PoltalM fkitu v II. izdaja. krat, Cena Din 1*— Izhaja vsak dan ejutraj ra z ven v ponedeljkih In dnevih po praznikih. Posamezna Številka Din 1*—, lanskoletne 2*—: mesečna naročnina Din 20'—, za tujino BO'—. Uredništvo ? Ljubljani, Gregorčičeva 28. Telefon uredniStva 80-70, B0-A9 tn RO-71 Jugoslovan Rokopisov n« vračamo. Oglasi po tarifi In dogovoru Oprava v Ljubljani, GradiSče4, tel.80-68. Podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta it. 24. tel 29-60. V Celju: SlomSkov trg 4. Po5t ček. raHi Llnhlfana IR 621. St. 111 Ljubljana, sobota, dne 16. maja 1931 Leto II. Pričetek ženevskih posvetovanj Včeraj se je sestala evropska konferenca - Hendersonovo priznanje Briandu - Sestanki med državniki - Glasovi o italijanskem načrtu za evropsko carinsko premirje Sestanek dveh kraljev na Donavi Dne 4. t. m. sta se sežla Nj, Vel. kralj Aleksander in kralj Karol na Donavi na ladji kralja ! Aleksandra. Imenovanje namestnika zunanjega ministra Beograd, 15. maja. A A. Z ukazom Ni. Vel. kralja in na predlog predsednika ministrskega sveta je postavljen za namestnika zunanjega ministra dr. Kosta Kumanudi, minister za gradnje. ✓ Novi podban Drinske banovine Beograd, 15. maja. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je postavljen na predlog predsednika ministrskega sveta in ministra za notranje zadeve za pomočnika bana Drinske banovine v 3/1 dr. Ibrahim Hadžiomerovič, inšpektor ministrstva za notranje zadeve v 1/4, Gorkij zopet v Rusiji Moskva, 15. maja. AA. Semkaj se je vrnil po dolgi odsotnosti pisatelj Maksim Crorkij, pozdravljen od ogromne množice. Komunistični nemiri na Švedskem Stockholm, 15. maja. AA. Med vojaštvom in etavkujočimi je prišlo blizu tovarne celuloze v Norlandu do krvavih spopadov. Poskus ravna-; teljstva, nadaljevati delo z delavoljnimi delavci, je povzročil prve spopade, ki jih policija ni mogla preprečiti, Zato je prišlo na pomoč_ vojaštvo, ki so ga napadil delavci s kamenjem. Takoj nato je stopila v akcijo konjenica, ki je metala na delavce plinske bombe. Ker tudi to ni pomagalo, so pričeli vojaki streljati v množico. Pri tem so ubili Sest oseb in j ib mnogo ranili. Stavkujoče so vodili komunisti. Čete so zasedle tovarno in mesto Adalen. Nemiri so se pa raztegnili na druge tovarne na deželi, ko so raznesli vesti o gornjih dogodkih. V blžinjem mestu Hudieksvvall so proglasili 20-urno splošno stavko. Vlada je odposlala v Norlandsko nadaljnje čete. V Haernoes, kjer so tudi izbruhnili nemiri, je odposlala vojne ladje, Dogodki na Španskem Madrid, 15. maja. AA. Vlada je izdala odlok, ki ž njim pooblašča finančnega ministra, da takoj zaseže vse zasebno premoženje bivšega Španskega kralja Alfonza. Odlok navaja, da si je bivši kralj Alfonz pod prejšnjimi režimi nagrabil veliko premoženje in da si ga je na nezakonit način pomnožil. Bini, 15. maja. A A. Poučeni krogi potrjujejo, da je sveta stolica pozvala svojega poslanika v Madridu, naj protestira proti razdejanju samostanov in cerkva in naj zahteva primerno odškodnino. Protest je bil tako sestavljen, da ne vključuje preloma odnošajev med sveto stolico in novo Špansko. Sveta stolica hoče počakati ua izid parlamentarnih volitev in na sestavo nove vlade, preden zavzame končno stališče. Pariz, 15. maja. A A. Havas poroča iz Madrida, da se je v Španiji vrnil mir. Mir vlada tudi v Sevilji in Lacoroni, kjer so duhovniki zapustili svoje hiše in odšli k zasebnikom. Madrid, 15. maja. A A. Predsednik vlade Za-mora je izjavil novinarjem, da so pri zadnjih neredih sodelovali desničarski elementi s komunisti. Znižanje obrestne mere v Angliji London, 15. maja. AA. Angleška narodna banka je znižala obrestno mero s 3 na 2 in pol odstotka. To je posledica znižanja obrestne mere v Newyorku na 1 in pol odstotka. Ženeva, 15. maja. AA. Po včerajšnjih razgovorili med načelniki delegacij biliizaoijakega posojila v zlatu ia 1. 1931. S teon zaikonom je odobrena pogodba o mednarodnem stabilizacijskem posojilu, ki je bila sklenjena 8. maja 1. I. v Parizu. Stabilizacijsko posojilo predstavlja za našo državo direktno obvezo. Služba lega posojila pa bo zajamčena s čistimi dohodki samostojne monopolne uprave kraljevine Jugoslavije. Za lo posojilo se izda 1,025.000 obveznic po 1000 francoskih- frankov oz. ust rečnih vrednosti tuje valute. Obvezinice se glase samo na do-noisilca. Pogodba dovoljuje, da se izdajo tudi obvezosojilo prevzame in da razpiše javno podpisovanje posojila po tečaju 87'5%, pri čemer gre eventuelflii višji emisijski tečaj v korist države. Nato je še določeno, katere banke prevzamejo to posojilo in koliko pride na vsako. Samo >Banque de PUniotu parisienne«, ki stoji na čelu francoske skupine bančnih zavodov, prevzame 075 milijonov frankov. Beograd, 15. maja. 1. Včeraj je bil v »Službenih novjnah« objavljen .Zakon o denarju kraljevine Jugoslavije, po katerem se bo od mednarodnega stabilizacijskega posojila za stabilizacijo vporabilo 1.400,000.000 zlatih dinarjev. Enciklika »Quadragesimo anno« Rim, 15. maja. d. Glede na štiridesetletni spominski dan, odkar je papež Leon XIII. izdal znamenito encikliko »Rerum novaruni«, je papež Pij XI. danes izdal novo encikliko, ki se po uvodnih besedah imenuje »Quadrage&inio anno«. Papež se v encikliki bavi z razmerjem med kapitalom in delom in |>o»tavlja kot cilj raaprole-tarizacijo delavcev. Ta cilj je ob sedanjih razmerah dosegljiv le. Če se mezde pravično in ugrezam odmerijo. Papež obsoja nezmerno kopičenje gospodarske moči in resnične svetovne moči v rokah majhnega števila ljudi, ker se lo kopičenje pretvarja v brezobzirno samovoljno vladanje. O socializmu pravi papež, da je njegov temelj tako pojmovanje družbe, ki je popolnoma nasprotno pravemu pojmovanju človeške dru-fcbe, taiko da je vsako načelno zedinjenje s socia-IŠMtiom vedno in ob vsaki okolnosti izključeno. Po versailleskem glasovanju Briand je bil podal ostavko na svoje mesto, a jo je potem preklical Versailles, 15. maja. r. O priliki predaje zapisnika o volitvi novega predsednika republike, je pozdravil ministrski predsednik Laval novega predsednika Doumerja z govorom, v katerem je rekel: Vem, da boste zvest čuvar naše ustave in da vam bodo vaša izkustva olajšala vlogo sodnika. — Ob začetku sedemletne dobe vašega pred-sedništva vam iz vsega srca želim, da bi vaša izvolitev bila za notranjo in zunanjo politiko jamstvo miru in sreče. Pariz, 14. maja. r. Na včerajšnji seji ministrskega sveta je Briand podal formalno ostavko kot zunanji minister. Kabinet ga je soglasno naprosil, naj svojo odločitev izpremeni z ozirom na veliko važnost sedanjega zasedanja Sveta Društva narodov. Briani! je nato svojo ilcmisijo preklical, ne da bi se s (cm vezal za y bodoče, in pristal, da bo vodil francosko delegacijo v Ženevo. Pariz, 15. maja. (d) V dobro poučenih krogih splošno pričakujejo, da bo Briand takoj po povratku iz Ženeve končnoveljav-no odstopil kot zunanji minister. Zunanje ministrstvo bo začasno prevzel sam ministrski predsednik Laval, tehnično pa bo izvrševal zunanje,politične posle državni podtajnik Poncet. Kdo bo Briandov naslednik, se bo odločilo še le, ko nastopi svoje mesto novo izvoljeni predsednik francoske republike, to je 13. junija. Po starem običaju bo takrat vsa vlada odstopila, pa se bo pri tej priliki lahko izvršila potrebna sprememba v vladi. Petnajsti dan beograjskega procesa Govor državnega tožilca Beograd, 15. maja. 1. 15. dan procesa proti teroristom se je pričel z govorom državnega tožilca dr. Gjadrova, ki je pričel svoja izvajanja tako-le: Visoko sodišče! Kakor je bilo v procesu proti Ivanu Bernardiču in ostalim dognano, da so krivci podpirali delo emigrantov Košutiča in Krnjeviča, tako je bilo v tem procesu dognano, da so krivci delovali po navodilih Paveliča in Perčeca, da so služili tujcem, da so z zločinsko zlobo gledali na napredek velike in močne Jugoslavije, da so zavedli nekaj ljudi, da so druge omamili z denarjem, ki so jim ga dajali sovražniki Slovanov. Zapeljali so nekaj sinov Djakova, tega mesta velikega jugoslovanskega škofa Strossmayerja. In ti ljudje so prenašali orožje in razstrelivo v našo državo, da bi ž njim rušili objekte, ubijali ljudi svoje krvi in svojega jezika. Center propagande proti naši državi je bil Dunaj. V Madjarski pa so se vežbali v ravnanju z orožjem. Na Dunaju skušajo plačanci natvesti javnosti izmišljene bajke, na Dunaju izdajajo ilegalne letake in vso to propagando vodita Pavelič in Perčec, ta izrodka, ki zahtevata od starih sovražnikov našega naroda, da jima pomagajo pri njuni izdajalski akciji z razstrelivom in denarjem. Ta dva propagirata zločin in teror. Ta dva sta organizirala grupo te-rQristov. O tem smo na tem procesu dobili zadostne dokaze, o tem nam je dala jasno sliko Tilmanova izpoved. Da je obstojala skupina teroristov očividno dokazujejo tudi ilegalni letaki Načrt te akcije so zasnovali izdajalci, ki živijo na Dunaju, madjarske oblasti pa so jim pomagale pri njegovi ostvaritvi. Dokaz, da so se teroristi vežbali v orožju in v rabi razstreliva na Madjarskem, kjer jih je moral poučevati vsekakor častnik, pa je razstrelivo samo, ki so ga našli pri njih, ker je madjarskega izvora. Otem pričajo tudi napisi na zavojih, sestava in tip municlje in razstreliva.« Za tem je državni tožilec obsežno dokazoval sodelovanje imenovanih obtožencev pri atentatu na vlak in je zaključil: »Gospodje sodniki! Mislim, da sem docela obrazložil tožbo in to le na osnovi dejanj in dokazov. Obtoženci so zagrešili težka dejanja proti državi. Milost v prejšnjih procesih proti teroristom ni imela svojega pravega efekta. Milost vas ne sme voditi v sodbi o tem procesu, v katerem obtoženci niso dali niti enega znaka, da obžalujejo, da so rušili to državo. Postavljeni so bili pred sodišče za zaščito države, one države, v kateri bi moral vsak delovati za njeno konsolidacijo, za njen dober glas, ker je to njegova nacionalna država. Ta zaščita naj bo dolžnost vseh nas in vseh državljanov sploh! Zaključujoč- svoj govor, predlagam, da se obtoženci proglasijo krive in da se vsakemu odmeri kazen po stopnji njegove krivde.« Ko Je državni tožilec dr. Djarov zaključil svoj govor, je predsednik odredil odmor, nato sta govorila branilca odvetnik Kardžič, ki brani obtoženca Careviča, in odvetnik Hefer, ki brani Bevčiča in Mikiča. Nato se je današnja razprava zaključila. Proces se bo jutri nadaljeval. Imenovanja v vojski in mornarici Beograd, 15. maja. 1. Z ukazom Nj. Vel. kralja •o bli postavljeni: za nižjega vojno-tebničnega uradnika 4. razr. pri mornarici Č v a r Andrej, za pomočnike poveljnikov polkovniki: Raku-s a Metod pri 37., Potočnik Karel pri 52., Košak Krešimir pa pri 56. pešpolku Karola II., kralja Romunije; za šefa splošnega odseka topničarske inšpekcije polkovnik Jane r-dinand, za vršilca dolžnosti poveljnika 2. divizije 11. artilerijskega nolka artiljerijski kapetan I. razr. K r e n e r Franjo, za vršilca dolžnosti načelnika štaba pri komandi dravske divizijske oblasti podpolkovnik za generalštabne posle Sokolovič Jovan, za poveljnika 6. pododseka obmejne trupe major Demšar Luka, za poveljnika mariborskega vojnega okrožja polkovnik P e t r i n č i 6 Anton, za poveljnika ljubljanskega vojnega okrožja pa polkovnik I s k r i č Jovan. Imenovanja v zdravniški službi Beograd, 15. maja. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog ministra za socijalno politiko in narodno zdravje ter s soglasjem predsednika ministrskega sveta so postavljeni dosedanji šefi oddelkov v dosedanjih banovinskih bolnicah za šefe oddelkov, in sicer: V državni bolnici za duševne bolezni v Ljubljani - Studenec v 3. skupini dr. Fr. Goestl, (ir. Štefan Divjak, v državni bolnici v Ljubljani, oddelek za notranje bolezni v 3. skupini dr. Ivan Jenko, v oddelku za živčne bolezni v 3. skupini dr. Ivan Robič, v kirurškem oddelku v 4. skupini dr. Franc Derganc, v oddelku za bolezni grla, nosu in ušes v 4. skupini dr. Josip Pogačnik, v oddelku za očesne bolezni v 4. skupini dr. Leopold Je še, za šefa lekarne v 5. sk. magister Ciril G a r l u š. Za primarne zdravnike v isti državni bolnici v 6. skupini dr. Roberi B1 u m a u e r, v 7. skupini dr. Sibin Praprotnik, dozdaj asistenta v banovinski bolnici. Za ekonome državnih bolnic dosedanji ekonom banovinske bolnice na Studencu v 5. skupini Vinko Logar, v Ljubljani pa Josip Šarabon, za ekonomskega uradnika v Ljubljani v 6. skupini Franjo P e t r o v e c. Beograd, 15. maja. AA. S sklepom ministra za socijalno politiko in narodno zdravje so postavljeni za sekundarne zdravnike v 1/9 dosedanji sekundarni zdravniki banovinske bolnice v Ljubljani in to v državni bolnici za ženske bolezni v Ljubljani dr. Makso e P te v c, v državni bolnici v Ljubljani dr. Oto Bajc in dr. H. Grosman, v državni bolnici za ženske bolezni dr. Ivan Marinčič, v državni bolnici v Ljubljani dr. R. Perhan in dr. Vladimir K a želj, v bolnici za duševne bolezni na Studencu dr. Fr. Pestotnik, v bolnici za ženske bolezni v Ljubljani dr. Vladimir Premru, v državni bolnici v Ljubljani dr. Slavko Rakovec, dr. Josip Petrič in dr. Elizabeta G r o s e 1 m a n, v bolnici za duševne bolezni na Studencu dr. Andrej S v el k, v državni bolniei za ženske bolezni v Ljubljani dr. Frane Puc in dr. Pavel L u n a č e k. (Prenos imen telefonski). Zaslišanje glavnega obtoženca v zagrebškem procesu Zagreb, 15. maja. 1. Danes je bil zaslišan obtoženec Marko liranilovič. Po obtožnici je osnoval teroristično grupo hrvatske pravaške delavske omladine, bil je v zvezi s Perčecom, sestajal se je z njim na Reki, Dunaju in Budimpešti, sodeloval je pri umoru Tonija Schlegla, sodeloval je tudi pri atentatu na orožniško garnizijo, ubil je detektiva Trenskega, ranil stražnika Blagojeviča, od Perčeca je prejemal orožje, municijo in razstrelivo, s čimer je zalagal omla-dince. Na predsednikovo vprašanje je dejal, da ni kriv. Obširno je govoril o svojem življenju. Hotel je študirati na tehnični šoli, a ga niso sprejeli, zato se je posvetil elektrotehničnemu obr-tu. Podrobno je govoril o svojem delu pred 6. januarjem v pravaški delavski omladini, ki so Jo organizirali on, Babič in Soldin. Na vprašanje, kakšen opravek je imel v organizaciji »Javor«, je obtoženec odgovoril, da je stranka »Javorju« naročila, naj nadzira delo organizacije, naj omladincem predava in naj daje navodil. Obtoženec znika, da bi bil osnoval teroristično organizacije. V inozemstvu ni bil nikdar, razen takrat, ko Je bil na madjarski meji, pa še pravzaprav ne ve, če je bil sploh preko meje. Takrat je nesel bratu obleko in nekaj knjig. Odšel je v Ferdinandovac, kjer ga je pričakoval neki človek, ki ga je peljal skozi gozd do meje. Vrnil se je, kakor je prišel. Obtoženec je danes preklical tudi svoje izjave pred preiskovalnim sodnikom Hanušem, po katerih je bil na Reki pri Perčecu, na Dunaju in v Budimpešti. Preiskovalnemu sodniku je povedal vse to le zaradi tega, ker je menil, da teh njegovih izjav ne bodo sprejeli kot končnoveljavnih. Leta 1928. je bil na Sušaku. 30. oktobra 1. 1. je bil v nekem bufetu v Zagrebu, kamor ga je pozval Pospišil. Pospišil ga je prosil, da mu posodi 100 Din, v zastavo pa mu je ponudil revolver. Stopil je domov, da bi prinesel denar, tedaj pa ga je pograbil detektiv Trenski za prsi. Tisti hip so pričeli padati streli, detektiv ga je spustil in on je začel bežati. On san ni streljal, Trenskega tudi ni mogel zadeti p. vi strel, ker ga je on kril s svojim telesom. Tedaj je predsednik Hraniloviču pokazal pisma, ki so jih našli pri njegovi sestri. A obtoženec ni hotel priznati, da so njegova. Predsednik mu je pokazal tudi pesem v Perčecevo slavo. A obtoženec je dejal, da mu Jo je na-, rekoval nek prijatelj. Končno je preklical tudi vse izjave, ki jih je dal na policiji. Ob 13. uri je predsednik zaključil današnjo razpravo in jo odgodil na jutri. Žrebanje srečk drž. loterije Beograd, 15. maja. 1. Pri današnjem žrebanju srečk V. razreda 21. kola državne razredne loterije so bile izžrebane srečke št. '20410, ki je dobila nagrado 10.000 Din, št. 9709, ki je dobila nagrado 20.000 Din, št. 47.G93, ki je dobila nagrado 30.000 Din, št. 77.401, ki je dobila nagrado 400.000 Din. VREMENSKA NAPOVED Dunaj, 15. maja (d). Gorko vreme bo še trajalo naprej, v mnogih krajih nevihte. Seja magistralnega gremija Neva, tarifa na eestei šeleintei. — Cene

Večni mornar«. Red A. Nedelja, 17. maja: »Oj ta prešmenta-na ljubezen c. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 18. maja: Zaprto. NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU Nedelja, 17. maja ob 20. uri: »Cirkuška princesa«. Znižane cene. Ponedeljek, 18. maja: Zaprto. Torek, i9. maja ob 20. uri: »Dogodek t meRln Gogi« ab. C. Avtomobilska nesreča v Bresternici Šofer litliko, potnik pa težje ranjen Maribor, 15. maja. Sinoči krog 22. ure se je dogodila v Bre-sternici pri Kamnici v bližini Brudermanove gostilne težja avtomobilska nesreča, pri kateri je dobil šofer le lažje, potnik pa težje poškodbe. Šofer Valter Pajman, doma nekje na Dravskem polju, je vozil proti Mariboru pasarskega mojstra Alojzija Kriegerja iz Frankopanove ulice. Vozil ga je poleg sebe na tovornem avtomobilu. Vsled prevelike brzine pa je avtomobil na nekem ovinku nenadoma zaneslo, da je zletel v železno cestno ograjo, jo zvil in obvisel ■a njej. Šofer Pajman, ki se je držal za volan, je ostal v avtomobilu, Kriegerja pa je sunek vrgel ven. Pri tem je dobil 38-Ietni Alojzij Krieger težke poškodbe na desni nogi in se tudi pretresel, 22-letni šofer Valter Pajman pa le lažjo rano na čelu, s katerim je udaril ob volan. O nesreči je bila takoj obveščena rešilna postaja, ki je oba ponesrečenca prepeljala z rešilnim vozom v Maribor, Pajmana na dom, Kriegerja pa v bolnišnico. Obenem so odšli v Bresternico tudi gasilci, ki so avtomobil, ki je znatno poškodovan, spravili zopet na cesto in nato v mesto v popravilo. Vlom v vinsko shrambo Neznani tatovi so odnesli nad 7 strcihov vina Bučka, 11. maja. Že dolgo ni bilo pri nas slišati o kaki tatvini vina in to od tedaj ne, ko so v Raškem vrhu pri vinotoču fantje ubili nekega Reber-ščaka. Imeli smo mir in vlomilci v vinske hrame nas niso motili. Zadnje dni je bilo pa slišati, da je nekdo v Gorci pri Bučki pokradel precej cvička. Franc Zupan ima v Gorci v svojem vinogradu vinski hram, v katerem je imel še ves lanski pridelek. V hrambi ima več sodov in posebno eden je velik, ki drži 35 vedrov. Sod je bil popolnoma napolnjen in je nameraval vino prodati in je iz tega soda zbog tega malo točil — le ob kakih posebnih prilikah je rabil to vino. Večkrat je že opazil marsikak nered v hramu. Ni se pa za celo zadevo dosti brigal, ker je menil, da je bila žena v hramu in da je ona vzrok spremembe. Te dni je pa odšel Zupan po svojih opravkih v Celje. Ko se je vrnil domov, si je mislil, da bi bilo dobro po napornem potu kaj popiti in prizgrizniti. Odšel je s ključem od hrama in pripravljeno jedačo v Gorco, da se okrepča in da vidi, kako je v vinogradu. Ko je prišel v hram, ni ničesar posebnega opazil, bilo je vse v najlepšem redu, kakor je pustil. Mislil si je, danes moram pa pokusiti »taboljšega« iu je odprl pipo, toda teči ni hotelo. Sod, ki je bil še pred par dnevi poln vina, je bil skoraj prazen. Pomeril je in ugotovil, da mu je nad sedem strajhov vina pokradenega. Drugi dan so delavci v vinogradu poleg hrama našli vitrih, katerega je tat izgubil. Kakor je pokazala ta tatvina, so se zopet zaredili v naši okolici vinski tatovi, seveda domačini. Tatvino raziskuje orožništvo in je u-pati, da bo v najkrajšem času prijatelj tujega vina izsleden. Domžale Postavitev najvišjega droga za velenjski daljnovod. V bližini Ihana pri Domžalah so v torek postavili najvišji drog za daljnovod Velenje— Črnuče. Daljnovod sam bo dolg 68 km. Prenašal bo električno energijo visoke napetosti. Na vsem terenu so postavili deloma lesene, deloma železne droge, in sicer 356 lesenih in 118 železnih, ki so do 26 m visoki. Najvišja drogova sta pa pri Ihanu pri vodu, ki gre tu čez Bistrico. Visoka sta vsak po 32 m. Na levem bregu je drog že stal, zdaj so pa postavili pa še na desnem bregu. Ker je težak 4700 kg, so ga morali zelo previdno s konbiniranimi škripci dvigniti na podstavek. Delu so prisostvovali ban g. dr. Drago Marušič, njegov tajnik g. Brolih, ravnatelj Kranjskih deželnih elektraren inž. g. Miklavec in gradbeni nadsvetnik inž. g. Rueh. f*cicvaz2je po zvezdi večernici 77. Nasičeni eeratozaver se je napotil J j e in Dušan ter Danica sta zopet splezala s praprotne palme. Približala sta se razmrcvarjenemu truplu velikega ste-gozavra in ga ogledovala. Posebno so ju zanimale velikanske ploščate luskine, 'ki so krasile zmajev rep, hrbet in glavo. Pri opazovanju pa so ju motile velike mravlje, ki so pričele lezti Iz gozda, da bi se približale mrhovini. Velik požar v celjski cinkarni Škodo cenijo na pol milijona Din — Vrli gasilci so preprečili večjo katastrofo Celje, 15. maja. Danes dopoldne kmalu po 11. uri je v tovarni Cinkarne d. d. izbruhnil požar. V objektu na zapadni strani tovarniškega kompleksa, kjer se izdeluje cinkovo belilo, je nenadoma začelo goreti. Ni še pojasnjeno, ali je požar povzročil kratki stik ali se je samo vnelo. Vsa naprava je bila nenadoma v plamenih. Delavci so takoj začeli gasiti, telefonično pa je bilo tudi takoj alarmirano gasilno društvo v mestu, ki je v najkrajšem času s svojo motorno brizgalno prispelo na kraj požara ter stopilo v akcijo. Tik za mestnimi so prispeli gaberski gasilci. Ker je bila telefonska proga med čuvajem na Miklavževem hribu in mestno stražnico pokvarjena, je čuvaj z dvema streloma nazna- nil požar, vendar so bili mestni gasilci tedaj že na poti. Vsega priznanja vreden je nastop vojaške oblasti, ki je na kraj požara takoj poslala četo vojakov iz Aleksandrove vojašnice. Vojaki so takoj potegnili kordon okoli tovarne, kar je bilo skrajno potrebno, kajti radovednežev, ki so hoteli v tovarno, je bilo dosti. Združenim močem obeh gasilnih moštev ter tovarniških delavcev se je po enournem napornem delu posrečilo požar pogasiti. Poslopje je s streho vred pogorelo, nekaj strojev pa je bilo rešenih. Glavna nevarnost je obstojala za sosedno skladišče cinkovega belila, ki pa je k sreči ostalo nedotaknjeno. Škoda pa je kljub temu zelo velika in jo ce nijo na pol milijona dinarjev. Sedem vlomov v eni noči Drzen obhod tatinske tolpe Rimske Toplice, 14. maja. V noči od srede na četrtek je bilo izvršenih kar sedem vlomov v najbližnji okolici. Tatinska družba, katera je o razmerah v hišah dobro informirana, je pričela svojo vlomilsko srečo v hotelu »Nova Pošta«. Z dvorišča so vdrli v posebno sobo. S pomočjo težkih in velikih gnojnih vil je prišel tat odtod v sosednji gostilniški lokal. Stikal je po predalih, vendar ni našel zaželjenega plena. Našel je v predalu le nekaj cigaret ter odnesel le dvoje škatelj Vardar cigaret. Vzel je tudi steklenico likerja, katerega pa si je privoščil le malo, ostalo pa pustil na dvorišču ter izginil. Vlomilci, ki so najbrže slikali za denarjem, so poskusili nato svojo srečo tudi z vlomom v poštni urad, kjer so odtrgali in zlomili ključavnico, vendar so potem namero opustili. Po zopetnem neuspehu so krenili proti Toplicam. Lotili so se nato tatinskega posla v hotelu »Stara Pošta«; še pred no pa so začeli, so vdrli v kovačnico Franca Došlerja, kjer so izmaknili nekaj kosov orodja, katerega so uporabili pri svojem poslu. Bili so tukaj toliko predrzni, da so vdrli v gostilniške prostore kar na prednji strani, čeprav tik glavne ceste. V hotelu »Stara Pošta« so našli tudi ključe, katere je tat ukradel v hotelu »Nova Pošta« ter jih potem odnesel k zgornjemu, kjer jih je tudi potem odložil. Kaj je nameraval tat s ključi, ni znano, domneva pa se, da jih je morebiti mislil uporabiti pri nadaljnjem vlamljanju. V hotelu ::Sta-ra Pošta« je našel tat le nekaj drobiža v znesku do 120 Din, katerega je natakarica pustila prejšnji večer v predalih, ter tudi nekaj cigaret. Odtod je krenila zlikovska tolpa do sosednje gostilne »Pri Lipi«, kjer je istotako vdrla v okolici Rimskih toplic s sprednje strani ter odnesla nekaj denarja in drugih drobnarij. Toda zlikovcem še vse to ni bilo dovolj. Iz Toplic so se podali v Šmarjeto, kjer so se lotili posla naprej ter vdrli v vilo pokojnega g. župnika in biseromašnika Janže-ka, kjer stanuje le troje žensk. Odnesli so steklenico žganja. Na slednje mesto pa so prispeli okoli 8. ure zjutraj, kjer so bili prepo-deni in kjer so menda tudi zaključili svoj tatinski nočni obhod. Bilo je okrog tretje ure zjutraj, ko je eden od zlikovcev posvetil z žepno svetiljko v sobo, kjer je spala sestra g. župnika. Ker je bilo že večkrat vlomljeno v župnišče, je zato hitro prižgala luč in poklicala brata g. župnika, ki je vlomilce prepodil s samokresom. Tatinski nočni obhod je bil takoj prijavljen orožništvu v Laškem. Sledu za zlikovci še zaenkrat niso izsledili, pač pa se domneva, da morajo biti dolgoprslneži prav prebrisani in jim je okolica in razmere dobro poznane. Upamo, da bo orožništvo izsledilo tatinske elemente, da ne bodo več vznemirjali okolice. * Orožništvu, ki je dospelo iz Laškega in Zidanega mosta, se je posrečilo izslediti krivce. Po vestni preiskavi, ki so jo vodili vse popoldne, so na večer po daljšem zasliševanju aretirali ter odpeljali v zapore v Laško posestnika in upokojenega železničarskega kretnika O. s Senožeti pri Rimskih Toplicah in njegovega mlajšega sina, ki se je zadnje čase vdinjal pri kopališki upravi. Dasiravno niso orožniki našli pri njima nikakšnih dokaznih ukradenih stvari, vendar so ju aretirali, ker so v njiju spoznali identičnost z odtisi prstov. Nadaljnje bo določila intenzivnejša sodna preiskava. Stanje nogometaša Starca Iz Leonišča, kjer leži v nogometni tekmi Primorje - Hašk poškodovani vratar Haska Stojan Starec, nam poročajo, da se njegovo stanje vidno boljša in da se mu je že vrnil spomin. Starec bo predvidoma že koncem tega ali v začetku prihodnjega tedna zapustil Leo-nišče. Da bi nastopile kake iiove komplikacije, se ni bati. Iz kriminalnega predala Ljubljana, 15. maja. Številne nesreče 6-letni delavčev sin Franc Zupan iz Dalne vasi pri Škofljici je padel s kozolca in si zlomil levo nogo. — 27-letni dninar Frane Men-dušič je v Zagorju padel s kolesa in si zlomil desno roko. — 2 in pol letna hči kamnoseka Helena Murnik iz Radovljice je padla s klopi in si zlomila levo roko. — 52-letni delavec Ivanc Bručan z Ilovice pri Ljubljani si je pri padcu zlomil desno nogo. — 46-letni kočarici Zofiji Gorše iz Struge pri Kočevju se je splašil konj. Padla je z voza in si zlomila levo roko. — 67-letno posestnikovo ženo Marijo Forte iz Kotredeža pri Litiji je neznan kolesar povozil v Totoški vasi in ji zlomil desno ramo. — 5-letna tesarjeva hči Franca Potočnika iz Zagorice se je hudo opekla pri štedilniku. Vsi ti ponesrečenci se zdravijo v splošni bolnici. Otrok padel v Ljubljanico 11-letni Vladimir Klasek, učenec I. gimnazijskega razreda, stanujoč na Poljanskem nasipu št. 16, se je ob 17-30 igral na nasipu pred hišo. Iznenada je otroku spodrsnilo in je padel v Ljubljanico. Pri padcu se je poškodoval na obeh nogali, in sicer si je spahnil desno nogo v členku nad stopalom, dočim si je levo nogo na kolenu samo opraskal. l'od motorno kolo prišel Čevljarski pomočnik Viktor Žitnik, stanujoč v Mivki 0, je šel tako zaverovan čez Marijin trg, da je prišel pod motorno kolo s prikolico, s katerim se je peljal mesar Franc Lovše, stanujoč na Tržaški cesti 47. G. Lovše je privozil čez Frančiškanski most in zavil v Volfovo ulico pravilno po desni strani in je dajal svarilne znake. Žitnik je padel vznak, vendar je k sreči odnesel le lahke praske. (» letno deklico povozil Pismonoša Ivan S. je ob 11-50 v Šmartnem pri Mostah s kolesom podrl na tla 6-letno Ivanko, hčerko posestnika Dolničarja, in ji prizadejal težje poškodbe. S. je baje vozil s tako hitrostjo, da ni mogel kolesa ustaviti in je bila tako nesreča neizogibna. V betonirano jamo padla Notarjeva soproga Kina Blei\veisova, staim-joča_ v Šelenburgovi ul. št. 1, je prijavila policaji, da je ob 21. uri na Kongresnem trgu na pešpoti od kavarne Zvezda proti Gradišču padla v nezavarovano betonirano jamo električnega kabla, poldrug meter globoko, in pri padcu zadobila na desnem kolenu manjšo poškodbo. Krivda zadene podjetnika, ki pa je izjavil, da je naročil delavcem, naj jamo pokrijejo, a je ti niso mogli popolnoma pokriti, ker je na tem kraju cesta vsa razkopana. Tatvine na dnevnem redu Izpred pisarne dr. Ravniharja je neznan tat ukradel trgovcu in posestniku Francu Gradu iz Zg. Kašlja kolo »Goreč«, vredno 2000 Din. Iz nezaklenjene gostilniške veže Zaloška c. št. 3 je bilo ukradeno žel. uslužbencu Mihi Kel-belu kolo »Eska«, vredno 2200 Din. Iz Adamčičevega avtobusa na dvorišču pri Figovcu je bil ukraden trg. zastopniku Josipu Gostinčarju z Kira pri Domžalah ženski dežnik, vreden 300 Din. Posestnik Matija Debevc, stanujoč v Rožni dolini, Večna pot št. 9, je prijavil policiji, da mu je v zadnjem času pokosil neznan storilec na njegovem travniku v Viškem logu za okoli 50 Din trave. Pintarjeva Lažen potrjena 27 letni izvošček Slavko Pintar je bil, kot je splošno znano, osumljen roparskega umora nad posestnikom Janezom Rajerjem iz Sel pri Ra-težu. To se je zgodilo že sredi junija leta 1923. Tedaj se je Pintarju posrečilo dokazati alibi in bil je izpuščen na svobodo, njegov tovariš Franc Zinger pa Je bil obsojen na vislice ter kasneje pomiloščen na dvajset let težke ječe. Po sedmih letih se je slučajno zvedelo, da je bil umor izvršen drugače, kot se je prvotno domnevalo, na kar je bil Slavko Pintar ponovno aretiran ter 25. septembra lanskega leta postavljen pred veliki senat tukajšnjega okrožnega sodišča. Ker je manjkala ena glavnih prič, se je razprava nadaljevala 6. oktobra in končala z obsodbo Slavka Pintarja. Ker je bil ob času izvršenega dejanja star komaj 19 let, je bil obsojen le na 18 let ječe ter na izgubo častnih državljanskih pravic za vedno. Njegov zagovornik, novomeški odvetnik dr. Furlan, je vložil prošnjo za revizijo procesa in tako je prišel Pintar letos 23. februarja že tretjič pred sodnike. Ponovno je bil spoznan krivim zločina razbojništva ter bil obsojen na 17 let in tri mesece robije in 700 Din. Od te kazni so se mu odšteli trjje meseci robije in 700 Din ter preiskovalni zapor od lanskega junija dalje. Poravnati pa bo moral stroške kazenskega postopanja ter plačati umorjenčevi vdovi za izgubo moža in oporo 25.000 Din, za njena dva otroka pa po 150 Din mesečno od umora dalje do polnoletnosti ter pogrebne stroške za pokojnim Rajerjem. Pintar se je tudi tedaj pritožil proti obsodbi in Njegova dva zagovornika dr. Furlan in dr. Vasič sta ponovno vložila prošnjo za revizijo procesa, kai pa je stol sedmorice zdaj zavrnil in obsodbo potrdil ter s tem zapečatil Pintarjevo usodo. Razbojniški napadi na delavca S kolom po glavi. Ljubična, 13. maja. K. £., delavec v kamnolomu, se je te dni s svojo ženo na večer od gospodarja kamnoloma vračal domov in bil od neznanih mo-Skih iz zasede napaden. Bila je temna noč, zato sta si svetila za konca z lučjo. Pot ju je peljala ravno pod bregom hriba, ko je začelo na njiju trčati debelo kamenje in je bil le srečen slučaj, da ju ni nič zadelo. Da pa se izogneta ponovnemu de-ievju kamenja, sta potem, ko stu upihnila luč, ubrala drugo stransko pot. Toda komaj sta napravila par korakov, ie jima zastavijo pot itiri črne sence, ki so se utrnile z goščave, kot bi jih sam bognasvaruj tja postavil. Nista še utegnila bežati, že je eden banditov z ostrim kolom podrl njenega moža na tla, kjer je ne-zavesten obležal v mlaki krvi. Na vpitje žene so banditi pobegnili. Izgubili *o se v gozdu, potem ko so še parkrat ustrelili z revolverji v zrak. Moža so le s težavo spravili k zavesti in mu je nudil prvo pomoč zdravnik. Spori Državno prvenstvo. Gradjanski : HaSk 2:0 (0:3). V prvem polčasu krasna igra, se je pretvorila po odmoru v surovo. Hašk Je bil boljši pred-Gradjanski po odmoru. Ol5a gola je zabil Veli-mirovič, drugega iz off-sida, kar Je sodnik pre-*rl. Sodil je g. Kujundžič. 6000 gledalcev. Hašk Je nastopil z izjemo Starca in Cindriča, katerih mesti sta zasedla Zlatoper oz. Wolf v isti postavi kot v Ljubljani. Stanje I. lige: Ooncordia 2 110 4:3 3 Gradjanski 1 i 0 0 2:0 2 Primorje 1 1 0 0 5:3 2 Hašk 3 0 1 2 4:8 1 Ilirija 10 0 1 2:3 0 Hajduk — — — _ _ Jutri se prvenstvo nadaljuje: 1. liga: Gradjanski : Primorje v Zagrebu; 2. liga: BSK : Jug v Beogradu, Slavi ja : S Sašk v Sarajevu; 3. liga: PSK : Mačva v Pančevu, Vojvodina : : Obilič v Novem Sadu, Gradjanski : Bačka v Osjeku, Sand : Slavlja v Subotici. Ilirija v Celovcu. Na praznik Je Igralo kombinirano moštvo Ilirije v Celovcu proti KAC. Rezultat 1:1 (0:1). Gol za domače je padel iz 11 m. Ilirija je nastopila v postavi: Kervinar—Unterreiter, Moljk— Pogačnik, Lombar, šaus—Ice, Sandi, Košak, Žitnik, Rihtar. Izvrstna je bila ožja obramba. Napad je lepo kombiniral. Juniorski meeting Primorja. Primorje je na praznik otvorilo lahkoatletsko sezono z juniorskim meetingom. Sodelovali so juniorji prireditelja in nekaj Ilirijanov. Nekateri rezultati so bili prav dobri. 100 m: Kovačič (P) 11'8, krogla 5 kg: Černetič (P) 12‘39 m, skok v daljino: Černetič 557 cm, 1000 m: Ogrin (P) 2:536, troskok: Raič (P) 11'73 m, disk 1'5 kg: Černetič 36 m, skok v višino: Raič 145 cm, 200 m: Kovačič 251, 4 X X 100 ni: Primorje II 51'3. Ostale nogometne tekme. Ljubljana: Korotan : Reka 3:1 (2:0), Grafika : Ilirija II 5:2. Maribor: Maribor : Rapid (Celovec) 3:0 in 4:2. Celje: Celje : Slovan (Ljubljana) 4:4. Litija: S. K. Litija : Javornik 5:3. Gradec: Gradec : Zagreb 7:2. Dunaj: Rapid : Žiidenice (Brno) 6:2 Pariz: Francija : Anglija 5:2! Mariborski šport. ISSK Maribor : SK Bapid (Celovec) 4:0 (2:0). Na igrišču ISSK Maribora se je danes vršila revanžna tekma ISSK Maribora s celovškim Ra-pidom, ki pa Je bila pri stanju 4:0 za domačine prekinjena, ker so gostje v 14 minuti drugega polčasa igrišče zapustili. — Gosti so predvajali sfrajno surovo igro, in je bil sodnik dr. Planinšek primoran v 12 minuti drugega polčasa izključiti dva igralca vsled stalnih ugovarjanj, pri čemur so se gosti posluževali ne samo nešportnih, temveč tudi skrajno žaljivih opazk. V 14 minuti Je pa moral sredi opasnega naskakovanja zapustiti še tretji igralec, in to kapetan gostov, ki je potem svoje moštvo pozval k odstopu. Skrajno nedisciplino gostov je navzoča publika glasno obsojala, zlasti ker so se tudi slišale besede »Windischer Hund« itd. Incident bo sigurno imel za posledico, da se športni od-nošaji do Avstrije tako dolgo prekinejo, dokler slovenski nogometaši ne dobijo zadoščenja. Ostale nogometne tekme. ISSK Maribor rez. : SK Svoboda kombinirana 3:1 (3:0). ISSK Maribor I. mlad. : SK Rapid I. mlad 5:0 (3:0). ISSK Maribor II. mlad. : SK Železničar II mlad. 2:2 (0:2). Lahkoatletski miting S. K. Ilirije. Jutri popoldne ob 14'30 bo na Igrišču SK Ilirije zanimiv lahko-atletski miting, na katerem bodo startali najbolj! lahko-atleti Slovenije, pridružili se jim pa bodo tudi zagrebški atleti, meč njimi odlični atlet jugoslovanski reprezentant Kallay Levin in srednjeprogaš Karl Kumer. Ker ni jutri nobene druge športne prireditve, upamo, da se bo odzvala vsa naša športna publikr in posetila prireditev v čim večjem obsegu. SK Ilirija (lahko-atletska sekcija). Zaradi lahkoatletskega mitinga naj bodo v nedeljo ob 14. sigurno na igrišču sledeči gg.: Baltesar, Mahkovec, prof. Cop, Kos, Kosec, Miklavčič, Gnidovec, Betetto, Pevalek, Bradač, prof. An-čik, Oblak Krmljenje delovne živine Vir energije ni le ta ali oni krmni sestavni del, temveč je vsa prebavljiva krma in tudi živalsko telo samo, čigar razkroj v celicah ustvarja delazmožnost. Mišično moč daje torej živali dvoje: krma in telo samo. Energijo, moč pa črpa žival vedno iz obeh in sicer v normalnih pogojih (zdrava, zadostno krmljena žival pri nepretežkem delu): iz krmnih ogljikovih hidratov (škrob, sladkor, celuloza), ki so najcenejši iri ki jih je v krmi daleko največ in iz mašč in iz sladkorja — glikogena — ki je nabran v živalskem telesu, največ v mišicah. Če pa zahtevamo od živali tako težko delo, da je zanj treba več energije, kakor je dobiva žival iz krme in iz glikogena, tedaj se razkraja za kritje te energije mast, ki je v živalskem telesu. Šele ko je mast izrabljena do gotove meje, se razkrajajo tudi beljakovine. Po naziranju živilskih strokovnjakov se razkraja v živalskem organizmu med delom prav toliko beljakovin knkor v miru. Zato ni treba, da ima krma, ki jo dajemo delovni živini, mnogo dragih beljakovin, ker te snovi sploh ne prihajajo v poštev kot viri za energijo. Razmerje med beljakovinami v krmi in ostalimi prebavljivimi krmnimi sestavinami pade lahko na 1:7 do 1:10 (po vrsti živali; glej pozneje). Le pri zelo napornem delu in pri mladi še rastoči živini, ki rabi mnogo beljakovin za zgradbo svojega razvijajočega se telesa, naj bo to razmerje ca. 1:G. Mišično delo povzroča lahko, da se za dalj Gospodarske vesti X Gospodarski adresar kraljevine Jugoslavije. Zavod za pospeševanje zunanje 'trgovine je izdal v lastni založbi »Pnivredni adresar«, in to v srbohrvaščini (latinici in cirilici), francoščini, nemščini in angleščini. Adresar je razdeljen po posameznih gospodarskih panogah v glavnem v pet poglavij): I. Industrija; 2. Izvoz; 3. Uvoz; 4. Denarni zavodi; 5. Pomožna trgovska podjetja (borzni mešetarji, carinska posredništva, oglasni in reklamni zavodi, stalne razstave, spe-dioijska podjetja, paroplovne družbe, podjetja za posojevanje specijelnih železniških vagonov, pomorske agenture, posredništva za promet z nepremičninami, potovalne pisarne); G. Dodatek, ki vsebuje popis gospodarskih ustanov iti organizacij, razsodišča, gospodarski tisk in inozemska zastopstva v naši državi. Adresar je tudi opremljen s stvarnim kazalom na štirih straneh. Adresar je tiskan na 400 straneh velikega kvant formata. Cena za Jugoslavijo 100-— dinarjev za komad. Poštno povzetje plača naročnik; dobi se pri vseh trgovskih Zbornicah, kakor tudi direktno pri Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine, Beograd, Njegoševa 5. Adresar bo posebno dobrodošel vsem našim pridobitnim krogom, posebno še ker je izdelan z vso preciznostjo in daleko nadkriljuje vso slično literaturo, ki je do sedaj izhajala po privatni inioijativi. X Prodaja lesa In drv. Direkcija šum v Ljubljani sprejema do 26. maja t. 1. ponudbe glede prodaje lesa in drv. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani). X Oddaja zakupa bufleta na postaji Vardište se bo vršila polom ofertalne licitacije dne 28. maja t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani). X Anglija prebolela gospodarsko krizo. Znani angleški ekonomist Sil' Walter Layton je dejal, da je Anglija zelo dobro prebolela svetovno gospodarsko krizo, dasi je v veliki meri odvisna od tržišč, ki so bila težko prizadela. Navedel je nekaj podatkov, ki kažejo, da se je trgovina v Angliji manj zmanjšala, kot v Nemčiji ali Združenih državah. Ako se vzame leto 1928. kot merilo je padla angleška trgovina za 8*2%, nemška za 16% in ameriška za 18%. Dobave. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 18. maja t. 1. ponudbe glede dobave 200 pol rujave lepenke, raznih pisarniških potrebščin (karbon-papir, iudigo-papir, sponke, lepilo, črnilo, beležnice, notesi, peresa, risalni žebljički itd.), 2 umivalnik garnitur, raznih predmetov za sobe (zavese, preproge, blazine, brisače itd.) ter glede dobave 100 m cevi iz kovanega železa; do 26. maja t. 1. glede dobave 14 komadov primažev, 5 ščipalnih klešč, 150 komadov Staufferjevih mazalic, 10 plošč rebraste pločevine in 200 komadov žagic za kovine, flede dobave strokovnih knjig ter glede dobave imnic; do 1. junija t. 1. glede dobave pohištva in 900 m plinovih cevi. Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 20. maja t. 1. ponudbe glede dobave ploče vine; do 31. maja t. 1. glede dobave 2700 kg kave in 6000 kg masti. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 21. maja t. I. ponudbe glede dobave 150 m’ hrastovega jamskega lesa, 200 komadov usnjatih bičev za konje, 200 komadov konjskih vpreg in 50 komadov sirkovih metel; do 28. maja t. 1. pa glede dobve 4 konj. Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 21. maja t. 1. ponudbe glede dobave 100 zavitkov vijakov za spajanje jermen in 300 kg kita za okna. Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik (Srbija) sprejema do 26. maja t. 1 .ponudbe glede dobave 9 komadov transmisijskih krogličnih ležajev. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 28. maja t. 1. ponudbe glede dobave 4000 kg bencina ln 200 m jeklenih vrvi. III. pomorska obalska komanda v Boki Kotorski sprejema do 30. maja t. 1. ponudbe glede dobave 3000 kg parafinskih sveč, 1000 m ploščatega stenja in 15.000 škatljic vžigalic. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani Interesentom na vpogled.) Gradbeni oddelek Direkcije državnih želez nic v Ljubljani sprejema do 15. maja t. 1. po nudbe glede dobave 100.000 kg portland-cemen- časa nabere več inesa v živali (pojačenje mu-slculature). Tudi na ta mesni narastek se je treba ozirati pri izberi krme; saj si gradi živalsko telo meso le iz krmnih beljakovin. Ta pojačena »nova« muskulatura ostane v živali le toliko časa, dokler so dani pogoji zanjo, t. j. delo in zadostna krma. Krma delovne živine naj bo koncentrirana, nikakor pa ne preobsežna (t. j. malo dobre in ne mnogo slabe krme). Preobsežna krma obteži prebavne organe, kar zmanjša živali veselje do dela in s tem tudi njegov uspeh. Pre-vodena krma ni priporočljiva, ker se živali potem preveč pote. Živali se naj tik po krmljenju odpočijejo in sicer v vročem letnem času dlje kot v hladnih dneh. Ce opravlja žival dalj časa isto delo, se polagoma zmanjšuje energija, ki je potrebna za premaganje tega napora. Z vajo doseči veliko delo s kar najmanj energije je cilj »treniranja«. Vendar gre tudi treniranje le do gotove meje. Če je delo pretežko ali utrujenost prevelika, nastopajo lahko težke muskulaturne poškodbe, posebno če je trajalo tako nesmotreno delo dalj časa. Take obolelosti zovemo pri športu »pretreniranost«, pri delovni živini pa »pre-delanost«. Za delo izbiraj vedno take živali, ki rade jedo. Take živali rabijo, če so maksimalno krmljene, malo hrane zase in se je zato mnogo lahko pretvori v delo, s čimer postaja delo cenejše. ta. (Predmetni pogoji so na vpogled pri istem oddelku). Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 1. junija t. 1. ponudbe glede dobave 90 tisoč kg portland-cementa. Direkcija državnega rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 2. junija t. 1. ponudbe glede dobave 3 štedilnih vodnjakov. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 18. maja t. 1. ponudbe glede dobave 10 kg jeklene žice in 200 q žganega apna; do 26. maja t. 1. glede dobave 100 ms herakih« in 8 komadov revilnega orodja; do 1. junija t 1- pa glede dobave razne železnine. — Direkcija državnega rudnika Senjski Hudnik (Srbija) sprejema do 18. maja t. 1. ponudbe glede dobave 300 komadov rudarskih sekir. — Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 21. maja t. 1. ponudbe glede dobave 1000 kg bencina. — Direkcija državnega rudnika Bukinje sprejema do 30. maja t. 1. ponudbe glede dobave 1000 metrov telefonskega kabla. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarne Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled). Borzna poročila dne 15. maja 1931. Devizna tržišča Ljubljana, 15. maja. Amsterdam 22-82, Berlin 13-5225—13-5525, Bruselj 7-9059, Budimpešta 9-9114, Curih 1093-50—1096-50, Dunaj 7-9731— 8-0031, London 275'90—276"70, Newyork 56-71, Pariz 222-34, Praga 167-85—168-65. Trst 297'28 do 297-43. Zagreb, 15. maja. Amsterdam 22-82, Dunaj 797-31—800'3t, Berlin 13-5225—13-5525, Bruselj 790"59 bi., Budimpešta 989"64—992'64, London 275-90—276-70. Milan 296-325—298-325, Newyork kabel 56-61—56*81. Pariz 221-328—223*328, Praga 167-85—168-65, Curih 1093-50—1097-50, Stockholm 15-32. Beograd, 15. maja. Berlin 13-5225—13-5525, Bruselj 78909—792-09, Budimpešta 989"64 do 992-64, Dunaj 797-31—800-31, London ‘275-96 do 276-76. Milan 296-80—298-80, Newyork 56-61 do 56-81. Pariz 221-84-223-34, Praga '167-85-168-65 Curih 1093*50—1096-50. Dunaj, 15. maja. Amsterdam 285-72, Atene 9'225, Beograd 12-525, Berlin 169-47, Bruselj 98"97, Budimpešta 124, Bukarešta 4-2325, London 34-59, Madrid 71-80, Milan 37-245, Newyork 711-20, Pariz 27*845, Praga 21*0713, Sofija 5-1530, Stockholm 190'65, Kopenhagen 190"25, Varšava 79'67, Curih 137-09. Curih, 15. maja. Beograd 9-1340, Pariz 20-305, London 25-2275. Newyork 518-825, Bruselj 72*20, Milan 27*16, Madrid 51-75, Amsterdam 208-40, Berlin 123'60, Dunaj 72’95, Sofija 3'76, Praga 15-37, Varšava 58’175, Budimpešta 90-50. Vrednostni papirji Zagreb, 15. maja. Drž. papirji: 7% inv. pos. 87—88, voj. škoda ar. 424-75—426 (425), kasa 424*25 d., junij 424—425-50, dec. 425-50 do 426-50, 4% agr. obv. 51—53-50, 7% Bler. arang. 82-25—82-75, 82, kasa 82-25—82-50, 8% Bler. 92-25—92*75, 92*25, 7% pos. hipot. b. 84*50 do 85-50, 85, Begluške 66-67, 67*25. — Banke: Hrvntska 50—60, Praštediona 935 d„ Jug. Union 174—176. Jugo 73—74, Srbska 187 n., Ljublj. kred. 120—122, Medjunarodna 67 d.. Narodna 7800—7840. — Industrije: Šečerana Osijek 280—285, Trboveljska 290—292, Slavonija 200 do 205, Vevče 120 d., Isis 45. Jadr. 480, Oceanija —, Drava 128—132, Dubrovačka 340—345, Drava 236, Guttmann 128, Narodna sumarska 25, Danica 80—85. Beograd, 15. maja. 7% inv. pos. 88, 7% Blaire 82*50, 8% Blaire 93, 7% pos. hipot. b. 84-50—85, 4% agr. obv. 5150—52, 6% begi obv. 67*25, vojna škoda 424-50—425, Narodna banka 7840. Dunaj, 15. maja. Bankverein 15*20, Kreditni zavod 25, Dunav-Sava-Adria 13*45. Prioritete 93, Trbovlje 34-50, Levkam 2‘80. Žitna tržišča Na ljubljanskem tržišču tendenca čvrsta, brez prometa. Novi Sad, 15. maja. Pšenica : 79/80 kg srednjebačka. bačka okolica. Novi Sad 195 do 200, srednjebačka, bačka okolica Sombor 185 do 190, bačka, potiska. Slep 202-50—207-50, gor-njebau. in ban., Bega šlep 200—205, srem. slav. 78 kg 180—185. srem,, slav. okolica Indjija 78 kg 185-190. sr. slav., 77/78 kg 167-50-170 Koruza : bačka, sremska 102-50—105. bačka sremska, ladja Dunav, Sava 107-50—110. — Moka : bačka 0 in 00 280-300. št. 2 250—255, št. 5 235—250, št. 6 210—220, št. 7 175—190, št. 8 130—135. Promet: koruza 32 vagonov, pšenica 63 vagonov. Tendenca; čvrsta. Vse ostalo brez izpremembe. Sombor, 15. maja. Pšenica: bačka, pot., šlep, 80 kg 202"50—207'50, bačka, okolica Sombor, 78/79 kg 180—185, gornjebačka, 79/80 kg 197—202-50, srem., slav., 78 kg 175—180. — Koruza : bačka 102—105, bačka za maj 102 do 104, bačka. Dunav šlep 105—107. — Moka: bačka Og in Ogg 260—270, št. 2 230—240, št. 5 210—220, št. 6 200—210. Tendenca: neizpreme-njena. Promet: skupno 85 in pol vagona. Budimpešta, 15. maja. Tendenca: za pšenico mirna, ostalo: prijazna. Promet: omejen. Pšenica: maj 15"33—15"37 (15*34—15-35), junij 15-18-15-23 (15-23-15-24). — Rž: maj 15*40 do 15*70 (15*20—15*30). — Koruza: maj 14-36—14-60 (14-57—14-60), julij 14-36—14-60 (14-57—14-60). Ljubljansko lesno tržišče Tendenca: mlačna, promet: 5 vagonov hrastovega lesa. Nogavice, rokavice, volna in bombaž 463 aajceneje in v veliki izbiri pri KARL PRELOG Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg m Felc ajp avali foto potrebščine Kosmetika Drogerija Mevmes Ljubljana Miklošičeua c. št. 30 Telefon 2059 Premog y\ suha drva PogatiiiL, Bohoričeva ulica 3 Kavarna Restavracija Klet „Zvezda Dnevno koncert lastnik Fr. in Roza Krapeš, vulgo „Ziveli“ Ljubljana 762 Ljubljana, sobota, 16. maja. 11.45 Šolska ura: pravljice, ga. Gabrijelčičeva. 12.00 Slike iz narave. 12.15 Plošče (Slov. glasba — podporuji). 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče. 18.00 Viktor Pirnat: Potovanje po Jugoslaviji. 18.30 Plošče. 19.00 Valek Kunaver: O Krasu. 19.30 Ga. Orthaber: Angleščina. 20.60 Bogo Pleničar: šah. 20.30 Bizel: Carmen (plošče). 22.00 Časovna napoved in poročila. 22.15 Harmonika igra g. Rakuša. 23.00 Napoved programa za naslednji dan. Ljubljana, nedelja, 17. maja. 9.30 Dr. Kovačič: Pravne norme, ki zadevajo našega krnela. 10.4X1 Ferdo Jelenc: Knjigovodstvo za hotelirje. 10.30 Prenos službe božje z ljudskim petjem iz št.Vida pri Stični. 11.00 Žvonenje. 11.10 Salonski kvintet. 12.00 Čas, dnevne vesti, plošče. 15.30 Prenos koncerta Prosvetnega društva iz Št. Vida pri Stični. 20.00 Plošče. Tri predavanja o panevropski ligi: 20.30 Beograjska postaja, govoni g. dr. Ninčič; 20.45 Zagrebška postaja, govori g. dr. Vrbanič; 21.00 Ljubljanska postaja, govori g. dr. Gosar. 21.15 Samospevi Marjana Rusa. 22.20 Časovna napoved in poročila. 22.15 Prenos z Bleda. 23.00 Napoved programa za naslednji dan. Zagreb, sobota, 16. maja. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 19.35 Poročila. 19.50 Uvod k prenosu. 20.00 Beograd, opera. Zagreb, nedelja. 17. maja. 11.30 Dopoldanski koncert. 12.30 Kuhinja. 17.00 Komorna glasba (kvartet). 18.45 Panevropski dan: 18.45 Beethoven: IX. Simfonija IV. stavek. 19.00 Beograd: govori min dr. M. Ninčič. 19.15 Govor zastopnika panevropske unije. 19.30 Ljubljana. 20.30 Klavirski koncert (Zdenka Pasber, Dunaj). 21.50 Novice. 22.00 Večerna glasba radio orkestra. Beograd, sobota, 16. maja. 12.35 Radio orkester. 13.30 Novice. 16.00 Plošče. 17.00 Odlomki iz »Koštame«. 18.00 Sokol. 19.30 Predavanje. 20.00 Vokalni koncert. 20.30 Prenos koncerta iz Subotice. 22.30 Novice. 22.50 Po Evropi. Beograd, nedelja, 17. uiaja. 9.00 Prenos iz taborne cerkve. 10.30 Poljedelstvo. 11.00 Plošče. 12.30 Jugoslovanski koncert radio orkestra. 13.30 Novice. 16.00 Delavska ura. 17.00 Zdravstvo. 17.30 Plošče. 19.30 Predavanje. 20.00 Vokalni koncert. 20.30 Predavanje. 21.00 »Prijateljic, drama. 21.45 Novice. 22.05 Plošče. 22.30 Koncert balalajk. Praga, sobota, 16. maja. 19.05 Plošče. 19.15 Brno. 20.00 Komični prizori — kabaret. 22.30 Moravska Ostrava. Fotomeyer Maribor, Gosposka ul. 39. - Vse foto-potreb-ščine kakor aparati se dajejo na obroke. Izdelava amaterskih slik 4 urah. 986 Okrajne zastopnike za vse sreze sprejmemo, Rposobne tudi proti fiksni plači. Pripravno za penzioni rane orožnike, učitelje itd. Pismene ponudbe na „UN10N“, zavarovalna družba, Ljubljana, Miklošičeva c. 7/III. 1222 Logarska dolina Naročajte pismeno ali telctonično odprti avto za 22 oseb, ki je na razpolago za vožnjo pri Urh Pavlu, Solčava. 1254 m Birmanska darila po nizkih cenah Danijel Zupanc ilal« Ljubljana VVolfova ulica štev. 6 1271 llllllllllllllllllHlllllllllllflUIIIIIMIIIIIIimitllllllllltllllllHUlllllllllllllllll MESTNA OBČINA LJUBLJANA sporoča narodni javnosti, da je v njenem zavetišču dne 14. t. m. ob 21. uri preminul gospod sobojevnik vojvode Petra Mrkonjiča v Bos. vstaji v letih 1875-76, odlikovan po državi z dekretom kot nacionalni delavec Blagopokojnega jugoslovanskega rodoljuba pokoplie naša občina v soboto, dne 16. t. m. ob 5. uri popoldne iz mrtvašnice hiralnice na Vidovdanski cesti. Vabimo vsakogar, da izkaže staremu po-bornlku našega narodnega pokrefa poslednjo čast. V Ljubljani, dne 15. maja 1931. POZOR' 124 Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem otvoril v ponedeljek, dne 11. maja 1931 najmodernejšo brzolikalnico za likanje raznovrstnih oblek. — Posedujem v to svrho najmodernejši amerikanski univerzalni stroj, s katerim zlikam in očistim obleko v najkrajšem času. Na željo stranke se obleka tudi prekroji ali obrne. — Poleg tega priporočam svoj prvovrstni modni atelje po zelo solidnih cenah. JOSIP BOC, LJUBLJ41 A, Kolodvorska ulica 6 Prostavo jna javna dražba v Sl. Vidu nad Ljubljano V nedeljo, 17. maja ob 13. uri se bode nadaljevala dražba in se bo med drugim prodalo 16 stavbnih parcel v izmeri od GOO do 800 in’, ki ležijo ob Škofovih zavodih. Kupnina je plačljiva v obrokih. Ostali dražheni pogoji so na vpogled pri podpisanem sodišču soba št. 37. Pričetek dražbe ob 13. uri pri hiši št. 17 — Oirman vulgo Lovrenc v Št. Vi(hi poleg cerkve. Okraju* sodišče r Ljubija««, odd. VIK., dne 15. maja 1981. »276