DRU2BEN0 UPRKVLJANIE Spori gospodarskih organizacij in organi delavskega upravljanja 8 tem vpraS&nJetn se Je »NaSa skupnost« ie nefcoi nkvarjala. Gospoda.rski spori pa so še naprej problem ia njihovo število vsak dan nara&ča. Ko »bjavljamo ta članefc, želimo poudariti ie nekatere strani problema gospodarskih sporov, posebno s stališča organov delavskega samouprav-li&nja. Statistični podatk; nažih go-spodarskih sodišč kažejo, da se število gospodarskih sporov stal-no veča. Od 61.085 gospodarskih sporov — kolikor jih je bilo v lctu 1950 — se Je to število v letu 1955 povzpelo na 253.319. V petih letih se je več kakor po-četvorUo! Vrednost teh sporov je izredno velika. Samo v letu 1955 je znašala skupno nad 102 milijardi dinarjev. Tudi v lebu 1956 opažamo isti poJav. Samo v prvem tromesečju letošnjega teta se je število gospodarskih eporov v razmer ju do istega raz. dobja lani (35.141) vei kakor podvojUo (78.619). Ko bl tudi ne bllo drugih vzrokov, t>i že samo dejstvo, da fitevilo gospodarskih sporov pri velikem številu podjetij stalno narašča. tako po številu kakor po vrednosti, zahtevalo od or-ganov delavskega samoupravlja-nja. da posvetijo fcudi tem vpra. Sanjem dolžno pozornost. Ce k tetnu dodamo. da imamo tudi taka velika podjetja, k.\ vodijo po 100 jn celo vei gospodarskih sporov v enem letu, se postavlja vprašanJe, kako je sploh tnogo-če, da niso niti v teh največjih podjetjih delav&ki sveti uvrstili še ta vprašanja na dnevnj red svojih sej in da se ne vprašajo, odkod iti zakaj tako veliko. šte-vilo sporov? Delavski sveli ne razprav-ljajo o gospodarskih sporih Res je, da odpade daleč naj-veL teh sporov na plačilne na-\Oge (v letu 1956 nad 70%), a to pomeni na nesporne terjatve, kjer je do tožbe prišlo pred-vsem zaradi zavlaievanja izpla-čila podjetla — dolžnika, ki je ra^io z nepravilno težnjo, da bt čim dlje uporabljali tuja abrat-na sredstva. To pa nikakor ne zmanjšuje potrebe. da se organi delavskaga samoupravljanja bolj zaniraajo tudi za ta vpraSanja. Neupravičeno zadrževanje tujih obratnih sredstev j« po zakonu prepovedano zato, ker se z njim povzroča škoda ne samo pod-Jetju — upniku ln druibe-ni skupnostl, temveS v skrajni li-niji tudi saniemu podjetju — dolžniku, ki končno mora pAa-čati vse stroške. Periodične analize delavskega sveta na temeljii poročila o re-iultatu končanih sporov ali o stanju važnejših sporov, ki so v teku, bi večstransko koristUe gospodarskim organizacijam. Ta poročila pa bi ne am«la biti prev«č strokovna. Predvsem bi že samo ukvar-Janje organa delavskega uprav-Ijanja s temi vprašanji okrepilo odgovornost pravne službe pod-jetja, advokatov in drugih oseb, ki delajo pri teh postih. Ne-dvomno Je, da bi se zmanjšalo tudi š.tevilo resničnih sporov, da niti ne govorimo o tožbah, ki s« vlagajo zaradi izdajanja plačil-nih nalogov. Ne bi več laUko-miselno vlagalj tožb, vodilnl ljudje v podjetju pa bi bili mno-go bolj obzirni, ko bi sklepallj alt naj se spustijo v spor ob tožbi nekega drugega podjetja ali osebe. Tu je treba povedati tudi to, da bi se dvignil tudi nivo zasto-panja v sporih, ki jih mora vo-diti neko podjetie. Pravna služ-ba podjetja, kakor tudi odvetni-ki, bi vlagali. če bi se zavedali, da je njihovo strokovno delo Prl poslih pravnega zastopanja imovlnakih Interesov podjetja pod nadzorstvom organa delav-skega samoupravljanja, mnogo ve^ truda in ni nobenega dvo-ma, da bi to zelo naglo pozitiv-no vplivalo na podjetje. Ce bi bile periodične analize o izguibljenih in dobljenih spo-rih, ali o pom&mbnejših sporih, ki so še v teku, bolj vsestran-ske, tedaj bi delavski svet ab tej priložnosti mogel ugotoviti tudi druge pomanjkljivosti v poslo-vanju podjetja. Alj se pogodbe ne sklepajo brez zadostnih pri-Prav — s čimer se povzroča podjetju resna škoda — ali se ne sklepajo posli z nesolidnimJ inozemskiimi tvrdkami, ali se ne opravljajo nepotrebna in draga potovanja, ali je pravna služba podjetja dovolj močna in al; v strokovnem pogledu ustreza? Podvzemanje ustrezajočih Ukre-pov na temelju takih opažanj bi vsekakor moralo prispevati k napredku zastopanja imovinskih interesov podjetja. Stroški sporov vplivajo na plače Sodni stroškj gredo po pravilu na breme sredstev za samostoj-no razpolaganje podjetja. ki je tzgubilo spor, so pa tudi prime-ri, da se z njimi obremenijo tu-di materialni stroški proizvod-nj«. Tako v prvem kakor v dru-gem primneTU (v prvem bolj ne-posredno. v drugem pa bolj po-sredno) zadenejo ti izdatki tudi sam delovni kolektiv, ker so od njihove višine v skrajni lini-ji odvisne delno tudi plače. Za-to je delovni kolektiv tudi ne-poSrediOo zainteresiran. da se podjetja ne spuščajo po nepo-tr»t).nem v tožbe, po drugi atra-ni pa, da spore, ki jih že mo-rajo voditj zaradi zaščite svojih imovinskih interesov —' čirnprej dobijo ter da se izvrši sodba. Orgami delavskega samcuprav-Ijanja bi morali posvetiti po-sebno pozornost vsakemu sporu z inozemstvom. Ti spori kakor tudi notranji spori večje vred-nosti b; se naj predložili delav-skemu svetu že pred zaključ-kom, med sodnim postopkom, posebno pa ob preokretih, ko se sprejme stališče za daljšo dobo, ali odloča o tem, če se naj sprejrae ponudba nasprotne stra-ni za sMemitev poravnave itd. ObCasno razpravljanje delavskih svetov o stanju sporov z ino-zemstvom je potrebno ne sarao zato, ker gre za devisna plačila, temveč tudi zato. ker morebitne naše pomanjkljivosti in napake kasneje splcji ni mogoče več ali pa mnogo težj« popraviti. Tuje tvrdke se zelo pogosto poslužu-jejo raznih »triikov" — ti sricer v solidnem mednarodnem trgov-skem pr.ometu niso ofoičajni — ki jim služijo krnacije prav zato. ker je vodstvo gospodarske orgarvizaci-je o[*ualito. da bi to nacvravilo. Dr. Mirko Beasarevič