tednik http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si ČETRTEK, 2.APRIL 2009 / ŠTEVILKA 802, LETO XVII / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,20 EUR 802 JU 917896 l789612»440671 SINCE 1984 25 1984-2009 GRADBENIŠTVO IN IZVAJALSKI INŽENIRING GMD MILANIČ DUŠAN SI3. um.djpimlgn2db. gsm 041 633 987 Obiščete nas lahko vsak delavnik od 9. do 20. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Ljubljanska ul. 13, Izola, tel. št 040 410 743 (3 ssmobil Povej nekaj lepega POOBLAŠČENI PRODAJALEC Trg Etbina Kristana 3 05/64181 Zlatarstvo RINALDO Ne se dat, pred nami je vse V skladiščih Rdečega križa in Karitasa zevajo vse večje luknje, edino trgovino namenjeno socialno ogroženim so po enem tednu izpraznili, različne organizacije svetujejo racionalno nakupovanje, novinarji in kolumnisti populističnih časnikov svetujejo, da odpovemo počitnice in se odrečemo zamenjavi starega avtomobila z novim. Potrošniška To je moja Izola, tukaj sem doma. Včasih je bila drugačna, jaz pa mlajša sem bila. Ko sem imela še moči nismo mogli kupit nič, zdaj pa, ko me vse boli je polna torba kot hudič. Zdaj sem ravno v pravih letih, da vam dam en lep nasvet: Ko kupec je zadosti star, je voziček prava stvar. (Mef) Če jim je verjeti se bliža konec sveta in najbolje bo, da se zapremo vsak v svoje stanovanje, izklopimo elektriko in si svetimo s svečami, namesto centralne kurjave s parketom zakurimo v starem kaminu in na vrtu namesto gugalnice in angleške trave posadimo krompir, repo, fižol, malo koruze in seveda začimbe, v en vogal pa bi lahko privezali kravo, da bi bilo sveže mleko pri roki. Nedvomno je varčevanje pomembno v trenutkih, ko primanjkuje denarja, a je tudi res, da je v sistemu, ki smo ga, proti moji volji, pač sprejeli v tej naši državi, edina pot izhoda iz krize v povečani potrošnji. Ampak, kako naj ljudje trošijo, če nimajo denarja, boste rekli. Zelo preprosto. Tako, da jim država pomaga. In kako lahko država pomaga, ali naj vsak mesec med ljudi razdeli del proračuna? No ja, upam, da se bo to prej ali slej zgodilo in bomo z manj posmeha začeli govoriti o univerzalnem temeljnem dohodku, v višini, ki zadošča za preživetje in pripada vsakemu državljanu, neglede na to ali dela ali ne, o čemer resno razmišljajo številni ugledni ekonomisti. Ampak zaenkrat je še nimamo in zato državi ne preostane nič drugega, kot da tiste, ki so v svetu in tudi pri nas, povzročili to finančno krizo, to pa so prav banke, finančne inštitucije, različni skladi in zavarovalnice, opozori na to, da so tudi oni del te države in da jim ne bo nobena pomoč nič koristila, če bodo medtem državljani pomrli od lakote. Vlada naj jim čimprej pošlje depešo z naslednjo vsebino: Če hočete, da vam ne odvzamemo licence za opravljanje vaših poslov, boste odslej vsakega državljana, ki bo prišel do vas s prošnjo, da mu pomagate, prijazno sprejeli in se z njim pogovorili, kako boste skupaj rešili njegov in vaš problem. Pri svojih terjatvah do navadnih ljudi se pač ne morete več obnašati drugače, kot se obnašate pri terjatvah do tistih, ki so, z vašo pomočjo, zapravili tako velik del družbenega bogastva. To je vaša državljanska dolžnost in nasprotno ravnanje bomo razumeli kot delovanje proti interesom države. In pod p.s. naj piše: Do nadaljnega se tudi zamrzne možnost e-iz-vršbe, izvršitelji pa gredo na enoletni dopust. Porjavelo morje Ob nedavnem deževju v Izoli sicer nismo imeli posebnih težav a moč dežja in vode je bilo videti na morju, ki je bilo skoraj do srede zaliva povsem rjavo, prepojeno z zemljo, ki jo je naplavilo z Markovega hriba. Bo tako tudi čez leta, ko bo tam eno samo veliko kopališče? it", l\/l OTO l\/l AXX tel. 05/ 64042 53 • Industrijska 11 • Izola @ BANKA KOPER PONEDEUEK-PETEK: 8.00-17.00 SOBOTA: 8.00 - 12.00 NEDEUA IN PRAZNIKI: ZAPRTO V DELOVNEM času - tel.: 05/ 66 34 950 IZVEN DELOVNEGA ČASA-tel: 041/ 650 882 (24 UR) TEL.: 041/650 375 w.w.iìitif 2 Čigave neresnice in polresnice? Odgovor na članek A. Pečana Na drugi strani tednika Mandrač (26.marec 2006), ste bralci lahko prebrali članek z eminentno pov-darjenim naslovom “Neresnice in polresnice gospoda Podgornika” , avtorja Alojza Pečana in komentar urednika na isti strani, ki članek gospoda Pečana povezuje z dialogom o turistični strategiji in organiziranosti turizma v Izoli. Oboje žal zahteva moj odgovor. Peto leto mineva, kar je Nadzorni odbor občine Izola izvedel nadzor nad pogodbami in izvajanjem pogodb, sklenjenih med Občino Izola in TGZ g.i.z.Izola. Županja Izole je bila takrat Breda Pečan, direktor TGZ pa njen soprog Alojz Pečan, istočasno tudi predsednik turističnega društva v Izoli. Nadzorni odbor je izvedel tudi nadzor nad pogodbami in njihovim izvajanjem, ki so bile sklenjene med Občino Izola in podpisanim ter TGZ g.i.z. in podpisanim. Rezultati nadzora so bili navedeni v poročilu, ki je bilo posredovano Občinskemu svetu, obravnavano je bilo v letu 2006. Skupna točka obeh poročil so bili projekti Phare/Interreg, v katere se je vključila občina Izola in pa seveda pogodbe, sklenjene med TGZ in podpisanim. Nadzorni odbor je poročilo predstavil Občinskemu svetu, obravnava je potekala v letu 2006... Ugotovitve Nadzornega odbora so bile, da je slika stanja o isti stvari na osnovi razpoložljive dokumentacije, ki je bila posredovana s strani podpisanega (mag. Mitja Podgornik) in tiste , ki je bila posredovana s strani predstavnikov občine in TGZ (Breda Pečan, Alojz Pečan, Igor Skok, Jože Černelič...), v veliki meri različna. Dolgotrajna razprava na občinskem svetu je izpostavila dve vprašanji : Katera slika je tista, ki ponazarja resnično stanje? Zakaj občinski svet ni bil nikdar seznanjen z rezultati projektov, ki jih je načrtoval in vodil mag. Mitja Podgornik, tudi projektov Phare / Interreg, katerih vodenje in izvajanje je občina s pogodbo prenesla na TGZ? Peto leto poteka, kar si Breda Pečan in Alojz Pečan na vse načine prizadevata, da bi celoviti odgovori na gornji vprašanji ostali prikriti in da bi obveljala samo njuna resnica. Na vse načine, tudi z lažmi, prikrivanjem dejstev, zavajanjem javnosti, podtikanjem laži in deskreditacijo vseh, ki ne sprejemajo njune resnice. Zgoraj navedeni članek Alojza Pečana je le še en tak njegov primer in nič drugega. To je verjetno le panična reakcija gospoda Pečana na Metov uvodnik tednika Mandrač (19.marec 2009 , prva stran ) z naslovom “Pišem anonimno , delujem destruktivno” in objavo urednikovega razgovora z menoj na drugi strani iste številke tednika z nalovom “Poročilo , ki se ga izogibata stara in nova občinska oblast”. Četrtek, 2.april 2009, št. 802 Reagiranja------------------------------------------------------------------ Vendar Pečanov članek dokazuje tudi, da ob vseh mešetarjenjih z resnicami in lažmi v zadnjih desetih letih Alojz Pečan očitno res ne ve več, kaj je resnica in kaj laž in kaj produkt njegovih blodnih predstav. Znova le zavajanja, podtikanja, klevete in žalitve. Nič novega torej! Žal s tem le potrjuje žalostno resnico, ki naravnost izžareva iz kolumne Tanje Lesničar - Pučko, objavljene v Dnevniku (Tanja Lesničar - Pučko, Kot dolg črn pajčolan , 10. 3. 2009, str.18). Ta z razočaranjem ugotavlja, da je laž postala legitimen javni in zasebni instrument, da je uveljavljena revolucionarna logika, po kateri so cilji večji od zakonov, naš “prav” je nad pravom, naše pravice so nad človekovimi pravicami, naša razglasitev krivcev ne potrebuje dokazov, ne pravnih postopkov... In velik del izolske politike je očitno zavit v tak dolg, črn pajčolan. Med drugimi, tudi Alojz Pečan. In odgovor na komentar Uredništva. Objava Pečanovega članka z utemeljitvijo, da gre za konkreten odgovor na pisanje v prejšnji številki Man-drača, se zdi zelo za lase privlečen. Prepričan sem, da gre za Pečanovo reakcijo na pisanja z naslovi (tega podatka v uokvirjenem pojasnilu uredništva NI !) “Pišem anonimno, delujem destruktivno “ (avtor Mef) in objavo urednikovega razgovora z menoj na drugi strani iste številke tednika z nalovom “Poročilo , ki se ga izogibata stara in nova občinska oblast” (ur). Naslov Pečanovega članka (“Neresnice in polresnice gospoda Podgornika”) zelo jasno priča, kaj je namen pisanja Alojza Pečana. Sicer bi morda tudi on vsaj namignil na to, odgovor na kaj in na katere članke v Mandraču predstavlja njegova stvaritev. In tako članek gospoda Pečana brez ustreznega pojasnila uredništva izzveni zelo nedvoumno, in sicer: Problem neresnic in polresnic ni ne na strani gospoda Pečana, ne na strani Meta in uredništva Mandrača (kreatorja pisanj, na katere naj bi odgovarjal gospod Pečan), temveč na strani gospoda Podgornika. Očitno so volitve že zelo, zelo blizu! Ker v nobenem primeru ne kandidiram za karkoli, mi ni treba skrbeti za svojo podobo v javnosti na način, ki je značilen za izolsko politiko. Na srečo mi zato ni treba za vsako ceno skakati v greznico brez dna ali se ovijati v “črn pajčolan”. Sle! mag. Mitja Podgornik IPA 8 ■ Pripombe in vprašanja V Zares nova politika Izola ponovno opozarjamo, da bi bilo treba čimprej pripraviti ureditvene prostorske načrte za Izolo v celoti. Kako naj se pametno odločamo o prostorski ureditvi posameznih območij Izole, kako naj presodimo o smotrnosti »delnih« podrobnih prostorskih načrtov, če pred seboj še vedno nimamo prostorske vizije Izole. Ta bi morala nujno biti skladna z vizijo gospodarskega, turističnega in ne nazadnje demografskega razvoja Izole. In zato se je težko, pravzaprav nemogoče pametno oz. pravilno odločati o Odlokih, ki prostorsko urejajo posamezne površine. Z zaskrbljenostjo smo v Mandraču prebrali novico, ki pravi, da se bo Izola verjetno pridružila tistim slovenskim občinam, ki ne bodo pravočasno (torej do novembra 2009) sprejele svojih temeljnih prostorskih dokumentov. Prisotni smo bili na javni obravnavi IPA 8. Če povzamemo vsa izrečena mnenja prisotnih, lahko ugotovimo, da Izdani večinoma smo za ureditev tega prostora, da se Izolani strinjamo, naj bo ta prostor namenjen za turizem. To isto ta hip zagotavlja tudi investitor. A žal se nam je v Izoli vse prevečkrat zgodilo, da se je na take obljube in zagotovila ob podobnih primerih rado pozabilo. In tu je v bistvu največji problem vse zgodbe. Nihče nam Izolanom ne more zagotoviti, kaj bo na območju IPA 8 po zaključku gradnje, ali bolje, nekaj let po zaključku gradnje. Izolani preprosto ne želimo biti več izigrani. Kako lepo lahko to nastalo situacijo ponazorimo s pregovorom, ki pravi:« Ko te enkrat piči kača, se bojiš tudi zvite vrvi«. Projektant oz. investitor naj pripravi spremembo projekta tako, da bo nedvoumno razvidno, da gre za območje namenjeno turizmu, rekreaciji in preživljanju prostega časa, tako za turiste, kot tudi za domačine. Kje so površine, namenjene rekreaciji, zabavi in druženju? To območje naj živi celo koledarsko leto, ne le nekaj poletnih tednov. Ali nismo vsi ali pa večina političnih strank in list pred volitvami tako glasno opevali turizma čez celo leto. Možnosti nam daje športni, zdravstveni turizem in še kaj. Kdaj in kje pa lahko to vse uresničimo, če ne prav na območjih, ki jih zdaj urejujemo. Pričakujemo načrt, ki nas bo prepričal, da bo to področje in z njim Izola pridobila na vrednosti. Ne bomo podprli gradnje blokovskega naselja, četudi nam ga želijo vsiliti pod imenom »aparthotek In denimo, da imamo za en hip zaupanje in verjamemo, da se tisti apartmaji ne bodo prodali za vikend stanovanja. Da bodo res služili za turizem. No, potem poišči-mo odgovor na to, kaj si lahko obetamo od takih počitniških stanovanj. Verjetno turiste, ki bodo s seboj pripeljali vse, tudi hrano, čez dan se bodo malce namakali v našem morju (kaj drugega v tako zasnovanem »turističnem« naselju tudi ne bodo mogli početi), zvečer si bodo v svojem apartmaju kaj skuhali, potem bodo morda odšli celo na sladoled. To pa je tudi vse. Ali si res želimo gostov, ki jim v Izoli ne bo treba porabiti niti eura? Turizem je dejavnost, ki ima velik ekonomski učinek. Poleg neposrednega zaslužka turističnega podjetja, ima turizem tudi velike posredne učinke. Sem štejemo učinke na dobavitelje (v verigi vrednosti, ki pa jih v primeru »aparthote-la ne bo) in pa učinke porabe lokalnega prebivalstva, ki so od turistov kaj zaslužili (tega v primeru aparthotela ne bo). Za turizem je poznan tudi visok t.im. proizvodni multiplikator, ki znaša kar 1,75. To pomeni, če se zaslužek turistične dejavnosti poveča za 100 EUR, se zaslužek v celotnem gospodarstvu poveča v povprečju za 175 EUR. In tega multipli-katorja v primeru aparthotela NI. Moramo priznati, da so turisti v vsaki destina-ciji dobrodošli samo zato (roko na srce), ker trošijo. In mi moramo poskrbeti, da bomo imeli tak turizem. In sedaj poglejmo na vse skupaj še iz enega zelo pomembnega zornega kota. Želimo si, ali bolje, v Izoli potrebujemo nova delovna mesta. Teh nam aparthotel ne bo prinesel! Pravočasno smo oddali tudi 12 konkretnih pripomb na dopolnjen osnutek občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje IPA8. Pričakujemo, da bodo strokovne službe do teh pripomb zavzele stališče in jih upoštevale. Ker nas ob vsaki glasno izraženi pripombi vse preradi okrcajo, naj o nekaterih zadevah odloča stroka in ne politika, dodajamo par misli iz strokovne literature, ki še kako dobro obravnavajo to problematiko. Na »zmogljivost« nekega geografsko opredeljenega prostora (to naš obalni prostor zagotovo je) lahko gledamo z vidika fizične, biološke, psihološke in socialne zmogljivosti. Prekomerna pozidava na območju neke turistične destinacije lahko povzroči velike težave. Bojimo se namreč, da vsa naša izolska infrastruktura (ceste, vodovod, kanalizacija,...) ni bila dimenzionirana za tako število stavb in prebivalcev. Hiše, v katerih so še pred leti živele posamezne družine, so se spremenile v večstanovanjske apartmajske objekte. Na mestih, kjer so nekoč bile zelene površine, so sedaj večnadstropni stolpiči. In vse kaže, da temu še zdaleč ni videti konca. Na ta način se nam vsem slabša kakovost življenja. Ali smo sposobni vzpostaviti pogoje za trajnostni in uravnotežen razvoj naše občine? Ali smo sposobni prostor izkoriščati tako, da bo ostalo kaj tudi za naše otroke? Doris Gomezelj, Zares nova politika Izola MANDRAČ je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 05/640 00 10, fax. 05/640 0015, elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej Uredništvo: Aljoša Mislej, Darjan Gorela, Boštjan Mejak, Žarko Kovačič, Drago Mislej, Marjan Motoh (karikaturist), Saša Stepanov (foto), Edvard Dečman (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,20 EUR. / Polletna naročnina: 29 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 / Prelom: Graffi! Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. Seja OS--- Občina Izola kot zadnja na obali Pa še tokrat ni čisto jasno ali ga ustanavlja zato, da bo z njim kvalitetneje skrbela za reševanje stanovanjske problematike v občini, da bo na ta način privarčevala pri plačilu DDV ali morda celo prevzela naloge, ki jih zdaj opravlja koncesionar, Stavbenik - servisne storitve. V četrtek, 9. aprila 2009 se bodo na 8. redni seji sestali izolski občinski svetniki in se spopadli z zelo obsežnim dnevnim redom, ki obeta sejanje pozno v noč. Večino poročil javnih zavodov bodo sicer predstavljali le na odboru za družbene dejavnosti, predstavitev na seji sveta pa je želela imeti nova direktorica Zdravstvenega doma, seveda pa si bodo vzeli več časa tudi za poročilo v.d. Direktorja Darka Grada o predlagani reorganizaciji Centra za kulturo, šport in prireditve Izola. Naslednje poglavje je obravnava dopolnjenih osnutkov prostorsko ureditvenih pogojev za območja Obrtno stanovanjske cone, Livade zahod in posebej še območja C. Gre za območje bodoče gradnje neprofitnih stanovanj in območje univer- zitetnega campusa. Nato bodo svetniki sprejemali predlog pravilnika o oddajanju službenih stanovanj v najem po katerem se bo najemnina za ta stanovanja zvišala za 30 odstotkov, sprejemali pa bodo tudi predlog znižanja najemnin trem najemnikom v neposredni bližini Trga republike, ki so bili zaradi gradnje krožišča posebej prizadeti in bodo za štiri mesece plačevali za 50 odstotkov nižjo najemnino. Seveda bodo svetniki tudi tokrat prodali nekaj manjših parcel v občinski lasti ter odločali o povišanju nekaterih cen komunalnih storitev. Po kadrovskih vprašanjih jih čaka še obravnava predloga o ustanovitvi KS Šared. Nekateri so imena ulic zamenjali, nam pa kar sama odpadajo Travmo preimenovanja ulic smo Izolani kar dobro preživeli, kljub temu pa so nekatere ulice ostale brez imen. Natančneje ostale so brez tabel z imeni, poseben problem pa so Korte, ki so po hišnih številkah še vedno Dvori nad Izolo. Šli smo po sledi vprašanja občinskega svetnika Dušana Moljka in odgovora, ki ga je prejel, tema pa so bile opozorilne table z imeni ulic. Ulice morajo biti namreč, v skladu z Zakonom o določanju območij ter o imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb, označene z napisnimi tablami, na katerih je ime ulice. Poleg tega, bi človek mislil, da je to nekaj povsem samoumevnega. Vendar v Izoli očitno ni tako. V starem delu mesta se manjkajoče table kar kopičijo. Nekaj jih je tudi povsem neberljivih, primer najdemo v Smareglievi ulici, kjer je tabla že tako načeta, da je marsikdo niti ne opazi, kot bi jo stara fasada posrkala vase. Drugačen je primer obnovljenih hiš in fasad, kjer se lastniki kar sami odločajo, da tabel, po končanih delih, ne bodo več postavili na prvotno mesto. Včasih jih obesijo na kakšno drevo v bližini, v drugih primerih jih enostavno zavržejo. Izola le ni tako veliko mesto in se skoraj vsak prebivalec znajde tudi brez tabel, vendar je lahko za neizkušenega turista nerešljiv labirint. Igor Skok, načelnik urada za gospodarstvo nam je povedal, da bodo v letu 2009 poskrbeli za ureditev tabel v območju Livad in Jagodja. Očitno so se dela že začela saj je signalizacija na območju Livad že precej urejena, nekatere ulice so označene s prometnimi znaki, kar pride prav tudi avtomobilistom, saj se jim ni potrebno ozirati za visokim bloki, da bi ugotovili kje se nahajajo. Bolj težavna bo ureditev v starem delu mesta, saj so tam predpisane table, ki jih določa Geodetska uprava v Kopru; izdelava, namestitev in vzdrževanje pa je seveda strošek Občine Izola. Tukaj pa se pojavi problem, saj denarja za ta namen v proračunu ni, tako da je treba nekaj denarja vsako leto nekako privarčevati. V kriznih časih pa je to verjetno pravi izziv. V Kortah se spopadajo s podobno a bistveno večjo težavo. Stanovanjski sklad Zagotovo bo posebne pozornosti deležen predlog Odloka o ustanovitvi javnega nepremičninskega sklada Občine Izola, ki mu navadno pravimo stanovanjski sklad. Izola je pravzaprav ena redkih občin ki takega organa nimajo, saj je upravljanje s svojimi stanovanji in poslovnimi prostori prepustil koncesionarju, Stavbeniku servisne storitve. Glede na to, da pogodba s koncesionarjem poteče v začetku naslednjega leta in ker v pokoj odhajata vsaj dva od vodstvenih delavcev koncesionarja na občini že nekaj časa razmišljajo o tem, da bi z ustanovitvijo takšnega organa bolj neposredno prevzeli skrb za ravnanje z občinskimi nepremičninami. Poleg tega pa so tik pred prevzemom stanovanj v neprofitnem bloku v Livadah in to je seveda priložnost, da tak sklad prevzame stanovanja in začne upravljati z njimi. Kot so zapisali v obrazložitvi odloka predvidevajo postopno prevzemanje upravljanja. Najprej se bo sklad začel ukvarjati z novogradnjo stanovanj v Livadah in če bodo svetniki do konca leta sprejeli še stanovanjsko politiko občine bo za prvo leto dovolj dela. Še vedno je tam veliko hišnih številk z napisom Dvori nad Izolo, ki pa bi morali biti že zdavnaj posodobljeni, saj so Korte že zdavnaj dobile svoje staro ime. Na občini so nam zaupali, da bi morala biti celotna zadeva urejena v roku treh, štirih let. Vendar železne table niso večne in tako se bo problem v prihodnosti še pojavljal, zato bi lahko, vsaj v starem delu mesta, razmislili o kamnitih. Za takšno so se odločili v ulici Prekomorskih brigad, kamnite, kot so v Izoli bile nekoč, bi dlje kljubovale času in jih ob morebitnih popravilih ne bi bilo mogoče tako zlahka odstraniti. Občasna osvežitev napisov pa je verjetno manjši strošek kot izdelovanje novih tabel vsakih nekaj let. Maja Cergol -----------------------------------Novi prostorski posegi------- Kdor plača lahko obrača Čeprav Izolani še vedno ne poznamo, kaj šele, da bi odločali o prostorskem izgledu naše občine pa medtem pridno sprejemamo različne prostorske dokumente, ki bodo nedvomno pogojevali izdelavo občinskega prostorskega načrta. Tokrat jih sprejemamo zato, da bo občina lahko nadaljevala z gradnjo neprofitnih blokov in zato, ker bodo izdelavo teh prostorskih dokumentov plačali znani investitorji, ki bodo ob tem še malo primaknili svoj lonček. Dejstva, da je denar sveta vladar, ne more prikriti niti recesija niti spremeba političnega sistema. Tako je od vedno bilo in očitno vedno bo. Denar ima z oblastjo in ljudmi kvečjemu kakšno težavico, več pa zagotovo ne. In tudi pobudniki dopolnitve prostorskih sestavin, prostorsko ureditvenih pogojev ali zazidalnih načrtov za določena območja Izole vedo, da vse ne bo šlo zlahka a na koncu bodo vendarle dosegli to, kar so si zamislili. Kako tudi ne, saj bodo prav oni plačali izdelavo vse potrebne dokumentacije za katero občinski proračun preprosto nima denarja. Naslednji četrtek se bodo tako občinski svetniki najprej v prvem branju seznanili z dopolnjenim osnutkom sprememb prostorsko ureditvenih pogojev in zazidalnega načrta za območje Obrtno stanovanjske cone v Izoli. Seveda bodo ob tem morali kar odmisliti razpravljanje o tem v kaj se je spremenila izolska obrtna cona, ki je dejansko postala velik samski dom, saj za kaj takega ne bo časa. Tudi predlagana sprememba namreč prinaša dovolj novosti. Gre za območje med novim stanovanjskim blokom nad Upravno enoto in hitro cesto, kjer bi z odlokom to območje namenili poslovnim dejavnostim ter stanovanjski gradnji. Glede na to so predvideni tipi gradnje: poslovni objekti, stanovanjsko poslovni objekti in stanovanjski objekti od samostojnih stanovanjskih hiš do dvojčkkov, večstanovanjskih objektov od katerih bi bili nekateri v nizu. sr Zanimiva je pobuda o gradnji garaž, ki bi služile tudi kot zvočna pregrada ob hitri cesti, preko teh garaž pa bi bila speljana nekakšna kolesarska pot. Istočasno naj bi tudi uredili dostope do posameznih delov tega območja, saj sedanja ureditev to komaj še omogoča. Pobudnik teh sprememb je Galeb gradbeništvo. Sledila bo prva obravnava dopolnjenega osnutka sprememb prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana občine Izola za območje Livade zahod. Gre predvsem za spremembe programskih zasnov glede zmogljivosti pozidave, razporeditve programov, višinskih gabaritov objektov, kar najverjetneje pomeni, da bomo na tem območju dobili višjo stanovanjsko gradnjo, kar je glede na že vzpostavljeno stanje z nesrečnim neprofitnim blokom skorajda nuja, bolj pa skrbi možnost zmanjševanja območja vodnega parka na račun stanovanjske gradnje. Zahtevno gradivo zagotovo čaka živahna javna obravnava. Tretji dokument iz te serije pa je dopolnjen osnutek sprememb zazidalnega načrta Livade zahod, območje C oziroma območje univerzitetnega kampusa. Programi, med temi je tudi že izveden urbanistično arhitekturni natečaj za Univerzitetni kampus Livade zdaj naenkrat niso več skladni s potrebami in razvojnimi namerami investitorjev v tem območju, med temi je tudi Univerza. Gre za obsežne spremembe, ki jih bomo skušali preštudirati do naslednjega Mandrača in tako omogočiti kvalitetno razpravo na občinskem svetu in na javnih razgrnitvah, (ur) 'MOŠTKGftT Parecag 31, tel.: 041 607 594 VELIKA IZBIRA OKRASNIH RASTLIN: zo parke, vrtove, cvetlična korita... SADIKE: pelargonij, verben, daliet, enoletnic.... ^USESBsRssz^ Ciprese se selijo Potem ko se je tudi občinska komisija za urejanje prometa prepričala, da je zaradi cipres na Bzoviški ulici otežen in nevaren izvoz iz Kraške uliice in nekaterih drugih cestišč, so včeraj osem cipres izkopali in jih bodo presadili na pokopališče, ki je prav zdaj sredi urejanja. Poleg voznikov so se teg menda razveselili tudi vsi sosedje, ki trpijo zaradi različnih alergij. Mea culpa V prejšnjem Mandraču smo zapisali, da bo druga obravnava trase ceste Jagodje - Šared na dnevnem redu Občinskega sveta že naslednji četrtek. Zal se to ne bo zgodilo in tudi maja obravnava verjetno še ne bo končana zato bo dokument sprejet najverjetneje na junijski seji občinskega sveta, (ur) Garažna hiša za pošto Oktobra 2008 je bil javnosti predstavljen projekt gradnje podzemne garažne hiše in stanovanj v zgodovinskem jedru Izole, ki je pri Izolanih zbudil veliko pomislekov. Zaradi velikega zanimanja javnosti in številnih utemeljenih pripomb smo že novembra v izolskih organizacijah SD in DeSUS predlagali županu Klokočovniku, naj občinska uprava pripravi še eno dodatno javno obravnavo na temo Ureditvenega načrta Pošta. Vse do danes odgovora s strani župana ali njegovih sodelavcev nismo dobili. Tudi javne obravnave ni bilo, čeprav bi morala biti, saj so se vmes zgodile spremembe projekta (predvsem ureditev prometa in višina predvidenih novogradenj nad garažo), ki so tako velike, da bi morala biti izolska javnost ponovno seznanjena s celotnim projektom. Zato smo v SD Izola na Odboru za okolje in prostor predlagali sklep, ki je jasno zahteval ponovno javno razgrnitev in še eno soočenje z občani na javni obravnavi, kjer bi obravnavali sprejeta stališča in spremembe prvotno predlaganega načrta, žal smo bili preglasovani. Predsedujoči odboru pa nikakor ni hotel dati na glasovanje našega drugega predloga sklepa, ki je zahteval popolno geomehansko študijo celotne površine. Geoteh-nično poročilo izdelano na podlagi študij, izvedenih leta 1992, obravnava namreč le predel sedanjega parkirišča - ostalih 70 % parcel, ki se nahajajo na vzhodni strani ulice Svobode, je ostalo neraziskanih. V SD Izola ne nasprotujemo projektu garažne hiše in si želimo ureditve tega urbanistično zanemarjenega dela Izole, a v sodelovanju s prebivalci, ki tam živijo in ki jih bodo spremembe najbolj prizadele in spremenile njihovo dosedanjo kvaliteto bivanja. V SD se zavedamo, da Izola potrebuje nove parkirne površine in garažna hiša je lahko ena izmed rešitev, če se bo v nadaljevanju izkazalo, da je projekt ekonomsko upravičen in si ga lahko Občina Izola privošči. Ker si sami prizadevamo, da bi bile odločitve, ki urejajo prostorsko načrtovanje v Izoli, transparentne in demokratično prediskutirane, zahtevamo v imenu številnih Izo-lanov ponovno javno obravnavo projekta. Aleksej Skok svetniška skupina SD CKŠP PRED OPERACIJO Tresla se je gora, rodila sta se dva javna zavoda Pa ga imamo, namreč strateški dokument prenove javnega zavoda Center za kulturo, šport in prireditve Izola. Imamo tudi predloge in usmeritve tega strateškega dokumenta, zdaj pa se bo videlo ali smo dobili tisto, kar smo želeli pa v resnici morda sploh nismo hoteli. Občinski svetniki bodo pred odgovorno nalogo. Na četrtkovi seji bodo namreč obravnavali in sprejemali zaključno poročilo v.d. direktorja Centra, Darka Grada, ki bo predstavil strateški dokument o prenovi Centra, ki ga je izdelal Studio Marketing JWT iz Ljubljane, ki se sicer ukvarja predvsem z oglaševanjem in tržnim komuniciranjem, grafičnim in industrijskim oblikovanjem, strateškim upravljanjem blagovnih znamk in medijskim upravljanjem in je na teh področjih ena najbolj cenjenih slovenskih agencij. Direktorica Tina Bolcar je bila celo vodja tega projekta, kot strateški svetovalci pa so ji pomagali: Jernej Repovš, Marija Skodlar in Kristina Furlan. Za izdelavo tega 47 strani obsegajočega strateškega dokumenta je Center za kulturo, šport in prireditve menda odštel “standardnih” 40.000 eurov. Kadrovska podhranjenost Za začetek so izdelovalci ugotovili, da vodenje centra v celoti sloni na direktorju, delovni mesti dveh programskih direktorjev pa sta nezasedeni Tako direktor ob opravljanju rednih nalog ne more istočasno še iskati sponzorjev, izvajati javna naročila in skrbeti za investicije, preobremenjenost zaposlenih pa je čutiti ob nezadovoljstvu z obstoječim stanjem in v tem, da ni novih programov, niti ni novih idej.Zaradi prezaposlenosti ni pridobivanja nepovratnih državnih in evropskih sredstev potrebnih 25% denarja, ki ga morajo ustvariti sami pa pridobijo v glavnem s trženjem športne infrastrukture, medtem ko z najemninami pokrivajo razliko na področju kulture in športa. Pravzaprav je za zaposlene edina pozitivna novost ta, da od začetka letošnjega leta občina zagotavlja celoten znesek za njihove plače, saj so doslej sami morali pridobivati del osebnih dohodkov. Iz analize še izvemo, da so bili odnosi med občino in Centrom v zadnjih dveh letih bolj slabi in da so imeli dosedanji direktorji Centra ter odločilni ljudje na občini več posluha za šport kot za kulturo, kar je videti tudi po investicijah na obeh področjih. Sodelovanje s TIC-em pa se omeji v glavnem na oceno, da so nekoč občani že spomladi dobili brošuro s seznamom prireditev v občini, zdaj pa tega sploh ni več. Po analizi stanja kulturnih in športnih objektov, ki jih Izolani seveda dobro poznamo, pa pripravljale! zaključijo, da vzdušje v Centru ni najboljše in da so res potrebne spremembe v organizaciji in upravljanju. Tudi zaposleni so nezadovoljni z obstoječim stanjem. Kako je pri sosedih Iz konkurenčne analize sicer izvemo, kako je v sosednjih občinah Koper in Piran, kjer so organizirani drugače kot Izolska občina. Oboji imajo namreč javni zavod za področje športa, na področju kulture pa imajo nekaj večjih javnih zavodov in društva, ki jih sofinancirajo po razpisih. V primerjavi z njimi je izolska organiziranost specifična. Mi smo v enotni javni zavod združili ves šport in kulturo, dodali pa smo še prireditve in tako z enim zamahom odpravili Športno zvezo in Zvezo kulturnih organizacij, kar se še danes pozna na obeh področjih. Razen Centra imamo kot javni zavod organizirano le Mestno knjižnico Izola. Na koncu dokument predstavlja tudi izolska kulturna in športna društva a je seznam tako nepopoln, da bi ga bilo bolje izpustiti, saj so naprimer izpustili celo vrsto športnih društev, vključno z nogometnima kluboma Izola in Korte, malonogometnim klubom, dvema rokometnima kluboma, namiznoteniškim klubom Arrigoni in strelci, ki so seveda vsi organizirani kot društva. Zanimivo bi bilo izvedeti, kje so dobili te podatke, saj so v programu dela Centra v letu 2009 vsa društva korektno predstavljena. Delitev Centra Za doseganje boljših učinkov na vseh treh področjih dokument predlaga razdelitev Centra na Zavod za šport in Zavod za kulturo. Predlagatelji ugotavljajo različnost obeh področij in hkrati omenjajo krčenje vodstvenih funkcij, saj bi Center po statutu moral imeti ob direktorju še dva programska direktorja za šport in kulturo, po novem pa bi ostala le še dva direktorja. Zavod za šport Zavod za šport naj bi, ob direktorju, zaposloval še poslovno sekretarko, organizatorja športnih programov in višjega strokovnega delavca za upravljanje športne infrastrukture (en zaposlen več). Tekoče vzdrževanje objektov bi izločili iz zavoda in bi ga opravljal koncesionar. Zanimivo je razmišljanje o celovitem športnem parku, ki naj bi ga uredili na območju med avtokampom in Mehanotehniko (kjer je v preteklosti že bil umeščen), tam pa bi ob številnih zunanjih igriščih uredili še pokrito športno dvorano in center vodnih športov vključno z bazenom, ki ga Izola zdaj ne premore. Zavod za kulturo Zavod za kulturo bi po tem predlogu imel ob direktorju še pet zapo- slenih (poslovnega sekretarja, dva organizatorja kulturnih programov, vzdrževalca in strokovnega delavca za trženje in stike z javnostmi. Tudi na področju kulture prenova omenja gradnjo sodobnega kulturno prireditvenega centra, razmišljajo pa tudi o ureditvi zunanjega prireditvenega prostora. Mala šola komuniciranja V nadaljevanju dokument predstavlja vse mogoče dodatne vire financiranja oziroma možnosti pridobivanja evropskih in državnih sredstev, govori o sodelovanju s podeželjem, o kongresni dejavnosti o sodelovanju s pobratenim Tolentinom, tujimi veleposlaništvi pri nas, izmenjavah kulturnikov in športnikov preko različnih evropskih programov in čezmejno sodelovanje. Posebno poglavje pa je izvleček iz učbenika o odnosih z javnostmi, promociji in marketingu, kjer realnost zasledimo predvsem v delu, kjer se ugotavlja, da Center doslej za komuniciranje in promocijo sploh ni izkoriščal svetovnega spleta. Za razliko od večine društev, ki nimajo nobenega zaposlenega delavca namreč Center ne premore več od naslovne strani z vizitko centra. Holesterol Stop SENSILAB HEART je prehransko dopolnilo v obliki kapsul, ki - učinkovito znižuje holesterol - zmanjšuje tveganje za nastanek bolezni srca in ožilja • pomaga krepiti srce in koristno vpliva na njegovo delovanje V Sesilab Heart je uporabljena inovativna kombinacija sestavin, ki ugodno in blagodejno vplivajo na srce. Kristanov trg 1 - tržnica Tel. 05/ 64 040 64 URNIK ponedeljek, torek, četrtek in petek: 8.30 • 15.00 sreda: 8.30 -15.00 /16.00-19.00 sobota: 8.30 ■ 12.00 Predstavitve Izolani so v prejšnjem stoletju načrtovali gradnjo še enega mandrača Jutri, v petek 3. aprila ob 19. uri bodo v Manziolijevi palači predstavili še eno od zanimivih knjig, ki obravnavajo zgodovino našega kraja. Založba II Mandracchio je namreč izdala knjigo o izolskem pristanišču z naslovom “Il porto di Isola”, katere avtorje Ferruccio Delise iz Trsta. Knjiga predstavlja zbirko dokumentov o izolskem pristanišču z obdobja še pred Avstro-Ogrsko vladavino. Dokumente je dve leti zbiral avtor knjige v Državnem Arhivu v Trstu, tako da gre dejansko tudi za transkripcijo teh dokumentov. Pred nami torej ni le literarno delo, temveč resnično široka in podrobna zbirka dokumentov, ki predstavljajo zgodovino verjetno najpomembnejšega dela našega mesta. Med drugim lahko v tej obsežni knjigi izvemo, da so v Izoli nameravali urediti še en mandrač, ki bi svoje mesto dobil na Trgu ob Vratih, ali Čampu. Zanimive so tudi fotografije izolskega nabrežja, še preden so ga razširili in tudi kasneje, kjer je lepo videti, da ni bil tlakovan z dalmatinskim belim kamnom, temveč s tipičnim izolskim sivim peščenjakom. Zato verjetno res ne bi bilo narobe, če bi knjigo videla tudi aktualna občinska oblast, če že ne zaupa stroki, da odloči o takih “estetskih” detajlih. Tako je menil tudi Silvano Sau, ki je za knjigo prispeval uvodnik in prvi dodatek. Po njegovem mnenju knjiga nedvomno predstavlja pomemben dokument o Izoli v nekem daljšem obdobju, v njej pa lahko najdemo tudi nekaj zanimivih še nikoli izdanih fotografij, ki so, zahvaljujoč finančni pomoči lastnika izolske Marine, dr. Enrica Galassija, natisnjene v barvah. Zaigrali so jim tudi Zdravico Skupina osemnajstih učencev in učenk OŠ Danteja Alighierija iz Izole je v spremstvu ravnateljice in učiteljice angleščine od 25. do 28. marca 2009 gostovala v mestecu Venaria Reale v predmestju Torina. Na osnovni šoli z italijanskim učnim jezikom se zavedajo dejstva., da so jeziki pomembni pri vzpostavljanju stikov s pripadniki Evropske unije. Zato si učenke in učenci 5., 6. in 7. razreda že drugo leto dopisujejo z vrstniki iz Italije o vnaprej določenih temah; predstavili so sebe, svojo družino, šolo, konjičke in dejavnosti v prostem času, nato pa še svoj dom in domači kraj. Učiteljici sta pregledovali pisma in dopisovanje usmerjali z nasveti. Najlepše je bilo, ko so prejšnji teden izolski otroci obiskali učence 2.a razreda Srednje nižje šole Michele Lessona iz Venarie Reale in se za tri noči nastanili na njihovih domovih. Program, ki so ga gostitelji pripravili, je bil tako pester, da so se Izolani na njihove domove vračali šele vsak večer utrujeni, a polni novih doživetij. Po prihodu vlaka v Torino so jih italijanski prijatelji toplo sprejeli in skupaj so se sprehodili po mestu, kjer izdelujejo avtomobile znamke Fiat, si ogledali katedralo, ostanke rimskega obzidja ter šli na voden ogled Kraljeve palače. Naslednji dan so si v prekrasnem sončnem vremenu ogledali mesto z vrha griča Superga, kjer je Vittorio Emanuele dal zgraditi mogočno baziliko v znak zmage proti Francozom, ki so želeli zasesti piemontsko prestolnico. Pogled na zasneženo alpsko krono, iz katere je kot največji dragulj štrlel vrh Monviso, se je počasi spustil na reko Pad, po kateri so zapluli z barko Valentino; ta jih je izkrcala v Parku Valentina, kjer so lahko občudovali srednjeveški trg. Sprehodili so se do stolpa La Mole antonelliana in se z dvigalom dvignili nad center mesta ter nato z otroško radovednostjo raziskovali zgodovino filmske umetnosti v Narodnem filmskem muzeju. Tretji dan je sledilo srečanje na šoli. Na podružnici, kjer imajo tudi oddelek z glasbeno smerjo, so tamkajšnji učenci presenetili obiskovalce iz Slovenije z igranjem Zdravljice, priredili koncert flavt, trio deklic je zapel znano pesem Yesterday, učenec je solo zaigral tri skladbe na akustični kitari, zaplesali so nekaj tradicionalnih plesov in zaključili predstavo z italijansko himno. Na stari šoli Michele Lessona so prisostvovali pouku italijanskega jezika in računalništva. Popoldne so spoznali mestece na obrobju Torina, obiskali so mogočno kraljevo palačo La Reggia v Venarii Reale, zgrajeno v 17. in dograjena v 18. stoletju, ki so jo po padcu kraljevine uporabljali celo v vojaške namene. Pravkar so jo obnovili in jo z razprostranimi vrtovi odprli turistom, obiskovalcem ^ 3 \m" ' u " — * ^ ' iv ^3*5* Založnik seveda vabi na predstavitev, ki bo v Manziolijevi palači jutri, v petek ob 19. uri, ko bo na voljo tudi večje število izvodov knjige. Natisnili so jo namreč v 500 izvodih, od tega so jih del že dobile zainteresirane ustanove in posamezniki. Na predstavitvi bodo prisotni, poleg avtorja, tudi predstavnik tržaškega Državnega Arhiva in predstavnik piranskega Pomorskega muzeja Sergeja Mašere, ki bodo s seboj pripeljali tudi klasično dvometrsko plovilo s tistih časov. Ob tej priložnosti bo tudi otvoritev razstave nekaterih dokumentov, predstavljenih v publikaciji. Aljoša Ne razumete turizma Kako vas ni sram, da danes govorite in propagirate turizem v Izoli, ko pa ste v minulem obdobju govorili o turistih in vikendaših, da so okupatorji mesta. Da ne marate turistov, je dokaz tudi porušeni del mesta, ki je že več let sramotna slika Izole. Že večkrat sem naletel na turiste, ki so mislili, da je to ostanek vojne zaradi razpada Jugoslavije. Smatram, da Izola še dolgo časa ne bo taka, kot bi morala biti - prijazna turistom. Sedaj, ko propadajo podjetja in nastaja brezposelnost pa naj bi turizem reševal Izolo. Če hočemo to doseči, se moramo, oziroma morate začeti obnašati drugače, kajti turista moramo sprejeti z odprtimi rokami in mu nuditi čimveč, da se bo naslednje leto zopet vrnil. Janez Blaznik tamkajšnjim koncertov, razstav in prireditev. V daljavi so lahko otroci videli Park La Mandria, ki je bil nekoč lovski revir kraljevske družine Savoia. Po prisrčnem sprejemu pri županu mesta, ki je poudaril, kako pomembna je pravica do šolanja, so si po skupni večerji učitelji in učenci z objemi in zahvalami obljubili, da se v septembru ponovno srečajo na podobni izmenjavi v Izoli. To je bila pomembna izkušnja za osebnostno in kulturno rast učencev, ki jo je vsekakor vredno ponoviti. Jadranka Mittendorfer Ustvarjalno gradbeništvo Tudi prvi april je dober dan za začetek nečesa novega Za nekatere je dan norcev in prevar, za nekatere pa datum, ki prinaša spremembe. Pred petindvajsetimi leti je Dušan Milanič, magister gradbeništva, prav na prvi april krenil na pot samostojnega podjetnika. In še vedno je tukaj. Četrt stoletja ni kar tako. Toliko časa recimo potrebuje človek, da se najprej nauči govoriti, pa uporabljati stranišče, pa voziti kolo, ugotovi na lastni koži, da so nekateri pač močnejši, oziroma spozna moč hierarhije, nato pride na vrsto šola, ki jo povprečen človek obiskuje kakšnih 12, zdaj 13 let, in jo ravno toliko časa tudi sovraži, dokler ne pride do konca in ga kar naenkrat ujame nostalgija, nato se lahko vpiše na fakulteto, zafura nekaj letnikov, pa vseeno dokonča študij, nato magisterij, vmes pa se še poda med mehiške domorodce, v upanju, da bo vsaj tam našel smisel življenja, ob tem pa pozabi, da bi taisti domorodci najraje ta smisel življenja iskali na kakšnem drugem, po možnosti manj revnem kraju. Pri 25 letih človek misli, da je že mlad, a pozabi, da je že na pol poti do 50. Jah, 25 ni kar tako. Kaj bi torej imel za povedati nekdo, ki se toliko časa že ukvarja z vrhovno umetnostjo, kot so temu rekli, antični pisci. Torej s postavljanjem monumentov, ki jim danes ljubkovalno rečemo kar hiše. Mnogo, nedvomno. Pa še nekaj več. Lahko bi rekel recimo to, da se je vse skupaj začelo bolj za hec, kot zares. To verjetno ni res, a kaj si drugega predstavljati za zgodbo, ki se je začela 1. aprila? Govorimo seveda o Dušanu Milaniču in njegovem podjetju GMD. - Pa začnimo kar na začetku. Podjetje ste ustanovili pred 25 leti. - Tako je. Prvega aprila 1984, pa naj zveni še tako smešno. Pet let prej pa sem v vojski prenehal s kajenjem. Spet na prvi april. Očitno mi ta dan posebej ugaja. To smo pač kozorogi, trmasti in vemo, kaj hočemo. - Ne bi vedel, sem dvojček in to rad uporabljam za izgovor. Sicer pa, 25 let je resnično dolga doma, posebej za zasebno podjetje v naši državi, če upoštevamo, da je sama država stara le 17 let. - Ja, to pomeni že kar nekaj generacij. In v tem času se že izkristalizira, če si ali nisi pravi. Ljudje ugotovijo, če si zanesljiv ali nisi, to pa je v gradbeništvu resnično pomembno, saj to je eden tistih poklicev, kjer je dobra beseda zadovoljne stranke mnogo pomembnejša od katerekoli reklame na časopisu ali na televiziji. Vendarle je tukaj govora o velikih zneskih, ki jih nato ljudje plačujejo več let, tudi več desetletji. Dobra beseda je zato v gradbeništvu neprecenljiva. - Kako pa je s tem poslom v času recesije? Verjamem, da so ravno velike naložbe v tem času velika težava. - Vsekakor jo čutimo. A mislim, da je po svoje ta recesija tudi pozitivna, saj bo morda prišlo v naši stroki do neke selekcije. Zdi se mi, da smo prišli do trenutka, ko vsak, ki ima pet minut časa, ustanovi gradbeno ali nepremičninsko podjetje. V Izoli imamo recimo registriranih že 330 gradbenih podjetji. Torej eno vsakih 50 Izolanov. Pa to vendarle ni normalno. Takšni krizni trenutki pa na koncu pokažejo, kdo so tisti pravi, kdo pa ne. Sicer pa je bilo teh kriznih obdobji že nekaj. Hudo je bilo recimo ob času osamosvojitve Slovenije, ko smo se morali gradbinci preseliti v notranjost države, saj na obali dejansko ni bilo čisto nič dela. - Pa se vrnimo na začetek. Kako pride do tega, da se nekdo odloči sredi socializma ustanoviti zasebno gradbeno podjetje? - Od vedno me je veselilo kreativno delo, in v tistih časih resnično nisem bil zadovoljen s plačo na tedanji firmi. Sicer, če pomislim za nazaj, sem se morda nekoliko prenaglil pri tej odločitvi, a tako je pač to, bil sem mlad in neučakan (smeh). Začel sem s skupino delavcev, ki so bili ravno tako mladi in neizkušeni. Seveda na začetku ni bilo lahko in sem tudi sam, kljub moji izobrazbi diplomiranega inženirja gradbeništva moral prevažati odpadni material s kamionom, ter prijeti za ostala ročna dela. Takrat so me vsi čudno gledali, češ, kaj ti je bilo tega sploh potrebno. Zdaj vem, da, če bi v tistih časih imel današnje izkušnje, bi marsikaj drugače izpeljal, a tako je to. Lahko pa povem, da sem resnično ponosen na to, da v vseh teh letih, odkar sem ustanovil podjetje, nisem nikoli zamudil s plačilom delavcev, niti takrat, ko še zase nisem imel, pa je bilo potrebno najemati kredite. Delavec dela in prav je, da to delo dobi plačano. Na to sem vedno gledal s ponosom. Res pa je tudi, da imam zadnja leta stalno isto ekipo, ki je resnično dobra. Že toliko časa, da so nekateri pri meni že več kot desetletje. Pred tem pa se jih je veliko izmenjalo, saj so zahteve dela kar visoke. Nato sva se z Dušanom zapeljala do ene od njegovih umetnin. Gre za sanjsko počitniško hišo v Piranu, oziroma nad Piranom. Pri ogledu le te mi je Dušan razložil, kako poteka delo takšnega objekta, začel pa je s tem, kako je bilo ..simpatično", ko je bilo treba odpeljati žerjav vzvratno s šleparjem, in to kakšnih 70 metrov, po zelo ozki cesti. Saj poznate tisto popularno oddajo o ekstremnih arhitekturnih dosežkih? No, ta se je temu kar približal, saj se hiša nahaja na pobočju, ki je stežka dosegljivo še peš, kaj šele z gradbenimi stroji. Pri tej hiši mi je pokazal detajle, ki ločijo dobrega gradbenika od povprečnega, ter seveda končni pro- dukt, ob katerem bi se še kakšnim svetovnim zvezdam cedile sline. Pri tem pa mi je še razkrival skrivnosti posla, recimo to, kako ni dobro biti podizvajalec del, saj na ta način končaš, hočeš nočeš, na zadnjem mestu pri plačilni verigi, zato se te vloge izogiba, poleg tega pa je njegova ekipa delavcev, ki trenutno šteje kar 20 ljudi, izurjena v vseh mogočih strokah, od keramičarskih del, pri katerih pravi, da so skoraj boljši od tistih „pravih“ keramičar-jev, pa celo do mizarskih. Pomembno je tudi to, da si človek nikoli ne naloži preveč dela na ramena, samo zato, ker ne ve, koliko dela bo kasneje, saj slabo opravljeno delo zaradi pomanjkanja časa ne naredi dobro nobenemu. Poleg tega je tudi prepričan, da sam ne bo nikoli delal pod ceno, kriza gor ali dol, saj to je ena od poti, ki pelje do neizogibnega bankrota. Zanimivo je tudi, da ni prvi april edini ..mističen" datum, ki je krojil zgodbo Dušana Milaniča. V vseh 25 letih je namreč imel le eno hujšo delovno nezgodo, ki ga je za pol leta priklenila na bolniško, ta pa se je zgodila, glej ga zlomka, ravno na petek trinajsti. Od takrat, pravi, se je nehal norčevati iz tega dneva in ga jemlje smrtno resno. Sploh zato, ker je kljub zlomljeni roki in bolniški moral vseeno opravljati svoje delo kot vodja na gradbišču. Skratka, kot je med pogovorom večkrat ponovil je najpomembnejše, da so ljudje zadovoljni. Če do tega pride, potem je to zmaga. A da bi bili zadovoljni je potrebna tako strokovnost, kot tudi trdo delo. To pa je, se ve, recept za uspeh v katerikoli panogi. Ja, tudi v gradbeništvu. Aljoša • h - Futsalerji v boj za 1. ligo Namizni tenis I. SNTL-članice Arrigoni:Ilirija 5:1 Zadnja tekma v domači dvorani letošnjega prvenstva so igralke Arrigonija igrale proti ekipi Ilirije iz Ljubljane. Ilirija je sicer povedla 1:0, to je bilo do konca pa tudi vse, kar je favorizirana ekipa Arrigonija prepustila Ljubljančankam.Po dve tekmi sta zmagali Jana Ludvik in Kristin Fatorič, eno pa Kristina Rahotin. Ljubljana:Arrigoni 3:5 Zadnji 18.krog letošnjega prvenstva so Izolanke igrale v Ljubljani. Izolanke so tekmo zmagale veliko lažje kot pove rezultat. V ekipi Ljubljane je ostala nepremagana reprezentantka Natalija Lužar, ostale tekme pa so igralke Arrigonija prepričljivo zmagale vse 3:0. po dve tekmi sta za ekipo tokrat prispevali Jana Ludvik in Kristina Rahotin, eno pa Kristin Fatorič. V ekipi je nastopila še Tina Nemarnik, ki je zamenjala Jano Ludvik v dvoboju proti Nataliji Lužar. Ekipa Arrigonija je letos osvojila drugo mesto v državi za ekipo Interdiskonta iz Raven na Koroškem,ter pred lanskimi državnimi prvakinjami ekipo iskre av-toelektrike iz vrtojbe. V trinajstih letih zapored igranja v prvi državni ligi je to najboljša uvrstitev izolank. Za izreden rezultat gredo pohvale celi ekipi, saj lahko rečemo, da je letos res zmagovala ekupa in ne posameznice. Vzdušje je bilo res izjemno, tako kot ga lahko ustvarijo igralke, ki nastopajo za ime kluba in čutijo izjemno pripadnost klubu. Za ekipo so letos nastopile Jana Ludvik, Kristin Fatorič, Kristina Rahotin, Tina Nemarnik in MajaGrizelj. II. SNTL-člani Finea Maribor II : Arrigoni 5:3 Prvo tekmo zjutraj so člani Arrigonija igrali proti drugi ekipi Maribora, kjer praktično nastopajo domači igralci. V prvih dveh krogih je dvoboj potekal izenačeno saj je bil rezultat izenačen še pri izidu 3:3, nato so se domačini odlepili in zmagali 5:3. Dve tekmi je zmagal Simon Frank, eno pa Kristijan Ludvik. Muta : Arrigoni 5:1 Druga tekma zadnjega 10. kroga so člani igrah v soboto na Muti. V štirih prvih dvobojih so v enakovrednih tekmah iztržili le eno zmago. Nato pa so povsem popustili in domačini, ki so drugi na prvenstveni lestvici so zasluženo zmagali 5:1. Edino zmago je ekipi prispeval Kristijan Ludvik. Izdani so končali prvenstvo v drugi državni ligi na sedmem mestu, kar je slabše od lanske sezone, ko so igrali celo v kvalifikacija za uvrstitev v prvo državno ligo. Potrebno pa je upoštevati dejstvo, da so bile ekipe od tretjega do sedmega mesta zelo izenačene. Naša ekipa pa je imela na začetku kar nekaj težav s poškodbami pa tudi šolske obveznosti so se povečale tako, da smo trenirali nekoliko manj od predvidenega. Za ekipo so v letošnji tekmovalni sezoni nastopili Simon Frank, Kristijan Ludvik, Gregor Vukovič v zadnjem krogu pa je dobil priložnost še mladi Admir Muratovič. Arrigoni najštevilčnejši V nedeljo je v komendi potekal 2. TOP8 RS za kadete in kadetinje. Na turnirju je na poziv obeh selektorjev nastopilo 24 najboljših tekmovalcev in tekmovalk razvrščenih v tri kvalitetne skupine. Največ poklicanih tekmovalk je imel ravno Arrigoni izmed vseh slovenskih klubov in v glavnem so vse izboljšale uvrstitve iz prvega turnirja. Nekoliko pod pričakovanji je odigrala le Vita Vatovec, ki tokrat ni imela svojega dneva. V prvi kvalitetni skupini je Nika Veber z dvema zmagama in petimi porazi osvojila končno 6. mesto. Kar štiri igralke Arrigonija so nastopile v drugi kvalitetni skupini. Najboljše se je odrezala Maja Milenkovski, ki je pravico nastopa dobila kot rezerva in na koncu osvojila odlično 2. mesto v skupini. Četrto mesto v skupini je osvojila Lara Zakrajšček, peta je bila Urška Čokelj in osma Vita Vatovec. V drugo kvalitetno skupino je kot rezerva prišel tudi Admir Muratovič pri kadetih. S petimi zmagami in dvema porazoma je osvojil 2. mesto v skupini ter skupno 10. mesto, kar je njegov najboljši rezultat v tej starostni skupini.__________________ Nogomet 2.SNL LIVAR : BONIFIKA 2:1 (1:1) Potokar 17.’; Rujovič 45.’ 67’ BONIFIKA: Rupnik 3.5, Marjanovič 3.0, Škrbina 2.5, Potokar 3.5, Lečič 4.0, Val-devit 2.5 (od 70.’ Božič 2.5), Stopar 3.0, Rexhaj 3.0, Peroša 3.0, Kocjančič 3.5, Pepelko 3.5 (od 70.’ Pavič 3.0) / Trener: Bevc Stane. 3.SNL Jadran Dekani: Avtoplus Korte 3:0 EPNL - Primorska nogometna liga Obala: Gažon 5:1 (2:1) Obala: Horvat Sebastjan, Šmitran Vladimir, Stepančič Marjan, Bašič Damir, Bačič Jani, Kamenčič Sani, Tomljanovič Davor, Dromljak Zdravko, Kobal Aleš, Ilič Aleksander, Torkar Jernej, Strelci Obala: 1:0 - Tomljanovič Davor (6’), 2:1 - Ilič Aleksander (30’), 3:1 - Tomljanovič Davor (50’), 4:1 - Kobal Aleš (53’), 5:1 - Kamenčič Sani (59’), Renče:Bonifika Izola 2:2 (1:1) Bonifika Izola: Kovač Patrik, Frangeš Tilen, Jačimovič Sebastijan, Božič Damjan, Karič Asmir, Kazič Sanel, Rihter Andrej, Barišič Bojan, Davidovič David, Hasana-gič Elvis, Stojadinovič Milojica, Futsal 2. SFL: Izola - Casino Safir 9:6 (5:5) Izola - Dvorana v Kraški, gledalcev 350, sodnika Kovačič, Koritnik. Strelci: 1:0 Čampa (4) (autogol), 1:1 Simič (15), 2:1 Lakošeljac (17), 2:2 Čampa (18 -6m), 2:3 Čampa (22), 2:4 Džafič (24), 3:4 Vujič (25), 3:5 Simič (26), 4:5 Matelič (27), 5:5 Lakošeljac (37), 6:5 Novak, 6:6, Čampa, 7:6 Matelič, 8:6 Muminovič, 9:6 Vujič. Izola: Rupnik, Janjič, Hrvatin, Vujič, Matelič, Muminovič, Jačimovič, Novak, Mirkovič, Terzič, Stampfer, Lakošeljac. Izdani so zmagovalci tretje tekme polfinala 2. slovenske futsal lige in se bodo v soboto ob 15. uri doma s Ptujem pomerili v prvem finalnem obračunu. V odločilnem srečanju za nastop v finalu so doma po izvajanju kazenskih strelov z 9:6 premagali moštvo iz Divače, saj se je tekma v rednem delu končala pri izidu 5:5. POGLED S STRANI jše: Žarko Kovačič Rokometno Evropo trese sodniška mrzlica. Tudi pri nas naj bi bilo nekaj okuženih. Govora je o bratih Kalin, Leonu in Leopoldu. Zgodba nas zanima, ker naj bi bila vpletena švicarska sodnika Falcone in Ratz, ki sta svoj čas sodila tudi v Izoli. Vsi vpleteni seveda pisanja zanikajo. Uvedena naj bi bila tudi preiskava, ki pa stvari ne bo veliko premaknila. Težko bo sploh kaj dokazati, res imajo trenutno sodniki zelo velike škarje in morda kdo celo kaj izkoristi. Res pa je tudi, da bilo že veliko predlogov za spremembe, a so te ostale verjetno v kakšnem predalu. Tudi razmišljanja o poklicu »rokometni sodnik« so bila zelo aktualna. Seveda pa si »podkupovanje« sodnikov vsak razlaga po svoje. Že izmenjava daril pred začetkom tekme bi lahko spadala v kategorijo podkupovanj. O telefonskih klicih pred tekmami pa imam tudi jaz nekaj izkušenj. Denarni vložki v klube so vedno večji in primerno temu želijo ti tudi podobno vračilo. Upajmo le, da bodo stvari ostale v mejah normale in bodo koristile rokometu. Klubi v Tudi tokratna tekma je dobro načela živce igralcev in gledalcev. Za Divačo se je spričo autogola dvoboj začel slabo, a so gostje izenačili. Zatem je Janjič zapravil možnost za povišanje, saj je njegov strel z desetih metrov vratar Divače ubranil. Tega je zatem presenetil strel Lakoše-Ijaca, gostje pa so prišli na 2:2 s šestih metrov, ko je Janjič v svojem kazenskem prostoru zrušil nasprotnika. Sicer so bili v prvem delu gostje več pri žogi, vendar razen ene vratnice niso imeli nevarnejših priložnosti. S pretežno obrambno igro so se domačini redko pojavih pred golom Casino Safirja, a so bili v zaključku akcij konkretnejši, saj bi se lahko med strelce vpisali še Janjič, Muminovič in Mirkovič, enkrat pa so zadeli vratnico. V nadaljevanju so gostje dvakrat pobegnili za dva zadetka, a so domačini sprva znižali zaostanek, tri minute pred koncem pa z zadetkom Lakošeljaca izsilili kazenske strele. Potem, ko sta pri domačih zadela Novak in Matelič, pri gostih pa Čampa, je izolski vratar Rupnik ubranil strel igralcu Safirja Čuku. Muminovič je zatem povišal prednost Izole, močan, a netočen strel gostujočega igralca Pahorja pa je zaustavila vratnica. Pot do finala je z devetim izolskim zadetkom svoji ekipi odprl Vujič. Marko Janjič, kapetan KMN Izola: »Na poti do te zmage smo združili glave in srce in volja do uspeha nas je gnala vse do konca. Posebna zahvala gre navijačem in vsem, ki nas podpirajo«. BV V soboto prva finalna tekma Izolski malonogometaši začenjajo v soboto finalne boje za uvrstitev v 1. državno ligo. Tekma bo 4. 4. ob 14.30 uri v dvorani na Kraški, igrali pa bodo z ekipo Ptuja, ki jo bodo bodrili tudi njihovi kurenti. Obeta se lep spektakel. Nedeljsko tekmo ekipe U21 pa so prestavili na drugi termin. A ligi so končali redni del prvenstva. Na prvem mestu je končal Cimos in tako potrdil visoke ambicije. Rokometaši Velenja so v pokalu EHF doma zmagali in ob morebitnem napredovanju jim bo še težje v razigravanju. Ekipo Celja smo nekako pozabili, vendar do naslova jih lahko pripelje le še teorija. Tudi igranje sreda, sobota bo zahtevalo nekaj žrtev in možna so presenečenja. Spodnji del lestvice ima manj problemov, izpadla bo samo ena ekipa in to je Krka. Končan je redni del tekmovanja pri A ligašicah. Tudi pri dekletih so stvari poznane. Izdani v B ligi nadaljujejo z dobrimi igrami. V Grosuplju so res osvojili samo točko, imeli pa so že obe. Zelo dobro odigran prvi polčas, v drugem pa nekaj starega repertoarja in potrebno je bilo reševati točko. Trenutno ekipa deluje veliko bolj konkretno kot jeseni, kar samo dviga temperaturo pred sobotnim derbijem proti Ajdovščini. Sobotni zmagovalec bo tudi najboljši primorski klub v ligi. Ajdovci so morda nekoliko nepričakovano doma klonili proti Sežani in bodo tako še bolj nabrušeni prišli v Izolo. Tudi rokometašice nadaljujejo z zmagami. Po domači zmagi so bile uspešne tudi na gostovanju. Prihaja pa čas resnice in derbi proti Burji. Motiva sigurno ne bo manjkalo, saj pri Škofjotkah igra nekaj Izolank, vodi pa jih Peter Mičovič. Domači parket naj bi bil prednost, vendar morajo dekleta »pozabiti« kar nekaj stalnic. Sobota bo res rokometna zato vas oboji vabijo na tekmi in morda jim boste lahko tudi pomagali. A MT(P-tehnicni pregledi v izoli \ yCJ \ JL\/ J L J L ^ AMTC d.o.o. Izola - Industrijska cesta 4f-Izola-telefon: 05/ 640 22 00 Rokomet 1. B SRI - moški Grosuplje:Istrabenz plini Izola 29:29 (14:17) Izolani so bili tokrat na dobri poti do zmage, saj so v prvem delu vodili kar za sedem zadetkov. Nihanje v igri in slabo izkoriščeni napadi so goste v drugem delu kljub dobrim obrambam Klobasa pripeljali do izgube prednosti in prevlade na parketu. V zadnji minuti so domačini imeli minimalno vodstvo, a so rokometaši Izole do točke prišli po zaslugi Petra Božiča, ki je bil z enajstimi zadetki najbolj zaslužen za prvi spomladanski remi Izole. V soboto se bodo naši fantje doma v primorskem derbiju pomerili z Ajdovščino. BV IB. SRI-ženske Članice nadaljujejo z nizom zmag, s čimer je načrtovani povratek v 1A državno ligo vse bližji. V Litiji so pretekli teden povsem nadigrale Litijke. ZRD LITIJA:ZRK IZOLA 24:40 (12:18) Izola: Jačimovič Dejana, Benčič Urška (10), Derdaj Aleksandra, Barič Anja (3), Tomič Mateja (4), Hiršel Rebeka (9), Hrvatin Karin (2), Barišič Sandra (5), Smodiš Lili (1), Bajrektarevič Ajda (4), Poropat Sabrina (1), in Poljak Sanela (2) Do zaključka sezone so na sporedu še tri tekme. Ena od odločilnih bodo odigrale že prihodnjo soboto, 04. aprila, ob 17h v Izoli, ko bodo Izolanke gostile trenutno prvouvrščeno ekipo iz Škofij. Starejše deklice ŽRK BREŽICE:ŽRK IZOLA 20:29 (9:13) Izola: Simič Samanta (1), Čebulj Barbara (4), Lozar Barbara (9), JagurdžijaAmina (9), Perič Mateja (6), Mičovič Petra, Bo-Ijat Donna, Vasiljkovič Noemi in Stojičič Nikolina. Drugi krog finala bodo dekleta odigrala v Izoli v soboto, 04. aprila, ob lih, ko bodo gostile ekipo RK Krim Mercator. Kegljanje Ta vikend se je končalo ligaško državno prvenstvo. Za izdane in izolanke rezultatsko pod pričakovanji. Moški so po treh sezonah izpadli iz LB lige. Svojo usodo so si zapečatili v predzadnjem kolu z domačim porazom proti neposrednemu tekmecu Rudarju iz Trbovelj. Na zadnjo tekmo v Slovenj Gradec so tako odšli brez posebnega motiva in s povprečno igro izgubili 5:3 oziroma 3312 : 3295. Prvič je v članski ekipi zaigral mladi Ve-dran KOGOJ. Z rezultatom je odstopal le GORJUP s 611 podrtimi keglji ! LESTVICA: L CALCIT Kamnik 30, 2. LITIJA 2001 23, 3. KI Škofja Loka 22. 4. Ljubelj 22, 5. Konstruktor H. Mb 21,6. Hidro Medvode 18, 7. RUDAR Tr. 15, 8. Korotan Prevalje 13, 9. IZOLA 10, 10. Slovenj Gradec 6; Dekleta so gostovala v Medvodah in premagala domačinke s 5:3 oziroma 2958 : 2819 in ostala na 4. mestu, kar je manj od pričakovanja, saj so v klubu pričakovali vrnitev v LB ligo, ali vsaj borbo za vrnitev. V opravičilo za slabo uvrstitev pa jim lahko vzamemo pomlajevanje ekipe, saj so celo prvenstvo igrale z dvema kadetinjama in eno mladinko. Najboljši rezultat na tekmi je dosegla izolanka ZOTIČEVA s 540 p.k. LESTVICA: L AVI A TEAM Lj 23, 2. PIVKA 22, 3. Koper 18, 4. IZOLA 16, 5. Novo mesto 14, 6. Medvode 8, 7.-Kočevje 7, 8. Trebnje 2; Do poletnega premora sledijo regijska tekmovanja in državna prvenstva v mlajših kategorijah in prvenstva posameznikov in posameznic ter parov v vseh kategorijah. Državno prvenstvo za kadete in kadetinje bo v Izoli na kegljišču TPC Livade 18. in 19. aprila! Gorjup Gorazd Košarka ŠD Koš Koper :KK Izola 98:75 (19:18,15:19,31:17,33:21) Košarkarji Izole so v prvem krogu na gostovanju v Kopru pri Košu Vzajemni bili poraženi, a se niso tako zlahka predali kot kaže končni izid. V prvem polčasu se je na parketu odvijal izenačen boj, prednost pa je bila bolj ali manj vseskozi na strani izolske zasedbe, ki je prvi polčas dobila (37:34). V drugem delu so izolski košarkarji nerazumljivo popustili v obrambi, o slabi igri govori tudi izid drugega polčasa (64:38). Poznala se je odsotnost nekaterih igralcev, kar so domači izkoristili. Igralci Koša so bili pod obroči previsoki, saj so pobrali večino odbitih žog in zato zasluženo zmagali.. Prvi strelec tekme je bil Klemen Skočir z 39 točkami, Tadej Cerkvenik pa je dodal 31 točk.. V soboto, 04. 04. v goste prihaja ekipa Postojne eden od glavnih favoritov za naslov prvaka. Za Izolo so igrali Mittendorfer Martin, Černač Tine, Majerič Jakob, Tadej Cerkvenik, Peter Volk, Dejan Tomšič, Klemen Skočir, Saša Nedič, Jani Kocjančič, Miroslav Žegarac in Aljaž Čibej. Kickboxing AUSTRIAN CLASSICS 2009 TRI MEDALJE ZA IZOLANE Tekmovalci KiT Izola so se iz znanega mednarodnega kickboxing turnirja AUSTRIAN CLASSICS, vrnili v Izolo s tremi medaljami. V petek in soboto 27 in 28.03.2009, se je na Tirolskem, na sami meji med Avstrijo in Nemčijo, v kraju Walchsee odvijal tradicionalni mednarodni kickboxing turnir, znan pod imenom AUSTRIAN CLASSICS. Na turnirju je tokrat sodelovalo rekordno število 1472 tekmovalcev iz 26 držav, med katerimi so bili tudi člani KBV KiT iz Izole. Ponovno, že tradicionalno, se je med nosilce odličij uvrstil odlični Jaka HUDA-LES, ki je v konkurenci kadetov, v disciplini semi contact, v kategoriji do 63 kg, osvojil bronasto medaljo, v kategoriji do 69 kg pa je klonil šele v finalu in si tako prislužil še srebrno medaljo. V članski konkurenci nad 94 kg, v disciplini light contact, si je z zmagami nad svojimi nasprotniki, bronasto medaljo priboril Raniš SMAJLOVIČ in tako zaokrožil uspeh Izolanov na tem turnirju. Seveda ne gre pozabiti še nastop Dušana LAMUTA, ki je nastopil v članski konkurenci do 63 kg, v disciplini light contact. Po točkovnem vodstvu, so mu sodniki pripisali poraz tako rekoč v zadnji sekundi borbe, z rezultatom 2 proti L Ravno tako v svojem nastopu med mladinci, v disciplini light contact do 63 kg, Andrej ŠKERGAT ni imel svojega dne. Omenjeni je dobršni del borbe vodil, v zadnji rundi pa je to prepustil nasprotniku, ki so ga kasneje sodniki nagradili tudi z zmago. Počitka ni, že v soboto 04. aprila čaka Izolane nastop na 2. turnirju državnega prvenstva v Ormožu, ter teden dni kasneje nastop na mednarodnem kickboxing turnirju Golden Belt v Torinu.____ Jadranje Laser Europa Cup Na toskanski obali Ligurskega morja, točneje v Maremmi, se je na drugi letošnji regati za evropski pokal razredov laser, pomerilo kar 446 tekmovalk in tekmovalcev iz 21. držav, med njimi tudi vrsta slovenskih jadralk in jadralcev. V treh razredih, olimpijskem laserju, laser radiai in mladinskem laser 4.7, so v zahtevnih vremenskih razmerah Slovenci dosegli nekaj vidnejših rezultatov. V razredu laser standard, so v konkurenci 118 tekmovalcev najviše segli Jernej Markič (Jadro) in Nik Pletikos (Burja) ter Luka Domian (Portorož) z 18. in 19. in 20. mestom. V konkurenci tekmovalcev mlajših od 19 let pa je zmagal Nik Pletikos. Največ, kar 195 tekmovalk in tekmovalcev je jadralo v razredu laser radiai, ki je olimpijski enosed za ženske. V tem je bil med slovenskimi tekmovalci najuspešnejši Matej Valič (Jadro), regato je končal kot 27, 30. je bil Jakob Božič (Burja) , 105. je bil Andraž Gulič (Jadro). V mladinskem razredu laser 4.7, smo imeli na stopničkah dve jadralki izolske Burje. Med dekleti sta se izvrstno odrezali Urška Košir, ki je bila v mešani konkurenci 125. fantov in deklet na 22. me-stum med dekleti pa druga ter Kim Pletikos (skupaj 29.)v dekliški konkurenci pa je stopila na tretjo stopnico odra najboljših. V mešani konkurenci je bil najboljši Slovenec Tim Podlogar (tudi Burja), ki je regato končal na 18. mestu. (MG) ŠPORTNO, KULTURNO DRUŠTVO ŠARED organizira 3. DUATLON Nedelja, 12.4.2009 - Šared nad Izolo PRIREDITVENI PROSTOR: večnamensko igrišče na Šaredu ŠTART: ob 11 uri (prijava na dan prireditve med 9:00 in 10:30) PROGA DUATLON: • teče se od Šareda do Morganov in nazaj (5 km) • kolesari se tri kroge na relaciji Šared -Korte - Šared (20 km) • za konec še zadnja 2,5 km teka po vasi Šared. PROGA TEK: • teče se od Šareda do Morganov in nazaj, ter nato še en krog po vasi Šared (7,5km) INFO: Duatlon se točkuje za Slovenski pokal 2009. Tek je netekmovalen. Tekmuje se na lastno odgovornost. DODATNA PONUDBA: Na prireditvenem prostoru bo možna degustacija vina, oljčnega olja ter oljk, domačih dobrot, ki jih bodo pripravile gospodinje s Šareda. KONTAKTI: Marko Marancin, 031/561-496 marko.marancin@gmail.com, info@sared.si Odprto prvenstvo Izole in šahovske urice za mlade V petek, 10. aprila, ob 17. uri se v prostorih ŠD Izoli v Gregorčičevi 21 pričenja 3. odprto prvenstvo Izole v počasnem šahu. Tekmovanje bo odigrano po popularni formuli. Na sporedu bo 7 kol po švicarskem sistemu, igralni čas za partijo pa je 60 minut na igralca z dodatkom 30 sekund za vsako potezo. Doslej je prijavljenih že 14 igralcev, tako da organizatorji tudi letos pričakujejo množično udeležbo. Vse potrebne informacije o tekmovanju dobite na spletni strani Šahovskega društva Piran Izolsko šahovsko društvo pa aprila ponovno uvaja »šahovske urice za mlade«. Potekale bodo vsak četrtek ob 16. uri. Vabljeni so vsi mladi, tudi tisti, ki bi se radi naučili osnov šaha. Informacije: 040/576-799 (Žnidarčič). Kultura Mladi violončelisti izolske glasbene šole so se izkazali Konec marca seje zaključilo 38. tekmovanje mladih glasbenikov Slovenije TEMSIG 2009. Učenci glasbenih šol so najprej tekmovali februarja na regijski ravni, v marcu mesecu pa so se najboljši mladi instrumentalisti pomerili še na državnem tekmovanju. Kot vsako leto so se tekmovanja udeležili tudi učenci izolske glasbene šole, ki jo v okviru Glasbene šole Koper kot pomočnica ravnateljice že nekaj let uspešno vodi prof. Kristina Babič. Mladi virtuozi so se domov vrnili s celo vrsto priznanj. Učitelj violončela, prof. Antonije Hajdin jih je s predanim delom popeljal do odličnih rezultatov. Na regijskem tekmovanju je v 1. a kategoriji njegova učenka Ana Mittendorfer prejela zlato priznanje (95, 50 točke), Taja Jamnik (89 točk) in Soča Kodrič (87 točk) pa sta si prislužili srebrno priznanje. Med nekoliko starejšimi (1. c kategorija) se je zelo dobro odrezal Peter Samo-torčan. Osvojil je 97, 25 točke in s tem zlato priznanje. Ana Mittendorfer in Peter Sa-motorčan sta se po uspešnem nastopu uvrstila na državno tekmovanje in še enkrat prepričala mednarodno žirijo. Peter je dosegel 91,33 točke ter srebrno priznanje, Ana pa 85, 33 točke in bronasto priznanje. Violončeliste je spremljala pianistka Lada Kos. Potrebno je poudariti, da se nivo tekmovanja iz leta v leto zvišuje, konkurenca med mladimi glasbeniki pa je vse hujša. Izolska glasbena šola je tako ponovno potrdila kvaliteto svojega dela. Maja Cilenšek 13. Brazde so zaorali na Pučah V petek, 27. marca 2009 je bila na Pučah v Slovenski Istri predstavitev 13. številke zbornika Brazde s trmuna. Kaj vse smo tam lahko lepega slišali in videli? Slišali smo odlične narečne interpretacije zgodb, ljudsko in moderno poezijo. Javno opazovanje nočnega neba v Izoli Mednarodna astronomska zveza (The International Astronomica! Union- IAU) letos obeležuje 400. obletnico prvih Galilejevih astronomskih opazovanj s teleskopom. V ta namen so Združeni narodi letošnje leto razglasili za mednarodno leto astronomije . Z namenom obeležitve tega dogodka bodo na nacionalni, regijski in svetovni ravni vse leto potekale številne aktivnosti pod skupnim naslovom »Vesolje je nad tabo. Odkrij ga!« S pomočjo teh aktivnosti naj bi čim več ljudi ponovno odkrilo in spoznalo svoje mesto v vesolju. To naj bi dosegli predvsem z javnimi opazovanji, kjer bi ljudje lahko pogledali skozi teleskope in se zavedli lepote vesolja ter vznemirljivosti njegovega raziskovanja. Ena izmed aktivnosti, ki poteka v tednu od 2. do 5. aprila po vsem svetu je 100 ur astronomije - javna opazovanja. V tem obdobju bo omogočeno kar največjemu številu obiskovalcev pogledati skozi teleskop in videti to, kar je pred 400 leti videl Galileo. V Izoli bo javno opazovanje na Sončnem nabrežju v petek 3. aprila od 20. do 22 ure (v primeru slabega vremena se opazovanje prestavi na soboto oz. nedeljo). Dogodek organizira OŠ Vojke Šmuc Izola, vodila ga bosta prof. Valentina Lenarčič in dr. Bernard Ženko. Pridružite se jim še vi! V dvoranici stare pučarske šole se je zbralo veliko ljudi: domačinov, članov krožka in njihovih sodelavcev, ki zbornik pripravljajo, gostov, tudi zelo imenitnih ljudi iz vseh Šavrinov, Trsta in celo s Ptuja. Med besednim programom je pel domači mešani pevski zbor Alojz Kocjančič Puče-Koštabona pod vodstvom Milke Pucer. Videli pa: Dvorano so krasile obleke istrskega pusta in razstava šavrink in slik, ki jih članica Danila Tu-Ijak izdeluje iz umetne mase, voščilnic s suhim cvetjem, delo članice Marije Andrejašič Koren in ročnih izdelkov sodelavca krožka Radoslava Kostantina-Košteja. Na koncu predstavitve se je navdušena publika zadržala v prijetnem klepetu ob dobrotah, ki so jih pripravili domačini. Koliko starih znancev, koliko obujanja spominov je bilo videti! Zbornik Brazde s trmuna izdaja študijski krožek Beseda Slovenske Istre. Krožek je nastal v okviru Andragoškega izobraževalnega centra Slovenije. Deluje od leta 1995 in vsako leto izda po eno številko Brazd. Prvih pet let je krožek vodila in zbornik urejala Leda Dobrinja, nato pa Nadja Rojac. Zakaj so si Brazde nadele tako ime? Zato, ker so člani krožka v zapuščeno in poteptano ledino (trmun) zasadili plug, da bi jo preoral v sveže brazde. Vsaka Brazda je ponavadi razdeljena na tri poglavja. V prvem delu obravnava znamenite može ali pomembne dogodke izpred zaraščanja v trmun. V drugem delu se zbornik posveča podrobnim raziskavam pomembnih tematik kot so npr.: Skrivnostna Istra, Glagolica, Šavrinska noša. Slovenska šola, Šavrinska poroka, Pust. V tretjem pa so literarni prispevki članov in sodelavcev. Če se poglobimo v zadnji zvezek, lahko v uvodu gledamo Istro v besedah Brune Pertot in to z drugega brega našega zaliva - z barkovljanskega. V prvem delu teh Brazd spoznamo še Peričevo družino z Abitantov (ki ima svoje sorodnike v Izoli), ko je po prvi in še po drugi svetovni vojni odhajala v Argentino, kamor jih je odgnala silna revščina. S pridnostjo - vrtnarjenjem in cvetličar)enjem so si v novi domovini ustvarili kar ugleden položaj. Vedno pa so hrepeneli po svoji Istri, zato Angelo pride po ovdovelosti v Abitante tudi po drugo ženo, a je ne odpelje, saj se mora v naglici vrniti, ker so v Evropi sprožili drugo vojno. Ko pride drugič, in to v izpraznjene Abitante, se vrne v Ameriko le še umret. - Zanimiva je zgodba o pisatelju in pesniku iz zavedne in poštene srgaške družine, ki se je moral pred zasledovalci umakniti v daljno Avstralijo. Oče ga je pred tem svaril: «Sin, za take stvari pri naši hiši nismo spočenjali ljudil!« - Pa ona zgodba o Podgorcu, taboriščniku številka XI40199, ki ga po vrnitvi, doma niso prepoznali, saj je bil »le še kost in koža«. Osrednji del zbornika je posvečen pustu. Tu spoznamo šale o tistih, ki so ostali samski in pa ljudsko pesem o njemu, ki ga ošabno dekle »ni ušafalo ...«. Opisane se tu »mačkore« od Podgorja, preko Gradina, Sirčev, Koštabone, Puč, Sv. Petra do naših Kort in njenih bližnjih vasi. V tej diagonali proti Piranu smo pusta spoznali tudi, kako se utaplja v meščanskem karnevalu, kako ga skušajo rekonstruirati, a kaj, ko so ga iz portoroškega festivala celo umaknili! V zadnjem delu naših Brazd so literarni prispevki članstva in sodelavcev, je kar nekaj pesmi pa tudi narečna črtica s plesa na malijski »otavi« leta 1926 ali 1927. Brazde prinašajo veliko zanimivosti z domačih logov in so vredne, da jih priseljenci spoštujejo, naši starši, mladina in naše Šole posnemajo zato, da bomo rasli pokončno in ne krivili hrbtov pred potrošništvom in globalizacijo! Nada Morato „ 11 Kulturniški smerokazi --------------------------------------------------- Četrtek, 2.april 2009 Mestna Knjižnica Izola- ob 19.00 Želite pomagati svetu in spodbuditi svoj razvoj? Vabljeni na PREDAVANJE TRANSMISIJA, MEDITACIJA NOVE DOBE enostavna in učinkovita oblika skupinske meditacije / preoblikovanje duhovnih energij za potrebe človeštva / izjemna spodbuda osebni rasti Vstop prost. Stara italijanska šola - Gregorčičeva ( I. nadstropjel- ob 18.00 drugo srečanje z tradicijo ESPERIENZE A CONFRONTO Kino Odeon Ob 18.30: BOLT-Bolt Sinhronizirano v slovenščino! Režija:ByronHoward, Ob 20,30: ZA VEDNO - Za vedno Režija in scenarij: Damjan Kozole Petek, 3.april 2009 Kulturni dom Izola - ob 20.00 Skupina THE BEATLES REVIVAL (Praga, Češka) je ena izmed najboljših in uspešnih evropskih revival skupin.Nastala je 1996, od takrat dalje so imeli že več kot 1800 nastopov po vseh evropskih državah. Ključ njihovega uspeha je odlična interpretacija pesmi Beatlov ( na svetovnem nivoju ), popolna .fotografsko enaka kostumografija, instrumenti in odrska koreografija ter vokalna in vizu-elna podobnost originalnim Beatlom. Vstopnina : v predprodaji 12 EUR, na dan koncerta 15 EUR Kino Odeon OB 18.30 BOLT- Bolt Režija: Byron Howard, Chris Williams OB 20.30 *ZA VEDNO - Forever Režija in scenarij: Damjan Kozole Sobota, 4.april 2009 Kino Odeon OB 18.30: BOLT- Bolt Režija: Byron Howard, Chris Williams OB 20.30: *ZA VEDNO - Režija in scenarij: Damjan Kozole Nedeua, S.april 2009 Kino Odeon OB 18.30: BOLT- Bolt Režija: Byron Howard, Chris Williams OB 20.30: * OPERACIJA VALKIRA - Valkyrie Režija: Bryan Singer Igrajo: Tom Cruise, Kenneth Branagh, Bill Nighy, Tom Wilkinson Film osvetljuje resnično ozadje najbolj razvpitega, a spodletelega atentata na Adolfa Hitlerja, v času druge svetovne vojne. Vojaški poveljnik Claus se, razočaran nad nesmiselnostjo vojne, ranjen vrne iz afriških bojišč in vzpostavi stik z vplivnimi generali, ki načrtujejo Hitlerjevo odstranitev. Claus naredi pretkan načrt prevzema oblasti, zaupajo mu tudi izvedbo atentata, toda na usodni dan številne nepredvidljive malenkosti povzročijo neizbežen propad drzne spletke.___________________________________ Ponedeljek, 6.april 2009 Kulturni dom Izola - ob 17.00 Območno srečanje otroških folklornih skupin (KCI m 01JSKD) Vstopnina: 4 EUR Kino Odeon OB 18.30: BOLT- Bolt Režija: Byron Howard, Chris Williams OB 20.30: * OPERACIJA VALKIRA - Valkyrie Režija: Bryan Singer Torek, T.april 2009 Kino Odeon OB 18.30: BOLT- Bolt Režija: Byron Howard, Chris Williams OB 20.30: *OPERACIJA VALKIRA - Valkyrie Režija: Bryan Singer Sreda, S.april 2009 Kulturni dom Izola - ob 20.00 SUKAR koncert ob Svetovnem dnevu Romov Glasbeno tamburaška skupina, ki izvaja romsko glasbo, predvsem tisto, ki izvira iz vzhodne in jugozahodne Evrope. ŠUKAR je prva zsedba, ki je z romsko glasbo seznanjala domačo javnost.Preigravanje romske glasbe je za Šukarje veselje, je strast in je način za izražanje najglobjih čustev. Vstopnina : v predprodaji 12 EUR, na dan koncerta 15 EUR Kino Odeon OB 18.30: *OPERACIJA VALKIRA - Valkyrie Režija: Bryan Singer OB 20.30: *TURNEJA - Turneja Režija in scenarij: Goran Markovič igrajo: Dragan Nikolič, Josif Tatič, Jelena Dokič, Slavko Štimac, Gordan Kičič Leta 1993 se • kljub srditim bojem v Bosni in Hercegovini - skupina naivnih beograjskih igralcev v želji po hitrem zaslužku odpravi na turnejo po Srbski Krajini. Na poti pristanejo v osrčju vojne vihre in izgubljeni tavajo med frontami, od ene vojske do druge, iz smrtonosno nevarnih avantur pa jih ves čas rešujejo zgolj igralske sposobnosti. Toda ob vrnitvi domov ugotovijo, da je cena za nenavadno pustolovščino veliko višja, kot so si predstavljali._ Četrtek, 9.april 2009 Kulturni dom Izola - ob 19.00 STUDIO CANTICA šola modernega solo petja Koncert Vstopnina : 5EUR Kino Odeon OB 18.30: POVEST O DESPEREAUXU-Film je sinhroniziran v slovenščino! OB 20.30: ‘TURNEJA - Režija in scenarij: Goran Markovič G3l6rÌj3 Alga / Kristanovtrgl »Voda v grlu« Razstava akvarelov ALJOŠE KRIŽ _ _ LA Vabimo vas na ogled razstave JANA OMERSA KRIŽAJ AKVARELI Manziolijeva palača Italijanska samoupravna narodna skupnost Izola vas vabi na predstavitev knjige avtorja Fermcio Delise - Il porto di Isola. Palača Manzioli - S.april ob 19.00 Ob tej priložnosti bo tudi otvoritev razstave dokumentov, predstavljenih v publikaciji založbe II Mandrachio. Galerija Duka Piran V soboto, 4.aprila vas ob 20.00 uri vljudno vabimo na otvoritev razstave akademske slikarke LcÌXB Uršič kavarna Caffè alle porte razstavlja Alici K3StelÌC AlUlV svoje slikarske mozaike. Tematika, od gradov do morja. Mozaiki so izdelani iz avtohtonega istrskega kamna in marmorja. galerija INSULA SMREKARJEVA20IZOLA,tel.05/641 5303 Galerija Krajcar Razstava slik Cìlllid. RUZZÌCTc! iz Parecaga Banka Koper - Koper ^[0^ Jaka Jeraša Vabimo vas na ogled razstave velikonočnih motivov (slik, fotografij, voščilnic in istrskih ročnih izdelkov) v Korte (župnišče): 5. ,12. in 13. aprila 2009 med 11. in 12 uro, na Malijo (gasilski dom): na »otavo«, 19. aprila med 12.30 in 13.30, v Sečovlje (župnišče): 26. aprila med 10. in 12. uro. Kulturno društvo Korte, župniji Korte in Sečovlje I i 1111J H i K ì i 04.04.09 - Iz o lai - KXŠD - a»Xh S«5_ELass Xranerwar (oidsctiooi muc » ~r«>r-i-<»r/spe>«