obljubljeno deželo«, ki lepo mirno živi, ne da bi jo morile gospodarske In socljalne skrbi in težave. Kmet lepo in zadovoljno orje in bogato žanje, delavec bodi pojoč na delo, uradnik brez skrbi piše, trgovec neverjetno dobro prodaja in spravlja dobiček itd. itd. Skratka nazlranje, kakor da nam ničesar ne manjka ter da živimo v naravnost zavidljivem položaju. In s tega stališča se potem navadno razpravlja o Sloveniji, razdeljuje dotacije, odmerja dajatve itd. Toda, kako zmotno je to nazlranje. Če sta n. pr. Bled in Rogaška Slatina lepo In privlačno urejena, če redno plačujemo davke in pošteno odmerjamo svoje dajatve, to še ni merodajen dokaz, da smo »obljubljena dežela«. Zmotno bi bilo zato tudi nazlranje, da velja za Slovenijo indeks cen In mezd, ki so se zadnji čas dvignile in naj bi kot take bile znamenje splošnega blagostanja in povračajoče se prosperltete. Če so se po tem indeksu dvignile cene kmetskih pridelkov za 15 do 18*/«, to še ni dokaz, da so nastopili za našo kmetsko proizvodnjo zlati časi, zakaj upoštevati moramo namreč, da pridelamo Slovenci kruha jedva za dobre 4 mesece, če se že tako izrazimo, za ostalih osem mesecev v letu ga po moramo kupiti. Konzum širokih slojev bo za nekaj že narasel, vendar pa povišek cen še vedno ni tako visok, da bi že nudil možnost velike štednje in zbiranja domačega kapitala. Pravtako za nas v Istem smislu ne more priti v poštev delno povišanje cen zemljišč. Povišek delavskih mezd in zaslužka bo pa tako pobrala potrošnla In povišek cen agrarnih orolzvodov. Poleg te- ga pa moramo še upoštevati, da tvorijo pri nas veliko konzumentsko vejo državni, banovinski, zasebni in drugi uradniki, ki jim plače niso bile zvišane, temveč so jih dvigajoče se cene samo težko prizadele. Zanje je prej ko slej odprto In nujno vprašanje primernega zvišanja plač in zaslužka. In kočno: povišek cen agrarnim proizvodom, živini In mezdam ter zaslužku še vedno ni v realnem razmerju z višinami cen Industrijske proizvodnje. Objektivno je sicer treba priznati, da postaja v vsej naši državi gospodarsko življenje od dne do dne živahnejše. Zal pa ta živahnost In Izboljšanje gospodarskega stanja ne velja za Slovenijo v toliki meri. kakor morda za druge bogatejše in gospodarsko močnejše pokrailne v naši državi. Saj se tudi pri nas čuti razgibanost gospodarskega življenja in porajajo nove možnosti, vendar pa je treba na to vorašanie gledati s stališča, da je Slovenija pasivna pokrajina, torej bolj pokrajina kupcev, kakor prodajalcev. Domača industriia kolikor je je. pa ne daje tolikih zaslužkov, da bi zabrisali v Sloveniji značaj pasivnosti. Vprašanje povišanja mezd, uradniških plač, cen naših kmetskih pridelkov je medseboj tesno povezano ter za to ni mogoče trditi, če je dobila živina nekaj cene In če delavec zasluži par dinarjev več, da so se tudi v Slovenili gospodarske razmere izdatno popravile. Vse to gre več ali manj še na račun zaostalih potreb, za katere smo bili prikrajšani v dobi hude gospodarske stiske. Za nove in večje domače investicije pa danes še ni izgledov, dasi se polagoma urejajo tudi razmere na kreditnem trgi«. Iz Narodne skupšline Prejšnji teden je pričela narodna slcupščina v plenumu obravnavati predlog državnega proračuna s finančnim zakonom za leto 1938-39, ki ji je bil predložen po odobritvi s strani finančnega odbora. Uvodoma je imel finančni minister g. Dušan Letica govor, v katerem je zlasti povdarjal napredek v zboljšanju državnih financ in državnega gospodarstva, kakor tudi očiten napredek narodnega gospodarstva pod vlado dr. Milana Stojadinovida. Za proračunsko razpravo, ki daje poslancem možnosti splošne kritike državnega gospodarstva in s tem neposredno tudi političnih razmer v notra- njosti države ter njene zunanje politike, je od vsega početka vladalo veliko zanimanje. Tako vladna večina JRZ kakor tudi JNS so poslale doslej celo vrsto svojih najboljših govornikov v splošno razpravo. Ni še treba posebej omenjati, da so pri tej priliki razni govorniki vzeli na muho Mačkov sporazum z Združeno srbsko opozicijo, prav tako pa tudi hrvatsko vprašanje. Doslej je razprava potekla še na precejšnji moralni višini in ni bilo opaziti kakega posebnega iztirjenja. Pričakovati je tudi, da se bo po načelni debati pojavila še večja stvarnost v debati o posameznostih Mm želim protestnih zborovanl Proglasu pravoslavne cerkve o konkordatu, ki je z zadovoljstvom vzela na znanje Izjave najmerodajnejšlh faktorjev, da je konkordat med našo državo In Vatikanom definitivno odstavljen z dnevnega reda, je sledil proglas zagrebškega nadškofa dr. Steplnca, ki je tudi v zvezi s konkordatom. Nadškofa so namreč naprosili nekateri odlični katoliki, naj jim dovoli prirejanje protestnih zborovanj proti odstavitvi konkordata z dnevnega reda. Tej njlbovl prošnji pa nadškof ni ugodil, dasi sicer povdarja, da popolnoma razume njih nezadovoljstvo zaradi neprillk, ki jih je morala v kraljevini Jugoslaviji prenašati katoliška cerkev zadnjih dvajset let. čeprav je vsemu svetu jasno, na kateri strani je krivda, da je prišlo do nezaslišanih hujskarlj proti katoliški cerkvi zaradi konkordata, naj se protestna zborovanja ne prirejalo. Sedaj ni čas za taka zborovanja. Zahvaljujoč se vernikom za ljubezen In vdanost za prvotne pravice cerkve ter upravičeno ogorčenost nrotl onim. ki te pravice kr- Narodno - obrambna edinost Slučaji, kakor je n. pr. zaprta šola v Gradišču in okoli sto šoloobveznih slovenskih otrok brez pouka, poročila o razmerah na naši meji, prepoved ozir. odredba o prodaji posestev v 50 kilometrskem obmejnem pasu, agrarna reforma ob meji, življenje obmejnega prebivalstva itd., vse to da poštenemu Slovencu mnogo, mnogo misliti. Sicer smo vedno polnih ust zaskrbljenosti za našo mejo, za našo zemljo In za ljudstvo ob meji, ki je med nami vsemi izpostavljeno najtežji preizkušnji. Ta silna zaskrbljenost. ki se ob vsakodnevnih vesteh o položaju na meji še stopnjuje, se sicer izraža tudi v stvarnih dejanjih in akcijah. Vendar pa v celokupnem našem na« rodno-obrambnem delu. razen redkih iz* jem, ki potrjujejo pravilo, ni mogoče ob globljem pogledu v razmere zaslediti neke potrebne skupnostne delavnosti in povezanosti, ki bi dajala moč In Impulzivnost vsemu našemu prizadevanju, da ob meji zastražlmo in očuvamo ves slovenski narod. Kakor na vseh drugih področjih javnega življenja, tako dobi človek vtis, da smo tudi v svojem obmejnem stražarskem delu razbiti In razcepljeni ločlnarjl, ki se ne moremo niti v tako važnem vprašanju, kot je ravno obramba naše meje, povzpeti preko raznih »ideologij«, nazorov, skupin, orljen-taclj itd. Predaleč bi nas privedlo naštevanje organizacij, ki nosijo na svojem praporu zapisano, da hočejo biti čuvari-ce naše meje. Ugotoviti pa je treba, da je teh organizacij precej ter da njih števila nikakor ne more opravičevati moder izrek o »delitvi dela«. Mnoge teh organizacij ni poklicala v življenje nujna potreba, pač pa bolj naša splošna slovenska mentaliteta: pri nas se pri vsaki akciji najprej vprašamo, kdo je za njo, da smo si na jasnem tudi o nazorski opredelitvi, da bi ja ne bilo pomote pri zaslugah, kdo da je opravil več in kdo manj koristnega dela za ljudstvo. Za nas ni življenjsko važno, ali vsi složno in skupno nastopamo tudi v narodnoobrambnem delu, pač pa je važno, kdo to dela, kako je po možnosti opredeljen itd. in v koliko je pri tem deiu merodajna ta ali ona Ideologija. Dovolj jasno ie, da zaradi vsega tega naše narodno-obrambno delo ne more imeti onega učinka, ki bi ga sicer lahko imelo, če bi tekel gori proti naši meji en sam skupnosten In močan val obrambnega dela, če bi ne bilo treba toliko različno uniformiranih stražarjev naše meje in če bi se sleherni Slovenec globoko zavedal, da vprašanje naše meje prav nič ne zavlsi od tega, kako smo nazorsko opredeljeni. Če smo pa Slovenci že res taki ljudje, da mora Imeti vsak svojo skupino, vsak svojo organizacijo. da se članstvo ne bi pomešalo, potem bi bilo vsaj nujno potrebno, da se vse te organizacije v nekem smislu povežejo ter določijo skupno akcijo. Zakaj le skupna slovenska akcija bo uspešno branila našo mejo. Da ne bo pozneje spet zgodovinskih pravd, kdo da je kriv, da se je naša meja ne pravno, toda praktično spet premaknila za toliko in toliko proti jugu, kakor se take pravda-rije še danes čuje, kadar je govora o Koroški! Nekoč je že padel predlog, naj bi se ustanovilo društvo predsednikov narodno-obrambnlh organizacij. Kakor je sicer ta predlog bil takrat šaljivo mišljen, tako Ima v sebi vendarle tudi svoj praktični smisel. Na vsak način pa ta predlog značilno karakterizira razmere. Nujno je. da se pri našem delu za obrambo meje dvignemo nad svoje nazorske opredelitve, nad osebnosti, nad malenkosti, užaljenosti in podobno. Ni ravno prijetno, če mora človek opozoriti za vzgled skupnostnega narodnoobrambnega dela na vprav tiste, proti katerim stražimo svolo mejo. Poleg pomanjkanja skupnega nastopa pa ie v našem narodno-obrambnem delu še neka bistvena pomanjkljivost. Slo- venci smo vse preveč radi samo kulturni ljudje, premalo pa smo gospodarji. Odtod ima tudi naše obrambno delo več ali manj zgolj kulturni značaj. Skrb za jezik, knjiga, beseda, obiski, izleti, nekaj šol, vse to so sicer dragocena kopia, s katerimi stražimo svojo mejo. Biti pa Sl moramo na jasnem, da ostrina In trdnost teh kopij počiva predvsem na gospodarski trdnosti naših obmejnih vasi. kmeti), kočarli, sploh vseh stanov, ki so 1/postavIienI težkim preizkušnjam v našem obmejnem pasu. Tem bi morala veljati še prav posebno naša gospodarska. kreditna in socljalna skrb. Zakaj, najprej In najlažje omaga v preizkušnji oni, ki nima močnih gospodarskih korenin na svojem koščku zemlje In mu zaledie ne proži gospodarsko-socijalnega obstoja. Kako važno je, da s tega vidika opozorimo na vprašanje izvedbe agrarne reforme, v kolikor prihaja to vprašanje v poštev v nekaterih odsekih našega obmejnega pasu. Gospodarsko stabiliziran kmet. trgovec, obrtnik, delavec — to so naimočneiši stražarji naše meje. Tem ie treba nuditi vse. kar le zmoremo. Nič nam ne pomaga lepo In trdno šijo, proti nadškof dr. Steplnac vernike, naj ostanejo v duhu in molitvi disciplinirani, ker je edino tako mogoče izvo-jevatl končno svobodo In enakopravnost katoliške cerkve v Jugoslaviji. Zaledna neseblinost Dne 6. februarja t. 1. so bile volitve za senat. Senatorje volijo narodni poslanci, banski svetniki, ki so imenovani, potem mestni predsedniki, ki so tudi imenovani, in končno občinski predsedniki. Ker so volitve v okraju pristojne banske uprave, so potni stroški za volilce zlasti iz oddaljenejših občin precej veliki. Zato dobijo volilci čisto lepo dnevnico za potne stroške. Volilci na Hrvatskem, ki so pristaši Hrvatske seijačke stranke, odnosno dr. Vladka Mačka, so si od dnevnic pridržali samo toliko, kolikor so resnično potrošili za pravo potrebo v Zagrebu in na potovanju tja in nazaj. Ves preostanek, ki je znašal 20 tisoč dinarjev, pa so poklonili Gospodarski slogi. Podobno so ravnali lani hrvatski kmečki svetniki ob prvem zasedanju Kmečke zbornice v Zagrebu. Oni so namreč tudi dobili določeno dnevnico in povrh še znesek za železniško vozovnico prvega razreda itd. Kar jim je preostalo, so položili v zaklad za pomoč nerodovitnim krajem in v zaklad za gradnio Doma Gospodarske sloge. — Sotlski. Dva razpuščena shoda JNS Pretekli teden sta bila prirejena v Framu in Podovi shoda JNS. ki so se jih udeležili somišljeniki JNS. Obeh shodov se je udeležil tudi narodni poslanec za litijski okraj g. Milan Mravlje, ki je kot glavni govornik poročal o splošnem političnem. socijalnem in gospodarskem položaju. Orisal je tudi razmerje politike in vere, povdarjajoč pri tem, da stoji JNS neomajno na stališču narodnega edhtstva. Po shodu v Tramu se je vrSll še sestanek madine JNS. Oba shoda, tako v Framu in Podovi, sta bila še pred zaključkom razpuščena. Zanimivo je, da zadene taka usoda malone vse shode in posvete JNS. na katerih poroča narodni poslanec g. Milan Mravlje. Snoinf mataif, vihar)!, poplav« Pretekle dni se je nenadoma zasukalo izredno lepo vreme, Id je vladalo malone nad vso Evropo. Poročila iz najrazličnejših krajev javljajo o velikih snežnih zametih, viharjih in poplavah. Snežni me-teži in viharji so ponekod onemogočili reden promet, prekinili brzojavni promet ter dobesedno odrezali nekatere kraje od središč. V nekaterih alpskih krajih je zapadlo nad tri metre snega. Drugod pa so poplave povzročile ogromno škodo. Na morjih in ob obalah pa je divjal strahovit orkan. Sokolstvo trajno naoreduja Te dni je bila v Beogradu seja širše uprave Sokola Kraljevine Jugoslavije. Poleg upravnih vprašanj je uprava razpravljala o udeležbi našega sokolstva na vse-sokolskem zletu v Pragi, zidavi savezne-ga doma v Beogradu in proračunu za leto 1938-39. Poročila o sokolskem gibanju v posameznih krajih pa so pokazala, da Sokol napreduje na celi črti, tudi tam, kjer so razmere zanj še tako neugodne. urejena sredina, s palačami In nebotičniki, če )e obzidje prenizko in preslabotno, obubožano ter kot tako ne more predstavljati zadostne odpornosti. Poleg skupnega nastopa so tudi to važna vprašanja za naše bodoče narodno-obrambno delo. ki naj bi bilo deležno še prav posebne pozornosti. Naj zato narodno-obrambno delo ne nalaga dolžnosti samo na rame javnih In kulturnih delavcev, ampak nal bo to tudi dolžnost naših ppsnoriarsMh In finančnih kroeov. Dobro nakovalo se ne boji kladiva. 7 d domačih 0 Delovni odbor Združene opozicije je končno takole sestavljen: Za HSS inž. Košutič in dr. Šutej, za SDS dr. 'iKo-stič in Vilder, za staroradikale dr. Nin-čic in Kosta Miletič, za demokrate Milan Grol in Božidar Vlajič, za zemljo-radnike dr. Gavrilovič in dr. Tupanja-nin. 0 Minister dr. M. Krek se je v torek delj časa mudil v Mariboru. 0 S pogrebnih svečanostih v Atenah se je v torek vrnil Nj. Vel. knez namestnik Pavle z vsem svojim spremstvom. 0 Prometni minister dr. M. Spaho je za par dni odpotoval v Italijo. Njegov obisk v Italiji je poplnoma informativnega značaja. 0 Volitve patrijarha. Sv. arhijerejski sabor je na svoji seji razpravljal o vo-litvi novega patrijarha. Dan volitev se je določil za 21. t. m. Socijalistični shod v Kragujevcu. Pretekli teden ie bil v Kragujevcu velik javni shod, na katerem je podal glavno poročilo g. dr. Živko Topalovič, v katerem je naglašal, da delavstvo ne sme ostati izločeno od političnih akcij in boja za demokracijo v državi, ampak se mora boriti za popolno politično samostojnost svojega lastnega gibanja in ža pravico, da sme izpovedovati svoja so-cijalistična načela. * V okviru JNS za mesto Maribor je oretekli teden imel predavanje senator in minister g. Ivan Pucelj, v katerem ie orisal politični položaj v naši državi ter iz istega stališča tudi podčrtal zelo kočljiv položaj Slovenije. 0 Zaupniki dr. Doboviška so imeli v nedeljo v Gerličah pri Šmarju sestanek, ki se ga je udeležil tudi dr. Dobovišek. ki je podal daljše poročilo in opravičilo za svoj nedavni korak, ko je izstopil iz KDK in iz vrst Združene opozicije. Razen treh so vsi zborovalci izrekli dr. Dobovišku zaupanje. Dr. Dobovišek bo menda že te dni odpotoval v Beograd, kjer bo predložil v verifikacijo svoj poslanski mandat. Izjavlja, da bo vodil svoio politiko v slovenski smeri. 0 Verifikacijski odbor Narodne skupščine je odobril mandate petim novim narodnim poslancem. * Več konzulov In diplomatskih urad- j°X ,je , 0 te dn’ Premeščenih ozir. odpokhcanih v zunanje ministrstvo. »Novi banski svetniki so postali Iv. Tovsak iz Mislinja, Miloš Stare iz Ljubljane. Ivan Vesenjak iz Košakov pri Mariboru m France Slavič iz Ljutomera. Prišli so na mesta nekaterih prejšnjih svetnikov, ki so bili svojčas razrešeni. 0 Narodni poslanec dr. Rlko Fuks je med drugim vložil na notranjega ministra interpelacijo zaradi razpusta aka nemškega društva »Jadran« v Ljubija * ^ Celju bodo dobili stalno vojaško godbo, s čemer se bo izpolnila že dol-goletna zelja celjskega meščanstva. Na vsak način Im to lepa pridobitev za vse mesto, zlasti se v tujskoprometnem ozi-ru. * Banjaluški župan Hamdija Afgan tozi zaradi razzaljenja časti 121 svojih c£rev.Canov’ u ,so se Predrznih poslati banu vrbavske banovine spomeni-co, v kateri županu niso prav nič prizanesli. p ^ ,?dr,uženje Poštnih hi telegrafskih zvanlcnikov m služlteljev v Mariboru je na svojem rednem občnemu zboru po-n°inr» sv°i° dosedanjo upravo. 0 Banski svet Savske banovine je za 3. marc sklican k razpravi o novefn proračunu. v 0 Za zimsko pomoč brezposelnim je minister Cvetkovič odobril ljubljanski mestni obcmi 50.000 din. T Akademiji znanosti in umetnosti v -nUi&anj.je podaril minister dr. Korošec oO.OOO dm. * O sanaciji Zadružne zveze s pomočjo banovinskega posojila je govoril v razpravi o banovinskem proračunu tudi banski svetnik g. dr. Schaubach ter ie v svojih izvajanjih obdolžil kroge pri Zvezi slovenskih zadrug, da »so hoteli« '/obodno zadružništvo eliminirati, po-taviti »našim zadrugam celo komisarje« in sploh vse zadružništvo »glajhša!-tati«. * Depntadja mesta Ptuja se je te sk g. Ljotiča v šibe- vič JotJČ s svoiimi pristaši heLSf kw’, 2a zak,iuček svojega ši-ben iškega obiska pa je nameraval prirediti v neki dvorani tudi javno predavanje o »Idejnih smernicah novih pokolenj«. bredi nreriavAfiin v; oliko poveaau poslanci viaane veci- ~ C. J novin pokolenj«. Sedanji finančni sistem s socijalne,,,![?.£ (J„ndavaVia’ k* *® 2a j® udeležilo • -J • > , 7 Kanin 200 oseb. večinoma mlorfino So. . . “j, »v. ga ie uucicz.uu kakih 200 oseb, večinoma mladine, je ugasnila luc. Pred dvorano pa se jela zbirati čedalje večja skupina demonstran-^\-so °2lašujoče kričali: »Doli Ljo-tic, doli fašizem!« in metali kamenje v okna dvorane. Policijo, ki je skušala razgnati demonstrante, je množica sprejela s vb i&rtzufio vioOKe sarnoupravric u>uvkc* ? ^vmuHouuiiic^ jc mnoziCti sprejela s Dr. Fux je s stvarnimi primeri prika- oiem ter ranila več stražnikov. Na 1 1 v t • •• pomoč noklipani ca cL«oo1! o :al davčno obremenitev Slovenije ter poudaril, da mora pasivna Slovenija s svojo davčno močjo podpirati druge banovine, ki so dejansko aktivne. Banovinski proraiun 1938-39 pomoč poklicani orožniki so skušali s tremi streli v zrak ustrahovati demonstrante, a jim ni uspelo, šele nato pa so oddali več strelov v smeri, od koder je nanje letelo kamenje. In kot žrtev teh demonstracij je padel v vrat zadet mizar Dragotin Belamarič, brat senatorja Šima Bfifehjgriča. Hudo ranjen je tudi pek Peter Dijilov, lažje, ranjeni pa so štirje de- mnniLlrani; ~ - J_- • ~-j-.cz’ 1 tanjeni pa od siujc uc- Pretekli ponedeljek se je sestal bano- nionstranti, dva stražnika in več orožni- nclzi etrof no rA/ltin TUCPrlaniP tov f0 7_ KOV. Npttliro tri ca (n vinski svet na redno zasedanje ter razpravi o proračunim naše banovine za ! 1938-39. Proračun za to dobo znaša 129,793.902 din izdatkov in ravno toliko dohodkov. Posamezne skupine v proračunu znašajo kakor sledi: občni oddelek upravni oddelek kmetijski oddelek prosvetni oddelek tehnični oddelek 6,795.060 1,259.820 9,408.130 22.386.780 37,541.230 socialna politika in zdravstvo 12,745.660 finančni oddelek 19,637.200 trgovina, obrt in industrija 2,808.570 rezervni krediti 1,000.000 prispevki ban. zav. in ustan. 16,211.452 skupno 129,793.902 V primeri s proračunom lanskega leta se je zvišal za 9,449.103 din. To povišanje gre predvsem na račun anuitete banovinskega posojila 63 milijonov za sanacijo Zadružne zveze, ki znaša 5 milijonov 946.600 din. Ostalo povišanje pa sorazmerno odpade na posamezne oddelke banovinske uprave. Pregled proračunov posameznih oddelkov kaže, da so se posli povečali in narastle potrebe. V postavki dohodkov je ostala banovinska doklada neizpremenjena na 50 odst., enako tudi cestna in zdravstvena na 5 odst. Povišana pa je šolska doklada od 'J uu uz,iiinH 1*1 vvv ui utiu- kov. Nemire, ki so bili naperjeni proti fašizmu in Ljotičevemu »Zboru«, je poli-crfa udušila šele pozno ponoči. — Vodja Ljotic, ki je nameraval prirediti podobno predavanje tudi v Splitu, pa je svoj »dalmatinski obisk« prekinil, ker so mu tudi iz Splita grozili z demonstracijami, ter se takoj odpeljal naravnost v Beograd. Padli ?™,v demonstracijah proti fašizmu in Ljotiču pa je priredil Šibenik svečan po-so se ga udeležile velike množice mesčanstva in okoliškega. prebivalstva. Slovenila upnik držav® sa 8'88MQ®'— dm V zadnjih dneh je imela javnost priliko slišati z dveh merodajnih mest značilne izjave o gospodarskem in socijalnem položaju Slovenije. V Narodni skupščini je v razpravi o državnem proračunu prav posebno podčrtal narodni poslanec dr. Riko Fux. da je Slovenija kljub svoji pasivnosti davčno najbolj obremenjena pokrajina, ban dr. Natlačen pa je v svojem ekspozeju pred banovinskim svetom omenil, da dolguje država naši banovini 8 milijonov 800,900 dinarjev samo za bolniške stroške in ker država tega dolga ne poravna, je morala banovina povišati šolsko doklado od 26 na 35 odstotkov. K temu je še dodati, da je Slovenija plačala davka na poslovni promet, iz katerega se nakazuje dotacija banovinam, za okroglo 33 milijonov din; od tega ogromnega zneska pa je dobila nazaj jedva eno desetino. Prav tako je naša banovina prikrajšana pri centraliziranih banovinskih trošarinah itd. V mnogo večje breme kakor v drugih banovinah so tudi naše banovinske ceste, ki jih imamo v razmerju do državnih cest mnogo več kot druge banovine. Te navedbe pač dovolj zgovorno potrjujejo, kako je zaradi tega vse naše slovensko gospodarstvo preobremenjeno. V takih kleščah je težko sestavljati gospodarski proračun z veselimi in zadovoljnimi izgledi za bodočnost. In kliub temu prihajajo v javnost še vedno glasovi o novih centralnih fondih in centralnih ustanovah, s katerimi smo imeli Slovenci doslej kaj bridke izkušnje. Breme celokupnih dajatev je tako težko, da v precejšnji meri onemogočuje slovenski podjetnosti širši razmah in razvoj. Česarkoli se loti naš podjetni človek bodisi na podeželju ali pa v mestu, vse je z dajatvami obloženo v toliki meri, da mora njegov gospodarski optimizem malone do kraja splahneti. In vendar je tako jasno kakor na dlani, da bi morala biti posebno Slovenija gospodarsko najmočnejša, da bi mogla vzdržati pritisk konkurence in najrazličnejše vplive, ki silijo izza meja. Za Slovenim kot stražarja severne meje nase države je gospodarska trdnost usodne življenjske važnosti. Tega bi se morali zavedati ne samo vsi Slovenci, »ego tudi na tistih mestih, kjer se razdeljujejo viri in možnosti za tako gospodarsko trdnost, če že ne drugače, pa vsaj toliko, da pošteno sprejmemo vsaj toliko, kolikor smo tudi pošteno dali. Potem bo pač sam po sebi odpadel občutek, ki nas mori, da smo degradirani na zapuščeno pokrajino. Težko je, ce ima ena ovca sedem pastirjev. * Kdor ne more, kar bi hotel, mora, kar more. * Ne pluvaj v studenec; morda boš moral iz njega še piti. ICdai dobimo samouprave? Naša javnost nikakor ni pozabila, da so razni odlični predstavniki Jugoslovenske radikalne zajednice kot današnje vladine skupine^ na raznih zborovanjih obljubili čimprejšnjo oživotvoritev banovinskih samouprav, češ, da je to ena izmed progra-maticnih zahtev JRZ. O tem so podali jasne izjave zlasti g. Gjura Jankovič, minister Dragiša Cvetkovič in drugi ministri. Klic po samoupravah pa je našel živega odmeva tudi iv ljubljanskem »Slovencu«. Je torej povsem v redu, če se o tem vprašanju spregovori načelna beseda. JRZ je na vladi od 24. junija 1. 1935. štirje dobri meseci nas delijo še od tri-letnice režima, ki je nedvomno imel zabeležiti tudi uspehov. Iz izjave, ki jo ie po dal gosp. ministrski predsednik dr. Milan ?5 jia 35 ^Trošarine S - v stojadin°vic kot odgovor predsedniku se- %2»JL KH V. "Vi ta°pai- glavnem neizpremenjene, Ie donos trošarine na vino m žganje se predvideva v primeri s prejšnjim, ki je znašal 14 milijonov, na 16 milijonov. Nova pa je trošarina na jedilna olja, znižana pa je doklada na prenosne takse. Celotedenska razprava banskega sveta je pokazala, da so pri nas gospodarske razmere še zelo težke ter da bo morala banovina skrbno gospodariti. Na vseh straneh kriče potrebe, kreditov pa je premalo. Upati pa je, da to tudi država storila svojo dolžnost. Delaj rajši zastonj, kot pa da sploh ni-cesar nc odas* * Napis ni kriv, če ga slepec ne vidi. Samo slabiči tarnajo, da je usoda vsega kriva* skem banketu, bi bilo sklepati, da je vlada oživotvorila že prvi dve nalogi svojega programa: ureditev in pospešitev gospodarstva ter zavarovanje meja na zunaj. Sedaj — tako izhaja iz izjave dr. Sto-jadinoviča — so na vrsti notranja vprašanja. Obljuba glede oživotvoritve banskih samouprav pa je razmeroma že tako stara, da bi bilo tolažljivo, če bi v tej stvari bilo mogoče pokazati vsaj na kake priprave. Jugoslavija je razdeljena na devet banovin in prestolnico kot posebno upravno področje. Banske uprave funkcijoni-rajo že povsod, ponekod so si zgradile že krasne uradne palače. Razmejitev ni bogvekako napačna, maniše mejne korekture bi se pa dale kljub temu brez škode izvesti. Sedaj gre le zato, da stopijo na mesto . postavljenih članov banskih svetov iz-»voljeni možje iz ljudstva, po načelu sa- mouprave pa bi tudi ban moral iziti iz teh izvoljenih pokrajinskih parlamentov, imamo torej administrativna področja v obliki banovin, nimamo pa še pravil glede oživotvoritve samoupravnih funkcij ljudstva. Kedaj bodo banske samouprave tudi vsebinsko to, kar naj bi bile, je , , re^k Zaenkrat nimamo nikakih podatkov o tem. da-Ii v vladi ali v narodni skupščini že izdelujejo kake konkretne predloge v tej obliki. 1 * Slovenski kmet najbolj zadolžen v Sloveniji je 509 denarnih zavodov predalo Privilegirani agrarni banki kmetske dolgove za 47.863 dolžnikov, ki v celoti dolgujejo 479.6 milijonov din. . ovprecno je torej zadolžen slovenski kmet za 10.020 din, kar predstavlja naj-»ec.10 zadolžitev v naši državi. Naivec aoiga v Sloveniji odpade na kreditne „ in. sjcer na 455 zadrug s skup- n • rojiiionov, odnosno 39.851 dolž-niKi. Pri 25 bankah pa je zadolženih oz. je. bilo zadolženih 1333 dolžnikov za 88 milijonov din. Zgledi vlečejo Sanacija Zadružne zveze v Ljubljani s pomočjo banovinskega posojila v znesku 03 milijonov dinarjev je sprožila podobno akcijo tudi na Hrvatskem. V zvezi s tem so bila v nekaterih večjih krajih savske banovine zadružna zborovanja, na katerih je bila iznešena soglasno zahteva nai osrednji savez hrtvatskih kmetskih’zadrug predloži merodajnim činiteljem zahtevo, naj tudi banska uprava savske banovine' podvzame iste korake in tako omogoči kreditiranje zadružništvu. Tedensko zrcalo »Najboljše Informiran•• list Ljubljanski »Slovenec« fei rad, da bi mu šla slava najboljše informiranega slovenskega lista. V tem smislu je tudi sprejel prvo Številko naše »Edinosti« ter ji iz virov v Kopitarjevi ulici dal svoj blagoslov za na pot. Podoba je namreč, da mu je »Edinost« silno pri srcu; poleg drugega se je celo pobrigal za njeno upravo in naslove, na katere je bila po slana. Dal si je neizmernega truda, da je v enem. samem sobotnem popoldnevu predirjal vso Slovenijo in celo v ino zemstvo mu ni bila pot predolga, da je potem mogel ves zasopljen tvegati mne nje, da sta upravi »Edinosti« in »Branika« v dogovoru glede naslovov. Morda zato ne bo preveč razočaran, če mu za upamo, da sta po tej njegovi domnevi biU v »tajnem dogovoru« tudi upravi »Edinosti« in »Slovenca«, zakaj »Edinost« je bila poslana tudi na premnoge naslove, na katere prihaja »Slovenec« in o katerih menda misli »Slovenec«, da jih ima v zakupu in so izključno zanj rezervirani. In vse to se zgodi celo »najboljše informiranemu« slovenskemu li stu! — Kajpada, nujno potrebno in od sile taktno in kolegijalno do poklicnega novinarja pa je bilo navesti, kje vse je že sodeloval urednik »Edinosti«. Kaj ko bi se sestavila tudi za »Slovenčev« uredniški in novinarski štab taka »lestvica sodelovanja«?! Ali #e res tako? Nedeljski »Slovenec« pojasnjuje v svojem notranje-političnem pregledu po men in izid nedavnih senatorskih volitev ter pravi, da so te volitve ponovno do kazale, da so prave politične skupine j naši državi samo JRZ in HSS ali v osebah, ki te skupine vodijo: dr. Stojadino-vic, dr. Korošec, dr. Spaho in dr. Maček. Vsa druga imena, kakor Davidovi/'. Jovanovič, Stanojevič, Živkovič itd. je prerasel razvoj. JNS pa se drži zgolj še kot. centralizem oz. prikrita ali odkrita želja za postopno likvidacijo hrvatstva in slovenstva. „Dajte svobodo mišljenja••! Pri šolski predstavi v nekem gledali šču v Grazu, kjer so dajali Schillerjevega »Don Carlosa«, je prišlo ob besedah markiza Pose: -»Sire! Dajte svobodo mišljenja!« do tako ognjevitega ploskanja in mladinskega navdušenja, da je morala uprava igro prekiniti. Nasled njega dne pa je višji šolski svet igro pre povedal kot mladini neprimerno! Konino smo se le pobratili Pristaši sokolskega gibanja in člani sokolskih, organizacij se medsebojno na zivajo z bratom in sestro. To naj bi bil znak tesne povezanosti, pripadnosti in prisrčnosti med člani Sokola. Iz poročil o nastopih in prireditvah Zveze fantovskih odsekov pa je razvidno, da se članstvo te organizacije medsebojno tudi na slavlja z istim naslovom. Morda pa smo le naposled prišli na pravo pot bratstva in edinosti? Kakina ne sme biti politika V »Delavski pravici«, glasilu Jugoslo-venske strokovne zveze beremo, da se je pokojni univerzitetni profesor dr. Žol-ger v nekem svojem predavanju talcolr izrazil o napakah v politiki: »Največja napaka v politiki je nedoslednost. Angležem očitajo, da so često nelogični iri ltbdosledni. Kolikor je to res, bodo Angleži trpeli zelo veliko škodo. To se bo pokazalo V prihodnjih letih. Toda, kaj je za Angleže velika škoda, ko pa imajo skoraj tretjino sveta v svoji oblasti. Vse hujši je politični problem nedoslednosti za tnale narode. Majhen narod, ki nima premočrtne politike, ki taktizira brez ozira na temeljna politična načela, tvega svojo življenjsko eksistenco. Največja napaka v politiki je nedoslednost, ne-konsekventnost. mahedravost, kolebanje Ponosen, moralen, politično zrel narod nikoli ne sme dopustiti, da bi mu kdorkoli s kakršnimkoli izgovorom vodi! oportunistično politiko, politiko pobira nja drobtinic, kakor se temu pravi v preprostem dnevnem življenju, pri tem pet pogazil temeljna načela naroda«. — To mnenje bi bilo lahko danes za abecednik vsem, ki se vtikajo v politiko. SvtfovM konferenca v London*: Obsodba Japonske • pomol Kltaiski Grozodejstva iz japonsko-kitajske vojne so zaprepastile ves kulturni svet. Posamezne države so sicer poskušale dopovedati Japonski na miren način, da na svetu še živi čut človečanstva, da še bdi pravica. Toda Japonska se za vse te opomine ni zmenila, nego je nanje odgovarjala s topovi, bombami in klanjem nedolžnega kitajskega ljudstva, da tako zadosti svojim osvajalnim imperialističnim ciljem, pred katerimi so besede človečanstvo, pravica, svoboda, dostojanstvo in mednarodne pogodbe samo prazna pena. Zanjo velja prej ko slej zgolj »pravica močnejšega«. Spričo japonskih grozodejstev, je bila sklicana v Londonu svetovna konferenca z namenom, da se na učinkovit način ukori Japonsko, Kitajski pa pomaga. Svetovna konferenca, ki se je je udeležilo 800 od poslancev iz 20 držav, je sklenila, na;' posamezne države uvedejo najstrožji bojkot japonskega blaga ter zaprejo vse kredite, Kitajski pa naj se pomaga z novimi krediti. Posameznim državam je naročeno, naj ta sklep izvajajo v okviru njih zakonske možnosti. — Sklep ni slab, toda bati se je, da bo ostal jalov, kakor je ostal jalov doslej še vsak sklep z namenom, dopovedati brezobzirnemu in pohlepnemu osvojevalcu, da ni on sam in vsemogočen na svetu, ampak da mora spoštovati tujo lastnino in tuje življenje tako kakor spoštuje svojo lastnino in ceni svoje življenje. Gospodje diplomati so torej opravili svojo dolžnost, se razšli po trudapolnem delu in potem vse tiho je bilo... Ne, na Daljnem vzhodu pa še vedno grmijo topovi in v krvi padajo tisočere in tisočere žrtve nenasitnega pohlepa in lakotnosti. 7 dni po svetu Odkrita diktatura v Romuniji mm Romunski kralj Karol. Vrenje in spremembe v Romuniji so vzbudile splošno pozornost, že po 40 dneh vladanja je padla fašistična vlada Oktavijana Goge. Ta nenaden padec je naravno izzval možnost, da bo vzela v roke krmilo države vlada demokratične narodne sloge. Tako bi vsaj veleval naravni razvoj dogodkov in ozadje, zaradi katerega je padla glava Goge. Toda Ro- munija je postregla svetovni radovednosti in pričakovanju z novo senzacijo. Oblast je prevzela v svoje roke odkrita diktatorska vlada, ki ji načeluje vrhovni poglavar romunske pravoslavne cerkve patrijarh Miron C r i s t e a. Vlada je izdala diktatorske odredbe, ter uvedla najstrožjo cenzuro ter pripravlja novo ustavo stanovskega značaja. V vladi diktature sodelujejo predstavniki nekaterih strank. Vstop v to vlado pa je odklonil voditelj velike narodno-kmetske stranke dr. Maniu, ki je podal značilno izjavo: »Narodno-kmetska stranka je začudena in vznemirjena nad načinom, kako je bila rešena vladna kriza po padcu Goge. Dobili smo namreč odkrito diktaturo. Ro- ... ~ munijo bi rešila le demokratična politika.! pr^vl‘ 'e Patrijarh Miron Christea že □ Proti propagandnemu filmu »Španska zemlja« so bile v Bruslju velike protikomunistične demonstracije, tako da je morala policija prepovedati nadaljnje vrtenje filma. □ Angleška se ne bo udeležila olimpijade leta 1940 v Tokiu. Skoraj vsi angleški športni savezi so se izjavili proti sodelovanju Anglije na olimpijadi v Tokiu. Svoj korak opravičujejo s tem, da se nikakor ne spodobi, da se vršijo olimpijske igre v državi, ki se vojskuje. □ Društvo prijateljev Japoncev je bilo osnovano na željo Mussolinija v Rimu. □ Rok kaderske službe je bil v Avstriji podaljšan za 6 mesecev, tako da mora odslej služiti vsak vojni obveznik '18 mesecev. □ V poljski generaUteti so bile te dni izvršene večje izpremembe, v nekaterih večjih mestih Poljske so bili postavljeni novi mestni komandanti. □ 193 milijonov lir kredita je odobrila italijanska vlada za gradnjo novih voinih brodov. □ Madžarska vlada pripravlja novo socijalno zakonodajo, pri kateri bosta najvažnejša starostno zavarovanje za industrijsko delavstvo in starostno zavarovanje za poljedelsko delavstvo. □ Bivši romunski predsednik Goga je kar nenadoma zbolel. Na zdravljenje je odšel v St. Moritz, kjer se že dalje časa nahaja tudi bivši zunanji minister Titulescu. □ O položaju v Romuniji objavlja »Pariš Soir« senzacijonalne vesti ter Ker sem z vso svojo dušo demokrat in za ohranitev ustavnosti, nisem maral vstopiti v takšno vlado, čeprav sem bil napro-šen.« Nova diktatorska vlada obeta, da bo povrnila v romunsko življenje red in mir, dvignila gospodarstvo in skrbela za kmeta in delavca ter sploh izboljšala razdrapano stanje. To so zaenkrat obljube. Kako bo z dejanji, je drugo vprašanje. Eden - angel evropskega miru V evropskem kotlu neprestano vre. Trenja in nasprotja ustvarjajo napeto stanje. Evropski mir in ravnotežje sta dan za dnem na konici noža. Na vseh straneh samo krpanje, poskusi, konference, dobra ! fc a - - ! Angleški zunanji minister A. Eden. volja itd. Ljudi se upravičeno polašča neka nervoznost in zbeganost. Zakaj vse je :ako nestalno, od danes do jutri. Jedva se zakrpa en spor, že izbruhne nov, ki zopet grozi vreči iz tira in zanetiti evropski požar ter pognati ljudstvo v klanje. rzza kulis se dan za dnem oglašalo nove zahteve, novi interesi, ki kažejo, kako neurejene so splošne razmere v Evropi. Ljudstvo pa je daleč od vsega tega. Saj v redko kateri državi samo odloča o svoji usodi; ali stoji topo ob strani, ali pa slepo drvi za gesli in samozvanimi voditelji. Kam? V pogubo, v rešitev? Na pot oziroma obisk po evropskih prestolnicah se spet odpravlja angleški zunanji minister A. Eden. Najprej v Pariz, odtod v Rim—Ankaro—Atene—Bukarešto —Beograd—Budimpešto—Dunaj—Prago -Varšavo—Berlin in Bruselj. Ta Edenova pot naj bi predstavljala pot pomirjenja in sprave med evropskimi narodi in državami. Križeva pot bo to, skozi ogenj tako nasprotujočih sl interesov in taborov, vsekakor pa zelo koristna in pomembna, četudi je v njej skritega precej angleškega interesa: očuvati z vseh strani vsemogočni britanski svetovni imperij! Upati pa je treba, da bo evropski obisk Edna vsaj za nekaj časa pomiril razjarjene evropske duhove. Anekdota. Pred pokojnega nemškega maršala Hindenburga je nekega dne stopil kmet. »Ekscelenca, v parku sem našel vaš robec, bil pa bi nadvse srečen, če bi ga smel obdržati v spomin.« »Nikakor,« ie naglo dejal maršal, »vrnite mi ga. Saj je to še edina stvar, v katero smem vtakniti svoj nos.« NAŠE ČIT ATELJE IN NAROČNIKE prosimo, naj nam sporočijo naslove svojih znancev in prijateljev, da jim bomo poslali »Edinost« na ogled! Uniformirana,Kmetska zveza' >Orač«, glasilo Kmetske zveze, javlja da bo KZ uvedla za svoje članstvo po-ebne uniforme in društvene zastave. 'Jniformirani bodo moški in ženski člani. Nekateri pravijo, da bo ta uniforme elene barve. Dva bregova V vrstah katoliško usmerjenega delat tlva že dalje časa zelo vre. Ostro borbe odita na eni strani »Delavska pravica« na drugi pa »Slovenski delavec«. »Slo enski delavec«, ki ga urejuje kaplan Križman z Jesenic, imenuje to trenje r iboru katoliškega delavstva ločitev duhov in jasno opredelit je dva bregova, ter pravi, da se na enem bregu nahajajo po- leg »Delavske pravice« še »Jutro«, »Slo-■ enski narod«, »Sobota«, »Kovinar«, >Delavska politika«, »Glas delavca« in Slovenska beseda«. Na drugem bregu to pa s »Slovenskim delavcem« še »Slovenec«, »Straža v viharju«, »Mi mladi borci«, »Mi mladi delavci«, »Naš list«, '■Gorenjec« in »Na mejah«. Skupine, ki se nahajajo na bregu »Delavske pravire«, imenuje kar pavšalno ljudska fronta, o kateri pravi, da je slepilo, ki kakor hudič v paradižu obljublja bogo-"nakost, prinaša pa suženjstvo in revščino. SOTRUDNIKE IN DOPISNIKE prosimo, da pošljejo svoje prispevke najkasneje do vsake srede v tednu. podal svojo ostavko, ki je pa kralj ni sprejel. Iz istega vira izhajajo tudi informacije, da je tudi v vladi sami izbruhnilo veliko nasprotje. Nekateri člani vlade so namreč za stanovsko ureditev države, drugi pa svetujejo povratek v strankarski parlamentarizem. □ V Indiji zopet grozi ustavna kriza. Pet ministrov pokrajinske vlade je že odstopilo in javnost z veliko napetostjo pričakuje, kako bo indijski voditelj Gan-dhi rešil položaj. □ Avstriji ni za tulce. Po novem zakonu o tujcih bodo morali vsi tujci, ki so pred kratkim prišli v Avstrijo in tudi oni, ki so že dalje časa" v Avstriji, zaprositi za posebno dovoljenje za bivanje v Avstriji. □ Državniki balkanskih držav se sestanejo 25. t. m. v Ankari na zasedanje držav balkanskega sporazuma. □ O abesinskih uporih zanikajo italijanske oblasti vse vesti, ki jih je razširilo časopisje. □ Anglija je zgradila v Singapuru ogromno ladjedelnico. Če hočeš mir. pripravljaj se na vojno! □ Varšavo bo v maju obiskalo več evropskih državnikov, med niimi tudi diktator Romunije patrijarh Mirona Cri-stea in italijanski zunanji minister grof Ciano. □ Ministrstvo miru. Mednarodna rotacijska zveza je razposlala predlog, naj se v okviru vsake vlade osnuje posebno ministrstvo miru. Kai vse terja ta mir — malo dobre volie! □ Angleški listi živahno tolmačijo dogodke v Romuniji. »Times« so mnenja, da bo kraljeva diktatura vrnila Romunijo spet v vrsto demokratičnih držav. »Daily Telegraph« pravi, da sloni sila nove vlade zlasti na spretnosti in priljubljenosti kralja. »Daily Herald« pa dodaja: »Če kralju poskus ne uspe, potem se bliža država državljanski vojni, kar bi pa pomenilo tudi konec za sa-mesra kralja.« □ Žigosanje denarja je odredila nova vlada v Romuniji. □ »Korak k miru« pripravlja Roosevelt, ki želi čim tesnejše gospodarsko sodelovanje USA in Evrope. □ Več grških državnikov in politikov ter iavnih delavcev je bilo zadnje dni aretiranih in interniranih zaradi protivladne propagande na najrazličnejše otoke. □ Na Koroškem je policiia odkrila večjo komunistično organizacijo ter aretirala 17 oseb. □ Japonci so v boju proti komunizmu zaplenili v letu 1937 več nego 1 milijon ilegalnih knjig, brošur in letakov. □ Delavski nemiri so izbruhnili na Dunaju: delavci zahtevajo, naj vlada objavi, o čem sta govorila dr. Schusch-nige in Hitler. □ Polet okoli sveta pripravlja Mussolinijev sin Bruno, čim se povrne iz Južne Amerike □ Med Rusijo in Kitajsko je bila sklenjena letalska pogodba, po kateri ima edino Rusija pravico graditi letališča na področju Kitajske. JL Kulturna obzorja 15 let po Tavčarju „Ktr je bil Liste dni moderen „libe-ralizcrii", kakor je danes moderen „so-cializem“, hotel sem v svojih spisih zastopati prvega, čemur se ni čuditi, 'rudi opozicija proti konservativnemu »aziranju je živela v meni.“ (Izidor Cankar: Obiski. 14(3.) Ta Tavčarjeva izjava gotovo ne izraža prepričanja, da je vse njegovo pisanje le modna zadeva, ki je podvržena izpremen-Ijivini dnevnim geslom; vendar pa nam razgrinja zanimiv pogled v vzmeti ne le Tavčarjevega, ampak vsega »liberalnega« leposlovja in politike pri Slovencih. Zdi se, da so se tedaj pri nas le prav megleno zavedali, da »liberalizem« in »socializem« nista zgolj modni gesli, po katerih je treba usmeriti politiko in literaturo, ampak zgodovinska nujnost, ki mora slediti gotovemu političnemu, družabnemu in kulturnemu razvoju. Med ideologijo, ki se je ogledovala po tujih vzorih, in med dejanskimi prilikami je moralo nastati neso- glasje, ki je tako značilno za to politiko in te ljudi. Ali ni delitev v pisatelja Emila Leona in politika dr. Ivana Tavčarja, ki jo tako radi povdarjajo, kadar govorijo o Tavčarjevih pisateljskih nedostatkih, tudi izraz tega nesoglasja? Dočim si je drugod našel liberalizem umetniškega sopotnika v realizmu in celo naturalizmu, se je naš najtipičnejši predstavnik liberalizma le postopoma razvijal od romantika, ki je bil zaverovan v fevdalno preteklost, poezijo rimsko-katoliških obredov in kmetiško konservativnost, do realista, 15 let je poteklo po njegovi smrti. Marsikaj se je izpremenilo od tedaj. Novi problemi stopajo pred slovenskega politika in pisatelja. Ali smo postali bolj realni politiki? Koliko imamo pisateljev, ki so se povspeli preko Tavčarjevega papirnatega obravnavanja političnih gesel v romanu »4000«? Koliko jih imamo, ki so dosegli čudovito sugestivno silo in živo preprlče-valnost "njegovega »Cvetja v jeseni« in njegove »Visoške kronike«? jad. Popili uEdmosti g* Kulturni drobiž Kreftovo »Veliko puntarijo« bodo po več kakor enoletnem oklevanju igrali v ljubljanski drami. Upati je, da bo ta drama, ki je že prevedena v srbohrvaščino in češčino ter jo je kritika toplo sprejela, v režiji znanega režiserja ing. Bojana Stupice dobro uspela. 24 pesmi Otona Župančiča (3), Srečka Kosovela (8), Toneta Seliškarja (8) in Mileta Klopčiča (5) je izšlo v ruskem prevodu, ki ga je oskrbel pesnik Aleksej Surkov. Posebno prevodi iz Klopčiča so po mnenju kritikov prav posrečeni. 197 zvezek Dodatkov k Ottuvemu Slov-niku naučnetn, ki je eden največjih slovanskih leksikonov, je pred nedavnim Izšel. Razen gesel: Radio, Radiofonija in Radek bo pri nas posebno zanimal članek o Stjepanu Radiču. češko-slovaski film naglo napreduje. Leta 1937. so ustvarili 54 novih filmov, od teh šest v nemškem jeziku. Glavni režiserji so bili Mac Frič, M. Cikan, V. La-mač. Največji konzument teh filmov je baje Maribor. Ukrajinski prevod Vergilove Eneide, ki ga je pred več kot sto leti napisal in izdal kot prvo posvetno knjigo v prostem narodnem jeziku K o 11 j a r e v s k i j, čigar opereto »Natalka Poltavka« smo zadnjič videli v kinu, so izdali s številnimi ilustracijami v sovjetski državni založbi. Podkarpatoruski ilustrirani mesečnik »Most«, ki izhaja v Chustu (ČSR) pod uredništvom pesnika J. Mikuliča je zaključil svoj drugi letnik. Vsi, ki se veselimo vsake svobodno se razvijajoče kulturne raznolikosti in ne uživamo ob pogledu na dolgočasno uniformiranost, si želimo, da bi list še odlgo uspešno pričal kulturno širokogrudnost češkoslovaške demokracije. Bohumil Kafka, znani češki kipar, ki je bil učenec slavnega Rodina in je poleg drugega ustvaril štefanikov spomenik v Bratislavi in žižkov spomenik v Pragi, je praznoval 14. februarja svojo 601etni-co. — Bolgarski Židje so izdali v svoji biblioteki »Probuda« brošuro ing. G. Vlkova o Masaryku. čistim rasistom se bo zdaj Masaryk še bolj zameril. Mussolinijevo Zbrano delo je izdala založba Flammarion v francoskem prevodu. Ni nam znano, ali izide tudi njegovo kvalitetno literarno delo. Mariborska kulturna kronika V četrtek se je s predavanjem dr. M a-rina o higijeni matere in otroka med nosečnostjo in o rojstvu začel materinski tečaj, s katerim Žensko društvo proslavlja 201etnico osvobojenja. Predavanje, ki so ga ponazorile nekatere skiop-tične slike, je bilo dobro obiskano. V petek je Ljudska univerza na pobudo narodno obrambnega društva »Branibora« in »Koroškega kluba« s Koroškim večerom počastila spomin pred 50 leti umrlega Andreja Einspielerja. V slavnostno okrašeni dvorani, kjer je visela na odru z narodnimi in državnimi trakovi ovita Einspielerjeva slika, se ie nabralo polno ooslušalcev. naiveč se veda tudi topot srednješolske mladine. Po uvodnih besedah tajnika Ljudske univerze, profesorja Stanka B u n c a, sc je zvrstil eno uro in pol trajajoči program s petjem, deklamacijo in z lepimi skiop-tičnimi slikami iz Koroške, ki so jih učinkovito tolmačili Maistrovi, Ellerjcvi, Pregljevi, Aškerčevi in Gradnikovi verzi. Osrednja točka večera pa je bilo pre- davanje dr. Janka K o t n i k a o Einspielerju. V kratkem uvodu nas je seznanil s koroško literarno tradicijo in vlogo tega našega obmejnega okoliša v izgraditvi celotne slovenske kulture od Trubarjevih časov, ko je bila Koroška že konzument slovenske knjige, pa preko Gutsmana, Dra-bosnjaka, Jarnika in Majarja do Ahaclja, ki je izdal prvo knjigo slovenskih prosvetnih pesmi v notah. Nato je prešel predavatelj na okolje in čas, iz katerega je vzrasel Einspieler. Sledili smo mu skozi srednjo šolo in blagoslovje do številnih dušnopastirskih služb, zlate maše in smrti, ki je odjeknila po vsem slovanskem svetu. Spoznali smo njegovo narodno vzgojno in časnikarsko delo v »Sloveniji«, »Carinthiji« in »Slidslavvische Zeitung«, ki jih je zasipal s svojimi treznimi in odločnimi članki. Občudovali smo njegovo živo, skoro trmasto vnemo pri snovanju no.vih časopisov. »Šolski prijatelj«, »Stim men aus InnerOsterreich«, »Draupost«, »KSrntnerblatt«, »Karntner Volksstim-men« ter »Slovenec« in »Mir«, ki je izhajal do 1920, pričajo o njegovem neumor nem delu in izdajateljskem pogumu. Njegovi članki, ki z vso ostrostjo napadajo absolutizem in centralizem ter se spretno in duhovito zavzemajo za federalistično ureditev države, se še danes dobro berejo. Toda v vsem Einspielerjevem delu. je tudi trpka kaplja. Spoznati je moral, da je zaman njegov napor, da bi pridobil za pravične zahteve Slovencev tudi katoliške Nemce, kakor se tudi današnji koroški Slovenci zaman sklicujejo na katolicizem svojih gospodarjev. V soboto je priredila mariborska Ruska Matica koncertni in družabni večer z uspelimi nastopi ruskih umetnikov iz Ljubljane in Zagreba. V torek so imeli napredni akademski starešine svoj mesečni debatni večer. Debatiralo se je o temi »Trocki contra Stalin«. jad. Sv. Bollenk pri Središču Tukajšnje »Društvo kmetskih fantov in deklet«, ki ga z veščo roko vodi agilni predsednik g. Joško Tomaži č, je priredilo preteklo nedeljo nad vse dobro obiskano predavanje o slovenskem tisku in novinarstvu. Predavatelj novinar gosp. Ivan Grešak je v svojem izčrpnem pre-davanju orisal razvoj slovenskega časopisja bd V. Vodnika pa do današnjih dni. številnim poslušalcem je tudi prikazal tehnični nastanek ter urejevanje časopisa. Po uspelem predavanju se je razvila živahna debata, ki je pokazala, kako se kmetska mladina živo zanima za vsa vprašanja javnega življenja. Tezno pri Mariboru Na postaji Tezno je v letu 1937. vstopilo in izstopilo 130.000 potnikov. Iz tega je jasno razvidno, kako nujna je bila potreba, da se je postavilo in uredilo postajo Tezno. Sedaj pa je nujno potrebno, da se čimprej uredi tudi Meteljkova ulica, po kateri bi se stekal ves glavni promet na vozovih in peš iz V. okraja mesta Maribor (kjer se nahajajo delavske kolonije) ter iz Zg. Razvanja, Nove vasi, Peker in Studencev itd. Sedaj morajo prebivalci iz omenjenih krajev peš in z vozili po dolgih ovinkih na postajo Tezno in v tovarne ter nazaj, kar povzroča zelo veliko zamudo časa. Prebivalstvo v južnem delu Maribora in pod Pohorjem nujno prosi občino Maribor in Pobrežje, kakor tudi merodajne činitelje, da bi se Meteljkova ulica čimprej uredila za promet z vozili in peš, za kar bomo vsi prebivalci zelo hvaležni, če se je našlo sredstva za potrebno, dasi precej drago postajo Tezno, naj se žrtvuje še nekaj za to prepotrebno cesto. Cesto med vodovodom in gramozno jamo, ki vodi od Tržaške ceste proti postaji Tezno, ki se imenuje Aškerčeva ulica, je potrebno urediti tudi zaradi aerodroma, ki se bo spomladi gradil na Teznem in je ta ulica najbližja postaji Tezno in Tržaške ceste in od tam do postajališča za zrakoplove. Kamnica Čitali smo, da se bodo okoliški okraji v najkrajšem času elektrificirali. Pri tej priliki prosimo merodajne činitelje, da bi se Vrbanova ulica, ki vodi iz A'laribora proti Lorenčičevi gostilni v Kamnici primerno razsvetlila. V Maribor in Kamnico pride vsako leto mnogo tujcev in se je večkrat slišalo godrnjanje letoviščarjev, da ta najlepša promenadna ulica ni razsvetljena. Tudi za Mariborčane je po Vr-banovi ulici najprimernejši izprehod na Mariborski otok in v Kamnico ter se tudi od mariborskih izletnikov slišijo 'neprestane pritožbe, da ta Cesta ni razsvetljena, dasi leži v mestnem okolišu, skoraj v sredini mesta Maribora. V interesu gle-, da mestne občine in električnega podjetja prosimo, da bi cesta zagledala čimprej »luč sveta«. Celie Skromno in tiho se je zaključila prva kulinarična razstava, ki je bila v mali dvorani hotela »Union«. S to prireditvijo je tudi Celje pokazalo lep napredek v pogledu tujskega prometa. Veliko truda in požrtvovalnosti je bilo treba za imenovano pridobitev. Mala je bila razstava in vendar dovolj obsežna, ter je bila pod-učna za vse. Zanimivo je, da je ravno med občinstvom bilo največje zanimanje, dočim je bila razstava prirejena ravno v prid gostilničarstva. Kljub temu pa je prireditev dosegla svoj namen, ter je bil obisk prav zadovoljiv. Razstavni odbor je rešil svojo nalogo uspešno, in šel preko vseh zaprek z uspehom. Prav gotovo pa bode ob priliki II. kulinarične razstave sodelovala vsa celjska hotelska in kavarniška obrt polnoštevilno. Iz Kočevja Sicer je predpust na Kočevskem dokaj živahen, ker prirejajo nemška gasilska društva tradicijonalne pustne maškarade s plesom. Tudi Slovenci v Kočevju se pridno vrte na raznih zabavah. Kakor doznavamo, je bila ena zadnjih maškaradnih prireditev tako obiskana, da ljudje v gostišču »Trst« niso mogli dobiti sedežev. Pred tedni so mladi slov. literati prirediti v Kočevju literarni večer in sicer v istem prostoru, ki pa je bil tako slabo obiskan, da prireditelji niso krili niti stroškov. Da Slovenci v Kočevju torej raje plešejo kakor po-sečajo kulturne prireditve, se ni čuditi. Obdani od kočevsjrih Nemcev ne čutijo potrebe prisluhniti slovenski besedi na literarnem večeru. Tudi to ie znak časa in donesek k spoznavanju miselnosti in ljubezni pomeščanjenih kočevskih Slovencev do svojega rodu. Nova pota Avstrije in Nemčije Delo slovenskih pedagogov v srbščini Znana slovenska pedagoška književnika K. Vrane, učitelj v Studencih pri Mariboru in Jos. Dolgan, šol. upravitelj v Planini pri Rakeku sta ob lanskem raz* pisu najboljšega učnega načrta za ljudske šole v Jugoslaviji prejela 1. nagrado v znesku 3000 din. Centrala jugoslovanskega učiteljskega združenja je sedaj ta nagrajeni učni načrt izdala v srbščini. Načrt je vzbudil veliko pozornost ter je kot projekt predložen ministrstvu prosvete, ki ga bo ob noveiiziranju učnih načrtov brezdvomno vpoštevalo, saj načrt za 8 letno šolsko obveznost predstavlja zaključen kompleks splošne izobrazbe, vpoštevajoč pedagoška načela najmodernejših šolskih reform v povojni dobi. Učitelj V r a n c je izdal že leta 1936, prvi projekt, ki je takisto izšel v cirilici in je bil takoj razprodan, lani je izšla obširna razprava pri Slov. šol. matici »Osnove strnjenega šolskega dela v teoriji in praksi«, ki se prevaja tudi v srbščino. — Skupno s šol. upraviteljem .L Dolganom sta letos pri Učit. tiskarni izdala »Podrobni učni načrt za slovenske ljudske šole«, prva sistematična zbirka snovi v strnjenih letnih enotah za izbor po krajevnih potrebah in prilikah. Ogromno delo, ki ga nimajo niti tujci! —- Ponovno se je pokazalo, da Slovenija v prizadevanju za moderno šolsko preosuovo daleko prednjači! Želimo le, da bi se prizadevanja pobornikov uresničila in bi Jugoslavija v Šolskem oziru čimprei stopila na kulturno višino drugih narodov! Avstrijski kaneelar dr. Scliuschnigg. Te dni je zabeležila svetovnopolitič-na kronika pomemben dogodek, une 12. t. m. je nemški vodja in kaneelar Adolf Hitler povabil nepričakovano in nenadoma avstrijskega zveznega kan-celaria dr. Schuschnigga na svoje posestvo na Obersalzburgu pri Berchtesga-denu, kjer sta se razgovarjala med štirimi očmi najprej tri ure in nato še dvanajst ur v navzočnosti nemškega zunanjega ministra Ribbentropa, avstrijskega zunaniesra ministra dr. Schmidta in nemškega veleposlanika Papena. Hitler ie namreč povzel inicijativo, da se slej Ko prej spravi iz sveta vse nevšečnosti v odnošajih Avstrije in Nemčije. Ti od-nošaji so bili sicer slovesno določeni v Sporazumu z dne 11. julija 1936, toda Rlobok razdor med narodnimi socialisti v Avstriji in med režimom Domovinske fronte niso pripustili normalizacije političnih, gospodarskih in ostalih odnoša-itv. V dolgem razgovoru sta se sedaj Hitler in Schuschnigg sporazumela o načinu in metodi te normalizacije. Prvi shd razgovorov v Berchtesgadenu je bila rekonstrukcija avstrijske vlade v. sriislu Hitlerjevih želja. Španska državljanska vojna Na frontah španske državljanske vojne ie bilo zabeležiti v preteklem tednu po znanih ofenzivah republikancev v področju Teruela celo vrsto sunkov generala Franca. Republikanska milica je imela velike izgube, zlasti je buo mnogo republikancev ujetih, pa tudi nacionalistom so bile spričo kamnitega terena, ki nudi korak za korakom kritje, prizadejane težke izgube. Podoba .ie, da so sedaj nacionalisti trenutno v otenziv-nem položaju, čeprav so boibe pr0}1 koncu preteklega tedna radi snežnih viharjev in zametov precej popustile. Nasproti si stoiita skoro enako močna sovražnika. Dočim ima general Franco večino kmetskih pokrajin, imajo republikanci velika mesta z delavstvom in pa pristaniška mesta na vzhodni obali Sredozemskega morja. Kljub poostreni kontroli dobivajo republikanci iz Francije, Anglije, Češkoslovaške itd. še vedno orožja, municije, nafte itd., ravno tako pa tudi generala Franca podpirajo avtoritarne države, zlasti pa Italija. To vmešavanje na obeh straneh, ki se pa v diplomatskem jeziku imenuje »nevme-šavanje«, je tudi krivo, da operacije še niso končale z zmago ene ali druge stj-anke. Zdi se, da bo račun plačal ubo» gi; španski narod. Med tem je general Franco v Salamine! imenoval in organiziral prvo regularno vlado nacionalne Španije, ki ima se4ai pravzaprav tri vlade: Francovo v Salamanci, valencijsko s sedežem v Bajrceloni in povrh še katalonsko »ge-nejalidad« v Barceloni. Kakor kažejo razna znamenja na ob-zojju londonskega odbora za nevmeša-vajije, se bodo velesile vendarle odločile za to, da se španski vojni napravi konec. Pogajanja o umaknitvi inozemski!) prostovoljcev so že tako daleč napredovala, da ie sporazuma pričakovati vsijk trenutek. Anglija misli s tem v zvqzi obema strankama priznati značaj vojskujočih se držav, kar bi utegnilo posoditi končno vojaško odločitev. To tem bolj, Ker zbira general Franco trenutno na Guadalajari in pred Madridom vse razpoložljive čete. Tudi letos vino rado porjavi Spoznava ali vidnost porjavt *ija. njega preprečitev in ozdravitev Vsako leto dobivamo od številnih vinarjev in vinskih obrtnikov vprašanja o tem pojavu. Tako tudi letos, ko bi človek mislil, da je že dovolj ustrezajočega pouka v strokovnih listih in knjigah, pa tudi v javnih predavanjih in drugih strokovnih prireditvah. Porjavenje vina je grda in nagajiva vinska napaka. Pri nobenem sodu se ne moreš zanesti, da bi te ta spaka prej ali slej ne dražila: po pretoku, v načeti ali odprti posodi, celo v slabo zamašeni steklenici se čestokrat pojavlja. Takšno vino ni baš zdravju škodljivo, vendar je jako ogabnega okusa in zato neužitno. Po vinskem zakonu ne sme v promet. O vzrokih porjavenja vina tu ne bomo govorili, ker nas danes bolj zanima, kako porjavenje prepoznamo, preprečimo iti zdravimo. Upoštevajmo dvoje: 1. Pri vsakem vinu, ki še ni porjavelo, lahko vnaprej določimo, da-li nam bo to vino ob nekih pogojih pozneje porjavelo ali ne: v prvem primeru porjavenja lahko preprečimo na prav enostaven način. 2. Vino, ki je že porjavelo, moramo ozdraviti, preden ga damo v promet; dotlej sploh ni užitno. Odprava porjavelosti je včasih tako enostavna ko preprečitev, včasih pa nekoliko bolj zamotana, vsaj za kletarskega novinca. Kako določimo porjavenje vnaprej in kako ga preprečimo? Vino v nepokriti čai>i — zadostuje polovička — opazuj en ali dva dneva! Ako se vino v tem času nagiba na rjavo, navadno z vrha navzdol, je to opozoritev, da bo to vino pozneje porjavelo, hkratu pa opomin, da naj čim prej, na vsak način pa pred prihodnjim pretokom, potrebno ukrenemo. Novina, ki še kipi ali je nasičena, z ogljikovim dvokisom (ogljikovo kislino) od nedavnega vretja, pa porjavelost lahko zataji; kajti nevidni plin, ogljikov dvokis. tako rekoč plava na vinu ko olje na vodi, da kisik zraka ne more do vina. Zato vino ne porjavi. Iz takega vina je treba najprej iztirati ogljikov dvokis. To dosežemo, ako vino nekoliko segrejemo, bolj enostavno pa je, da ga večkrat Prelijemo iz čaše v čašo v dolgem curku, pri čemer ogljikov dvokis izpuhti. Vino, ki pokaže neljubo svojstvo na zraku, je treba na vsak način še pred pretokom zmerno žveplati najboljše na novi način, ki mu pravimo »žveplanje brez pretakanja«, to je s kalijevim me-tabisulfitoin (ne z natrijevim bisulfitom, ki je prepovedan!). Ta, soli podobni pri- pravek (K2SsO) imajo naše boljše drogerije in Kmetijska družba tudi v tablicah in tabletah po 10 gramov, ki morajo biti neoporečne, kemično čiste. Priznano dober izdelek je od tvrdke Merck v Darmstadtu, ponujajo pa tudi druge izdelke, ki mnogokrat ne ustrezajo ne zakonu ne svrhi; takih ne smemo rabiti. Za preprečitev porjavenja zadostuje v splošnem približno 5 gramov kalijevega metabisulfita na 100 litrov vina. Kakšen gram več ali manj je brez večjega pomena. Odmerek kalijevega metabisulfita zdrobimo s kakim lesenim predmetom (ne kovinastim) in zavijemo v čedno platneno krpico. To vrečico potem obesimo v vino pri vrhu, in sjcer na niti, ki smo jo z njo zavezali, če čez kak dan ali še prej se pripravek popolnoma razstopi, nakar vino premešamo z leseno mešalnico. Kalijev metabisulfit razvije pod vplivom kislin v vinu prav naglo _ žveplov dvokis, ki ostane docela v pijači in uniči povzročitelje porjavenja. čez teden dni napravimo spet poskus v čaši (na zraku). Ako vino ne porjavi več, je uspeh popoln, sicer bi bilo treba še kako malenkost kalijevega metabisulfita dodati. Čim manj ga zadostuje za odpravo napake, tem boljše je za kakovost vina. Zato priporočamo čim večjo štednjo pri tem novodobnem načinu žveplanja (bisulfitiranju), kakor pri doslej najbolj običajnem, starem načinu žveplanja s sežiganjem žveplenih azbestnih treščic tudi za druge kletarske svrhe. Kajti vsakršno pretirano žveplanje se lahko silno maščuje nad zdravjem izmučenega vina in. razočaranega pivca. Kako zdravimo že v sodu porjavelo vino? Enostavno: žveplamo ga s kalijevim metabisulfitom, kakor smo prej povedali (bisulfitiranje). Morda se _ vino zdaj polagoma samo lepo izčisti. Če ni tega najugodnejšega učinka, je treba do riavelo vino nato še umetno čistiti. O čiščenju ali bistrenju vina in o čistilih pa te pouči dobra novejša knjiga o kletarstvu, ki bi jo naj imel vsak napredni vinar vedno pri roki. Lahka je preprečitev, težja pa je ozdravitev vinske porjavelosti. Kar smo povedali o porjavenju vina, velja prav tako o porjavenju sadjevca. To sicer ni edini način odprave porjavenja. a je naibolj pripraven, zato ga priporočamo. Ozdravljena pijača pa je šele čez nekaj tednov za potrošek brez kvare za zdravje použitnika. Andrej Žmavc. Gotpodartke vesti Naše triiiie in cene Našim čitateliem bomo skušali pod tem naslovom ustreči s tem. da bomo redno vsak teden podajali v glavnih potezah položaj na našem tržišču in objavljali cene za najvažnejše proizvode. Za podrobne nasvete naj se čitatelji obračajo pismeno na uredništvo »Edinosti«. Les. Na lesnem trgu ie položaj neiz-premenien. Izvoza ni kdove kako velikega. Nekaj malega gre v Italijo. Boljši Jzgledi pa se obetajo za izvoz v Nemčijo. s katero ie bil sklenjen sporazum glede cen. ki so bile določene, ie rezan smrekov in ielkov les po kakovosti in obliki od 30—36 nemških mark. Živina. V zadnjih tednih so cene za malenkost popustile. Debeli voli so se prodajali po 3.25. 3.75. 4, 5 do največ 6 din; poldebeli po 4—4.50: krave po 2.75—5: telice po 4—5: teleta po 5, 6, 7 in celo S din kg žive teže. Klavna živina povprečno po 3—5 din. plemenska ie bila nekoliko višja. Svinje. Tudi tu so cene nekoliko nazadovale, ker so nastopile v izvozu nekatere zapreke. 5—9 tednov stari prašički so se prodajali po 90—120 din; 3 do 4 mesece po 140—170: 5—7 mesecev 250—340: 8—10 mesecev 410—425; eno leto stari pa po 700—800 din. 1 kg žive teže po 5.50—8. mrtve teže od 8.50 do 11.50 din. Razlika cene med Špeharji in pršutarii ie znašala okroglo do 1 din. Kože. Sirove goveje kože po 9—12 din. telečje po 11—14 din in svinjske po 8—f 1 din za kg. . _ _ ^ Poljski in drugi pridelki. _Setm 30 40, otava 35—40, krompir 0.75—1.50 zelje ]—4. kislo zelje 5. repa 2——50. čebula 3—4. česen 5—8. radlč 10—12 za kg. — Celi orehi po 6. luščeni 20. suhe češplje jabolka 3—5 din. — Fižol 1.50 do 2.50, pšenica 1.75 -2. iečmen 1.50. koi viza 1—1.50. rž 1.50—1.75. aida 1—1.25 in proso 1.50—1.75 din za 1 kg. Mleko, perutnina, jajca. Mleko 1.50 do 2 din liter, smetana 10. sirovo maslo 24 čaino maslo 28- 32. sir (domač) 8 do 10 din. — Kokoši po 20—25 din ko- mad, piščanci 20—40, gosi 40—45, purani 40—65 in domači zajci 10—25 din. Cene jajcem so nekoliko popustile. Ko mad po 0.50—0.75 din, povprečna prO' daja 12—16 komadov za 10 din. Vino. Novi pravilnik o vinski troša rini ie nekoliko zavrl vinsko trgovino, ker kupci ne kupujejo več na zalogo. Ta zastoj pa je brez dvoma samo trenutnega značaja. Cene so trdne. Navad na lažja vina po 5—6 din liter, sortna vina 6—7 do 8 din. Boljše so se odrezali letos dalmatinski vinogradniki, ki so že doslej malone i-azprodali letošnji pridelek in celo zaloge iz prejšnjih let Koliko prejemkov se lahko zarubi po novem izvršilnem postopku Dne 1. januarja t. 1. je stopil v veljavo novi zakon o izvršbi in zavarovanju, ki je bil objavljen že 1. 1931. Ta zakon je znatno spremenil dosedanje predpise o teni, koliko službenih prejemkov se lahko zarubi zavezancu. V poštev prihajajoči predpisi določajo sledeče: 1. Državni uslužbenci: Aktivnim ali upokojenim civilnim, državnim in vojaškim uslužbencem je dopustno porubiti tretjino plače in ostalih prejemkov, toda z omejitvijo da ostane zavezancu vendarle 6000 Din na leto. 2. Samoupravni uslužbenci: Isto kot za pod 1. navedene, velja za nameščence vdrugi javni službi kakršna je služba v občinski ali drugi samoupravi, ali v službi verske samo uprave, istotako za duhovništvo ver, pri poznanih z zakonom. 3. Privatni nameščenci: Prav isto velja tudi za osebe, ki so trajno nameščene v privatni -luž bi. Za trajno se smatra službeno raz merje, če mora trajati po zakonu, pr-., d bi ali običaju vsaj leto dni, čc službeno razmerje ni tako določeno, sc- smatra za Kriza v industriji cementa Velike cementne tovarne v Dalmaciji so te dni odpustile večino delavstva in precej skrčile svoj obrat. Poglavitni trajno, ako je potreben za prestanek -najmanj trimesečni odpovedni rok. ) 4. Dnevničarji: \ Od zaslužka (dnevne mezde), ki Iga prejema zavezanec na podstavi službeni t ^|,tn7^„stri^“br« m trajna, je dopustno poseč, z .zvrSbo d g . razmeram neodgo- na tretjino, toda z omejitvijo, da ostane dolžniku vendarle 20 Din na dan. Kar smo gori navedli, velja za navadne terjatve. Kadar pa gre zaradi plačila preživnine, katera gre upniku po zakonu (n. pr. nezakonskemu otroku zoper očeta, ženi zoper zakonskemu možu itd.) ostane izvzeta polovica onega dela dohodkov, ki je sicer izvzet od izvršbe. X Bicikli in motorna vozila niji. Po statističnih podatkih, v Slovela jih je zbrala banska uprava, imamo v Sloveniji v uporabi 120.000 biciklov, 2289 potniških avtomobilov, 856 tovornih avtomobilov in 1929 motorjev. X Na velesejmu v Budimpešti bodo razstavili v aprilu tudi naši obrtniki. Za razstavo proizvodov nudi velesejmska uprava znatne ugodnosti, tako brezplačen paviljon, trgovinski muzej ’ v Beogradu pa bo plačal vse prevozne stroške od Beograda do Budimpešte in nazaj varjajoča prodajna politika. To ve vsak naš preprosti človek z dežele, ki pri gradnji potrebuje cement. Cena je namreč previsoka, saj se prodaja cement na domačem trgu po 56 din, v inozemstvo pa jedva po 14 din. pa ga je še težko tja prodati. Kaj, ko bi se doma prodajal no tej ceni? Težko, da bi vladala potem v tej industrijski panogi kakšna kriza, ki naposled udari tudi ubogega delavca, ki mu je prej nudila vsaj malenkosten zaslužek. Cementno vprašanje pa je prej ko slej šolski primer, kako ne znamo in še dolgo ne bomo znali organizirati našega domačega trga. Škoda zaradi tega pa je ogromna. Previsoke cene cementa ovirajo razmah gradbe-nosti. podražujejo torej gradnjo bodisi v mestu ali na deželi, delavstvo pa izločujejo kot zmožnega konzumenta ter ga porivajo v armado brezposelnih, ki po tuji krivdi ne morejo biti več ploden sotvorec v našem gospodarskem življenju. V Dalmaciji ni vei vinske krize Po dolgoletni krizi so se letos dalmatin-X Veleželezarna v Zenici bo tekom j 1nenad°n!a. znašli v na- etošnjega leta izdelala okoli 3500 va- \ P0'0^«; tako glc- gonov železniških tračnic, za približno j,. f ,vina^kakor tudi dobrih cen, 1000 km dolžine. Tozadevni sporazum! £„?.? £ , dosežene. V vseh vinorodnih je bil že odobren v prometnem ministr-1 _ 5^." ’iac|Je ^ boljša vJ.na popolno- svtu. X Naša tovarna celuloze. V Vidmu pri Krškem gradi tovarnar f ran Bonač iz Ljubljane novo tvornico za celulozo. X Kartel tvornic kuvert je bil ustanovljen tudi v naši državi. Odslej bo vršila prodajo izključno v ta namen ustanovljena firma Centropapir. ki bo tako celemu jugoslovanskemu trgu diktirala cene in onemogočala vsako konkurenco. X Izvoz zaklanih svoj v Nemčijo se ze nekaj časa nahaja v zastoju. Temu so krive, kakor navajajo izvozniki, predvsem visoke cene živini^ svinjam. Izvoz svinjske masti v Nemčijo pa je normalen. X Naš les se plačuje v Milanu: bukove deske la. S50—900. za hrastove deske la. 1150 do 1250 in Ha. 1000 do 1100 lir. X V kartelu kvasa so se zadnji čas pojavila precejšnja trenja. Svoj Izstop iz kartela je prijavilo že več tovarn. X Poljedelsko ministrstvo pripravlja nov pravilnik o sladkovodnem ribar-stvu. X Znižanje uvoznih carin. Med našo državo in Nemčijo je bil dosežen sporazum ter sta se izpremenili dve carinski postavki. Znižala se je carina na umetno volno ter carina na priklopne vozove za tovorne avtomobile. X .Med estonsko in našo državo so pričela trgovinska pogajanja glede ureditve medsebojne izmenjave blaga ter plačilnega prometa. X Koliko je pri nas avtomobilov? Po zadnjem štetju je v naši državi 13.000 avtomobilov, ki potrošijo letno 400.000 hektolitrov bencina, V tozadevni statistik’ smo v skuou evropskih držav na enem izmed zadnjih mest. X Špediterske obrti, agenture In trgovska zastopništva morajo na podlagi banovinske uredbe predložiti vsa izdana pooblastila (ozir. obrtne liste) pristojnemu oblastvu prve stopnje v roku treh mesecev, t. j. najkasneje do 8. maja t. 1., in sicer radi registracije. Obenem je treba predložiti zadevno potrdilo za zbornico TOI. X v izvozu jajc je zadnje dni nastopil precejšen zastoj. Cene jajcem so zato precej popustile. Pri znižanju cen pa vpliva tudi okolnost, da je najhujša zima že minila ter so začele kokoši spet nesti. Če se v doglednem času izvoz ne odpre, je verjetno, da bodo cene še bolj padle kar bo za kmetske gospodinje precejšen udarec. nia razprodana, ostalo je le šc nekaj sla-bejših vip. Spričo velikega povpraševanja po dalmatinskem vinu, so vinogradniki prodali celo one količine vina, ki so jih spravili za domačo vporabo. če bo povpraševanje po dalmatinskem vinu še naprej tolikšno, potem je pričakovati, da do Velike noči v Dalmaciji ne bo več vina. V Splitu se malone vsak dan tovari vino v velike cisterne in se odpošilja v notranjost države. Znatne količne vina pa se pošiljajo tudi v tujino, največ v Nemčijo in češkoslovaško. Iz parlamenta. Prvi poslane: »Čujte, kolega, nisem še videl, da bi odprli v parlamentu usta.« Drugi poslanec: »Čudim se: saj vselej zeham, kadar vi govorite.« OGLASI V »EDINOSTI« POSREDUJEJO MED MESTOM IN DEŽELO! Ministerske obljube predstavnikom tiskarn V zvezi z uredbo o ureditvi državne tiskarne se je oretekle dni mudilo v Beogradu večje število zastopnikov tiskarske obrti iz cele države, ki so po-setili več ministrov. Vsi ministri, zlasti še predsednik vlade, so dali delegacijam pomirljive izjave in obljube, da se končni načrt omenjene uredbe ne bo preje izdal, dokler se potom tozadevne ankete ne vprašajo za mnenje vse zainteresirane organizacije. Prav posebno pa so naglasili, da ta uredba v nobenem slučaju ne bo v škodo privatnih tiskarskih podjetij, niti ne bo poslabšala delovne možnosti in zaslužka grafičnega delavstva. Svetovalec „1Edinosti" Ker smo dobili že koj po izidu prve številke »Edinosti« nešteto vprašanj in prošenj za informacije najrazličnejšega značaja, otvarjamo stalnega Svetovalca »Edinosti« za razna pravna, strokovna, zdravniška, gospodinjska, gospodarska in dr. vprašanja, čitatelji in naročniki naj vprašanju, na katerega želijo odgovor oziroma nasvet, priložijo vsakokratni kupon »Edinosti«. Brez kupona ne morejo dobiti odgovora oz. nasveta, če pa želijo, da ta odgovor ni objavljen, nego da jim ga pošljemo v pismu, morajo priložiti poleg kupona še znamko za 1 Din 50 para. Poslužujte se našega Svetovalca, ker si tako prihranite denar in mnoga potaf Vprašanja, stavljena našemu Svetovalcu naj bodo jasna in kratka ter naj obeležujejo vse okolnosti, ki igrajo vlogo pri dotičnem vprašanju. Vprašanje: šele sedaj sem ugotovil, da mi pritiče kmetska zaščita. Kakšne korake naj podvzamem? Dolžan sem pri nekem denarnem zavodu. Odgovor: Zaprositi morate svojo pristojno občino, da Vam izstavi potrdilo v smislu čl. 2 uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov. To potrdilo morate predložiti svojemu upniku, denarnemu zavodu. Nadaljne korake bo podvzel že upnik sam. Opozarjamo Vas še na sledeče. Ako ste dolžni do 25.000 Din, boste deležni 50% znižanja, ako pa presega Vaš dolg ta znesek, tedaj' ne morete, računati na kakšno znižanje dolga. Dolgove preko 25 tisoč dinarjev znižuje sodišče na prošnjo vsakega dolžnika posebej. Rok za vložitev take prošnje je pa že potekel. Zato lahko računate le na nižje obresti (4l/sB/o) in na 121etno odplačilno dobo. Morda se pa boste sporazumeli z denarnim zavodom samim in Vam ne bo treba poslati dolžnik Priviligirane agrarne banke. Odrešite In prilotlte vprašanju Ivefovalec ocHrotrarja samo na vprašanim. ItI llm Je prffofm ta edrazek f ..e DIM O ST" 19. tebruarla »M Ob kraljevski poroki ir Tirani Zaroka albanskega kralja Zoga z madžarsko grofico Žeraldino Appony je odprla predale in vpogled v življenje na albanskem dvoru. Kralj Zogu je kot mali Ahmed hodil v Carigradu v šolo. dokončal štiri razrede gimnazije in stopil v vojno akademijo. Po balkanski vojni je Ahmed Zogu podpiral politiko princa Vida, ki je kasneje zasedel albanski prestol, v tem času se je kralj Zogu sprijateljil tudi s turškim reformatorjem Kemal pašo. Kralj Zogu je v svojem zasebnem življenju zelo skromen človek. Vsak dan točno vstaja ob sedmih, pol ure nato pa že sedi za pisalnim strojem in osebno piše akte in vsa uradna ter privatna pisma. Kot moderen vladar ima Seveda pisalni stroj, s pomočjo katerega opravlja vse svoje posle. Ob deveti uri navadno sprejema ministre. Zelo pozorno posluša njih poročila, tako da ne sme mimo njega in brez njegovega pristanka najmanjša stvar, ki se tiče državnih poslov. Te državniške posle opralja kralj ves dopoldne, saj je precej zaposlen predvsem s sprejemanjem strank, kajti v Albaniji ima vsak državljan pravico priti h kralju v avdijenco. Do svojega ljudstva je kralj Zogu zelo ljubezniv in gre vsakomur na roko ter ustreže vsaki želji, četudi je še tako malenkostna. Zelo mu je pri srcu družinsko življenje. Ves svoj prosti čas je stalno v rdružbi svojih šestih sester. Z njimi se sestaja popoldne ob čaju, kjer ostanejo ) Kralj Ahmed Zogu. v družbi vse do večera. Kralj je tudi velik ljubitelj glasbe. Na dvoru je poseben dvorski orkester, ki prireja vsak večer koncerte. Poleg tega pa kralj s svojimi sestrami rad posluša tudi ra-dijo. Najljubše razvedrilo albanskemu kralju je kartanje. Karta samo s svojimi sestrami in za zelo majhne zneske. Prav posebno ljubi igranje pokra. V igri je zelo hladnokrven in se od srca nasmeji, kadar se njegove sestre zaradi izgube pričnejo jeziti. V pogledu prehrane vlada na alban- skem dvoru popolna skromnost in enostavnost, kakor je sploh skromna vsa Albanija. V tem pogledu pa je kralj nekoliko deprimiran zlasti radi tega, ker se mora strogo držati dijetc zaradi bolezni v grlu. Na te odredbe pa še posebno strogo pazijo njegove sestre, tako da kralju ne preostane drugega, kakor da se slepo pokorava nadzorstvu svojih šestih sester. Kraljeva strast pa je v tem, da se rad lepo oblači. Vse svoje obleke naroča pri nekem znanem dunajskem krojaču, ki dela tudi za druge evropske dvore. Sicer pa kralj Zogu sploh zelo ljubi Dunaj, to mesto večnega valčka. Mnogo pozornosti posveča tudi športu. Ima nekaj najboljših dirkalnih konj, ki so odnesli zavidljive nagrade tudi v tujini. Najstarejša sestra kralja Zoge je princeza Adila, ki je žena bega Emina Siatija, najbogatejšega človeka v Albaniji. Ona je srečna mati peterih otrok. Dva njena sinova sta se šolala v znani francoski vojaški akademiji, v San Cy-ru, in sta sedaj oficirja v albanski vojski. Druga sestra princeza Sinija je soproga princa Habida, poslanika v Parizu. Tretja sestra je princeza Nafija Džena,. vdova po bogatem begu, ki je bil svojčas poslanik v Pragi, kjer je postal leta 1933 žrtev političnega atentata. Ostali dve sestri, Nahida in Mishina, še nista poročeni. Obe sta veliki ljubiteljici športa. Najmlajša sestra Rahija pa vodi akademijo lepih umetnosti v Tirani. Dežela brez krize Redke so danes države, kjer bi državljani ne tožili o gospodarski krizi, še redkejše pa one, ki lahko o sebi trdijo, da krize sploh ni. Taka srečna dežela je Islandija, velik severni otok, nenavadno redko naseljen. V Islandiji že deset in deset let niso spremenili vrednost svojega denarja. Glavna gospodarska panoga je ribarstvo, od katerega se preživlja 90 odstotkov prebivalcev. Sedanja vlada se bavi tudi z načrtom elektrifikacije cele dežele; v to svrho nameravajo izrabiti toplotno energijo vročih vrelcev takozvanih gejzirov. Na ta način bi prišli vsi prebivalci, tudi najoddaljenejši kmetje, do cenene električne razsvetljave, telefona in radija. Promet pa bi oskrbovali veliki električni avtobusi, ki bi še bolj dvignili tujski promet. Islandija nima premoga, zato znaša eno šestino uvoza samo premog. Čim bo rešeno vprašanje pridobivanja električne energije, bo uvoz premoga, ki precej obremenjuje islandski proračun, odpadel. Poleg tega pa nameravajo vrelo vodo iz gejzirov uporabiti tudi za kurjavo po hišah, in sicer s pomočjo vročih vodnih radijatorjev. Toplota iz gejzirov pa se bo dovajala tudi različnim vrtnarskim podjetjem, tako da bo omogočena rast tudi kulturam, ki v Islandiji že radi mrzlega podnebja ne uspevajo. Položaj Islandije je naravnost vsega zavidanja vreden, zlasti kar tiče miru in vojne nevarnosti, se Islandija ne predstavlja nobene strategične točke, pa zato njen proračun ni obremenjen z izdatki za oboroževanje. Cela oborožena sila Islandije šteje 110 ljudi, ki popolnoma zadoščajo, da jamčijo celokupnemu prebivalstvu red in mir. Daleč od Evrope odmaknjena Islandija živi v miru in zadovoljstvu ter nič ne ve o krčih, v katerih se zvija vsa Evropa. Srečna dežela ta Islandija. Škoda, da ni povsod tako. Kaj vse let! skozi zrak Z uvedbo letalskega prometa se z vsakim dnem bolj in bolj razširjajo njegove naloge. Poleg potniškega prometa opravljajo letala tudi blagovni promet. V različne holandske centre se spuščajo iz zraka vsak dan letala polna svežega cvetja. Cvetje, ki se zjutraj natrga v Harlemu, je lahko že ob 10. uri dopoldne na Dunaju, v Parizu, Londonu itd. in vendar ni nič dražje od domačega cvetja, saj velja prevoz jedva 20 dinarjev za kilogram. Nobena senzacija tudi ni, ko se spusti na letališče letalo, pohio bacilov in različnih kultur. Po^ samezni medicinski instituti si namreč izmenjavajo potom letal negovane kulture bacilov. Potniki letal so postale tudi najrazličnejše živali, psi, mačke itd., prevoz živali pa je za polovico dražji od prevoza ostalega blaga, saj imajo s prevozom živali precejšnjo sitnost. Med potjo jih morajo namreč hraniti, na posameznih postajah pa voziti na sprehod. Letala prevažajo tudi zlato posameznih narodnih bank, saj je prevoz zlata na ta način najbolj enostaven. Kdor se boji vrabcev, ne bo nikoli sejal prosa. * Diamant je dragocen, četudi bi ležal na gnoju. * Ne verjeti v resnico, je med vsemi največje zlo. * Zmaga, kdor vztraja. * Nespametnež prej zapravi svoje premoženje, nego se zave svoje nespametnosti. Mnogi pa še tudi poslej ne. Povratek v civilizacijo Kaj VVilliam Heatherington v enajstih letih ni izvedel. Iz mesta Windsor v državi Ontario (USA) se je podal neki William Heatherington v arktična področja Kanade, da bi tamkaj našel najdišča zlata. Sedaj je Drišel po enajstih letih nazaj v civilizacijo. Možakar ni vedel, da je v tem času Italija napadla in anektirala Abesinijo, ničesar ni vedel o homatijah na Daljnem vzhodu. Neznano mu je bilo nadalje, da mu dolgujejo Zedinjene države na osnovi zakona, ki je bil sprejet pred enim letom, znesek 3000 dolarjev kot odškodnino za njegovo vojno službovanje na evropski fronti. Brez vseh sredstev — zlata seveda ni našel — je ta mož prišel zopet v Wind-sor. Prvo njegovo vprašanje je bilo: »Kako se piše novi predsednik Zedinjenih držav? . , .« Generali kot so^arčki Sovjetska maršala Blucher in Vorošilov se nista povzpela preko osnovne šole. Sovjetski vojni komisarijat v Moskvi je pravkar obelodanil bogato ilustrirano knji go o sovjetskih maršalih. Kakor je posneti iz te uradne knjige, se more ponaša i z višjo izobrazbo edinole maršal Jegorov, kajti'maršala Blucher in Vorošilov sc sploh nista povzpela preko izobrazbe, ki jo daje človeku osnovna šola. Maršal Budjeni pa sploh nima nikake dolske izobrazbe. Pisanju se je priučil šele po bolj-ševiški revoluciji, ko je bil že — general. Maršala Tuhačevskega, ki je bil, kakor znano, ustreljen, pa knjiga sploh ne omenja. On je bil tudi edini, ki si je že pred vojno pridobil visoko vojaško izobrazbo. Otroška modrost. Učitelj: »Kako imenujemo divjaka, ki je pojedel očeta in mater?« Učenec: »Sirota, gospod učitelj.« Starinoslovje. »Ta vaza je stara 2006 let.« »Kako le moreš to trditi s toliko gotovostjo?« »Kupil sem jo pred šestimi leti, in takrat je bila stara 2000 let.« Japonci slave padle kitajske vojake V Nankingu na Kitajskem se je odigrala te dni pretresljiva in za nas Evropejce nekako nerazumljiva proslava padlih kitajskih vojakov. Kitajci so postavili padlim vojakom in branilcem Nankinga krasen spomenik. K odkritju je priromalo na tisoče in tisoče Kitajcev, prispel pa je tudi oddelek japonske okupacijske vojske, ki je izkazal spomeniku vse vojaške časti. Tudi budistična verska slavnost ja bila v znaku viteškega sporazuma. Bogoslužje so namreč opravili tako kitajski kakor japonski duhovniki skupno. Dobra stvar je cenejša nego slaba. * Kdor čaka na ugoden trenutek, zapravlja dragoceni čas. Ruski diplomat Butenko, ki je »tajin-stveno izginil« v Bukarešti. Slovenska družina Miško Kranjec. Kar so iznašli in uvedli radio, se je človeštvo, lahko rečem, do temelja spremenilo. Saj pa si lahko vsakdo predstavlja, kako tuji so bili ljudje drug drugemu v starih časih. Kaj pa si vedel o Japoncih, kaj o Špancih, kaj o Abesincah in še o vseh tistih narodih, ki doslej niso imeli prilike, da bi stopili na pozornico. Saj je komaj sosed soseda poznal. 'Kaj smo vedeli o značaju tega ali onega naroda, kaj o njegovem hotenju, o njegovi kulturi, o njegovi moči? Ničesar. Ce si se naučil kakšen tuj jezik, si ga govoril samo iz nekakšnega bahaštva. Ce si se odpeljal v tujino, si s strahom gledal skozi okno poStnega voza, kje se bo prikazala kakšna čudovita žival, ki naj predstavlja človeka. Tako je bHo nekoč. Lahko si mislimo, kako vse drugače bi bilo danesi da so radio poznali že naši pradedje! Recimo zastran jezika: mislim, da ne bi bilo sploh toliko jezikov na svetu. Jeziki so začeli diferencirati zaradi prevelike osamljenosti. Saj se je družina našega pradeda zaprla v sobo in ni šla miti k sosedovim, zase je gojila jezik, in ko je prišla malo dalje v svet, je videla, da je tam že drug narod, da govori drug jezik. Radio bi bil vse to zabrisal. Tako bi najbrže imeli danes samo nekaj jezikov na svetu, ne pa toliko kot jih imamo. Slovani bi govorili en sam jezik; od Vladivostoka do Ja- drana eden in isti jezik! Pomisli, človek božji, kakšna širina. Tudi Germani bi govorili en sam jezik, pravtako Romani. No, preostali bi Madižari, Baski, Albanci in Finci. Krasno! Sicer se danes nekateri trudijo, da bi popravili ta greh, ki so ga napravila stoletja in pa naši očetje, ki niso bili toliko podjetni, da bi iznašli radio; toda jaz za svojo osebo sem prepričan, da je to zelo težko in bržkone ne bo šk>. Je že tako na svetu: deblo ima mnogo debelih vej, te veje imajo tanjše in tanjše spet tanjše, vse do listja. Listi: to so vaška narečja, drobne vejice so pokrajinska narečja, debele veje. ki so podobne že samostojnemu drevesu, to je jezik. Deblo — to pa je tisti prastari jezik, ki smo ga govorili, ko se nam je ponesrečil babilonski stolu. Pravim, so pa ljudje, ki trdijo, da lahko drevo postaviš narobe in bo listje srkalo sok iz tal in ga dovajalo koreninam. S tako logiko hočejo ustvariti en sam jezik. Takistb je z narodi. Tudi ti so podobni drevesu. Iz ^nega naroda se je razvilo več narodov, ne pa narobe: iz večih en sam. — To samo mimogrede: povedati sem hotel, kako vse drugače bi bilo. če bi bili radio že zdavnaj poznali. To bi bila vez. ki bi nas vezala skupaj. Ne bi se bili porazgubili. Manj narodov bi bilo, manj jezikov in manj razlik na svetu. Takisto je s kulturo: radio bi bil zena-čil kulturo; vsem bi bila dostopna. Tako pa so nekateri narodi razvili visoko kulturo, drugi pa se še brigali niso zanlo. — In narodi bi se poznali med seboj! Danes na pr. prav lahko določiš značaj tega ali onega naroda! Ne samo, da so na razpolago knjige, pri roki imaš radio. Lepo sediš, ali ležiš v svoji sobi. odpreš radio, ves svet je takorekoč v tvoji sobi. Poslušaš in si rečeš: Aha, Nemci imajo to in to, Francozi ono, Angleži so takšni in takšni, Rusi, Bolgari, Cehi. Poljaki, Italijani. Madžari ~ vsi ti ljudje so takorekoč v tvoji sobi. Vidiš jih pred seboj, poslušaš jih, spoznavaš jih do mozga, kakor poznaš svojega brata ali samega sebe. In tako nisi nič več osamljen. Ves svet je v tvoji sobi, poznaš ga, poznaš njegove navade, želje, težnje, samozavest, bojazen, smeh, resnost, moč, trdoživost, ambici-joznost, ekspanzivnost, poznaš njegovo zgodovino, njegovo kuturo, njegov so-cijalni položaj. Prav ugodna in prijetna stvar ta radio. Samo malo pritisneš na gumb, že slišiš koračnice, slišiš prepevati slavne in manj slavne pevce in pevke, igrajo na saksofon. tamburice, balajke, klavir, na žago; vršijo se predavanja: politična, gospodar ska, kulturna, jezikovna, športna, gospodinjska; mašo poslušaš doma, pridigo in verska predavanja takisto. Vse se meša: vzhod z zapadom, Evropa z Ameriko; ti pa lelžiš na divanu, hladnokrvno poslušaš o raznih katastrofah, mirno poslušaš o bojih v Španiji in na Kitajskem, o večnih porazih in večnih zmagah, in nič ti ne gre na živce ves dreni po svetu. Rad imam radio: kakor ga imajo radi otroci. Zjutraj že navsezgodaj ga odprem. Dan sc začne s koračnicami! Potlej telo- vadimo! Kot družinski poglavar zbudim vso družino in jih naženem v gostinsko sobo, ali pa magari v kuhinjo; odrinemo mizo in stole, da imamo prostora in čakamo postavljeni v dve ali eno vrsto. Samo ženka in najmlajši sta ostala v postelji; ženki se ne ljubi vstati, najmlajši pa na žalost še ne more. Ah, kako lepo se naša familija natelovadi, kako smo vsi zdravi, sveži in s kakšnim tekom sedemo k zajtrku! No — radio poje ves dan; dopoldne gospodinji in dekli, opoldne spet fami-liji. popoldne posameznikom, zvečer se pa celo lahko zavrtiš, če se ti prav zdi. Jaz za svojo osebo imam vse rad, ra-\ zen telovadbe in predavanj. Muzika, to je moje veselje. Kako lepo se lahko določi značaj tega ali onega naroda po njegovi muziki. Kajpa. to so posebne ure, s ta-kozvano narodno muziko, Tam . se mi razživi duša. Zdi se mi, da je ves narod blizu mene. Prišle so kot predstavnice posamezne familije in nemoteno se radu- 7 jejo svoje narodne muzike. To vendar ve vsakdo, da ima narod svoj poseben značaj. In ta se najlepše odraža v njegovi narodni glasbi. Francozi na pr. so nekaka mešanica. Mislim, da jih je Afrika pokvarila. Sumim, da jim igrajo sami zamorci, sploh južnjaki in vzhodnjaki. Angleži, ki so sicer veliki imperijalisti. so bolj zapeti, čeprav jim prija kakor Francozom afriška godba. Kljub temu so Francozi mnogo bolj vesel narod, celo smejejo se. Mnogo jasnejši in samostojnejši značaj Izvori današnje tehnike V Curihu je bila pred nedavnim razstava sDisov in najrazličnejših zgodovinskih dokumentov, ki se nanašajo na prve začetke tehnike v današnjem po-tnenu. Med njimi je bil popolnoma tehnični spis iz leta 1110, ki ga je napisal, kakor večino ostalih spisov iz te dobe, neki menih po imenu Teofilus. Vse tehnično orodje, ki je takrat sploh obstojalo. je do podrobnosti opisano v spisu tega meniha. S pomočjo tega spisa si je mogoče predstavljati srednjeveško stružnico, stroj za brušenje itd. Kar jtežko si je predstavljati, da so že ljudje takratne dobe poznali to osnovno orodje vse mehanike. V tem spisu navaia Teofilus tudi način takratnega izdelovanja sodov, stanjol-papirja, firneža, oljnate barve, kako se gradijo cerkvene orgije in vlivajo zvonovi. Nekaj desetletij kasneje pa datira novo tehnično delo, in to tudi iz samostana. Le škoda, da zgodovini ta spis ni ohranjen. Ta spis je namreč napisala neka žena, ki jo lahko imenujemo prvo tehničarko. Okoli leta 1175 je namreč izdala predstojnica ženskega samostana Herad de Lanberg spis o tehničnih iznajdbah. Četudi se ta spis ni ohranil, so ostali zgodovini na razpolago prepisi posameznih poglavij. Najdemo pa v tem spisu tehnična poglavja o najrazličnejših iznajdbah in strojih. Pravo zmago tehnike pa je prinesel šele 15. vek. Arabci so že takrat poznali busolo, ki so jo od njih prevzeli italijanski humanisti. Iglo magnetnico v obliki kompasa pa je konstruiral šele Hartmann. V leto 1445 pada tudi velika Gutenbergova iznajdba — tiskarske črke, takoj nato pa je nek češki mehanik izdelal prvo žepno uro. V tem veku se je pojavil tudi prvi učenik tehnike. Ves današnji ogromni razvoj tehnike ima torej svoj izvor v starem svetu in srednjem veku in v mnogih neznanih pobor-nikih iz temnih dob srednjega veka, ki so ostali vse do današnjih dni neznani. Vse te znane in neznane pobornike tehničnega napredka pa je navdihnil duh po razvoju in splošnem napredku človeštva. Sibiriia ne bo več Sibirija Domovi na kolesih Ruska akademija znanosti je delj časa preiskovala najrazličnejše pojave v Sibiriji ter je pred nedavnim objavila izsledke tega raziskovanja. Zelo zanimiva so poročila, ki govorijo o klimatskih razmerah v Sibiriji. Od prvega takega raziskovanja Sibirije pa do tega drugega ki ga je priredila akademija znanosti, je minilo skoraj 100 let; sedaj je akademija znanosti primerjala izsledke prvega raziskovanja in ugotovila, da se je povprečna letna temperatura v Sibiriji dvignila več nego za 1 stopinjo C. Koliko stane Anglijo — revmatizem ? V Angliji — deželi megle in revmatizma — so statistično ugotovili, koliko stroškov prizadeva ta bolezen Angležem. Leta 1937. so izgubili Angleži 242 milijonov delovnih ur. Bolniških podpor je bilo na račun revmatizma izplačanih v višini 17 milijonov funtov šterlingov. Voltaire je le imel prav, ko je dejal: »Bolezen je razkošje«. 26.000 psov, 2,000.000 KČ davka Praška občina ima zelo velike dohodke v davkih na pse. V nekaterih letih dosežejo ti davki naravnost zavidljivo postavko v mestnem proračunu. Tako se je tudi letošnje leto zelo dobro obnesla ta postavka praške občine. V Pragi je namreč prijavljenih 26.000 psov. za katere plačajo njih lastniki letni davek. V letu 1937 je kasirala mestna občina na račun davkov na pse okroglo 2.000.000 Kč. Čudovita otroška pamet V neki angleški šoli so odkrili 12-let-nega dečka, ki rešuje najtežje računske naloge kar na pamet ter brezhibno govori francoski in nemški iezik, kakor da sta mu ta dva jezika materinska jezika. Razume se, da so starši tega dečka zelo ponosni in pravijo, da je njih sin kakor gramofonska plošča: zadošča mu, da samo enkrat karkoli prebere in že mu to ostane v glavi, pa ne samo po vse- Tudi je znatno upadla debelina ledene skorje, ki pokriva široke pokrajine v Sibiriji. Najbolj zanimivo pa je, da se je meja ledu pomaknila proti severu za celih 300 km, tako da so sedaj cele zemeljske površine več ali manj sposobne za kultiviranje. Ljudje smo se v svojem življenju navadili, da vselej, kadar govorimo o Sibiriji, podzavestno mislimo na mraz. Podoba pa je, da bomo morali tudi v tem oziru nekoliko korigirati svoje občutke. bini, nego tudi položaju besed in posameznih vrstic. Kljub tej čudoviti pameti in spominu pa zadaje ta otrok svojim roditeljem vendarle precejšnje skrbi. Spričo čudovitega spomina se nič ne uči, in so starši zato zaskrbljeni, kaj bo iz fanta, če ga nekega dne ta čudovit spomin zapusti. Državniška modrost v pipi Organizacija predavateljev v Parizu je ob priliki svojega letnega zborovanja priredila svečano večerjo, katere se je udeležil tudi znani francoski državnik Herriot in predsednik francoske poslanske zbornice. Kakor povsod, tako je prišel Herriot tudi na to večerjo s svojo večno pipo v ustih. Naprosili so ga, naj ob tej priliki tudi on spregovori nekaj besed, saj ie znan kot zelo humorističen govornik. Herriot je ob tej priliki na zelo originalen način pripovedoval, kako mu njegova pipa pomaga pri političnem delu. Čim se poglobi v kajenje pipe, mu prihajajo misli kar same od sebe in najtežja vprašanja se z lahkoto rešujejo, ki bi jih verjetno brez pipe nikoli ne bil rešil. Ta enostaven način kajenja mu omogoča, da zelo jasno osredotoči vse svoje misli. Ob koncu svojega originalnega govora o pipi in politiki je Herriot še dodal, da je doslej dobil od premnogih znancev in prijateljev v dar že na stotine pip, ki jih je vse spravil, tako da bi danes lahko poklonil Franciji dokaj originalni muzej najraznovrstnejših pip. V starih časih so bili ljudje lovci in nomadi, ki so se selili iz kraja v kraj, čim jim je zmanjkalo ugodnih življenjskih pogojev. V zadnjem času so se pojavili v Ameriki neka vrsta sodobni nomadi, ki se kar s svojo hišo vred selijo iz kraja v kraj. Pred nedavnim so imeli v južnem Texasu ti sodobni nomadi na kolesih celo svojo letno skupščino, na kateri so zahtevali, naj zakonodajni kongres USA izda zakon, po katerem bi dobili ti premični domovi avtomobilsko dovoljenje za teritorij cele Unije, ter naj bi bila tudi dolžnost mestnih in pokrajinskih uprav, da se brigajo za dobre zdravstvene razmere in tabore za te premikajoče se hiše. Zgodovina teh premikajočih se domov na kolesih ni stara. Prvi, ki je pričel stanovati v taki hišici, zgrajeni na kolesih, je bil neki mladenič iz Peorije, ki je kmalu postal središče najširšega zanimanja, tako da so ga prihajali ogledovati iz vseh strani. Ljudje so kmalu spoznali praktično vrednost domov na kolesih. Kmalu je nastala cela kolonija takih domov, ki so se čezdalje bolj izpopolnjevali, tako glede udobnosti kakor tudi glede okusnega zunanjega vtisa. Gibanje za premikajoče se domove zavzema čedalje večji obseg ter dela velike preglavice davčnim uradnikom, lastnikom stalnih hiš, kakor tudi mnogim oblastem. Prebivalci premikajočih se domov pravijo, da je stanovanje v teh domovih pravi užitek. Dom si lahko uredijo prav tako praktično kakor v stalnih hišah. Poleg tega se pa s svojim domom vred počutijo mnogo svobodnejše, kakor v zaprtih stalnih prostorih, kajti kadar se jim zljubi, poženejo motor in se preselijo, kamor jih vleče srce. Posebno praktični so ti domovi na kolesih zlasti poleti, ko gredo z njimi vred cele družine na počitnice. Ti sodobni nomadi s svojimi domovi na kolesih pa so velika nadloga ne sa- mo oblastem in zlasti davčnim upravam, temveč tudi posestnikom travnikov in pa cest. Kamorkoli pridejo ter sp. tam ustavijo za delj časa, precej oou-stošijo tamošnji kraj z odpadki, stezami itd. Včasih se nabere v enem in istem kraju več takih domov na kolesih, tako da ustvarijo obširno kolonijo, ki ima podobo premikajoče se vasi. Te premikajoče vasi so kakor roii kobilic, ki se vse-dejo za nekaj časa na določenem kraiu. ga opustošijo, nato se pa spet dvisrneio in preselijo v drug kraj. Samo po sebi se razume, da ti sodobni nomadi ne uživajo prav posebnih simpatij posestnikov, temveč so več ali manj le predmet občudovanja in senzacije. Ker so se ti nomadi s svojimi premikaiočimi se domovi precej razširili in pomnožili, je nastalo za ameriške oblasti nujno vprašanje, kako na najprimernejši način obvarovati posestnike parcel in hiš škode, ki jim jo prizadenejo ti sodobni nomadi. Verjetno je, da se bo s tem vprašanjem bavil ameriški zakonodajni kongres že na svoiem prvem zasedanju. Iveri Pameten sovražnik je boljši, nego neumen prijatelj. * Mož prevara moža samo enkrat. * Kdor mnogo ve, tvega mnogo zmot. Modrost ni v letih nego v glavi. * Kdor ti pripoveduje o drugih, pripoveduje drugim o tebi. * Revščina ni sramota, pač pa lenoba. Za ta veseli predpustni čas. ir«ajo na priliko Nemci. Pri njih se dan X,čne 9 koračnico, s koračnico se konča. Zjutraj oče zbudi družino, vsi morajo v vrsto in korakajo po sobi po zvokih patetične koračnice. Čelo pri zajtrku nimajo miru. Potlej oče odločno koraka v pisarno, otroci v šolo, mati pa ves dopoldan z •deklo maršira po kuhinji. Popoldne gredo na sprehod — spredaj gre oče. Očale ima, turistovsko obleko — tako so sploh vsi oblečeni. Glave držijo pokonci, in vsi v taktu korakajo po cesti v park ali ven iz mesta med njive. Z istim korakom se vračajo. Vse življenje je en sam marš, korakanje na vse strani: na zapad, na vzhod na jug: z dvignjeno glavo, z napetimi prsmi. Ves svet je njihov, vsaj tako si predstavljajo za nje ni nikjer meja. Velika samozavest je to, nima je vsakdo. Tudi Avstrijci ljubijo koračnice. Vendar poslednje čase gojijo mnogo bolj »jodlanje« Sedi familija za mizo, obed je minil in zdaj se prične domača zabava: stresajo grla in zaviti glasovi, padajoči in rastoči se jim trgajo iz grla. Gledajo resno predse, s priprtimi očmi. ne zganejo se. samo en sam glas *se jim vleče iz grla. Jodla oče, mati. otroci, vsi. Začnejo zjutraj in končaio zvečer v postelji. Začne otrok in starec ob erobu preneha. Ah kako lepa domača zabava je to! In ko se leno najodl jo. s. raziočeio in se spominjajo starih, 'epih prostranih časov, ko so se hoteli neljati • Bagdad v istem ku-peili z Nemci. Odprem Budanest Že sedi pred mano madžarska družina. Najprej je vsa mirna. Oče se skoraj ne zmeni za halgato ali za čardaš. Toda cigan je falot. Ne bo prenehal toliko časa, dokler te ne razpiha, dokler mu ne zapadeš. In ko si se mu že predal, tedaj igra še bolj divje. Oče se sicer drži resno, hči že nekaj kolca, ženka se poti in vzdihuje. Tedaj vstane sin, zgrabi kozarec na mizi in ga zažene v ogledalo na steni. Ogledalo zazveni in se razlete drobci po tleh. Za kozarcem sfrči v steno steklenica, za steklenico skleda, nato stol, klobuk, denarnica in toliko, da še sebe ne zažene v steno. Nato pa možak kakor ubit pade na mizo in kriči: »Igrajte cigani!« Škoda, da nima več ničesar v rokah, da bi metal v steno, da bi metal na vse strani po svetu: na vzhod, na jug, na sever! Ah, dajte mu kozarec, da ga razbije nekje v steni Evrope. Tako se vrstijo pred mano vsi narodi Evrope, vsak 9 svojimi navadami, s svojim značajem, s svojo kulturo, s svojim namišljenim poslanstvom, s samozavestjo in drznostjo. Tudi Slovenci so narod, imajo svoj jezik, svojo kulturo, svojo pesem in svoj značai. Lepo sedi familija v sobi okoli mize. resno in svečano, ko o&3 odpre radio. Ves večer dostojanstveno poslušajo dolgočasna predavanja, ki nikdar nimajo konca. Z žalostjo pa vendar s čutom za dolžnost prenašajo vse mogoče stvari. Pri politiki se celo globoko sklonijo, kakor bi se hoteli razjokati. Takisto so sklo-nieni pri slovenskem jeziku. Požive jih I kuhinjski recepti. Veseli so tudi, kadar so na programu letošnja romanja po znižanih cenah.S spoštovanjem poslušajo koncertne dolgočasne točke in so prepričani o veliki vrednosti teh točk. Celo nad neumnimi recitacijami ne godrnjajo. Pravijo: To pa je dobro, to je kultura. In čutijo, da so enaki s svetom. Celo rešetajo o tem in onem. Govorijo o umetnosti: o literaturi, o novih pisateljih, ginjeno praznujejo obletnice zlasti tistih, ki jih več ni. Oče s' popravi očale na čelo in pravi: Aha, to je nekaj lepega, velikega. Potem pa pride prava slovenska ura, ki jo komaj čakajo in ko se jim duše razži-ve. ko se sprostijo in si oddahnejo. To ie nekaj našega, to leži na duši, tako leno je, tako domače, tako čudovito! »Hmtadra.. Ah, moj bog! Majhen sem bil, ko so me že postavili pri mizi k drugim in me do-, ločili, da sem »cvajar«. In lepo je šlo: zdaj gor, zdaj dol, spet gor, spet dol. Vso uro. Želel sem si, da bi šlo vse življenje tako. Tako je, kakor na gugalnici, ko se gugajo otroci, eden je vedno na vrhu in to se menja, tako, da se nobeden ne more pritožiti. To je bilo nekoč. Leta so minila, nabavil sem si radio. »Hmtadra« še vedno živi. Vidim slovenske družine, kako ves dan udano poslušajo učena predavanja in dolgočasne koncerte, in kako se nenadno razžive, ko pride »hmtadra«. Tedaj se oče oživljen dvigne in porazdeli svojo družino okoli mize na »ajnzarje« in »cvajarje«. In začne se veličasten trenutek. Polovica se jih dviga, polovica jih pada. To gre ves ve- čer. in potem so vsi srečni in zadovoljni in s težavo čakajo naslednjega dne. da se bo nadaljevalo. Gledam in nenadoma se mi zazdi: mi vsi smo ena sama familija in vsi se gremo »ajnzarje« in »vajarje«. Dvigamo se, padamo. Zdaj so eni gori, zdaj drugi. Tako je prav lepo razdeljeno: nihče se ne more pritožiti. Danes ti. jutri jaz. Vse življenje, vsa stoletja. Velika in lepa igra je to. Prav naša je, primerna našemu značaju. Lepa so predavanja, lepi so koncerti, umetnost, vse je dobro in vse je naše. Toda »hmtadra« odgovarja najlepše našemu značaju: eni gor, drugi dol. Daj bog, da bi šlo še dolgo tako, in bi si ohranili svoj značaj nepokvarjen. Grenko bi bilo, če bi bili hkratu vsi »gori« ali pa »spodaj«. Vodniki, dajte nam mnogo takih točk, kulturnih, političnih in gospodarskih in mi se bomo šli »ajnzarje« in »cvajarje«. / Iskrice Ob prevelikem blagostanju postane mnogo ljudi nespametnih. * Govori dobro o svojem prijatelju, molči o svojem sovražniku. * Ne prijatelj, nego sovražnik ti bo povedal, kdo si. * Pripovedovati dovtipne stvari, to še ni znak modrosti. OBLEKE KLOBUKE PERILO KRAVATE velika izbira, najnovejše fasone 75 v Konfekciji jftfcrf M Maribor, Glavni trg 2 rr HRANILNE KNJIŽICE vseh denarnih zavodov, 3% obveznice, bone, delnice i. t. d. VALUTE vseh držav - kupimo takoj in plačamo najbolje Bančno Kom. zavod a Maribor, Aleksandrova cesta 40 Prodaja srečk drž. razredne loterije! mam Ijteimkek-aMtati Nizke cene! Ugodni obroki! Velika izbiia rabljenih, dobrih Radio-aparatov — Mesečni obroki po oin 100*— Oglejte si, brezobvezno našo zalogo! 18 RADIO-STARKEL- Maribor, Trg Svobode 6 m TELEFON 26-85 F e že čas! Glavno (peto) žrebanje drž. razredne loterije se je ravnokar pričelo in bo trajalo še tri cele tedne! Zato si nabavile š i m p r e j e svojo srečko l V teh dneh bo izžrebanih 36.000 dobitkov v skupni vrednosti • • Med drugimi bodo izžrebani sledeči večji dobitki: 1 DOBITEK po Din 2,000.000.— 1 DOBITEK „ „ 1,000.000.— 1 DOBITEK „ „ 500.000.— 1 DOBITEK „ „ 400.000.— 6 DOBITKOV „ „ 200.000.— 12 DOBITKOV „ „ 100.000.— i. t. d. Vi srečka */5 srečka V« srečka j din 1000'- J din 300"- din 250*— Novo kolo drž. razredne loterlie se prične v prvi polovici aprila! Žrebanje prvega razreda bo 13. in 14. aprila 1938. Ena cela srečka stane.....din 200’— Ena polovica srečke stane. . . din 100*— Ena četrtinka srečke stane . . din 50*— Naročila za novo kolo se sprejemalo že seda/! Pooblaščena glavna kolektura drl. razredne loterije in banina poslovalnica BEZJAK, Maribor, Gosposka 25 HIŠA SREČE VAS VABI! Dunlop pneumatik Made in England BSA motorna kolesa Styria kolesa in drugih priznanih znamk samo svetovno znane znamke, ki Vas v vsakem oziru zadovoljujejo! Generalno zastopstvo za severno Slovenijo Justin Gustinčič mekanltna delavnica Maribor, Tattenbachova ulica 14 - Tei. 21-30 Najcenejša in najsolidnejša popravila, emajliranje in poniklanje. Trgovina koles, otroških vozičkov, šivalnih strojev in gramofonov. Vedno vsi nadomestni deli na zalogi. Nakup in prodaja j abljenih strojev,^ motorjev, poljskih železnic, tračnic, traverz, transmisij, cevi za plotove in rodovode. — Obiščite nas in prepričali se boste o bogati izbiri in nizkih cenah. Zaloga stekla in porcelana GUSTAV BERNHARD - MARIBOR Telefon 20-30 Aleksandrova cesta 17 Porcelan ROSENTHAL in MEISSEN ter sylni«nl kristali Bogata izbira v keramiki, vse pripadajoče in luksuzne potrebščine — Okvirji za steklo> porcelan in ogledala od najcenejše do najfinejše izdelave Vedno velika izb ra C&slti Hkuuufo anufakturnega blag MARIBOR Ulica 17 .... U JUatmuika iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Vam krajša čas Narečja izbira svetovno znanih HOHNER-harmonik ustnih, 22 kromatičnih in klavirskih pri V. WE1XL • MARIBOR na vogalu Jurčičeve in Vetrinjske ulice Obišiite trgovino s špecerijo, delikatesami in kolonialnim blagom Ivan Lah Maribor Glavni ir« 10 IOS. PIRICH Maribor, Aleksandrova 21 Zaloga vseh vrst usnja. Velika izbira gonilnih in vezainih jermenov ter vseh vrst tehničnih in čevljarskih potrebščin. Nakup sirovih kož vseh vrst po najvišjih dnevnih cenah 20 MARIBORSKA TISKARNA .... MARIBOR beseda po 0.55 din. dopisovanje po 1.10 din; inseratni davek do 40 besed 1.— din, nad 40 besed 2.— din. Za šifrirana pisma se plača 10.— din. — Za odgovor je priložiti 3.— din v znamkah. ___________________________________ Tiskarna Litografija Knjigoveznica Kamnotisk Offsettisk Bakrotisk Anilinski tisk Plakaterski zavod Tisk časopisov Pl RO FANI A patent KOPALIŠKA ULICA 6 Telefon 25-67. 35-68. 25-66 Izdaja konzorcij »Edinosti« y Mariboru. Odgovorni urednik France Gerželj, novinar. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstav, ravnatelj Stanko/Detela, vsi v Mariboru,