Največji slovenski dnevnik t Združenih državah
Velja za vse leto • • .	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za Ne« York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
GLAS
list:slovenskih .delavcevv Ameriki«
The largest Slovenian Daily in the United States.
Issued every day except Sunday* □ and legal Holidays« 75,000 Readers.
TELEFON: ■----------- .--	GHelsea 3—3878	• Entered as Second Glasi Matter September 21, 1903, at the Post	Office at New York, N. Y„ nnder Act of Congress of March 3, 1870	TELEFON: CHelsea 3-4871
NO. 156. —	ŠTEV. 156.	NEW YORK, TUESDAY, JULY 5, 1932.	— TOREK, 5. JULIJA 1932	VOLUME ZZZZ. — LETNIK TTTT,
KRALJEVINA JUGOSLAVIJA IMA NOVO MINISTRSTVO
Demokrat je navdušeni za Roosevelta
MILAN SRSKIČ JE SESTAVIL NOV KABINET; SLOVENEC MOHORIČ TRGOV. MINISTER
V novem kabinetu je devet Srbov, štirje Hrvatje in trije Slovenci. — Sokrivec pri umoru Radiča in i njegovih tovarišev je bil ustreljen. — Policija je aretirala več uglednih voditeljev opozicije. — So-kolske proslave v Pragi se je udeležilo skoro dvestotisoč oseb. — Petdeset tisoč telovadcev.
BEOGRAD, Jugoslavija, 4. julija. — Dr. Milan Srskič, ki je bil notranji minister v Marinkovičem kabinelu je sestavil novo jugoslovansko ministrstvo.
V	novem kabinetu je devet Srbov, štirje Hrvati in trije Slovenci.
Četudi pomeni ta kabinet kompromis med narodnim centrumom in radikalno skupino, vendar zastopa bolj desnico kot pa levico.
Zunanji minister je dosedanji dvorni minister Boško Jeftič, notranji minister Zika Lazič, trgovski minister Slovenec Mohorič, pravosodni minister dr Sumek Novic.
Prejšnji pravosodni minister Maksimovič in mo-hamedanec Hamdia Karamehmedovič sta ministra brez portfelja.
Novi ministrski predsednik je Srb, ki je pod prejšnjo avstrijsko vlado v bosanskem deželnem zboru igral važno vlogo proti Avstro-Ogrski in je podpiral diktatorstvo.
Svojo službo je prevzel v zelo viharnem času.
Voja Jovanovič Lune, ki je bil nekdaj voditelj komitašev in ki je bil skupno s Punišo Račičem ob-dolžen sokrivde pri umoru hrvatskega1 voditelja in | poslanca Stjepana Radiča in dveh njegovih tovari-| lev v skupščini pred tremi leti, je bil na železniški potaji v Nišu ustreljen. Zapletel se je v prepir z neki m policistom, ki ga je ustrelil.
Prejšnji poslanec in voditelj srbske kmetske stranke Voja Lazič, ki se je skrival po gozdih in prirejal prepovedane shode med kmeti, je bil aretiran.
Pri zadnjem njegovem shodu sta bila ubita dva kmeta, dvanajst pa ranjenih.
Tudi dr. Tuijanin, ki je bil poslanec kmetske stranke in je tudi hujskal kmete proti sedanji vladi, je bil aretiran.
PRAGA, Češka, 4. julija. — Narodni kongres čehoslovaškega "Sokola" se je vršil ob navzočno sti predsednika Masaryka, diplomatičnega zbora tujih držav in 1 80,000 občinstva. Višek je dosegla slavnost, ko je v novem stadiju telovadilo 50,000 Sokolov in Sokolic.
V	počast 1 00,000 obiskovalcev iz tujih dežel je bilo mesto praznično okinčano. Med gosti je bilo 700 Amerikancev, med katerimi je bil John Benes iz Racine, Wis., ki je brat češkoslovaškega ministra Edvarda Beneša. Mnogo čeških Sokolov je tudi prišlo iz New Yorka, katere je presdednik Masarvk iskreno pozdravil.
Na praznik ameriške neodvisnosti so ameriški Cehi položil na spomenik predsednika Wilsona venec. Ob tej priliki je tudi bila velika parada po mestu. Na dveh najvišjih krajih mesta sta tudi vihrali ameriški zastavi.
PRAGA, Cehoslovaška, 4. julija. — Cehi iz Zdr. držav, ki so se udeležili sokolske proslave, so bili danes navzoč pri svečanostih, prirejenih v spomin proglasitve ameriške neodvisnosti. Proslavo je priredil ameriški poslanik F. A. Hibbard. Prisostovali so ji poslaniški in konzularni uradniki. Pred Wilsono-yim spomenikom so zapeli pevci ameriško in češko
RAZ0R0ŽENJE SREDSTVO ZA ___TRAJEN MIR
Značilen govor Franka B. Kellogga pred ameriško trgovsko zbornico v Parizu. — Vojne ni mogoče preprečiti po« torn oboroženih zvez.
Pariz, Francija, 4. julija. — Ob priliki proslavo ameriške ne-odvisnosti je govoril pred tukajšnjo ameriško trjrov.sk«« zbornim Frank 1». Kellogg. ki je začno z Briandom ,sestavil pakt, ki se po njeni imenuje.
.Med drugim je rekel:
— Po niojejy mnenju se iz sedanjega političnega nemira ne bo izcimila nobena vojna. Vzrok lega nemira je bolj gospodarskega značaja. Kakšna -so sredstva za odpomoč? Nekateri zagovarjajo zveze velikih narodntv. ki naj bi, bile močno oborožene ter naj bi vršile nekako policijsko silo na svetu. Drugi so za oboroženje Lige narodov. Po pravici vam povem. da jaz ne verujem v ta sredstva. Vojne niso še nikdar preprečile oborožene zveze. A ko narodi pri premagovanju svojih te/-koč ne morejo zaupati drug drugemu. si bodo še manj zaupali, ako bodo do zob oboroženi. Razorožitev _>e edina pot. ki vodi k varnosti in miru.
RUSKE SPLETKE V MANDŽURIJI
Mandžurska vlada dolži Rusijo, da je povzročila japonski vpad v Mandžurijo. — Hotela je izzvati svetovno vojno.
Harbin, Mandžurija, 4. julija. Maneukuo vlada je izdala spomenico pod naslovom "Poročilo o vznemirjanju severne Mandžurije" in dolži sovjetsko Rusijo. d:a je povzročila spor med Japonsko in Kitajsko v Šanghaju.
To poročilo zatrjuje, da rvlada velika napetost med Jia.ponsko in Rusijo v Mandžuriji.
Poročilo pravi, da je sovjetski komunistični odbor vedno okušal kaliti mir v Mandžuriji, da je vedno deloval proti japonskemu vplivu in je metal polena pred vse kapitalistične vlade v namenu, da podvzroči novo svetovno vojno. Rusija je po tem zatrdilu tudi odgovorna za boje pri Šanghaju. Zlasti je bila sovjetska sovražnost naperjena proti J »potiski, ki je branik proti razširjenju komunizma on Daljnem iztoku.
Poročilo pravi, da je o tem de-
BRUHANJE
VULKANOV
Savozelen pepel pada na pokrajino.— Potres razburja Argentino. — Tu-! di Popokatepetel zelo deluje.
Santiago, Čile, 4. julija.. —' Oblak sivozelega pepela je rišel od juga kar dokazuje, da so vulkani v južnih Andih zopet pričeli bruhati lalvo in "pepel.
Kmalu popoldne je vulkanski diim zatemni! mesti ('urico in Tal-va, proti večeru pa je pričel padati pepel na Santiago.	, Poročila iz Meiuloze v Argentini pravijo, da so močni potres-j ni sunki razburili prebivalstvo v provinc i.; i M'alargure in Vila Atuel. Potres je posledica novega izbruha vulkanov. j
Buenos Aires, Argentina, 4. julija. —• Poročila iz Meiuloze in San Rafaela pravijo, da so vulkani Descabezado, Chcio in Planchon začeli bruhati lavo in je prebivalstvo v 'vaseh ob vznožju Andov prevzel velik .strah Do sedaj še ni bilo iporočanih nikakih žrtev, četudi so bili močni potresi v pro-vineiji Meiuloza.
Mexico City, Mehika, 4. julija. Poročila Lz Anieeanieea na vznožju največjega mehiškega vulkana Popokatepetel. pravijo, da je izbruhnil z največjo silo in iz njegovega žrela se valijo gosti oblaki dima.
Vulkan se lmhaja okoli 4"» mil'j južnovzhodno od mehiškega glavnega mesta in njegov s snegom pokrit i vrh je vedno /videti iz mesta. t«»da ga zaradi dima ni več mogoče videti.
VELIKI NEMIRI V NEMČIJI
V spopadih so bili trije ubiti. — Dvajset je ranjenih. — Komunisti se bore proti nacijonali^ listom in policiji.
lovanju sovjetske Rusije dovolj dokazov. In dalje pravi poročilo:
— V skrajnem času je bila S. aprila odkrita zarota razstreliti most čez reko Sugart s ;KMX) di-namitnimi izstrelki. 2. si.prily so ruske bombe razstrelile vlak m libit ill ij(* bilo 14 japonskih voja kov. ranjenih pa 30 drugih aseb. Rusi m> tudi izvežba 1 i več Korejcev rv Sibiriji in so jih poslali v Kirin 'provincijo. kjer so se bojevali proti (armadi Mančukuo države.
Po tem zatrdilu je Rusija v februarju jasno pokazala svoje nasprotje proti Japonski, ker je odstranila v.se železniške vozove, da <se Japonska po zavzetim Ilarbina ni mogla posluževati železnic. Poleg tega je Rusija utrdila štiri mesta in -postavila močno rdečo armado ob mandžnrski meji.
Xato so Rusi takoj pričeli rnz-streljevati mostove in železnice. Ob meji je bilo 250.000 ruskih vojakov iin poleg tega je Rusija preskrbela Mongoliji orožja zn. 100 tisoč upornikov.
Berlin, Nemčija, 4. julija. — Politični spopadi v nedeljo so po celi Nemčiji zahtevali tri človeške žrtve. Xad dvajset oseb je bilo ranjenih.
Najhujši boji so bili v Essen u, kjer .se je spopad mM komunisti in »Naziji končal z enim mrtvim. V spopadu mtd komunisti in policijo je bil ubit en policist.
Komunisti-o kričali: "l*bhj policijske pse!" na seji športnega društva, nakar so .policisti pričeli streljati. En komunist je bil ipoln krogel.
Hitlerjev pristaš je bil ubit v spopadu med komunisti in fašisti in dva komunista sta bila ranjena. Podivjani komunisti so streljali s klicem 'Živelo Moskva' na mimoidoče ljudi in so ranili dve osebi.
Sedem oseb je bito ranjenih v spopadih med fašisti in Reich s-welir v Xeurupinu; v klicnih spopadih v Stuttgart u jih -VJe bilo mnogo ranjenih in 80 aretiranih.
En komunist je bil ubit v boju s policijo v Eschwege. Policija je skušala ločiti fašiste od komunistov. Tri osebe so bile ranjene.
Dunaj, Avstrija, 4. julija. — Veliki nemiri Hitlerjevih pristašev so se vršili v EL enstadtu. glavnem mestu Burgenlanda. Narodni socija listi so navalili na urad socijalnih d cmok ra lov, kjer so razbili (vse pohištvo. Policija jrt bila poslana, da straži poslopje, toda ni mogla odbiti razjarjene množice.
Poklicani so bili orožniki, ki so razpostavili strojne puške in so postavili barikade. Hitlerjevi pristaši so odgovorili s streli iz revolverjev ter so obstrelili veliko število (socijalistov.
Governer Burgenlanda^ dr. Lese r, ki je .socialist, je bil napaden in nevarno ranjen.
GR0M0VIT0 POZDRAVLJEN, KO JE NASTOPIL PRED KONVENCIJO
Koncem prejšnjega tedna se je zaključila konvencija demokratske stranke. — Ko je governer newyorske države, Franklin D. Roosevelt, izvedel, da je bil imenovan za demokratskega predsedni-skega kandidata, se je z aeioplanom pripeljal v Chicago, kjer so ga delegatje navdušeno pozdravili.
narodno himno. Nastopilo je več govornikov, ki so proslavljali Ameriko i n njenega vojnočasne g a predsednika Wilsona.
Mr. Hibbard se je zahvalil govornikom ter čestital Cehoslovaški, ker se je uresničil sen Dreyerja, ki je leta i 862 ustanovil Sokola. Njegovi nasledniki so sledili njegovim idealom ter so napravili Ceho-slovaško za neodvisno članico v društvu narodov.
OD VESELJA JE UMRLA
Roosevelt je imel nato dolg govor, v katerem se je iskreno zahvalil za nominacijo ter udrihal po republikancih. Značilno je, da ni ničesar očital republikanski stranki kot tenki, pač je pa zvrnil vso krivdo za obstoječe razmere na ^voditelje republikanske stranke.
Poudarjal je. da za preklic IS. amendments, v isti sapi pa omenil. da morajo biti suhe države zavarovane pred vtihotapljanjem opojmih 'pijač.
C lede depresije je rekel:
— Največje čudo te depresije je to, da s je pojavilo razmeroma le malo nemirov, ki so drugod v takih .časih na dnevnem redu Divji radikaIizem ni imel skoro nobenega uspeha.
Neodvisne republikance je povabil. naj sodelujejo ž njim ter naj rešijo deželo težkega bremena.
Kakor vsak kandidat, je tudi on obljubil, da bo storil vse. kar je v njegovi moči, za dobrobit naroda.
John N. Garner iz Texasi. ki ije speaker v poslanski zbornici, je bil imenovan na konvenciji za podpredsedniškega kandidata.
Ko seje konvencija odgodila, so skoro vsi delegati odpotovali. Brvši newvorski governer Al Smith, ki je zatrdno upal. da bo nomini-ran, je odpotoval še prodno so delegati glasovali za Gar-nerja. Bil je popolnoma poražen in ni hotel odgovarjat i časi>iškim poročevalcem.
Pozneje je bilo objavljeno, da je bil imenovan James A. Farley za predsednika demokratskega narodnega odbora.
UKRAJINCI NOČEJO BITI SUŽNJI
San Diego, Cal., 4. julija. — Mrs. Grace Cleaves, stara 56 let, je dva meseca čakala, da so ji zdravniki po operaciji odstranili obveze z očes.
Ko so bile obveze odstranjene, je vzkliknila' — Zopet vidim! O, hvala Bogu!
Xekaj minut zatem je biLi. mrtva. 'Zdralvnik je rekel, da je u-mrla vsled veselja, ker je izpregle-dala.
VOZNIKI TAKSIJEV
NA STAVKI
Buenos Aires, Argentina. 4. julija. — .Mesto je brez taksijev, ker je unija voznikov taksijev razglasila splošno stavko. Vnija je priznana komunistična - organizacija. Drugi vozniki, ki ne pripadajo uniji, tudi niso rvozili, ker je unija zagrozila, da jim bo zažgala taksije.
Varšava, Poljska, 4. julija. — ^ Občinski svet v LUko blizu Lvo-pva v Galiciji je pozval občane^da natf popravljajo ceste, mesto da plačajo davke. Ta novica se je naglo razširilia, po bližnjih vaseh in govorili so tudi, da hočejo ne-. kateri komunisti podreti križ, ki je bil postavi jen v Beršidolne v : spomin na konec tlačanstva. Vse kmetsko prebivalstvo je bilo razburjeno, ker so ta ukaz smatnali za povratek tlačanstva.
Velika množica kmetov se je zbrala z vilami, kosami in cepci okoli križa an so pretepli nekaj tujcetv, o katerih so domnevali, da nameravajo podreti križ. Kmetje so korakali pred hiše dveh veleposestnikov ter so skušali vse razbiti.
Domači orožniki niso mogli raz-gnafci kmetov. Prišlo je vojaštvo, t ki je rta kmete pričelo streljati in pet kmetov je bilo ubitih.
KRALJ MANUEL __JE UMRL
Bivši portugalski kralj je nenadoma umrl.— Imel je bolezen v grlu. — Bil je zelo bogat. — Se ni vmešaval v politiko.
London, Anglija, 4. julija. — Prejšnji portugalski kralj -Manuel je nenadoma umrl na svojem donm Kulwell Park v Twickenham.
I'mrl je nenadoma vsled bolezni v grlu. na kateri je bolehal že nekaj č;usa.
Smrt ga je doletela v 22. letu njegovega izgnanstva. V novembru je bil star 43 let.
Bil je velik športnik in je umrl. ko je nameraval odpotovati na tenis tekmo v Wimbledon.
Zadnji čas je bil pri najboljšem zdravju in ratvno na dan svoje smrti je imel več povabljenih gostov.
Ob njegovi smrti je bila pn njem njegova žena, bivša nemška hoh enzollernska princesa August ina Viktorija, sestrična romunskega kralja TCarola.
Dan poprej je Manuel sedel .s španskim kraljem Alfonzom v kraljevi loži ter je gledal Amcri-kanko Mrs. Helen Willis Moody, ko je zmagala na svetovni tekmi v tenisu.
Izmed vseh izgrtnjiih vladarjev je bil Manuel najbogatejši, ker mu je portugalska republika dovolila. da je smel obdržaTi vse svoje privatno premoženje. Njegove letne dohodke cenijo na milijon dolarjev.
Njegovi prijatelji zatrjujejo, da so samo njegova posestva vredna 50 milijonov dolarjev. Poleg tega pa je imel mnogo svojega premoženja naloženega v raznih angleških, francoskih lin portugalskih podjetjih.
in "GLAS NARODA" ADVERTISE
POHOD GOBAVIH
V BUKAREŠTO
Dtmaj, Avstrija, 4. julija. — Poročila iz Bukarešte naznanjaijo, da se je 25 gobavih iz Tičilesti odpraivilo proti Bukarešti in so na svojem potu v vasi Isaeca razburili vse prebivalstvo. Ko so prebivalci po vaseh ob cesti, ki ]>e-lje v Bukarešto, izvedeli ?ti to strašna novico, so zaprli vrata svojih hiš.
Gobavci so v zelo žalostnem sta-rtju; zaviti v cunje in lačni. Ljudje so jim skozi okna dajali hrano. Vlada naselbini gohaveetv ni mogla več dajati hrane in zadnji zdravnik je šel po pomoč v glavno mesto, toda, se ni več vrnil« A
\
•»ni vhodi11
NEW YORK, TUESDAY, JULY 5, 1932
THE LABQVST 8LOVSHS DAILY in U. 8. A.
Glas Naroda"
u< PiUttbH toy lumno PUBuinNQ COMPAITX
(A Oorpormttonl
ANGLIJA IN IRSKA
of beudnw of th* corporation and addreaaea of above officer«: 1Mb Btmi Bmih of Manhattan, New Tarfc City. N. Y.
*QLAl R1IOBA (Yaiea •« tka Paaal«)
■vary Day Except Bondaya and Holiday*
Ca ealo lato valja Hat
In Kanado _
la pol late
Ameriko. Za. New York aa oalo leto 17.00 -WOOf Za pol IfcU---------------93JO
četrt lata
•3 00 z* Inoaematro aa celo ieto
_______JlJfUza pol leta
■ubecrlptlon Yearly $6.00.
Advertleement on Acreement.
"Qlaa Naroda" una]a veatl dan tmemtl nadel) In praznikov.
bra pod pi— in ueebooetl ea na prlobčujejo Denar naj ee bla-•otoU podilja» pa Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, proaUno. m nao> tudi prejlnje blvattKe nastani, da bltrele najdemo naak>Tnlka.
"fllll NAM ODA", ti« W. lltta Street, New York, H. T.
Telephone: CHdsea S—187 •
FRANKLIN D. ROOSEVELT
Izvolitev Franklina Delaua Roosevolta za piedsoil-liisko^a kandidata je toliko !><»lj pomembna. ker ni imel za j-u boj večine demokratov ne\vyor>ke države ter so bili sjH^retka proti njeimi tmli delegati zapadnih in južnih držav.
Nekateri so domnevali, da bo prodrl Alfred K. Sinitl---Toda kakor pred štirimi leti, je Muli sedaj ovirala izvoli lev njegova veroizpoved.
Franklin I). KtHiscvch je moral boriti z močno o-pozieijo. Nasprotniki niso vpoštevali njegove odloeuosti in vztrajnosti, ampak so širili jjovorire, da je telesno nezmožen zavzemati visoko mesto, po katerem je zalirepe-lM? I.
Iste sile so bile tudi pred štirimi ieli na delu, toda iteglede na tf► je bil tedaj I?oo>eveh izvoljen z ogromno yeeino za jjfovornerja nc»\vyorške d)*žave.
Za malokatere^a kandidata je bila kampanja tako Kpivtno vodena kakor za Hoosevelta.
Voditeljem njegov«' kampanje se je posreeilo dobiti lia svojo stran stran delegate onih držav. ki so se po obupni volilni borbi pred štirimi leli odeepilc od stranke.
To je dalo Roosevelt u prestiž, ki je napotil tudi dru ge državne skupine, da so se zbrale okoln njega.
R tem seveda ni rečeno, da je demokratska stranka enotna in da ni v nji nobenih razprtij. Se vedno so v nji razprtijo in nasprotstva, ki pa ni<o uiti malo sliena bojem pnni štirimi leti.
V prihodnji volilni kampanji ne bodo igrali verski predsodki nobene vloge. in nobene nevarnosti ni, da bi prišlo do kakega resnejšega razkola.
Obira j no je vsebina platform hitro pozabljena, do-rim bo v sedanjem slueaju prohibirijska planka neprestano v ospredju. Ker so tako demokrat je kot republikanci za temeljito izpremembo Volsteadove postave, je upali, da bo v najkrajšem easu pmhibieija kratkomalo odpravljena.
Hoover je za izpremembo, Roosevelt za odpravo pro-liibieijskc postave. In baš vsledtega bo Roosevelt silno ne iVaren llooverje v nasprotnik.
O irsko-britskem sporu vsaj za da hi bil tli prav lahko mogoč Mik rat prav za prav ne moremo kompromis, vsaj ilo neke more;
nekateri dLstrikti v 1'lstru ima-jo namreč katoliško irsko prebi-valstvo iu tudi hi se meja mogla popravit oi. Ali v I>uhlinu stoje na stališču. da mora ves otok obsegat i samn eno državo Irsko, da se mora t »'d a j ves l'i]ster vključiti. o čemer pa seveda v Bflla-stu nočejo ničesar -dišati.
Dosedanji oficijelni kontakt meil Londonom in Dublinom je očvvidno imel namen pripraviti potrebno, da se za imperijaIno konfereneo v Ottawi. čim bolj pospeši sporazum med Anglijo in irsko, od nosno onemogoči spor. To se za enkrat ni posrečilo in sedaj je pričakovati. da. se bo afera razvlekla. silno na doljro.
govoriti, ker.se afera do tega sta dija še ni razvila in še ni jasno, ali ho sploh prišlo do praivega konflikta. Kljnb neugodnemu poteku prvih pogajanj med dnbiinsko in londonsko vlado še vediu» velika možnost. d?k se urede ined-sebojni odnošaji brez večjih zaplet I ja je v Vsekakor pomeni sklep irskega senata, ki se jt- postavil proti podindri zbornici, znatno za vlače vanje zadeve.
Irski parlament je. kakor je znano, sprejel zakon o odpravi prisege agleškeinu kralju, nakar je zakonski osnutek prišel pred senat. V senatu pa je prevladalo zmernejše pojmovanje in iz zakonskega predloga so bili črtani oni členi. ki so imeli namen, da izbriši'jo iz irske ustave vse. kar jo veže na irsko-angleški sporazum iz lita 11>22. Senat, je tedaj nasproten težnji, da se Irska popolnoma izloči v prarvnem pogledu iz britske skupnosti, v kolikor j" ta fundirana v omenjenem sporazumu. ki je postal temelj sedanje irske samostojnosti .Morda sicer to ni končni namen senatove politike. marveč hotel nemara le pridobiti ča.sa. da se pripravi in omogoči mirnejša diskusija s predsta vitel ji Anglije, ter s tem izogne ostrejšim oblikam, ki hi jih mogla zavzeti sedanja faza razmerja med Londonom in Du-hliuom. Kajti zakonski predlog se po določilih irske ustave »edaj vrača pred parlament, ki ga bo j nedvomno sprejel iznova v ne-I spremen jeni obliki, nakar ga ho j po ustavi moral sprejeti tudi se-juat. Toda ta proeedura bo trajala še dolgo. 11*41 i se da morebiti i eelo leto. s čimer se vsa afera j močno zavleče.
j To je ena stran. Drugo je ne-; posredni kontakt med De Valero , in MacDonaldotn. med oficijeln:-j rni predstavniki irske in angleške ; vlade. Kakor .znano, je pflvi kon-I takt končal z neuspehom. Poga-] janja -e niti pratv pričeti niso mogla. že pri prvih razgovorih se je pokazalo, da med stališčem obeti vlad vsaj za enkrat ni mogoč kompromis. Xa Angleškem sieer to ne pomeni mnogo, zakaj tu so vajeni, da naljdejo kompromis tudi v -stjvareh, kjer na prvi pogled sploh ni najti .srednje poti.
WILK1NS PRIPRAVLJA NOVO EKSPEDICIJO
NOVE POŠTNE PRISTOJBINE.
Poštni mojster Kielv naznanja, ila bo z dnem l>. julija zvišana pristojbina za pisma in za zračno
pošto. Na pismo, ki ni težko več j znamk, če pismo ne tehta več kot kot eno unčo. ho treba prilepiti | eno unčo. Z a vsako nadaljno un-/namko za .'i cente. Za dopisnice j čo ^fozirima del unče) bo treba iu. razglednice ostane dosedanja | plačati trinajst eentov.
pristojbina. *
Za pisma, poslana po zračni pošti. bo treba za osem eentov
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NA STOPNI SEZNAM
V ITALIJO
V JUGOSLAVIJO
Din 206 ___________________$ 4.—
Din 300 ............................... $ 5.90
Din 400 ................................ $7.80
bin 500................................$ 9.50
Din 1000 ......................... $18.50
Din 5000 ............................. $91.50
Ur 100 ...........................$ 5.90
Lir 200 ...........................$ 11.50
Lir 300 ......................... $ 16.80
Lir 400 ........................ $ 22.—
Lir 500 ........................... $ 27.—
Lir 1000 .........................$ 5325
Za l*»l«£llo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodlal v dinarjih ali lirah dovoljujemo še bolj« pogoje.
IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH
Za izplačilo $ 5.00 morate poslati________$ 5 70
»» " $10-00 " »• ______ $10.80
" ** $16.00 " » ________ $15.9C
»» '» $20.00 »' »' _____$21.00
"	$40.00 " »' ______ $41.10
" " $50-00 »»	________ $51.30
Prejemnik dobi v atarem kraju lzplaftilo ▼ dolarjih.
fltijiia ftekazU« lxvr*u]eMo pm CABLE LETTER M* pristojbino II.
METROPOLITAN TRAVEL BUREAU
w W««T i*h aTREjrr
NEW YORK, N. V.
Sir Hubert Wilkin.s. poprumni avstralski raziskovale, ki je lani z drzno nenst rašeiiostjo izzival svojo iu svojih tovarišev smrt na severnem tečaju, se .-pet mudi na Norveškem, kjer še posvetuje z raziskovalcem Sverdrn-pom o možnosti nove odprave na severni tečaj pod ledom. Oni. ki so se lani poskusu z "X'avtilom" posmehoval i, tudi topol posebno ne zaupajo avstralskemu raziskovalen. Ampak dej.stvo. da se \Yil-kins o novem podvijru mzjrovar-ja s tako resnim možem kakor je Sverdrup. vsekako dvijra njepov u fried tudi v očeh največjih ikvomljiveev.
Wilkinsai ne žene topol na severni tečaj >amo strast, da hi doživel novo pustolovščino. Njejjov novi naert zji dosejjo severnega tečaja po le<lom .se opira na naj-novejšii raziskovanja Nonvežaua dr. Hjerknesa in artrentinsketra nuteorolojra dr. Arossmanna. Xa pmlla^i teh zaključkov namerava \Y i lik ins ustamo vit i v polarnem pasu 32 stalnih opazovalnih postaj. ki bodo oddajale po radiu poročila iui vse strani sveta. Pole«? te«ra bo študiral globinske razmere Ledenega morji. Analiziral bo inor.-ko vodo v raznih
Vendar pa ho to pot težje poiska-. pIobinnh t(M. ugotavljal brzino in ti solueijo. da hi hile saturirane S111(ir im>rskih tokov v .,rktičnem t kstremistične težnje De Valere- V(>dovju. Ker je znano, da je v rove »a repuhlikanstva ter ohra- j }11.Ut	vndovju faY11H m„ofr„
njeno stahš.-e angleške vlade, ki živahnejša kakor v drugih mnr-hoee čuvati za vsako e<-no enot- j5h ho itudirnl tudi vpliv svetlo-nost britskega imperija.	na bitja v u,m pasu Kon-.n<>
Da je ta prvi kontakt med l)e,h° skušaI	"temeljiti j>od-
Valero in angleško vlado končal roei,°- da JO n,opr°r' tovorui Pn-
met med Evropo in Ameriko pod
ledov je m severnega tečaja z
\-mesno pasta jo iv IIu<lsonovem
zalivu.
Da pa ne ho imel na svoji prihodnji vožnji takšne smole kakor lani. ko mu je nagajalo staro že-lezje ""Navtila". je sklenil raziskovalec zgraditi popolnoma novo podmornico, ki se bo takisto imenovala "Navtilus". Podmoi-ni-ca. bo 35 m dolga in 4 m široka, njena notranjost bo prirejena za 10 oseb. Pri gradnji "Wuvtila" št. 2 bo Wilkiins izkoristil vse izkušnje. ki si jih je bil nabral na lanski nesrečni vožnji od Amerike do ledne bar i ere. Xovi "Navtilus" bo imel tudi popolnoma nov propeler in priprave za žaganje ledu. Električna oprema podmornice bo kar mogoče skromna in ne bo dopuščala nikake potratnosti. Wi!kins, ki je napravil načrt za novo podmornico, veli. da bo '^Naivtilusf" v novi izdaji mnogo enostavnejši kakor njegova lanska podmornica, zato -pa bo mnogo smotremejši in pripravnejši za nalogo, ki mu jo je namenil.
talko neuspešno, za to je očiividno Iskati krivde na irski strani. Obe stranki sta bili sieer skrajno re-zrevirani glede vsebine razgovorov. Toliko pa se ve. da je De Va-lera šel v svojih zahtetvah še korak dalje nego doslej v parlamentarni ofenzivi. Postavil je namreč zahtevo, da se Suverna Ir-.ska. iki jo običajno označujejo z imenom lister, priključi svobodni Irski, ter na to naslonil obljubo. da je v tem primeru pripravljen dati Angliji znatne gospodarske koncesije. Odgovor na ta predlog je bil razhod; angleški zastopniki sploh niso mogli reagirati drugače kakor s popolno odklonitvijo. Zakaj tu je prizadet lister .sam, ki sploh ne mara nič slišati o kakršnikoli združitvi z Trsko. To je ob tej priliki odločno poudaril tudi predsednik ulstrske vlade Oraigalvon. Protestantski Tlsterci bi se. če bi bilo treba, najbrž tudi z orožjem v roki branili zoper priključek h katoliški Trski, o angleški vladi pa tudi moremo pričakovati, da jih ne bo v to silila. Vendar pa se zdi.
6t. Joseph Valley, Wash.
Nastopilo je poletje ter nam prineslo tople, vroče dneve.
Solnce nam prav dohro .suši seno in tudi drugo precej dobro kaže in dobro obeta, če nam llo«r da kmalu vsaj nekoliko dežja. Tukaj smo večinoma par niesercv brez dežja.
Tudi tukaj so take razmere kot drugod, in fanner malo dobi za svoj pridelek, bodisi pri živini ali pri poljskih pridelkih. Saj je povsod. skoro po celem svetit enako.
Farmer ji imajo dosti dela na polju, toda tudi on mora dati nizko plačo, ker dobi nizko ceno za svoj prodani pridelek.
Posebnosti pač ni. ne porok in smrti in ne rojsten*. O vsem ton ne moreni nič poročati.
Le nekoliko obiskov smo imeli. Mrs. Bruce Madox. hčerka. Mr. & Mrs. .Take Swan je prišla na obisk k svojim staršem iz Eleven-worth. Wash. Podala se je že nazaj. ker se njen mož nahaja v bolnišnici.
Mr. .Inke Swjin. Mrs. Kozi Burja iu Mrs. Marie CarKston in hčerka ter Joe Iiurja so se podali z avtomobilom v Minn, na obisk v j Broekway. k fari sv. Štefana, ker 1 vsi pridejo od tam. Mrs. Jake Swan >e nahaja v Wash, že skoro let. družina Burja pa 20 let. (Jotovo .so bili veseli, ker so se se-šli s .sorodniki in z hraloin Jo-sephom Torkar. ker se niso videli že 35 oziroma 20 let. Želimo jim jim sreeno potovanje.
Mr. in Mrs. Tony Vidervol in njih hčerka Jeanette so prišli sem kaj na obisk iz Kellogg. Idaho. Tukaj ima Mrs. Vidervoll precej sorodnikov, med njimi brata m j .sest ro.
Z njimi se je podal na obisk v KelJo«rg. Idaho, njen. oz. Mrs. Vidervol stric. 85-letni Jakob Tor-ker. Želimo mu nekoliko počitka in dobrega razvedrila v tujem kraju.
Tudi šole imajo sedaj svoj mir.
V	Seattle je graduirala na višji katoliški šoli "Blessed Sacrament" Mrs. Cecilija Strovan. hčerka Mrs. & Mrs. Lucas Strovan. Sedaj .se nahaja doma.
Mr. Stroyan. njena mati. ji- šla k hčerkini graduaeiji v Seattle, in nazaj grede je obiskala svojo sestro, Mrs. Joseph Stroyan v Taeoma. Wadi.
Mrs. Minnie Skok. hčerka Mr. Joseph & Annie Skok je 10. junija graduirala v bolnišnici 'Sac re t Heart* v Spokane. Wash, kot bolniška strežnica. Želimo ji obilo sreče, veselja in zadovoljnosti v njenem težkem poklicu.
Mish Agnes Skok in Anna Er-bežnik sta kot dijakinji na Holy Xame Aeademiji. ter se pripravljajo na učiteljski poklic.
V	Vallev višji šoli je graduirala Miss Frances Tomsha. hčerka Mr. Jake in Mary Tomsha.
Mr«. & Mrs. Frank Tram-pus sta dobila brzojav iz The Dalles. Oregon, da je njih hčerka Marie zbolela, ter >se bo morda podala pod operacijski nož. Želimo ji kmalu zdravja. Xjena mati. Mrs. Trampuš je takoj odpotovala k njej v The Dalles. Ore.
Xaj pa končam ta moj dolgi dopis.
Pozdrav čitateljem tilas Naroda. posebno pa onim. ki so doma blizu Bleda, kot .sem jaz. Prn-fcim. da mi kateri piše.
Marie Omejc. roj. Torkar
Peter Zgaga
NASI V AMERIKI
ŽEGNANJE.

ČE NAMERAVATE TO POLETJE OBISKATI DOMOVINO?
Pišite nam takoj bo brezplačna1 navodila in zagotavljamo Vam, da boste po ceni ter udobno potovali.	,
METROPOLITAN TRAVEL BUREAU
216 West 18 Street	New York, N. Y.
j " M
28. junija popoldne se je šel kopat v jezero Erie v Gordon Parku Frank Speck (Speh). star o-krog 18 let. .sin slovenskega gro-cerja John Speh iz Clevelanda. Z njim je bilo več prijateljev.
Tekom kopanja je izginil, ne da bi kdo opazil, kdaj in na kak način. Videli so ga. ko je skakal v vodo s skalnate stene (break water), ko je izginil, pa so mislili. da je šel domov.
Mladeniča pa ni bilo domov in preiskavo je dognala, da se njegova obleka še vedno nahaja v kopališki shrambi, kjer jo je pustil. ko se je podal v vodo. Obleko je spoznal kot ono svojega sina njegov oče. Obrežna straža je šla takoj na delo in malo pred osmo uro je našla truplo utopi je-neera mladeniea.
Da-li je mladenič v vodi dobil krč ali na kak drug način se je zgodila nesreča. ni znano. Po-1 kojni Frank je bil tretji sin S peli o ve družine.	i
— Trije naši ljudje so hi I i resno ranjeni, eden od njih morda smrtno, ko sta na K. 27 lit h St. in Euclid Ave., v Euelidu. O., trčila dva avtomobila, llesno poškodovan je Frank Tomažek. star 4:5 let. i I z 16013 TIr,lmes Ave., ki ima zlomljeno lr»vo nogo iu prebito črepinjo. Anton Maurič. .star 42 let. stanujoč na istem naslovu, ima morda tndi prebito lobanjo in obrezan je po vratu. Imena tretjega moškega .policija še ni dobila. toda poškodovan je tako re-no. da najbrže ne ostane pri življenju. Odpeljalo se ga je nezavestnega v Fairmount bolnico.
V drugem avtomobilu se je nahajal Walter Ilerman. star 27 let, iz Painesville. ki je dobil lahk" poškodbe, za katere mu je dal po-niof- neki v bližini stanujoč zdravnik. Herman je rekel policiji, da je vozil v vzhodni .smeri po Euelidu. ko je drugi avto. ki je vozil v za pa dni smeri, treščil v njegov avto. Policija .je Hermana oprostila krivde za nezgodo.
POZOR ROJAKI
Vse, kar se tiče ''Glasa Naroda", to je naročnino, dopise, vprašanja itd. pošljite lia naslov:
44Glas Naroda" 21 fi West 18th Street New York, N. Y.
Edinole tako naslovljena pisina bodo zagotovo dospela na pravi naslov.
Rojaki, vpoštevajte to! S tem boste preprečili marsikatero zmedo in zakasnitev.
DRWTVA
KI NAMERAVATE PRIREDITI
VESELICE,
ZABAVE
O
UJTE
«

GLAS NARODA" n* čite i«mp va|*
čtautro, P*č p* vri SlovtocJ v v**) okorel,
CENE ZA OGLASE SO ZMRfffl
I. .j \ .u.	j 1» ...
\ nedeljo je bilo žegnainje v slovenski naselbini v New Vorku.
Žegnanje je bilo tako kot so v*a naša pristna iloinaT-M žefrnanja. — z dvema izjemama : v nedeljo smo imeli east slišati neb roj govornikov. in nobenega pretepa ni bilo. V tem .se je prodava razlikovala oil siir*iiih vtarokrajskih proslav.
Po maši. pri kateri je .Miss Mary Arehull čudovito krasno in dovršeno zapela "Ave Marijo", je bila pojedina v Slovenski dvorani.
P. •a v za prav ne pojedina, ker je bilo dobrot toliko, da ni bilo mogoče vsega pojesti. Torej ne pojedina. pač pa banket.
Za poldrugi dolar ti je. bilo dano tole na razpolago: juha. v kateri so bila .-e.sekljana jetrea ali ledieke. ali oboje skupaj, še snm ne vem: pljučna pečenka z grahom in krompirjevimi cmoki; puran s solato, paradižniki, krompirjem in fižolom: potica: poha-nje; »*rna kava; pijača — kolikor si je hotel in inncel od poldne do šestih zvečer.
Pijačo sta nentrudljivo d on a šala dva toeaja. jed pa tri neumorne in brhke strežajke: ponovna Mary., ljubka Snphi«* iu srčkana Metka.
V	kuhinji je delal, kuhal, pekel. evrl. mešal, solil. poproJ in koma udira I neutrudljivi Mr. .Tako pie.
To delo. ki je najbolj važno za Kt- a k banket je vršil poteč se in molče ter se pri tem v mislili pripravljal na svojo veliko vlogo, vlogo govornika.
Pomagale so mu naše jiajboljš.* kuharice, ki so ob takih in slič-nih prireditvah vedno na sivo jem mestu.
Za desert je bili> vkuhano sadje, pa tudi za prebavo je bilo izborilo preskrbljeno.
Po dobrem banketu so govori — že vsaj po mojem mnenju — najbolje sredstvo za prebavo.
.Jaz >ein poslušal vse od začetka do konca, in moram reči. da sem bil iveeraj »jutraj čil in zdrav ter me ni nikjer nič zavijalo in nič tiščalo. ^
Xekateri so govorili na dolfr«> in široko, drugi bolj nakratko. govorjenja, je bilo torej dosti, povedala sla. po mojem mnenju, le dva : Afri Je rman. ki je predsednik *M»leda" in fir. Srečko Zainjen.
Ker je Mr. Jakopič mimogrede omenil, da imam dosti slabili lastnosti in le eno dobro, namreč, da sem pravičen, sem mu hvaležen za javno priznanje.
V	tem smislu je treba tudi presojati* moje ugotovilo jrlcde govornikov.
Zabava, ki je sledila govorom, je bila prav prisrčna in pristno domača : harmonika, ples in pet-.P.
Ker niti ne plešem in ne pojem, .sem imel dosti ča.sa za pre miši j -vanje. In premišljeval sem o predmetu. ki mi je najljubši, premišljeval sem o naših ženskah.
Kako pametne so. preudarne, razsodne in dobre.
I.ani sem bil nekoč rekel ali zapisal. da je kaliforničan zame premočan in da mi bohj prija new-vorška kaplja.
Pa kaj se je zgodilo v nedeljo * Cenetova soproga Mrs. Ovca sije tiste besede zapomnila in jih celo leto nosila »v spominu.
Posledica tega je bila. da je bilo naše omizje preskrbljeno z ga-lono »zbornega newyorcaoa.
Saj pravim, to so ženske.
Pa še ni bilo dovolj.
Mlada »rospa Tončka me je iz daljave gledala, in sem ji zasmilil v dno srca. Sam ne vem. kje je iztaknila krvavordeč® gartrožo ter mi jo je pripela rekoč : — To je vse. kar vam morem in kar ivam smem dati.
Saj pravim, to so ženske.
Ko sem s ledu ji č vstal ter .se začel malo nerodno odpravljati v precej oddaljeni New Jersey, sem izmed pestre družbe z očmi po-* iskal mlado dekle in io prodi, če bi bila tako dobra, da bi me spremila.
— Okej. — je rekla. — pa sva šla
Ja. salj pravim, to so ženske.
m

L A i H1" A10D A"
HEW YORK, TUESDAY, JULY 5, 1632
THxiAEOEST SLOVXHB DAILY isU.IK
JOŽA HERPORT:
SIVI SAMOTAR
Gosto oukovje Je stalo mirno,	čl ve. prva zarja, ta je pa našla v nocoj&nje srečanje. Oodrnjaje mu aoben LLit «e ni ganil Tla ao bila	*pct doma v mogočnem gradu je pokazala zobe in ga nič kaj lju-iii cl« oeia pokrita s odpadlim list-. Sivi SMnotar? Sam, vedno sam bcznivo pogledala. Nekaj časa je stanu, mfd lemnoMienlmi luti at je	pohajal po go dih. hodil pou rina godrnjal, nato pa odko'ovr?-'d in tam modriio sinje nebo. Ve-	noč na polja in tam kopal ogre^,1 ui navzdol čez dolino v svojo lju-o
1 ao s	deževnike in druge črve. Vsako ju- okolica in tam iskal hrano. Njego-prav ko:	uo so kmetje ugibali, kakšna zve." j va znanka pa je vneto iskala hrabri gradovi Po tleh je lexj-	uaj bi to bila. ki jim hodi kopat'no, potrebovala jo je več, Ker s4a
hkl skladi rmhovitih mogočno, mrko dvigali
d
par preperelih vej, ki ao za kri
- prav pred hiio : -irnwiii in dov£
v sadovnjak, n<.
cjU v strmi globeli je rahlo fauue- J iia&tavil! past. Prvo noč je jazber voda. visoko pod nebo nekje Je res prišel, skopal par črvov in pri-pozv igavala kanja.	| .d dc pasti in jo nezaupno ovohal.
Tam, kjer se je steza, morda jej Slutil je, da tu ni nekaj prav, aa-b».a stara stečina. približala Sku-ito se je obrnil stran. Dolgo ctu mogcinih skal. je drsala druga < hodil po gozdu, kakor bi ka »o«** navzgoi med skale, kjer pjtem pa je vendarle kre je zgubljali v temni odprtini — v gestemu bukovju, kjer je * jjxumt	Kpoatil ze je v široko grapo in šel
£>olnce. ki je Igraje med Usti si- j t idoli vede. Naenzrat mu Je prišlo ziaie pramene luči. je pofcuita-; K-i nasproti zakasnel kmet, ki ga .u pred Jazoino V* je bUo tiho, )» spremljal nizek rjav pes. Oba, noben list ni zašle*tel. ko ae je pn- m jaabec sta se zavohala ist--.-
kazala iz ja bine be losi v a glava uzbeca. Nezaupno je vonjal « smrčkom zrak, nato Je zlezel iz svoje-K- mračnega gradu, ae udobra
tesno. Jazbec je odskciU. pes jo je pobrisal za njim. V urnem teku je šel samotar čez grič. pes dc gi jr glasno gonil. Nekaj časa ga je '-Lkn.l in ae prepustil blagodejne- v dolini kmet klical In mu švUgal mu vplivu solnea.	| pa gonja se Je vedno bolj oddai je-
mlje jov aivl kožuh Je bU popo.-UgJa.Pea. ki Je bil v daljr*m sorodnima ute barve, ket orjaški sklar*. *tvu z ja bečarjem. je sivega črtkal O lava Je bila v solneu ble- j d:nj:ča še nekaj časa gonil, polt.*, ceče bela in črni progi na obeh • pa se Je počasi vrnil. 11 aneh sta se .svetili, kakor bi bili, Danilo se je. Jazbec ni mogel vet bee je spet za hip postal, nato pi wleni Mali belo obrobljeni uše^i j ucmov. Poiskal si Je bom*) zave*je viicel večerjati. Podrl je še par ko-
bila doma pri njej še dva ma.j jazbečka, sinova starega godrrja-ča. Komaj sta spregledal", vsa drobna in šibka sta bila navezana še na ~	^T-ano.
sami se. Ni ? srečaj«.- se mati rarava ...i silami par , združi, nato pa pri-čno svoje staro življenje.
Poletje se je poslavljalo. Koruza p. >n1iih se je debelila in postal« mlečna in sladka, repa se je počasi doc'lila. Ko je pod noč p-ipeljsl na temno sinje nebo . - :re>cr svojo mnogoštevilno čr .... e pwlio oživela. Na deteljo je priskakljal rajec. /rjavil mot -, jn pričel \ vr i:: V goste k-rnzo pa sc je ca r/., pritihotapil nas st ri :az-oe»* Sede! ;» premo ril » veli o lo pa pudri koruzno steblo. Hre-šč-ije je padla težka koruza. Jaz
ruzo. obenem pa kopal ogree. Na koruzi je kmetu napravil nekaj škode, v sadovnjaku in na polju pa je kopal ogrce in popravil kmetu krivico in škodo, ki jo je napravil nc koruzi. Prvo je kmet videl, drugega ne. in je jaflbeca zasovražil.
Pusta, meglena oktobrska noč. Iz r.:egie. ki se je vlačila čez hribe je po malem rosilo. Pod njivami je peljal razmočen zapuščen kolovoz. Tja, kjer je nastala zaradi dežja clobel. polna kalne vode, je nastavil kmet jazbecu past — jezil se je nun j še zaradi enih par koruznih sttbel.
Naš stari sivi samotar je zamišljen in nevoljen taval po gozdu. — Iti bet mu je postal tolst in obleao je tudi še dobil <za zimo. Našel je še svežo gljivo. ujel zakasnelega lirošča in šel na kolovoz. Prišel je dc blatne globeli in nevede stopU na past. Zgrabili so ga železni zobci. zastokal je. Past ga je prijela samo za prednjo nogo. Godrnjaje' »c čakal jutra, dež ga je močU. noga ga je bolela, past pa neusmiljeno, nepopoustljivo držala.
Dan je bil neskončno dolg. šele pod večer je prišel kmet pogledat, če je kaj v pasti in našel na svoje začudenje jazbeca.
Par udarcev s krepelom je pretr-
17
Mesec je živo svetil skozi nezagmjeno okence na ubožno posteljo, (jlava Lllce je ležala težko na njegovih pršili in ga tiščala. Spala je z odprtimi ustini in enakomerno smrčala.
Se ves prestrašen <>cl sanj jo je stresel: — Liu-a, Luca, Imca!
Ni se popolnoma prebudila, zaspano je samo malo dvignila težke veke.
— Obleka. — je blebetala. — obleka — knpi mi lepo novo obleko!
Lucija Moffert je mučila moža že tedne dan in no«". Privijala se mu je kot proseče dete in ga pgtem spet ošabno pahnila od sebe. Prosjačila ji*, kujala se, grozila, vztia-jala je na svoji pravici, da hoče imeti novo obleko.
Od včeraj je bil že spet potnik v vasi. /'
g~lo samotarju nitko življenja. —'Jezo ni strahom je videl Petereek prihajati Kmet ga je ponesei domov, spoto- voziček; zadaj sta visela pripeta dva kov-ma pa mislil, kam ga bo dal. Na- j <"-ka Z vzorei.
Krum-
zndnje je prevdaril. da je najbolje, da ga nabije na podna vrata k čuku.
vpogled svoje
tiz kljub temu. da se Je živega siri-i pod rušami in razritimi korenina-1
•	* lotevala dremavica, ostali m r..t starega borovca in tam predre-eas budni in sta se vsak hip obra- rr.al dan.
tah v drugo smer, če ne bi čuB kje Nebo so prepregli siv« oblati. j sumljivega	i piičelo je rositi, ko se Je pa znoči-
Ko ne Je solnce poslavljalo In so lo, je pričelo zdržema deževati. Si-ae pričele sence daljšati je odš"l vi stric je odtaval iz svojega bor-j~4bec na svoj nočni pohod. Do te- nega taborišča in šel na bližnje me je šaril po goedu, iskal gljive in njive. Pa ni bil v svojem okolišu?
•	a/ne sadeže, ko pa je objela v.*o Tim je našel že drugega tovariša - J v koruzo, pa kmet ga ri videl. Se-:: :r vo noč s svojimi temnici k»-i- znanko iz enih dni, ko je nemirno le. ko je podrl prvo steblo, je kmet L je šel ven na polje, šel čez nji- hodil okoli in ko mu je v krvi pla-1 vedel, da je jazbec že v koruzi. — ve. tu pa tani pobrskal, nato pa se' !a neznana sila, ki ga je gonila o- Zakričal je. Jazbec je napravil Dar
z no prisluškoval in pričel nato vio vnemo kopati — ogrce.
uznih steoel, šel potem ven na iKdje. se posladkal s par repami, skopal še tu pa tam črva in odšel T-odasi domov.
Sprva ni kmet. na čigar njive ,'e jazbec hodil, sploh nič opazil. Ko pa je videl, kaj pečenja jazbec z njegovo mlečno koruzo, je šel zvečer n^ prežo. Res je prišel sivec spet
Potnik se je ustavil pri stil rem cheidu; tam je razložil na vzorce in blago. Ženske so divjale Tjakaj, Meglena deževna noe. Onkraj ce- občudovale razstavljeno blago in se pogn-je šumela kalna voda. na od-1 jale; tudi Lucija je bila med njimi. IMg-
o:U> knjigo pa je medlo padala luč.' lm, jZ(lstala od doma; ostale so se že zdav
Student. ki je bil z mislimi dale?. -	.	-	.
, . . J. w	. , , naj vrnili' — Peter te pazil — se vedno se
c;tlec doma je nehote prebral: J ,	. . . 1
....na pod pribije jazbeca in čuka 1,1 vrnila. Nato Jo je sel iskat.
. Bil je pust jesenski dan. Zdolaj v ravni-
_ -........- —	ni jt. nji zavarovanih mestih še nakani šlo
loda lia višavih je vršel z vso silo oktobrski
. ri-a ienozttl ob sadovnjak, p: - koli. Tedaj je ostal pri njej v jaz-j skokov pa obstal. Kmet je mislil,
bini par dni in svatoval. nato pa da ga je prepodil, je šel domov, jaz-spet pričel svojo staro samotarsko utc pa je večerjal naprej.
Celo no? je pridno delal in kopi 1 življenje. Prav tako je bilo tudi Jazbec je hodil nad mlečno ko
Knjigarna "Glas Naroda"
216 West IBth Street	New York, N. Y.
POVESTI in ROMANI "f
» Mvetlub« m ienee ..............................1.2®
(Nadaljevanje.)	I Slike (Mefik«o ............................-......60
Prigadbe f*el.ee Maje. trd. ve, l.-1^'	^ ^.............^
I*tlre selivke, inla ve*......................75
fVrtl neviltAa _________________________________Vi
MU \ K tCSI'K \ UK V A DKI.A:
Papataiki ..........................................JI
Poanava Hog*	JO Marliliet, tnlo vez
1*1 rt»l ..................................................
1'avadenJ ..........................................JSŠ
l*ralkl Judek .................................J6
CrUrga Muraiiakrga glavarja ..*....J•
Mravljica im prip«vr«lke (Koftutmgt
1.	svearic 1.........«......'.:.^..............41
2.	tvezflt ...........................
Prvi« mm Indtjanrl ..........................JS
1'rrpuijaiij« ladijaiiaklh inltjaaar-Jev ..............................................as
Rahlnzan .............................................«5S
Kabin zon Crusoe...................................SS
Revatueija na Tartucalakem ..........JS
KM« In brlg vrtnica, povest ........M
Roman zadnjega cesarja Babs-
buriana .......................................1M
Rdeča megla	-----------------
ak^|» .......................... X14
Dlatola. vez.	l.SS
Klavettkki ftaljivec ..............................SS
Rtovenakl Rabinzon, trd. vez.___________t5
Stale Tomova koča .......................90
Invalid....................................IS
Mkrfenoai najden** ______________________iS
Sknzi Uma Indijo .....................IS
flnnjaka knjiga, mala--------------JS
•nnjaka knjiga, velika ...........Jf
ftaaMa knjifa. (Arabska) ________1JS
Jugaalovanakeaa votjes. IS1*—1918_____
trd. vea.
1JS
...SS
brnAirano
Otlicla ................................
Sen Kresne na^i ............
Skrivnost najdenke......
Splošna Knjižnica?
M. . 1. (Jvaa Albreclit) Ranjena gruda Izvirna povest, 104 str.. hrlfiirsDo ......................aS
............30 St. (V. M. *;mšin> Nadeada
Nikolajcvna, roman, poslovenil
U. Žun. 1VJ str-, l»ro5.....................JO
šr. 14. (l»r. Kari Eu?li5) Denar, uaro»Iiio-gos|kHlar>ki spis, ik^sIo-venil dr. Albin O^ris, str..
liro«. ............................m.....................80
Št. l~i. Kdmond in Jules de Gon-
C«urt. ItiMiee Jlaupenn ...................40
Sr. JO. (Junka K a nu'C' l Življenje. l»esnji. 11- str., l»roš......................45
...JO .....70
...,7S ...,7S ....50
fit. '2. (Rado Murnllc) Na Bledu. Izvirna povest, 181 str., brofi. JS
St. 3. (Ivan Rozman) ..Testament ljmlxka drama v 4 dej., broS. 105 strani .................................S5
ZGODBICE 0 MOHAMEDU
broi.
vojna
ttllrl ■nrtl, 4, zv. .. ,...,...„,
--------
w Afriki _____________
fit 4. i Cvetko Oolar) . .Poletne klaaje. Izbrane pesmi, 184 str.,
broS'raao ...............................S
St. 9. (Fran MU&nskt) Gospod PrMolin Žolna In njecove druii
iioa, veaelomotlre črtice I., 72 •traal, broširano-.................
St. «. (Novak) Ljuobsnmnost ... JS
St. 7- 4nd«r»otjQva- pripovedke.
Za slovensko mladino priredila Utva, 111 strani. broA_______________JS
tt SL Akt štev. 113 ____________________7fi
—-JJi Stev. ». (Univ. prof. dr. Frane ------SS Webev.) PraUoni mMnm filozofije, 847 strani. broS. ..........78
.....JS
AntbOlagija. broi .... povest Ja Abrpoev
lovca, Potopisni
n ..
St 10. (Ivan Albrelit). ..AnA-ej Tam fie. 'rHlJefna kartkntnA
la minulosti. 55 str., brofi. ______.25
St. 11. (Pavel Oolla) Petertkavo
boiična povest
lfi. (Pr. Kari f!n«li3)' Denar narodbo-godpodaraki spis. posle venll dr. Albin Ogrla, 238 str^
M 12.
(Tnu MllMBrl
narodna pravljica v 4.
«JS
Št. 17. 'Prosper Mnrhnee) Verne duš^ v vicali, povest, prevel Mir-
Ko Pretnar, SO stra......... ..........30
St. 18. (Jurosi. Vrchlieky) Oporoka lukovftkeca erajščaka. veseloigra v enem dejanju, jK>slove-nil dr. Fr. Brfeilac, 47 strani. broSirano .......................................... 25
St. 19. (Gerliart Iianptman) Potopljeni zvon, dram. bajka v pe-
tlb dejanjih, poslovenil Anton Funtek, 124 strani. broS. —............50
Št. 20. (Jul. Zeyer) Gompacl in Komurasakl. japonski roman, lz čeiSflne prevel dr. Fran Bradač, 154 strani, broS- -—..............45
St. 21. (Frilolin Žolna) Dvanajst kratkočasnib zgodbic, II., 73 str. broS. ...............................................JS
St. 22. (Toistoj) Kreutzerjeva sonata
Št. 23. (Sopbokies) Antigone. Eal-na Igra, poslov. C. Golar. «0 str. brofiirano ..................................
St. 24. (E. L. Btilwer) Poslednji dnevi Pompejev. I. del. 355 str.,
broS..................................................JS
St. 25. poslednji dnevi Pompeja.
II. del................................................JS
St. 26. (L. Andrejev) Črnp ma* •ske. poslov. Josip Vidmar, 82 str. broS. ................................................31
št. 27. (Fran Erjavec) Brezposelnost in problemi skrbstva ca
bpeapaaalua, £0 str., brofi. ............35
Št. 20. Tarzan sin opie_______________JS
Tarzan sip opic, trdo vez.-.} Jf
Št. 31. Boka roko ............................JSf
St. 32. živeti _________________________
St. 35. (Gaj Salustlj Krisp) Vojna a Jugurto, poslov. An t. Doklej 123 strani, broft. ...............JS
Knjige pošiljamo pafttnlns prosto
"GLfiš NARODA«
818 W. X
68
.38

Pravkar praznujejo muslimani trinajsts>loietnico Moha m e d o v e snu ti. Ob tej priliki objavljajo )i-£ti razne zanimivosti iz prerokove-pa življenja. Veliko modrosti ra;o-devajo naslednje zgodbice:
Ko se je bil Mohamed prvič ožc-n;i, so ga kmalu videvali kako je vjak dan kupil šest kruhov. Nckcč ga vpraša prijatelj Abn Bekr, kaj je s temi šesterimi kruhi. In Mo-ha.med mu pravi: "En kruh ostane pri meni. Enega vržem proč. Dva vračam. In dva izposojujem! '*
•■To naj razume, kdor more," je dejal prijatelj. Nato je Mohamed pojasnil: "Kruh, ki ostane pri meni, pojem sam. Moja tašča dobi tistega, ki ga vržem proč. Staršem viačam po dva kruha in dva dajem na posodo, to je, dajem jih svojim piijateljen^"
Ko Mohamed še ni bil slavni prerok. je nekega dne odpotoval v Sa-manud, kjer je našel nekega svojega starega prijatelja v velikih časteh. Bivši pri j ate ij, Ibrahim Sakhara, je bil postal ponosen m se je kazal, kakor da Mohamede, rie pozna. Nato se je Mohamed po-r.orceval: "Ibrahim, Ibrahim, ti me torej več ne poznaš? Saj sem vendar tvoj stari tovariš Mohamed in prihajam, da ti izrazim svoje fcžalje. Govore namreč, da si oslepel! "
Neki dvomljivec se je obrnil na Mohameda, češ: '"Alah da je vse-xiiičujoč? Kje pa je, ne vidim ga? Zakaj naj bi bil človek zaradi svojih grehov kaznovan? Saj se vendar tudi s človeškimi grehi izvršuje božja volja! Tretjič: Kako naj bo pekel kazen za hudobnega duha, ko je njegova narava vendar ogenj? Kako naj ogenj škoduje ognju?" — Namesto odgovora je Mohamed pobral grudo zemlje in jo vrgel onemu v glavo. Dvomljivec ce je zatekel h kadi ju, povedal dogodek in proti Mohamedu naperil tožbo. Smehljaje je prišel Moha-:ned na odgovor na toži tel jeva vprašanja. Tožitelj dvomi nad Bogom. ker ga ne vidi. Kepa da mu je prizadela bolečine?^ Dvomim, ker jih ne vidim! Pritožuje se nad mojim dejanjem? Čemu, ko pa vendar sam pravi, da se zgodi vse, kar človek stori, po božji volji! Kako mu je mogla prst prizadeti bolečine, ko je njegova narava vendar prst?"
Mohamed je prišel nekega dne mimo templja malika Lat. Tempeljski sluga je ravno klestil mačko, ki se je bila zaletela v tempelj.' Mohamed je rešil mačko iz surove-ževih rok in se porogal: "Prijatelj, keko moreš kaznovati to brezumno žival? Le zato, ker nima pameti je zažla v tempelj. Bitje, ki Ima pamet, ne bo nikdar prišlo ▼ La-I tov ismpslj. Espomnl sl_t©J"
pomagati na noben na<v-in. Pot or jo zbescsif. ni mogel prenesti stokanja, ki jo prešlo z<Im j v slikovito jeranje! Sivt se mn je trgalo v prsih in mu stisnilo solze v <>f-i.
Denar, ilcnar! Da, kdor ima denar, si lal»-ko vsega privošf-i, tndi pnmnč v sili! Takim ni treba .trpeti. *
Denar, denar! Popadol ga je pohlep. Segel je v /a-]) — prokleto, samo nekoliko borih bakrenih pfenikov je imel v žopti.
Da, ee bi zveneli tam tolarji, trdi srebrni tolarji! Potom bi mogel kupiti Lnei obleko —1 še ver — vse, kar bi ji poželelo sive. Potom bi no sedela v gosrilni in s«' prilizovala potniku; ni<" vee st* no bi kujala, roke bi oklenila okoli njegovega vratu in mu med poljubi šepetala: — Petereek, moj edini ljuheek. kako te imam rada!
.Pot mil je stopil na eelo in žarel kapaii navzdol ter so mešal z mokroto njegovih oei. Pri tem so jo stresel: — Mi smo ubogi ljudje, — jo rekla Sehneiderjeva.
— Ubogi ljlljo — llbogi Petereek. — mil jo pihal veter v obraz. Kakor da l>i ga božal strah, ga je 'božal po obrazu. (V bo Barbka umrla, krepnila tam zadaj v svoji
x	1 v
zapušeeni kamrieW! < e bi mu postala 1j.-ea nezvesta !\ Stresel se je kot v mizliei, neki nepremagljiv strah ga jo popailel in obenem jeza. Stresel jo v nemočni togoti v žepu p<ist: denar, denar!
Se vedno
... . ..	.	je eni stokanje, ki se je mosa-
voter m pometal lavine sunili listov po brc- .	-	t	, - ,
,	lo z vrsantom vetra m Iniraiijein Saline. —
mi navzdol, (lozd jo stal samotno.	» .	n .	.	... -
Dvomeo m noodloeen se ,}e nsta\il. Ali naj
bi pohitel v Oberkoil in na svojo j»est po-
............ ... ... iskal babico t Ali ni to človeška dolžnost,
sondirali ljudje do elenkov. Plesniv anh jo , . . . ... . . vl- , ■ , #1(i. , ^ ...... ..	..... kristianska dolžnost i Ali bi mu dohro tleio
vstajal iz bait in hlevov, osem dni je doze - , v.	.	. .	- .
. *',	.	ne bilo novrnieno od nebeškega oreta ze
valo lirez prestanka.	i .	... , , ,
.. .. . 11*	• - tr- ■ tukai na zemlji, kmalu, zdaj i
Proti kraju doline, v smeri proti Humne-	\t . . .
1	1 Hahalia! 6
Vaška eosta je bila blatna, da si jo mola! gaziti; na mestih, kjer ni bilo tlaka, so
rodu, je bil razgled zaprt; razvaline sv. Bernarda so s«* ovile v deževne hlape in meglo, lienor in breer se je vrtim'ila Sal ma; njena prozorna vodi<*a s<* jt1 s]iremenila v ilovna'.e valove z glavami mlečnih pen.
Na vseh oglih in koncih je kapalo; z neba, ki se jo razpenjal kot mrtvaški prt. dreves, ki so trepetajoč iztezala svoje črne veje — tu pa tam se jo še držala jerebike kobuljiea zgrbančonih rdečih jagod — s kapajočih streh, ki so nizko visele čez premočene zidove hiš.
Vse jo bilo poteinnjeno od mokroto, brez barve, težko nejevoljno.
Kdo se jo zasmejal !\ Prestrašeno se je ozrl liaokorog, lastni smeh mu je šumel i>:» ušesih.
On tam zgoraj — baba — da. temu je ka;( do povračila! Tega sploh ni.
Odkar je mislil, je otepal lakoto; ali že ni vendar čas, da bi se vozil v zlati kočiji in mogel kupiti svoji Luei obleko, kolikor bi si jih želela
Luea. da — k njej, hitro! Tej jo morai onemogočiti neumnosti. Samo hitro pogledati, kaj dela! Potom pa v Oberkoil.
Blizu gostilne jo srečal Tino. V laseh je
Ko je šel Peter mimo Srhneidorjovo hišo, | imela glavnik .z velikim, modrim kamnom
je čul od hleva čez dvorišče vzdihujoče klice, tulenje in cvilenje. Pogledal je skozi s papirjem zalepljeno okno ob hišnih vratih. V izbi je ležal na postelji stari Schneider, ki je zlezel vanjo, čim jo postalo hladno; žena pa je sedela za mizo, pred seboj je imela skodelo belo kave in pikala s prsti poslednjo drobtinice s predpasnilka.
Že spet se je oglasilo tuljenje, ki ni imelo prav nič človeškega na sebi! In vendar ni kričala žival.
Peter je potrkal na šipo: — Ho, vi! Kaj pa so jo tukaj zgodilo ?
Schneider jeva žena je odprla za malenkost okno in potisnila skozenj svoj špiča-sti nos. — Barbka, — je rekla kratko, hotela spet hitro zaloputniti okno, kot bi so bala, da ne uide iz sobe trohica toploto.
—	Stoj! — Petereek je porinil med okno pest, — saj vendar tako upi je! Ali ne bi poklicali babice iz Oberkaila i
—	Recite raje takoj: zdravnika! — Starka je stresla sivolaso glavo. — Gotovo ste zadeli glavni dobitek ? Mi smo reveži in nimamo ničesar odveč. Naj le upije, so bo že unesla!
Od posteljo pa jo odmeval jezni glas starca: — Kakšna navada pa je to?! Zapri okno, saperlot! — Krelial je in zmerjal; liitro je zaprla Schneider jeva okno.
Peter se je še za hip obotavljal. Cuj, zopet so mu udarili ostri, kričeči, bolestni kriki na uho! Kri mu je splahnela z lie, srce mu je pričelo močno utripati, stresala ga je groza. Še živo se je spominjal ure, ko se je rodil Jožek. Toda tokrat je bila ob postelji babica, reka pomirjen ja je izvirala iz njene tajinstv^ne osebe, dvignila je za-niaščeni kazalec: — Ta bo rodila kot mačka. Peterček, »kuhaj mi kave!
Ta tamkaj pa je ležala v svoji kamri ob ; hlevu zapuščena kpt Žival, ki si ne more
in pestro škotsko ruto okoli vratu, (iugala je krilo in se vrtela; vsak dan je bila zal-sa, je dobro opazil.
—	Petereek. — ga je poklicala in so smejala, da so so ji posvetili vsi zobje. — Zdaj som imenitna, kaj no? Glavnik sem kupila, rutico, — vrtela jo oči v nekoristnem naporu, da bi so sama občudovala, — to pa sem dobila povrhu,
—	Radi mene, — je zagodrnjal.
—	Peterčok, — ze se mu je obesila priliznjeno za roko, — kupi mi še kaj.
No da bi ji kaj odvrnil, jo samo zmajal z glavo.
—	Moraš — Peterčok, «amo majhen sporni nček!
NADALJEVANJE SLEDI
Ljubiteljem leposlovja
Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo,-ki vas bo zanimala* Cene so zelo zmerne.
Knjigarna "Glas Naroda"
'i *m 'm-
tz.1 T 2C ir.irr.TL

NEW YORK, TUESDAY, JULY 5, 1932
THE LARGEST SLOVENE DAILY in O. 8. A
CIN GOSPODA PIJA
ROMAN OS ŽIVLJENJA. ^
Za Glas Naroda priredil I. H.
3f»
(Nadaljevanje.)
—	Yit.su oseba je popolnoma izključena iz mojega sklepa. Moji zrlo tehtni razlogi vam iz najinega ilosedanj**ga pogovora nL>o neznani.
Volbenk >e nasmeje.
—	Prav gotovo ne! Iz te«ra raz vidim, da si dovolite, da vas vodijo obr-utki iu .sieer zelo ^cprijazni občutki, katerih žrtev naj postaneva Pija in jaz. Znt«» vaših razlogov ne morem priznati, milosti iva pr.sp* in to temmanj, ker .sem vam povedal, da sem v oni zadevi v popolnem liasprotsfvu z mojim stricem.
—	Za to mi ni'nie mar! Ž njim ste iv sorodu. in to mi zadostuje za moj "ne". Z Jurijem Lončarjem in njegovo družino ne maram imeti nobene zveze!
—	Iz tega vzroka me stsl&j odklanjate, milostIjiva go*pa. pri tem pa ne pomislite, da s svojim odporom uničite srečo dveh ljudi! Ali vam ni več vredna sreča vaše hčere, kot pa vaša želja po maščevanju *
Z velikimi očmi. v katerih je bilo polno očitanja, jo pogleda.
—	Pija je mlada; pozabila bo! — pravi naglo.
—	Ali >te o tem prepričani, milostljiva gospa .' Pija ni površna in lahkomišljena narava, ki danes pozabi, kar je bilo včeraj. Komur je podarila srce, ga ima za' vedno!
—	Ali nudite, da mojo hčer po djvadnevnem poznanju tako dobro poznate.'
—	Da, milosti ji va gospa, drugače je ne bi bil izvolil za svojo spremljevalko v življenju. Smatral sem jo za bitje, ki je kot nalašč ia mene. ki je po čudežnih potili prišla k meni. da izpopolni moj jaz — in zaradi tega je ne pustim. — pravi Volbenk odločno in resno,
—	Ja/. pa vam Pije ne dam!
Volbonk ostro vpre svoje oči v njen obraz.
—	Oprostite, milostljiva go»pa. mwlil sem, da ste plemenitejšega duha. Iz človeško razummljivega. toda majhnega čustva človek ne sme mučiti dveh ljudi, ki spadata skupaj. Ali va smem spomniti, tla bo Pija kma'lu polnoletna? Iu ako sedaj odločate o usodi svoje hčere, milo-tljiva gospa, ali boste pozneje dovolili njeno izbiro? In ali hočete imeti svojo hčer v hiši jezno in žalostno? Pija ima tudi 1 ako pravieo do same sebe; ne sme poslati žrtev vaše jeze!
—	To. prosim, prepustite meni!
—	Ne. milostljiva gospa, obžalujem. — Pija je že sedaj boij moja kot vaša — ravno tako, kot ste vi bili (več možu. ki Ate si ga izvolili in ki je bil oče vaših otrok, kot pa vaši materi in drugemu. Kateremu ste pred oltarjem obljubili zvestobo in katerega ste pozneje zaradi nove ljubezni zapustili. S svojo jezo. žal, zadenete samo dva nedolžna človeka.
C'Hudi gospa Hedvika ni mogla tajiti resnice teh besed, je vendar vztrajala pri svoji trmoglavosti.
—	Priznavam vam, gospod Kibie. Toda pri vsem tem me to ne more odvrniti od moje odločitlve. Proti vam. gospod Ribič, osebno nimam ni<" — toda oon drugo stoji med nami in nas loči. To je moja zadnja beseda !
—	S katero pa nisem zadovoljen, milostljiva gospa ! Ali mi hočete, prosim, dovoliti, da vidim Pijo in jo pozdravim?
—	X\ . gospod Ribič; mi je žal. Zakaj nepotrebno razburjenje? Moja hči ^e bo uklonila moji odločitvi.
—	Oprostite, milostljiva gospa, toda vsak zaročence ima pravico videti svojo nevesto — in to pravico si bom .sam vzel!
—	Moja h«"i ni vaša novesta ! — odgovori gospa Hedvika jezno vsled njegove odločnosti.
Volbenk jo pogleda z negotovim smehljajem.
—	- Ločiti ne morete, kar je usoda sama zvezala, — vprašajte saj Pijo. milostljiva gas pa; samo Pijini odločitvi se bom vklonil.
Kot hi bila poklicana, stoji Pija na pragu, vendar manj iz svojega na sr i ha. ker ni imela toliko poguma, kot bolj na prigovarjanje go-pe IIzc. kateri se je pogovor zdel že malo predolg.
Ko Volbenk zagleda Pijo. mu zažare oči. Takoj je bil ob njeni strani Nežno pritisne svo e ustnice na njeno roko, ki jo trdno drži in jo pelje k gospe j Hedviki.
—	Tako. moja ljuba Pija. zdaj prosi svojo matter za naju oba. Povej ji. da me ljubiš. Mogoče bo dala tebi. kar je odklonila meni.
Z boječim pogledom poboža Pija \*olbenkov obraz, na katerem je bil« zarisana velika skrb. Gotovo ni nič. prav nič dosegel.
Kako hladno in srpo je gledala mati! Sree se ji je krčilo in mati *e ji je zdela tako tuja. kot ne bi več bila njena mati.
Pija se trese; Volbenk lahno >tisne njeno nežno roko, ki jo je zaupno pustila v njegovi roki.
Široko in proseče vpre Pija svoje čudovito lepe oči v mater; zbere »ves svoj pogum in.reče:
—	Mama. Volbenka ljubim; .samo v njem vidim svojo srečo!
—	Kot se ti tvoja dekliška neumnost domišljuje! — Gospa Ho-ilvika zmaje z glavo. — Moj sklep iveš. Iz popolnoma gotovih vzrokov. ki niso v nobenem stiiku z osebnostjo gospoda Ribiča, ne morem reči "da".
Volbenk ljube/njivo položi roko na Pijino ramo in jo trdno pritisne k -ebi.	*
—	Ti si moja. Pija m nobena sila na svetu naju ne more ločiti. — pravi Volbenk odločno in iskreno. In obrni v ši se k gospej Hedtvi-ki. pravi: —. Nimate pra<v. milostljiva gospa, da hočete Pijo in mene kaznovati za krivico, ki vam jo je prizadel nekdo drugi. Zakaj hočete ločiti dva človeka, ki se ljubita? Tako bo Pija samo z jezo in r. a lost jo v svojem aren živela poleg vas itr sami si boste odtujili hčer. mesto da bi «i poleg tega še pridobili sina.
Niti Volbenkove proseče besede, niti hčerine solze niso mogle pregovoriti gospe Hedvike — navzlic temu, da je vedela, da je pretrda, je vztrajala s svojim odporom.
Tedaj pa Volbenk poizkusi zadnje:
—	Milostljiva gospa, naložite mi kako nalogo, ki rata bo doka-*ala, kako zelo ljubim Pijo — zaradi nje vam bom služil. To je samo dobro za vas: nikakor nočem, dal bi bila Pija v sporu s svojo otro-*k ljubeznijo in vašo žensko ljubeznijo.
Trdn drži Volbenk Pijo okoli vratu, ko to govori in njegova bližina vi i je v njeno srce novega poguma. Nehote se ga tesneje oklene In }>oloii glavo na njegovo ramo.
Bolextno je začutila gospa ILedvika. ko je videla, kako ji hči edhija. ker *e je postalvila na stran moža. sledeč močni naravni sHi.
Oba mlada človeka, ki sta .stala pred njo, s4a bila kot vstvar-jena eden za drugega — Volbenk v svoji mladeniški moči, moške resno be; dekle v čisti, nedolžni milobi in lepoti!
Go»pa Hedvika je to dobro videla. In kar bi jo pod drugimi razmerami nekzmerno veselilo, jo je daoies napolnjevalo z jezo in ža-kmtjo.
Vedela je. da je Volbenk govoril reanico; saj je vendar stara nowtava, da žena »ledi moževi ljubezni in zapusti očeta in mater.
Tako bo ftla tudi Pija od nje. In ▼ srcu si je priznala: t Ako j« n« bi Volbenk Ribič, bi jo kdo drugi odpeljal, kajti nje-
no lepoto je vsakdo poželel. Iti želja vsake matere je videti svojo hčer dobro in srečno preskrbijeno.
Ravno sedaj je imela sijajno priliko — in vendar jo je odklonila.
Nikakor ni mogla drugače, kajti preveč jeze je bilo v njej.
Zamišljena gleda pred se. Globoka zareza leži med njenimi temnimi obrvmi. Vsa obupana? opazuje Pija mater. Volbenk jo nežno privije k sebi in Pija ga boječe in udano pogleda, kar napolni gospo Iledviko z ljubosumnostjo.
Tedaj pa se gospa Iledlvika lahno na.snieje; bil je negotov in nevaren nasmeh.
— Prej ste govorili o neki nalogi, katero naj vam naložim. Vem za tako nalogo. — pravi počasi.
(Dalje prihodnjič.)
Kozliček je ostal kozliček.
V lepem in romantičnem Har-Jno mrmral zaklinjaške formule.
bu. ki sta ga ovekovečila jih dtdih pesnika Goethe in ne. leži hrib llroeken. ki ima v bajeslovjn nemškega ljudstva pomen kakor pri nas Kick. Na Brocken namreč jahajo čarovnice na metli kakor pri nas na Kick, j Vraža se je še do danes ohranila med (Nemci in spomladi vidiš vstopati na postajah v Ilarzu pol-j no ljudi z brezovkami, ki gredo ■ia Brocken "eopernice plašit".
Brocken pa je znamenit še po drugi čarovniji, ki so jo Angleži letos izrabili za zvočni film. Po ritualu nekega starega barskega magijskega dokumenta je namreč mogoče spremeniti mladega kozlička v lepega mladeniča. Ta vera živi še dan današnji med preprostim nemškim ljudstvom, ki si pripoveduje o tem stvari, ki jih poraja le razgreta domišljija.
Angleži so narod, ki se rad bavi s takšnimi stvarmi. In tako so se našli v angleškem društvu za raziskovanje psiholoških pojavov nekateri možje, ki so sklenili preizkusiti brockensko čarovnijo na licu mesta ter dokazati, da je vse. kar se govori o spremembi kozlička v zalega mladeniča, gola vraža. Pred kratkim se je odpeljalo na Brocken več članov fin-gleškega društva za raziskavanje psiholoških pojavov. Ekspeditdjo je vodil predsednik združenja Harry Price. Udeležili so ^e tudi prof. .Toad. član učit. zbora londonske univerze in dr. Gordon, o-če dekleta, ki je biol pripravljeno sodelovati pri čarovniji, kjer se spremenil kozliček v zalega mladeniča.
Poizkus se je izvršil v noči od sobote na nedeljo. Začel se je natančno opolnoči. Na ozemlju, ki je bilo določeno za poizkus, so ek-nerimetatorji zarisali magični čarovniški krog z belimi kamni s skrivnostnimi simboli ob robu. V sredini kroga je bil trikot, ki je bil s konico obrnjen proti zvoniku kasselske eerk\ve. Predsednik Price in nadzorni član društva Dribed sta bila za produkcijo o-blečena natančno po predpisih. Na glavi sta imela cilinder, ogrinjal ju je črni plašč, na rokah sta nosila temne rokavice, na nogah pa lakaste čevlje. Miss Gordon, ki ji je pripadala pri čarovniji ena najvažnejših vlog, je bila o-bleče na v belo obleko. Držala je kozlička, ki je bil določen za poizkus. na beli vrvici.
Ek»perimentatorji. ki jih je pri poizkusu oblegala ogromna množica radovednežev, so oh določeni liri stopili v krog. Price je takoj, ko je odbila dvanajsta ura. s po-vzdignjenim glasom začel zakli-njanje. Zažgali so kup jelovega dračja in vrgli v kadilnico žerjavico. da se je začel iz posode dvigati dim. Harry Price je zdaj upadel z glasom in je napol glas-
v svo- na pr. "Bog ima moč. da izpre-Tlei-f
meni najnižja bitja v najvišja bitja, on lahko poniža visoke in dvigne k luči one. ki živijo v telili". Nato je Miss Gordon, nedotaknjena devica, kakor zahteva ob red n i k. pomazilila kozlička / mazilom, mešanico prhutarjeve knvi. ostržkov cerkvenih zvonov, rje in čebeljega medu. Pri tem je izgovarjaal be-ede: "Iz prahu si. v prah se povrneš*' Kozliček se je moral trikrat zavrteti v krogu. nakar so zopet prižgali kadilo. Ko se je čez nekaj časa okolica pogreznila v temo. so pokrili kozlička s ponjavo ter ga polili z vrčem vina. Miss Gordon je spregovorila: "Bežite, brezbožni-ki!" Harry Price je polagoma štel, do deset — pričakovanje je do-e-glo višek. Ko je odštel, je potegnila Miss Gordon ponjavo s kozlička — in izpod nje se je namestil mladeniča prikazal zopet kozliček. ki je veselo poskočil. Naj-brže je bil zaradi ceremonije prav tako osupel kakor vsi ostali gledalci. Tisti, ki so pričakovali, da se bo izpod ponjave prikazal zal mladenič, so bili vsekakor razo-čani in so začeli delati vsakovrstne opazke.
Za Pricea in njegove tovariše je bil podan dokaz.-da je "črna magija" nezniisel in bluf in angleški eksperimentatorji so razdrli iluzijo. ki je navdajala privržence okultizma z nado. da so na svetu mogoče stvari, ki realni ljudje ne verujejo vanje.
MILIJARDE SVETOV
sa ino vsem ir j n
ŽIVALI V VLOGI ZDRAVNIKOV
Živali često pomagajo človeku premagati bolezen. Niso samo gola naključja, ki jih poznami vsi iz pripovedovanja raziskovalcev, ko živali res pomagajo človeku prestati težko bolezen. Živali pa rabi;o v medicini tudi sistematično. Znana metoda lecenja krvnih bolezni iz prejšnjih časov je raba pijavk. Zdaj prihajajo pijavke zopet v modo in mnogi znameniti zdravniki priznavajo njihov pomen v medici-ii. Moderna medicina pa pozna s? eno zdravilno metodo, ki se zdi na prvi pogled dokaj čudna, a ima zdravo podlago in se je že med vojno dobro obnesla. Gre za rabo muš-jih ličink v ranocelstvu.
Londonski kirurg Dakin se zelo zavzema za to metodo. Gnojne rane ki jih je treba temeljito desin-ficirati, posuje zdravnik z mušjimi ličinkami, ki jih v 4—5 dneh temeljito očistijo. Ko opravijo ličinke ?voje delo in ko se zopet pokaže zdravo meso, omamijo ličinke s klo-roformom in jih odstranijo z rane. Seveda je pa treba poskrbeti, da se Učinke ne razširijo v zdravo meso.
■■■NUMUlill
Pariška zvezdama ima štiri podružnice. od katerilT ena je na Mont Jilancu. To je gospa Brit t podarila pariškemu zavodu. Ravnatelj francoskih avezdarn je profesor Eclaugou, ki je pred dnevi objavil velike potrebe modernih zvezdam po novejših aparatih in daljnogledih. "Vsaka dobro oskrbljena zvezdama vtane mnogo denarja". — pravi profesor Ksclaugon. "Zato je v tekli zadnjih 130 let zvezdoz.nan.stvo v
Evuopi zelo za ost n o za ameriškimi zavodi, ki imajo denarja vedno dovolj. Važnost zvez.doz.nan stva je dandanes tudi ogromne praktične vrednosti, saj je astronomija dala podlago za moderno mehaniko iu tehniko. Vzemimo hitrost, ki jo zaznavamo v in proti kateri je kar ničeva rekordna hitrost letal in izstreljenih topovskih krogel. Kaj pa je to: ."»(K) do <100 km na uro. katere napravi kako letalo če pa vidimo in vemo. s kako strašni naglico frči zemlja okrog »olnca ? 30 km na sekundo! In tudi ta hitrost je ničeva v primeri s hitrostjo zvezd, ki vsako sekundo prelete več sto km! Razvoj astronomije je prevažen za kemijo in fiziko! Le če bomo Spoznali skrivno •ti ogromnega nebeškega laboratorija. bomo lahko izpopolnili svojega zemeljskega. Kaj pa je 3500 stopinj C električne toplote proti toploti zvezd? Nič!
Zvezdoznanstvo je zadnja leta najbolj napredovalo v Ameriki, kjer je bilo več denarja. Tj. 1000 smo s svojimi aparati lahko pogledali 50.000 svetlobnih let. Sedaj pa imajo v Ameriki daljnoglede. ki obsežejo kar 300 milijonov svetlobnih let. Leča tega daljnogleda ima v premeru l?1^ metra. Astronomija je postala astrofizika. Astrofizika pa je dognala. da "rimska cesta" na nočnem nebu ni le ena. marveč da je to en svet med mnogimi drugimi Doslej so našteli kako *2 milijona svetov, od katerih ima vsak zopet milijone in milijarde zvezd, podobnih našemu solncu! "liim-ska cesta" ima 2 milijona sebi podobnih tovarišic v vsemirju!
To vse so doznali popolnejši aparati. Največji veleum brez dobrih aparatov ne bo mogel najti nič tega. kar sluti, da je. Morda bomo kmalu dobili teleskop (daljnogled). ki bo imel 3 m v premeru. Tedaj bomo odkrili zopet marsikaj. kar nam je danes skrivnost in velika neznanka". Tako profesor Esclaugou.
•Neizmerno je božje stvarstvo in mi smo njem mnogo manj kako;* mravlja na zemlji!
CENA
DR. KERNOVEGA BERILA
JE ZNIZANA
Angleško-slovensko Berilo
(ENGLISH SLOVENE REA<)feR) >Si»ne ammo
Naročite |i pri
KNJIGARNI 'GLAS NARODA
Z16 West lBtn Street New York City
-i
Mali Oglasi
imajo velik uspeh
Izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. Mno go jih je, ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno.
Uprava "O. N."
p ..............g 1 ss
6.	Julija: President Harding
7.	julija:
Ki* t ni ma v Trst
I ere riga ria v Cherbourg
>..-w York v Cherbourg In Hamhurj
Hresdeti v Cherbourg in liremt-n
8.	Ju-ija:
M;ij.»lir v Cherl»ourg Lapland v Havr«
9.	Julija:
lie de Fnncp v Havre
Bremen v Cherbourg in v liretnen
Veendam v Bonl..grie »ur Mer
12. Julija:
Kochanibeau v V igo In Havre ■ 4. Julija:
Libert n.itfn v Cherbourg in Hi.mbtirg I'-eiiin v Cherbourg in Bremen
1C. Julija:
Auuitania v Cherbourg Ibtnerie v Cherbourg
I.-ifa\ette v Havre France v Ila\ re
C< lurnhun v Ch»rl>r>iirg in Bremen Milwaukee v Cherbourg Slutetidam v IU»n|i>grie siir Mer Conte 1 %n>am.iii<> v (Senovo
19. julija:
I.eviathan v Cherbourg K n ropa v Cherbourg in v ilreinen Champlain v Havre	^
BoUlr.gne
15 dvgusta:
crl«-» »-!..ml v Cherlionrg In Hamburg
avg .ista: r;o. Iiambciu v IFayre
l"re». Kooneevlt v Cherbourg In T
Hamburg
13. avgusta:
M- r. neat in v <*herbours l>rlm v llrerren
lhiruliiirs v Cherbourg i 11 Huml>urg
'.9 avgusta:
v (*ht rbniirg
i :«.'r. ii1;i imI v Havre
avgusta:
S . I I UMA v TI!ST
Milwaukee v f'berbourg in Hamburg Y.»Violarn v Cherl>ouig In v Koulognd Mil Mer
21 avrjusta:
I'ohimbu* v Cherbourg In v Bremen
2-1 avgusta:
.-•iit-^.iH v Cherbourg In v P.remen ! •• tU-.-blatni v Cherbouig in V Hamburg
16. avqusta:	o
• '••nie Itianramano v Hrtinvo llomerir v Cherbourg \V«Memlnn«l v Havre
77. avgusta:
5!e «]•• Kruti c v II,ure
!».	v Havre
M iniviv i"ka v »*h»-:boiirg
i:<>tt.T.lani v Cbei bonrg in v ll->uli>(n*
s.ir M.*r
>0 ivgnst.i:
I .• ?a t lin ti v <*lierlMnirg I af:i\ e 11 e v IlaVre
I Ves. Harding v »'herbourg In v Ham-•»iTir
i:n men v Cheibourg In v Bremen
20. julija:
Vri-n. Iloosevelt
v Cherbourg
?1 julija: Olymph* v Cherbourg Han.burg v Cherbourg In Hamburg Si u Iga rt v Cherbourg In Ittem^n
22. julija:
Koma v Cenovo f';.ris v Havre l-.elgenland v Havre
23 julija:
P.ereng.1 rta v Cherb«»nrg \'oIendam v Houlogne Fur Mer
28. julija:
Majcstli' v Cherbourg I Jra rt^e v I lav ie
I »e«
l.mt Hi emen
ras-ic v Havre
»••bland v Cberbnirg in Hambuig iicri v Cherbourg In v Mremeii
11 avgusta:
< ii> oipii' \ Cherbourg A<|iiitan1a \ l "her bourg I ton i a v Cenovo
29. JuiiJa: Con le Cmnde VVeHlernlatid i
r Cenovo Havre
30. Ju'IJa:
lie «le Frame \ Havre
St I.ouis v ClierlHiurg In Hamburg
Rotterdam V Boulogne sur Mer
3.	evousta:
\ IM.CA-NIA v Trst Maiiii-tania v Cherbourg
Il:u-ding v Cherbourg in Uamlmre
4.	avgusta:
New York v Cherliotir}; in Iliimliurg
5.	svgusta:
Ibiiuerie v Cherbourg l.a| land v Havre G. avgusta:
l.niopa v Cherbourg !n v Bremen l.arayette v Havre
V'n .ida m v Cherbourg in v Boulogne isur Mer
9 avgusta:
la via than v Cherbourg
11 d/gust.i:
/•Itiitania v Cherbourg
Albert liullin v Cherbourg In v llam-
liu-g
I»re»<len v Cherbourg in v Bremen
12. avgusta:
I'riris v Havre •'liympif v Cherbourg IVunland v Havre
V JUGOSLAVIJO
Preko Havre
Na Hitrem Eksprespem Parnlku
ILE DE FRANCE
9. Ju'ija 'opo'.dne) 30. Julija — 27. Avgusta '
FRANCE
IG. Julija
PARIS
22. Julija — 2. Septembra
NIZKE CENE DO VSEH DELOV JUGOSLAVIJE
Za pojasnila in potne liste vpra> iajte njše pooblaščen« auent*
cfreriehJ&ifi
in STATE STREET. NEW YORK
VSE PARNIKE!
in
LINIJE
ki so važne za [Slovence j zastopa:
S LEO ZAKRAJ5EK
General Travel Service
I Serond Ave, New York, N.Y.
.......................................................................................
/ Vsakovrstne
KNJIGE
POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO
se dobi pri
"GLAS NARODA"
216 W. 18th Street New York, N. Y.
Telephone: CHELSEA 3818
POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN