UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8 !tiskarna L nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. lopoldne ln od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi so ne vračajo. Nefiankirana pisma se ne : : sprejemajo. : : NAROČNINA: celoletna po pošti ali 8 pošiljanjem na dom za Avstro-Ogrsko in Bosno K 21'60, polletna K 10'80, četrtletna K B-40, mesečna K 1*80; za Nemčijo celoletno K 26'40; za ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 30'—. i s Posamezne številke po 8 vin. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov .* .* .* ob pol 11. dopoldne. *. \ * UPRAVNI.ŠTVO se nahaja v Šelenbnrpjovl ulici štev. 6, II., in uraduje za sliauke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečer. Iuserali: enostopna pctitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana j:: in reklame 40 vin. — lnseraie sprejema upravništvo. Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo. —— Reklamacijo lisla so poštnine proste. ' Štev. 343. V Ljubljani, v ponedeljek dne 29. julija 1912. Leto II. Vabilo na naročbo. . > izhajs stane naročnina Za avstro-ogrske kraje: Zai-ja izhaja vsak dan ob 11. dopoldne in | celoletna polletna I četrtletna I mesečna K 21-60 „ 10 80 , 540 „ 180 Za Nemčijo: celoletna..................................K 2640 Polletna........................................ 1320 četrtletna..................................6 60 : mesečna........................................... 220 Za ostalo inozemstvo celoletno 36 kron m sicer s pošiljanjem na dom ali po pošti. Naročnino je pošiljati naprej. I . Posamezna številka 8 vin. v administraciji ,n tobakarnah: Naročnina se pošilja pod naslovom : Upravništvo .Zarje« vLjubljani. Kraljevski komisar. c«.*** :• Vlado*; Zagreb, koncem julija. Scved-i i p t r 5ravi na Hrvaškem gospodariti, sk-i l,(^‘ djugod vladanje zelo gospodar- Kdnr ^ i. n nas pa ma neko posebnost; i -5’ £°sPOdari v prvi vrsti zase. Dobro i? Podariti v prid dežele in naroda je menda P vsod po svetu karekteristikon dobre vlade. <.a j3? so vladajoči možje prepričani, V' mP dobro vladali, ako so cimveč prigospo-J,". 1 X svo^ ^ep. ^ velikem in malem se dela tako. Ze od Kliuenovih časov sc prakticira tako — lc z malimi izjemami; imenovanje za ban^ sc smatra tukaj kot prilika za obogatitev. Ker je lani neki madjarski list objavil serijo člankov pod naslovom »Pohod Tatarov na Hrvaškem«, v katerih je naštel, na kakšen način je znal ban Tomašič dobiti v vseh večjih bankah predsedniška in po-(lobna mesta in s tem velikanske dohodke, za katere se mu ni bilo treba toliko truditi kolikor pavu, kadar dela iz svojega repa kolo, in je prišla škandalozna zadeva tudi v ogrskem parlamentu v debato, je vstal tedanji ogrski mini-strsKi predsednik Khuen-Hedervary in je zago- •dSJ°rSč-eYe Praktike, češ da so banovi dohodki majhni in da je treba postranskih dohodkov, ker bi moral ban drugače doplačevati iz svojega zepa — to da ve on, Khuen Heder-vary, iz lastne izkušnje. Kuhen Hedervary je imel res lahko izkušnje; saj je bil dvajset let hrvaški ban. Ali kar se tiče doplačevanja, si je Khuen dovolil trditev, ki je zelo dvomljiva. Gotovo je najti ljudi, ki imajo več dohodkov kakor hrvaški ban. Toda okroglih osemdesettisoč kron bi morda v Zagrebu zadostovalo tudi za tisto reprezen-tacijo, ki je združena z dostojanstvom hrvaškega bana, in tupatam bi se dal kakšen tisočak tudi še prihraniti za poznejša leta, ne glede na to, da ni bilo treba Khuenu preveč skrbeti za bodočnost. Hedervarski grof je dejal, da to ni mogoče, ampak da mora ban doplačevati. Ko pa je že tovoril o svojih izkušnjah, je pozabil povedati, °d česa je doplačeval. Zakaj od ničesar se ne more dati nič; o Khuenu pa je znano,, da je bilo njegovo bogastvo takrat, ko je prišel za bana v Magreb, vredno ravno toliko, kolikor nič. Imel --te Pač v Nuštaru svoje posestvo, ali to je bilo tako zadolženo, da mu ne bi bil ostal niti vinar, če bi se bilo prodalo. Tudi sicer je bilo vse njegovo bogastvo negativno. Od česa naj bi bil torej doplačeval? Taka matematika je nemogoča. Toda nekaj druzega je bilo mogoče, namreč to, da je Khuen zapustil Zagreb kot bogat, kot jako bogat človek, tako da si tudi v dvajsetih letih ne bi bil mogel od banske plače privarčiti toliko, kolikor znašajo sedaj njegova aktiva. Njegovo posestvo je zdaj krasno urejeno, brez dolga, namesto tega ima še denarja toliko, da pač ne pride nikoli v skrbi, in enak uspeh je imelo njegovo vladanje tudi za njegovo žlahto. Kupčije na deželne stroške so znali delati naši mogotci tudi v malih rečeh. Znana je .Czernkovicheva afera s postreščkom iz dobe, ko je bil podban. Dal si je nekoč zvečer prinesti časopise v vinograd. Namesto da bi bil plačal pot, je pa dal postreščku nakaznico za dve kroni na — deželno blagajno. Tomašič je že delal bolj v velikem slogu. Te dni si je kupil dvoje velikih hiš v Zagrebu; in tudi on je bil nekoč bolj siromašen nego bogat. Z njim vred je preskrbljena vsa njegova družina in vse svaštvo, sam pa je velik kapitalist. Lahko bi se reklo, da je postalo izkoriščanje oblasti v osebne ekonomične namene že tradicionalno. Nikomur se pa v tem oziru še ni tako dobro godilo kakor Čuvaju, ki je absoluten gospodar in nima niti najmanjše kontrole nad seboj. Ko je bil Čuvaj imenovan za bana, so ljudje trdili, da je to nesposoben mož. Vse se je na Hrvaškem čudilo, da more tak človek postati hrvaški ban. Ali to je bila zmota; Čuvaj je ravno tako sposoben kakor njegovi predhodniki. Za svoj žep in za svojo žlahto zna ravno tako skrbeti kakor drugi pred njim. Čuvaj snuje v Zagrebu deželno hipotekarno banko s pomočjo dunajskega bančnega društva. Take bančne ustanove so že iz To-mašičevih časov sumljive. Za ustanovitev Čuvajeve banke ima služiti kapital takozvanih »Imovnih občin«, ki obstojajo še iz dobe vojaške granice. Ta kapital znaša več miljonov, in v poučenih krogih trdijo, da ima Čuvaj dobiti provizijo, ki bi se mu imela izplačati takoj, ko bo nova banka začela funkcionirati. Razun tega pa ima tudi nekoliko njegovih sorodnikov v njej dobiti' prijetne sinekure. Za svojo žlahto skrbi Čuvaj sploh z gin-ljivo vnetostjo. Svojega nečaka Zlatka Čuvaja n. pr. je imenoval za kraljevskega notarja (bi-lježnika) v takem okraju, v katerem nosi to mesto velikanski dobiček. Ta nečak je popolnoma nesposoben človek, ki pa ima na vesti take reči, da bi bil mora! že davno v luknjo, če ne bi bila justica na Hrvaškem povsem v službi vladne politike. Zlatko Čuvaj je dobil notarsko mesto zastonj; druga taka mesta se pod Čuvajem prodajajo, in sicer po tridesettisoč kron. Dannadan prihajajo novi Čuvajevi škandali na dan. Kar je tukaj navedeno, je le majhen primer. O drugih bomo Še poročali. Ali že to zadostuje, da se lahko zakliče: »Uboga Hrvaška! Gorje ti pod takimi pijavkami!« Zmaga zidarjev v Gorici in moč centralne organizacije. »Zarja« je že objavila kratko poročilo • zmagi goriških zidarjev. Ali ker je bil ta boj izredno važen in uspeh popoln, je vredno, da EMILE ZOLA: Rim, Medtem se v sobi, pod težo tragične veli-Čajnosti, ki jo ie bila zapustila ceremonija, še nič ni genilo. In zdaj šele je Dario dvignil trepalnice. Pogledal je svoje trepalnice in ko je videl, kako so se skrčile, kako so se sestarale, se je pojavila na njegovem licu neskončna bolest zaradi bežečega življenja. Nedvomno se je Šele v tem jasnem trenotku izza pijanosti, s katero ga je bil omamil strup, v njem prvič zdramila zavest njegovega položaja. Oh, umreti, v takih bolečinah, v takem propadu umreti! Kakšna okrutna strahota za to lahkomiselno sebično bitje, za tega oboževalca lepote, veselja in svetlobe, ki ni znal trpeti! Pre-kruto je kaznovala neusmiljena usoda njegov Dojetr--’-*) rod. S.imega sebe ga ie bila groza, j^Krabu ga je obup in otročji strah, ki mu je dal toliko moči. da ie sedel in se ves prepadel ozrl P° sobi, da bi videl, če so ga vsi zapustili. Ali 0 Je njegov pogled zadel Benedeto, ki je še vedno klečala ob vznožiu postelje, ga je še en-, rat z vso silo pognalo k niej. Z vso strastjo, “J s.? ^u j0 še dopuščale moči, je iztegnil roke p otl njej in 7nfecllal nieno ime: »O Benedeta. Benedeta!« , ~na, nepremična, otrpla v čakanju, m bilfj ovrnila očesa od njp.ea. Bilo ie, kakor da bi .^strašno z*0’ ki ii le ugrabilo ljubega, tudi-nje . tevalo in jo uničevalo, kakor ie on slabel. Lice Je pobledelo, kakor da ni telesno, in skozi vetle punčike se le odpiral pogled v njeno io!< ^ z^ vi(te1a od smrti vstaja- im a’ z Stegnjenimi rokami kRočeera njeno e> Je tudi ona vstala in stopila bliže k postelji. semT« m mo* • • • Tukaj sem, tukaj sta sfa videla Pierre ln Viktorina, ki vedno ležala na kolenih, vzvišeno deja- napišemo še nekaj vrstic, v katerih hočemo jasnejše pokazati važnost te zmage, v spodbudo ostalim zidarjem po Slovenskem. Stavka je trajala 56 dni, t. j. od 21. maja do 15. julija 1.1. Solidarnost in vztrajnost stavkujočih je bila velikanska. Mojstri, ki se prvi mesec niso hoteli pogajati, so potem sami prišli prosit za pogajanja. Dva tedna, preden je stavka končala, smo jim popustili tri vinarje od naših zahtev, a niso jih hoteli sprejeti; dva tedna pozneje pa so sprejeli vse, kar smo zahtevali. In sicer odpravo akordnega dela. priznanje zaupnikov, deveturni delovni čas, minimalno plačo, za zidarje po treh letih prakse 46 vin. na uro, za zidarje po petih letih 50 vin. na uro. Izredno delo in delo na visečih odrih 10 % več, ponočno in delo ob nedeljah 50% več. Tedenski prazniki so odpravljeni. Upoštevale se bodo ministrske odredbe glede na varstvo in zdravje delavcev. Pogodba velja do 31. decembra 1914. Kakor se razvidi, je uspeh velikanski. Odpravili smo akordno delo, ki je za zidarje velikanske važnosti. Kjer se dela na akord, tam vlada anarhija in prepir med zidarji, brezposelnost in desorganizacija. Akord je najboljše orožje podjetnikov proti naši organizaciji, zato se tudi trudijo na vso moč, da bi si akordno delo ohranili. Dobili smo za pol ure na dan krajši delovni čas. To se pravi: v Gorici je štiristo zidarjev, ki bodo delali 200 ur na dan manj, in bo delalo 22 zidarjev več kakor sedaj; zidarji sami pa bodo imeli pol ure na dan več časa za lastno izobrazbo. Plača je bila pred stavko za odrasle zidarje od 38 do 46 vinarjev na uro. Ali 46 vinarjev so imeli le najboljši zidarji, 5 % od vsih zidarjev. Srednja plača je bila 40 vin. Sedaj pa bode minimalna plača 50 vin., to se pravi: najslabši zidar, ki dela že pet let »za zidarja, bo imel 50 vin. Dosegli smo torej povišek 12 vin. na uro po prejšnji minimalni plači, ali pa 1 K 8 vin. na dan ali 6 K 48 vin. na teden več plače. Ravno takšne priboljške imajo mladi zidarji, ki so bili prej naravnost sramotno plačani. To je takšen uspeh, kakršnih je bilo malo. Sedaj je na zidarjih, da delajo na to, da se bo ta pogodba natančno upoštevala. Zlasti zaupniki morajo na to strogo paziti, sicer bo ves naš boj in zmaga popolnoma brez pomena, če zidarji ne zahtevajo tega, kar so dobili. Strogo je treba paziti, da pristopijo k naši organizaciji vsi tisti, ki še niso. Danes ni več izgovora: zakaj naj plačujem v organizacijo. Danes je vsak prepričan, da je sijajna zmaga edinole zasluga naše organizacije, brez katere ne bi niti vinarja pridobili. Organizacija pa je tudi edina garancija, da bodo podjetniki vpoštevali pogodbo, ker imajo strah pred organizacijo, ki jim je sedaj pokazala svojo moč. Na drugi strani smo se tudi y. em lra.s.u Prepričali, da smo bili v boju sami, lnJtaIijanski narodnjaki so skupaj pri- ffSrsLanrss,?nas ie Zaključno poročilo stavke. Pred stavko je bilo v Gorici 335 zidarjev. Stavke se je udeležilo prvi teden 267 zidarjev s 185 otroci (drugi so odšli). Zadnji teden je stavkalo še 125 zidarjev z 80 otroci. Med stavko je odšlo 166 zidarjev, prišlo 81. Stavko-lomcev smo imeli 8. Računski zaključek. Dohodki: Centrala poslala 13.300 Ki razni delavci 9 K 35 vin.; skupaj 13.309 K 35 v. Izdatki: Podpore stavkujočim 12.387 K 20 vin.; potovalne podpore 369 K 50 vin.; razni stroški 213 K 6 vin.; skupaj 12.969 K 76 vin. Centrali nazaj poslano 339 K 59 vin.; skupaj 13.309 K 35 vin. Te številke kažejo jasno, zakaj je treba denarja; brez denarja ni zmage. Požrtvovalnost stavkujočih. Tisti zidarji, ki so šli na delo k podjetnikom, ki so podpirali naše zahteve, so se obvezali, darovati vsak po 3 krone na teden za podporo stavkujočim zidarjem, ln res, v dveh tednih se je nabralo 175 kron. Ker pa je potem takoj stavka končala, so sklenili, da naj se ta de-nar izroči polovico »Zarji« in polovico »Socialista Frullano«, ker ta dva lista sta bila edina, ki sta odločno stala na strani stavkujočih. In stavkujoči (čeravno so bili potrebni) so se odrekli tej podpori in enoglasno sklenili, naj se ta denar izroči našim listom. S tem so zidarji pokazali, da znajo ceniti važnost delavskega časopisja. Ta čin goriških zidarjev je sijajen zgled delavske solidarnosti in požrtvovalnosti, sijajen zgled in posnemanja vreden 1 Ljubljana in Kranjsko. — Liberalno-klerikalna komedija V Tržiču. V Tržiču se je zgodilo, da je klerikalna z nekaj skrivnimi liberalci ocvrta in pomešana klerikalna klika iz tržiškega magistrata pregnala ošabno in samopašno nemško kliko. No sedaj pojo ginjeni liberalci in klerikalci epopeje in slavospeve kakor bi ti tiči prepevali* če bi n. pr. spet smel ustoličiti slovenskega vojvodo na gosposvetskem polju... Ginjen narodnjak modruje v sobotnem »Slov. Narodu« tako-le: »Mi smo pa le veseli. Po toliko stoletjih smo strli to grozno verigo, po toliko letih svobodneje diše Slovenec na svoji grudi, in kaže se mu lepa, prijetna bodočnost. Kako ne? Bratu bo gospodaril brat in bratova roka ne bo tako težka kakor tujčeva pest.« — Da ne postane kateremu naših zvestih čitatcljeVi slabo, moramo odnehati, zakaj neosoljen krop je pristni nebeški nektar (olimpska marka) Vi primeri s to narodnjaško ambrozijo. Po sto in sto slovenskih občinah »gospodari bratu brat« in davi slovensko delavstvo bratovska roka klerikalca ali liberalnega purgerja. če imenuje slovenski narodnjak to razmerje bratovsko, Je pa precej podobno razmerje bratov-Adamo-vih sinov v prvem kolenu... Klerikalci so nam pripravili hujše »presenečenje«. Ob protestu zoper infamno odredbo deželne vlade, ki je razveljavila izvolitev klerikalcev Dečmana in Vidra samo za to, ker sta delavca, smo opomnili klerikalce, zakaj so pustili delavska odbornika, svoja pristaša na cedilu in zakaj so mirno v žep vtaknili sklečeo vladno klofuto, ki jo je začutilo vse delavstvo. Pri tem smo klerikalno gospodo mimiogrede še opomnili na sramoten volilni red, ki so ga skovali za občine in ki jemlje veliki kategoriji delavstva, poslom pasivno volilno pravico in v drakonskem paragrafu poštene delavce imenuje v eni sapi z razbojniki in norci. Namesto odgovora na te očitke so dali podpisati Dečmanu in Vidicu sledečo izjavo: »Podpisana izjavljava, da odločno odklanjava, da bi se »Zarja« ogre- nje. Bilo je tako izredno, tako veličastno, da sta ostala prikovana na tleh kakor ob nadzemeljskem dogodku, katerega nimajo biti ljudje več deležni. Benedeta sama je govorila in ravnala kakor bitje, ki stoji, oproščeno vseh konvencionalnih in socialnih vezi, že izven življenja, ter vidi in posluša bitja in stvari le še iz neizmerne daljave, iz neznane globočine, v kateri ima izginiti. »O, moj Dario, ločiti so naju hoteli. Da, le da se ti ne bi mogla nikdar vdati, le da ne bi mogla biti nikdar srečna roko v roki, so sklenili tvojo smrt, dobro vedoči, da vzame tvoje življenje tudi moje s seboj . . . Tisti mož te je umoril — da, on ie tvoj morilec, tudi če je kdo drugi to storil. On je prvi vzrok, on me je ukradel tebi. ko sem imela postati tvoja, on je razdrl najino življenje, on ie raztrosil okrog naju in vdihnil nama strrp, ki naju umori . . , Oh. kako ga sovražim, kako ga sovražim! Zmlela bi ga s svojim sovraštvom, preden odidem v tvojih rokah odtod!« Nien glas se ni dvigal, govorila je te strašne besede globoko šepetaioča, enostavno, brez strasti. Pradovo ime se ni niti izreklo, in komaj da se je ozrla na Pierra. ki je bil odrevenel, in ie ukazujočega obraza dodala: »Videli boste mojega očeta. Povejte mu, da sem preklela njegovega sina. Blagi junak me je zelo ljubil, jaz ga še ljubim, in te besede, ki mu jih sporočite, mu morajo razparati srce. Toda jaz hočem, da jih zve; zaradi resnice in pravice mora vedeti to.« Ko je Dario opazil, da ga ne gleda več, da niso njene jasne oči več uprte vanj, je blazen od strahu, še enkrat zaihteč v zadnjem boju, zopet iztegnil roke k njej. »Benedeta, Benedeta!« »Pridem, pridem, moj Dario . . . Tukaj sem!« Še bliže je stopila, in stoječa poleg postelje se ga je skoraj dotikala. »Oh, prisegla sem madoni, da se ne vdam nobenemu možu, niti tebi ne, dokler ne dovoli Bog z blagoslovom svojega duhovnika. Za višje, božansko dostojanstvo sem smatrala ostati neomadeževana, deviška kakor madona, ne spoznavajoča nesnažnost in nizkost mesa. Izbrano, redko darilo ljubezni, darilo neprecenljive vrednosti sem hotela prinesti od svojega srca izvoljenemu ljubemu, da bi bil za večne čase edini gospodar moje duše in mojega telesa ... Z zobmi in nohtovi, kakor se človek brani volka, sem branila to devištvo, na katero sem bila tako ponosna, proti onemu drugemu — s solzami sem je branila proti tebi, da bi ne onesnažil zaklada v skruneči groznici, pred sveto uro dovoliene slasti ... In če bi vedel, kako strašno sem se bojevala sama s seboj, da bi se ne podala! Blazno hrepenenje me je gonilo, da bi bila zaklicala: Vzemi me, imej me, odnesi me! Kajti vsega sem te hotela imeti, popolnoma sem se ti vdala — brez pridržka, kot žena, poznavajoča, sprejemajoča in zahtevajoča ljubezen, ki napravi iz ženske soprogo in mater ... Oh, kakšne bolečine sem trpela, da sem ostala zvesta prisegi, ki sem jo storila madoni, kadar je šumela stara kri po meni kakor vihar! In zdaj taka nesreča!« Še bliže je stopila, njen glas pa Je postal §0 prisrčnejši. »Ali se spominjaš tistega večerar ko si se vrnil domov s prebodeno ramo? . . . Imela sem te za mrtvega in sem kričala od blaznosti, misleča, da odhajaš, da te izgubim, ne da bi spoznala srečo. Psovala sem madono, obžalovala sem tisti trenotek, da nisem s tabo zapravila blaženosti, da bi bila umrla s teboj, združena v takem trdnem objetju, da bi naju bili morali skupaj pokopati ... In da ni to strašno svarilo nič koristilo! Bila sem slepa, bila sem ne- umna, da nisem razumela nauka. Zdaj je prišlo zopet nadte — ugrabilo te je moji ljubezni, in ti odhajaš, ne da bi se ti bila naposled vdala, dokler je bil še Čas ... oh, bedna ponosna žena, abotna sanjarka!« Kar je zdaj besnelo v njenem pridušenem glasu, je bil srd praktične, razumne ženske, kakršna je bila vedno. Je li madona, ki je tako materinska, zahtevala nesrečo ljubečih? Kako naj bi jo bilo ujezilo ali razžalostilo, Če bi ju bila videla tako srečna, tako strastna, roko v roki? Ne, ne, angelni se ne jokajo, če se ljubi dvoje ljubečih na zemlji, bodisi brez duhovnika; nasprotno, smehljajo se in od radosti pojo. Strašna prevara je, da se ne bi smelo izkusiti veselje, da se ne bi smelo ljubiti na zemlji, če gori živa kri v žilah. , »Benedeta, Benedeta!« Je ponavljal umirajoči, otročje se zgračujač, da mora tako sam tja v večno črno noč. .,om. »Tukaj sem. tukaj sem, Dario — pridem!« Potem, ko se ji Je zazdelo, da je Viktorina, ki se v resnici ni niti genila, napravila kretnjo, kakor da hoče vstati in preprečiti njene namene, Je dod< a: »Pusti, pusti, Viktorina! Nič na svetu me ne more poslej ovirati, zakaj to, kar je, je močnejše od vsega, močnejše od smrti. Prej, ko sem klečala, me je nekaj dvignilo, me pognalo naprej. Vem, kam grem . . . Nisem Ii prisegla tisti večer, ko je bil zaboden? Nisem h se zarotila, da bom samo njegova, bodisi v zemlji, če mora biti? Dajte, da ga poljubim — naj me vzame s sabo! Mrtva bova, pa vendar poročena. za večnost poročena!« Vrnila se je k umirajočemu in se ga zdaj doteknila. , , . . »Moj Dario, tukaj sem, tukaj semU Vala za naju, kakor je to storila v številki z dne 17. julija t. L, ker preveč jasno govori hinavščina iz dopisa v omenjeni številki. Če je bilo vam, socialnim demokratom, res kaj 11$ tem, da bi bili delavci prišli v občinski zastop, žakaj pa naju niste volili, ampak rajši volili fcvoje kandidate delavce, o katerih ste dobro Vvedeli, da nobeden ne bo zmagal? In zakaj Ste volili kapitaliste, čez katere y: istem članku sedaj odrihate? Midva pa tudi javno pribijeva, da sva bila, sva in ostaneva pristaša S. L. S., katera edina kaj stori za delavca ne ie v besedi, ampak tudi v dejanju in se je tudi zavoljo zavržene najine izvolitve pritožila na c. kr. upravno sodišče. — V Tržiču, dn^ 26. julija 1912. — Franc Dečman, Franc Vidic.« Kaj hočeta gg. DeČmtn in Vidic s to izjavo? Da sta klerikalna podrepnika in farovški marioneti, to smo vedeli že pred izjavo. Nikoli se zanje nismo ogrevali in tudi za hip se nismo izpozabili, da bi bili uzrli v njiju zastopnika tržiškega delavstva. Proti nezaslišanemu argumentu deželne vlade smo protestirali, ki je izrekla, da gg. X. in Y. vsled tega ne moreta biti občinska odbornika, ker sta delavca in na Zakonodajni škrndal klerikalne deželnozbor-ske večine smo opozorili, ki je prav s svojo sramotno določbo o razbojnikih, poslih in norcih omogočila za vse delavstvo žaljivo argumentacijo deželne vlade. Proti nespodobnemu nazoru deželne vlade smo protestirali, ker je žaljiv za delavstvo in se danes ali jutri lahko Obrne— ne proti farovškim marionetam, temveč proti resničnim delavskim zastopnikom. In od klerikalcev, ki so gg. Dečmana in Vidica volili, smo zahtevali, da energično protestirajo proti vladni odredbi, bodisi s tem, da ju kandidirajo demoslrativno v I. razredu, ali pa s tem, da odlože mandate. Pritožba na upravno sodišče je navaden pravni lek zoper vse upravne nezakonitosti in ni manifestativen protest in tudi ni zadoščenje. Ce skromnim 'dušicam gg. Vidica in Dečmana zadostuje, nas pa ne zanima. Pohlevni ovčici znata po tujem konceptu ali pa po tujem diktatu biti tudi pru-drzno-domišljavi; to dokazujeti z vprašanjem: zakaj ju socialni dfemokratje niso volili. Odgovor: Tižiška občina je po ogromni večini delavska občina; če bp tržiško delavstvo zavedno in edino, si lehko iz lastne moči in po $yoji volji postavi in izvoli vse odbornike v tretjem razredu. In take resnične zastopnike 'delavstvo potrebuje; z odborniki po farovški milosti mu ni nič pomagano! — Kanalizacijska dela v Ljubljani. V soboto s s je sestal odsek občinskega sveta za nadziranje del pri zgradbi nabiralnikov ob Ljubljanici. Stroški za kanale ob levi strani Ljubljanice bodo stali 350.927 K, na desni strani 3.09,062 K. Stroški so za okroglih 40.000 kron večji, kot j« bilo prvotno proračunano. Odsok je načrte soglasno odobril in sklenil, da se razpišejo kanalizacijska dela. Povabljene bodo specialne tvrdke in vsa domača podjetja, ki se pečajo z betonskimi deli. Rok za vlaganje ofertov je tri tedne, dela se imajo izvršiti najpozneje v 300 dneh, ki so za delo ugodni. Nadalje se bo pretresal načrt, ali ne bo kazalo podaljšati kanalov - nabiralnikov do Codelli-ievih zemljišč za prisilno delavnico. To podaljšanje pa bi mogla prevzeti mestna občina ie ob izdatni podpori dežele ali države. V pogodbi. ki se predloži ponudnikom, je izrečeno, ‘da se ima podjetnik ozirati predvsem na domače delavce, da ima skrbeti za zdrava stanovanja, natanko izpolnjevati predpise o delavskem zavarovanju in je za delavce, zaposlene Mil kanalizacijskih delih, določena minimalna mezda 3 K. Svoj čas so se liberalci m Nemci opirali v občinskem svetu Kristanovemu predlogu, da naloži občina podjetniku dolžnosti na-pram zaposlenemu delavstvu, in so producirali v svoji opoziciji najabotnejše argumente proti Kristanovi zahtevi. Kakor kaže, so se prepričali o nesmiselnosti in nesocialnosti svojega odpora! — Pritožba zoper moščanske volitve. Zoper občinsko volitev y Mostah so liberalci vložili pritožbo. —- Podeljevanje štipendijev za dijake je izročeno dostikrat v roke ljudem, ki presojajo vrednost in potrebnost dijaka s čisto svojega stališča. Večinoma sodijo po kvalifikaciji očetovi ali njih sorodnikov. Torej, če je podeljevalec uradnik, bo dobil štipendij uradnikov sin, če je oče dosegel višjo stopnjo še bolje in je to dokaz, da je poslužen v smislu podelje-vančevemu in tudi ne gre, pravijo, da bi se druge podpiralo, ko je uradnikov sin tukaj, ki ne more postati delavec, dočim kmečki ali delavčev sin lahko prime za vsako^ delo. Če je podeljevalec duhovnik, ali klerikalna korporacija ali pa liberalna se neguje zopet koritar-stvo in protekdja v teh koruptnih političnih razmerah prav često. Kakšne ostudne krivite se gode v tem pogledu, je javnosti le malo znano. K tej opazki nas je prisililo dejstvo, da se je podelilo več ustanov ljubljanskega trgovca izključno sinovom nemških višjih uradnikov, dočim za potrebnejše prosilce ni bilo ne vrednosti in ne potrebnosti. Jako poučno bi bilo, če bi kdo prebrskal vse to, pa primerjal, kje je odločevala poštenost, kje pa ne. — Pondeljek sobota; še šest dolgih dni — pa bo tu nedelja. »Težko sem Čakal«, poreče vsakdo, >pa sem vseeno dočakal zaže-ljene nedelje dne 4. avgusta, da pohitim popoldne v Vodmat v gostilno »pri Babniku« na vogalu Bohoričeve m Zalokarjeve ulice, kjer se vrši vrtna veselica pevske podružnice »Vzajemnosti«. Čisto gotovo vem, da se bom tu prav prijetno zabaval; saj je pa spored tudi tako mnogovrsten, da gospod dolgčas niti prostora ne bo imel, kamor bi položil svojega rojstva trudne kosti. Zato pa bom tudi vsakogar opozoril na to veselico; zabave bo dosti; pa mala vstopnina le 30 vin. za osebo, otroci do 14. leta pa so prosti. Torej se gotovo vidimo v nedeljo 4. avgusta popoldne v Vod-matu pri Babniku. Na svidenje! Pa ta teden še dobro agitirajmo za udeležbo.« — Naslovi brzojavk. Da se prepreči vsak nedostatek pri dostavljanju brzojavk, je odredilo c. kr. trg. ministrstvo z ozirom na § 13 brzojavnih določb sledeče: Naslovi brzojavk morajo biti tako popolni, da izključujejo vsak dvom, komu na] se brzojavka dostavi, in da ni treba šele iz besedila sklepati, komu je pri sličnih imenih pravzaprav brzojavka namenjena. Obenem se obveščajo vse tvrdke in posamezne osebe, ki imajo slična imena, da si preskrbe tekom 10 dni skrajšani brzojavni naslov proti letni pristojbini 40 kron, oziroma da ukrenejo potrebno, da bodo opremili odpo-šiljatelji za nje namenjene brzojavke s popolnim naslovom — z imenom in priimkom, ki izključi vsak dvom pri dostavljanju. Po preteku teh dni se bodo smatrale brzojavke, ki dojdejo z nepopolnimi naslovi, kot nevročljive, o čimer se bodo obvestili odpošiljatelji v zmislu tozadevne dolečbe brzojavnim potom. — Ustanova za slepce. Meseca septembra 1912 bodo oddali v c. kr. vzgojnem zavodu za slepce na Dunaju eno mesto ustanove dvornega svetnika viteza Zhismana. Do tega mesta imajo pravico slepi ubožni otroci obojega spola in 1 —1-jjLL1--J—LLJJSJL.1, USUS«. - I ■ MARK TWA1N: Ljudožrci na železnici. Pred kratkim sera bil v St. Louisu in potoval od tam na zapad; ko smo v Terre Haute, Indiana, prestopili, je na mali postajici vstopil v železniški voz gospod petinštiridesetih ali petdesetih let, blage in dobrodušne vnanjosti, in sedel poleg mene. Prav prijetno sva se razgo-varjala celo uro o različnih rečeh in zdel se mi |e izredno pameten in zabaven. Ko je izvedel, Tda sem iz Washingtona, me je povpraševal po znanih možeh in po kongresnih zadevah, in takoj sem spoznal, da govorim s človekom, ki mu |e znano politično življenje v glavnem mestu in ki je poznal celo značaj, vedenje in navade senatorjev in poslancev v zakonodajnih zbornicah. Kar se ustavita dva neznanca poleg naju; eden od njiju pravi tovarišu: »Harris, če mi storiš to uslugo, ti tega ne pozabim nikoli!« Oči mojega novega spremljevalca so se veselo zaiskrile. Besede so ga nedvomno spomnile na srečen dogodek. Potem Se mu je obhčJe zresnilo, skoro da stemnilo. Obrnil se je k meni, rekoč: »Dovolite, da Vam povem zgodbo, tajno poglavje iz svojega življenja — poglavje, ki se ga nisem še nikoli dotakni), odkar se je zgodilo. Poslušajte me potrpežljivo in obljubite mi, da me ne motite z vprašanji.« Obljubil sem mu, pa mi je pravil naslednjo dogodivščino, zdaj vznemirjeno, zdaj otožno, ampak zmerom tesnobno in z občutkom. Povest t uj c a. 19. decembra 1853. sem odpotoval z večernim vlakom iz St. Louisa v Chicago. Vsega vkup nas je bilo štiriindvajseLpotnikov, nobene fcame in nobenega otroka. Zidane volje smo bili in kmalu so bila sklenjena prijetna znanstva. Pot je obetala, da se srečno izteče, in mislim, da ni nihče od vse družbe slutil strah, ki nas je čakal. Ob enajstih dopoldne je začelo prav močno !*sea5i6eaH brez razlike veroizpovedanja v starosti od 7. do 12. leta in z dovoljenjem c. kr. nižjeavstrij-skega namestništva celo do 14. leta starosti, in sicer najprej oni, ki so rojen} na Kranjskem, potem oni, ki so rojeni na Koroškem in naposled oni, ki so rojeni na Štajerskem. Prošnje, ki jih ob dokazanem uboštvu ni treba kolkovati, je vložiti pri ravnateljstvu c. kr. vzgojnega zavoda za slepce )Direktion des k. k. Blinden-erziehungsinstitutes) na Dunaju II./2., Wittels-bachstraBe 5, najkasneje do 15. septembra 1912. — Izžrebani porotniki pri tukajšnjem c. kr. deželnem sodišču za tretjo porotniško dobo: Franjo Arko, posestnik v Postojni, Leopold Benčina, posestnik v Starem trgu; Cizej Anton, pek v Ljubljani; Dečman Anton, tovarnar in posestnik v Ljubljani; Dekleva Leopold, posestnik in mlinar v Bujeh; Galle Franjo, graščak v Bistri; Hribar Dragotin, tovarnar in posestnik v Ljubljani; Jerančič Anton, trgovec in-posestnik v Ljubljani; Jelovčan Franjo, trgovec in posestnik v Gorenji vasi; Jeglič Rudolf, posestnik hotela v Kranju; Kauschegg Karol, zasebnik v Ljubljani; Kollmann Robert, trgovec in posestnik v Ljubljani; Krenner Gottfried, učitelj v pok. v Ljubljani; Krhlikar Nikolaj, posestnik v Gradacu; Kavčič Ivan, gostilničar in posestnik v Zireh; Kosler Peter, veleposestnik v Spodnji Šiški; Kranjc Ivan, trgovec in posestnik v Borovnici; Mrak Valentin, posestnik in gostilničar v Ljubljani; Majdič Josip, trgovec v Kranju; Pardubsky Alojzij, kontorist in posestnik; Plankar Josip, posestnik in gostilničar v Ljubljani; Počivalnik Karol, hotelir in posestnik v Ljubljani; Pupis Rudolf, trgovec in posestnik v Zgornjem Logatcu; Rogelj Matija,-posestnik v Ljubljani; Ružička Ivan, c. kr. ka-tastralni nadzornik v pok. v Ljubljani; Steno-vec Robert, posestnik v Ljubljani; Šeber Makso, posestnik in tiskarnar v Postojni; Sar-tori Ivan, posestnik in ključavničar v Radovljici; Štrumbelj Ivan, posestnik in gostilničar na Studencu; Thaler Rafael, trgovec v Škofji Loki; Urbančič Ivan, posestnik in gostilničar v Trnovem; Vidmar Jakob, gostilničar in posestnik v Ljubljani; Verovšek Jurij, trgovec in posestnik v Ljubljani; Zidan Mihael, čevljar in posestnik v Ljubljani; Zakotnik Albin, restav-rater v Postojni; Zafred Matija, gostilničar in posestnik v Št. Petru. N a d o m e s t n i p o r o t-niki: Adamič Ivan, posestnik in vrvar; Bizil Anton, mesar in posestnik; Grabnar Matija, posestnik in trgovec z usnjeni; Kregar Ivan, mesar in posestnik; Krivic Ivan, trgovec; Legat Leopold, posestnik in knjigovodja; Podboj Ivan, posestnik in trgovec; Smole Ivan, posestnik in ključavničar in Treo Oskar, posestnik in prevoznik, vsi v Ljubljani. — Začetek porotnih razprav bo 26.-avgusta. — Zdravstveno stanje v Ljubljani. Novorojencev je bilo od 14. do 20 julija v ljubljanski občini 12, dva sta bila mrtva rojena. Umrlo je 26 oseb, in sicer 14 domačinov in 12 tujcev. Za otročnico jih je umrlo 12, eden za Škrlatico, 7 za jetiko, 1 vsied mrtvouda in 17 vsled raznih drngih bolezni. Za nalezljivimi boleznimi je obolelo 6 eseb, in sicer 1 za ošpicami, 2 za Škrlatico, 1 za tifusom in 2 zg dušljivim kašljem. — S trebuhom za kruhom. V petek se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 35 Slovencev in 33 Bolgarov; 25 Makedoncev in Hrvatov je prišlo nazaj. 14 Hrvatov se ie odpeljalo v Inomost. — 10 dragoncev je v petek zvečer iz Maribora semkaj pripeljalo 7 huzarjev pod poveljstvom desetnika. Pred časom je svojevoljno zapustilo v Slov. Bistrici 30 dragoncev vojašnico. Šli so naravnost v Maribor, menda z neko pritožbo. Tam so jih djali v preiskovalni zapor, kjer so bili obsojeni vsak na šest mesecev garnizijskega zapora. — Drugi bodo prestali kazen v Mariboru, 10 pa v Ljubljani. — Odmev h »Glavne posojilnice«. V Trstu so aretirali bivšega ljubljanskega občinskega svetnika g. K. Megliča, ki ga je državno pravdništvo že dalje časa zasledovalo. Prepeljali so ga v Ljubljano in izročili deželnemu sodišču. — Nagla smrt. V petek dopoldne je prišla! k zasebnici Frančiški Kromarjevi v Študen-tovski ulici št. 7 leta 1866 v Babnemvrhu rojena ter v Preddvor pri Kranju pristojna samska šivilja Marija Lombarjeva in tožila, da ji je slabo. Prosila je, če se sme nekoliko odpočiti, kar ji je Kromarjeva dovolila. Ko se je' pozneje zgrudila, na tla, so jo položili na po-! steljo, kjer je popoldne izdihnila. Na lice me-, sta došll policijski zdravnik je konstatiral, dai je Lombarjevo zadela srčna kap. — Griža. Po nekaterih krajih v tuhinjski dolini se je pričela močno širiti griža. 1 — Nezgoda v mengiški pivovarni. Ko sta v petek v mengiški pivovarni smolila sode nadsodar Valentin Stabianik in sodar Peteri Zabavnik, se je odprla neka pipa in vrela smola je pričela brizgati na sodarja. Stabianik je nevarno opečen po obrazu in na telesu, Zabavnik na levi roki. — Utonil je v Savi na Jesenicah pretekld sredo 7letni sinček tovarniškega delavca Mraka. Voda ga je odnesla po tov. rakah do prve turbine, kjer so ga potegnili že mrtvegat iz vode. i — Otrok se zadušil v pepelu. 25. t. m. se je na Selih pri Kamniku zadušil v pepelu poldrugo leto star otrok Anton Droljc. Pripravili, so pepel v koš, da bi šli posipat po njivi zai, ajdo. Medtem, ko je odšla mati v hišo po se-, javnico, je prevrgel otrok koš s pepelom nase; in se zadušil. — Rokovnjač. Od meseca junija dalje se potika po dolenjskih vaseh neki mlad Človek, ki izvršuje prav predrzne tatvine. Ko so domači na polju, ulomi z železnim drogom v hiše in omare ter odnese denar, srebrnino in zlato. J Posestniku Francetu Blažiču v Mirni vasi jej ukradel 50 K v bankovcih in 6 K v srebru. Nje- j govi ženi 220 K in za 20 K drobiža. Frančiški; Blažičevi mošnjiček z 8 K drobiža in za 20 K* bankovcev. Popil je tudi latvico mleka. Marij\ Zavrl istotam je ukradel iz podstrešja dve ple-_, četi in 5 kg boha, v hiši si je naredil solato in vzel kruh. Pri Jožefu Stamcarju v Cužni vasi je udrl v hišo in preiskal po omari, razmetal | obleko in ker ni našel denarja, je odšel brez plena. Ko je bil osemletni Janez Hrastar sanj i v hiši in je tat vlomil v njo, je deček začel vpiti, tat pa je skočil k njemu in mu zamaši! z roko usta, ker ga pa le ni pomiril, ga je oklofu- I tal in odšel. Francetu Sedlarju na Cikani, občina Trebelno, je vzel, ko je udrl skozi okno vi sobo, mošnjiček z 2 K 78 vin. in britev. Antonu Zupančiču istotam je ukradel britev in kos kruha. Iskal je denarja, a ga ni našel, zato i® razmetal po sobi vso obleko. Francetu Grabnarju istotam je vzel drobiža iz hlač za 8 K in njegovemu bratu 3 K 44 vin. Ivani Selkovi vi Blečvrhu je vzel iz omare 20 K. Martinu Se-bance iz Bogneče vasi 20 K. Marijo Dragan, p domačfc Grobinko iz Cikave, je na CCSti ustaVU in zahteval 2 K, sicer da ji vzame vse, kar ima. Prestrašena žena mu je izročil 2 K. Francetu Novaku iz Prapretnice je ukradel iz omare 40 K in Matiji Pel kotu iz Prapretnice 45 K ter škarje za trte. Antonu Sitarju istotam srebrno uro in iz omare 1 K 40 vin. Jakobu Šepiču Vi Stari gori je vzel iz omare 3 K. Tat je 25 do 30 let star. — Umor. Pred dnevi so ponočevali V, Mlada tičih pri Mokronogu posestnikovi sinovi Franc Rus. Franc Zorc in Franc Repovž. Okoli polnoči jim je prišel po cesti nasproti VinccnO i Žitnik iz Hrastovca. Omenjeni trije so ga ta- j koj napadli in nekdo izmed njih ga je sunil ž nožem v prsa. da je obležal mrtev. Kdo izirioJ napadalcev je morilec, še niso dognali. — Ukradeno kolo. V soboto dopoldne ' bilo posestnikovemu sinu Stanislavu Vrhovi iz Vrhovnika pri Dobrovi ukradeno iz veže V! Gradišču št. 3 »Puchovo« kolo, ki je še dobi o Ohranjeno, prostega teka, črno pleskano, poln® t snežiti. Kmalu ko smo zapustili vasico Welden, nas je objela neizmerna prerijska samota, ki se v dolgočasni enoličnosti razgrinja brez človeških selišč na milje daleč do jubilejske naselbine. Vetrovi, ki jih drevje ali gričevje ali raztreseno pečevje ne ustavlja, so ostro piskali po pusti planjavi in gnali pred sabo padajoči sneg kakor peno razburkanih valov. Sneg se je vsebolj kopičil in na pojemajoči hitrosti vlaka smo opazili, da si stroj z naraščajočimi težko-čami reže svojo pot. Časih je skoro kar obstal sredi ogromnih snežnih grmad, ki so se kakor ogromni grobovi vlekli po železniškem tiru. Razgovor se je ustavljal. Veselost se je umaknila globoki resnobi. Možnost, da nas sneg oklene sredi puste prerije, petdeset milj od človeške naselbine, nam je vsem stopila pred oči in nas vse potrla. Ob dveh zjutraj se je vlak naenkrat ustavil in zdramil sem se iz nemirnega dremanja. Takoj sem uganil resnico, da nas je zajel snežni metež. »Vsi možje na delo!« Vsi so ubogali povelje in planili kvišku. V divjo noč, v črno temo, v snežne grmade so hiteli vsi, zavedajoči se, da nas izgubljen trenotek lehko pogubi. Lopate, roke, deske — vse, kar more odkopavati, smo, vse smo upregli v delo. Pošastna je bila podoba: mala peščica prestrašenih ljudi v boju proti snežnim okopom, napol v črni temi, na pol v jarki svetlobi reflektorja na stroju. Pičla ura je zadoščala, da smo se prepričali o brezuspešnosti svojega napora. Vihar je zagnal deset barikad na tir, preden smo eno odkopali. In kar je bilo še hujše: spoznali smo, da se je ob zadnjem naskoku stroja zoper sovraga zlomil drog gonilnega kolesa. Tudi če bi bila prosta pot, bi si ne mogli pomagati. Utrujeni od dela in vsi v skrbeh smo se zopet vrnili v vlak. Zbrali smo se okolo peči in razmotrivali položaj. Nič nismo imeli živeža s seboj — to je bila naša najhujša zadrega. Da bi zmrznili, ni bilo strahu, ker je bila v tenderju precejšnja zaloga kuriva. To je bila naša edina tolažba. Posvetovanje se je končalo z obupnim izrekom izprevodnika, da je vsak poizkus petdeset milj v takem snegu gotova smrt. Da bi poslali po pomoč, ni bilo misliti. Drugega ne kaže, kot da se vdamo in kar najpotrpežljivejše_ čakamo na rešitev ali pa na gladno smrt! Mislim, da je najpogumnejše srce obšla groza ob teli besedah. Razgovor je zamrl v tiho mrmranje, ki se je v presledkih čulo iz žvižganja viharja. Svetilke so gorele mračno in večina nas je polegla, da premišlja, da pozabi na sedanjost in da po možnosti zadremlje. Neskončna noč — kakor večnost se nam je dozdevala — je leno potekla in na vzhodu se je začelo daniti. Ko je postalo svetlejše, so potniki oživeli, in drug za drugim so si potiskali širokokrajne klobuke na čelo,, stegovali.odrevenele ude in opazovali skozi okno brezupen razglej. Razgled je bil v resnici brezupen,^ nikjer žive duše, nikjer človeškega bivališča; sama neskončna, bela puščava; kakor razgrnjene rjuhe so se podile snežne mase pred vetrom — divji ples kosmov je zastiral nebo našim očem. Ves dan smo topo presedeli, malo govorili in mnogo premišljali. Še ena žalostno plazeča se noč in potem — glad! Zopet se je zdanilo in napočil je nov dan globokega molka, potrtosti, gladu, brezupnega 'pričakovanja pomoči, ki je bila nemogoča. In potem noč nemirnega dremanja, sanje o pojedinah — prebujenje vsled vedno hujšega gladu. Četrti dan je prišel in minil in — peti! Pet dni strašnega jetništva! Glad je vsem zijal iz oči. Strašna znamenja so bila v njih, pretnja z nečem, kar se je nedoločeno pojavljalo v vseh srcih in kar si jezik še ni upal izraziti z besedami^ Šesti dan je minil, sedmi je napočil nad čete mož, bledih in prepadenih, ki so stali v senci smrti. Zdaj je moralo na dan! Kar je izklilo v vseh srcih, je dozorelo za ustni. Narava je bila prenapeta do skrajnosti in se je morala vdati. Rihard H. Gaston iz Minnesote, velik in bled kakor mrlič, je vstal. Vsi so vedeli, kaj pride. Vsi so se pripravili — vsak nemir, najmanjša sled razburjenosti je bila zadušena ^ le mirna, premišljena resnoba je odsevala oči. «Gos poda moja, nič več se ne moremo obotavljati! Čas priganja! Odločiti moramo, kdo od nas naj umre, da preskrbi živeža drugim Mr. John Williams iz Illinois je vstal rekoč: »Gospoda moja, predlagam prečastitem Jamesa Sawyerja iz Tennessee.« Mr. R. Adams iz Indiane je dejal: »Jaz g to' sujem za gospoda Danijela Slote iz Novega Jorka.« Mr. Charles I. Latigdon: ■ »Imenujem gospoda Samuela A. Bowena iz St. Louisa.« Mr. Slote: »Gospoda moja. svoje mesto rade volje odstopam gospodu Johnu A. Van Nostrandu ml. iz Novega Jersey&.« Mr. Gaston: »Če ni ugovora, naj se zgodi želja.« Ker je gospod Van Nostrand ugovarjal, je bil zavrnjen odstop gospoda Slotpja. Takisto je bil iz enakih razlogov odklonjen odstop gospodov Sa\vyerja in Bowena. Mr. A. L. Bascom iz Ohio: »Predlagani« da se vlaganje predlogov zaključi in da prem® zbornica h glasovanju.« Mr. Sawyer : »Gospoda moja, svečano protestiram proti takemu Rostppanju, ker je v vsakem pogledu nepostavno in neprimerno. Pred' iagam, 'da se takoj zavrne in da izvolimo pred' sednika za zborovanje in sposobne funkcionarje, ki ga bodo podpirali; s tem postavimo razpravo na stvarno podlago.« Mr. Bell iz Jowe: »Gospoda moja, tem11 nasprotujem. Zdaj ni časa za forme in ceremO' nije. Več kot sedem dni smo brez hrane. Vs# trenotek, ki ga zapravimo z nepotrebno ra^j pravo, pomnožuje naše muke. Zadovoljen seP s predlogi in z menoj, menim, vsi navzoči in ne uvidim, zakaj ne bi takoj izvolili še eneg ali drugega. Predlagal bi resolucijo — 'Konec prih.) :'rf prestave z zelenimi črtami, tovarniško številko pa ima 45.65V. Pred nakupom se svari! — Najdena vojaška obleka. V petek dopoldne je šivilja Frančiška Pengova na Golovcu našla vojaško obleko z bodalom vred od nekega prostaka 27. pešpolka. Vojak se je motal tam bržkone pveobleči v. civilno obleko in dezertirati. — Izgubljeno In najdeno. Adolf Lukon je frzgubil bankovec za 50 K. Gospa Fini Geigerjeva je našla zlato žensko uro. Ustnica uredništva. Sodr. Ign. S. y T.: 0/ašo v četrtek 25; t. m. oddano dopisnico z naznanilom nedeljskega shoda smo vsled poštne nemarnosti dobili šele v soboto popoldne, to-Jrej za list prepozno. Štajersko. - I)elf.vska nezgoda. Pri Sv. Roku poleg Rogatca je padel iz odra pri stavbi novega šolskega poslopja zidar Jože Gajšek. Strl si je tri tem nogo In dobil hude poškodbe na vratu. Prepeljali so ga v celjsko bolniščnico. — Požar. Posestnik Jožef Cvetko v Gaberju pri Brežicah je vozil zvečer rž v skedenj. Obesil je v skednju na steno gorečo pe-frolejko, ki je padla na tla in se razbila. Naenkrat je bilo vse domovje v ogniu. Cvetkova Če*ta je dobila hude opekline, škode je več ®soč kron. '■ ~ Huda nevihta je divjala te dni okrog Središča. Med nevihto je sejal Lovro Živkovič •rodeč. Sel je vedrit pod neko vrbo, v katero »e udarila strela. Zadela je Živkoviča od rame P° roki, po telesu in nogi, mu razparala soro Čevlja in odtrgala peto. Ko se je"zopet zavedel, *f., „e^e' '^ tem°. kjer Je sejal prodec in tam obležal. Dež je razmočil breg, ki se je zrušil v •jamo in zasul /Ivkoviča do glave. Ležal je celo sLl stjž"0 lu,ro ga ie naM Mki Peči^hKnrri8^ie,i5b0d,a 8 lr"iern> ie umrla. V s trmVrn n f gori se je ubodla na nogi Lin j etna Damšetova Micika; v bolniš- IcIi.ti * Jrac^cu so Jo morali operirati, a dekle je Kljub temu umrlo. I Koroško. t„v Obesil se je v celovškem vojaškem skla- sču zaposleni delavec Fr. Hribernik, doma iz isirice pri Pliberku. — Samomor na pokopališču. Na celovškem ttestnem pokopališču se je ustrelil 23 let stari Potnik Vincenc Koch. Težko ranjenega so prepeljali v bolnico, kjer je umrl. — Revolver se je sprožil in težko ranil v Velikovcu ljudskošolskega učenca Martina Krivca. Učenec je imel nabasani revolver v hlačnem žepu. Goriško. , — Iz preiskovalnega zapora so izpustili tarodtiničarja brata Mazzoli, ki sta bila aretirana zaradi tihotapstva s saharinom. na. Samomor, v Renčah {Špacapani) se je d®e 23. t. m. obesil Jožef Kolavčič, star 57 let u-e Vzrok samomoru ni znan. tefi — ■ ■—------------------------------------——.— •n« v i do 1 Trst. ! — Nezonsna vročina, ki kraljuje sedaj v jjrstu je udarila v možgane pri tržaški »Edi- V Bosti«. Ob zaključku svojega odgovora na naše ;)vi psovanje« (tako imenuje »Edinost« naš odgo-.oll v©r na njene gorostasne laži o sodelovanju so-;ti“ cialistov pri rojanski cerkveni slavnosti) vpra-ta| Suje »Edinost«, katerega društva predsednik l i Ša, je gospod Kočevar, ki je pri slavnosti pet ivj desetletnice rojanske cerkve nosil — čujte — ®andero. Nadalje vprašuje, kdo da je tisti veliki ^»venski socialni demokrat, ki pošilja svojega ,3 ®troka, nezakonskega v izobrazbo k italijan-; il skitn — Salezijancem in ki ima doma obešenega ,i<) Garibaldija. Odgovarjamo, da ne vemo. Ako P®111 tržaška »Edinost« postreže z imeni, bomo zelo hvaležni. Od predsednikov, ki jih i«i' NJUmio, je edino predsednik pevskega odseka ^Ljudskega odra«, ki se piše Kočevar. O njem it fcttio pa prepričani bolj kot o značajnosti urednikov »Edinosti«, da ni nosil bandere. Sodrugu, i;o' ki ima »obešenega« Garibaldija v svojem šta-.^0 sovanju, ne zamerimo in mu ne bi zamerili, i,<< 'tudi če bi imel Garibaldija še živega doma. Za-,.el kaj moža, ki je napisal na svojo zastavo, da je »internacionalizem solnce bodočnosti«, spoštujemo še vedno bolj kot marsikaterega velikega ,|a| rodoljuba. Ako je pa napisala »Edinost«, da po-Silja neki veliki slovenski socialist svojega nezakonskega otroka v izobrazbo k Salezijancem, go4 *e. bila njena prokleta dolžnost, da pove ime. ako ; hotela osumničiti sodrugov, ki stoje v prvih :sW /jitf ;qdi . S« :stO jrO' vor vladi, ki je pred dvemi leti silno preganjala socialiste. Glasilo havanskih sodrugov El Sozialista« javlja, ua sta se združili obe socialistični stranki na Kubi, radikalna delavska stranka in kubanska socialistična stranka. Ločiie ju niso doslej načelne razlike, temveč le taktične. Justah. Kdo je torej omenjeni veliki socialist? Na dan z imeni, gospodje pri »Edinosti«. Drugače vas imenujemo zopet lažnjivce in falote! ““ Delavsko gibanje. Rumunska socialna demokracija. V ne- y & i. A ?eli aii>' :iJ« t? H t, pi. je bil v Oukarcštu drugi stran-s*r zl30r rumunske socialne demokratične stro"ike- Strankin zbor i umuriske bratske Oo- , e so pozdravili tudi delegati iz Srbije, asiškega in Avstrijskega. Odkar se je povrnil .)te'Lj| ^Knanstva sodrug dr. Rakovski v Rtimu-'^IkovrA e'aV§ko gibanje močno razširja. Stro-skeni' remiziranih delavcev je na Runnin-I5nn »i ’ Politične organizacije pa štejejo c'°/milni;0 -lov- Strankino glasilo »Delavska Ru-i'1 ša 7r.nn 1.z*,£,ia dvakrat na teden. Naklada zna- 2600 u 0r .svodov. Na kongresu so razpravljali 3rntf ivprnyan.,ZaciJif tisku, taktiki in o agrarnem ,n0' t' Razširjenje socializma v Južni Ameriki. r^' Polit nmUe v ^’*e’ ^er ]'e S!ecli§če trgovine s se^llsilo jr!!1',,80 Pričeli izdajati socialisti svoje gla- i "J teden V idelavstva« ki izhaja po trikrat na r>ričef; n g‘.avnem mestu Bolivije, La Paz, bodo f'k!h snS® •Ž&gjati dnevnik. Dnevnik argentin-i^odo pove!1^ ki ie Obsegal doslej 4 strani, ^-an na 5 S(rar); je najlepši odgo- > ie*?* Vestnik organizacij. H kegljanju na dobitke v korist „Zarje“ vabi vse ljubljanske sodruge kolodvor:;! n podružnica Vzajemnosti. Kegljanje sc vrši ob vsakem . v restavraciji „lnternati- onal*, kjer se izve tudi vse poih> iosti. Šišenska podružnica ima v ponedeljek, 29. t. m. sejo v pisarni konzumnega društva za Ljubljano in okolico. Vsi odborniki naj zanesljivo pridejo. Organizacije, ki reflektirajo na sodelovanje montanskega tamburaškega zbora, se vljudno vabijo, naj stavijo take zahteve pismeno vsaj 14 dni poprej na naslov: Podružnica .Vzajemnosti* Moste, gostilna pri ,Dimu*. Ker ima zbor še precej neporavnanih obveznosti, je pri naro-feilu navesti tudi pogoje, pod katerimi se želi sodeluvatL a Agitacijski sklad ima namen, povccati «kdjsko zmožnost organizacije, ki nujno potrebuje sredstev. Sodrugi se prosijo, da se pri vsaki priliki spominjajo agitacijskega sklada ^Prispevke je pošiljati na dež. strank, blagajnika so-druga Štefana Letipamerja v Ljubljani, Frančiškanska ulica St 8, pri katerem se dobe tudi nabiralne pole. Vaje pevskega zbora Vzajemnosti se ta leden vršijo v naslednjem redu : p o n d e 1J e k : I. in II. tenorji; torek: I. in II. basi; sreda in četrtek skupne vaje celega zbora; sobota: glavna skušnja. — Pevci, pridite zanesljivo,- nastop na veselici je tu. Priprave za Izdajo „Družinskega koledarja« se bližajo zaključku, vsled česar se vabijo vsi sodrugl, ki so obljubili prispevke, da se v teku prihodnjega tedna zanesljivo odzovejo. Vrniti je tudi bloke za nabiranje oglasov |n vzorce koledarja. Oglase se sprejema le še do Konca tekočega tedna. Samo pri tvrdki Zadnje vesti. ODSEK ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE. Dunaj, 29. julija. Cesar je sankcioniral sklep državnega zbora, da zboruje odsek za socialno zavarovanje permanentno. ČEŠKO-NEMŠKA SPRAVA. Praga, 28. julija. Zbor čeških mestnih zastopstev je sprejel sklep za spravo na podlagi enakopravnosti obeh narodov in nerazdeljivosti dežele. KATOLIŠKO VSEUČILIŠČE. Salcburg, 28. julija. Dne 15. septembra bo na Dunaju slavnostno zborovanje zaradi nameravane klerikalne univerze v Salcburgu. Zadnje leto se je nabralo 110.000 kron. Za nakup zemljišča se je uvedla posebna denarna akcija. JUKIČEV PROCES. Zagreb, 29. julija. Danes se pričenja pred tukajšnjim sodiščem' glavna razprava proti Luki Jukiču, 25 iec, iz bosanskega Svilaja, katoliške vere, bivšega pravnika; Gjuri Cvijiču, 15 let (!) iz Zagreba, katoliške vere, stavbnega praktikanta, Avgustu Cesarcu, 18 let, iz Zagreba, katoliŠKe vere, dijaka osme realne gimnazije;Dragutina Bubliča, 16 let (!) iz Ga-rešice, katoliške vere, učiteljiščnika; Franju Neidhardtu, 18 let, iz Zagreba, kat. vere, dijaku sedme realne gimnazije; Kamilu Horva-tinu, 16 let (!>i iz Varaždina, kat. vere, učenca prvega razreda trgovske akademije; Romanu Horvatu, 19 let, iz Vinkovcev, kat. vere, učiteljiščnika četrtega razreda; Vladimiru Bada-liču, 20 let, iz Trnovitice, kat. vere. trgovskega akademika 4. tečaja; Dušanu Naran-čiču, 20 let, iz Nevesinja, pravoslavne vere, trg. akademika 4. tečaja; Vatroslava Dolenca iz Hrašč, 22 let, Josipu Šariniču, 21 let, iz Hrašč, kat. vere, oba učiteljiščnika 4. tečaja; Stjepanu Galogazi, 19 let iz Topuska, pravoslavne vere, gimnazijca 6. razreda. Razpravo vodi sodni predsednik Wengeler; zagovorniki so dr. Dušan Popovič, dr. Srgjan Budisavlje-vič, dr. Kajušič in dr. Sandor Horvat namesto drja. Prebega. KRALJEVSKI KOMISAR. Zagreb, 28. julija. O Kirchbaum-Cuvajevi umazani aieri so se sedaj izvedele nove podrobnosti, ki kažejo vso velikansko korupcijo, ki jo je uvedel Čuvaj na Hrvaškem. Čuvaj je namreč prisilil sremsko eskomptno društvo, da kupi od Kirchbauma, ki je Čuvajev zet, lekarno v Vu-kovaru za 200.000 K. Ker pa eskomptno društvo ni imelo z;a to denarja, je Čuvaj vložil v društvo 300 tisoč kron deželnega denarja na štiriodstotne obresti, in sicer za šest let neod-povedljivo. Kirchbaum je bil popolnoma ruini-ran in se je s temi 200.000 K popolnoma saniral. Čuvaj pa ga je nadalje zagQtovil, da dobi takoj, ko se uresničijo njegovi načrti z deželno banko, mesto ravnatelja deželne drogerije z letno plačo 12.000 K. Vest, da bi si bil prihranil Čuvaj mesto ravnatelja deželne banke, se ne potrjuje, pač pa je resnica, da si je izgovoril fiksno provizijo takoj, ko se ustanovi banka. KOVACSEV ATENTAT. Budimpešta, 29. julija. Poslanec Kovacs ne pride pred poroto, temveč pred kazenski senat, ker je preiskava dognala, da ni izvršil atentata na Tiszo s preudarkom, ker revolver ni bil tak, da bi z njim mogel ubiti človeka in ker je streljal v zrak, ne da bi bil meril. DETEKTIVOV REVOLVER. Budimpešta, 28. julija. Dne 23. maja je bil pri demonstraciji ustreljen policijski jezdec Josip Ritter. Takrat so osumili in zaprli delavca Adama Majorosa in Josipa Totha. Oba sta trdila, da sta nedolžna. Preiskava je dognala, da je streljal detektiv Angyal, ki se je hotel braniti. Kroglja, s katero je bil Ritter ul it, pristoja v njegov revolver. ATENTAT NA CARJA? Frankobrod, 29. julija. »Franki. Ztg.« ima iz Peterburga sledeče poročilo: »Atentat, ki je bil pred par dnevi v dvornem parku v Gačini izvršen proti vojaški straži, vsled česar je bil vojak težko ranjen, daje povod vsakovrstnim govoricam, češ, da je bil nameravan atentat na carja. Ker pa ni zdaj ne carja ne kakšnega drugega člana njegove obitelji v. Gačini, je ta kombinacija malo verjetna«. »3 d i •d M 29- inlija. Zbornica je prečlvče rajsnjem rešila proračun velikega vezirata, vče raj pa proračun justičnega ministrstva in mi- umrS Za La,vnj? de,a- Vse kaže- da bo ves račun v najkrajšem času sprejet. Mladoturkl. je namosilla^vlnHn)Ulija: Mia vidi, misli, da ima dekle skrito glavo na Lala-ovih prsih. Zelo .veliko je število porascenil* ljudi, posebno med ženskimi, ki imajo brke in brado. Slovela je posebno mehikanska plesalka Julija Pastrana, ki je okolo t. 1850 potovala po Evropi, 1. 1860. pa umrla na Ruskem. Tudi v prejšnjih stoletjih so se pojavljale bradate ženske, tako n. pr. Ruzimmska, katero so na povelje poljskega državnega zbora 1. 1505 obesili. Celo na svetih podobah so bile naslikane bradate ženske. Kazali so se včasih tudi moški, kosmatinci, tako Jojo, »mož s pasjim obrazom«. Virchow je dakazal, da je nenavadno poraščenje posledica neke kožne bolezni. Gouldove milja rde. Po državljanski vojni je bilo v prometu le kakih 15 miljonov zlatega denarja,* Gould se je odločil, da bo zlatu poljubno določil ceno. Ta pustolovščina je obetala ogromen dobiček, ako vlada ne spravi v promet 95 miljonov denarne rezerve. Da bi zvedel za namene vlade, je kupil A. R. Corbina, zeta predsednika republike. Poleg tega pa je pridobil za svoje namene še pomožnega generalnega blagajnika Butter-fiekla. Vsa špekulacija je bila v začetku v veliki nevarnosti. Gould je dal po svojih najemnikih in časnikarjih razširiti napačne vesti o namenu vlade, medtem je pa kupoval zlato. Med špekulanti je pa nakrat nastalo nezaupanje, cena zlatu je pričela padati in špekulacija je postala nevarna za Goulda. V tem kritičnem trenutku je pa s svojim starim prijateljem in lisjakom Fiskom, ki je bil vladar »Tenth National-ban-ke«. izdelal nov načrt, da prodre s svojo špekulacijo in k pridobljenim miljonom doda zopet nove. V sporazumu z Fiskom sta izdala tako-zvane »Certified Checks«.** S temi sleparskimi čeki so kupili za 30 do ’40 miljonov zlata, torej več, kot ga je bilo v deželi. Z nakupom zlata so pa Gould in njegovi tovariši dosegli, da se je zlato dražilo z vsakim 'dnem. V septembru leta 1869 so imeli že vse zlato, ki je bilo v prometu, v svoji lasti, zaeno so se bankirji, trgovci in špekulantje zavezali za nadaljno dobavo 70 miljonov zlata na odpoklic. Ker so tvorničarji, bankirji in trgovci rabili zlato kot plačilo v mednarodni trgovini, so morali Gouldu plačevati oderuške obresti. Cena zlata je šla kvišku in kvišku. In zopet je moralo priti po tej divji in sleparski špekulaciji, kar se je moralo zgoditi. Napočil je »črni petek«, 24. september 1869. Premija je dosegla 151 in 161., trgovcev se je polastila splošna uezaupnost. V tem kritičnem trenotku se je predsednik Grant odločil, da bo dal del zlata, ki ga ima vlada v rezervi, v promet. Ali Gould ie o pravem času izvedel za ta namen. Hitro je dal prodajati po svojih mešetarjih tajno po neizmerno oderuških cenah svoje zlato. Za to tajno akcijo niso vedeli njegovi najožji prijatelji. Ko se je popoldne dne 24. septembra raznesla vest v Wall Streetu, kjer imajo finančniki svoie brloge za divje špekulacije, da namerava vlada dati zlato na trg, je ples okoli zlatega teleta takoj odnehal, cena zlatu je padla in vsakdo je mislil, da je Oould berač. V resnici je pa Gouldu ta akcija prinesla 11 do 12 miljonov čistega dobička. Vseeno bi bil pa Gould postal berač, ako bi bil moral kupiti za 70 miljonov zlata po visoki ceni, za dobavo katerega je sklenil pogodbe z bankirji, trgovci in špekulanti. Ali Gould je imel za seboj že karijero premetenega in prebrisanega špekulanta. Obrnil se je na sodišče za sodnijsko prepoved napram dobavate-ijem zlata. Tekom enega dneva je bilo izdanih dvanajst sodnijskih ukazov, ki so bili zelo slabo pravno utemeljeni. Največje tatvine in sleparije so se pa izvršile pri gradnji pacifične železnice. Svoje-dobno, ob času rusko-japonske vojne se je mnogo pisalo o tatvinah, sleparijah in o korupciji na sibirski železnici. Ameriški časnikarj, ki so imeli tako nežno in tanko vest zavoljo sibirske železnice, bi bili izvršili boljše delo, ako bi bili napisali zgodovino pacifične železnice in povedali ameriškemu ljudstvu o lopovščinah, ki so se godile pri tej gradnji. Ameriško ljudstvo bi zvedelo, da morajo ruski sleparji in tatovi, ki imajo svoje roke v ljudskih žepih, priti učit še le v Ameriko, ako hočejo veljati za prve na svetu med onimi, ki plenijo ljudske žepe. Leta 1864. je kongres dovolil koncesijo za zgradbo železnice s kapitalom sto miljonov dolarjev. Tudi pri tem zakonu je odločevala dobro rejena denarna mošnja. Ali kapitalistična sodrga ni bila zadovoljna s plenom. Imeti je hotela še več. Zategadelj je zbornica sprejela meseca julija istega leta nov zakon, za katerega so po oficielnem poročilu Wilsonove komisije izdali kapitalisti 436 tisoč dolarjev podkupnine. Novi zakon je dovolil za miljo 16 do 48 tisoč dolarjev subvencije, poleg so pa dobili kapitalisti še 12 miljonov akrov sveta zastonj. Vzlic temu pa kapitalisti niso hoteli naložiti svojega denarja v tej železnici. Na vzhodu je bilo Še mnogo druzih dobičkanosnih podjetij. V tem kritičnem trenotku je pa neki Oakes Ames, predsednik družbe in kongresnik, izdelal ta-le načrt: On in ostali upravni svetniki so pokupili večino delnic »Credit Mobilier Com-pany of America«, neke banke v Pennsylvaniii. Delnice so bile po zelo nizki ceni na prodaj. Ta d ed Em •M 02 u cd a a> 'S9 "So o ft« II WSf\ tv\ VV\ CD to 03 ►T Co B N** * Unija je imela do leta 1873 dvojno veljavo. Zakonito vrednostno razmerje med zlatom in srebrom ie bilo: 15:1. Ako je zlato na trgu poskočilo napram srebru, tedaj je zlato dobilo premijo, ki je malo znašala pro mille. Najvišja premija, ki jo je doseglo zlato tudi na Francoskem, dokler so imeli dvojno veljavo, je znašala 120 promille in je trajala le nekaj dni, ko so v marcu 1848 uveljavili prisilni kurz bankovcev francoske banke. ** »Certified Checks« so posebna ameriška specialiteta. Čeke potrdi banka, ki jih izda. Zategadelj tudi za nje popolnoma jamči. Na ta način izvršuje ček funkcijo bankovca. Ker izdaja čekov ni tako otežkočena kot izdaja bankovcev, se večkrat čeki tudi zlorabljajo. banka je prevzela zgradbo želcznicc in je imela v začetku tudi ogromen dobiček. Kapitalisti, ki se prej niso zanimali za pacifično železnico, so pričeli kupovati delnice. Zgradili so tudi nekaj milj proge. Pri gradnji so rabili le priseljence, katerim so dajali beraško napojnino kot plačo. Za izdelano progo jc pa bilo treba plačati 27,313.000 dolarjev državne subvencije. Medtem se je pa naenkrat razširila vest o velikih sleparijali pri gradnji železnice. Kongres je moral poslušati ljudski glas, ki je zahteval strogo in nepristransko preiskavo. Imenovali so posebno preiskovalno komisijo, ki je dognala, da so pravi stroški za gradnjo znašali le 50 miljonov dolarjev, »Credit Mobilier Co.« je pa zaračunala 94 miljonov. Gospodje, ki so tvorili to družbo, so vtaknili v svoje žepe 44 miljonov, železnica pa je bila zgrajena iz sredstev, ki jih je dala država. (Dalje prihodnjič.) Odgovorni urednik Fran Bartl. Izdaja in zalaga založba »Zarje«. Tiska »Učiteljska Tiskarna« v Ljubljani. Železnato vino s kino lekarnarja Piscall-.ta v Ljubljani •. Dunajska krepča tnalokrvne, nervozne, v«led bolezni oslabele osebe, blede, sla-’ botne In bolehave o roke, ena pol-literska steklenica 2 K, tri steklenica . K 6‘fiO. Poštnina in zavojnina prosta. Železnato vino lekarnarja Plccoll-ja v Ljubljani vsebuje v resnici ln vedno navedeno množino železa. Ima neoporečno zdravilno vrednost in prednjači xa-...... raditega vsem drugim železnatim izdelkom. —- Josip Molar gostilničar na Senenskem trgu v Gorici vljudno naznanja p. n; .občinstvu v mestu in na deželi, da se preseli s 1, avgustom t. 1. v dobro znane gostilniške prostore ,Pri belem Zajcu* v Nunski ulici v Gorici kjer bodem točil domača vina in stregel z dobro kuhinjo. Za obilen obisk se priporoča Josip Molar gostilničar. Delavske zadruge za Trst, Istro in Furlanijo iščejo mladega uradnika ali uradnico Zahteva se popolno znanje slovenskega jezika in nekoliko italijanskega ali nemškega. Mesto je nastopiti takoj. Ponudbe naj se pošljejo na glavni urad Delavskih zadrug v ulici S. Francesco št. 21. Kupujte „Zarjo“. Na prodaj so motorji mm od l’|2 HP do 31|2 HP na Rimski cesti štev. 11 na dvorišču pri tvrdki PETER aKAFAR. Vožnja z automobilom! Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da imam vedno na razpolago automobil za vožjne po mestu in na deželo. Cene zmerne. Priporočam se slavnemu občinstvu za cenjena naročila ter beležim z odličnim spoštovanjem . . Ivan Belič Dunajska cesta štev. 8* Ali sem „Zarji4 že pri-dobil novega naročnika? 20 tesarjev sprejme takoj stavbno podejtje „Alpenlandische Baugesellschaft", Ljubljana, Ambrožev trg štev 3. St. 19,501. Razglas. Na podlagi § 26, al. a, b, občinskega reda za stolno mesto Ljubljano prepove-duie podpisani mestni magistrat iz ozirov na varnost oseb in prometa izvoz z vsakovrstnimi vozovi, avtomobili, motociklji in kolesi iz Frančiškanske ulice na Dunajsko cesto ter odreja, da se sme v nerazširjenem delu Frančiškanske ulice, t. j. počenši od poslopja »Učiteljske tiskarne do vogala Dunajske ceste vršiti vozni promet z navedenimi vozili le v smeri od Dunajske ceste proti Frančiškanski cerkvi, ne pa nasprotno. Prestopniki zapadejo zakoniti kazni. • -,«3 - Umestna raCLSigristreit Ijio-Toljeas-sItefU dne 20. julija 1912, Zupan: . 'v 'i t - * dr. Ivan Tavčar 1. >. Martin Kralj čevljar in izdelovalec gornjih del Ljubljana, Wolfova ulica 12 se priporoča za vsa v svojo stroko spadajoča dela, ki jih izvršuje hitro, točno in sol dno. ><■" drv- Naznanilo in priporočilo. Slavnemu občinstvu vljudno naznaniam, da sem prevzel od g. Ane Goreč lokal na Rimski cesii štev. 11 ter bom vodil naprei kot večletni poslovodja tvrdke Goreč trgovino s kolesi in izposojevanje koles obenem tudi popravljanje motorjev, koles, šivalnih strojev i. t. d. Priporočam se slavnemu občinstvu za cenjena naročila in za popravila ter za vse v to stroko spadajoča dela. Beležim z odličnim spoštovanjem PETER ŠKAFAR, strojni ključavničar in mehanik Rimska cesta štev. 11 na dvorišču. J Izdelki solidni. Zmerne cene. Tobakarne oziroma prodajalne „Zarje“ v Trstu so: Južni kolodvor. Ficke, Kasel Silos pred vhodom v prosto luko. Moze, ulica Miramar 1. Beden, ulica Madonnina št. 2. Gostilna Internazional, uliea Giovanni Boc cacio št. 25 Lavrenčič, trg pred Kasarno (Piazza Ua-serma). Pipan, ulica Ponte della Fabra. Gramaticopulo, Piazza Barriera. Bruna, ulica del Rivo. Raitinger, Riva Grumola št. 20. Hoeltl, trafika na državnem kolodvoru.’ Bajc, ulica Geppa. Kovač Antonija prodajalna v Sv Križu. Muraro Matej, Via Sette Fontano 14. Geržina, Rojan. Benussi, Gretta. gkladišče II. kons. zadrug na Belvedere. Artuš, Belvedere 67 Sekovar, Piazza Gaserma. BraftMBasaBBs Zaloga pohištva in tapetniškega blaga Fr. Kapus, Ljubljana Marije Terezije cesta štev. 11. . Kolizej. Velika izbira vsakovrstnega pohištva za spalne, jedilne In gosposke sobe. Divane, otomane, žimnice, modroce iz morske trave, zmednice na peresih, podobe, zrcala, otročje vozičke Itd. Sprejemajo se tudi opreme hotelov. □ □ „Zarja“ se prodaja v Ljubljani po 8 vin v naslednjih Južni kolodvor, na peronu. Pirnat, Kolodvorska cesta. Zupančič, Kolodvorska cesta. Blaž, Dunajska cesia. Sterkovie, Dunajska cesta. I Fuchs, Marije Terezije cesta. Tivoli, na žel. prel. pri Nar. domu. $ubič„ Miklošičeva cesta. Šenk, Resljeva cesta. Kanc, Sv. Petra cesta. $PP£i Treo, . 0M&4 Kušar. . Podboj, « Bizjak, Bahoričeva ulica. Remžgar, Zelena jama. fvetek, Zaloška cesta, ešark, Šelenburgova nlica. Suhadolc Anton, Zelena faitia 50, St tobakarnah: Dolenec, Prešernova ulica. Pichler, Kongresni trg. Ušeničnik, Zidovska ulica, Kleinstein, Jurčičev trg. Wisiak, Gospodska ulica. Stiene, Valvazorjev trg. Košir, Hilšerjeva ulica. Sušnik, Rimska cesta. Zllanšek, Tržaška cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica Blaznik, Stari trg. Kuštrin, Breg Sever,- Krakovski nasip. Državni kolodver. Križaj in Kotnik, Šiška Likar, Glinqee Jezeršek, Zaloška cesta. m 'W