JUTRA Telefon; Uradu. 440 Uprava 465 konflikt s polkovnikom Maksimovičem M€uWor$su, FaflnTn* pT&cana v porovTHT CfRirOm Leto II. (IX.), štev. 280 Maribor, pondelfek 10. decembra 1928 izhaja razua nedelja in praznikov vsak dan ob 16. uri Rittea pri poMixm tek. »*. v *L 11.400 V»l}« maeateo. prejaman * Kpruri »11 po poiti 10 0*», dootrvl]«* m teo« p» t* 0<» Uredništvo in uprava*. Maribor, Aleksandrova cesta št, 13 Oglckl p* tarifo Oglato »projMna tu« ogtaml oddoitk .Ju4r»» v LjobJJuV, Proteraon nftoa It* Popolno razkrinkanje Hegemonistična družba v Beogradu je dolga leta varala državljane in zunanji svet, da je ona čuvarica pozitivnih zakonov, ki so bili sprejeti zakonitim potom, opozicija pa naj bi bila pravi upornik, ki vseh teh zakonov ne mara in ki hoče strmoglaviti državo v kaos brezzakonja. Tuji svet, ki ne more poznati naših notranjih razmer in vseh okoliščin, ki so privedle do sprejema tega in onega zakona, si je mislil: Zakoni — dobri ali slabi — so tu, vlada jih čuva, opozicija pa pobija. Danes je ta prevara do zadnje pičice razkrinkana in izjalovljena. Vsemu svetu je očitno, da vladna družba sama vse pozitivne zakone tepta, če ne morejo več služiti njeni oblastiželjno-sti in strankarski sebičnosti. Danes ni več opredelitve: za in proti ustavi, danes je jasno, da hegemonisti sami teptajo to ustavo. Navesti bi se dala cela vrsta zakonov in pri vsakem bi se videlo, da je bil najprej sprejet iz sebičnega namena vladne družbe in da sedaj ravno ta družba svoj zakon smatra za ~ izžeto limono. Poslužili smo se ga do skrajnosti, sedaj ga pa vržemo ali spremenimo! Tiskovni zakon n. pr. je remek-delo nazadnjaštva, pripravlja se pa še njegovo poslabšanje, oblastna samouprava je mala, ozka, pripravlja se pa tudi njena suspenzija. Tako gre po-vrsti. Dr. Koroščev režim je vrgel na mizo odprte karte. Najprej je pokazal, da je velika laž vse napovedovanje pomirljivosti, potem je pa začel s pod-kopavaujem zakonitosti. Najprej se zakon krši, potem se pa spremeni — poslabša s kako naredbo. Moč zakona sc ukinja, mesto nje stopa sila samovolje. Kakor z zakoni, tako se dela tudi z idejami in načeli, ki so življenski temelj vsake države. Demokracija — svetovni ideal se pri nas tepta brezobzirno, cinično in blazno. To teptanje in njegove posledice je dobro razložil znani politik in publicist poslanec SDS Juraj Demetrovič članom akademskega društva »Jugoslavija«. Kmetska in demokratska Srbija, ki Je pred vojno mladim nacionalistom iz srbsko-hrvatske koalicije bila sim-boi demokratske in svobodne vladavine, je po krivdi nesposobnih in nezrelih voditeljev po ujedinjenju postala poprišče dcplasirane In nedemo-kratske hegemonije. Nastale so tam celo teorije o »centralnem delu naroda«, teorije o »upravičeni« hegemoniji, vse pa s pomočjo politike izigravanja. To je v razvoju dogodkov dovedlo do ustanovitve Kmctsko-demokratska koalicije, ki je v svojem bistvu ohranila demokratizem in ki išče rešitve izpod trgovanja in izigravanja hege-inonističnega režima, izpod eksploata cijc tu pandurstva. Ako kdo napada Jugoslovansko misel v nameri, da udari po srbijanskih strankah, dela ve liko pogreško, ker srbijanske stranke nikdar niso hotele jugoslovanstva. Cela njihova politika obstoja samo v strankarskem pohlepu po oblasti, torej v nečem, kar jo v nasprotj: -s pojmom svobode, pravne zavesti an* državljanskih pravic. Mentalitet srbijanskih strank ie fi« vedno obeležen s ZAGREBŠKA OBLASTNA SKUPŠČINA PRISILILA ZASTOPNIKA LIKEGA ŽUPANA, DA JE ZAPUSTIL ŠE JO SKUPŠČINE. ZAGREB, 10. dcembra. Na današnji seji zagrebške oblastne skupščine je prišlo do prvega konflikta med zastopniki zagrebšek obl. samouprave in velikim županem. polkovnikom Maksimovičem. Kakor zagrebški oblastni odbor tako ie danes tudi zagrebška oblastna skupščina soglasno sklenila, da ne prizna polkovnika Maksimoviča za predstavnika državne oblasti in da zato ne pripusti k sela m skupščine niti njega niti njegovega namestnika. Za sejo oblastne skupščine ie vladalo ogromno zanimanje. Galerije so bile natlačeno polne. Pred sejo se je vršil še sestanek poslanskega kluba Hrvatske seljačke stranke. Ob 9.30 se je pojavil v poslopju kot zastopnik velikega župana banski svetnik Uzorinac. Že njegov prihod je izzval veliko razburjenje. Z največjim zanimanjem je vse pričakovalo, kako stališče bo zavzela napram njemu oblastna skupščina. Malo pred 1Q. uro je predsednik oblastne skupščine, Petrovič, otvoril sejo. 2e med čitanjem zapisnika je stopil v dvorano banski svetnik Uzorinac ter zavzel svoje običajno mesto na desni strani predsednika. Čim se Je Uzorinac pojavil v dvorani, je federalistični poslanec Krčelič zaklical: »Mirno! Pontozi Bog junačil Kako Vam gospodine pu-kovniče.« Poslanci in vsa galerija so bruhnili v smeh In nastalo je splošno krohotanje. Iz poslanskih klopi so vrh tega padali klici: »Kdo je ta gospod? Kaj hoče? Poglejte, ali nima morda ostrog in sablje! Oblastne skupščine ne damo mili »rizirati!« šele po daljšem trudu se je predsedniku oblastne skupščine Petroviču posrečilo napraviti red, nakar se je nadaljevalo čitanje zapisnika. Pred prehodom na dnevni red je povzel besedo predsednik oblastnega odbora, P r e d a v e c, ki je v daljšem govoru razloži! sklep oblastnega odbora o nepriznan ju polkovnika Maksimoviča za velikega župana, utemeljujoč ga s tem, da je imenovanje aktivnega oficirja za velikega župana nezakonito in proti-' ustavno. Predavec je končno pozval oblastno skupščino, da naj se solidarizira z oblastnim odborom. Oblastna skupščina je nato brez debate soglasno odobrila sklep oblastnega odbora ter sklenila, da tudi ona ne pripusti k svojini sejam niti polkovnika Maksimoviča jutj nobenega njegovega namestnika. Predsednik oblastne skupščine je potem v smislu sklepa oblastne skupščine pozval banskega svetnika Uzorinca, da naj zapusti dvorano, čemur pa se je ta uprl. Sledilo je viharno' prerekanje, splošen hrup in izgredi. Padali so vsemogoč; klici. Uzorinac se'je prerekal s *; redsednikom oblastne skupščine Petrovičem, ki pa ni pdjenjal in se sklceval na sklep oblastne skupščine. I Mariborska porota VRSTA UBOJEV PRED POROTO. Davi je predsednik mariborskega o-krožnega sodišča dr. Žiher ob srednjem zanimanju občinstva otvoril zimsko porotno zasedanje, ki bo trajalo še v prihodnji teden. Danes so imeli ljudski sodniki pred seboj kar tri slučaje zločina uboja, izvršenega v raznih krajih. Razprave je vodil predsednik dr. Ziher, vo-tana sta bila dss. Zemljič in ds dr. Travner, zapisnikar pravni praktikant dr. Šerlic. Z nožem v srce Radi hudodelstva uboja se je zagovarjal danes pred poroto komaj 18 letni Janez Trafela, delavec z Vodula. Fanta je spravil v kriminal njegov žepni nož. Zgodilo pa se je to takole: Dne 3. septembra zvečer je bila v Juršincih družba Lojzeta in Jožefa Glažarja ter drugih fantov prav dobre volje — vendar popolnoma trezna. — Pred trgovino Kavčič pa so se mirno razšli; vsak je stopil po svoji poti. Po cčsti je korakal lepo počasi in mirno le Lojze Glažar, ki je hip na to naletel na človeka, prinašajočega mu mrzlo smrt. Nasproti mu je namreč privriskal neki Janez Trafela ter se pričel prepirati z Lojzetom Glažarjem. Po nekaj besedah je Trafela v hipu zabodel Glažarja z žepnim nožem v levo stran prs. Rezilo je prodrlo mišičevje in nadreberje ter prebodlo pluča in prerezalo steno osrčnika in veliko srčno žilo. Iz te rane je nastala krvavitev v prsno duplino in osrčnik, ki je povzročila neizogibno smrt že v nekaj trenutkih. Obtoženi Janez Trafela, ki je bil lani pred mariborsko poroto obtožen hudodelstva umora, a bil oproščen, čigar brat pa je bil takrat obsojen na smrt radi istega zločina — je danes dejanje odkrito priznal ter se je Izgovarjal le s silobranom. Obtožbo je zastopal prvi dr žavni pravdnik dr. Jančič, zagovarjal je odvetnik g. Ravnikar. Po izčrpnem pravnem pouku predsednika o značilnostih predmetnera zločina so porotniki soglasno potrdili uboj in soglasno zanikali silobran. Trafela je bil obsojen na štiri leta težke ječe. Uboj v Polani Rihard šoba, 25 lenti delavec iz Slivnice, je obtožen hudodelstva uboja. Pričetkom letošnje jeseni — 26. sept. — so mleli sadje na posestvu Mihaela Lesjaka v Polani. Pri delu sta pomaga- la Soba in neki Kovaček. Okoli poldneva so prikolovratili v vas precej okajeni trije fantje, med njimi Jožef Znidar-ko, ter v razgretem razpoloženju prepevali, igrali harmoniko — a tudi izzivali z neizogibnim aufbiksanjem in drugimi neslanostmi. Ker se domačini niso dali izzivati — saj so bili vsi trezni in pri delu — sta pričela Jožef Žnidarkoin Anton Žigart trgati late z bližnjega plota. To pa je le spravilo iz ravnotežja delavca Riharda Sobo, ki je pustivši svoje opravilo stekel proti plotu in gredoč pobral smrekov kol. Brez vsakega pomisleka je prišedši do razgrajačev pričel treskati s kolom po glavi Jožefa Znidar-ka, ki se je takoj zgrudil. Še na tleh ležečega Znidarka je obdeloval Šoba s kolom! Tako obtožnica. Znidarko je dobil silen udarec na desni strani temena. Povzročil mu je po-polen prelom lobanjske kosti in obširne razpokline na dna lobanje. Krvavitev v možganih je povzročila smrt, ki ji je Znidarko že naslednjega dne podlegel. Ker so porotniki soglasno potrdili vprašanje uboja, je porotni senat obsodil Riharda Šobo — o katerem trdi njegova domača občina, da je sicer dober delavec, a povsod poleg, kjer ga ni treba — na pet let težke ječe. Tretja razprava se je pričela ob treh popoldne. Smrtonosna doga Tfldi 20 letni zidarski pomočnik iz Cerovca Jožef Strmšek se je zagovarjal danes radi zločina uboja. To hudodelstvo pa je bilo izvršeno pri kožuhanju v noči 4. oktobra v Cerovcu. H posestniku Janezu Peršaku so prišli kožuhat Cerovčani in več fantov iz Lahonc. Po dovršeenem delu je sledila običajna zabava s plesom. Okrog polnoči so odšli Lahončani proti domu. Komaj pa so bili nekaj korakov od Peršakove hiše, je poklical Cerovčan Janez Vajda La-hončana Janeza Kocuvana nazaj ter ga vprašal, koga je mislil z besedo »smrkavec«, ki jo je baje izrekel nekaj preje, ko je Vajdov tovariš Petek govoril z nekim dekletom. Kocuvan je odvrnil, da sploh ni rabil te besede. V tem trenutku pa je že pristopil Jožef Strmšek ter brez vzroka udaril Kocuvana z dogo preko glave. Napadeni se je takoj onesvesti. Odpeljali so ga še isti dan v bolnico, kjer pa je izdihnil, ne da bi bil prišel k zavesti. Vsaka zdravniška pomoč bi bila brezuspešna. Maribarski ia dnevni drobil Zahvala kralja Na brzojav, ki ga je poslal v imenu svojih borcev, je prejel g. general Maister sledeče pismo: Častni adjutant Nj. V. kralja, divizijski general g. R. Maister, Maribor. — Gospod general! Njegovo Veličanstvo kralj je z zadovoljstvom sprejel izraze udanosti, prisego in pozdrave borcev za svobodo Maribora in je blagovolil odrediti, da se u-deležencem proslave sporoči njegov pozdrav. — Minister dvora: Jankovič. — mariborsko gledališče REPERTOAR: Pondeljek, 10. decembra: Zaprto. Torek, 11. decembra ob 20. uri: »Hlapci«. (V spomin desetletnice Cankarjeve smrti), s predavanjem g. dr. Sušnika. Sreda, 12. decembra. Zaprto, četrtek, 13. decembra ob 20. »Švejk«, ab. A. Kuponi. Gostovanje g. Daneša. Petek, 14. decembra ob 16. uri »Hlapci«. Dijaška predstava. Cankarjeva proslava v marlb. gledališču. Ob desetletnici smrti našega največjega pisatelja Ivana Cankarja vprizo-ri mariborsko gledališče slavnosten spo minski Cankarjev večer. Po uvodnem predavanju g. prof. dr. Sušnika sledi vprizoritev enega najboljših Cankarjevih del, »Hlapcev« v režiji g. Koviča in ob sodelovanju skoro vsega ansambla. Želeti bi bilo, da mariborska publika ta večer napolni hišo in s tem izkaže dolžno čast velikemu našemu Cankarju. Ove zanimivi predavanji v Ljudski univerzi Dne 30. nov. je govoril g. d r. V. K u-kovec o ustavnih bojih v Jugoslaviji. Podal je poedine faze lOletnega ustavnega življenja od takrat, ko je šla de-iputacija zagrebškega Narodnega veča z adreso v Beograd, pa do sedanjega položaja. Adresa se je v takratni atmosferi splošnega navdušenja brez kritike sprejela, zapustila pa je pri prečanih skrb, ali se bodo temelji naše države res tako uredili, da ne bomo ml peto kolo pri vozu. In ta vznemirjenost Je ostala trajna, kazala s je zdaj v malem nerazpo- loženju, zdaj v detnisijah, ali v opoziciji, enkrat tudi v abstinenci, ki se je zatekla celo v inozemstvo. Po 20. juniju pa je zadobila borba vedno usodnejše oblike; nihče ne ve, kako se bo končala, glavno pa je, da je treba voditeljem zaupati in da bo le dosledna, če še tako ostra borba nam vsem prinesla enakopravnost in s tem tudi zdrave temelje državi. Dne 7. dec. pa je predaval češkoslovaški ataše g. M e I č iz Beograda o gospodarskem položaju ČSR. V suhih številkah, brez vsakega patosa nam je odgrnil grandiozno sliko vsestranskega napredka naše bratske države, čije gospodarska sila se vidi na pr. samo v eni številki: 36 in pol milijard Din znaša dosedanja aktivnost zunanje trgovine! Kakor se veselimo, da si je naša zaveznica znala s solidnim delom pridobiti tako zavidanja vredno pozicijo, tako se nam krči srce ob misli, kje smo Se mi in da bi tudi mi lahko bili mnojro, mnogo dalje, ako bi.... Dr. Novačanov Herman Celjski v Olomucu. Dne 30. nov. so v Olomucu na Moravskem spravili na oder to našo dramo, ki je dosegla sijajen uspeh. Navzočega avtorja so štirikret klicali na oder. Prevod je oskrbel dr. Bohuš Vybfral. Ljudska univerza v Mariboru. Spominska proslava 100 letnice rojstva Leva Tolstega bo drevi ob 8. Njegovo življenje in mišljenje bo ponazoril njegov rojak vseuč. prof. N. Preobra-ženskl Iz Ljubljane. — Prvi sestanek interesentov za tečaj iz logike bo v torek, 11. decembra ob 6. v prvem nadst. soba 2 a. — Razstava čipkarskih del In vezenin v (TJariboru Dne 8. in 9. t m. sta priredila Drž. osrednji zavod za žensko domačo obrt iz Ljubljane in Slovensko žensko društvo iz Maribora skupno razstavo ženskih ročnih del. Za ženski svet je bila ta razstava prva senzacija. Obisk je bil zelo dober in zanimanje za razstavljene predmete veliko. Mariborsko društvo je razstavilo lepo reprezentativno zbirko svojih del, največ vezenin, posnetih v tehniki in ornamentiki po starih slovenskih pečah. Dragocene so bile avbe in zavijače z zlatimi čelniki, ki jih je društvo izdelalo. Zanimivi so dalje izdelki podružnice društva v Ormožu. To so največ čipke, takozvane »Kere«, ki jih delajo tudi muslimanke v Bosni. Kako zelo apartne zavese se lahko zaredijo z narodno vezenino, sta pokazala tudi dva primera zaves v pisani in prekrasen zastor v beli vezenini. Tehnično stran vodi znana organizatorica gospa Anica Ašičeva. Ljubljanski zavod pa je pokazal s svojimi izdelki, da zasluži po vsej pravici on! renome, ki ga vživa s svojimi , prekrasnimi’ iždelki. Ti so tako precizno izvršeni, da morajo zadiviti najbolj razvajeno oko. POdobe v okvirjih so mojstrska dela, ki gredo lahko po vsem svetu. Zlasti je ugajala slika s pavi, posneta po izkopninah petega stoletja. Razstavo jfe aranžiral ravnatelj zavoda, g. Božo Račič, ki je dvignil zavod na občudovanja vredno višino. Njegova tolmačenja glede tehnike in ornamentike so bila zelo interesantna. Poleg pre-j krasnih namiznih prtov in vezenin so | vzbujali pozornost precizno izdelani file ‘izdelki, ki dokazujejo, da se pri nas izdeluje mnogo boljše ln cenejše blago kakor v inozemstvu. Značilno je pa, da delajo hrvatskl umetniki složno z zavodom, ki realizira njihove ideje in načrte v obojestransko zadovoljnost Misli ti bo trieba tudi pri nas, da se bo posvečalo malo več pozornosti umetnemu o-brtu, za katerega razvoj so vsaj pričlp-karstvu dani vsi predpogoji. Za to lepo razstavo smo prirediteljem zelo hvaležni. Značilno za mariborske razmere pa je, da so oblasti to razstavo popolnoma prezrle. Zlasti od oblastnega odbora ie bilo pričakovatj udeležbe, ker se toliko govori o gospodarskem programu. Gospodje bi se na tej razstavi lahko informirali o marsičem in tudi — naučili marsikaj. Odlikovanja. Z redom sv. Save III. razreda so odlikovani: primarij dr. Mirko Černič v Mariboru, dr. Ivan Matko, primarij v Mariboru. Z redom sv. Save IV. razreda Marija Maistrova, predsednica Zenskega društva v Mariboru; z redom sv. Save V. razreda Ivana Lipoldova, tajnica Ženskega društva v Mariboru. Prijava vžigalnikov. Sreska uprava finančne kontrole sporoča, da je rok za prijavo vžigalnikov, kresjlnikov in kremenov pri mestnem magistratu (mestnem knjigovodstvu) podaljšan do 15. decembra. Žigosanje teh predmetov se vrši pri sreski upravi f nančne kontrole brezplačno ter se na te predmete ne bo pobirala nobena taksa. Prispevki za Akademijo znanosti. Zadnjo objavo prispevkov je treba "ooravlti v toliko, da ni sam g. general Maister zbral 154 Din, marveč da je na nabiralni poli, katero je dobil od njega, 7bral ta znesek magistrata! uradnik g-Jože Oorup. —> Na glavni pošti Je zmanjkalo poštnih predalov. Ta pojav je nesumljivo znamenje, da se poslovni svet v Mariboru zelo razvija. Ze leta pa je opažati nedostatek, da so obstoječi poštni predali — 100 po številu, sami na sebi premajhni. Ob pomanjkanju poštnih pre dalov, katerih do 1. jan. 1929 ni mogoče naročiti, ker še niso prazni na razpolago, se odpira veliko vprašanje, če bo v splošno znanih razmerah za potrebno razširjenje poštnih predalov sploh dovolj — kredita, kajti tista tipična »nema kredita« je lapidarna rešitev vseh slovenskih potreb. — Nerednost na železnici dne 3. decembra. V dopolnilo poročila pod tem naslovom v »Večerniku« z dne 6. decembra se nam poroča, da so bile izkaznice za četrtinsko vožnjo na proslavo v Maribor po naredbi generalne direkcije drž. železnice veljavne do vštetega 3. decem bra do polnoči. Neki sprevodnik je ob pomanjkljivem razumevanju v vlaku, ki je dne 3. decembra vozil iz Maribora ob 17.20 uri proti Ljubljani (in iz Zid. mosta proti Zagrebu), zahteval od udeležencev slavnosti celi vozni listek, dasi so bile izkaznice pravilno žigosane, češ, da te izkaznice dne 3. decembra niso več veljavne. Kdor je ob tej vožnji plačal pri blagajni ali sprevodniku v vlaku celi vozni listek in morebiti še globo, naj vloži na železniško ravnateljstvo v Ljubljano koleka prosto prošnjo za povračilo krivično vplačanega zneska. Prošnji naj priloži pravilno žigosano izkaznico in dotični celi vozni listek, ako ga iz previdnosti ni izročil vratarju zad nje postaje ter naj navede v 'prošnji krivično vplačani znesek, zadnjo postajo in natančen ter popoln naslov, na kar se mu bo znesek vrnil. — Vojaško letalo, k! je moralo v petek okrog 3. pop. pristati na polju med Vrbanovo in Ipavčevo ulico, je popravil iz Zagreba poklicani letalski mehanik tako, da se je včeraj okrog 11. ure moglo zopet dvigniti in odpluti nazaj, odkoder je prišlo. — Nezgoda mladega železničarja. Sever Aleksander, 221etni monter državne železnice, je bil na praznik v službi kurilnice drž. železnic. Pri spajanju lokomotive je po nesreči prišel z levo nogo pod kolesa lokomotive, ki so mu odrezala palec leve noge. — Žrtev neprevidnega kolesarja. Na praznik popoldan je pridrvel po Samostanski ulici neki kolesar, ki je ob križišču Strossmayerjeve ulice podrl na tla l61etno dekle Troce Pepco iz Stu* dencev. Pri padcu je ponesrečenka dobila močno kontuzijo na temenu ter si je po vseh znakih pretresla možgane. Ponesrečeno dekle so prepeljali v bolnico. — Policijska kronika zadnjih (ftil ne izkazuje v primeri z dejstvom, ida smo imeli dva zaporedna praznika nobenih posebnosti. Aretirana sta bila v soboto 1 potepuh ter 1 razgrajač, čez nedeljo pa 3, med temi dva pijanca in 1 radi suma tatvine. Prijav je bilo _ prvi dan 17, drugi dan pa 18 za najrazličnejše delikte, dogodke in intervencije. — Izjalovljen poskus samomora. Davi, okrog 4., se je v svojem stan*> vanju obesi! 40 letni trgovski sluga F. Z. ki je bil osumljen soudeležbe uboja v Ljudski kleti. Poklicani rešilni oddelek ga je z umetnim dihanjem spravii k živ ljenju ter odpeljal v bolnico. — T0 je tekom enega meseca že dvanajsti po-sksu samomora, dočtm si je pet obupancev vzelo življenje. — Stanovanjski najemniki! Prijavite svojemu stanovskemu društvu na Rotovškem trgu l takoj vsako povišanje najemnine, že izvršeno in napovedano, držanje praznih stanovanj in spreminjanje stanovanjskih prostorov v poslovne lokale v zadnjem letu, pa tudi kdo zahteva visoke odkupnine za stanovanja ln visoke prispevke za popravila. — Dopisnice zadostujejo. — Društvo stanovanjskih najemnikov za Maribor. Streljačka družina mariborska naznanja članstvu, da se bo vršil redn! občni zbor v četrtek dne 15. decembra ob 20. pri »Zamorcu« v radio-dvoranL Nova izseljeniška dežela NAJVEČJE LJUDSKO GIBANJE. — KITAJCI SO NAŠLI KOLONIJE. 100.000 LJUDI MESEČNO SKOZI PRISTANIŠČE. Amerika s6 pred izseljenci iz Evrope vedno bolj zapira, zato pa daje dobre nasvete, kje bi bil še prostor za naselitve. Tako piše v nekem velikem ameriškem listu dr. Brennert: Na obsežnih, redko naseljenih ravninah Mandžurije, domovine zadnje kitajske dinastije se vrši sedaj velikansko ljudsko gibanje, kojega razmah se sedaj še ne da pregledati in preceniti. Ugotovljeno je le to, da se je samo letos naselilo v Mandžuriji nad en milijon kitajskega prebivalstva iz južnih preobljude-nih kitajskih pokrajin in iz onih krajev, ki so največ trpeli v dolgotrajni kitajski meščanski vojni. Skozi moderna pristanišča Dairen, kjer je zadnja točka južno-mandžurske železnice, potuje mesečno okrog 100.000 izseljencev. Drugi pa prihajajo po železniških progah, ki vežejo Peking, Mukden in Tientsin z mandžursko glavno prometno žiio. Končno se še velike množice vsipajo v Mandžurijo skozi stara vrata kitajskega zidu pri Shanghai-kvanu. Veletok kitajskih izseljencev je Amerika ustavila že I. lg82 za svoje zapad-ne države. Lani 1. julija je pa začel de-gulacijo naseljevanja in so se Zedinjene države Kitajcem popolnoma zaprle. — Vsled uvedenega sistema tudi ni misliti, da bi Amerika sploh še kedaj sprejemala kitajske množice. Upati ni niti na omejeno število, kakor se je od časa do časa pripuščalo pred 1. julijem 1927. Radi tega je bilo nujno potrebno novo področje za naseljevanje kitajskih mas, skoraj brez izjeme samih poljedelcev in nekvalificiranih delavcev. Mandžurske oblasti gredo naseljencem po možnosti na roko, ker je Mandžuriji mnogo leže če na večjem številu prebivalstva. — Revnim naseljencem se dajejo n. pr. po vseh mandžurskih železnicah znatni po pusti. Stari ljudje in otroci do deseti’ let se pa vozijo celo zastonj. Klimatične in vegetacijske razmere Mandžurije so jako ugodne. Na za prvo silo obdelanih njivah uspeva posebno dobro fižol, grah, proso, kaoliang in rž Z boljšim obdelovanjem se bodo pa do segli tudi drugi pridelki in se obeta poljedelstvu v splošnem dober uspeh. I, toda vizija jev trenutku izginila. Tri dni se je vizija ponavljala, iz česar sklepam kot psiholog, da ima tudi drevje dušo, kakršno ima človek, ki se vrača vedno tja, kjer je pretrpela veliko nesrečo in bol. Tuči slauni pisatelji se v svoji preveliki fantaziji tu in tam preacj hudo spodtaknejo. Znani francoski pripovednik Alfonz Daudet je v svojem sloviiten romanu »Tartarinu« napisal tudi naslednji stavek: »Velblod je stekel in za njim jo je ubralo tri tisoč Arabcev, ki so režali in kazali svojih šest tisoč zob«. — Po tem sodeč je bil 3audet dober pripovednik, a zelo slab poznavalec zob. Ni nikakega dvoma, da e moralo tri tisoč ljudi imeti več kot šest tisoč zob, ker bi sicer bili to sami starci, vsak z dvema zobema in bi v teh letih gotovo ne bi mogli tekat za velblodom, Sp«rt (0:1), Ljubljana: poleg gori opisanih tekem so igrali še v soboto Ilirija—Hermes 7:1 (4:1) ter Grafika—Reka 4:0 (3:0). . __ ,1 Zagreb: Gradjanski—Viktorija 4:1 I55K manbor zmagoualecu (i-d, Concordia-Hašk 4:2 (2:0), Hašk- 505p05Uetskem turnirju Gradjanski 3:2 (2:0), Concordia—Vikto-..... j , rija 2:1 (1:0). Jubilejni pokal si je pribo- V soboto m nedeljo je gostovalo mo- rjja Concordia ■ štvo ISSK Maribora v Ljubljani, kjer Gradec: Sportklub-GAK 1*0 : se je udeležilo nogometnega turnirja za DunaJ. Sportklub-Austria 3:1 Gosposvetski pokal. Med sestmu tekmo BAC________FAC 1-0 (0-0) valci si je po težkm boju priborilo dra- Praga; Slavia-Admira (Dunaj) 6:2 goceno iroiejo, ki je ze tretja v lecošn;i (3;1)!! viktoria Zižkov-DFC 3:1 sezoni. ______ Maribor:Svobodaf 6:2 (4:1). Xek skozI Maribor. Na rajmočnem in skoraj nemogočem v soboto se je vršil skozi Maribor terenu sta nastepila v prvem kolu ISSK stafetni tek, katerega se je udeležilo Manbor m ljubljanska Svoboda. Gostje, troje stafet Dve Je p0stavilo ASK Pri-nevajem takih tal, se uvodoma niso zna- morjei eno pa SK železničar. Zmagala šli, polagoma pa so pridobili na sigur- je prva stafeta Primorjai dočim je dru. nosil 111 sta'r.0 prevladovali, kar je iz- ga izstopila. raženo v samem rezultatu. _!__________J._________________ ____________ Prve ninrte nesigurnosti ja izrabila ,grače nzkda\ |n 5eda| Svoboda m dosegla vodstvo po levi zve zL Kmalu za tem je prodrlo levo krilo Igrače so v razvedrilo otrokom in da« »Maribora«, ki je s krasno potezo do- tirajo od postanka človeka. Že v pra- seglo izenačenje. Rezervno levo krilo, starih časih so najnavadnejši predmeti Zemljič, je nastopilo prvič v prvem mo- >z gline, male domače živali in . posode, šjvu in nadvse častno prestalo težak pomenili največje otroško bogastvo. krst. Ostali del tekme je bil »Maribor« v Igrače, ki so bile izdelane iz lesa, so stalni premoči, toda težak teren ni do- povečini izginile, dočim so se nekatere voljeval, da bi moštvo svoje kvalitete vendar ohranile. V Egiptu hranijo ne- številčno krepkeje uveljavilo. kaj igrač, ki v zadostni meri izpopolnju- Sodil je g. Schneller precej nesigurno. ie znanje in podatke kulturne zgodovi- vccif Msrihnr • cv fisriio A»A | ne, zlasti pa je vazen dokaz,' da so 0- Maribor:SK Ilirija 4:4 (1.3). LtaIe jgrače §e danes k-ak(jršne SQ ljubili otroci najstarejših dob. 'Zahteve Največje zanimanje je vladalo za fi- otrok se niso izpremenile niti za las. Za nalno tekmo med prvakom mariborske- časa- faraonov so otroci imeli fšte želje ga okrožja in SK Ilirijo, ki je po zadnjih kot danes. Deca je v vseh zgodovinskih zmagah nad »Haškom« in »Primorjem« dobah enako mlada in želje po razve-dokazala, da postaja zopet resen kandi- drilu in zabavi ostanejo vedno enake, dat za prvaka Slovenije. Vsa Ljubljana Staroegipčanski konjiček je imel isti naje bila uverjena, da bodo mladi Mari- men in za otroka isto vrednost kakor borčani podlegli, zlasti ker jih je sreča- sodobni konjiček iz Nurnberga. Že stari nje s »Svobodo« bolj izčrpalo, kot »IH- narodi so poznali specijalno panogo in-rijo« srečanje s Hermesom. Proti »Ma- dustrije, ki se je bavila z izdelavo 0-riboru« je nastopila »Ilirija« s svežo kril troških igrač. Atenski trg je nudil za sko vrsto, razen tega pa je blatnega te- skromne denarje priljubljene igračke, rena vajena, kar je izrazita prednost. Največjo vrednost pa je za mlade He-Prve minute so potekle v preizkuša- Jence pomenil trojanski konj z malimi liju moči. Opaziti se je dalo, da je »IH- junaki v trebuhu. Trojanski konj je torija« na svojih tleh sigurnejša, vendar rej samo predhodnik sodobnih svinče-pa je prišla tehnična premoč gostov ta- nih vojakov in zibajočih konjičkov. Mali wj do izraza. Akcije obeh strani so o- Mojzes in mali Perikles sta se igrala na stajale brezuspešne, končno je Berton- 3na^ način in se zabavala z istimi igra-celj s krasno plasirano žogo dosegel čarni kakor deca sodobnosti — stoletja vodstvo za »Maribor«. Takoj za tem je radia in raketnih vozil, prodorni Šiški izenačil in Iliriji je v rora že zapečatena, zlasti ko je »Ilirija« Kakor za vse ostalo, tako obstoja tudi začetkom drugega polčasa dosegla še za dobro spanje posebna umetnost. To četrti goal. Premoč »Maribora« kljub te- se pravi: dobro spanje se da priučiti, mu ni popustila in iztrajnim borcem' se Kaj pa naj storim, da boril dobro spal? e pod vodstvom neutrudljivega Unter- Nekateri zdravniki priporočajo, da je reiterja posrečilo v 15. minutah doseči dobro stlačiti pod glavo čim več blazin, izenačenje. »Maribor« je v tem delu tek Drugi trdijo, da mora biti glava na isti tne naravnost briljiral in prizadevanja I "vižini kot noge, da kri laže cirkulira. lirije, da bi izsilila zmago, so ostala Nadaljni zopet priporočajo posteljno Jrezuspešna. Dosežen uspeh je vsako- blazino iz konjske žime, ki baje izvrstno Sar iznenadil, kajti polčas je trajal le 35 vpliva na dober spanec. In končno mo-minut. raš po mišljenju nekaternikoV, če hočeš Podaljšek 2X10 minut je tudi ostal lep? spati, imeti lice obrnjeno proti vzho neodločen, nakar je' žreb prisodil pokal du m ležati na desni strani. IK teh recep-5SK Mariboru, kar je po kvaliteti igre tov torej izbiraj in poskušaj;' kaj ti bo docela zaslužil. bolje prijalo. Sodil je g. Deržaj sicer objektivno, v ■ ? ofside pozicijah pa nesigurno. Dva go- < • ala za »Ilirijo« sta padla iz of sidea. r^emal paša ne ITJ.iUje (oti 7:1 za Maribor. Turški vladar Kemal ‘paša, dosmrtni /_'mago v Gosposvetskem turnirju predsednik prenovljene turške republike K ; Maribor« ponovno dokazal, d3 je naj- in sedanji ministrski predsednik, je na-sposobnejše moštvo v Sloveniji, ko pa ravnost neutrudljiv v svojih reformah, se vigrajo nove moči napada, bo daleko Ko se niti ena ni izvedla, je objavljena prekašal vodilne klube ljubljanskega in zapovedana že druga itd. Turške no-podsaveza. V letošnji sezoni si je mo- vine javljajo, da je odredil Keirial paša štvo priborilo vse tri v Sloveniji razpi- po dekliških srednjih šol?h obvezno sane pokale, dočim mu je naslov prva- strojepisje. Brez odlašanja So' pričeli s a Slovenije iztrgal le slučaj. V pomladansko prvenstveno sezono gre s sigurnimi izgledi. AKS PRIMORJE :SK ŽELEZNIČAR 6:3 (2:1). Na praznik je gostoval v Mariboru prvak Slovenije in porazil Železničarje v razmerju 6:3. ASK Primorje, ki je sicer nastopilo z nekaj rezervami, jc imelo najboljšega moža v Jugu, dočim so domačini imeli zborno obrambo, v napadu pa sta sc uveljavljala Pavlina. Sodil je g. Nemec. Bil je nemogoč in ie dov-oljeval nedicipliniranost, ki bi jo mo ral iprvak, zlasti kot gost, bolj spoštoval, posebnimi urami daktilografijc. V Turčiji gre vse kot namazano in bo menda kmalu tudi nam postala ta država vzor c.Viiizacije, itočnosti im reda! Turške tajinstvene žene torej brzo zapuščajo orijentalne sanjarije in postajajo poslovne žene, kakoršne so njihove tovarišice na zapadu. Zrafcoplou z diamanti Iz Londona poročajo, da se. jfe zrakoplov, ki je b"il natovorjen z dijamanti, ponesrečil na poletu med Capetpwnom in Nawaqualandom. Dragoceni tovor se je pri katastrofi deloma raztresel. Pilot po- j nesrečenega zrakoplova je :okal pri življenju, a se je ustrelil, ker sc je smatral odgovornega za ogromoo Škodo, SfffT« Mtfrlfi«! VECERNTK Mrd V Mariboru, 'dne '10. XII. I92g. Teple Thurston; Sovražnikova žena Prvi del. »Vedeti morate«, je dejala, še predno je zamogel Madden slediti njenemu pozivu, »da sem bila takorekoč napadena« >> Zakaj je to rekla? Odgovarjala je na Draperjevo majanje z glavo. »Saj veste, da sem bila povabljena k francoskemu poslaništvu. Bila sem že oblečena, ko je prišel mr. Madden. Moški najbrž ne veste, kaj je to: biti že oblečen. To ni samo vprašanje obleke — to je pripravljanje pravega razpoloženja: bila sem že popolnoma oficijelna, kakor nalašč za zabavo na poslaništvu, kjer b' morala zastopati slovitega historika — svojega slučajno odsotnega moža. In v tem razpoloženju sem zvedela o puškah, o Vaši ladji, o hiši na skalnati obali. Svoje skrbno pripravljeno razpoloženje sem morala odložiti. Irci so pač nestrp ni.« Te laži mu je pripovedovala s smehom. Bil je smeh, ki bi celo Maddena premotil. Tudi Draperja je prevzel, a ga ni ganil od sklepa. »Če imate toliko oblek kot razpoloženj, potem mora biti omara v Vaši sobi tako velika, da pridete komaj v posteljo«, je menil. »Nekega dne, ko mi ne bo dobro, a bi rada videla prijetne znance, ki hodijo po londonskih ulicah, lahko pridete k meni na čaj. Tedaj lahko vidite tudi mojo omaro.« »Zelo me bo veselilo«, je odvrnil Dra-per. Pogledal je na uro ter s hladnim pozivom uprl svoj pogled v Maddenov obraz. Bilo je, kakor da gre v drugo sobo ter mirno zapre vrata za praznim govorenjem. »Povejte mi svojo stvar, ravno dvajset minut še imam časa«, je rekel. Madden je razvil načrt, ki je bil sprejet od vodstva stranke. Govoril je slabo. Hotel je biti podjeten, a mu je brezupnost kakor svinec težila vsako besedo. Jana je čutila, kako se bori. Utrinki upanja so prodrli včasih kakor kriki. Njeno srce Je tedaj odgovarjalo, Čim bolj je motrila Draperiev obraz, tem bolj je občutila: Irci so bili otroci. V hiši Ardegina so uredili tajno brezžično postajo. Ko je Madden o tem pripovedoval, je zvenelo to kakor otroško veselje nad igračo. Tako zaupljivi so bili — imeli so toliko lepih nad . . . »S „Candido” bi ostali lahko vedno v zvezi«, je rekel Madden. »V eni noči b spravili ves tovor na kopno. Obvestili bi Vas, kdaj bi bil najboljši čas. Posebne nevarnosti ni pri tem.« Jana, ki je dobro poznala Maddenovo življenje zadnjih dveh let, se je zalotila pri začudenem vprašanju, kaj še sploh smatra za posebno nevarnost, Misel je bila smešna, a je bolela. »Vaša ladja ne bo vzbujala suma«, je nadaljeval prepričevalno, »a če bi ga tudi, bi Vas mi lahko obvarovali torpe dovk, dokler ne izložite tovora. Potem bi se dali lahko mirno preiskati, gospodi bi pa rekli, naj gre k vragu.« »In kaj naj bi bil vzrok«, je vprašal Draper, »da bi „Candido” naenkrat premestil v Evropo? Ta smer mi še nikdar ni prišla na misel.« »To je res, ali bili ste daleč na jugu, ob južnoameriški obali. Saj ste se vozili celo v Valparaiso.« »Odkod veste to?« »Za vraga, ali mislite, da bi mislili na Vašo ladjo, če ne bi vedeli, da je brod, kakoršnega potrebujemo! Vsako njeno pot poznamo. Sedaj, ko je že davno konec vojne, je vendar naravno, da pride Vaša ladja tudi v Evropo.« »Čemu?« Vprašanje je bilo nepotrebno. Stavljeno je bilo v znak hladne odklonitve. Sedaj sta vedela oba, da je Draper že napravil svoj sklep in da je bila igra že od začetka izgubljena. »Prosim Vas, kakšno boljšo pretvezo še hočete?« je vprašal Madden obupano, »AH Vam ne zadostuje to-le: Bogat Amerikanec obiskuje v mirnem času tudi evropska morja?« »Mi v Ameriki nismo tako navdušeni za Evropo, da bi za pot preko velike luže tratili več časa kot je treba. Nagle oceanske prevoze štejemo parnikom za veliko. Morje je sicer lepo, vožnja brez pristankov pa je dolgočasna celo z velikimi razkošnimi parniki, kaj šele z ladjo, kakoršna je moja. Pri podjetju, kakoršno mi predlagate, ne bi mogel povabiti prijateljev, da me spremljajo. Ali zahtevate od mene, naj se sam petnajst dni dolgočasim na odprtem morju in da končno še uživam gostoljubje kakšnega angleškega zapora?« »Za Irsko se je že hujše pretrpelo«, je rekel Madden. Draper se je smehljal. 4 ««h« tl MMM tm» Oto BKali 2«nMw, Ih H0*H. » a« retoamnaga *Mia)«t «aak» taaata 60 p, tltotnj* »■•••»i Ota tO — Antično elegantne »Bledermaler« omare, lep velik perzljanski muf in velika krasna omarica za smodke z dvema girandoloma je na prodaj. — Cankarjeva ul. 8, priti, desno. 2386 Velika pisalna miza, dve drugi mizi, zrcala, vse iz hrastovega lesa na prodaj. Vprašati: Kreko-va ujca 8, I. nadstr. desno. 2358 Pritlično stanovanje s sobo in kuhinjo v mestu, mesečna na jemnina 200 Din dobi oni, ik p'ača najemnino za eno leto naprej. Pismene ponudbe pod »Stanovanje« na upravo lista. 2357 Prodaja gozdnega posestva * lastnim lovom. Proda se pod ugodnimi pogoji posestvo v izmeri Čez 200 oralov z lastnim lovom (od tega okoli 185 oralov gozda) z hišo ln gospodarskimi poslopji ter z kompletnim inventarjem vred. Pismene ponudbe na poštni predal št. 89 glavne pošte v Mariboru. 2366 »Mojo zanimanje za Irsko je bilo toplo in živo, dokler se nisem tam pri nas sešel z de Valerom. Seveda, bil sem vedno Amerikanec, ali Amerikanec, ki vrže tu in tam dolg pogled nazaj na deželo,^ iz katere je prišla njegova rodbina. Ko sem pa v Newyorku naletel na Vašega de Valero, sem imel občutek, kakor, da se je — ne vem kako bi se izrazil — staro rodbinsko posestvo znašlo naenkrat v rokah neke suhe, meni silno daleč sorodne device, ki se je ravno — kakor Vi pravite — oblekla v histerično razpoloženje.« »Ali niste bili nikdar več na Irskem?« ga je prekinila Jana. »Ne, nisem bil.« »Potem tudi ne veste, kako malo ali kako mnogo pomeni to, kar ste Vi videli, za Irce. De Valera ni voditelj. Irska še sploh nima voditelja. Otroci so tam, truma otrok, ki se drži za roke, ker jih združuje obup in vedni strah pred razcepom. In vedno se močno držijo ter izpolnijo vsako vrzel, katero zareže smrt, To je moja slika o Irski.« -Draper je zopet pogledal na svojo uro. Potem se je dvignil s kupa blazin kakor mož. ki se otrese zadnjih sledov svoje maskerade, ki mu je postala ne-prijetna.^ Jano je pogledal v oči in rekel: »Nepristojno vprašanje mi je na jeziku, mrs. Carroll. Pri Vas ni opravičila, če se tega ne ve, kar bi rad vprašal, ko sem prišel tako daleč.« Njen instinkt je bil hitrejši od njegovih misli. Takoj je vedela, kaj je hotel. Vprašal je po njenih otrocih. »Nimam jih«, je dejala. Prijel je njeno roko, se sklonil ter jo poljubil. »Ne dvomim, da je tako, kakor ste mi rekli o irskih voditeljih«, je rekel. »Če se zberejo otroci ter si podajo roke, ne bodo dosti storili; misel na to mi pa ne bo težila srca, dokler smejo ti otroci priti, da se razjočejo v Vašem krilu,« Naglo se je obrnil k Maddenu. »Veselilo me je. da sem se lahko z Vami sestal na teh gostoljubnih angleških tleh,« Odsev nasmeha je šinil preko njegovih ust. »Če bi bili tam pri nas, bi lahko zaslužili lepo premoženje. Lahko bi hodili samo od dvorane do dvorane ter kazali svojo glavo s slavno ceno teh tisoč funtov. To bi bilo popolnoma varno. Vašega zanimivega predloga ne bi rad odklonil z »ne«. Lahko mi pa verjamete, da sem daleč od »da«. Lahko rečem, da so se mi v imenu čednega števila irskih društev moleli klobuki nasproti in da sem metal vedno denar v nje. Odgovorili mi boste, da bogatemu človeku tega ni treba biti žal. Naj bo! AH samo tedaj, če je prepričan, da se bo tudi delalo. Rado se daje le tedaj, če ima človek utis, da ima klobuk tudi svoje dno. Zdi se mi pa, da so si v Ev--ropi izmislili pokrivala le radi tega, da pobirajo v nje po Ameriki. Ko sem si pred dvemi leti kupil ladjo, nisem mislil na čast, ki mi je sedaj izkazana z Vašitn z ar im »vi m predlogom. Vašo ponudbo si bom še premislil in gospo Carroll bom obvestil o svojem sklepu. Ona bo že dobila zvezo z Vami. Ali ne zanašajte se na mene, mr. Madden! Otroci smo, kakor je označila globokočutna dama tu poleg mene — in »Candida« mi je še veliko prenova in prelepa igrača. Ne bi želel, da jo zaplenijo ali pa potopijo nek-ie ob obali Waterforda. Sicer bom pa o stvari že bolje premisli! jutri zjutraj, ko sem bom oblačil v razpoloženju.« In odšel je. Jana je prva zbrala svoje misli. Bila je prepametna, da bi še več govorila, kot je že in tiho ga je spremljala do vrat. »Ne utrudite ljubeznivih dam v baru preveč s plesom«, je rekla. Omenil je svojih petinštirideset let. »Tudi to ni jamstvo za presanesljivost in dobroto«, je odvrnila. Odšel je, ne da bi se ozrl, slišala je pa, da se je smejal. Ko je stopila v sobo, si je Madden z rokami zakrival obraz. Za trenutek ga je opazovala, potem pozvonila in rekla: »Vzravnajte se, vsaj za minuto.« Briton je vstopil. »Vse lahko zaprete«, mu je naročila, »za vežna vrata se pa ni treba brigati. Mr. Madden gre takoj in bom že sama za njim zaprla.« Stala sta in poslušala, kako je sluga zapiral okna in vrata ter odšel navzgor v svojo sobo. Ko je vse utihnilo, je sedla na svoje prejšnje mesto. »Pridi za trenutek sem«, je dejala. Prišel je k njej. Predno je vedel on, predno je vedela ona, je klečal poleg nje z glavo v njenem krilu. Njegov obraz je občutil toploto njenega telesa, ki je žgala skozi svilo. Zastopnike za tipizirane in gotove naprave za čiščenje ln odtekanje vode iz železnega betona, zgrajene po priznano uspešnem načinu, se takoj sprejme. Zahteva se intenzivna delavnost, marljivost in zanimanje, nudi se pa visoka provizija brez stroškovnih doklad ali fiksu-ma. Gradbeno tehnično naobraženi gospodje z zvezami z gradbeno oblastjo in gradbeno industrijo imajo prednost. Prijave z referencami pod M. B. 8672 na Rudolf Mosse, Miinchen. 2354 Novi črni ženski plašč s krznom ceneno na prodaj. Vprašati: Tomšičev drevored št, 30. —- 2352 Lepo zračno sobo opremljeno oddam takoj. Naslov p