C. C. Postale. — Esce ogni mercoledi e venerdi — 2. decembre 1927. Posamezna itevilka 25 stottnk. Izhaja vsako sredo in petek. Stane za celo leto 15 L » » pol leta 8» » » četrt leta 4 » Za inozemsivo celo leto lir 40. Na naročila brez do poslane naročnine se ne moremo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kemperle. wwamtzi št 86 V Go rid, v petek 2. decembra 1927 utox. Nefrankirana pisma 3* ne sprejemajo. Oglasi se računajo po dogop voru in se plačajo v naprej. — List izdajr konsorcij »Gor. Stra* iett. — Tisk Katoliškv tiskarne v Gorici. Ri< va Piazzuita St. 18. Uprava in uredništvo: ulica Mameli Stev. 5. (prej Scuole). Teles, int. štev. 308. Korajža. Od vseh stvtmi dežele slišimo jat dikovanje. Zdi se, da je izginilo iz naših vrst pogumno in zdravo vet sei je do dein in življenja. Neko bolestno malodušje se zajeda rned Ijudi in jim jemlje korajžo. Mnogi, premnogi tožijo čez slabe letine. foča, suša, povodnji in drw ge slične vremenske nezgode jih spravljajo v obup. Drugi godrnjujo čez davke in različne druge dnjutve in si ne znajo pomagati. Tretji so vsi preplašeni radi slabih cen, ki jih imujo njihovi pridelki na trgu. Če; trii so vsi potrti, ker se jim zdi, da sola ne doseza onih uspehov, kot si jih želijo. Petim niso všeč politični odnošaji in so razburjeni v svojem hrepenenju po mini. Sestim in še številnim drugim povzročajo ne= ugodje razne razvade, ki so se razt pasle po nasih vaseh. So celo taki, ki zatrjujejo, da so šteti dnevi »Goriške Siruže«. Ne homo odgovarjali nn vse te pritozbe in jih tudi ne homo pose* bej zavračaii. Naj povemo samo nekaj prav iskreno in odkritosrčno: Kakor povsod so iudi pri nas ne; prilike, katerih bi se radi otresli. Zat vedaii se pa moramo, da še ni da; lee za nami govje svetovne vojne. Zlo, ki nam ga je nakopalo to grozno razdejanje duševnih in go? spodarskih dobrin, je tako težko in grenko, da bomo morali pretrpeti še marsikatero dolgo bridko uro. Ne smemo se udajati varljivi sanji, da je mogoče v par letih zabrisati sledove krvavih jezdecev, ki so s tako neukročeno silo teptali in vnU čevali človeštvo in vse njegove pri; dobitve. Saj niso napravili samo gmotne škode, temveč so razruvali tudi človekovo duševnost. In to nas tliici in mori bolj kot zv.mmje ne- prilike. To dusevnost moramo pre; oblikovati in poplemeniiiti, potem bomo odvziiU od sebe veliki del bremena, pod katerim sedaj zdihii; jemo. Po teh splošnostih naj se dotak; nemo se vprušunju »Goriške St ra- ze.« Vsem, ki se bojijo, da njiho- vega glasila v krutkem ne bo več, bodi povedano, da so v zmoti »Goriška Straža« je glasilo na; šega slovenskega ljudstva. V njej pride naša miset do izraza in v njej tudi vsak naš človek lahko pove javnosii svoje mnenje. Poleg tega pa ravno po »Goriski Straži« izve naše ljudstvo toliko poučnega in za splošnost koristnega. da mora njeno deio tudi oblastvo priznati. Pomislimo samo, kako bi bilo z raznimi predpisi in odredbami. če bi jih »Gorišku Struža« ne raztoU mačila in pojasnila našemu ljud; stvu. Kako dobrodejno vpliva »G. Straža« s svojimi vzgojnimi in pot budnimi seslnvki, tega tudi ne sme- mo omalovaževati in tudi merodaj- ni krogi se tega zavedajo v polni meri. Res je sicer, da je bil naš list večt krat zaplenjen in je imel tudi več obravnav. Toda do sedaj se je še iz vseh neprilik casino rešil in ni še nikjer zaigral svojega ugleda kot resno in veslno glasilo primorskih Slovencev. Zato tudi »Goriška Straza« s korajzo gleda v bodoč; nost in samo želi, da bi iz nasih vrst izginilo vse ubijajoče malo; dušje. Pogumnim in delavnim I jut dem pritiče bodočnost. Kaj se gods po sveiu? V zadnji številki »Goriške Stra* Ac« smo se bavili z novo albansko? .itali.ja.nsko po.uodbo. Objavili smo tudi mnenje belßrajske poluradne novinarske a.uencije Avala o tei y>o- Uodbi. Javili smo tudi, da bo Avali od^ovoril uradni list fašistovske stranke »Fo.ulio d' ordini«. To se je med tcm tudi z.Uodilo. Odßovor je tako zajemljiv, da smo sc odločili Ua podati bravcem »Goriške Stra? že« v dobescdnem prevodu. „Foglio d' ordini" odgovarja Avali. »Na kupu pametnih, neokusnih, fantastičnih in izzivalnih razlatf, ki jih je vzbudila italijansko?albanska poj4odba je najznačilnejša ra.zia/4a Avale, poluradne a^encije bel^raj? ske vlade. Bistvo te razla.^e so po= vzeli francoski easopisi, kar odkri* va nenavadno enakost dusevnih in politienih naziranj. Teza belt»ra.i* skc a^encijc je taka: Francoskosju* jioslovanska po.^odba je miroljub= na, odgovarja duhu Zveze narodov in Lccarnu; italijansko^albanska po^odba ne zasluži nobene^a teh nedolžnih pridevnikov, ki so v Zc- nevi v modi. Besedc francosko^srb; ske po.^odbe lahko smatramo za nedolžne, toda ali sta n. pr. dve tvornici vojaških letal, ki jih Fran* cija i|radi v Srbiji in ki bodo vsako leto lahko z.Ljradili na stotine mo? torjev za ju.Uoslovansko vojno le* talstvo, enako nedolžni? To je trda rcsničnost, ki se skriva za rožnati« mi i.qraekami druzbarskih (vzetih iz sloj4a in jezika Družbe narodov, ur.) bescd, v katcre nihee, niti pod de- moslibcralnimi vladami, ne veruje iskreno in prisreno. Aj4encija Avala trdi, da se po= Kodba ne more vpisati pri Zvezi narodov. Trditev je zmotna. Do? voljujemo si misliti, da ne bo \7 Že- nevi niko^'ar, ki bi sc postavil na to stalisee in ki bi prevzel tozadevno O'di*ovornost. Nihce si ne bo pri- sva.jal pravicc, zaeenjati razgovor, neposredno ali tudi samo posredno, o obrambni, miroljubni. svobodno med dvema neodvisnima državama sklenjeni po.Uodbi. /Geneva nima te pravicc. /Geneva ni ustvarila vzorce po^odbe, to je, nekake vzorne po- ijodbe, po katcri naj se vsi ravna= jo. Zvcza narodov ima samo urad* iiiško naloiio vpisa, nc pa pravice, ki bi, kcr je izrazito politične nara? ve. v polno zadela samostojnost in neodvisnost posameznih držav. A' ko bi ustvarili predhodni slučaj, bi morali ponovno pre.uledati vse po* j L^odbe, ki so iih državc sklenilc po ! j. 1919. Mnojjc teh poL'odh so zj^olj vojaško-političnei*a znaea.ja. Te splošnc opazke, katerim bi pa lahko dodali mno.!4o dru.uih, zado- stujejo za spoznanje, da je trditev Avale čisto brez podhi<«e in da je ni moßoec rcsno vzeti. Ista agenci* ja, podprta od pariškeila zbora, tr? di, da nihče ne ogroža albanske ne? odvisnosti. Popolnoma smo prenri= čani, da ne bo od novembra 1926. i'.aljc in od novembra 1927. za dvaj* set let nihče poskušal kršiti ncod^ visnosti albanskc.ua naroda. To nenadno popustljivo stalisee Bcl.urada spominja na basen o li- sici in Urozdju. Nad vsemi slepariiami in dlako* cepljenjem, nad šibkim protifaši? zmom, ki öleda iz vseh stolpcev de? mokratskih, prostozidarskih, libe* ralnih listov, je jascn smiscl italic janskosalbanske po^odbe od 22. no? vembra, ki ga ni mo^oce pokvariti in ki se. ^lasi: popolna neodvisnost in mircn razvoi Albanije; za Itali* jo jamstvo svobodneua uhoda in izhoda v Jadranskem mor.ju, či^ar vrata so ravno Otrantski preliv. Kdor se ne bo udal tei dvojni, os= novni potrebi, bo zadel ob voljo in vero fašistovske Italije.« Tako se i»lasi od^ovor uradne^a ilista fašistovske stranke. Mcdtcm so pa v Parizu objavili natančno besedilo francoskosjugoslovanske pogodbe, ki sta jo 11. novembra podpisala Marinkovie in Briand. Besedilo je predol^P, da bi ßa ponatisnili. Bravcem »Goriške Stražc« hočemo samo predočiti mnenje francoske« Ua easopisja o obch poßodbah. Pariški »Le Temps« piše: »Med tema dvema diplomaticnima deja* n.jcma ni moUoca nobena primera, ker se med sebo.j bistveno razliku* ieta po svojem namenu, sklenitvi in duhu. Po.Uodba, podpisana 11. novembra med Franciio in Ju^osla* vijo, natančno izpolnjuje vsa nače* la. ki so podla^a ženevskeua dela in politikc solidarnosti, ki se povsod v Evropi skuša uveljaviti. Nasprotno pa je po.Uodba, pod* pisana 22. novembra med Italijo in Albanijo, dejansko naslonjena na Urožnjo, kcr določuje, da bosta o* be državi v vsakih okolnostih spo? razumno delali in bo vsaka dala drugi na razpolago »vse vojaske, si- nančne in dru.ue vire«, ako bodo vsa mirna spravna sredstva brez? uspešno izčrpana. Francosko?ju.uo? slovanska pogodba ne vscbujc nu kake vojaške določbe. Albansko- italijanska. po.Uodba ima pa izrazi? to vpjaški značaj.« Ostrejši v bescdah je »Journal des Debats«. Radi pomanjkanja prostora moramo njegovo mnenje izpustiti. Kakor vidimo, se cvropska iav? nost še vedno razburja radi obeh poqodb. Vznemirjenje sc bo mo« liočc te dni nckoliko doIcuIo. V Že= nevi je namrcč v torck 30. novem- bra začcla zborovati konferenca za razorožitev. Takih konferenc jc bilo po vojni že vcč, a so se vse končale brcz ka- kih tehtnih in prijemljivih zakljuc? kov. Vedno so se o.uibali resničnc- #a vprašanja. Temu -izogibanju je bila deloma vzrok odsotnost Ru* sov, kajti vsaka država si je misli? la: Mi naj vržemo orožjc proč, Ru* si pa se dan na dan oborožujejo in večajo svojo armado. Nak! Lctos pa so na konierenco prišli, kot smo v »Goriški Straži« že poročali, tudi zastopniki sovjetske Rusi.jc in tako je tisti tehtni iz.uovor odpadcl. Ruski predlogi. Načelnik ruskega odposlanstva Litvinov je koj prvi dan povzel besedo in stavil obširen in tcmeljit prcdlog za splošno razorožitev. Litvinov je izvajal: »Sovjetska vlada je mnenja, da v razmerah kapitalis_tičnc vladc ni povoda za upanje, da se lahko izlo* čijo vzroki oboroženih sporov. Mis litarizem in navalizem (oborožcva? nje na kopnem in na morju, ur.") so naravnc posledice kapitalisticne.ua reda. Kljub tcmu, da je svetovna vojna povzročila težko škodo, je vendar z.uodovina povojnih medna* rodnih odnošaiev označena z ne? prestanim in premišljcnim poveea* vanjem oborožcnih sil kapitalistič« nih držav in z orjaškim narašča* njem skupne teže militarizma. Svet dpsedaj šc ni videl nobeneua, niti delncua uresničcnja slovesnih ob? ljub Zveze narodov. Vsa dela pri* pravljalne komisije so bila samo okrasek. In zadeva razorožitve ni dosedaj na.prcdova.la niti za korak. Celo dneva konference niso mogli določiti. Zveza narodov se od 1. 1920. da* lje brezuspcšno bavi z vprašanjem vo.jnih proračunov. Zato se nagib? ljcmo k veri, da žcnevska Zveza in kapitalistične državc nc želijo de? jansko uporabiti politike razoro? zitve._ Sovjetska vlada je poslala na če? trto sejo pripravljalne komisije svoje odposlanstvo in mu naročila, nai predla.ua načrt splošnc in po* polne razorožitve. Odposlanstvo predla.Ua zato od? pravo vseh oboroženih sil na su* hem, na morju in v zraku. Ta od? prava naj se udejstvi s sledečimi ukrepi: 1. Odpustitev vsch oboroženih oddelkov na kopnem, na morju in v zraku in prepoved takih oddelkov v kakršnikoli skriti obliki. 2. Uničcnjc vse.ua. orožja, streli* va, kemičnih vojnih sredstcv in vseh oboroževalnih sredstev, ki so pri cetah ali v skladiščih. 3. Popolno uničenje vseh vojnih ladij in letal. 4. Ukinjenje poklicev pod orožje za vojaško vežbanje bodisi armad, bodisi socialnih oruanizacij in od* prava z zakonom prostovoljne vo* jaške službe. 5. Izdanje zakonov, ki zabranju« iejo poziv pod orožie vojaško iz? vežbanih rezcrv. 6. Razrušenje trdnjav in odprava pomorskih in letalskih oporišč. 7. Ukinitcv posebnih vojnih tvornic, prinrav za vojne izdelke, tvornic splošne industrije. 8. Nakazovanje vseh vojaških postavk druuim delom drzavnega proracuna. 9. Ukinitcv ministrstev vojne, mornaricc, vojaskc^a lctalstva; od? prava gencralnih štabov, vseh rav? nateljstev vojaških ustanov in za^ vodov. 10. Zakonita prepoved vsakc vo? jaške propa.Uande med ljudstvom in vsake vojaske vzuoje mladinc, pa naj jo vrši država ali pa družba. 11. Odprava knjižic za iznajdi? telje orožnih vrst ali rušilnih sred? stev. 12. Izdaja zakonov. po katerih bo kršitev z.Uoraj omenicnih poßo? jev najhujši zločin proti državi. 13. Odprava ali sprememba vseh yladnih odrcdb, ki nasprotujejo uo? renjim prcdloggm.« To je predlagal Litvinov. Rekcl je, da bi sc vsi ti prcdlogi dali iz? vesti v teku štirih let. Izjavil je tu? di, da ima rusko odposlanstvo pol? no moč sklepati o tern. O ruskih prcdlogih so govorili takoj nato zastopniki dru.uih držav. Vsi so rckli, da so predloui zelo le* pi, da pa sedaj niso pripravljeni nanje. Zato so razpravo o teh pred? louih prencsli na februar 1. 1928. Takrat bodo cvropske države lahko pokazaje, katera med njimi goji rcsnično in odkritosrčno željo po razorožitvi. Stran 2. »GORIŠKA STRAŽA« Okno v svet Titulescu zdrav. Romunski zunanji minister Titu? lescu, ki je bil težko bolan, je men? da ozdravil in se bo v deeembru u? dclcžil scje Zveze narodov. V Romuniji. Za predsednika liberalne stranke je bil izvoljen Vintila Bratianu, pokojnikov brat, ¦— Pogajanja med vlado in opozicijo se nič kaj ne od? sedajo. Albanskositalijanska pogodba. Albanska zbornica je sogla.sno potrdila albansko?italijansko po? godbo. Na Poljskem. Poljski državni zbor in senat sta bila 28. novembra razpuščcna, ker jima je potekla postavna doba. Vo? litvc bodo v začctku 1. 1928. Rusija in Anglija. Ruska delegacija v Ženevi je iz? javila časnikarjem, da bi z velikim vescljein pozdravila vsako prilož? nost zbližanja z Anglija. Ako bi se obnovilo diplomatsko razmerje med obema državuma, bi bila Ev? ropi prihranjena nova huda vojna. Jugoslovanskosturška pogodba. V Belgradu pravijo, da se med Jugoslavijo in Turčijo vrše poga? janja za sklenitcv prijatcljske po? godbe. () takih pogajanjih so govo? rili že pred dvemi leti. Letos se pa menda nagibljejo k srečnemu kon? cu, tako, da bodo pogodbo kmalu lahko podpisali. Čičerin bolan . Sovjetski komisar za zunanje za? deve Cičerin jc zbolel za sladkorno boleznijo. Dali so mu več injekcij, ki so njegovo stanjc nekoliko zbolj? šale. Litvinov v Berlinu. Ko se je sovjetski zastopnik na konferenci za razorožitev vozil v Švico, sc je medpotoma ustavil tudi v Berlinu pri Strescmannu. Baje sta se menila o poljsko?litavskcm sporu in o drugih slučajnostih. Rusko posojilo v Ameriki, Sovjetski vladi sc jc posrečilo najeti pri neki amcrikanski denarni družbi clol^orcčno posojilo v znes? ku 40 milijonov dolarjev. To je prvi dolgoročni ruski kredit v Ameriki. Nov atentat v Macedoniji. Zopet se je izvr.šil poskus napada na železniško progo. Neznani lju? dje so na progi Kočana?Štip položili mino pod tračnice. K sreči jo je že? lezniški čnvaj zapazil, predno se jc zgodila kaka nesreča. To dejanje prip'i'sujcjo bolgarskim oetašem. DNEVNE VESTI. Naročnikom. Ker se bliža to leto koncu Vas vabimo, da začnete obnavljati na? ročnino »G. Straže« za leto 1928. V ta namen bo uprava v prihodnjih številkah doposlala doscdanjim naročnikom poštne položnice — »Straže«. Vsak nai poskrbi, da bo položnica pravilno izpolnjena. Zgo? raj, nad besediio odrezka (listka) na lcvi zapiši vsak ali je naročnik star ali nov (zadostuje tudi samo začetna črka s ali n). — Tisti, ki pridcte za tr^ sv. Andreja ali pa drugače v kratkem v Gorico jc naj? bolje, da stopitc po možnosti na upravo »Straže« — Via Mamcli št. 5, 1. nadstropje — in tarn uredite naroenino. Prosimo Vas, da ne ča- kate z naročnino do zadnjega! — Naročnina za 1. 1828. ostane ista kot je bila letos. Namreč: celoletno 15 lir, polletno 8 lir in četrtletno 4 lire. Na delo za »Goriško Stražo«! »Naš čolnič«. Izšla jc novemberska številka te? ga najbolj priljubljcnega družinskc? ga lista. Vsebina je izredno mikav? na: Pregelj: Zvodnik; Smrekar: Svetišče; pomenki o adventu; Kel? ler: O glasbenem življenju v Alten? rodi; Magajna: Marjetica; Zorniee; Goldrič: Tine in Tinka; Smrckar: Knežja hei; Naši kraji; Naša po? šta; Znani obrazi; Drobne vesti; Prosvctne tekme. — Gospod urcd? nik obljubuje, da bo prihodnje le? to list šc bolj mnogovrsten, ker so mu odlični novi sotrudniki obljubi? li svojo pomoe. Zatorej na delo za naš najboljši družinski list! Zaprte brivnice. V poneckljck na tr<^ sv. x\ndreja bcdo goriske brivnice zaprte. Moš* ki in tudi ženske, ki so se hoteli priti ta dan lepšat v Gorico, bodo doživeli razoearanje. Trafikanti in trgovci, ki prodajate ei^aretne papireke, nc pozabite, da poteee dne 15. decem- bra 1927 rok za obnovitev prosnje, da sc vam še nadaljc dovoljujc pro* daja. Potrdilo. Ker se me neopravieeno sumniči, da sem jaz pisec dopisa iz Žapuž v »Goriški Straži« št. 84 in ker so se nekatere osebe radi te^a že grozil* no izražale, izjavljam, da nisem pi* sal dotične^it dopisa in prosim uredništvo, da to potrdi. Bajc Rafael, Zapuže 38. I Potrjujemo, da ^. Bajc ni pisul I oznacencfia dopis Uredništvo. Smrtna kosa. Umrl je v Gorici nepričakovane smrti prof. G. Cossar, kustos mu? zeja na Kornju. Bil je znana in pri? ljubljena osebnost v našem mestu. Smrt ugledne žene. V Tupeleah je v sredo umrla j^ospa Jožcfa Abram, roj. Kavčič v 74. letu starosti-. Pokojnica je bila vrla gospodinja, vzorna mati, za* vedna Slovenka. Bog ji daj večni mir! Tolmin dobi višjo gimnazijo. »Gazzetta Ufficiale» od 25. no? vembra 1927 prinaša kr. odlok od 8. septembra 1927 St. 21)7, ki odreja ustanovitev liceja (visjc gimnazije) v Tolminu. Na liccju se bo pouče? val tudi veronauk. Učitelj vcro» nauka mora imcti vseučiliščno iz? obrazbo. Tolminska obelna bo mo? rala prispevali za vzdrževanje liceja 500 lir na leto. Bocenski prefekt o italijanskem časopisju v Poadižju. Bocenski prefekt je izdal odlok, ki nalaga vsem lastnikom javnih lokalov (kavarne, t*ostilne itd.), da mora jo takoj naročiti enako število italijanskih easnikov (dnevnikov, tednikov, mesečnikov), kot imajo naroeenih nemških. Tudi javne knjižice sc morajo v teku 6 mese? cev, začenši z novim lctom 1928. iz? popolniti z enakim številom ita? lijanskih knjig, kot imajo nemških ali drugih. Kdor se ne bo pokoril tcmu ukazu, bo strogo kaznovan. übrtnikom bodo pa tudi lahko vzcli obrtno dovoljenje. Županske volitve v Ljubljani. j \r torek 29. novembra so se v i Ljubljani vršile žui^anske volitve. lzvoljen ie bil dr. Dinko Puc. Pod? župan je postal Josip Turk. Oba sta pristaša samostojne demokrat? skc stranke, Avstrijska komunistična stranka razpuščena. Na predlog eeškega poslanca drja Smeraia, ki je izvedenec za komu? nistieno propagando v Avstriji, na Češkcm in na Balkanu, je osrednji odbor komunistične internacionale v Moskvi sklenil razpustiti komu? nistieno stranko Avstrije. Avstrij? ski kornunisti so se bajc branili po? dati izjavo proti Zinovjevu in Tro? ckemu. — Avstrijska komunistična stranka pa trdi, da o razpustitvi ne more biti govora. Vse niti vodijo v Budimpešto. Zadnjič smo poročali, da so v Nemčiji prijeli eedno družbo, ki je ponarcjala ruske eervonce. Nemški listi so kmalu nato prinesli vest, da so prve napaene červonce na? tisnili v Budimpešti in sicer v isti tiskarni kot so lansko leto tiskali ponarcjene francoske franke, nam? reč v tiskarni državnega zemljepis? nega urada. Za stvar so menda ve* deli predstojnik tiskarne grof Tele? ki, knez Windischgraetz in maršal Ludendorf. Trdijo tudi, da se je ponarcjanje vršilo na pobudo ne? kega anglcškega petrolejskega in? dustrijea, ki je hotel unieiti rusko valuto in s tern zadeti luski petro? lejski trust, cigar konkurencc sc jc bal. Deseti brat. Železniškemu uradniku Antonu Tavearju v Ljubljani se je tc dni rodil deseti sin. Srečni oče bo pro* sil kralja Aleksandra, naj bo za krstnega botra. Tiskovna svoboda v Avstriji. Avstrijska socialno demokrat ska stranka je izdala knjigo o julijskih dogodkih. Cenzura je prepovcdala razširjanje knjigc. Socialisti so si znali pomagati. Vložili so v držav^ nem zboru interpelacijo o zaplembi in priložili bescdilo zaplenjene knji? ge. S tern jc knjiga prcšla med po? ročila državnega zbora. Ker pa teh poročil cenzura ne more prcpove* dati, zato bodo socialisti sedaj ne? motcno širili prepovedano knjigo. Jugoslovanska narodna skupščina. Jugoslovanska narodna skupšči- na se je za ncdoločen čas odgodila. Prihodnjo seje bodo sklicali pis? meno. Aljehin — svetovni mojster. Šahovski boj za svetovno prven? slvo, ki sta ga dva meseca bila v Buenos Aires Kibancc Capablanca in Ru:; Aljehin, s.e je v ponedclje'k 29. novembra. zakljueil. Zmagal je Aljehin in si pridobil naslo'V sve? tovnega šahovskega prvaka. Boj je bih hud. Tgrala sta 34 parti j. 6 jih je dobi'l Aljehin, 3 Capablanca, druge so bile neodločene. Pet delavnikov na teden. Amcrikanskc delavske stn:kovne zveze so menda začele gibanje za skrajšanje delavnega tedna. Mesto sedanjih šestih delavnikov, bi jih bilo samo pet. Dva dneva v tednu bi bila prosta. Dclavci pravijo, da je tehnika dancs že toliko napre? dovala. da bi to bilo mogoee. Potres. V Hercegovini so v ponedeljek čutili precej močan potres. Sredi? see pctrcsa je bilo na Popovem polju. Maurice Leblanc: Skriviiostiio oko. (Doživljaji Arsena Lupina.) Ob treh popoldne so dospeli v Monte Carlo. Klarisc nikjer. Čaka. Sprašuje sprevodnikc, ali niso vi? | deli take in take potnicc. Ni osta? jalo drugega, ko preiskati vsc hote? le v kneževini. Zgubljcn čas! Naslednji večer jc Lupin prav točno vedcl, da ni Klarisc nc v Monte Carlu, ne v Monacu. Končno, na soboto zvečer, je prispela brzojavka iz Pariza, ki jo je poslal lastnik hotela »Franklin«, kamor jo je Klarisa naslovila: »Iz? stopil je v Cannesu in se odpeljal v San Rcmo, Hotel Palace des Am? bassadeurs, Klarisa.« Brzojavka je imela datum prcjšnjega dne. »Vraga,« zavpije Lupin, »skozi Monte Carlo sta sc pcljala. Eden izmed nas bi moral na postaji stra? žiti.« Lupin in tovariši so skocili v pr? vi vlak, ki je vozil v Italijo. Na po* staji v San Remu so opazili moža? ka s čepico z napisom »Palace des Ambassadcurs«. Lupin je hitel k njemu. »Iščete gospoda Le Balluja?« »Njega in še dva gospoda.« »Po naročilu neke dame, ne?« »Da, po naročilu gospe Mergy.« I »Jc v vašcm hotelu?« »Ne, ona jc izstopila iz vlaka,me poklicala, mi opisala tri gospodc tcr dcjala: »Obvestite jih, da gremo v Genovo, hotel Continental.« »Je bila sama?« »Da!« Lupin mu da dobro napitnino in preudarja: »Zdaj je sobota zvečer. Moram torej še danes ponoei ujcti Dau? brecqa in biti v poncdcljck z doku? menti v Parizu, da prcpreeim justi? fikacijo. Torej!« Groignard je kupil vozne listke. Vlak je že zapiskal. V zadnjem tre? nutku je začel Lupin omahovati: »Mi bi morali biti v Parizu.« Ze jc hotel skoeiti iz vlaka, a tovariši so ga zadržali. Tako so nadaljcvali svojo divjo gonjO' dva dni prcd usmrčenjem Gilberta in Vauche* raya. X. Extra^Dry. Na enem izmed tistih gričkov, ki obdajajo Nizzo s tako carobnostjo, j sc dviga orjaški hotel, odkodcr z enim pogledom objameš mesto in krasni zaliv. V tern hotelu se dre? njajo gostje od vseh strani sveta. V ta hotel je vstopila Klarisa baš isti večer, ko je vlak z Luninom dr^ vel vedno bolj proti Italiji. Najcla jc sobo št. 130 v drugem nadstrop? ju. Ta soba je bila ločcna od sobe st. 129 z dvojnimi vrati. Komaj je bila. Klarisa sama, je odgrnila zave? so, ki je zakrivala vrata ter jiri? siuškovala. »Tu jc« je mislila, »zdaj se oblači . .. zdaj je šel...« Vcs ve? čer je čakala, kdaj se vrnc. Ob dveh je šla počivat. \7 ncdeljo zju= traj je spet prisluškovala pri vra? till. Ob enajstih je sosed šel proe. To pot je pozabil ključ v ključav? nici. KJarisa jc naglo odprla in vstopila, odpahnila zapah pri dvoj? nih vratih in se vrnila v svojo so? bo, ker sta dvc sobarici prišli po? spravljat. Potrpežljivo je čakala, da sta odšli. Vsa vznemirjena je spct hušknila v sobo. Bila je tako razbur jena, da je morala sesti v na? slanjač. Po dnevih in noeeh trdo? vratnega zaslcdovanja se ji je po- srcčilo priti v sobo, kjer biva Dau? brccq! Mirno zdaj lahko išče kri? stalni zamašck. Pa tudi, 6e ga nc najde. Saj bo lahko skrita za za? veso opazovala Daubrecqa. Prične iskati. Najprej se loti ve? likega potnega kovčeka. Potem pre? iščc omarc, posteljo, kopalno sobo. Ničcsar ne najde. Tedaj opazi na balkonu košček papirja. »Ali ni to zopet kaka Daubrecqova zvijača,« mrmra polglasno pred se. »I, Bog obvari,« se oglasi zadaj neki <;las. Ona se obrne in opazi Daubrecqa. Ni se niti ustrašila, niti začudila. Utrujeno sc jc sesedla na stol. »(), draga prijateljica,« je začcl Daubrecq zaničljivo. »Hranite si tek za malico, ki sem jo žc naročil.« Ona se je delala, ko da ga sploh ne čujc. Potem je on pozvonil. Na? takarja pozove, naj princse zajtrk. Cez trenutek prinese natakar jedila za dve osebi in stcklenieo šam? panjea. »Prosim, izvolitc, milostiva,« po? zovc Daubrecq, »kakor vidite, sem na vas že mislil. Osem dni ste že krog mene, tako da sem sc žc jel spraševati, kako vino vam bolj uga? ja. Sladko, kislo, sampanjec, extra? dry? Ko sem se odpeljal iz Pariza, sem se že bal, da ste izgubili sled za menoj. Danes zjutraj sem si pa žc bil na jasnem. Zato sem naročil naj pogrnejo za dve osebi: za vaše? ga ponižnega slugo in za njegovo lepo prijateljico.« (Dalje.) »GORIŠKA STRA2A« Stran 3. Kaj je novega na deželi? Čepovan. Gledc na nam napačno poslano poročilo o požaru v Čepovanu, mo« ramo resnici na ljubo ugotoviti sle* deče: V ncdeljo dnc 30. oktobra točno ob 5.45 zveeer je bruhnil z vso silo plamen iz hleva vdove*go* stilničarke Amalije Šuligoj, po do* mače »Valentinovc« v Teznem št. 2. Ogenj je bil kakih 15 minut preje podtaknjen po zločinski roki1. Požar je uničil lopo, hlev, skoro vso hišo, vse seno in ostalo. K sreči so rešili živino, tovorni avto in tudi deloma pohištvo, ki je pa vkljub temu zelo trpelo. Skoda znaša nad 40.000 lir, ki je lc deloma krita z zavarovalni* no. Vsa čast mimoidočemu vojašt* vu, ki je požrtvovalno napravilo red in branilo, da sc ni požar razši? ril še na bližnja poslopja. Štandrež. Prihodnjo ncdcljo bodemo obha* jali v naši duhovniji običajni praz; nik sv. Andrcja, patrona in zaščit* nika naše cerkvc in fare. Ta dan bo pri nas pa tudi izredna slovesnost. V tukajšnji cerkvi se bodo blago* slovile in postavi'le za nas nove po* staje sv. križevega pota. Nekaj po- sebnega jc to za našo duhovnijo. Postaje križevega pota, katere bodo v ncdeljo blagoslovljene in postav* ljene, so narnreč nekaj posebnega, kajti te postaje so bile v baziliki sv. Marka v Ogleju. Oglejski cerkvi pa so bile podarjene od rajnke av* strijske cesaricc Klizabete 1. 1874. v spomin njenega bivanja v Ogleju. Postaje so romanskega sloga, izde* lane na Dunaju od prvega slikarja tistih dni. Cela visokost okvirjev s križcm vred je nad 2 m, kar se bo jako lepo podajalo v naši prostorni cerkvi. Posamezne postaje se bodo prcncslc v slovcsni procesiji iz žup* nišča v cerkev, kjer bo blagoshrv* ljenje posameznih postaj med mo? Iitvijo križevcga pota in primerne* ga petja. Začetek procesijc bo ob 2. uri popoldne. Žapuže. Pretekli teden sem čital v »Gor. Str.« dopis iz Žapuž. Kakor pravi dopisnik, so se vstf vaški fantje uda* li neumnemu veseljačenju. Da pa ne bo širša javnost v zmoti, hočem podati par pojasnil: V resnici se v gostilni pri cesti pleše, pije in rogo* vili. Goslilna je res nekako svetiš* če plesa in norosti. Res pa ni, da žapuški fantje kar od kraja drvijo v to nelepo zabavo. Sicer je tudi v naši vasi nckaj fantov, katerim je vescljačcnje vse, vendar veeina ne spada med nje. Tako kakor pri nas je tudi v bližnjih vaseh i'n mnojji pridejo k nam razvijat svojo nc* pravo vcselost. Veeini fantov, ki se vedejo. dostojno, vsa cast. Toliko, da ne bo kdo mislil slabo o tistih, ki delajo dobro. Bralec. Trtnik pri Podbrdu, Pred daljšim easom so trije fan? tje iz naše vasi, in siccr Anton Pajntar, Jožef Valentineič in Ivan Dakskobler prekoračili državno mcjo in odnesli iz Malnerjeve pla« ninske koče za Črno prstjo razne predmete. Pri razpeeavanju teh stvari so ji'h zasaeili. Pri obravnavi v Gorici je bil prvi obsojen na 8 mesecev, druga dva pa na 10 mese? cev ječe. Boljših opravil bi se naši fantje že lahko lotili. Stržišče. Pred dnevi bi se bila pripcdla v bližini1 naše vasi kmalu smrtna ne* sreea. Lesni trgovec g. Matevž Tor* kar iz Podbrda je pri zadnjem snc- gu pripravljal pot za prevoz lesa, in sicer na strmih senožetih med Kukom in na.šo vasjo, pred Rav^ tarn. Bil je v sne^u, ko se isti v hipu začne premikati in ga donesc proti dolini. K srcči se je g. Torkar vjel za neki iem času se zopet oglaša« mo v naši »Straži« s par novicami. Dne 3. novembra se je poroeil tuk. posestnik Janez Jeklvn z mladenko Pavlino Mrak iz Pečin. Bilo sreeno! — Nas pa imajo radi tudi tatovi. Vsako toliko časa pogledajo v na^ šo vas, meneč, da imamo vse^a v < izobilju. V četrtek 24. now ponoei so obiskali ^ostilničarja Kobala. Udrli so v kuhinjo in napravili pre? ccj škode. Vzeli so, kar jim jc uga* jalo. Poskusili so svojo srceo tudi pri g. vikarju, pa jim je izpodletelo. Zapazili so jih pravoeasno. Zdaj imamo 4 tcdenski kmetijski tečaj. Poduk je vsak dan 3 ure zvc« čer. Obiskuje ga 21 fantov. Tako je prav. V kmetijstvu naj se poduee fantje, bodoei kmctovalci, oz. gospo? darji, saj dobro in moderno urejeno gospodarstvo nam nudi — tudi glav* nil vir dohodkov. Zlasti sadjarstvo in živinoreja. Pa prihodnjie zopet kaj, ee bo kaj zanimivega. Vrata. Brezuspešen roparski napad. V pctek 25. m. m. ob 8 in pol zvečer je pet zakrinkanih roparjev napadlo znanega trgovca z zivi'no Andreja Podgornika na njegovem domu, ravno ko se je bil vlegel k počitku. Roparji so bili oboroženi s puškami, revolverji, bodali in raznim vlomil? nim orodjem. Dva roparja sta stala na straži, cden je držal spodaj de* klo in ji groOT'l, ee bi klicala pomoe, dva sta se pa spravila nad 70 letne* ga Andrcja, ga vrgla na tla, merila nanj s puško in bodalom ter zahte* vala od njega 3000 L. rFrgovec jim je trdil, da nima denarja in naj si gredo v hlev odvezati kravo, a on a Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijatcljem in znancem tužno vest, da je naša preljubljena mati, stara mati in teta, gospa JOŽEFA ABRAM roj. KAVČIČ nocoj ob polnoči po dolgi in mučni bolezni previdena s sv. zakramenti za umirajoče, v 74. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb Jpredrage nepozabne pokojnice se bo vršil v nedeljo, dne 4. t. 111. ob 13. uri iz hiše žalosti v Tupelčah hšt. 3 na domače pokopališče v Kobjeglavi, kjer se položijo zemski ostanki pokojnice v lastno grobnico. Tupclčc, dne 2. decembra 19^7. Marija, Adela por. Koäuta, hčere - dr. Anton, ing. Edvard, sinova - Vnuki, viuikinje, nečaki, nečakinje, in drugi sorotlniki. dva sta hotela le denar. V tem tre= nutku jc dospel iz mlekarnicc 16 letni vnuk in ko je spoznal položaj, je skočil skozi okno in klical po* moč. Ko so roparji opazili, da pri? hajajo vaščani, oboroženi s poleni, sekirami in drugim poljskim orod? jem, so jo pobrali v tek proti Spc- hovemu brdu ter so baje šli na svo? ¦ je delo na Slap pri' Idriji. V hiši starega Bizaja so pustili bodalo in j spotoma so vrgli stran še orodje, | s katerim so odpirali vrata. Orož^ niki poizvednjejo in so baje že šti- rim na sledu. Skrajni eas je že, da bi oblasti naredile že vendar enkrat konec tem vecnrl'm vpadom v čepo* vansko občino. Posestniki, združimo se in napravimo svojo nočno stražo! SoČa. V naši občini je upcljan čuden sistem. Vsako zaklano žival je tre? ba prijaviti in nato sledi primcrno j obdačenje. Temu se nikdo ne pro- tivi. Smatramo pa za veliko krivico prispevek, ki ga plačujemo od vsa* ' ke zaklane živali živinozdravniku v Kobaridu, ki ga niti ne poznamo. Mi plaeamo žival kot prcglcdano od dotičnega gospoda in io brez- skrbno povžijemo. Naj bi se pripe- til slučaj, da je kaka krava, ovca ali J koža okužena in da umrje vsled ! tega ta ali ona oseba, kdo bo za to odgovoren? Mislimo, da tisti, ki je denar prevzel, a do danes še ni vi* del nobene živali. Cc je živino^ zdravnik že plačan od občin, naj se tudi potrudi na lice mesta ali pa naj popolnoma opusti taksiranje, ki mu po nobenem pravu ne pristoja. Opozarjamo na to dejstvo kr. pre= fekturo v Gorici, ki naj zadevo pre= gleda in ukrene, kar se ji zdi po? trebno. imcl dobička; ne obeina, ne dežela, ne država. Pač pa bomo imeli do grla zadolžcne kmetc, blizu kon= kurza stojeee trgovce in ubogega podeštata, ki bo ramesto na hišne številke pisal davke na kilometer* ske kamne. Usmilite se nas! IDRIJSKE NOVICE. Ušli so. Pred par dnevi so iz tukajšnjih zaporov ušli trije možakarji, narn* reč: Franc Jeram, Matevž Burnik in Anton Lukan. Ko je ietniški paz* nik odprl vrata, so ga vrgli na tla in jo popihali. Orožniki jih iščejo, pa jih menda še niso dobili. ¦ * * Elektriko bodo delali spomladi, če nas zopet zima ne prehiti. .-I: i * Na koze je pritisnil davčni vijak. Zadnjie smo se uprli z vsemi štiri* mi in ee ne obvcljamo, pojdemo do oblasti, da nam priskrbiio kruha. Gospodje, ki imate besedo, usmilite se nas! usmilitc se nas! usmilite se nas!! Saj nas imenujejo kozurjc, pustite nam naše koze! Vcrjemite, da od prcganjania koz nikdo nc bo Gospodarstvo. O sekanju gozda in drvi sploh. Tajništvo Kmečke delavske zve* ze, »Goriška Straža« in »Gospodar- ski list« so dobili od raznih strani v preteklcm tednu vprašanja, kako je s sekanjem gozda in drvi sploh, ali smejo sekati drva na senožetih j in pašnikih za doma-co rabo brez ! dovoljenja itd. Pritožujejo se proti I prevelikim stroškom, ki so zdruze* ni z dovoljenjem za sekanje. Tako 1 je moral baje neki kmet iz Komcn^ skega plaeati 120 lir od približno 8 vozov drvi. Tudi drugaee se ljudje pritožujejo proti zahtevam gozdnih čuvajev. Ker je vprašanje zelo važ? no in tudi precej zamotano, ga mo? ramo dobro proueitv. V prihodnji »Gor. Straži« priobeimo natančna pojasnila o predmetu. Valuta. Dne 30. novembra si dobil: za 100 franc, frankov 72 19 do 72.49 Lir za 100 belg. frankov 256.50 do 260.50 „ za 100 švic. frankov 353.50 do 355.57 „ za 100 češ.-slov. kron 54.32 do 54.65 „ za 100 dinarjev 32.25 do 32 50 „ za 1 sterling 89.02 do 89.22 „ za 1 dolar 18.34 do 18.42 „ Novci po 20 frankov 70.50 do 72.50 „ za 100 avst. kron 00.250 do 00"262 „ Vojno 5 odškodninske oblagicije dne 2. XII. 69.50. „Sirite Soriško Stražo,, Vsakdanji kruh za kmeta. »Kako zdravimo živino." Pod zgornjim naslovom je izdala Goriška Mohorjeva družba prepo* trebno knjigo, ki »naj gre v naše domove svetovalka in pomočnica kmetu, ki ljubi svojo živino v zdrav« ju i'n bolczniw, kot pravi pisatelj živinozdravnik dr. Tone Ravnik. Pisatelj je znan širši javnosti po svojih tcmeljitih živinozdravniških člankih, ki jih prk)bčuje »Gospo^ darski list«' že skozi 3 lcta in pol. Celotno delo je zasnovano kot priročnik. Zato je pisatelj moral kratko in jedrno obdelati poglavit* ne zivi'nske bolezni. To nalogo je izvrstno rešil. Oblika se mi zdi primerna, ni preveHka in ne premajhna, je našim kmetskim razmeram odgovarja« joča. Oprema: Naslovna slika odgo? varja, vse ostale, žal, premalo so jiisne. V tem oziru sc bi pae moraii bolj postaviti. Tisk je dober, papir tudi dovolj in v tem oziru sploh ne moremo vec zahtevati, ker bi na prostem knjižnem trgu rnorali dati saino za to knjigo več, kot so da'li udje Mohorjeve družbe za vseh 5 knjig. In to pove dovolj. Vsebina je glavna stvar pri vsaki knjigi. Ta pa je dobra. Dopadc se mi ureditev vsebine, kakor tudi zgradba posameznih elankov. Pisa- telj se jc držal načela, da je vedno najbolje spoznati najprej pri bolez* ni znake, potem ugotoviti vzroke, nato bolezen primerno zdraviti, koneno pa preprecevati povratek bolezni. Živinorejci, vi pa knjigo preeitaj* te od začetka do konca in siccr ta^ koj. Setudi katere bolezni ne po* znate, ker je še ni bilo v vašem 1 hlevu oziroma v vaši okolici, pre- čitajte kljub temu dotični odstavek. Na ta način boste vsaj vedeli, kako sc imate ravnati v slueaju nesrcčc1. Po'leg tega boste tudi vedeli, kako bolezen preprceite, kar je vedno bolje in kori!stnejše, kot obolelo žival ozdraviti. Knjigo imejte za to vedno pri ro* kah, doma pa držite pripomočke in zdravila, ki se največkrat rabijo pri bolezni živinc, da vam ne bo teh pripomočkov potrebno ilskati dalcč na okoli. Nekateri pripomoeki tudi ničesar ne stanejo. Doma bi morali imeti majhno lekarno, v kateri naj bi bilo vedno nekaj galuna, malt) Glauberjeve soli, modre galice, ri- cinovega olja, magnezijc, lizola, krcolina trokar in podobno. Vsak kmetovalec bo imel doma tudi vedno nekoliko posušencga evetja od kamilec, brinjevih jagod, kime? lja, encijanovc korenike, lanenega semena, itd. Na domu živinorejca mora biti vedno seveda tudi klajno apno. Slovcnci smo imeli dosedaj eno vcčjo živinozdravniško knjigo in to je bil Dulariev »Domači živino* zdravnik«. Ta je že odslužila svojo dobo, zastarela je; zraven tega pa je imela hibo, da jc bila pisana v sila težkem, nemškujočem slogu. Ravnikova »Kako zdravimo živino« jc prišla o pravem času. Oslanja se na najnovejša dognanja nemške in italijanske živinozdravniške ve« de. Pisana je zelo priprosto, v le* pern jeziku, kar je redka vrlina strokovnih pisatcljev. Vsak jo bo lahko razumcl. Taka mora biti ljudska knjiga! Goriški Mohorjevi družbi in pi* satcliu moramo biti hvalczni, da sta se tega tcžkega dela lotila in ga tako srcčno izv>eljala. ctgr. in. Josip Rustja. Stran 4. »GORIŠKA STRAŽA« Koledarček. . 5. dec. ponedeljek, Krispin, m. 6. dec. torck, Miklavž, šk. 7. dec. sreda, Ambrozij, šk. 8. dec. četrtek, Brezmadežno spočetje Marije Device. 9. dec. petck, Peter F. šk. 10. dec. sobota, Melkijad. 11. dec. nedelja, Hugolin, pušč. Tržne cene dne 1. deccmbra 1927. Česnik k# L 0.90—1; sveže zelje L 0.40—0.50; kislo zeljc L 1.60; eve* tača L 1—1.30; čebula L 0.90—1; si* žol navadcn L 1.80; fižol kos L 2.20; salata L 1—1.20; indivija L 0.50 do 0.60; krompir L 0.50—0.60; paradiž* niki L 0.80—1.20; sladka rcpa L 0.20 do 0.30; kisla repa L 1; radič L 0.60 do 1.80; rdeči radič L 3—3.40; špi* nača L 0.40—0.50; zclcna L 0.50 do 0.70; motovilcc L 1.20—1.40; vrzotc L 0.30—0.40; kostanj L 0.80—1.20; suhe fige L 2.80-4; jabolka L 1.40 do 2.60; maroni L 2—2.20; hruške L 1.60—2.80; svežc maslo L 14; presno maslo L 17; mleko liter L 1; med v satovju kg L 10; sla'dka sine* tana L 12; skuta L 4; jaica kos L 0.60—0.70. „Gonška Straža" v vsako hišo! Listnicn Kmeckesdeiavske zveze in Političnega cmistva »Edinosti« v Gorki. \Trošt A., Št. Vid — Podgrič št. 13: Zahtevanih dokumenrov zupan* stvo še ni doposlalo. Pokojninska komisija v Rimu jih je ponovno zahtevala. Manjkajo dokumenti, ki so našteti pod ročkami 5., 6., 7., 8. vzorca o dokumentih, ki so potreb* ni za vsako pokojninsko prošnjo. Vzorec ima gotovo županstvo. Po? leg knenovanih dokumentov morate poslati tudi potrdilo o italijanskem državljanstvu, ki ga mora overoviti prefektura v Gorici. 2. Bogataj Urban, Dole st. 6: Vaše prošnjc ni mogoče najti v Ri* mu. Prošnjo zamorete obnoviti, če morete dokazati, da ste jo vlo/ili pred 1. oktobrom 1926. leta. 3. Podgornik D., Vrata: Zglasite se ob priliki v tajništvu zaradi K. M. 4. Rokom A.f Breginj, št. 63: Do- voljenje zamorete dobiti, toda pred? ložiti morate izjavo, da ste sprejeti na delo. Ta izjava mora biti overov? ljena od italijanskega konzula. 5. Koren Pavel, Budanje štev. 60: Vaša prošnja bo v kratkem rešena. Mogoöe ste med tern dobili že ne? gativni odlok, proti katcrcmu lahko rekurirate tekom 90 dni. 6. Krivic Kat., Slap štev. 14: Ob priliki zglasitc se v tajni'stvu. 7. Bavcon Ivan, Miren št. 193: Ko imate drugo opravilo v Gorici, zglasitc sc tudi v tajništvu. 8. Sirotam Čelika Antona, Buko* vo: Iz Rima smo prcjeli odgovor, da n'i( ministerstvo ustavilo izplače? vanja pokojnine. Treba bo posre? dovati v Gorici i'n v Vidmu, da se Vam izplača pokojnina z zastanki. 9. Jereb Peter, Cerkno - Planina št. 13: Ali nam morete sporoeiti številko pokojninske knjizi'ce? V Rimu smo posredovali, pa smo pre? jeli odtfovor, da ni bilo mo^oče najti Vaše^a akta. 10. Ručna Ana. r. Pelrica, Idrsko St. 91: Sporočite nam naslednje: a) ali je bil Vaš pokojni mož priznan za invalida, ali je mo^oče /e dobi? val pokojnino; če je dobival pokoj? nino, sporočite nam tudi številko pokojninske knjižicc; b) če ni bila Vašemu možirše priznana pokojni? na, sporočite nam, če je mož na? pravil prošnjo za pri'znanje pokoj? nine in kdaj; c) ali mogoče mož ni napravil niti prošnje za pokojnino? 11. G. U., Tomaj: Za občinski da* vek o najemninski vrednosti (tassa sul valore locativo) je merodajen kr. odlok od 28. junija 1866 st. 3023. 12. Juretič Ter., vd. Medved, LU vek št. 36: Sporočite nam naslednje: a) stevilko pokojninske knjižicc; b) štcvilko in datum pokojninskega odl oka, prepišite iz pokojninske knjižice; c) koliko in od kdaj Vam ic bila priznana pokojnina; d) od kdaj ste začeli prejemati red no po? kojnino? 13. Leban Mih., Poljubinj št. 57: O zadevi bomo v kratkem pisali v »Gor. Straži«. Tajništvo. Listnica uredništva. N. b. Zagreb. O^lasite sc še kaj! Po možnosti bomo priobčili. Bog Vas živi! Marija Kobnl, Sp. Idrija: V zad? nji »Goriški Straži« smo žc podali izjavo, da Vi niste v nobeni zvezi z dopi'som iz Sp. Idrijc z dnc 2. nov. Upamo, da se bo finančno oblastvo z naÄo izjavo zadovoljilo. Bodite brcz skrbi, kajti dopis ne vsebuje nič neresničnega. Finančncmu ura? du v zadevi ne moremo ničesar pi? sati, ker nismo z njim v nikaki zve? yjii. Bol^ živi! ZAHVALA. Ob iz^ubi svojejia pokojne^a clu= da, očcta, sorodnika Petra Šorli ja, poscstnika in cerkvenega ključarja, ki je preminul dne 28. novembra zjutraj v 82. letu starosti — se za? hvaljujcmo prcč. a. vikarju tjrahov* skemu, g. župniku bukovskemu, pevcem in vscm, ki so ga spremljali na zadnji poti. Grahovo - Tolmin, I. dec. 1927. Rodbina Šorli. PREKLIC *) Podpisana Nusdorfcr Viktorija iz Sturij štev. 17 preklicujem žaljiv- kc, katere sum izrekla dnc 20. no? vcmbra 1927. v škodo Pračck Kri- stinc iz Šturij štev. 16, in se slednji zahvaljujem, da je odstopila od ka> ztnske ovadbc napram meni Nusdorfer Viktorija. Preklic.!; Podpisani Bizajl Ludvik, Gorica, via Formica St. 16, obžalujem svoje izjave nasproti gospodični Man? freda Gizela, Gorica, via Formica št. 14 in jih tern potom brezpogojno preklicujem. Gorica, dne 1. dec. 1927. Bizajl Ludvik. *) 2a članke pod tern naslovom odgovarja uredništvo samo v toliko, kolikor zahteva zakon. Lloyd Sabaude, V-rihodnje vožnje: v Severn o Amerikž »Conte Biancamano« 11. 12. 1927. »Conte Biancamano« 24. 1. 1928. Iz Genove v Njujork v 9. dneh; v Južno Ameriko: »Principessa Giovanna« 13. 12. 27. »Principe di Udine« 20. 12. 1927. »Conte Verde« 5. 1. 1928. »Pincipessa Maria« 13. 1. 1928. Iz Genove v Buenos Ayres v 13y2 dneh. v Avstralijo: »Regina d'Italia« 30. 12. 1927. Informacije daje in sprejema prednaročila na vozne listke za? stopnik F. Rosich, Gorica, Via Contavalle St. 4. Oglas. Našel se je avtomobilski plašč. Kdor lahko dokaže lastništvo, naj se ZLJlasi pri občinskem ekonomatu v Gorici. Hlapca, najraje nckoliko prilet« ne<4a, ki se razume na trte,. sprejme zavod v Gorici. Več pove uprava »Goriške Straže« v Gorici, Via Ma? meli št. 5. Na hrano sprejem 4—5 delavcev. Via Rabatta St. 10, Gorica. Na prodaj ie šivalni stroi v do? brem stanju. Raštelj št. 36, Gorica. POZOR1! Velika zaloga mrtvaških potreb? ščin 20% ccneje kot povsod dru? god. J. Saksida, trgovec z mrtv. predmeti. Dornberg št. 3. Želim kupiti mrjasca »Heševe« ali vsaj mešanc pasme, od 3—5 me? secev starega. Ponudbe nai se po? šljejo na Ferdinanda Škerli, Vrh? polje (Verpogliano), P. Vipacco. V Solkanu, na glavnem trgu pri= poroča slav. občinstvu svojo trgo* vino manufukture, steklenic, šip, posode ter zarnic; za delavcc zelo trpežne oblcke Cene jako znižane. Fr. Prencis. ACOLIA DELL ALABÄROÄ Prenosljivi gramasoni v obliki kovčka ali pa za sobe, Decca z veiiko zalogo plošč z modernimi slo- venskimi pes- mimi.Pritiklinc za gram as one, vzmet (peresa) in popravila v knjigarni WO- KULAT Gorica Corso, Tel. 347 proti izpadanju iae. Vsebuje kinin in je vsled tega po- sebno priporocljiva proti prehladr in za ojačenje korenin. SteklenicE po 6 lir — se dobiva v lekarni Cs stellanovich, lastnik F. Bollafic. Trst, Via Giuliani 42. — V Gorici. Via Carducci 9 pri Fiegel. Zdravnik za zobe in usla Dr. LQJZ KRAIGHER sprejema u GORICI Piazza del la Vittoria štev. 20 Dots. Gius. Cornel specialist za bolezni v ušesih, tiosu in grip, bivši operator na univ, klinikali prof. Neumann-a in Hajek-a na Dunaju in assitent prof. Brunetti v oddelku za nosne in ušesne bolezni v niestni bol- nišnici v Benetkah je odprl ambulatorij v Gorici, Via;Garibaldi 11 (prej Teatro). Sprejema od 9-11 predp. in oil 3-4 pop. PLJUCNE BOLEZNI Dott. Cerretti Radiologični kabinet je odprt: v Vidmu: Via del Sale 15 (vse dni) v Gorici: Via Barzellini 3 (ob sre* dah in petkih ob pop. urah). Zavod Dr. B0NCIN3-FINETT1 TRST, Via Fabio Filzi 23, V. n. Tel. 48-03 Zagotovljeno 3-dnevno zdravljenje „ŠIJ ATIKE" (Trganje v kolku) Zdravljenje živčnega trganja v laktih in V bokih. - Sprejema od 10-12 in od 15-17. Lepo posestvo v bližini večjega trga in rudni'ka na Stajerskem je na prodaj. Posestvo meri 35 oralov, od katerih je 18 oralov prvovrstnih njiv in travnikov, 1 oral vinogra* dov, ostalo ßozd. Celo posestvo je lepo arondirano, ima visokopritlič* no hišo z opeko krito in vsem po? trebnim ^ospodarskim poslopjem. Celo posestvo z vsem inventariem se proda za ceno 45 tisoč lir. Na* tančncjša pojasnila daie lastnik Ja- nez Erjavcc, Brezje st. 21. Rajheri' bur.u, (Slovenija). Plačam najvišje cene za naravne kože vseh divjih živali vštevši krte; strojenje in izdelovanje; prodaja pasti, WINDSPACH,Via Carducci 6, GORICA PODRUŽHICA Ljubljanshe kpeditne banhe v Eorici Corso Verdi „Tr^ovslcl Dom" Telefon številka 50 Brzojavni naslov: Ljubljanska banks Delniška glavnica rnninala fillDflSlNil Rezerve Din, 50,000,000 liElIlPall uJUDuJHIlH D(-, 10,000.000 Podružnice in agencije : Brežice, Celje, Črnomelj, Gorica, Kranj, Logatec, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Novomesto, Ptuj, Prevalje, Rakek, Sarajevo, Slovenjgradec, Split, Trst. Sezonska ekspozitura: Kogaška Slatina. Vloge na knjižice po 41/2°/n. Vloge v tekočem računu lir ali dinarjev, (najugodnejše obrestne mere). Nakup valut, čekov, deviz in obligacij vojne odškod nine (bonov) po najugodnejših cenah. Nakazila v tu- in inozemstvo. Borzni in ostali bančni posli.