Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman volja: Za celo loto predplačan 1"> gld., za pol leta S gld., za četrt leta 4 gld., za en inesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejemali veljit: Za eelo leto 12 gld., za pol leta (i gld., za četrt lota 3 gld., za en mesou 1 gld. V Ljubljani tia dom pošiljati velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2. Naznanilu (inserati) so sprejemajo in volj;\ tristopna petit-vrsta: 8 kr., čo se ! enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., čo se tiska trikrat. Pri vočkratnem tiskanji so cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nofrankovana pisma so no sprejema >. Trednlštvo je v Someniškili ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzeinši nedelje in praznike, ob ",6. uri popoludno. fŠtev. l^O. V Ljubljani, v ponedeljek 6. junija 1.887. Leti X V Ljute rane modernega društva. (Po „ Vrh bos ni".) (Konce.) 13. Z ničemur se ne šopirijo proti cerkvi tako, kakor s prosveto in svobodo. Ono smo že naslikali, poglejmo tudi to svobodo, ktere cerkev ne da ljudem. Mi vemo in verujemo, da je Bog gosf.odar svobodnih ljudi, kteri upajo, da jih bo resnica osvobodila; tudi duh peklenski je gospodar sužnjem strasti. Drugi pravijo, človek niti ue more biti svoboden, ker ga je ukleuila osoda, družba itd. Tretji uaposled velijo, da je človek neomejeno svoboden, pa brez te neomejene svobode preneha biti človek. Niti ti tretji so ue zlagajo z nami, ker mi priznavamo, da nam je Bog gospodar; to pa je proti človeški svobodi: imeti gospodarja. Kakor razumevajo svobodo, tako tudi delajo. Prvi mirne in zadovoljne narave — drugi apatični, tretji so pa oholi. In v svojeglavuosti svoji zapeljujejo svet, naj bo tudi on ohol, pa naj služi svojim strasthn. Sužonj — to je strašna oskruuba človeškega dostojanstva iu ta tolika oskrunba je žrtva sebičnosti, ker le sebičnost more človeka zjednačiti z živaljo. S svobodo pa ga goni do te ničevnosti, ker mu s svobodo iztrga iz srca Boga, in ga uči, da svoboden blodi po svetu kakor zver po hosti. V imenu tako pojmljeue svobode meče se križ iz šol, otroci se otomajo iz krščansko odgoje roditeljske, zakon — temelj dru/.biuemu življenju — prestvarja se v pusto razkošnost, a trudno zaslužen novčič siro-maški postaja plen državnih pustolovcev. Nima niti sama narodna svoboda tistega zagotovila, ktero ji more dati le cerkev, najdejo se pa danes osvoboditelji, kteri se ne brigajo doma za svobodo, ampak jo vzkračujejo z raznimi sebičnimi izgovori. Zato trdimo z najstanovitnejšim prepričanjem, da Evropa ne vživa svobode in da se je daleč odmaknila od one resnice, ktera je edino zmožna storiti nas svobodne v osebi in v družbi, in ktero tudi sedaj ponuja Evropi in vsemu svetu po svojih misijonarjih cerkev, sveta zaročnica Kristusova, ki jo pravi in edini osvoboditelj sveta. 14. Med nas pristaše Jezusovega nauka iu tukaj opisane zatečuike sreče iu blagostanja naroda mešajo se še drugi ljudje, kteri nam le toliko odobravajo, kolikor tudi oni zametujejo, to je šovinizem, makija-velizem in iredento; in ravno teh ljudi je pri nas Slovencih po vseh krajih precejšnje številce. Odgojeni v liberaluih naukih, sadovih struje, ktera pobija katoliško prosveto, ktera je napravila pot današnjemu političnemu zinešanemu stanju, na-srkali so se predsodkov proti katoliški cerkvi. Vse bajke, nepravične krivde in spačena fakta proti cerkvi, ktere nahajamo v prosvetnih naših knjigah, lastnina so teh naših prijateljev. Pa kar so rodili staremu zahodu, to bodo rodili tudi mlademu izhodu, toraj tudi nam Slovencem. Iu kako lahko se pozablja v stari Efropi, kar ji jo dobrega storila cerkev, iu kakor nalašč zapira oči pred delovanjem cerkve med novimi krščanskimi narodi v najdaljnejših in najzapu-ščenejših krajih, tako bo tudi pri nas. Nasprotje proti cerkvi bo še večje, socijalue stranke se bodo delile po večjem ali manjem brezbožtvu, a očetovski naši spomini na glavni boj za krst častni in lepo ime Jezusovo in ljubezen svete stolice za nas Slovence postanejo sramota našemu potomstvu. In takrat pride čas tiste strahote, ktera sedaj z naj-neusmiljenejo vojsko žuga zahodu evropejskemu; ali ne bojmo se, da no bo dedičev, kakor se tudi mi sedaj štejemo med dediče Evrope. To bo takrat kazen Slovencem, kakor je ta evropejska zmešnjava kazen za grehe zahoda. Potrjuje me v tem tudi sv. pismo in modra beseda propovednika Ravignana: Rog se ne obnaša proti narodom kakor proti osebam. Že ua zemlji dosežejo narodi plačilo ali kazen. Cerkev ni uiti učila, niti zahtevala, da cerkov-njaki sedijo v Evropi iu drugod na ministerskih stolicah ali morda celo na prestolu. Cerkev cerkov-ujakom, državnikom država, ali jedni in drugi pod zastavo križa, pred koji m se zapira peklo, odpira pa nebo, poslednji namen človeku. To je gotovo naj-nesebičnejše načelo, to je pa tako lepo razvito v nauku katoliške cerkve in posebno v vzvišeni enci-kliki „Immortale Dei", in še obširnejše v slovenski naši knjigi, v lanski postni okrožuici prevzišenega gospoda škofa Strossmayerja, ktera je tiskana sama za-se v posebni izdaji iu ktero vsem spoštovateljem škofovim posebno necerkovnjakom priporočamo z največjo navdušenostjo na blagor uašega naroda. Bog daj, da bi so ne moglo očitati Slovencem : „0 cives, cives, quaereuda pocuuia primum est, post nummos virtus." Hor. Epist. I. 53. (O državljani, državljani, najprej je iskati denarja, po denarjih čednost.) („Vrhbosna" 1887. br. 7.) Govor g*, državnega poslanca d i*. Viteziea v državnem zboru dne 14. maja. (Dalje.) Gosp. poslanec je sklenil svoj govor, rekoč: da koroški Nemci nikakor ue nameravajo koroških Slovencev pouemčevati, temveč je vse njihovo delovanje ua to obrnjeno, da se šole razmeram primerno preosuujejo. Gospod poslanec je sam trdil, da je Korošcem neogibno potrebno nemški znati, ker so s sosednjimi nemškimi pokrajinami bolj v dotiki, kakor pa s slovanskimi. Ta trditev zdi se mi jako dvojljive vrednosti iu je gosp. poslanec ž njo pokazal le svoj namen, da res mislijo Slovane ponemčevati, kar se dejanski tudi samo po sebi potrjuje, kajti že v prvem razredu ljudskih šol jo nemščina obligatna. (Poslanec Ghou: Ni res, v drugem in tretjem!) No, so žo razvidi, da nečete druzega uego ponemčevati. Če bi začeli s podučevaujem nemščine v tretjem ali četrtem razredu, bi človeku še ne delo tako hudo, da se pa že v prvoin razredu s tem pričue, tega pa vendar ne bo nihče odobraval. (Klici na desuici : Slovenščina se pa zanemarja!) Se ve, da se vsled tega slovenščina zanemarja! Dalje nam je navel gospod poslanec dovtip o koroških Slovencih, s kterim se nikakor no more ponašati. Kar je poslanec gospod Kinu povedal, jo gola resnica iu to bi bil moral celo sam Ghon potrditi, ko bi ga bil slišal. Gospod poslanec lvluu je namreč rekel, da jo dotični dovtip bral v nemško-liberalnih listih, pa ga ni pohvalil, temveč hudo grajal. In res se ni spodobilo, da gospod poslanec s koroškimi Slovenci tako neslane burko brije. Sedaj se hočem podati pa k prodmetu samemu. Namenil sem se namreč, govoriti o isterskem ljudskem šolstvu. Že lansko leto dne 3. aprila prere-šetal sem Vain ta predmet ob budgetni debati prav LISTEK. Trapec. m. Lepo popoludno je bilo, ko so pokopavali l3o-ložetovo Marijano. Pod sinjim nebom so se prepe-ljavali ptički, žvrgoleči ji smrtno posem; travica jo duhtela bujno, prijetna sapica prepihovala je obraze. A kaj če to — smrt nima sred za to; njeni zakoni so mrtvi iu so no brigajo, če tudi porušijo blago srce, če tudi marsiktero človeško srečo uničijo in za-se pograbijo delež svoj. Lo cerkveni zvon je žalostno douol po tihom dolu, vzbujajoč verne k molitvi za dušo umrle. Lo jedina cerkev je tii izvrševala blago dejanje, skrbeč za dušo in truplo ranjce. In v resnici, glej! v smrti to vse zapusti; naj si tudi tvojih prijateljev kdo obriše solzo raz lice, kaj to, saj mu jo prihodnji veter že posuši, izbriše pa tudi spomin tvoj raz zemljo. Cerkev pa te mrtvega ne zavrže, no zapusti te, kakor to stori lastna mati tvoja, marveč v blagoslovljeni zemlji ti posteljo za zadnji počitek iu še čez grob za teboj pošilja tebi tolaži j ive, Sodniku svojemu pa proseče besede, sladko besedo miru, divne besede življenja. Tako misli bi se ti vzbujale, ko bi bil priča Marijaninega pogreba. Blaga ženica ni imela ob svojem grobu nikogar, da bi so jo dostojno spominjal; domači so komaj čakali, da so spravili njeno truplo iz hiše, njeno premo-žeujo pa v svoj žep. Ljudje so se razšli s pokopališča. Kmalo potem pa so izza cerkve prikaže moška postava; počasi so plazi proti mestu, kamor so ravnokar položili umrlo. Plašno se ozira krog sobe, je-li ga kdo vidi. Blod je iu razmršen; gologlav in bos čepi uad grobom in čudne besedo mrraril v rujavo prst. Dolgo časa prečepi na tleh; naposled pa so splazi nazaj, od koder je prišel, bil jo Primož. Ave Marijo je že odzvonilo; glasovi kravjih zvoncev in nevbrano petjo porednih pastirjev se je zgubljalo po zraku in v temno krilo so je odevala gora in plan. Nad cerkvijo v gošči jo zaskovikala sova in netopirji so se spuščali šepetajo s peruti semtertje. Na pokopališči pa se jo nekje (ustavil možak in culo se jo pokanje prsti. Kmalo se je zaslišalo grebeujo in čostokrat je otožen cvenk odmeval v tiho noč. Nekdo ju kopal. Jako se mu jo mudilo, kor prst je padala na vso strani in čostokrat se jo zadela lopata ob trdo kamenje. „Ne bodo te ne" — je šeptal sam s seboj Primož, kajti ta jo bil tukaj, „ue pustim te jim, nikakor ue, uikakor ne. Kam pa naj grem brez tebe, kara naj so zatečem; saj mi boš dala kruha, kaj no Marjanica — ker sem tako grozno lačen". Globoko je pri tora vzdihnil in lopata mu je zdrsnila iz rok. „Vzeli so mi tebe in te zaprli, pa zakopali, a jaz to najdem in potom bo — prijetno; ti me boš obvezala; oh kako me boli glava, kako me peče", iu vos onemogel so jo zgrudil na tla. A moč ljubezni, hrepenenja je silna; po konci sa n a drobuo. Zato mi ni treba vsega tega še enkrat na dan vleči. Omejiti se hočem le na šolsko uradno letuo sporočilo iz leta 1884/85. — kajti od minulega leta ga še ui ua svitlo, vsaj kolikor je meni zuauo ue — iu Vam navesti nekaj opazek v zvezi z mojim lanskim govorom. Iz onega govora razvidi lahko vsakdo program laške stranke gledd šolstva v Istriji. Ta strauka si namreč prizadeva, po Istri tudi ondi laške šole ustanoviti, kjer do sedaj še ni laških šol. Kjer pa ui verjetnosti, da bi se ustauoviti dale, prizadeva si pa zopet na vso moč, da tak kraj prav nobenih šol ne dobi. In če še to ni mogoče, potem pa skrbi, da se otroci po slovanskih šolah, kar se da malo uče. Po ljudskem štetji iz leta 1880., ki se je po Istri tudi zelo tako godilo, kakor po Koroškem, namreč ob pritisku stranke, ki je bila tedaj na krmilu, razvidi se, da je bilo takrat v Istri 104.000 Slovencev iu 114.000 Lahov. Sporočilo deželnega šolskega sveta pravi, da je v Istri 01 laških in S7 slovanskih šol — ua papirji. Če bi jih bilo tnliko v resnici dejanskih, bi ne bilo tako neugodno, kajti število šol bi bilo v nekakem razmerji s številom prebivalstva. Kdor se s tem natančneje peč&, razvidi, da temu ui tako, kajti 01 laškilh šol ima skupaj 155 razredov, 87 slovanskih šol pa le 77, reci sedemin sedemdeset razredov. Morda bo kdo vprašal, kako jo to mogoče, da je manj razredov, kakor šol. To je tako, ker se med temi 87 slovanskimi šolami nahaja 26 šol za silo, ki se smatrajo sicer tudi za šole, če tudi v resnici niso. Ondi, kjer imajo take šole, dobi dotični duhovnik — ne vem ali 50 ali 100 gld. na leto remuneracije — za to pa more sobo in vse drugo za šolo potrebno preskrbeti. Lahko si mislite, kaka šola da se more uapraviti s 50 gld. remuneracije. Toliko je vredna, kakor če bi je ne bilo. Največ, kar se more otrok v taki šeli za silo naučiti, je, za silo brati in pisati. Razun teh je pa od ouih 87 slovanskih šol še treba odšteti takozvane mešano šole, kterih je zopet 13. če toraj odštejemo 26 šol za silo iu 13 mešanih šol, ostane jako pičlo število pravih slovanskih šol. Mešane šole so pač bolj laškim, kakor pa slovanskim podobne, kajti že v prvem letu podučuje se laščina kot obligatni predmet. (Čujte! na desnici.) čem višje napredujejo otroci v razredih, temveč se morajo učiti laški. Na ta način se Slovani potujčujejo, ne pa podučujejo. (Oujtelna desni.) Šo toliko se nihče ue potrudi v teh šolah, da bi otrokom elementarne pojme v domači besedi razlagal. Laška stranka pa tudi s tem še ni bila zado-voljna. V uajuovejšem času poslužuje se povsod jako zvitega načela, da povsod ondi, kjer so Lahi v manjšini iu če jih je še tako malo, se jim morajo napraviti vsporednice, na kterih se za Boga ne sme drugi deželni jezik podučevati in je popolnoma izključen. Kjer so toraj Lahi v manjšini, drže se tega načela strogo. Tako n. pr. v Pontani, Lovrani, iu še po več drugih krajih. Kjer so pa manjšine slovenske ali hrvaške, ondi se pa Lahi za navedeno načelo nič ue brigajo, kaj še le, da bi ga vresni-čili. Tako u. pr. so pred dvema letoma Pazinci prosili, da naj bi se jim napravila slovanska vspo-reduica, ker jako zdatua njihova manjšina znaša petdeset družin. Niti odgovora niso dobili na to. Po vseh teh krajih prepušča se navadno volji starišev, kam da hočejo vpisati svoje otroke. Revne stariše Lahi ua vse mogoče načine pregovarjajo, da zapi- je vzpel in še krepkeje, še ročneje je kopal v tihi noči. „0 kako si daleč, kako globoko, a vendar moram priti do tebe; imeti te moram, naj veljfi, kar hoče", tako je jččal in vodne srage so mu stopile po licih. „Marijanica, saj mi boš dala hlebček, saj nisi nič huda; dala mi ga boš, kaj ne, ker tako strašno sem lačen." Raztepeni revež je še bolj hitel razgrebati trdo prst. Luna je priplavala na nebo iu na cerkvenem zidu se je risala dolga črna seuca bornega Primoža. Bled je bil kot smrt; in ves zabuhel v glavo; nogi so se mu šibili in roka se mu je tresla, a veudar jo še zasajal lopato v zemljo, da so škropili prsteni deli daleč na okoli. Prikopal je do dna; že se mu je pokazala rakev; „te že imam, si že pri meni", je vskliknil in z vso silo je vdaril po lesenem pokrovu, da se je globoka špranja napravila v mehki les. Sklonil se je in nagnil svojo glavo vanjo, a rezek, mrtvaški duh ga je omamil; vskliknil jo in v nesvesti se je zgrudil na rakev. Luna pa je plavala mirno ravno šejo svoje otroke v laške razrede iu je tako čisto naravno, da taki otroci prav nič ne napredujejo v šoli, ker ne umejo podučnega jezika laškega. Prav to je pa namen laške stranke, da ostane slovansko pleme brez omike, brez poduka, da tem laglje Lahi gospodarijo ž njim. (Res! na desnici.) Na ta način se toraj zgodi, da se po 34 slovanskih šolah laščina podučuje. Razven tega podučuje se v Istri po 36 šolah nemščina. To jo vendar slaba osnova, ki posebno ondi, kjer bi se po naravnem potu dal kak napredek doseči, tistega prav na vso moč ovira. To se mi potrjuje še celo v tem-le uradnem sporočilu, ki ga imam prod seboj; kajti med raznimi zaprekami, ki so napredku v poduku na poti, bere se tudi to-le: „Potreba, ki jo razmero zahtevajo, da se po mauj dobro osnovauih šolah tudi še drugi deželni jezik podučuje, in pa da imajo te šole preveliko število učencev". Na ta način se že prav zgodaj zato skrbi, da..se slovansko prebivalstvo potujčuje, deloma ua uemško, deloma na laško stran. Pri tej borbi za obstanek naroduosti so navaduo germani-zatorji ua slabejem, nego polahovalci. V dokaz tega sklicujem se na navedeno uraduo sporočilo, kjer se bere, da se po teh laščina deloma z dobrim vspehom, deloma s srednjim vspehom podučuje, nemščina pa vseskozi s slabim. (Daljo prlli.) Politični pregled. V L j u b 1 j a d i. 6. junija. Notranje dežele. Z Dunaja se poroča, da pojde prestolonaslednik Rudolf 17. t. m. v London k slavnosti petdesetletnice angleške kraljice. Iz Londona se vrne cesarjevič 25. junija in odide, kakor je znano, 28. junija v Galicijo. Avstrijsko vojno ministerstvo se posvetuje o vojni postavi, ki poteče 1. 1889. Podaljšala se bo zopet za deset let; novi načrt pa nasve-tuje mnogo sprememb. Trgovinski minister Olivier pl. Tiaequehem odlikovan je z redom železne krone prve vrste. Vse stranke spoštujejo sedanjega trgovinskega ministra. Češki profesor dr. Zucker, ki je zaradi dijaških nemirov odložil svoja predavanja na vseučilišči, nastopil je svojo službo. Dijaki so ga živahno pozdravili. Na Ogerskem pričelo se je po vsi deželi volilno gibanje. Stari poslanci poročajo svojim volilcein o svojem delovanji v državnem zboru, novi kandidati se priporočajo z raznimi obljubami. V mnogih volilnih okrajih sta po dva, tudi po trije kandidati. Največ krika vzbujajo grof Apponyi in njegovi prijatelji. Vendar ne bodo imeli toliko vspeha, kolikor se trudijo, ker nimajo določenega programa. V volilnih govorih priznajo celo vladni pristaši, da peša in propada ogersko gospodarstvo. Vnanje države. Črnogorski knez odišel je z Dunaja v Strass-burg. Spremljajo ga kneginja Milena, princesinji Milica iu Stana, princ Mirko in minister Božo Petrovič. Srbski kralj Milau jo baje naročil opoziciji, naj se vdeleži volitev v skupščino. Mnogi ruski časniki odločno pišejo proti angleško-turšlei pogodbi in trdijo, da je ruska vlada ne bo potrdila. Turčija je izročila že sedaj Egipt Angležem. Evropejske države ne morejo potrditi svojevoljnega koraka Turčije, ker imajo pravico določovati o egiptskem posojilu. Vprašanje je nad njim in mu zrla v bledi, mrtvaški obraz; veter je zavol po grobeh, da so venci zašumeli iu svetli križ vrhu zvonika se je iskril v bledih žarkih; v zvoniku se je oglasila ura in še jedenkrat je za-skovikal skovir — Primožu smrtno pesen. Mrtvega so drugo jutro potegnili iz jame; oh jemine, jemine, stokale so stare ženice, kakošna smrt, kako žalosten konec! Dalje časa se je plela sicer govorica v obližji o tej stvari, a zgodilo se je zopet kaj druzega. Primož pa se je bil pozabil. In vendar blaženi Primož ! v ljubezni koprnečo srce se mu je razpočilo in goreča ljubezen mu je zrahljala zadnjo posteljo; večno živa priča ti ostane, da tudi „trapčovo" srce ni ljubezni nezmožno, da ni nezmožno plaineneče, žive, redke ljubezni! mednarodno, in če Turčija odstopi Angležem pravice v Egiptu, smejo tudi druge države zahtevati odškodnino. „Pet. Vjedomosti" pišejo: Rusija ne more dovoliti, da smejo le Angleži razpostaviti svojo armado ob sueškem prekopu. Turčija se ui z dru-zimi državami posvetovala, ko je sklepala pogodbo z Anglijo. V sedanjih razmerah Rusija uo more očitati Angležem, da vzemo, kar morejo, ker nesebičnost in zatajevanje nista lastuosti politike sedanjega časa. Pač pa mora Rusija pojasniti Turčiji, da ne smo sama dovoliti Angležem posebnih pravic, ki morejo škodovati ostali Evropi. Na ta način lahko Turčija odstopi Angležem še obrambo Dardanol. Vplivni politiki so nekdaj svetovali, naj Rusija zasede Rolgarijo. ako Turčija odstopi Angležem Egipt. Razmere so sedaj drugačne. Turčija noče izročiti Rusiji varstva Dardanel, zato tudi Rusija ne more dovoliti, da Turčija izroči Angležem sueški prekop. Ako Angleži debe Egipt, imeli bodo močno trdnjavo iu zaslombo za svoje dežele v Aziji. Nemška vlada namerava državnemu zboru predložiti še nekaj postav za Alzacijo in Loreuo. Alzaško-lorenškemu deželnemu odboru bo vlada še bolj omejila pravice. — Nemški časniki popisujejo v dolgih člankih slovesnost, ko se je v Holtenau-u pri Kielu postavil temeljni kamen prekopa iz Severnega v Baltiško morje. Navzoči so bili cesar Viljem, ministri, člani zveznega sveta, državnega in pruskega deželnega zbora. Ta prekop bo dolg okoli osemdeset kilometrov in bo vezal imenovani morji. Največje vojne in trgovske ladije bodo lahko vozile po prekopu. Na Danskem raznotero sodijo o posledicah novega prekopa za dansko trgovino. Pomorski častniki trdijo, da vožnja po prekopu za Dance ne bo imela slabih nasledkov, ker bodo morale ladije le počasi voziti po prekopu, iu po leti bo marsi-kteri kapitan raje vozil po ovinku okoli Danske, kakor po novi morski cesti. Trgovci pa se boje škode, ker se vuanje ladije, namenjene v švedska in ruska pristanišča o Baltiškem morji ue bodo več ustavljale v Kodanji. Da bodo mogli s Hamburgom vsaj nekoliko tekmovati, priporočajo trgovci, naj vlada razglasi Kodanj kot prosto pristanišče. ..Politiki" se poroča iz Pariza, da v 17 letih še uobeno francosko ministerstvo ni imelo toliko nasprotnikov v zbornici in po deželi, kakor sedanje. „.Justice" piše o sestavi novega kabineta: „Sra-motna spletka se je posrečila, kupa sramote je izpraznjena." „Iutransigeaut" piše, da je minister Rouvier v zvezi z bonapartisti. V zbornici je 175 inonarhistov, od kterih je 125 glasovalo za ministerstvo. Zbornica šteje vseh poslancev 583; pri zadnjem glasovanji jih je bilo navzočih 424, glasovalo jih je za ministerstvo 285. Iz teh številk moremo posneti, da so mora ministerstvo naslanjati na desnico in na oportuniste, uli pa inora razpustiti zbornico in razpisati novo volitve. Ko bi bil ostal Boulanger še v ministerstvu, izgubila bi s časom zbornica svoje ustavne pravice, in general bi bil vladal po svoji volji francosko državo. — Rouvier je obljubil zbornici, da bo zmaujšal stroške za 80 milijonov; v prvi vrsti bo znižal stroške za armado. Vojni minister je neki obljubil, da francoska armada izprazni Tonkin. Dohodke hoče novo ministerstvo zvišati, ker je izdalo stroge naredbo proti goljulijam pri carini. — Boulanger je bil zadnje dni v obližji Pariza, da bi bil v sili hitro pri rokah, ko so se vršili nemiri v Parizu. Novi vojni minister Ferron mu je ponudil višje poveljstvo, kterega pa ni hotel vspre-jeti. ker želi nekaj mesecev počitka. Zbornica je z 378 glasovi proti 177 vsprejela novo sladkorno postavo. V soboto se je pričela debata v vojaški postavi. Poslanec Martimprey je ostro pobijal postavo, ker se mu zdaj ne zdi primeren čas, da se pre-osnovi armada. Kakor smo že omenili na tem mestu, zahtevajo delavci v Belgiji splošno volilno pravico. O Bin-koštih so je zbrala v Bruslji liberalna stranka, da se posvetuje o zahtevi delavcev. Zbralo se je okoli 500 odposlancev. Zboru je predsedoval P. Jauson. Konečni vspeh posvetovanja je bil, da je zbor s 317 glasovi proti 127 zavrgel splošno volilno pravico. Sklenili pa so, potegovati se za volilno pravico vsoh onih, ki znajo brati in pisati. Delavci gotovo niso zadovoljni s tem sklopom. Liberalci so tudi pričakovali. da se bo njihova strauka združila, ki se je bila v zadnjem času razcepila na več delov. Dosegli toraj niso nobenega namena. — Delavski nemiri so so večinoma polegli, v mnogih krajih pričeli so delavci delati. Vendar mora vlada previdno postopati proti delavcem in jim izpolniti kolikor mogoče opravičene zahteve, da se ne ponovč državi nevarni in škodljivi nemiri. V Bruslji praznujejo le še nekteri delavci v promogovih jamah. Lanota je prisilila večino delavcev, da so zopet pričeli delo. — Zadnjič smo omenili, da se je Kraljeva družina odpeljala v grad Laeken. Kakor se poroča iz Bruslja, bila je med potjo v nevarnosti. Ravno, ko se je kralj z družino peljal čez most v Laekeuu, skočijo k voz i štiri osebe in ga vstavijo. Jeden napadovalec priskoči h kralju iu mu preti s pestjo. Kočijaž skoči z voza, policisti prihittž ua pomoč in vjamejo vse štiri napadovalce. „Nuova Antologia" je priobčila članek znanega Bonghi-ja. Pisatelj dokazuje, da je sporazumljenje koristno papežu in italijanski državi. Trdi dalje, da laška država ne more papežu odstopiti nobene dežele. Le garancijska postava more se v muogih točkah predrugačiti. — Ako bo italijanska vlada poslušala take može, ne bo še potrebnega miru med cerkvijo in državo. — Kaj namerava italijanska vlada storiti v Masavi, ni še natančno znano. Pretekli teden je zbornica obravnavala vojaški budget. Vojni minister je zagovarjal stroške za vojsko v Afriki. Vlada ne smo še natančno svetu razkriti svojih namenov, a to je gotovo, da armada ue zapusti afrikanskega obrežja. Crispi je v imenu ministerstva odločno rekel, da vlada ne sme odpo-poklicati armade iz Afrike. — 3. junija so vsi listi se spominjali smrti Garibaldijeve. Celo vladni listi so povdarjali, da Garibaldijeve slavnosti pospešujejo javno življenje v Italiji. Slavnost se je vršila ua kapitolu v Rimu, Garabaldijev spomenik je bil ovenčan. Tudi naši Tržaški in isterski „ueodrešeni" Italijani poslali so Garibaldijevemu sinu telegram in ga nagovarjali, naj konča delo svojega očeta. — To so oni zvesti Avstrijci, ki se pred svetom hočejo ponašati s zvestobo do Avstrije! Kaj žele uaši avstrijski Italijaui, tega ne pojasnijo v telegramu. Pačili troba pojasnila, ker je sploh znano, da se raje ozirajo v Italijo preko morja, kakor na Dunaj. Upati smemo in moramo, da se našim Italijanom ne bodo izpolnile želje. — V Bolonji je ustavilo delo okoli 9000 delavcev. Policija vzdržuje red. Bivši angleški ministerski predsednik Glad-stone odpotoval je 2. junija v Svanseo, kjer je njegova stranka priredila zborovanje. Na vseh postajah ga je probivalstvo pozdravljalo. Gladstone je je v .svojih nagovorih omenjal irske zadeve. Povdarjal je tudi, da morajo prebivalci v Valesu dobiti enako samostalnost za svoje domače zadeve. Nedavno smo poročali o zaroti proti turškemu sultanu. Vse zarotnike, ki niso ubežali. poslal je sultan na turško božjo pot v Meko, od koder se gotovo ne vrnejo. Med izgnanimi je tudi Osman paša, znan iz zadnje rusko-turške vojske. Bil je v zadnjem času bolj prijazen Rusom kakor Angležem. Zato je gotovo všeč Angležem, da ga je sultan poslal iz Carigrada v Azijs. Grška, zbornica je v tretjem branji dovolila doklado prestolonasledniku. Opozicija ni glasovala. Ministerski predsednik Trikupis je naznanil zbornici, da je dobil državno posojilo, iu da se bodo kupile tri vojne ladije za 30 milijonov drahem. Izvirni dopisi. Iz Brdskega okraja, 4. junija. Dne 2. junija napravila jo Brdska podružnica sv. Cirila in Metoda svoj letni shod. Od lanskega leta pristopilo je 33 novih udov, tako, da šteje sedaj 1 pokrovitelja g. Ivana Vrhovnika, 7 ustanovnikov in 59 letnikov, skupaj 67 udov. Volil se je definitivni odbor per acclamatiouem, namreč preč. g. kanonik-dekan J. Toman kot predsednik, g. Jauko Kersnik, dež. poslanec, kot podpredsednik in delegat k letošnjemu občuemu zboru bratovščine; g. Ivan Vrhov nik tajnik, in g. Janežič blagajnik. Podružnica naša šteje sicer že lepo število udov, med njimi skoraj vse duhovnike m učitelje okraja, vendar ni toliko, da bi se ne dalo pomnožiti. Ne odnehajmo prej. dokler ue dosežemo števila 100, pa tudi potem še ne počivajmo. Zanimiv in navdušeu je bil govor tajnikov, vreden, da ga priobčite, ker more ogreti še mar-sikterega mrzlega sina Slovenije. Iz Ribnice, 30. maja. Kakor jo bilo v časopisih iu če se uo motim, tudi v „Slov." čitati, našli so v Ribnici ob potoku na Velki dne 17. t. m. poznanega italijanskega mojstra zidarja Giacomo Macuglia mrtvega. Ker je imel dotičnik čevlje sezute, nožič poleg sebe, in pri tem ves denar (govore, da je bilo 112 gold. 8 kr.) pri sebi, pa pri tem prerezane žile na rokah in prerezan vrat, dalo so je že samo ob sebi soditi, da se je umoril sam. To je pozneje potrdila tudi komisija. Ker je pa do smrti vedno vodil svoje posle in stavbe, ter se ni videlo, da bi bil v obnašanji svojem kaj spro-meujen, ni se moglo reči, ali se je umoril pri zdravi pameti, ali pa so mu jo bilo res zmešalo. Zarad pomanjkanja menda mu tega ni bilo treba. Po svojih starodavnih zakonih mora sv. cerkev takemu odroči slovesen pogreb. Teh zakonov se držaje, zabranil je tudi naš častiti gosp. župnik zvonenje iu vernim kristijanom navaden pokop. S tem pa se je zanesel ogenj v streho. Liberalci iz Vuherja hotli so v družbi z liberalci v Ribnici duhovnika na vsak način prisiliti, naj se samomorilec slovesno pokopljo. Ker se v to ni moglo dovoliti, sta pa glavarja naših neinčurjev telegrafirala prečast. knczo-školijstvu, naj ono razsodi in zapove, kako naj se pokoplje. In odgovor so je baje glasil negativno. (Kaj pa da, sicor bi bila stopila drugače na noge.) Pa vkljub vsemu temu zbrala se je na Križevo velika množica pri- stašev in častilcev samomorilca na pokopališči, ki so mu hotli prisiljeno, zlorabeč cerkvene naredbe, skazati zadnjo čast. Poslednjič moral je biti pokopan vendar brez navzočnosti duhovnika. Da se jim je odbila želja in njih nakana ni vresničila, to jih sedaj strašno jezi in precej drugi dan so baje kovali pritožbo na c. kr. namestnijo, ki naj sedaj č. g. duhovnika kaznuje. Kakošen kruh bo iz te moke, se še ne ve; pa da bi bilo resnično, kar je „Mar-burgerca" od zadnje srede pisala, češ, da je slovensko ljudstvo provzročilo vsled toga proti g. duhovnikoma skoraj revolucijo, proti temu moramo odločno ugovarjati. Dopisun je mogel to reči le v imenu domačih in imenovanih prišedših liberalcev, kajti zuano naj bode, da smo bili Slovenci v življenji res tudi prijatelji samomorilca in smo ga tudi do določene meje spoštovali, toda tam, kjer se tako drzno prekoračijo božje zapovedi in cerkvene naredbe, naj si bo v oziru kakoršnem koli, tam mora celo narodnost narediti prostor veljavnim cerkvenim zakonom, kteri so enaki za vse narode. Toliko pa smo poleg Slovencev že tudi katoličauje, zvesti sv. cerkvi, da nam kaj nemogočega zahtevati od nje niti na um ue pride. Soditi ranjkega nam ne gre, kajti sodil ga je Bog; toda prej nego se za slovesen pogreb potegovati, moramo mu pač zameriti, da je ravno v našem kraji zapustil tako slab vzgled, kjer o samomorih doslej še ni bilo dosti slišati. Toliko za sedaj resnici in javnemu mnenju na ljubo. Iz Maribora, 5. junija. Kakor ste enkrat že omenili, imamo te dui razstavo perutnine, ki jo je napravilo štajarsko perutninsko društvo. Pričela se je due 4. t. m. iu bo trajala do 6. junija. Vdeležile so se je tudi dežele: Kranjska, Hrvaška, gorenja in dolenja Avstrija, Ogerska, Češka, Saksonska, Wilrtem-berg iu celo liamburško mesto. V imeniku je navedenih 204 številk razne perutnine, kakor kokoši, puraui, gosi, race iu druga vsakovrstna perutnina, kakor so pavi in dr. Golobov je 321 številk razstavljenih, raznih tičev od najmanjšega pevčka pa do največje pri nas živeče ptice roparice 76 številk. Enoinšestdeset številk obsegajo razni tičji preparati, učilna sredstva, razna krma (ali živož) priprave itd. Sploh ima zapisnik vsega skupaj 662 številk. Za darila so namenjene srebrne in bronaste državne medalije, srebrne in bronaste medalije štajarske kmetijske družbe, srebrne in bronaste medalije društva, denar zlati in srebrni, prizualne diplome in častna darila. Koukurenca je jako velika in živahna, razstavljena perutnina lepa in bo težavno, premije pravično deliti. Darila se bodo delila jako slovesno v ponedeljek 6. t. m., kedar bo ob enem konec razstave. Kokoši je videti šestindvajset vrst. Najboljše za naše kraje so takozvane L a u g s h a u s - k o k o š i, kterih prvotua domovina je severna Kina in so prišle še le pred petnajstimi leti v Evropo. Jako so dobre za valenje iu jajca. Nesejo tudi po zimi, ker za naš mraz skoraj niso nič občutljive. Prav posebno ugodno so pa za pitanje zarad mehkega iu okusnega mesa. Kapuni tega plemena so najboljši. — Enako pleme je Plymouth-Rocks-kokoš glede jajc, va-lenja in okusnega mesa. Ker si Štajarska mnogo prizadeva za požlahtnenje perutnin, pač ni čuda, da štajarski kapuni po celi Evropi slove! Vpliv perutninskega društva se povsod pozna. — Za požlahtuo-vanjo naše domače perutnine so pa posebno ugodne Brahma-, Dorkings- in Houdans-kokoši iu jih štajarsko društvo povsod razširja. — Cehi iu Ogri so poslali veliko število prav lepih domačih kokoš na razstavo. — Izmed rac zastopane so: Pekiug-, Aylesbury- iu Rouen - race. Dalje je videti nekaj zlatih in srebrnoperih bažautov, pavov, per, labudov, štorkelj in čapelj. Golobov je dvajset vrst tukaj, ptičev pa prav posebno veliko. Razstavljenih je tudi nekaj valiluih strojev in nekaj književnosti o perut-ninstvu. Domače novice. (Imenovan je) č. g. Anton Jaklič, kaplan na Vrhniki, dejanskim vojaškim kaplauom druge vrste ter priredjen v službo vojaškemn duhovnij-skemu okraju I u o m o s t, kamor te dni odide! (Umrla je) danes ob 12. uri blagorodna go-spodičiua baronica Evelina L a z z a r i n i previdena s sv. zakramenti za umirajoče za pljučnico. Naj v miru počiva! (Dnevni red javni seji Ljubljanskega mestnega odbora) v torek 7. d a n junija leta 188 7. ob 6. uri zvečer v mestni dvorani: I. Naznanila prvosedstva. — II. Finančnega odseka poročila a) o prodaji mestne njive pare. štev. 70 na Spodnjih Poljanah; b) o prošnji predstojuištva Trnovske župue cerkve, da naj mestni magistrat kot cerkveni patron da primeren donesek za novo cerkveno zastavo in baldahin; c) o računskih zaključkih mestne klavnice za leto 1886.; č) o pokritji popravilnih in vzdrževalnih troškov za velike realke poslopje 1886. leta; d) o pogojih prodaje kompleksa 5. oralov 445Q sežujev mestnega svetu, ležečega okoli deželne posilue delavnice, kranjski deželi. — Stavbiuskega odseka poročilo a) o vlogi društva za gradnjo delavskih stanovališč; b) o določitvi stavbinskih črt pri Jelenovi hiši na vogalu Reseljeve in sv. Petra ceste; c) o določitvi stavbinske črte ob cesti na Rožniku. — Tajna seja. (Dramatičnega društva) predstava na Vrh ni ki vršila se bode v nedeljo dne 19. junija t. 1. Igrala se bode poleg ..Ponesrečene glavno skušnje- in „Popolue žeue" burka „Ne kliči vraga!" Začetek predstavi je ob 8. uri. — Sedeži se dobivajo pri g. Gab. Jelovšeku za čitalnične ude po 80 kr., za ueude po 1 gld. Vstop v dvorano je za ude 30 kr., za ueude 50 kr. Vspeh moralen iu gmoten pri lauskem gostovanji na Vrhniki zagotovlja nam tudi letos polno hišo. — Slovenske predstave ponehajo potem do meseca avgusta, ker žele tako razni čitalnični odbori, pri kterih bode igralno osobje dramatičnega društva letos še gostovalo. V avgustu potujejo igralci v Gornji Grad ua Štajarsko ter prirede, spojeni z pevci Kamniškega pevskega zbora „Lira", veliko besedo. V Idriji sodeluje društvo ob priliki odkritja spominske plošče pokojuega kuezo-škota \Volfa. V oktobru ali novembru zaključi svoje letošnje potovanje s Trstom, kjer se imajo po dogovoru Tržaških domoljubov gg.: Doleuca, Kržeta, Greh ene a i. dr. z dramatičnega odbora režiserjem g. Borštuikom za prvo poskušujo vršiti letos tri predstave. Vse predpriprave za omenjene tri predstave prevzeli so slavni odbori slovenskih Traških društev pod uačelništvom gosp. Dolenca. Slovenski Taliji pričeuja se daniti tudi ua obalih Jadranskega morja! (Potres) je bil, kakor se nam poroča, v Št. Jerneji včeraj popoludne okoli 3. ure 20 minut. (Z Gorenjskega) se nam poroča, da so na Visokem v Senčurski župniji zasledili skrivno družbo, ki jo kovala denar. Štiri osebe so v petek priprli. (V Ormožu) vršile so se volitve v okrajni za-stop 2. junija iz skupino velikoposestuikov. Vseh volilcev je 101; vdeležilo se je volitve nad 60 vo-lilcev. Izvoljeni so kandidati narodne stranke, nasprotna strauka se ni vdeležila volitve. Danes volijo občine. Gotovo zmaga tudi danes narodna stranka, in Ormoški zastop ostane tudi v prihodnje slovenski. (Volitve v Ptujski okraj) so razpisane. Skupiua veliko-posestnikov voli 8. julija, skupina občin 13. julija. Volilci, volite zuačajno in zanesljive može! (Učitelj Koceli), ki je utonil pri Zidanem mostu, je bil 3. t. m. pri Brežicah kraj Save uajden. Spoznali so ga po obleki in po v žepu najdeni dopisnici glaseči se na njegovo ime; žepna ura je kazala dvauajst. Ponesrečil je v noči 16. maja vračajoč se iz Radeč domu in skočil iz broda, misleč, da je že pri obrežji — v vodo in zginol. Pokopan je bil 4. t. m. Pogreba se je vdeležilo tukajšnje uČiteljstvo in rajnemu položilo venec na grob. (Toča) je pobila dne 1. junija zvečer med šesto iu sedmo uro po slovenskem Koroškem v okolici Priboj, Goriče, Jeriše in Zitara vas. Sla jo dvajset minut s tako silo, da je vse uničila, kar je dosegla. Poljski pridelek in sadje sta popolnoma razbita, čudno debela je padala in kar rogljata jo bila. Škoda zuaša blizo 50.000 goldinarjev. (Huda nevihta) privršala je dne poslednjega maja ob 4. uri popoludno nad okolico sv. Lovrenca v Slovenskih Goricah ua Stajarskem. Toča je bila debela, kakor golobja jajca, uamešana z ledenimi kosovi še bolj debelimi iu rogljatimi. Zbila je do celega poljske pridelke, sadje in trsje. Po cestah je bilo toliko vode, da niso bile za rabo. I 'bogi ljudje! Pri tej priliki si pač ne moremo kaj, da ne bi opozorili naših ljudi, da naj se zavarujejo proti škodi po toči, da bodo vsaj nekaj imeli, če že ob pridelke pridejo. (Požar.) Dne 31. maja igrali so se pri bajtarji Lojzetu Fekoniji po domače pri Kvarji v Smolincih na Štajarskem v župniji sv. Antona otroci z ognjem in so zažgali. Gorelo je opoludne iu je ponesrečilo tudi žalibože dvoje ljudi. Mati je namreč hotla re- žiti iz goreče hiše dveletno svoje dete, kar se ji pa ni posrečilo, pač pa se ji je vnela obleka in se je uboga žena po životu tako opekla, da skoraj ui upanja, da bi ozdravila. Zgorelo je tudi troje živino in trije prošiči. (Murskega parnika) v Gradec že ni bilo ne v soboto in ue v nedeljo, če tudi ga je v soboto po-poludne na tisoče in tisoče ljudi pričakovalo. Gostilničar „zum Konigstiger" je napravil na čast prihodu ua vrtu, ki ga ima na levem bregu Mure, slo-vesuost in jo jo izvrstno zadel, kajti do polunoči se je vse gnjetlo, toliko jo imel ljudi, ki so parnika pričakovali. Zakaj ga še ni, nihče ne ve; toliko je znano, da je iz Oseka že odšel; govori so pa tudi, da ne moro naprej, ker je Mura sedaj prevelika, toraj prederoča, propeler pa preslab in je ne more prav zmagovati. (V Gorici) nameravajo narodnjaki osnovati društvo „ Sokol." (V Pazim), kakor smo poročali, zmagala je pri zadnjih volitvah hrvatska stranka. Novi občinski zastop je sklenil, da bo uradoval v hrvatskem jeziku. Italijani se bodo gotovo pritoževali pri deželnem odboru in pri vladi. Upamo in želimo, da je konec slavi Pazinske irredento. (G. Anton Hezenšek), ki je pred leti izdal .^Jugoslovanski stenograf" in bil več časa kot stenograf v Bolgariji, prevzel bo vreduištva „Mira" v Celovci. (Župana) volili bodo v Celovci v torek dopo-ludne. (Vojaške selitve.) Po letošnjih dokončanih velikih vajah selili se bodo po naših pokrajinah sledeči vojaški oddelki. Pehotni polk št. 01 iz Trsta v P u 1 j ; pešpolk štov. 62 iz G o r i c e v K a r 1 s-b u r g na Erdeljsko; pešpolk štev. S2 iz S i b i n j a (Hermannstadt) v Trst, iu slovenski pešpolk št. 97 iz P u 1 j a v Gorico. (Nemško parobrodno društvo v Trstu) je dosedanjo parobrodne zveze Trst-Aleksandrija že sito, in je predložilo nemškemu državnemu zboru in Bismarku prošnjo, da naj bi se dosedanja zveza Trst-Aleksandrija opustila, mesto nje pa vpeljala nova zveza: Trst-Port-Said-Aden-Zan-z i b a r , od ktere so je nadjati večjega dobička tudi za Tržaško trgovino, kakor pa od dosedanje. Ob enem bi ta zveza prevaževala tudi pošto iz Briu-disija, blago iz Trsta za iztočno Azijo in Avstralijo do Adcna, kjer bi iz Zanzibara vračajoč se zopet sprejemala avstralsko in iztočno-azijatsko blago za Trst. Razne reci. — Zgodovinske drobtinice na šesti dan junija. Kdo ne pozni! Herostrata? Malenkosten in neznaten bil bi rad velik in sloveč, toraj zažge I!, junija tempelj Diane v Efezu, ki je bil tolike lepote, da se je štel med sedem čudežev sveta. Herostrat požigalec bil je sicer usmrten in prepovedano njegovo ime imenovati, a do današnjega dne se imenuje ter se bode imenoval tudi še prihodnja stoletja. Isti dan je bil rojen Aleksander Veliki, sin Filipa, kralja Macedonskega. Komaj 33 let star, je podjarmil že skoraj polovico znanega sveta. A prema-govalec sveta sam sebe ni znal premagovati; uinrl je najbrž zarad nezmernega pijančevanja še le 33 let star, leta 353 pred Kristusom. — Šestega junija leta 1533 umrl je laški pesnik Ludevit Ar i os to. — Na J) u n a j i je na pošti ukral Filemon Zalevski 20 pisem, v kterih jo bilo v zlatu in bankovcih nad 150.000 gl. denarja. Kdor vjamo tata, dobi 1000 gl. plačila in še deseti del denarja, ki bi so našel pri tatu. — Velik požar v Ha m b u r g u. V torek zvečer nastal je v Hamburgu požar, kakoršuega ni bilo od leta 1842. Šest velikih skladišč ob morji jo pogorelo. Zgoreli ste tudi dve angleški ladiji „Gla-diator" in „City of Dortmund". Na mnogih ladijah so zgoreli tudi jadrniki, mnogo kave, pavole iu drugega blaga. Ljudi ni zgorel nobeden. Požar se jo razširil 400 metrov na dolgost. Ko bi bila sapa potegnila proti kopnemu, bila bi škoda še večja. Požar so pogasili še le v sredo popoludne. Zgorelo je tudi dvajset železničnih vozov. Škode jo več milijonov. — V Parizu je zgorelo pri požaru komične opero 70 oseb, spoznali so jih 58. — Potres jo bil 30. maja po vsej Mehiki. Ljudje so bili v velikem strahu, vendar škode ui napravil. — liesnico prislovice: „ Človek ni nikoli prestar, da bi se ne mogel kaj dobrega naučiti", dokazala je v novejših dneh neka jako stara žena, Suzana Jonson, ki se je kot sedemdesetletnica začela učiti brati in pisati ter se obojega do dobrega naučila — Velik vi bar je bil 25. maja v Kalkuti. Potopila se jo ladija in 750 ljudi. — Gledišč je pogorelo od 1752. leta 032 in v njih 10.500 ljudi. — Ta pa z u ii! Po noči je opazoval uok gospod utrinjajoče se zvezdo skoz daljnogled. Vojak, stoječ na straži, ga pozorno pazi. Kar so utrne zvezda in gospod odloži daljnogled. Ves zavzet pravi vojak: „Šmout, ta pa zrni! zvezdo je zadel. Sem videl z lastnimi očmi, kako ti je padla". — Tolažba zdravnika. Kmet: „Gospod dohtar, lepo bi prosil, da bi mi kaj zapisali; jaz mislim, da mi pljuča nagajajo. Zdravnik ga preišče: „Le domu pojdite, oča, pljuča bodo držale, dokler bote živeli". 'Teli turami. Praga, (i. junija. Grof Henrik Olam-M a rt i ni o včeraj nenadoma umrl. Carigrad, 6. junija. .,Routerjevo izvestje": Pogodba o priklopu turško-srbskih železnic je podpisana. Razsodna komisija bo razsodila nedoločene točke med Hirschem in turško vlado. Umrli m>: 2. junija. Marija Požonel, zasebnica, 70 lot, Kolodvorsko ulice št. 3, Marasmus, — Lucija Dimnik, posestnica, 00 lot, sv. Petra eeta št. 13, Meningitis. 3. junija. Julij Mallner, uradnikov sin, 3 lota, Rimska eosta št. 5. škarlatiea. 4. junija. Franc Šuster, komisjonar, 40 lot, Mestni trg št. 7, kap. Vreiiu'iiNk« sporočilo. c-i-. » Čas | Stanje S g , --Veter Vreme . zrakoimna tophiinern ' opazovanja v mm popCcl,.iju S g "17. u. zjut.| 735 02 +172 brozv. jasno 4.2. u. pop. 73(310 +18 4 si. zap. oblačno 1210 9. u. zvoc. 737 42 +12 2 si. zap. oblačno dež 7. u. zjut. 738 25 +10 4 brezv. megla 5.2. u. pop. 736 04 +23 8 si. zap. del. jasno 0-00 9. u. zve«. 736'54 4 si. zap. sk. jasno žJsasaajiNkih UorEjt. (Telegrarično poročilo.) G. junija. Papirna renta 5% po JOO gl. (s U\% davku.) 81 gl. 85 kr Sreberna . 5% .. 100 .. (8 16% davka) 83 „ — „ avstr. ziata renra. da\K» prosta 112 . 95 „ Papirna renta, davka prosta 97 , 25 „ Akcije avstr.-oirarske bnnks 8S6 . — „ Kreditne akcije. 288 „ 20 „ London.......126 „ 95 „ Srebro.......— „ — „ Francoski napoleond......10 „ 07'j, „ Ces. cekini.......5 „ 98 „ Nemške marke . . 62 „ 32'/2 „ Tržne eene dno 4. junija t. I. tri. ki' ^ gT kr. Pšenica, liktl. ... 7 15 Špeli povojon, kgr. . — 04, Ilež, „ ... 4 87 Surovo maslo, „ . — Ječmen, „ ... 4 25 Jajoe, jedno „ . — 2 Oves, „ ... 3 25 Mleko, liter . . . . — 10 Ajda, „ ... 4 22 Govejo meso, kgr. . — 04 Proso, „ ... 4 55 Telečjo „ ., . — 52j Koruza, „ ... 5 20 Svinjsko „ „ . — 60 Krompir, „ ... 2 67 Koštrunovo „ „ . — 40 Leča, „ ... 12 — Pišanoc.....— 40: Grah, „ ... 13 - Golob .....— 20 Fižol, „ ... M _ Seno, 100 kgr. . . 2 76 Maslo, kgr. . 1 — Slama, . . 2 7(1 Mast, „ . - 64 Drva trda, 4 □ mtr. 6 30, Špeli svož, „ ■ — 60 „ mehka, „ „ 4 lOi rcodčeva esenca jtJC. lekarn Piccollja v/^v.Ljubljani. no ozdravlja samo odraslo, marveč jo najboljšo sredstvo za glistavo otroke, in marsiktora mati, ki jo rabila to ločilo za svoje otroko in družino, nam sprifiujo s hvaležnim srcem, da ji jo to zdravilo obvarovalo otroko najnevarnejših bolezni, ki tolikokrat izhajajo odino iz glistavosti. Izdolovatelj pošilja jo v zabojčkih po 12 ste-klonic za 1 gld. 36 kr. po poštnem povzetji. Poštnino trpe p. t. naročniki. V steklenicah po tO kr. samo v IMccoll-Jevi lekarni „pri angoljtt" na Dunajski cesti v Ljubljani. — V steklenicah po 15 kr. v Uizziol i-jovi lekarni v Novem mestu in v mnogih lekarnah na Stajarskeni, Koroškem, v Primorji, Tirolili, Trstu, Istrijl in Dalmaciji. (5) V saboto čez dan oblačno, popolndno ob 0. huda nevihta ki jo trajala skoraj pol uro, zvečer se jo zjasnilo. V nedoljo zjutraj mogla, potem dol. jasno, popolndno nekoliko oblačno, zvečer zopet jasno. Srednja temperatura obeh dni 15-9° in 172" C., za 1-7" in 0 0° pod normalom. S tem si usojamo naznanjati ter čast. duhovščino, posebno katehote, opozoriti, da je v (Iradci ravnokar izišla in se pri nas dobiva knjiga: Pflllit iist^ll<»!«t Kandbuchlein Ur Eatochsten enthaltond den „Auszug aus dem grossen Katechismus mit kurzen Wort- uiul Sachcrkliiru»gen von (1) Dr. Franz Oberer. Knjiga obsega VIII. 412 str. 8°, ter stane gld. 2, po pošti 1(1 kr. več. V to stroko spadajočih knjig sicer ne manjka, pa dosedajne izišle so v inozemstvu ter so ua avstrijske razmere in katekizme ne ozirajo. Zdaj nam pa podaja gosp. pisatelj knjižico, ktera so z našimi razmerami, ter katekizmom, izišlim v c. k. založbi šolskih knjig na Duuaji, strinja. V knjižici jo katekizem popolno ponatisnjen. Katoliška Bukvama v Ljubljani. ]*oalaiio. Gospodu pl. Trnk(5czyju! Lekarju zraven rotovža v Ljubljani. Naznanjam Vam sprejem 5 steklenic cveta za konje ali konjskega fluida.*) Ker se je ta od Vas narejen cvet za konje pri zunanjih boleznih pri mojih konjih tako izvrstno obnesel, zasluži da se po časopisih javno razglasi. Srčen pozdrav! (33) Anton, Jtrašovic, posostnik. Vrhnika pri Starem trgu poleg Rakeka, 3. jan. 1880. Za notranjo bolezni pri konjih, goveji živini, prašičih in ovcah, priporoča so pa izkušeni Živinski prah (1 zavoj 50 kr., 5 zavojev 2 gl.) Mnogoter o ozdravil a pri rabi tega živinskega p r ali ii, kakor njegovo dobrodelne lastnosti pri različnih boleznih, pripravilo so živinske zdravnike iu živinorejce do tega, da ta prah za prvo in najvažnejšo zdravilo rabijo ter so priporoča, da ga vsak gospodar pri notranjih živinskih boleznih takoj rabi, sploh da so ta prah zmeraj pri hiši nahaja. Izvrstno so rabi ta živinoredilni prah, ako živina neče jesti, pri krvni molži, kakor tudi za izboljšanje mleka. Prodaja in razpošilja ga z vsakdanjo pošto lekarna Trnkoezj-, zraven rotovža v Ljubljani. *) Konjski lluid 1 steklenica 1 5 steklenic samo 4 cg SPBF" znižanej ceni."W s5 1 Kmetom y pomoč. | Narodno-gospodarska razprava. jS Hi »Katoliška tiskarna" H aR v IJubfjaiU S 9k Valvasorjev trg štev. 5. ]k I •ošlne /ye/e. Odhod iz Ljubljane. V Novomesto vsak dan ob 0 zjutraj, sprejema blago in popotnike. Prostora jo za pet ljudi. V Lukovco preko Domžal vsak dan ob 7 zjutraj. V Kočevje preko Velikih Lašič vsak dan ob '/a7 zjutraj. V Kamnik vsak dan ob l,',5 popolndno poloti, ob 3 pozimi. V Polhov Gradec in na Dobrovo vsak ponedeljek, sredo, potok in soboto ob */aB popolndno poleti, ob 2 pozimi. Na Ig ob '/«5 popolndno poloti, ob 3 pozimi. Prihod v Ljubljano. Iz Novega mosta vsak dan ob 2 popoludne. Iz Lukovce vsak dan ob 5. uri 25 min. popoludne. Iz Kočevja vsak dan ob 6. uri 20 min. popolndno. Iz Iga vsak dan ob 8. uri 30 min. zjutraj. Iz Kamnika vsak dan ob !). uri 5 min. dopoludne. Iz Polh. Gradca in Dobrove vsak ponedeljek, sredo, petek in soboto ob 9. uri 15 min. dopoludno.