^ jn praznikov, j^ued daiiy except . . Sund«y» and "WJ- ,YEAR XXXV. Cena liitB -jt- $6.00 ■...... .y ' \ PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNt JEDNOTE i' 2lttss: chicago. ill. ponedkuk. m. marca imarch m». ims Uredniški in upravnlškl proatori: SM? South Lawndaio Avo. Office of Publication: 268? South Lawndaie Avo. Telephoru), Rockweii 4804 * Subscription $8.00 Y«ar)y ŠTEV.—NUMBER «1 Acceptance for mailins at apecial ruto of poataj« provided for in aee t ion 1102, Act of Oct 8. 1817, authoriied on June 4. 1818. meriška mornarica razpršila ionske ladje pri Alaski Angleški letalci vrgli tisoč ton bomb na Berlin, ki to porušile mnogo poslopij in zanetile ogromne požare. Rimska predmestja bombardirana iz zraka«—Pehotne enote britske osme armade zabile zagozdo v mareteko boj no črto, ameriške pa zasedle dostope do Sredozemskega morja.—Rusi zdrobili nemško garnizijo v prodiranju proti Smolensku in zasedli več naselbin Wuhington. D. C., 29. marca. .Ameriška mornarica je pre-gta japonske bojne ladje in irnike, ki so skušali izkrcati ive čete na Kisku in Attu, oto-nna v Aleutski otoški grupi Alaski, in jih pognala na-poroca mornarični depart-ent. oročilo pravi, da so enote ijne mornarice navezale atike japonskimi ladjami na zapad-itrani otoka Attu, jih začele nbardirati in jih pognale na-j proti zapadu. Nadaljnje po-obnosti spopada bodo pozneje ijavljene. Prej objavljen komunike ome-nove bombne napade ne Ki-I Ameriški letalci so vrgli liko število bomb na japonske ilitaristične naprave na tem London, 29. marca.—Angleški ci so sinoči izvršili največji I d na Berlin. Na nemško estolnico so zmetali skoro ti-e ton razstrelilnih in zažigal-bomb, ki so porušile mnogo ilopij in zanetile ogromne po* do točke, ki je oddaljena32 M ^ od SmoIensJta, nemške vo. Letalci so povedali, da so vi* i plamene, ko so bili 150-fhilj loč od Berlins. Ameriški letalci "so istočasno mbardirali Rouen, železniški ter v Franciji, in Rotterdem, r so bombe porušile pomole poškodovale ladjedelnice. Vse lala so se vrnila v svoja opori- po izvršenem napadu. Zavezniški stan, Afrika« 27, irca — Pehotne enote britske Rie armade v južni Tuniziji so ile zagozdo v maretsko bojno jo, 20 milj južnovzhodno od besa, osiščne mornarične be-I Srdite topniške bitke se ns* TO^ drugih sektorjih te toložaj pri El Hammi, kjer so Ote britske armade prodrle v rije maretske črte, ni jesen. pr. da so oddelki briUke ar-rit odbili vse osiščne protina-dt' na svoje pozicije na južni N Hamme, ki dominire do O a besa. Feldmar-|Rommel Je zagnal v proti-gjjjj "klopne kolone 1» P®-enole. Br.sk, <, lc s« zagedle Djebel '"tegično točko pod | in \ |x, srditi bitki, v ka-■ J« Kommel zagnel čez sto " n ^ I" "tinaskokih ns brit-pri Zeretu je * "Kuhlo 40 tankov. i ■Nt Air.«-ri k; a»t . »JU shods prihodnji torek v znak proteete proti sovjetski vladi zaradi ekse-kuclje Viktorje Alterje in Hen-ryka Ehrlicha, voditeljev poljskih socisllstov ln židovskih de-lavcev na Poljskem. Oba st* bila ustreljena v Rusiji v decembru preteklege tete ns obtožbo prevratnih aktivnosti in ovirs-njs sovjetskih vojnih naporov proti nemški otoroženi sili. Ds-lje sts bila obtožene, ds sts agl-tlrsls zs sklenitev miru med Rusijo in Nemčijo, Levičerji v unijah CIO in ADF so se s protestom proti skli-csnju shoda postavili ne stran komunistov, ki o^rsvičujajo in celo odobravajo tlmor Alterja ln Ehrlicha. Proteet, ki gs je ob-javil Max Perlow, podpredsednik unije pohištvenih delevcev, so podpisali Joseph Seeley, predsednik unije American Commu- seaniK unije Kransrskin delavcev; Abram Flaaer, predsednik unije drževnlh, okrajnih in meet-nlh uslužbencev; M. Hedley, ble-gsjnik Splošne mornsrske unije, in Louis Welnstock, predsednik svete plaekarsklh unij (ADF) v New Vorku. Proteet je eledil naznanilu, de bodo na shodu govorili James B. Cerey, Ujnik CIO; Williem Green, predsednik ADF; zvezni senstor Jsmes M. Mesd in drugi. Shod se vrši v Umplu Mec-cs. Gold ln ostsli, ki so podpisali proUst, so obdolžili svoje lastne vodlUlje, de pomegsjo sovražniku ln ds so orodje dr. Goebbelse, ministra nscijske propagande. GUvne tarča nspsdov je De-vid Dubinsky, predsednik oble-čilne unije InUrnstionel Ledles Gsrment Workers (ADF) ki je srsnžirsl shod. Uvlčerji trdijo, da sU Alter in Ehrlich za služi ls kazen, ki ju je doleUle. Sovjetska Rusija, ki se bori ze svobodo in odrešitev človeštvs, mors pokončsti sovrsžniks v interesu svoje lestne zaščite. Edina lists, ki odobrsvsU tlmor poljskih socialistov, sU Dsl-ly Worker ln Freiheit. Obe sU glasili smeriške komunistične strsnke. Delly Worker je obje-vil uvodnik, v katerem trdi, da je Dubineky aranžiral shod v momentu, "ko se odločs usoda Herkovs." Krivdo za sklicanje shoda je deloma naprtil tudi Herbertu Hoovru, Normanu Thomaeu, voditelju sodaliatov, Domače vesti' Nov grob V Wyomingu Kemmerer, Wyo. — V tukajšnji bolnišnici je umiri Anton Krefel, star 72 let in rojen v Gru-šovljah v Savinjski dolini na Spodnjem Sujerskem. BU j star nsseljenec, ki je delel v tukajšnjih premogovnikih dolgo vrsto let. BU je člen Ameriške bratske zveze ln tuksj ne ss-puščs sorodnikov. Is Clevelanda Cleveland. — Uršula Zeloker se je težko poškodovale ne nogi ln nahaja se v domsči zdravniški oskrbi. Eden napovedal boj do konca Popolna razorožitev gangeških narodov MdL 27, marce. — Angleški sunenji minister An-thony Eden je v svojem prvem govoru po radiu, odksr je dospel v to deželo, zegotovil emeriško ljudstvo, ds zsveznikl ne bodo odneheli v boju, dokler ne bo« sts obs kones osišča strts. On je govoril pred Členi drževne zbornice. Eden je, de pomiri smerlftko ljudstvo, Izjevil, ds Vsllka Britanija nima Ujnih pogodb s nobeno državo in da so v teku ras-govorl glede ustenovitve mednarodne orgenizscije med Veliko Britenljo, Ameriko, sovjetako Rusijo ln KiUisko, ki bo popol-noms razorožila gsngeške nsro-de, de ne bodo U nikdar več ss-Čeli vojne. Velike Britanija na bo odložila orožju po porazu na* cijske vojne mašine, temveč bo zanesla vojno na Pacifik, ki bo trajale, dokler Jeponska ns pe de ne kolens in prosi sa mir. Zunanji minister je neglasll, da Kitajsks ni in ne bo porabljene. S tem je hotel odstrsnlti bojazen, ki jo je ustveril premier Churchill v svojem nedev-neni govoru, v keterem nI posU-vll Ki ts j ske v vrsto Velike Bri-Unije, Rusije in Amerike. "Kitejsks nsj nsm zaupa," je rekel Eden. "Mi ne bomo porabili, ds se je one leU juneško ln ssms boriU proti jsponski sgre-iji. Skrbeli bomo, de bo ponovno doblveU bojni meterUl in vse druge stveri, ki jih potrebuje, po burmski cesti." Eden je v svojem govoru okrcal izoleclonlste, slasti ameriške, ki so uverjeni, de lehko Amerike živi ssms zese in v zaščiti. Dejsl je, 4e je to mnenje zmotno ln se lahko maščuje ned A-meriko. Čikaike mesnice zapirajo vrata Zaloge mesa se krčijo Senator Bali oplazil Utvisa Označil ga je za demagoga WeehinotosL D. C.. 27. marca. John L. Lewis, predsednik rudarske unijb United Mine Work-ers of America, je pri ssslišsnju pred Trumanovim senstnim odsekom, ki preiskuje izvajanje vojnega programe, dejel, "da dokler bo U. S. Steel Corp. gr-medlle milijone dolerjev profita na račun vlade in devkopleče-velcev, dočim delavci stradajo, ne more biti govore o preprečitvi inflacije," Lewis nI hotel podsti direktne isjeve, sli bodo ruderji, členi njegove unije, zs-sUvkell eli ne po 31. mercu, ko poteče veljevnost sedenje pogodbe. Senetor Bali, republikenec is Minnesote, je vprešel Lewiss, aH on trdi, de delevcl ne dobe dovolj ftlveie in de strsdsjo. Preden je Lewls odgovoril ne vprelenje, je Bell dejsl, ds je demegog, Če to trdi. Lewlse je opesks rssksčils, "Ako me imenujete demegoge, gospod, predan odgovorim, vem vržem psovko nszsj," je dejal. "Rudarji so lečni ln lskote je relativne beseda. Gotovo je, de ne dobe. dovolj živil. Ker me Imenujete demegoge, vem moram povedeti, da niste previ re-prezenUnt ameriškega ljudstva" V kontroverso je neto posegel senstor Truman ln opozoril obs, nsj se drtiU reda. as«« j...... Thomas debatiral z nasprotnikom "neu) doeda" |chicego, 27. merce, — Rooee-veltov "new deel", socislizem ln kspltsllsem so bili predmet de-bete med Normanom Thoma-som, voditeljem ameriških socisllstov, in dr. Alfredom P. Hee-kejem, ustanoviteljem ln zaupnikom Ameriške ekonomske u-stsnove. Slednji je znen kot ns-aprotnik "new deeleM. Thomsa je tudi udribel po "new dealu", ko je bil vprašan, naj pojesni razliko med fllosofijo soeUlizma in "new deeU". Dr. Heeke je dejel, da ge veseli, ker sliši od socislisU perfektno eneliso "new deala". Thomss je odgovoril, "de celo republlkencl priznavajo, da je njegove enellze boljše od one, ki jo je podel Wendell Willkie." De Gaulle odpotuje v Afriko London, 27. merce. — General Charlee de Gaulle, nečelnik odbore borbenih Francozov, bo odpotoval v Alžir, francoski Maroko, prihodnji teden, se glssi vest iz zanesljivih virov. Tsm se bo seaUl z generalom Gireudom, vrhovnim bomiaarjem severne Afrike. Pričekuje se, de bo se-stsnek rezultirsl v sklenitvi spo-rszums glede združitve vseh francoskih političnih grup. Možnost je, ds bo glsvfii stan borbenih Francozov premeščen iz Londona v Afriko. daviš imenovan za načelnika živilske uprave Nove regulacije glede produkcije in distribucije iivil WICKARDOVA OBLAST OKRNJENA Waahlngton. D. C„ 27. marca. — Predsednik Roosevelt je lmenovel Chesterje C. Devlss, pred-aednike federalne reservne ben-ke v St. Loulsu, Mo,, ss načelnika živllake administracije. To posteljo je imel doslej CUude R. Wicksrd, poljedelski tejnlk. De-vis je bil pred leU nečelnik Agricultursl Adjustment sdmi-nistrsclje. Kratko Rooee vel to vo naznanilo ne omenje vzrokov premeša-nja, Wickard je bil s imenovanjem Daviee sa načelnike živilske edminlstrsclje razrešen več dolžnosti, kstere mu je poveril v radnjem decembru Doneld M. Nelson, nsčelnlk odbora u vojno produkcijo. Imenovanje Da-vlsa za nečelnlke živilske sdmi-nistrselje smatrajo nekateri krogi u klofuto Wlckerdu. Njegove oblast je okrnjene ln možnost je, de bo reslgnirel, Wickard je še član odbore u vojno produkcijo, odbora ss ekonomsko stsbillsaeljo in neke-terih drugih odborov, Devis bo, ko prevzame posteljo, uveljsvil nove regulacije glade produkcije ln razpečevanja živil. Prentlss M. Brown, ii-rektor ureda sa kontrolo oan, o-stsne nečelnik sdmlnlstrselje, v ketere področje spada odmerjanje živil, toda ne bo se več po-svetoval s VVickardom, temveč 8 Dsvisom, v zsdevsh prehranjevanja ln mobilizecije delevcev ss delo ns fsrmsh, Plsčs, ki jo bo Dsvls prejemal« nI omenjene. Kot predeednlk federalne rezervne banke je (to* bivel $25,000 ne leto, nove pozicija ps predvideve plačo od deset do petnsjst tls& na lato. O-sebe, ki imsjo tesne svese s Dsvisom, so izjsvile, da ja prevsel novo pozicijo pod gotovimi pogoji. Ti so popolne kontroU določanja cen pridelkom, popolne oblast v zadevah produkcije ln distribucije živil ln sagotovllo, ds bodo fsrmsrji dobUl radostno število strojev sa obdelovanje zemlje. — Chicago, 27. marce. Mnogo mesnic je moralo rapretl vrete kot posledico navalov goepodinj,! ... . .. ki so skulele dobiti meao v ssd t€U§m i$sm tU>Oii njih dneh. Nove odredbe, ksta- ameriške letalce ro je izdel ursd uprave cen in in WlUUmu C. Bullitu, bivšemu meee v odmer- ameriškemu poslaniku v Mo-lklh' •lo»H v v#,'iv0 v P00^' Sest častnikov pobegnilo iz Španije New York, 27. meres, — ftest vojaških čsstnikov, med temi dvs generala, je pobegnilo U Apanije na Portugalsko, se glssi aem doapelo poročilo ls seneelji-vih virov. Z begom so se izognili areteeiji po odkritju rarote proti življenju diktetorje France, ZsroU je povesana s vprašanjem resUvriranja monarhije v ftpenijl. akvl. Philip Murray, Willtem Green, Wendell L. Willkie, žena predsednika Rooeevelta in drugi pro-minentni Američani so šaman apelirali na oovjetako vlado, nej oevobodi poljska socielieU. Ii- ljek. John A. Koul, Ujnik Netionsl Aaaodstion of ReUU Mest Deel-ers, organizacije maserjev, je de- Moskvs, 27. marca. — Ruski časopisi poveličujejo ameriške leulce ln objavljajo' poroči U o bombnih napadih n* nemška in lUlijansks mesta V eat, da so: ameriški letaki aestrellll 00 o-aiščnih leUl v dveh dneh, so ob- jsl, da je morelo Aee dve tleoč jiVill ne prvih strsneh. izmed šeet tisoč mesnic zapreti j ______ vraU, ko so prodale zaloge mr se. Situacija v Mi(waukeeju in dovski deUvski odbor prsvi, da nekaterih drugih mestih je še eo voditelji emerišklh, angleških In ppljakih delavskih organizacij poslali mnogo protestov ao-vjetaki vladi po ekeekuciji Alterja in Ehrlicha Umor eo obsodile skoro vae liberalne publikacije, med temi Nation In New Republic. Jugoslovanski gerilci razbili ielezniiki most bolj kritična. Polovica mlJwau-ških meanlc je morale upreti vreU. Kritičen položaj je priznal tudi Prentias Brown, nečelnik ureda uprave cen. V izjavi je naglasi!, da je kupovanje mesa doeeglo višek v v zadnjih dneh London, 27. marca. — Jugo-slovenekl gerilci so razbili želez-niiki moat ne progi, ki apejs Zagreb s Splitom, ss glssi radijsko poročilo Iz Moskve. To dosUvlja, da bo vzelo več mesecev, preden bo promet obnovljen na tej železnici. Stavka v tovarni Pkolps-Dodgo Co. končana Fort Waynes, Ind., 27, marce. — Ktavka v tovarni Phelpe-Dodge Copper Projects Co. je bils končsns ln vsi sUvirarjl so se vrnili ne delo.. IsjevtU so, ds bodo vztrsjsll pri zahtevi, de mors biti Psu) A. NVlUlama od-atrsnjen kot rsvnstelj tovsrne. Svarilo pred iivilškimi izgredi Wsahlngton, D. C., 27. nruura. Clerence Frsnrls, predaednlk General Fooda Corp., jo prt se-sllšenju pred senstnim odsekom sa bančne ln denarne zadeve Izrekel avarilo pred živilskimi Izgredi. Ti bodo izbruhnili, le ne bo živllake admlniatraeije storile korakov ze odpravo hib v razpečevanju živil. PROSVETA PROSVETA THE ENLIGHTEHMEMT GLASILO Ol LASTNIMA SLOVENSKE NASODNE PODPORNE Narešniaa aa Ifcnlaai dr tava (lava* aa let* SJ JO aa pol Uia. 81 40 aa četrt lalaj •7 JS aa cela laie. SI. 71 sa pel latai aa ' n luMlfflui rataat le« tha UsM Staftaa (i Caaade SOJO par foer. Chicago aad Ckaro S?JO per foar. člankov ae ao erača)o Rokopisi literarna vsebine U Ud.) se vreajo pošiljatelja le v slučaju. «s Adverliaiaf rataa ea agravm crticie« ariii aat be raturaad. . ^eatea. otc. wUI be 'br aaU-addraaaed aad only Naslov aa vsa. kar lana stik s PROSVETA 2SI7-H So. Lesradale Ava- Cblcafto. Illinois MEMBER OF THE FEDERATED PRESS 13S Fronta proti unijam je aktivna voljerfo, ds povem v tem dopi su, zakaj več ne dopisujem. Ni moj namen, da bi se s kom prepirala, bodisi osebno sli pa v jsvnosti. Ps tudi bl mi bilo žal, da bi se radi mojih dopisov v jsvnosti komu očitalo, da zato pile dopise, da se v listu sveti njegovo ime. Zsto sem v dopisu mesece januarja zapissls, da jaz končam z dopisovanjem in dam v Prosveti prostor onim, ki znajo ta>-ko lepo kritizirati. Mislila sem tudi, da bo pri naii federaciji ________________ 11(10 drufi izvoljen za por oče v a 1- . u ,, uli,B11 tmpnnlca na moJ® mesto z bolj lepim Datum v ollepaju na primer (March II, 1043), poleg vsiegs SBOOS ' ^^ nr -ualfl na^^vuiSES. da vam K . u^n datumom potekla naročnina. Pono- Imenom. Ko sem ps precitala "teTSravSa^. da se vam Ust ne usUvL__zapisnik letne seje federacije, ----------------------------sem se začudila, zakaj niso nikogar izvolili za poročevalca. § ^^ Tako sedej nt poročevalcev s Naivečja in najnevarnejša' vojna v zgodovini Amerike prav strani naše federacije in bo iz največja ui naj* ® KVn4_ dnmfl*e zapadne Penne gotovo manj do- ne moti ameriških burboncev, da ne bi nadaljevali svoje domače *- ' vojne proti organiziranim delavcem. Sto in stokrat so že ti bur- £ aSL^Se Lonci javno pokazili, da so delavske unije zanje največji ln glavni M« ^ ni časa za dopbovanje^ sovražnik—večji kot je Hitler. VoJrui'z Nemčijo ln Japonsko jim Na tem mestu se lepo zahva-J. manj važna kakor pa Jim je vojna z delavskimi unijami. Um številnim dopisnikom za pri-V južnih državah, ki so že od nekdaj najmočnejša protldelavska znanje k mojim dopisom. Ns vsšo trdnjava v Združenih državah, je zdaj močno na delu i?eka "Chrls-1 željo varn obljubim, da se o pri-tian American Aasociation." To je orgsnlzscijs, katera vodi krt- UH *e oglasim v Prosveti. žsrsjto vojno zoper vse socialne in delsvske reforme pod krinko Tukej imamo sedaj že lepo po-krščanstva, seveda protestantskega krščanstvs, v čemtir se nič ne mladansko vreme. Tudi tiči so razlikuje od notoričnega Ku Klux Klana, če ni z njim v tesni zve- se že oglasili s svojim petjem in zi. Ts famozna organizacija zdaj izrablja vojno za pobijanje de- naznanili, da je konec zime in lavskih unij, kolikor ni zaposlena s pobijanjem Roosoveltovo novo- da je treba orati ln sejstL deslske politike. Ta organizacija ima vsa znamenja ameriškega Citala sem v Prosveti o veliki fašizms. nesreči, ki se je pripetila v pre- Država Texaa Je prva udarila po unijah. Tam je vodja "krftčan- megorovu v Bearcreeku blizu sklh Američanov" bivši governer in sedanji federalni senator W. Rod Lodga, MonUna, kjer je Lee (Pappy) 0'Daniel, ki je dosegel, da je državna zbomioa spre- prod več leti živel tudi moj bra-jels zakon za registracijo delavskih unij. Unije morojo predložit^ tranec Matija Kovač. Tudi nje-drŽavl natančne račune svojih dohodkov ln Izdatkov; zakon do- ga ni več med živimi. O njegovi ;očs še druge restrikcije za delsvske unije. smrti sem čitala, prod par leti Zbornica v Arkansasu je brž kopirala teksaški zakon, toda šla v Prosveti v Domačih vesteh, je dalj in zvezala unijsm roko, ds bodo težko pobirslo prispevke Blag spomin pokojnim brstom od članov; zakon tudi prepoveduje piketiranje ob stsvksh. V SNPJ, njih sorodnikom pa glo-Ksnsssu se tudi pripravljajo na nekaj podobnega. V postsvodsjni boko sožalje! zbornici je načrt, po katerem pridejo unije pod kontrolo države ln Prosveta je list, ki nsm ns-bodo morsle Imeti licenco za poslovsnje, če bo U predlog sprejet, znsnjs veoelje ln islost. Zato že-Zbor niča v ldahu je prav tako sprejele zskon zs kontrolo delsv- Hm dnevniku mnogo novih noskih unij. ročnlkov, kakor tudi veliko do- To Je menda komaj začetek. Organizacija "krščanskih Amori- plsovalcev lz naselbin, čant v" Je sktivna v vseh državah, posebno pa na jugu, srednjem | Anna Oorenc. 106. zapadu ln zapadu. To je organiziran in dobro koncentriran napad na delavske unije, ki ga izvajajo reakcionarji. Kaj pa delajo delavske unije? Ali se zavedajo v splošnem nevernosti, ki jim preti od sovrsžnegs burbonskogs gibanja? Zavedajo se deloma in sc pripravljajo na obrambo. Ameriška delavska federacija, Kongres Industrijskih unij (CIO), Bratovščine že- wyim » ayB*llwll, loznlčarjev in farmarske unije že imsjo skupen odbor za enotno t#gt bom ^ pr^ei t j^n akcijo odpora v kongresu in državnih zbornicah proti sovražnemu | nom y0 je gtarg si0venska na- Pojaanllo I PJ. On bo Um tudi delal svoj ImperlaL Pa^-Naj mi bo do-'dom. Poročilo ssslopnlks Hermlnle, Pa*—Za tem poročilom bo par tednov oddiha, oziroma delo okrog doma. Zadnji dopis sem zaključil s Syganom, Kaj se kuha na Španskem? Zsdnji četrtek smo omenili "trouble," ki ga imajo Američani na mUJ' teti šnanakeoa Maroka v severni Afriki. Večie število ameriške. Ta naselbina je dala tudi do- val. Sedaj sc morajo premogar jI voziti več milj daleč v sosednjo rove na delo, aH pa v tovarno, katerih je tudi dosti v okrož- V Imperlalu so mi šli zopet dobro ns roke. Proletarca so po-novili Louis Bogataj, Maks Zidar, Frank Vldrich in Frank Auguštin, ki je ponovil tudi Prosveto in mTdal oglas za Narodni dom, povrhu pa še prenočišče. Iskrena hvsla! Prosveto sts ponovili tudi vdovica in.blagsjni-ca društva 10® 8^PJ mrs. Truš-novic ln mrs. Fustoverh. Tudi ona ima ia par sinov pri vojakih, dasi jo še mlada in zelo pogumna. Ko aem prišel v njeno hišo, je bil tam ravno zdravnik pri maU hčerki, ki je zbolela za vročico in Imela 104 stopinje vročine. Govorili smo tudi o sinovih, toda si nisem dobro zapomnil, kje se nahajajo. Iz Imperiala sem se peljal skozi Pittsburgh v Export, kamor sem dospel ob devetih zvečer. UstavU sem se pri blagsj-niku westmorelandske federacije Aleksu Skerlu, ki je rekel, 4» lshko pri njih prenočim. Ker je bila hčerka na delu in je imela priti domov ob eni ponoči, smo jo počakali pri kramljanju in govorili še potem eno uro. Kdor se zanima za današnje dogodke, je gotovo veliko materiala za pogovor. GovoriU smo dosti tudi o prošlosti na društvenem polju. Drugo jutro, ko je Aleks odšel na delo, svs pa še s hčerko govorilo kako uro. Ona dela v tovarni Westinghouse Co. in obe nem poseČs tudi večerno Šolo. Obisksl sem tudi Jožeta Be-nlgerja, ki pa je bil precej za poslen s povečavanjem kokoš njaka. Mama jo dala podporo Majskemu glasu, Tone Kovačič C s Je ponovil Proletarcs. On je 11 doma, ker je bil precej bolan za "lumbago", žena pa je bi la na delu v tovarni. Sedaj je veliko žensk uposle-nih v tovarnah tudi po Penn sylvaniji. Včksih smo se norce delaU iz Čikažanov, čljlh druži ce so hodile na delo ln tako jO moral biti možlČek včasih doma za kuha. Ampak to je bilo vsled tega, ker so Ženske lažje delo dobile. Sedaj Je pa dela dovolj za oba spola; kdor je sposoben, mora delati, da lažje pomogamo v tej vojni za1 ljudske pravice. Tudi v Wtyte VaUeyju sem obiskal nekaj rojakov. V tej naselbini Ima vsaka družina par sinov pri vojakih. Mrs. Jelovčan mi je povedala, da je bil njih sin doma na počitnicah. On je bi ranjen na Salomonih. Zadel je košček granate ln mu p razmoaarll nogo. Ko je leža njen, je videl prihajati japon skega vojaka/ Naredil se je kot 'da je mrtev, toda vseeno ga je leLai tira v Italiji. Ravno ko sem se nahajal pri Joevu Britzu, Je sel prirasel telegram, da je njegov sin WaRer pogrešan. Mama je začela hudo jokati, vendar je upanje, da je tudi Wa!ter Brltz v ujetništvu. Well, podpisani povsod tolaži judl in dokazuje, da življenje pod fašizmom bi tudi ne bilo vredno piškavega oreha. Marsikdo izmed naših otrok ali njihovi otroci bi nas prekllnjsll še v poznih rodovih, sko bi se temu zmsju podali. Samo ljudem Je težko dopovedati, da je res Uko. Večina kar naprej trdi, da je to kapitalistična vojna, kot so bile vse prejšnje in da bo tudi po tej vojni skrpucan Uk mir kot e bil po zadnji in potem bo zo->et tretja svetovna vojna. Yes, udi do tegs lahko pride, ako judstvo, posebno ps delavstvo ne bo čuječe in insistiralo na U-10 svetovno preurodbo, v ksteri bo mogoč trsjen mir. Ampsk včasih je še meni preveč tega Urnanja. Ako bi bili j udje v časih Wsshingtona in Lincolna Uko mehkužni, kaj bi ie bilo zgodilo z Ameriko? Kdor ie boji smrti, ni sposoben za živ jenje. V to g^slo je podpisani zmeraj verjel in tudi Uko delal; delavskih bojih, stavkah itd. e bil zmeraj v prvih vrstah, čeprav so ga plašili, da bo dobil morda kroglo v hrbet. Dolgo so že ljudje, na naši zemlji, gotovo nekaj sto tisoč let, in zgodovina nam pove, da mehkužni rodovi so zmeraj podlegali in propadali. lljfijaUlji, proč s solzami! Kli-čimo naprej do zmage demokracije. Ampak zaobljubimo se, ko zmagamo, da bomo stopili tudi v boj za svoje pravice, Uko da bo demokracija funkcionirala. Evropi bodo narodi tudi za-htevaU svoje. O združenju na rodov se danes govori povsod. Ker so nazadnjaki izigrali Hirovni k Lorralne November (lavo) ln VkleMaceUarL članici unij« U J led Office Bc Profeaaional Workers v New Yorku. 1 garieagžaaaaa^nfctesfca i ' - je potrebno v Tuniziji, še enHrst sunil s puško Jo ameriško vrhovno ^L^SJP v hrbet. Takrat ps je počila pu- ška in Japonec ie Padel preko njega. Jelovčanov sin je bil potem rešen ln poslan v bolnišnico. Sedaj so je že precej pozdrsvll ln se Je že vrnil k vojakom, ampak nisem vprašal kam. Kot smo že Č1U1L je bil tudi Gutmanov sin izgubljen, a Rde- mejl španskega Maroka v severni Afriki. Večje število ameriškega vojaštva, ki Je potrebno v Tuniziji, m ftsncoskim in španskim Marokom, katero ......- M poveljstvo v Afriki zaprlo. ln »Inove pri vojakih. Nobena tajnost nI, da je španski Maroko, hriboviU kolonija v ,, l naš trgovec Ecvctnozapadnem kotu Afrike, poln nemških šplonov ln častnikov ®utJa' kl P0«0^" rrole- Ur vojakov v civilni obleki; dalje je znano, da španski dikUtor J*1**' Ffftnk Ambrozich ps Pro-Ftanko drži tam okrog 250,00« svojih najboljših vpjskov. Camu l.eUl5* i V?V u 00. tam ta armada? Zavezniki so ftpanlji slovesno zsjamčili, ds se no *maU} fm* !UlJgA dotaknejo njenega ozemlja, dokler ostane nevtralna. Ccmu potem M ri »-?0,^ velika španska armada v Maroku? \no\ih Pr^eto' 1 C}ift Zadnjih des«'t dni jv španski radio zelo aktiven. Sleherni dan !?Je nar™ !?aJro*e ,». IX 4 . mit . . ■ , 4 .. španski radio jarpra in Lv špansko javnemt pred veliko never-1Vtdm>r' U^nik druitv> 148 krii ** ^^ da u^ctnik nostjo, kl prihaja. .. OrJk«.d prihaja nevarnost? "Američani name- " i a vajo napasti Tsngier, mednarodno kolonijo na meji španskega Ms roke!" pravi špannki radio. Za poč't! Američani ne namera W pnvHps vajo napasti ničesar, pač na se nekaj kuha v Španiji ln omenjeno t.vatilo j t* lažnjiva pretveza.' Vesti, ki nlao iiotrjcnc, so pa možne, se glase, ds nemški vojaški \ luki dnevno dovazajo nacijske čete skozi Francijo na severno i.patuko mejo, baje jc na tej meji že okrog trinajst nemških divizij (200,000 mož). Čemu U divizije, če misli Španija ostati nev-tialna? In če misli Španija braniti svojo nevtralnost prsv Uko proti Hitlerju kakoi proti zaveznikom, čemu je njena gUvna ar* mada v Afriki namesto v Pirenejih na meji Francijo? In končno: čl-mu jc diktator Fraitko baš te dni spet povzdignil ftoj glaa proti - boljševizmu, ki danes najbolj preti Španiji in vsej Evropi iz Rusije?----, Poročevalci, ki poznajo razmere v Španiji, pravijo, da Hitler ne Ihi vprašal Franka za dovoljenje, če misli v bliinjih dneh udariti sko/i Španijo v Afriko in v bok ameriške in angleške armado, da s tem reši svojo armado v Tuntztji, katera Je zapiaena gotovemu \A ginu Edino vprašanje je: ali more Hitler spraviti skupej dovolj divizij tn oprema 7* u vse prinesla, kajti ona je ključ do vsegfe. Pokojpl SteinmoU je izdal knjigo, v kateri jo zapisal, predno bo konec tega stoletjs, bodo ljudje delali samo po par ur na dan in da bodo ob tem delu živeli ugodno. *£o je, ako se bo tehniks Uko naglo razvi-JaU kot se danesVMp^^H Torej Imejmo upanja v bodočnost. Zakaj zmeraj jamramo in trosimo nezaupnost med seboj? Naši predniki so živeli sUbše kot ml ln njihovi predniki še slabše Itd. Ne jamrajmo, ako nam ne gre Uko dobro kot bo šlo našim potomcem. Dolžnost vsake generacije je, da zapusti U svet v boljšem sUnju kot ga je našla. Ampak naj se povrnem k moji misiji. V Delmontu sem zaključil moje potovanje. Prosveto SU mi ponovili mrs- Sprogar ln mrs. Robich. Predno končam, vas moram ponovno opomniti, da se v naši naselbini vrši veselica 15. maja za pomoč našim revežem v nesrečni Sloveniji. Pripravite se dobro, da napolnimo dvorano in Uko napravimo večji dobiček za to koristno stvar. ReČem vsem onim, ki nasprotujejo in mečejo polena pod noge temu gibanju, da se bodo naše sanje uresničile, pa naj bo to svobodna Slovenija oziroma Jugoslavijs aJi združenje narodov. Do tega bo prišlo bo to Raake topniške anaOa aa fUvai ulici v H ar kovu. akrajl_ sft se v sel t pa ostri bilki s Nemci la sadnje dni šepet lagubUL * T * w. Id so ga Ru prej ali slej. In Ukrat bo to nasprotovanje škodilo ne samo vam, nego tudi vašim potomcem, ker zgodovina se- m še nikdar (Uko natančno pisala kot sedaj. In U zgodovina bo gledala na rekord posameffiih družin in naselbin, v koliko *o delovale in bile lojalne pri rekonstrukciji svetovnega reda. Prihodnjič morda napišem nekaj o srednjem razredu, med katerim so i trgovci. Ti so v Nemčiji pomagali nacijem na krmilo, a sedaj so domala že uničeni. Ali hočejo tudi ameriški trgovci slediti nemškim? Mali trgovci in sploh ves srednji razred bi moral 100% kooperirati s producen-ti, to je delavci, kajti tudi interesi trgovcev so ogražani, ako delavstvo ni uposleno. Torej državljani in državljanke, bodimo na straži. Zanimaj-mo se za naše civilne svobodščine. Žrtvujmo vsak dan eno ali dve uri časa za čiUnje v tej smeri. Moram se pohvaUti, da sem nabral $20 za podporo Majskemu glasu v obliki osebnih oglasov ali f>ozdravov. Anion Zornlk, zastopnik. Skrbi vojne matere Nokomis. 111.—Iz naše naselbine je malo dopisov. Posebnih novic tukaj nI, ker obratuje sa mo en rov, drugega so pa za zmi-raj zaprli. Tukajšnji premogar ji se vozijo z avti drugam na delo. Dela se vsak dan. Stric Sam je pridno posegel po naših fantih tudi v naši naselbini. Družini Stražar je vzel vse Ui sinove. Nam je vzel dva, dva f>a še čakaU na vpoklic, ker sU oženjena. Srečna je mati, ki danes nima doraslih sinov, kajti nji ni treba preUkati solz ln premišljevati, kdsj bo dobils pismo od svojegs sins, če jo Še živ. Nlmsm veliko čsss za branje, toda Prosveto rada čiUm; če nimam časa prej, jo čiUm pa zvečer. Dopis mrs. Krainz lz De-troiu me je zelo zanimal, kajti ona piše. kako je vtgojila svoje otroke. Tudi jaz sem Jih učila slovensko in f vseh mojih pet otrok dobro govori slovenski jezik. Mlajši sin, ki je pri vojakih. mi je pisal, naj pišem kar po slovensko. PravL da pima nič težkoč brati mojih pisem. Ko ao bili otroci majhni, so se upirali govoriti slovensko, danes so mi i pe hvaležni. Ako prebolimo to strašno vojno, bi se nam ženskam mogoče postrečilo dobiti eno stran v Prosveti. Saj imajo tudi ameriški listi «Women's page". Po. tem bi ženske Uhko pisale vel ko koristnih stvsri, Barbičetrl dopisi so tudi zanimivi in jih rada berem. Videla sem njegolo sliko ob njegovi. 57-letnicl. Prta ce, jaz tl žeUm, da bi zdrav n vesel obhajal še drugo 57-letnl co in še dosti dopisov napisal« prosveti. AnionU Rak 200, Vsakega snelo East Moiine, 111.—Zopet oglasim v naši Prosveti. Na uA nji seji našega društva SNPJ 1)| marca smo zopet sklenili, da 1 pimo še en vojni bond. To že tretji bond po sto dolarji ksr je že lepa vfota za tsko lo društvo kot je naše. Dela se vsak dan—še pren Fantje odhajajo v armado, obvarujejo domovino, fte t« ps, če se bodo še kdaj vrnili" svojim dragim. V tovarnah zdaj dobri tudi stari ljudje-sen^se te dni peljala z buan je vstopila ženica, gotW stn nad 60 let, z lončem v roki. fi je v tovarno ha dčlo. Zdaj kompanljam res vsi $obri, glede na sUrost, da jitn kujej profite. iBI^V^pn Kaj je treba tega straina Idanja, toUko preUvanjs krvi razdejanja. Ampak Hitler Mussolini in japonski imperia sti so tako hoteli in po vsem rt tu zažgali vojne plamene, ki,' hoteli so zavladati po vsej ~ I ^ Pravijo, da delaj kot bi ve no živel' in moli kot bi ju umrl. Ampak zdaj tudi g dom molitev nič ne pomagl krajih, kjer dirjajo nad' NJim je vseeno, naj bo go«P ali berač, enosUvno gs ubij« če Jim ni.podložen kot kuj" Ampak Uhko je tudi popota ma nedolžen, kajti iUUjsndd nemški morilci na debelo tudi popolnoma nedolžni Take bruUlnosti in takega » barizma svet še ni videl do vojne. . Posijalo je gorko solnce tn ma se je poslovila od nas. Tn bo prijeti za vrtno orodje, dr pridelamo živeža. Ko prebirt Prosveto, vidim, ds ni vee J" ko dopisov. Mogoče j> vrn prevelik/ zaposlenost, ■ rem Barbičeve dopise ln — druge. Le pišite in ks^ 22 Rada berem tudi vega (Dalja na I. Pred dvajsetina M (Iz Prosvete. 2» marca M Domaše veeli. V Indu-j su Je za ^trupljcnj^ umrl Jos. SušUršic. clsn DeUvake vesti žs znižanje mezdv. re^W pripravljajo ne boj. top^natvo. Vlada nen^ publike je v ostrem »P^ ■ fašistično konUsrev.W J Sovietaka R-^j^" Cepliak Je pred sodik«« kvi priznal, da Je P«** tikana navodila, da * " ozirati na sovlillie, f^l pONgfii PROSVETA W'm * esti t onte poročila Jugoalovanakega informacijskega centra in drugih virov IVA* VAVPOTIČ rncM UMRL RSJJS Kairo, princa v USjtevilki od 14. februarja 3 smrti velikega slovenske-umetnika, slikarja Ivana ■ posmrtno oznanilo ™ izvirnem besedilu: Ljubljana, !2. februarja 1943: Ivanom Vavpotičem, ki je rl danes v ljubljanski bolniš-je izgubila slovenska umetna kultura enega svojih re-entantov. Umrl je slikar ■ kvalitet in široke raz-nosti, neumoren delavec na )čju likovne umetnosti, vnet fovalec med umetnostjo in tvom.| ovica o smrti akademakega tja Ivana Vavpotiča, ki se tovito razširila po mestu, ,boko odjeknile med pre-tvom, saj je bil Vavpotič d dnevi čil in zdrav in ga ft dohitela skoraj nepriča-Eo. oe 6. t. m. se je Ivan Vavpo-verjetno močno prehladil-iel ga je močan kašeflj, na-je z glavobolom nastopila vročina. Bolezen se je na-i slabšala. Dne 9. t m. so ga tnega prepeljali v sploš-[bolnišnico na oddelek za no-bolezni. Zdravniki so Lili vnetje desnega sred-uSesa. Vavpotič se je rodil 21. Ma 1877 v Kamniku. Le- 1897 je dovršil gimnazijo v ■ mestu. Ni šel—kakor a univerzo, da bi se bil za kak "donosen" po-il je nagibu svoje na-iti in se odločil za tisto io umetnost, o kateri je začela pisati mlada gene-s Cankarjem in Župattči-Od leta 1897 do 1899 je štu-na umetnostni akademiji v ■Študij v središču češke tostne kulture je bil odlo-za ves Vavpotičev razvoj neke meje za ves značaj [ove umetnosti. S Prago in dko umetnostjo je bil tesno tzan tudi mnogo pozneje. ■ 1900 in 1901 je študiral v ku na Ecole du Louvre in v ateljeju češkega rojaka *iza Muche, leta 1902 se je Ppolnjeval rta Dunaju, leta in 1904 je delal pri slove-češkem mojstru Hynaisu v |i in postal leta 1905 učitelj nja na ondotni Strakovl akaciji. Čeprav ga je Praga ve-(čustveno in umetniško, napa tudi rodbinsko, se je vtfn-ze leta 1906 odločil za dO-*ino. Sprejel je meeto na jski realki. Toda šolsko delo m moglo navdušiti. Nastanil « v Ljubljani in se posvetil »driemu umetniškemu delu. I*a leta je sodeloval v Narod-gledalisču in prispeval k »oju naše inscenacije. V Pijani se je živahno udeležena umetniškega in sploh turnega življenja. Bil funk-« našit, umetniških zdru-Plan i aznih žirij itd. NI <*o umetnikov, ki bi si Uko n prizadevali, da bi se organizacije in samopo-a izboljšal socialni položaj **nsikt*t';« umetnika. Za Uko I« vzposobljs njegov lahko realistični pogled na Jenjc hu (okraji Celje, Kranj, Maribor, Ptujf Radgona)." (Ta vest je presenetljiva, ako jo primerjamo z nemškimi izja vami, da Slovenci niamo Slovani, temveč Nemci, ter da je na- v'gu z državami satelitov približno 300 milijard dinarjev. Tudi Pa« veličeva "Neodviana" Hrvaška se nahaja med upniki. Hitler ima torej sužnje, ki mu celo posojsjo denar! V zameno pa jim ne daje ničesar. Italijansko-nemška radioposts ja Rakovica citira članek lisU "Oevit", kl se pritožuje nad uničevanjem premoženja v Bosni, kjer besne krvavi boji s partiza ni. Kje je torej mir in red ustaš-kega režima? Ustaši so ae baha- ša "sveta dolžnost" dajati svojo li, da bodo princi narodu vse* ■J Jč Ivan Vavpotič dokon-^'Ijenjsko pot. Njegova , u/alost i la vse, ki so gs p,,t njegovogs življe-, ka :r; 'rudna pot sloven-fumetruka-p« bo v naši 11 'Kodovini za vedno uspehi njegove-\ \in ponosnega dela. 0V^NIJA POD NEMtalM JARMOM r">ški listi poročajo ' arja i2 uradnih vl-"»alovljc* katego-" . < lioerig^'f možem ' ' "brambe rajha nesporazum-1 f^-be z osvobo-R T" 'podnje SUjer- IC ' '* k<* «> Schutzan-E" * :,ko niao nemžki I ► ti " VM*na Prt**]«*« v I F priključene raj- ntrajn, kri za nemški rajh. Nemci tore, mobilizirajo v naših krajih ljud-atvo, kateremu niti sami ne pri znavajo nemškega državljanstva!—Op. JIC), . Moat blizu Ljubljane pognan v -srak London, 22. irtarca (UP).— Podtalna poročila, ki so danes prispela v London, javljajo usmrtitev 50 jugoslovanskih talcev zaradi tega, ker so gerilc razstrelili važen most v bližin Ljubljane; ob tej priliki Je bi ubit uradnik GesUps, več drugih pa je bik) ranjenih. Ukaz ustrelitev Ulcev je izdaU nemška oblast. Obsodbe italijanskega vojaškega sodišča Domače jugoslovansko časopisje, kj se nahaja pod kontrolo osišča, je poročalo dne 17. februarja, da je vojaško sodišče obsodilo na dosmrtno prisilno delo: Martin TepiniJa, roj. leU 1921 Ljubljani; bil je član revolucionarne komunistične skupine, v Ljubljani in s prenašanjem vesti med komunističnimi četami vzdrževal njihove medsebojne zveze. Jaaea Lesar. roj. leta 1908 Ribnici, je bil obsojen na smrt. Pripadal je prevratni ln državi sovražni komunistični skupini ter ter celo vstopil v armado : namenom, da vohuni in komu nistom izdaja važne vojaške podatke; ščuval in vzpodbujal je k Umom Ludvika Kluna, Franca Arka, Martina Gornika in Jožefa Cirmanar~ • Domače jugoslovansko časopisje poroča dne 18. februarja, da je bil obsojen na dosmrtno prisilno delo Ante FuruŠič. ki je pripadal komunistični tolpi teroristov in se udeležil napada na iUlijan-sko divizijo "MaccerU", Nova vesti o mobiliaaciJl Slovencev — Jugoslovanov . Kaerntner Zeitung piše v svo-ih številkah od 19. in 20. januarja o novih naborih v slovenskem delu jugoslovanskega o-zemlja za vojaško službo. Mnogo delavcev pa je bilo mobiliziranih za prisilno delo. ' "V več delavskih Uborih so se zadnje dni nabrale prve skupine vpoklicanih delavcev. Istočasno so se začeli nabori novih vojaških obvezancev." "Skupine mladih mož odhajalo v taborišča v Rajhu v službo „ Oblečeni so v uniformo temškega 'Arbeitsdiensta'. Kreis-fuehrer Oroszy je v nekem govoru dejal, da je zopet prišel čas velikih in težkih preizkušenj, kakor o priliki prve svetovne vojnej zopet gre za Isto 'sUro tradicijo'. Govoril je tudi o nalogah, ki čakajo mladino Gorenjske ob njenem vstopu v armado; pozvani so ns boj "zs evropsko kulturo proti boljševizmu." Prvi vlaki delavskih obvezancev iz Gorenjske so že odšli v smeri proti severu v Uboriščs nemškega "Reichsarbeitsdien- sta". e Različne vesti U jugoalavije 1 "Slovenec" z dne 17. decembra prinaša Več razglaaov, iz katerih je raz videt i, da ao imeli partizani v ljubljanski pokrajini precej uspehov ln zaaedli so nekaj krajev. Iz teh razglaaov je razvidno tudi, da ae Hrvati pridružujejo vrsUm slovenskih partizanov. Zemunski Graničar Udi. da se morsjo vsi nsrodi v Evropi odločiti aH za komunizem aH pa za "rujvi red". Iz tega Je treba zaključiti, da bodo vsi oni. ki ne sprejmejo hi-tleriima, obsojeni, ds so komunisti. fsto postopajo nemški hlapci, ker bi ee radi osvobodili svoje lastne odgovornosti. • Neka švicarska sUtistiks trdi, da znaša dolg Nemčije v fclirin- zaželjene dobrote in mir; zdaj pa ljudstvo strada in ustaši al umivajo roke. Žele se opravičiti zatrdi svojega izdajstva JugoaU vije. A miru ni več zanje in ga ne bo, dokler ne bodo uničeni in kaznovani. Liat Osvit Udi, da je pogUv-nik obljubil, da bo vojna v mejah "Neodvisne" HrvaŠke zaključena še letos. Spominja nas na nekatere Hitlerjeve govore katerih je svojemu narodu o-beUI m!r in večkrat celo trdil, da ima zmago že v rokah, a je vendar ni dosegel in je tudi nikdar ne bo. Fašisti in ustaši, v krvi in v boju ste se rodili, v krvi in v boju boste izginili — in šele takrat se bosta človeštvu zopet povrnila mir in blagostanje! * Poročilo z italijanske meje, 23. januarja 1943: — Meščansko prebivalstvo v vseh predelih severne Hrvaške mora čuvati železniško progo proti sabotaži ln je zanjo odgovorno. Poveljnik nemške posadke v Osjeku je izdal ukaz, da mora meščansko prebivalstvo prevzeti zaščite železnic in je proglasil, ds bo vsaka vas in vsako mesto »sebej odgovorno za del proge, ljudstvo mora strašiti železniške >roge noč in dan, poročati o vsa-ti najmanjši poškodbi in v slučaju neredov ustsviti vlake na ogroženih mestih. Nemarnost sli nepokornost napram temu ukazu bo kaznovana areUcijo desetih oseb iz vsake-ga prizadetega kraja; vojna o-blast si pridržuje odločitev, koliko Izmed njih bo ustreljenih. • Po vesteh, ki prihajajo iz dežel pod kontrolo ostfča, se je ofenziva proti jugoslovanskim geril-skim silam rszvila ln se zdsj nahaja v polnem zamahu. Osišče poroča o uspešnih borbah proti partizanom v zapadni Bosni in užno od Zagreba. (Kakor vedno —op. JIC.) | Pavelič je proglasil obsedno stanje v vseh krajih, kjer so ns-stanjeni oddelki njihovih kviz-lnšklh vojaških sU. Prispevki za SANS Cliff Mine. Pa.—V tukajšnji naselbini so se pobirsli prispev ki sa Slovenski ameriški narod-ni svet. Darovali so po $5.00: Društvo štev. 145 SNPJ, Samostojno društvo K. F., J. Kebe, družina Pivk, V. Palčič; po $3.00 Ženski klub; po $2.00: A. Kebe, J. Suša, F. Vidmar. J Kube, F. Bogataj, S. Rihtaršič, M. Uše-ničnik, M. I. Vidmar. J. F. Ros man, S. I. Vidmar, E. M. Pajk. J. A. Lah, A. M. Pagan; po $1.50: A. Stefančič; po $1.00: C. Suša, M. PangerŠič, J. Pangeršič, F. Vidmar ml., M. Pregelj, K. Uše-ničnik, M. Ušeničnik, F. Drobiž, A. Prorok; skupaj $64.50. Ua veota je btya poslana Slovenskemu ameriškemu narodnemu svetu v Chlcago 1 Mati Vidmar, tajnik društvi št. 145 SNPJ Iz zanesljivega vira izvemo, da e v Sarajevu izbruhnil legar. Epidemija se po(fasi širi na vso zapadno Bosno. Število smrtnih slučsjev je zelo visoko. NEMŠKA NERVOZNOST NA BALKANU Londonski Dslly Ezpress je nedavno priobčil dopis iz Carigrada, da sU prispela v Solun nemška generala von Mannstein n von Weich, ter da bosta prevzela obrambo balkanskih obal. Oba sta?,baje ponovno obiskala bolgarski generalni štab in njim podrobno proučevala položaj. Nemci so-poslali na Kreto n na nekatere Dodckaneške o-i.oke močna ojačanja specialnih Čet. Na Kreti se nahaja baje nejmanj tri ln pol divizije, a na vseh Egejskih otokih cenijo silo nemškega vojaštva na najmanj osem divizij. V ... — SMRT SLAVNE PEVKE MILKE TRNINE (Časopisi te dni prinašajo vest o smrti mords najslavnejše hrvaške in jugoslovanske operne pevka, Milke Trnine, ki je umrla leta 1941 v Zagrebu v svojem 7ft. letu. Zaradi vojnih razmer jo ta vest šele zdaj prispela sem< New York Times ln New York Herald tribune sta priobčila precej obširne članke, posvečene pokojni umetnici. lrimašamo Izvleček iz New Vork Herald Tribune): Milka Trnlna, sbpranlstka, ki je bila v letih 189b do 1904 ena najslavnejših pevk Metropolitan Opere, je pred akoraj dvemi lati umrla v Zagrebu, Jugoslavija. Njena prijateljica in tudi sUvns pevka Zlnka MU^nov je prejeU to vest iz JugosUvije zaradi vojnih razmer šele poldrugo leto pozneje. V letu 1933 je pokojni HaJle Selaslje koaferlra a člani ameriška vojaške ralalje. Lawrence Gilman, glasbeni kri tik New Vork Herald-Tribune, dejal o tej pevki, da je bila ena največjih umetnic, kar jih je MetropollUn Opera sploh kdsj imeU. Milka Trnlna je bila rojena v Begiču na Hrvaškem ln je pela Ob koncu januarja je bilo na' na Dunaju, v Gradcu, Bremenu Gorenjskem več spopedov med in Monakovem Ur odšla nato v erilci in nemškimi vojaki. Tež- j New York. Po, svoji Vrnitvi v d boji so se vršili v bližini Je-; Evropo je pele v Queens Hallu senic. in v Covent Gardenu v Londonu. V Ljubljani pe laški teror raz- j Bila je tudi v Beyreuthu ln v aeja kar naprej; vsak dan odha- Moskvi zs čaaa kronanja Niko-a po 30 oseb v konfinacijo. I laja IL Govor Večeslava Vilderja London, 17. marca (Radiopre-jemna služba.)—Angclška javnost in časopisje se spominjata pete obletnice okupucije Avstrije in četrte obletnice propasti čehoslovsške republike. LeU 1938 je Hitler vdrl v Avstrijo, zapedel Dunaj in z oboroženo silo uničil avstrijsko republiko, češ, da nemški narod mora biti zedinjen v Rajhu. Tq je bila njegova prva velika prevara. Avstrijska vlada jc takrat razpisala svobodno volitve; bal se je izida teh volitev, s katerimi bi se bil avstrijski narod brez dvoma izrazil proti zedinjen ju z Nemčijo. Zato je Avstrijo s silo okuplrsl. , Še mnogo strašnejšo prevaro n nasilje pa je Izvršil Hitler le-U 1939. Najprej je z zavratnim sporazumom v Monakovu razorožil najboljšo in najtrdnejšo demokratično deželo v Evropi, Čehoslovaško, ter nato s svojimi ogromnimi armadami preplavil njeno razoroženo ozemlje ln zasužnjil osem milijonov Slovsnov z visoko razvito kulturo ln močno narodno zavednostjo. Rszo-čarani Chamberiain je tedaj de-al, da bo nemški narod to svojo prevsro težko ln drago pltfčal. Takrat so se zkslepljunt Evropi prvič začele odpirati oči. Ko se je zrušile prva žrtev, Avstrija, je Izjavil Milan Stoja-dinovič: "Hvala Bogu, izginila je sosedna državica, v kateri smo imeli šest milijonov sovražnikov in dobili smo ss sosede 70 milijonov prijateljev." V tistih dneh sem se nahsjsl v Splitu in govoril na nekam sho-du, kjer sem dejal naslednje; .. "Ako smo 4na srečo' izgubili z avstrijsko republiko malega in slabotnega sosede, zato pa dobili novega, velikega ln mogočnega soseds, nemški rajh, ppUm ae bo naša 'sreča' še bolj razširila in povečala, kadar bo U nemški rajh razprostrl svoje meje preko Čehosloveškcv, Madžarske in Poljske, kajti Ukrat bomo Imeli za svoje sosede kar 100 milijonov 'prijateljev'! "Takrat nsm bo treba le še U-ga, da vse te 'prijsUlje' pozove-mo v svojo lastno hišo — tako ki naredila )o Je Ameriški vojaki sastpejo luknjo. v napade ne CaeekUnce. Iran bomo dosegli, da bo naša 'sreča' zaree popolna." Tako sem leU 1938 v Splitu ironično kofhentiral Stojadinovi-čeve besede; najbrže se bo le peščica mojih živih prijatoljev spominjala tega govora, kajti časopisju je policija ponatis prepovedala. Zelo je škoda,'da Stojadinovl ča danes ni v Jugoslaviji, da bi užival grenka sadove svoje politike. Mnogo bolje je njemu, ko šivi v internsclji ns Mauri ciuau, nego je Nadlču, na njego-vem predsedniškem stolčku. ' Preteklo soboto sem prisostvoval ogroirtni manifesUciji v slav nem Albert Hallu, kjer so priredili vellksnsko proslsvo v čast obletnici nspada na Cehoslovsš-ko. Danes čehoslovaški narod ne potrebuje več propagande, ni mu več potrebnd naštevati svojih žrtev; ves angleški narod občuduje ln ceni u mali narod. > Na manifestaciji so defilirala organizacije In predstsvnikl naroda in vseh njegovih slojev. Vsi so pošljsli pocdrsve in poslanice čehoslovsškemu narrtdu in obljubljali, da Velika Britanija ne bo nikdar pozabila žrtev, kate* re je Čehoalovaška doprinesla v teku ta vojne. , Do pred kratkim ao Hitlerju e-vropaki narodi sami pomsgsrll, in sicer s Um, da ao drug drugega prodajali in včasih celo napadali, mialeč, da bodo na U način mogli odnesti zdrsvo kožo. Grenke izkušnje so jih podučile in bodo rodile bogate ssdove. Po vojni ne bo več izolscije ln vsakdo, ki bo poskušsl, ds znovs nsščuje evropske nsrode druge ns druge, se bo opekel. Združene Evrops bo skrbno pszils in branila svojo svobodo proti sllsm zls in suženjstvs. Glasovi iz naselbin (Nadaljevanje s I. tirani.j j Franka Kariaha iz Biwabika, Minn. V Domačih vesteh sem videla, da se je smrtno ponesrečil ns cesti a trokom Matt Zoran Iz Do Puova, UL Z nJim smo se dobro poznsll. kajti bil je poznan tudi med tukajšnjimi Slovenci. Preostali družini globoko sožsljel Mary Proeen, 288. Pojasnile k avta! neereAi DePiie. IlL—V Domačih ve-suh v Prosveti je bilo poročeno, da se je na cesti smrtno ponesrečil Mstt Zorsn, rszvažalec premoga. Kot Je razvidno Iz poročila v laaelUkem listu, je prišlo do nesreče Ukole: Mstt Zorah je po izvaji očividcev zelo naglo vozil a svojim trokom. Na križišču cesU 8 blizu Spring Valieyja je akoraj treščil v nasproti prihsjajoči avto. ki ga Je vozil 19-letni VVilbur Wolf iz McNabba, s kaUrim sta se vozili tudi dve mladi deUvki iz bližnje tovarne. Nesreči sU se očividno oba skušala izogniti Zoran Je na križišču tako naglo zavil trok, da Je z zadnjim koncem udaril v zadnji konec Wol-fovega avU, Pri tem pa je očividno zgubil kontrolo nad volanom, kajti nekoliko naprej je trok zleUl prek a ceeU in treščil v betonski podsUvek želez-niškegs viadukta Zoran Je bil na mestu mrUv. Sicer Je bil prepeljan v bolnišnico sv MartfareU, kjer pe je zdravnik le konsUtirel smrt. On Je bil član društva SNPJ. Zapušča *eno, tri hčere, dva sinova, od katerih je eden pri vojakih, enega vnuka, v sUrem kra Mučeniška pot slovenskega naroda (Iz Londona smo prejoli kratek pregled sijajno dokumentiranega članka o mučenlštvu Slovencev, ki je Izšel v ugledni angleški periodični reviji "Contemporary ReviewM. Ta študija izpod peresa ge. Lillian F. Oray daje angleški javnosti izvrsten pregled slovenske zgodovine ter jezične ln kulturne karakterlatike slovenskega naroda. Mnogo bo pripomogla k poznavanju našega naroda a atrani svetovne jav-noat!.—JIC.) ' Ga. Oray opisuje v vseh podrobnostih metode in napore osišča, katerega namen je popolno fizično uničenje slovenskegs naroda. V uvodu naglaša ga. Gray, da strašna usoda Slovencev še nI poatala dovolj znana In vsem svobodnim narodom na svetu popolnoma jasns. Glavni vtrok temu Je splošni nsčln nacističnih metod uničevanja pod-jarmljanih narodov. V karakterlzacljo Slovencev pisateljica navaja kot njihovo najznačnejšo lastnost, da so najmanj bojevit ln najmiroljubnejši slovanski narod, ki pa ja kljub temu ln navzlic svojemu majhnemu številu uspel, da ohrani svoio narodnost in saveat, da mu v žilah teče slovanska in nc germanska kri. Kljub svojemu izpostavljenemu položaju ln stoletja trsjajočemu preganjanju a strani sovrsžnlh in mogočnih sosedov je ohranil svoj narodni porios—ponos, ki le danes težki križ njegove narodne tragedija. Slovenci ao eden najbolj nadarjenih slovsnskih narodov in so še zdavnaj doumeli, da je zanje najtesnejša zveza s brati Ju-goslovsni, Hrvati in Srbi, naravna potreba in cilj vseh njihovih teženj; oni vedo, da bodo le na ta mičin doaegli ono neodvisnost od tujčeve vlsde in ono svobodo, katero po vsej pravici aahUvejo, V dokaz visoke kulture Slovencev navaja pisaUljica, da je odstotek nepismenosti v Slovo-ulji te za čass osvoboditve znašal le tri odstotke, dočim Ja imela Italija 2A odstotkov analfabe-tov; v sorazmerju s številom prebivalstvs so Slovenci Isdsjall ogromno več knjig, .kakor na primer iulija c!J Nemčija. V članku se nsvedeni fudl Še drugI značilni in važni sUtistični podatki, Na osnovi popolnoma zanesljivih podatkov naviaja pisaUljica sUahotne številke ljudi, de-portiranih na Poljsko in v Nemčijo, streljanja Ulcev itd. Pri-občeni so tudi podstki mednarodnega Kdečega križa, po katerih je bilo 8(ino otrok nasilno odvzetih njihovim staršem in Hlpeljanih neznsno kam. Atevi-lo oseh, katerih usods Je nezns-ns, znaša zdaj na tem malem ozemlju le 38,000. CVOVEMSKA NARODNA PODPORNA JCDNOTA Ju pa aestro. Leta 1910 se je poročil v La Sallu s Ano Potočar, zadnjih 19 le« 0* Je živel v De Puevu likov je Ana Akimovna , poznala. Bila je odurTJ nezdrava hiša. ' "Temu dam denar," «* i "Pošiljala rnu * > rajši mu jih nesen, , bo nepotrebnih razToV. "Da", je razmišljala In ^ denar v žep. "Poglej je morda oekrbim na u L, način dekletca." ' * "Veselje ji je napolni pozvonila je in ukazalanj, Ko je sedla v sani, je bil 7 zvečer. V vseh tova^ slopjih so bila okna žarfa svetljens, zato je bilo pros dvorišče zelo temno—fi, in daleč doli na dvorišču , skladišč in delavskih bari žarele električne svetilke. (Dalje prihodnjič.) Gledal je — preko svetiljke, široko razprtih vek. Iz očesnih duplin mu je bleščala motna, mokra belina, prepredena s tenkimi krvavimi žilicami. Le v vnanjem kotu desnega očesa se je tupatam pojavila šarenica in zopet tonila. 'Tema ...! Ne vidim .. .! Glava me boli, — razletela se bol" Kričaje se je zgrudil. Alenka ga ni mogla dvigniti Klicala je na pomoč boga, sosede. Zaman; nihče je ni čul. Sesedla se je k njemu in mu močjla lice s mizami. "Glava, glava, moja uboga glava . . je hro-pel venomer. Dvignila se je in je, zaklenivši vrata za seboj, hitela po zdravnika. Cdravnik je prišel takoj. Vbrizgnil mu je pomirjevalno tekočino. Nato so ga položili na posteljo. Trenutno se je umiril. Ce ti je usojeno, ti je ueojeno. Že od rojstva! Saj Dolf ni veliko grešil! Bil je pač še mlad, lep in vesel človek; nikakor pa ne tak, ds bi smel kazati za njim s prstom: — Glejte ga! Koliko jih je: — ostudnih pijancev, pomočnjakov, brezstldnih bsbjekov! Se na stara leta so za pokoro soseski. Dolfa pa je strlo prezgodaj! Podedovano? Nihče ni vprašal. Uioda. Verujte! Dolfu je bilo usojeno, on ps tega ni hotel pri-poznati. Zato je divjal, besnel. V bolnici niso opravili ničesar. Besnost se ga je lotevala vedno bolj pogosto. Hrepenel je po svetlobi, obupan si je mesaril roke in rjoveL Morali so ga zvezati. Bil je z glavo ln z nogami okoli sebe, — morali ao ga krotiti s silo. In ko ni bilo nobene pomoči več, so ga odpeljali v blaznico. Propadel je hitro. Za dva meseca je krenil Doli iz brezdanje teme... Spregledal je ln njegove oči so ugledale novo, neminljivo, veliko svetlobo. PUHA v ■ ^v "Za'božič kupim purico! Pomisli: par starih cunj mu dam, in pura bo v hiši. Ali ni to imenitno? Za, praznike jo bomo porodili in obirali boste belo in črno meso, ds bo veselje. Sosedovi jo že imajo in tudi jaz jo hočem —" Skomignil sem lo z rameni in po plohi prepričevanj sem pripomnil, da jo Bosanec opehari, če ne bo dovolj oprezna. Teden dni pred božičem sta sklepala kupčijo, namreč kupec-žena moja in brkin, Bosanec lokavi, kot prodajalec. Žena je vrgla na mizo še prav čeden moj telovnik, sinovo pelerino, ki je šla že davno v penzijon, in priložila lepo zravnano rjavo ruto. Spogledali smo se. "Nemojte; to je premalo/' je zajavkal Bosanec in stisnil belo purico pod pazduho, da je žalostno zajavkala. Žena se je zasukala na peti, izginila v spalnico in se povrnile s kupom obleke. Nsvrgla je še ene hlače, še eno suknjo, par starih čevljev. "Premalo!" je zajavkal Bosanec in žena je dodala stsr klobuk, še otroško krilo in — "Se mojo uniformo dodaj in salonsko suknjo! Celo posteljo priloži, saj spiva lahko na eni! Čaj, grem h "Balkanu", c^a bo lažje odpeljal!" Jezen sem odšel in ju pustil, da sta nemoteno barantala. Ko sem se opoldne vrnil, je bils spalnica napol prszns, družina pa vsa srečne. "Pula, pula, kav, kav!" se je razkoračila pred menoj mala Beka, ki sicer vedno veka in je tle-skala z ročicami. (Dalje prihodnjič.) (Se nadaljuje.) Alenka je bila zadovoljna z njim ves mesec. Mož je živel kot menih, prav nikamor ni zahajal. Izprosil si je bil počitka za več tednov. Prežel je doma. In res: oči so se boljšale. Tudi zdravnik v mestu je to potrdil. Dolfu se je vračala dobra volja in — dolg čas. Dolf je očala že — odlagal, begal je po sobi ves nemiren in nekoč je morsl po nujnih opravkih iz hiše. Drugi večer zopet, tretji zopet. Žena je pokleknila predenj, on pa je govoril smehljaje se: "Saj se oborožujem z očali! Veruj mi: prav nič ne čutim, vidim prav dobro. Nič ne govorim, samo poslušam, da zvem kaj novega. Veš, kadar se mi pa nekoliko zamegli, — se takoj dvignem; tedaj pa — hajdi domov! Saj nisem bedak." Dolf je odšel z ženo k prvi plesni veselici. Hotoma je pozabil očala doma; z očali se vendar ne pleše! Početkom je posedal med starejšimi gospodi v strsnski sobi. Ni strpel; orkester ga je kaj kmalu zvabil v dvorano. Že se je pridružil čakajočim plesalcem pod lestencem, v sredini. Marsikatero žensko oko ga je ošvignllo proseče, izzivajoče. Hipoma se je okrenii, po-drsal k svoji ženi in jo zasukal v gibajoči se kolobar. Branila se je, hotels se mu izviti. "Kaj nisi obljubljsl ln se zaklel, da ne boš plesal?" Kakor ds je ni slišal; završil je krog in se že priklsnjal drugi. Dolf je poživljal ples. Vse se je rsdovslo. "Dolf je zopet naš! Dolf pleše! Ps so dejsll, da je bolan." Neumorno je plesal ln se opravičeval zaradi nekoliko še okorele noge. Čctvorka, četvorka! Dolf je vodil ln vodil Jo je sijajno. Njegov finale! Razposajen vik in smeh; prek stolov so skakali, zašli so skoro ns cesto. Se nekaj belolasih gospa so zadrevlli in pritegnili v dehteči vrtinec! Med odmori je Dolf pil in pel. Glas mu je bil še vedno čist ln prožen. Vrstila ao se popevke, zdratrtce; kozarci so žvenketali. Dame volijo! Dolf je plesal dostojsnstveno kot general: Zvezd, pentelj, rož . .. ! že so mu jih pripenjale na pleča. Vzllc njegovi nekoliko otrdeli nogi so se plesalke pulile zanj. Žena je sedela pod zrcalom ln si grlzls ustnici. Povrh vsega je še pozabil na njo? Odšla je v stransko sobico ln čakala, čakala. Odšla je k njemu, ga prosila, rotila, da bi lla domov, on pa je bil gluh. S skrbnimi očmi je zaaledovala vsak njegov korak. Tesnobs ji Je legla na prsi. Že pozno v jutro, med redkimi plesalci je Dolf zdajci spustil plesalko ... Dekle se je opoteklo na stol. On pa je krilil, tipal z rokami po zraku, omshovsl kot pijan. Bledega, skrenjene-ga obraza je trepal z očmi v bleščeči lestenec. Potem je zakričal. Žena je prihitela in pre-stregla padec. Godba Je prekinila. Dvorana se je spraznila. Žena je kot otroka, držeč ga okoli pasu, peljala svojega moža domov. Jadlkoval je, da ne vidi ničesar, nič , .. Tešila ga je, da je še trda tema. A bilo je že svetlo jutro .. . Doma sc je vrgel na posteljo. Trepetal jc po vsem životu. •Trlžgi luč!" "Saj že gori." "Moj Bog? . Kje?" Planil je s postelje ln se boril z rokami. Popeljala ga je za roko k mizi. "Tu je luč" ... Ne vidiš?" Tudi ona se je vsa tresla, jok jo je dušll. Najzanesljivejše dnevne , lavske vaetl so v dnevnika-p sveti/' Ali Jih čltata vukl JMNO A SUt-MACtUNf OUN m HIS HANOf, a ealm and affldant American MP is guardlnf a group of res»cd looking Jap priaonera lnside a U, S. Armj transport plane. Tha Nlpponese, taken from ona of outer of tha Solomons group, are balag Sowa to tka South Pacific headquarters. night and wing their darta j them. Tha arrow tipa hare b impregnated with. liqiiid vi ignitaa aa it drla«. Scoretofbi are flred each night. If the vigilantes are csughi t are shot. . We in Attierica have eacapad horrore of occujjied Kun>pa i majr fight tha Naiii by \m i geroua methods. Tha leaat jrou can do ii to i« mora in United Statea War Ba WSS T4U> U. «. rr«M«rv l TISKARNA S.N.P.J --spre jama v tiskareko obrt spadajoča dela Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledsrje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih........ VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI .... Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne . . Cene zmerne. unUsko delo prva mh ' * / Pišite po informacije na naslov: snpj pri*ntery 2657-59 S. Lavmdale Avenue - - Chicago. Illlaok TEL. ROCKWELL 4S04 Po sklepu 12. redne konvencijo sa lahko naroči aa Uat Proavetoia prišteje eden. dva. tri štiri ali pot člaaov b ona drušlne k eni »a«* nlni. List Prosveta stana aa vaa enako, aa šlaao ali nečlane IM« • eno letno naročnino. Kar pa člani Aa plačajo pri asesmentu tednik, ao Jim to prišteje k naročnini. Torej sedaj al vsroke. r*t da Je Ust predrag sa člane SNPJ. Uat Proavota Jo vaša lestalas a gotovo Jo v vsaki drušini nekdo, ki bi vad čital lisi vsak dsa. Pojasnilo:-Vselej kskor hitro kateri teh članov preneha bi tiči* SNPJ, ali če se preseli proč od družine ln bo zahteval ssm rn)}» tednik, bode moral tisti član lz dotične družine, ki Je tsko »kup* naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravniitvu in obenem doplačati dotično vsoto listu ProsveU. Ako tej« * stori, tedaj mora upravništvo znižati datum za to vsoto narode* Cona listu Prosveta Jot Za Zdruš. dršavo In Kanado SS.SS. Za Cieoro la Chicago Je J"l 1 tednik in ______________4JS I tednik In---------H! 2 tednika in................JJO t tednika la ---- 2 tednike in............ 2.40 9 tednike la--------- 4 tednike in................1JS 4 tednike la---— JJ 5 tednikov In___________ nič I tednikov in ...--------XM Za Evropo Je------------------JM® I »polnite spodnji kupo* priložite potrebno vsoto Moner Order v pismu in si narotite Prosvota. Uat. Id Je vete « Look! Listen! Live! PROSVETA SNPJ. 1M7 So. Laemdale Ava. Chicago. IU. PrUoieno pošiljam naročnino Naslov______________ Ustavite tednik In ga pripišite k naojl tlanov mojo drušinet Tventjr-fonr aehoOl children klUed and IS Injurvri! That wna the teti takan not ao long ago IjrfaUur* Ihe drtver of a seHnol hus ia oompljr wtth eafctjr rvgutn maaOl and aaSure hlmeetf that the waf waa etear before at-temptlng lo OroM a vnltroad grade eroaeiag. The aerident la Uteetratad open countrjr. with nothtag to ob-rirurt the drl ver s vtew of the approarhln* tram. He rame to a stop about M feet fmm the traek. then eUrfcrd over tha erooaiivg »hen tha traln vu ln ptaln vtew only two or three hundred feel aurajr. The National Safetj Counrll la eondurting a epeetal < ampai(n to Mop theae aeetdenU wh!ch arery day dvlajr 38 tratita a total ot 22 hanrs a damagtng t>U/w to th« ■aU.ua war transpurtaUon etforL v I