Posamezna Številka Din 1*50.
Št. 40.
V Ljubljani, v soboto IS. februarja 1924.
Poštnina v gotovini
Leto I*
NAROM
Izhaja vsak dan ziutraj, izvzemši pondeljke. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25.
Neodvisen političen list.
-------------o---------------------
Uredništvo: Wolfova ulica št. 1/1. — Telefon 213. Upravništvo: Marijin trg 8. — Telefon 44.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem Ček. uradu št. 13.633.
NaS Aeroklub.
Kakor za stavo ponavljamo vedno in vedno svojo staro napako. Ko je rešilno edino dejanje, se zatekamo k frazam, ko more pomagati samo še težka žrtev, uporabljamo papirnat protest. Ni čuda, da izgubljamo potem vsako bitko. Naš boj v jadranskem vprašanju je živ dokaz te naše napake..
In kar je najhujše: Noben poraz nas ne izuči, nobena katastrofa nas ne vzdrami! Zgodovina ravnokar sklenjenega sporazuma z Italijo dokazuje to iznova. Zopet kričimo na vsa usta, da ne sme skupščina ratificirati sporazuma, da nc sme naš narod priznati v Rimu sklenjene pogodbe! Skratka, cel arzenal najbolj bleščečih besedi uporabljamo, da bi ves svet videl naš poraz.
Tudi najbolj glasnim protestantom Pa niti v glavo ne pade, da bi jasno Iti razumljivo povedali, kako naj vržemo Italijane iz Reke, če je nočejo oni zapustiti Ali naj pričnemo z vojno? Pa smo sploh nanjo pripravljeni?
Ni treba na ta vprašanja še posebej odgovarjati, vsa javnost požna odgovore le predobro! Komu v korist p£ naj bo torej rožljanje z maščevanjem! Komu v prid naj bo izzivalno govorjenje!
Ampak nesreča še davno ni izčrpana. V istem hipu, ko grozimo proti za-padu, pa zahtevamo v Beogradu odpravo militarizma in se ponašamo v vlogi pacifistov. Ali naj gredo vsled tega našega zločinskega luksuza, kar je za nas pacifizem, naši fantje v slučaju vojne, golih rok na žične ovire? Blaznost je, kar delamo!
Kakor otroci se obnašamo, obenem pa se trkamo na prsi in prezirljivo gledamo „na našega zapadnega soseda. S kakšno pravico, kažejo sledeča dejstva.
Ko je Italija sklenila z nami zmagovit sporazum, to pravimo namreč mi, ko je sklenila sporazum z Jugoslavijo, ko je svoj mednarodni položaj zelo utrdila, tedaj je ona vseeno povišala svoj vojni proračun za 100 milijonov lir. Ali ie še treba, da vprašamo, kaj smo pa štorih' mi?
Italija je imela koncem leta 1923. 750 letal, leta 1928. jih hoče imeti 4030. Kakšno pa je stanje naše aviatike, kakšen pa je naš načrt?
Ni še tako dolgo od tega, ko so ustanovili v Ljubljani idealni inženirji Aeroklub. Na ustanovnem občnem zboru je inteligenca s svojo odsotnostjo blestela, dočim je vojska in pa mladina, delavska v najčastnejši meri, rešila svojo dolžnost.
Komaj po dveh mesecih se že nihče več za Aeroklub ne meni. Ali ne bi bilo stokrat pametnejše, tisočkrat učinkovitejše, če bi vsi ti, ki so se zaradi sporazuma z Italijo razburjali, darovali raje dinar za Aerokiub in poskrbeli, da bi mogli na dan podpisa rimskega Pakta javiti časopisi svetu: Kot odgovor na aneksijo Reke je zbrala Ljubljana za en aeroplan, Zagreb za dva, Split za enega itd. Ne pomaga nober.o Prikrivanje, resnica ostane vedno ena in ista, ta namreč, da je samo v dejanju rešitev, da je le v žrtvi spas!
Silno razkričan je pri nas militari-2em in kljub temu pišemo mi, ki se ponašamo s tem, da smo tako miroljubni, da smo pripravljeni mir tudi braniti, za *>§ Aerood»ed.
Stvar je v tem, ker je Aeroodred kul-u*na ustanova prve vrste. Narodi brez ,.e'e*nic so narodi zadnje vrste. To ve-danes. Čez leta bodo narodi brez
r°Planov narodi zadnje vrste.
In med te se uvrstimo, če ne skrinjo za razvoj naše aviatike. Ne požar mio nikdar, da ustvarja aviatika naj-^nejša, najhitrejša prometna sredstv! žni e k°nkurence ne bomo več zmo-tiko «i1)01110 P^eli graditi svojo avia-tiko ž tedaj> ko bodo drugi imeli avia-da„a e dograjeno. Danes nam je še renoo l?0^nost> ^ Poskusimo s konku-
i2Vedemnees1*)rno delavni> da >° tudi siti ne h«‘ e nar let — in niti Posku-
Danag^0	“ konkurirati,
rikarnizma u doba je v znamenju air.e-ki napne dn	vzdržl se samo
dela ves teden ^inosti svole sile- kl
je nedelja dan Vj:umorno’ ** mu
črpujočega uživ?nia w ’ “? v- el°f
volj zdrave živ?e k u°t' ‘J™ S"
ce in kar je gR0 T	m‘M‘
1;.	„ vn°- dovoli močno vo-
lje, ta j# za amerikanizem goden, tega
Parlamentarna situacija.
Beograd, 15. februarja. (K) Sinoči ob 6. je predsednik demokratskega kluba Davidovič posetil v jugosloven-skem klubu dr. Korošca, kamor je bil povabljen tudi podpredsednik muslimanskega kluba dr. Hrasnica. Gospodje so konferirali približno pol ure o bazi, ki se naj določi za delovni program opozicije. Načelniki opozicionalnih strank se danes popoldne sestanejo, da nadaljujejo pogovore. Zdi se, da je zadeva sporazuma v splošnem že rešena, treba ie le še, da glavni odbori posameznih strank to odobre. Vodstvo slovenske
ljudske stranke bo v kratkem sklicalo sestanek, katerega se bosta najbrž udeležila dr. Korošec in Kulovec. V soboto odpotujeta v Ljubljano. Kakor se je včeraj trdilo v parlamentarnih krogih, pride debata o sporazumu z Italijo \ ponedeljek na dnevni red, o čemer se pa dvomi. Govori se, da dr. Korošec ne pojde v Ljubljano, ampak, da ho dr. Kulovec sam rešil potrebne posle. V političnih krogih smatrajo, da pojde dr. Korošec v nedeljo v Zagreb, kjer bo imel sestanek z Radičevo stranko.
Italijanski predlogi nesprejemljivi.
Beograd, 15. febr. (K) Italijanska delegacija je predložila naši- delegaciji že v Rimu izdelano konzularno konvencijo med našo državo in Italijo. Kolikor se je moglo doznati od oses, ki so imele priliko razpravljati o tej konferenci, zahteva Italija velike koncesije v vprašanju prometa italijanskih državljanov na našem ozemlju, kakor tudi v različnih trgovskih in industrij-
skih vprašanjih. Konvencija govori o reciprociteti naših državljanov, ki bi jim služila v isti meri kakor Italijanom, ako konvencija stopi v veljavo v obliki, kakor jo je predlagala Italija. M sii se da italijanski predlog in tudi motivi te konvencije za nas niso sprejemljivi in da bo v tem pogledu treba izvršiti več pomembnih sprememb, da ne bodo n?ši interesi preveč oškodovani.
Macdonaldov program in Francija.
FRANCIJA JE HVALEŽNA TODA DVOMI.
Pariz, 15. februarja. (L) Macdonaldov program vsebuje točke, ki jih ne more Francija sprejeti brez zadoščenja. Radi tega je večina tiska mnenja, da ima angleški premier dobro voljo, vendar pa računa z danimi dejstvi. Tako pravi »Figaro«, da bi morali biti optimisti, da bi smeli reči: je krasna obljuba! Macdonaldo že vidi razširjeno Društvo narodov in sprejet sporazum o razorožitvi. Lahko bo tako. Toda treba je vpoštevati podrobnosti. Morda bo dobra volja narodov uresničila njegova pričakovanja.
»Temps« pravi, da so bile Macdo-naldove besede sprejete v Franciji z veliko prisrčnostjo. Njegova dobra volja je že rodila prve plodove in v treh tednih, odkar vodi Foreign Office (zunanje ministrstvo) delavska vlada, so znatno napredovala dela za ureditev železniškega obrata v kolnskem okraju in razmer v Palatinatu.
»Macdonald — nadaljuje: ,Temps’
je govoril s takim zadoščenjem, da se ga bodemo trudili povrniti, ker hočemo ohraniti dobro ime Francije in doprinesti žrtve za splošno pomirjenje. Obžalujemo smrt onih. ki so padli v Pir-masensu. Ako ministrski predsednik tako lepo vabi k sodelovanju, se ne bo noben Francoz branil nuditi prijateljsko roko in rekel: delajmo.'Metode, ki jih želi Macdonald uveljaviti za pomirjenje, so zelo# demokratične. Toda uspešne ne bodo. dokler ne bodo imeli vsi narodi res demokratičnega režima.«
Macdonald je omenil ideal miru in pravičnosti. Vprašanje je. dali bo mogla Francija nuditi sredžtva, ki jih bo Macdonald odobraval.
Tudi Baldwin, ki je zelo megleno kritiziral obnovitveni načrt Macdonaldov, je priznal njegovo prijaznost do Francije. Zadovoljen je bil, da se glede francosko-angleškega razmerja išče ono, kar druži in ne kar razkraja.
Delavsko zavarovanje.
Beograd, 15. febr. Včeraj se je vršila v uradu za zavarovanje delavcev anketa o tehničnem izvajanju zakona c zavarovanju delavcev. Sklenilo se ‘e, da se celi elaborat o tem pošlje osrednjemu uradu v Zagrebu v eventuelni sprejem. Vse odredbe se imajo gibati v duhu zakona o zavarovanju delavcev Značilno je, da zahtevajo delodajalci uvedbo delavskih knjižic.
Razmejitev pri Reki.
S u š a k, 15. februarja. (Z) Naši in italijanski delegati za razmejitev so že stopili v medsebojne stike. Službena pogajanja pa se vendar ne bodo začela tako dolgo, dokler se ne ratificira v Beogradu italijansko-jugoslovenski sporazum. Včeraj so vrnili nekateri člani naše delegacije obisk italijanskim delegatom, nato pa so bili sprejeti tudi od vojaškega guvernerja Reke, generala Giardina na zelo prisrčen način.
PROTEST PROTI EGIPTOVSKI
VLADI OD STRANI CARTERJA.
London, 15. februarja. (L) Pripetil se je arheološki spor, ki bo lahko imel politične posledice. Howard Carter, ki nadaljuje dela razkritja Tuthan-kamenovega groba, se je čutil po egiptovski vladi prizadetega in je dela ustavil.
bodočnost je zasigurana. Ni slučaj, da je Amerika danes prva, zakaj najboljši vseh narodov so se izseljevali in zato ustvarili — amerikanizem.
Naj bo še tako nekomodno, tudi mi se bomo morali odločiti za amerikanizem. Delo za naš Aero - odred pa je prva preizkušnja našega amerikanizma, prvi temelj naše sigurne bodočnosti, ker Aero - odred je dejanje — protesti proti ratifikaciji pa so — fraza.
Teh pa je bilo v resnici že dovolil
PORUHRSKA ZASEDBA PRED PARIŠKO ZBORNICO.
Pariz, 15. febr. (K) (Havas) Poslanska zbornica. Finančni minister D.‘l-la Steyrie je nastopil proti predlogu, da se izloči tretji člen zakonskega načrta o 20% zvišanju davkov. Ko je na kratko opisal razvitek meničnega tečaja, je minister odgovoril na to, da sta postali Francija in Belgija zaradi svoje poruhr-ske politike predmet sovražne in laž-njive propagande. Francija je srečna, da more pri tej priliki dokazati svojo solidarnost z zavezniki. Nemška in mednarodna propaganda je po svetu razširila vest, da se Francija v Poruhriu zaradi par kosov premoga uničuje. V resnici pa'so dohodki dosegli že 1010 milijonov, za leto 1923 pa je iztirjati še 358 milijonov, med tem ko iznašajo izdatki za zasedbo 863 milijonov.
OBLETNICA EDISONA.
Zanimive izjave.
Pariz, 15. februarja. (L) V pon-deljek je praznoval Edison 77 letnico svojega rojstva. Na vprašanje nekega novinarja je izjavil, da ne bo mogel radij nikdar nadomestiti telefona in brzo-java. Istotako ne bo mogel zračni promet nadomestiti železniškega in paro-plovnega in nikdar ne bo človeštvo doseglo zveze s planeti.
BOLEZEN TROCKEGA.
Moskva, 15. febr. (K) Zdravniki, ki zdravijo Trockega izjavljajo, da ie vzrok njegove obolelosti splošno oslab-ljenje organizma, katar bronhialnih žlez, oslabelost srca in lahka pokvarjenost želodca. Pričakovati je, da bo popolnoma ozdravel v dveh do treh mesecih. Sedaj mu je j>otreben popoten mir. Svoj odmor bo preživel v Stihum-kale aa Kavkazu. (W)
VolilnO gibanje v Italiji.
Rim, 15. febr. (L) Petorica fašistov-skih prvakov, ki se je pečala s kandidatnimi listami, je končala s svojim delom in predložila ministrskemu predsedniku Mussoliniju kandidatno listo. Pri izbiranju kandidatov se Je ozirala na osebne vrline in na krajevne razmere. Znano je, da si hoče Mussolini še enkrat ogledati imena vseh teh kandidatov. Začenši z včerajšnjim dnem je torej končnoveljavna odločitev odvisna od njega. Mussolini si je predvsem ogledal kandidate Julijske Krajine.
Zanimivo je, da je prepustil bivši ministrski predsednik Orlando Mussoliniju, dali ga hoče kandidirati, ali ne.
Mussolini je to rade volje storil. Poslat mu je brzojaVko, kjer pravi, da je brez vsakega nadaljnega razmišljanja uvrstil njegovo ime v večinsko listo, ker ve ceniti njegove zasluge za italijanski narod.
Nadalje je Mussolini pregledal še nekaj drugih kandidatnih list. Poleg aktivnih fašistov kandidirajo ugledne politične osebnosti, ki niso organizirane v fašistovski stranki. Mussolini je pri tem računal, da mu bodo taki kandidati pripomogli k sijajni zmagi. Obenem je hotel svetu dokazati, kako globoke korenine je zajela tekom kratkega časa fa-šistovska stranka. Kajti večina zbornice mu je itak zagotovljena.
Posolilo Madžarski.
Izjava groia Bethlena.
Budimpešta, 15. febr (K) Da bi razpršili vznemirjujoče vesti, ki so se v zadnjem času razširile med madžarskim občinstvom glede stanja o pogajanjih o inozemskem posojilu, je objavil grof Belhlen potom madžarskega dopisnega urada izjavo, v kateri se pravi med drugim tudi to: Vsled vesti, razširjenih med prebivalstvom iz sebičnih nagibov, moram na podlagi došlih mi poročil ugotoviti, da ni nikakega razloga za skrb v vprašanju posojila, in Ja bo reparacijska komisija v kratkem roku ugodno rešila vprašanje posojila,
CEŠKOSLOVAŠKO-NEMŠKI
DOGOVORI.
Berlin, 15. februarja. (K) Razgovori med nemško in češkoslovaško vlado glede ureditve nekaterih visečih gospodarskih vprašanj bodo.danes končani. Tozadevni zapisnik je bil danes podpisan. Istočasno so bile med obema delegacijama izmenjane note, v katerih se tudi v. naprej zagotavlja medsebojna največja ugodnost. (W)
ZAŠČITA ANGLEŠKE INDUSTRIJE.
L L o n d o n , 15. februarja. (Reuter.) Spodnja zbornica je odklonila z 290 proti 103 glasovom resolucijo konservativcev, v kateri se naglaša potreba, da ■ se angleška industrija čim bolj zaščiti in izraža želja, naj bi se proučavanje tega vprašanja poverilo posebnemu odboru strokovnjakov. Trgovinski minister je nastopil proti temu predlogu.
DELO IZVEDENCEV.
London, 15. febr. (D) »Dai!y Mail« poroča iz avtoritativnega tira, da bo prvi komite izvedencev predlagal sledeče tri točke: moratorij za reparacijska plačila, vzpostavitev civilnih oblasti v Poruhrju in odpravo carinske meje med zasedenim in nezasedenim nemškim ozemljem.
K SPOPADOM V PORENJU.
Pirmasens, 15. februarja. (K) Število žrtev, ki so o priliki krvavega klanja prišle ob življenje, se ceni na 20 oseb. Med temi je 16 separatistov in 4 civilne osebe. Del separatistov, ki so tukaj ostali, je bil sinoči pod francosko zaščito v avtomobilih odstranjen iz mesta. Nadaljnji del pa se nahaja pri tukajšnji policiji v priporu. (W)
ANGLEŠKI POSLANIK V RUSIJI.
London, 15. februarja. (K) Diplomatski poročevalec lista »Daily Tele-grapha« je doznal, da nikakor še ni gotovo, da bo O’ Grady postal angleški veleposlanik sovjetske Rusije, kakor je to bilo spočetka nameravano. Mogoče je, da bo določen za kako drugo vplivno mesto.
ODGODITEV FRANCOSKIH VOLITEV.
Pariz, 16. februarja. (K) Kakor poroča »Ouotidien«, je včerajšnji ministrski svet z ozirom na pričakovano dolgotrajnost finančne debate v zbornici in tudi v senatu pretresal odgodi-tev volitev v zbornico do 11. maja (W)
Radi prekinjenih telefonskih in telegrafskih zvez z Beogradom nismo mogli kljub vsem naporom danes dobiti najvažnejših vesti iz Beograd?
Volilna borba v Ameriki.
New York, 14. februarja. (D) Predsednik Coolidge je imel v torek, velik govor, v katerem je govoril tudi o zunanji politiki Amerike. V tem govoru, s katerim je Coolidge otvoril ve-liko borbo v Zedinjenih državah, je ameriški predsednik poudarjal, da se ni zgodilo po zadnji poslanici ameriške vlade ničesar, kar bi moglo izpremeniti smer ameriške zunanje politike. Toda Coolidge je še posebno naglašal, da nikakor ne smemo pozabiti, da so se sedaj tekom časa politične razmere zasukale tako, da je postalo upanje za. rešitev evropskega problema sedaj mnogo večje in da ima to upanje tudi mnogo večje avspicije na ugodno iz-, polnitev, kakor kdajkoli poprej. V vprašanju rešitve evropskega vprašanja sodelujejo tudi tri važne ameriške osebnosti, ki bodo gotovo storile važno delo v tej zadevi. Glede redukcije Obor roževanja naglaša Coolidge potrebo, da se mora vsaka država pobrigati za obrambo svojih mej, dokler ne bodo v tem vprašanju vse države edine. Dasi-ravno po izjavi Coolidgeja še ni prišel čas za vsesplošno razorožitev, so vendar Zedinjene države pripravljene vsak čas, da se vprašanje razorožitve definitivno uredi.
Težkofe Macdonaldo-vaga kabineta.
London, 15. febr. (L) Delavski kabinet se nahaja v težavnem položaju, čeravno sodijo delavski krogi z ozirom na Macdonaldovo izjavo, da ne bo podal ostavke radi malenkostnih vprašanj, precej optimistično. Govoriti o krizi je preuranjeno, kajti minister za zdravstvo, čigar delo je obsodil vodja liberalne stranke Asquith, je postopal na lastno roko. Ker pa je celokupno ministrstvo odgovorno za ukrepe- posa- . meznih članov, bi bila po naziranju" opozicije potrebna demisija ministra za zdravstvo. Vendar bi bila ta rešitev za kabinet fatalna in bo rajši izbralo kako drugo rešilno pot.
KONGRES PROTI TRGOVINI Z DEKLETI.
Gradec, 15. februarja. (K) V Sasu od 18. do 24. septembra t. 1. se bosta vršila v Gradcu mednarodna, medkori-fesijonalna in medpolitična svetovna kongresa proti trgovini z dekleti in proti reglementiranju prostitucije. Zvezni predsednik dr. Hainisch in zvezni kan-celar dr. Seipel bostafna čelu častnega komiteja. Na oba kongresa pride, kakor se pričakuje, okrog 200 delegatov % vsega sveta.
DanaSnje prireditve:
V Ljubljani:
Drama: »Beneški trgovec.« Red D.
Opera: »Faust.« Izv.
:h
Polian'nAlafke!ICa: >KaZalU' Cud° Smešnib
.Kino Ideal: »Norčave ženske«. Kolosa!* na drama iz Monte Carlo.
Kino Ljubljanski dvor: »Družina verii* nika urabiliča« ali »Siber«. V glavni vlogf LEE Parry. ,
V Mariboru:
Narodno gledališče: »Mogočni prstan.«
Izven.
Nočna lekarniška služba v Ljubljani:
Tekoči teden: Lekarna Prochazka na Jurčičevem trgu, Ustar na Sv. Petra cesti in .IgSt v Sp. SiSJtl.
Pred svetovno konferenco.
(Od našega stalnega pariškega dopisnika.)
Obložena z vsakovrstnimi dokumenti sta se vrnila oba komiteja v Pariz, Bruselj in London. Odbora sta izvršila v Berlinu koristno delo: malo je v Nemčiji merodajnih mož, ki bi jih ne bila zaslišala odbora, državni arhivi so jima bili odprti, največje družbe in hanke so jima predložile svoje bilance. Rezultat tega splošnega pregleda nemškega gospodarskega in finančnega življenja se more s pariškega stališča smatrati kot ugoden. Pa tudi z nemškega stališča. Prvič so prišli v Nemčijo strokovni izvedenci, katerih edini interes je bil, ugotoviti dejanski položaj Nemčije. Bili so »objektivni« v najboljšem zmislu besede. Velenemško časopisje je hotelo vzbuditi strasti množic zlasti proti francoskima članoma, toda topot se je zmotilo tako temeljito, da je izgubilo voljo in veselje za nadaljue napade.
O podrobnostih rezultata se za sedaj Še ne more govoriti, ker so vsi tozadevni podatki le proste kombinacije. V začetku je obstojalo med ravnateljem Državne banke, »očetom« rentne marke g. dr. Schachtom in finančnim izvedencem »prvega komiteja« nasprotujoče si mnenje. Zadnji govor ravnatelja Državne banke, ki ga je imel v Konigsbergu, pojasnjuje, v čem je obstojalo tisto nasprotujoče Si mnenje. O. Schacht meni, da je edina rešitev nemške valute v tem, ako se projektirana emisijska banka na zlati podlagi vstvari v najkrajšem času in sicer v Nemčiji ter v zvezi z Državno banko in sodelovanjem mednarodnega kapitala. Mednarodni izvedenci pa hočejo predvsem poslati repara-cjjski komisiji poročilo in ji prepustiti zadnjo odločitev, povdarjajo pa že sedaj, da bi mogla emisijska banka na zlati podlagi le tedaj izpolniti svoj namen, ako bi bila popolnoma neodvisna od Državne banke in države, za kar bi bila najboljša garancija*, ako se ustanovi na nevtralnem ozemlju n. pr. v Cu-rihu. O. Schacht in izvedenci soglašajo, da ne sme priti rentna marka v stik z nobeno tujo valuto. Bila je velika pogreška, da se je v zadnjih tednih upe-Ijala v velikih množinah v zasedeno ozemlje. Kakor hitro Je prišla v stik s francoskim in belgijskim frankom, je padla njena vrednost.
Ta »stik« rentne marke s francoskim frankom, pa je imel naravno še neki drugi namen: povpraševanje po pariški devizi ni bilo v Nemčiji še nikdar tako veliko, kakor v zadnjih tednih. Državna banka je morala prvič nakazila v francoskih frankih strožje repartirati nego ostale devize. Celokupna nemška industrija je namreč odkrila, da predstavlja francoski trg naravnost idealni dobavni vir, katerega cene znašajo komaj tretjino ali četrtino nemških cen. Skoraj nemogoče je ugotoviti, do kakšnega
ap. Pariz, 13. februarja.
zneska so se v zadnjih tednih izvozile čez nemško mejo francoske surovine in polfabrikati. Dasiravno so podatki mnogih francoskih časopisov zelo netočni, vendar se mora reči, da je bilo v prvi dekadi t. m. kupljeno najmanj za 200 milijonov frankov raznega blaga predvsem vina,- usnja, živeža^ obleke in in-ksurijoznih predmetov. Osebno nam je znano, da so tri nemške veletvrdke pokupile vse zaloge tkanin v Alzaciji. Ni treba posebej povdarjati, da pomeni to za Francijo nevarnost, za nemško industrijo pa z ozirom na prihajajočo konkurenco na svetovnem trgu znaten napredek.
•
V minulem tednu se je odstranila zopet vrsta 4ežkoč, ki so obstojale med Anglijo in evropskim kontinentom, zlasti med Anglijo in Francijo. Predvsem je treba omeniti tragikomični pripetljaj Lloyd Georgeovih razkriti]. L!oyd George je na dan Wilsonovega pogreba sporočil svetu scnzacijonalno vest, da sta Clemenceau in predsednik ameriških Zedinjenih držav za časa njegove odsotnosti na mirovni konferenci sklenila tajno pogodbo glede okupacije Porenja. Francoska vlada je na podlagi priobčenih dokumentov energično protestirala, Lloyd George je zvalil krivdo na svojega časopisnega zaupnika, g. Macdonald pa je potom pariškega poslaništva izrazil svoje obžalovanje nad tem incidentom. V splošnem se more reči, da se razmerje med Quai d’ Or-say-jem in Foreign Officeom vsled te priobčitve ni poslabšalo in so se pogajanja glede Palatinata in železniškega problema v kolinski coni uspešno nadaljevala.
Macdonald polaga veliko važnost na zamišljeno svetovno konferenco. Te] konferenci smo se tudi v minulem tednu za par korakov približali. Med Nemčijo in Francijo so v teku pogajanja, ki jih vodi z dobrim uspehom novi nemški poslanik v Parizu, mladi in energični g. von Hosch. Predsednik Državne banke g. Schacht, ki vživa v Parizu velike simpatije, pride najbrže še ta teden ponovno v Pariz, kjer bo imel razgovore z vsemi merodajnimi in vplivnimi osebnostmi. Sicer smo od končno veljavne rešitve vseh vprašanj res še daleč, toda pomisliti je treba na veliko razliko med sedanjim in lanskim političnim položajem. Vsi prizadeti narodi so po mnogih zmotah spoznali, da je rešitev Evrope samo v široki solidarnosti. Vedno bolj se približuje dan, ko bosta poleg Anglije največja evropska naroda odločila o svoji notranji in zunanji usodi. Volilni boj se je že pričel tako v Franciji, kakor v Nemčiji in od izida teh volilnih bojev je odvisna bližnja bodočnost evropskih narodov.
Notranja politika delavske vlade.
Notranjepolitični program angleške delavske vlade ni vzbudil v delavskih vrstah prevelikega navdušenja. Laburistični tisk obžaluje, da ni bil parlament odgoden vsaj fe za teden dni. Ta čas bi po mnenju tiska zadoščal za izdelavo obsežnih hi važnih pačrtov. Toda naloge, ki jih Je Macdona!-dov kabinet podedoval po svojem konservativnem predniku so mnogo večje, da bi ie lih dalo rešiti v štirih tednih, kljub delovnemu veselju novih mož. Vlada ie že spoznala, da se socialistične teorile ne dajo udejstviti preko noči Njen organ je te dni priobčil odgovor ministra za Javna dela de-rutaciji brezposelnih, ki se glasi, »da bo ka-Tinet posvetil vprašanju brezposelnosti naj-
večfo pozornost.« Odgovor je lep in bi ga lahko dal najzagrizeneiši pristaš liberane stranke. Glasovi laburističnega tiska o da-lekosežnih načrtih proti brezposelnosti so pod pritiskom razmer utihnili. »New Sta-tesman« naravnost svari pred pret!ran’mi nadami in se posmehuje naivnežem, ki pričakujejo in zahtevajo, da mora vlada preskrbeti delo vsem brezposelnim v njihovih poklicih. Taki načrt' so sicer zelo pripravni za velika zborovanja, v praksi pa iz-gledajo nekoliko drugače
Zaenkrat ima vlada dovoli posla s tem, da s svojo po itiko prepreči izbruhe novih stavk, ki bi lahko zvišali število brezposelnih. 2e zadnja stavka strojevodij in kur-
jačev je postavila na cesto nad pol milijona brezposelnih Stavka pristaniških delavcev bi imela še mnogo dalekosežnejše posledice. Pogajanja s temi delavci so se nagnila na boljše in delavci so z ozirom na nepopularnost svojih terjatev znatno znižali svoje zahteve. Vlada se je drža a spočetka rezervirano, ko pa je prišlo do zopetnih velikih težkoč, se je čutila primorano posredovati.
Najbolj so dozoreli načrti za zakonodajno delo zbornice v ministrstvu za narodno zdravje. Stanovanjsko bedo hoče vlada odpraviti z zgradbo velikanskega števila delavskih stanovanj. Programni govor je mnenja, da bi delavci na ta način plačevali komaj 9 šilingov tedenske naiem-nine. Dosedanje vlade niso mogle tega storiti radi odpora stavbenih trustov. kakor tudi stavbenih delavcev samih. Minister za Javna de'a je stopil radi tega v stik predvsem z zadrugami in ie nato sklical konferenco njihovih zastopnikov in delodnial-cev. Vsi so mu obljubili svoje sodelovanje in izvolili komisijo, ki bo izdelala natarčne načrte. Izgleda torej, da so se sporazumeli glede zvišanja delavskega števila, zahtevali pa so dalekose^ua iamstva vlade g'e-de subvencij. S tem seveda ni zadeva še popolnoma rešena. kaHi tudi v 'Angliji je običaj, da se pri pogajanjih nekaj odbije.
Vlada je predvidela še en način za pomoč brezposelnim. Z velikimi krediti bo skušala oživeti trgovino. Toda sadovi tega načrta ne bodo nastopili takoj in treba bo gledati, da priskoči vlada brezposelnim na pomoč že prej Kako. tega programni govor ne pove. Storila bo pač to s subvencijami.
Anglija nam nudi torej lep vzgled današnje svetovne krize. Toda Angleži so preveč izkušeni, da «p ne bi zaveda'1, da ne obstoja hitro učinkujoči lek. Kako vse drugače je pri nas. kjer smo se navadili gledati na državo kot dobro založeno banko, ki je dolžna skrbeti, da bo vsakdo živel udobno. In vendar, kakšna razlika je med našo državo iti državo, upnico skoraj vseh evropskih narodovi
Iz Rusije.
Širjenje komunisHčne stranke. V Moskvi je bilo podanih J 8.139, v Petrogradu pa 10.071 prošenj za sprejem v komunistično stranko. O širjenju komunistične stranke je podal Zinovjev sledečo zanimivo izjavo: Po zmagi med buržuiskimi strankami v Ru-siii ne more komunistična stranka obstojati samo iz delavcev. Olavna naloga komunistične stranke je, da pridobi kmetsko ljudstvo, s katerim je treba na vsak način računati!
Malarija. V desetih mesecih 1. 1923 je bilo na vsem ozemlju Rusije zabeleženih
4,887.000	slučajev malarije. Zlasti je divjala malarija v severnih pokrajinah. Obenem se opaža silno širjenje tropične oblike malarije.
Italijanski Izseljenci v Rusijo. Krasln je Izjavil, da bo ena najvažnejših oos'edic rusko-italijanske trgovinske pogodbe naseljevanje italijanskih izseljencev v severno vzhodnem delu Rusije.
Podpore Izvenruskim komunist, strankam. »Izvestija« poročajo, da je bilo davčnim potom nabranih v Rusiji za »preganjane« komuniste izven Rusije 294.000 zlatih rubljev. Od te vsote ie bilo poslano komunistom v Nemčiji 102.000, bolgarskim 37.000, poljskim 20.000, rumunskim 4500, jugoslovanskim 1500, latškim 1200 in avstrijskim 2000 zlatih rubljev.	_
  _________________________________________
Na daljnem vzhodu.
Boljševikl v Mongoliji. Vlada ruskih komunistov v Mongoliji se je utrdila. Razni propagandni kurzi pri kemisarijatu za zunanje zedeve so dobro delovali in vzgojili celo vrsto Mongolov v dobre komunistične agente. Ti se sedaj nastavljajo v velikem številu v mongolskih uradih. Na čelu mongolske vlade je komunist Judin, njegov pomočnik je Rus Merkulov. Vojni minister pa je Mongo’ Mandažarov, ki je dovršil v Moskvi kurz vzhodnega oddelka in vrhu tega kurze pri rdeči vojn! akademiji. Njemu je prideljen Rus Iz gen. štaba, ki ima tudi odločujočo besedo. Mongolska vojska sestoji v glavnem Iz konjiče, katere je za eno brigado. Pehote je zelo malo. V vsem samo ena brigada, obstoječa iz dveh polkov po 750 mož. Moštvo brigade tvorijo, izključno Mongoli, oficirji so Rusi. Brigada je oborožena z repetlrkami. Poleg brigade obstoji še poseben 600 mož broječ ruski oddelek. Ta je oborožen s strojnicami in ima poleg tega še 2 topa. Mongolska vlada razpolaga s 50 avtomobili, od katerih sta dva oklopna. Glavni sedež vojske je v Urgl.
Milo Štibler:
Pismo Vuka Karadilfa knezu Milošu Obrenovlču.
(Nadaljevanje.)
Evo, približno na tak način bi se po nojem mišljenju mogli vsi nezadovolj-težl na slavo in korist Vaše Svetlosti tacfovoljlti. Tako bi Srbija postala po-lobna evropski državici; ljudje, ki v jjej živijo, ne bi več želeli postati poda-tiki drugih držav,4* nego bi celo vsak ujec, ki pride tja, želel podpadatl pod ijene zakone. Ako pa Vaša Svetlost istanete popolnoma pri dosedanjem na-tinu svojega vladanja^ tedaj se za vaše eprijatelje večja radost sploh ne more tajti in ne samo, da bodo znatni in polteni ujci zapustili Srbijo, nego tudi amkaišnji domači sinovi, ki so količkaj
'dW
h
* ko Je Karadžordže propadel, 90 mnogi *rbi zbežali v Avstrijo. A ko se pozneje ačeli vračati v Miloševo Srbijo, so se naj-aje vračali z avstrijskim pasožem, da bi pri akršnlhkoli dogodkih bili s svojim življe-fem hi Imetjem slgurnejši. Ko je Miloševa ttljava začela rasti, so mnogi opustili av-irijske pasože, da si • tem prihranijo go-ove izdatke. Ali ko »o spoznali, da srbska jiada ni bolja od turške, so zopet začeli tkati avstrijske potne listine Leta' 1831 je Utoš od takih Srbov, ki so' Imeli avstrijske iptrje, nasilno začel pobirati davek, kar ,<e Dvedlo dolge razprave med njim in mo-Khlkfc
znatnejši in veljavnejšd, bodo želeli oditi iz Srbije.44
Ako vi pri takem vladanju mirno dokončate svoje življenje ali vas kdo prisili, da date narodu in deželi dostojen ustav, tedaj se lahko zgodi, da se bo-
Džaku in Čarapiču4' v Srbiji postavljali spomeniki; vse druge pa, ki so za podobne prestopke bili od vas uničeni, se bo smatralo kot mučenike za pravico in svobodo srbskega naroda, za večje mučenike, nego bi bili, ako bi pa* dli na Mišaru ali na Deligradu4* ali na kake drugem kraju v boju proti javnemu sovražniku.
Od vsega srca želim, da Vaša Svetlost svojo slavo ne bi prepustili drugemu na preveliko svojo škodo in večno sramoto, kakor tudi na škodo in sramoto svoje familije, vseh svojih prijateljev in privržencev! Ta želja, resnična ljubezen, hvaležnost in vdanost Vaši Svetlosti, kakor tudi ljubezen do domovine so me pripravile do pisanja tega pisma. Mnogokrat sem se pripravi ial, a osobito I. 1830 v Kragujevcu, da Vaši Svetlosti o teh stvareh ustmeno go-
44 Samo 1. 1832 je cela vrsta uglednih dnevnikov, trgovcev in svečenikov zapustila Srbijo. To leto je odšet tudi Milošev zdravnik dr. Jovan Stejič.
“ Džak in Carapič sta ponovno poskušala upor proti Milošu I. 1825 in 1826. Džak ie 1. 1825 moral pobegniti v Avstrijo. Leta 1826 se vrne, toda Miloš ga ulovi 'n pogubi.
“ Kraji, kjer so se vršile bitke Srbov proti Turko«’
Konflikti s Kitajsko. Do komunističnega preobrata v Rusiji je spadalo vse ozemlje kitajske vzhodne železnice pod rusko upravo. Komunisti pa so se pod geslom proti aneksiji odrekli vsem ruskim pravicam v Mandžuriji in tako 90 dobili Kitajci zopet vso oblast tudi v Harbinu, velikem trgovskem središču Mandžurije. V zadnjem času pa so pričeli nastopati boljševlki proti Kitajcem precej agresivno in tako so uprizorili v Harbinu velikansko proslavo oktobrske revolucije. Proslavo so sicer kitajske oblasti prepovedale, toda boljševikl se za to niso zmeni'!. Prišlo je vsled tega do velikih pobojev. (Pripomniti je treba, da je Harbin popolnoma rusko mes*o in da je štelo po Kolčakovl katastrofi preko 1 milijon rebivalcev.i Vsled tega incidenta je poslal kitajski, v Harbinu poveljujoči general Čžu sovjetskemu poslaniku Rakitinu-
Braunau nerio, r kateri prav milo opozarja, da so take komunistične propagandne prireditve nedopustne. »Kaj bi rekli vi«, vzklika kitajski general, »če bi mi na vaši zemlji priredii tako provokacijo«? Pa ogorčenje generala je na boljševike le slabo upli-valo, kajti ti so zbrali ob meji nove vojake in nadaljevali s propagando. — Tako morajo boljševikl zopet osvajati to, kar so po preobratu po nepotrebnem zapravili. Da pa bodo uspeli, je jasno.- Redko naseljena severna Mandžurija je namreč tako razcepljena na razne stranke, da ne predstavlja nobene sile. Kitajska vojska pa je tako mi-zerna, da ni kos niti roparjem ob že.ezniški progi. Japonska, edini konkurent Rusov v severni Mandžuriji, pa se je umaknila in tako se obenem s komunistično propagando širi na Daljnem vzhodu tudi ruski upliv.
Bokova mirovna nagrada.
verim; toda razne neugodne okolnosti mi tega niso dopustile. A tudi sedaj sem o tem mnogo razmišljal, ker sem se bal, da. Vašo Svetlost ne bi razžalil in s tem vašo dosedanjo naklonjenost odvrnil od sebe, toda sem nazadnje z ozirom na korist Vaše Svetlosti in domovine prezrl in zanemaril svojo lastno korist ter sem mislil, da je koristnejše, ako vam vse to jaz povem v pismu, nego da vam isto jutri očitajo kaki Džakovci (t. i. pristaši buntovnfka Džaka).
S tem pismom se Vaši Svetlosti nikakor ne mislin vsiljevati za učitelja, nego izpovedujem samo svoje mnenja, ki ni nastalo niti Iz znanosti, niti iz izkušenj, nego samo iz dolgotrajnega razmišljanja o sreči in nesreči naroda in naše domovine.
Vsak človek obično misli, da je njegovo mnenje pravo in dobro; tako tudi jaz upam, da je moje mnenje, izraženo v tem pismu, istinito in da bi to odobrili če že ne od besede do besede, pa vsaj v glavnih mislih, vsi pametni ljudje, ki dobro poznajo stvari, o katerih je tukaj govor. Ako bi pa Vaša Svetlost vkljub temu moje mnenje nikakor ne našli za debro in pametno, tedaj vas prepokor-no prosim, da bi mi to cp<roct'li kot čin nespameti, a mene da bi tudi v bodoče zadržali v dosedanji milostivi blago-naklonjenosti. Ko vas za to prosim in vam poljubljam desnico in rob suknje, ostajam z največjim visokospošto-vanjem
Vaše Svetlosti prepokorni sluga Vuk Stefanovič KaradŽič.
V Zemunu, 12. aprila 1832. leta.
Eduard W. Bok, bivši založnik in urednik mesečnika »Ladies Home Journal«, je razpisal nagrado 100 tisoč dolarjev za onega, ki bi izdelal najboljši praktičen načrt, po katerem bi mogle Zedinjene države sodelovati z osta imi narodi za vzpostavitev in vzdrževanje miru. Došlo je nad 22 tisoč načrtov. Glavna zahteva je bila, da ne sme načrt obsegati več kot 5 tisoč besed. Jury je bila sestavljena Iz samih uglednih in odgovornih osebnosti. Predsednik je bil bivši državni tajnik in priznani mednarodni pravnik Root.
Jury se ip soglasno izrekla za načrt št. 1469. Pri tem je naglasila, da se je ozirala na politične, gospodarske In psihološke momente. Ime srečneža je bilo objavljeno 4. februarja. Dobil je takoj izplačanih 50 tisoč dolarjev, medtem ko bo dobil drugo polovico, ko bo odobril načrt senat. Obenem se je vršilo pred objavo imena ljudsko glasovanje o načrtu, ki je bilo izvršeno potom velikih časopisov, univerz, cerkvenih organizacij, trgovskih zbornic, hotelov i. t. d. Zaključeno je bilo dne 29. januarja. Te organizacije so dobile milijone glasovnic.
Vsebin?, nagrajenega načrta je bila v kratkem sledeča: Načrt ugotavlja v prvi vrsti dejstvo, da je ustanovilo pet šestin vseh narodov ali štiri petine vsega človeštva svetovno organizacijo z namenom, da pospešuje mednarodno sodelovanje in vzpostavi svetovni mir. Edina pot, ki jo morejo zasledovati Zedinjene države je torej sporazum s to obstoječo svetovno organizacijo, z Društvom narodov. Zedinjene države sicer že sodelujejo v nekaterih komisijah Društva narodov, ki zasledujejo dobrodelne namene: sicer pa samo neuradno in s posvetovalnim glasom. Nastane torej vprašanje, kako bi se to sodelovanje razširilo v obliki, ki bi odgovarjala ameriškemu narodu. Na to vprašanje odgovarja izdelova-telj načrta, da bi Zediniene države svoje sodelovanje lahko razširile tudi na druge dobrodelne in tehnične komisije Društva narodov, ne da bi načeloma spremenile
svoje dosedanje politike. Nadaljni korak v isti smeri bi bila priključitev stalnemu mednarodnemu razsodišču pod pogoji, ki sta jih označila državni tajnik Hughes In predsednik Harding februarja meseca 1923. Načrt pravi dalje, da je opažati neko spre-membo v nazorih o Društvu narodov. Danes ne pričakuje nihče več, da bo svei Društva narodov razpolagal z armadami in brodovjem, temveč vse se zaveda, da je moralna sila Društva narodov, ki se uveljavlja potom javnega mnenja, dovolj močna, da prepreči konflikte. To pa zlasti s tem, da objavi vse dokumente. Pomembno v razvoju delovanja Društva narodov je tudi, da se noče savet mešati v ameriški spor. Očividno je, da namerava prepustiti vodstvo novega sveta Zedinjenim državam, kar znači, da respektira Monroevo doktrino. Zato naj se vlada Zedinjenih držav pooblasti, da se pod gotovimi pogoji udeleži dela Društva narodov. H koncu naj še omenimo, da je Izdelal ta načrt strokovnjak za mednarodna pravna vprašanja, Lever-moore.
Objava tega 'načrta je mahoma obudila vso diskusijo za in proti Društvu narodov, kajti nasprotniki Društva smatrajo Bokovo mirovno nagrado za tajno propagando za Društvo narodov. Medtem pa Je senat pred kratkim sprejel resolucijo senatorja Reeda, ki zahteva ustanovitev senatnih komisij za proučavanje vseh vrst propagand, ki bi se vodila v svrho vplivanja na zakonodajo. Na ta način bo pre iskana propaganda za sovjete in propagan. da v korist Melonšenemu predlogu o reviziji davkov, ki je, kakor znano, propadel. Nespravljivi nasprotniki Društva narodov so tudi. dosegli, da se je pričela s Bokovim podjetjem baviti taka senatna komisija. Dosedaj sta bili zaslišani dve priči, g. Bok in gdč. Lape, tajnica Jury-ja. Ugotoviti pa ni mogla nobene nerednosti aH protizakonitosti. Toda nasprotniki Društva narodov omenjajo dejstvo, da ne more pri-soiilo nagrade vzbuditi nikakega presenečenja, ker je bila Jury sestavljena iz privržencev Društva narodov.
Iz grSke politike.
Komaj Je Venizelos nekoliko uredil grški državni aparat in s svoiim ugledom pripomogel do umerjenja razburkanih političnih strasti, je že odstopil. Težko je odgovoriti na vprašanje, dali le njegov odstop res posledica bolezni, ali pa tiči razlog kje drugje.
Odšel je. da bo lahko nemoteno in v ozadju vodil državo, dokler se mu ne bo zdelo, da Je prišel čas, ko bo moral zopet aktivno poseči v tek državnega kolesja, ki bi grozilo zastati. Tako ie delal dosedaj, taka bo njegova taktika tudi v bodoče. Neviden kot antično božanstvo, je stal zdaj blizu, zdaj daleč od svojega doma. prisluškoval na desno in levo in sporočil svoiim prijateljem v domovini svoi »da« ali »ne«. On je bil tisti, ki je odločal o usodi ustreljenih ministrov in vendar poslal v Atene nedolžno brzojavko: »Prepuščam vam odločitev«, čeravno ie vedel, kakšne bodo posledice. On je bil tisti, ki bi lahko preprečil Izgon kralja in je vendar ob svoiem povratku nagubančil čelo in izjavil, da je bil ta korak nepremišljen In krivičen. On je bil tisti, ki je nastopil v zadnjem času kot nestrankar, ki mu ni na časti In je vendar po dveh tednih, ko je vse proučil prevzel v svoje roke državne vajeti. In kaj namerava sedaj?
Odločala se bo usoda o obliki vladavine., Da je on za republiko, je že prej namignil in sedaj živahno potrdil, ker so si skušali to iznajdbo prisvojiti demokrati. In
ker je on za republiko, bo za republiko marsikdo. Celo opozicijonalci namigujejo, da bi bilo treba sesti za mizo in se medsebojno o tem porazgovoritL
Bo torej on predsednik? Eni pravilo, da ima za to vse lastnosti. Njegova starost, težki milijoni njegove žene, poznanje v inozemstvu, sama priporočila. Za drug* pa je Venizelos samo spravnlk, čigar duh bo še nadalje plaval nad deželo in Ji priskočil na pomoč v najnujneiši sili. Obe motivaciji pa nista dovoljni. Kreta je dežela maščevanja, slavohlepnosti In Venizelos stoji najbrže pred svojim ciljem. Kralja ni v deželi, Anglija mu je naklonina, narod ga je parkrat pozval v domovino, zaščit-nica Francija je republika, vzgled na Turškem, kaj naj ga še ovira, da ne bi kronal svojega razburkanega življenja!
Venizelos pa ni uzurpator in revolucionar. On jamči za svobodo pri ljudskem glasovaniu. Toda. kakšni bodo prejšnji vplivi? Zavlačevanja, debate, izpovedi, triki, orijentalske Intrige, prilizovanja, sovraštva. prijateljstva, vse to je že danes spra-vilo grškega državljana iz ravnotežja ln v neko megleno ozračje, kjer se lahko ravne kvečjemu še po klicih voditeljev. Venizelos bo izvoljen, toda izvoljen noče biti kot strankar in tudi se noče danes izpostavljati napadom. Tudi do republike bo prišla toda drugo je vprašanje, za katero ne Jam-či grška zgodovina niti najmanj, koliko ča sa bo republika živela?
Politične vesti.
= Nlnčlčeva bolezen. Po poročilih iz Beograda, se ie bolezen zunanjega ministra dr. Ninčiča obrnila na bolje ter se zdi, da pride sporazum z Italijo v pondellek na dnevni red narodne skupščine. Ker se o sporazumu ne bo razpravljalo v podrobni debati, ampak samo s sodelovan'em po enega člana od vsake skupine, se bo tozadevna razprava končala še Istega dne.
= Zakulisni boj za vladne mandate, »Tribuna« poroča, da je njen dopisnik v Zagrebu zvedel iz okolice radičevca Mačka, da je gotova stvar, da se kandidira za ministrskega predsednika Svetozarja Pribičeviča, že bi bila opozlcijonalnemu bloku poveriena izborna vlada. Priblčevičevo kandidaturo je prvi predlagal Davidovič In Je Pribičevič tudi ponudbo sprejel.
*= Radič, opoziclonalnl blok ln nova južnoslovanska federativna država. Bolgarski časopisi priobčujejo na široko iz!avo, ki jo je dal Radič dunajskemu dopisniku sofijske »Politike«: Radič je dejal, da je natanko poučen, da ie sklenil Pašič z g. Mussolinijem tajen dogovor proti Hrvatskl in Sloveniji. Meje da se bodo nanovo spremenile v korist Italije. Madžarski da je Mussolini obljubil v drugem tajnem dogovoru, da ji da Hrvatsko. Rusija bo izrabila novo prijateljstvo z Anglijo, da uniči vsako lmperijali-stično politiko na Balkanu, bodisi od strani Franclje, bodisi Italije. Še v teku tega leta se bo dosegla federacija Jugoslovanov, v federacijo bo stopila tudi Bolgarha. Namen prihoda hrvatskih poslancev v Beograd je zrušenje Pašičeve vlade In stvorjenje koalicijske vlade, kf naj pripravi tla za obrazo-vanje iužno-slovanske federativne države.«
= Pred volitvami v Podkarpatski Rušili. Priprave za velitve v Podkarpatski Ruslii, ki niso še bile radi upravnm težkoč izv:šene, so v polnem teku. Poleg raznih strank, ki so zastopane v praškem pr.r.a-met:tu se ustavlja še posebna stranka obrtnikov in trgovcev. Na svojo listo ne no postavila politikov, marveč strokovnjake, ker se hoče v prvi vrsti ozirati na ekonomske zahteve. Zahtevala bo indu&trlialUaclio do-
mačih krajev, izkoriščanje domačega naravnega bogastva, ustanavljanje in podpiranje kreditnih zadrug podporo vojnim oškodovancem, podpore vojnim vdoVam in siro-. tam. Organizatorji stranke bodo te dni sklicali zborovanje, na katerem se bo stranka ustanovila. Češka javnost gleda na to gibanje simpatično, ker bo lahko združilo heterogene elemente, ki bi sicer zapadli raznim političnim strastem.
— Zastoj v italUansko-češkosiovaških pogajanjih. Rimska vlada demantira vest o skorajšnjem podpisu trgovinske pogodbe s Češkoslovaško, ker le treba rešiti še neka. tera zelo važna vprašanja Do podpisa pogodbe pride najbrže šele koncem meseci marca.
= Estonsko-ruskl incident. Zunanji ml. ndister Estonske Je trdil v nekaterih listih da obstoja tajna vez med estonskimi komu. nističnimi organizacijami in nekem revaJ skem poslaništvu. To je dalo sovjetskemu zastopniku v Revalu povod, da Je poslal estonskemu ministru zunanjih zadey noto, kjer zahteva, ali se z zunanjim ministrom strinja vsa estonska vlada in nadalje, kako namerava estonski zunanji minister pojasniti svoje mnenje.
<** Francija izprazni Poruhrje? Pariški listi poročajo, da kažejo pogajanja med Parizom ln Londonom na ugodne rezultate. V službenih francoskih krogih se potrjuje vest, da je Francija pripravljena izprazniti Poruhrje proti uzadovoljivim garancijam.
** Ludendorffov proces. Ludendorffovl zagovorniki zahtevajo, da se mora na procesu zaslišati kot priča tudi von Kahr. Lu-.dendorff namerava na procesu podati ves materijal o pripravah za puč, pri katerem ie po njegovi izjavi deloval tudi Kahr.
= Polncarč za sodelovanje z zavezniki. Na nekem banketu bojevnikov je imel Po-incare govor, v katerem je med drugim rekel, da je francoska vlada pripravljena sodelovati z vsemi svojimi zavezniki Dosedanje nasprotnike pa bo skušala pretvoriti v prijatelje.
* Goror italijanskeca delegata v Beo-
p*du. Na prvi seji italijanško-jugosiovenske konference za sklep trgovinske pogodbe je odgovoril v odsotnosti načelnika italijanske «elegac.(je Suciollija delegat Belli, ki se je predvsem zahvalil za prijazen sprejem ter izrazil željo, da pride kar cajpreje do normalnih trgovskih odnošajev med obema dr-Šfvama. Sporočil je pozdrave Pašiču in Ninini ter Mussoliniju, odličnim možem, ki so X Svoji dalekovidnosti sklenili prijateljsko zvezo med obema narodoma. Pozdravil je posamezne člane jugoslovenske delegacij® Savo Kukida, ki j« sodelovati že pri sklepanju pogodbe med Italijo in bivšo kraljevino Srbijo in g. dr. Rybafa, ki je načelo-v ^globokim juridičnim espritorn jugoslo-venski delegaciji v Rimu. Po tem govoru ~ J.e Prebrala pozdravna brzojavka min. wedsedn;ku Mussoliniju. Predsednik plenu-•na bo najbrže dr. Rybaf.
% **kspoze Poljskega zunanjega mlni-poljski zunanji minister grof Za-ie p°dalna se)i parlamentarnega od-» zunanje zadeve daljši ekspoze o £>;JSKi zunanji politiki. Predvsem je izjavil, ihpmK najvažnejša evropska zadeva spre-snViof i,-	evr°PSKih držav napram
siprtn republikam. Tej spremembi bo 3 vzPps*avitev normalnih odnošajev dT*!>„S0V-' ^Psi'° in zapadnimi evropskimi dl«	Priznanju de jure mora sle-
Pretek gospodarskih odnošajev s ožrtiito i	^ ozirom na vse to je dala
mir ! svojemu poslaniku Darowske-Scn-v M°ukvi, Posebna navodila. Temelj polj-2in Ji. 5 odnošajev mora biti na vsak na-nlv w	sklenjena v Rigi. Razpolože-
drž>wi ^ ? -se na miren razvoj v tej z nniL 5 ? 16 trel5a ohraniti ozke zveze ro^L^l« ki žuvai° izvedbo mi-
zdraviti^S°7 h ,.tem oziru >e treba P°-slbvnsi-/\ zadovoljstvom francosko-češko-
iava ti Ji pogodbo. Zadnja dr. Beneševa iz-nanrerita navdaja z zaupanjem, da pride do odnošaiev	<Voi? Polisko-češkoslovaških
lerZrJ u-3Dino le iziavil, da beltska kon-Drnti	$e	s®stane te dni, ni naperjena
delo v	u *n da zasleduje le pozitivno
uei° J razvoju teh držav.
crte;»	načrt konzularne konven-
Predlo^fo xr.2aY0, ^alijanska delegacija je Venciip v. v. ^i načrt konzularne kon-htevaia’ n i 0r trdijo v poučenih krogih, za-de Drnmit	°d nas velike koncesije gle-
šem n,»!!ia italijanskih državljanov na nastali t„ /?,■ kakor tudi v raznih trgovin-
Mariborsko pismo.
pripojitev Medmurja k mariborski oblasti. — Delovanje našega podeželskega učiteljstva. — Naloge slovenskih trgovcev in obrtnikov.
skiff tn u.j“\ “arvui luul v raznm irgovin-Stflatra *? .bliskih vprašanjih. Splošno se takj nhnw )e italiianski načrt konvencije v ^ ,!ki nespremliiv.
^*tov,E,an8ke v°iitve. Orlando je sprejel stovski ^pHudbo. da kandidira na faši-MussoliniiT j 'e ze izpolnjena in izročena stovski j. ? 1° Pregleda in odobri.
2Č j m ndidat^bodo službeno objž
dovem	Slovo«	pravi o Macdonal-
Pro^et jTp^zeju: Macdonaldov govor je f iio _ , zne2a in razumnega uvaževanja.
KI ne 2at i ln razumnega uvaževanja, Ztfania n- * celotnega optimističnega na-razlaen ~ rešitev danih vprašanj. S svojo da ie bil j ,nania sovjetske vlade potrjuj, k. . e acto voden prav od iste vodilne Sije. ’ v 1 °diočila tudi našo politiko do Ru-vlada nrJ2mer^ do Francije želi angleška in ra»r<.s-MSem doseči mirovno atmosfero Plvsem i nekatera akutna vprašanja, V.porPnV ,^ko in separatistično gibanje Stranj pl? sploh. Bila je velika napaka s »Pustili i.	le *n Belgije, da sta se v to,
^kdanie	morata danes že opustiti svoje
stališče.
Sito J^ld ima zadoščenje, da je' odlo-za inirn Val k stvoritvi ugodnega ozračja nazorov o angleško-o 7 m sodelovanju. Macdonaldove mi-ker ,z! narodov vroče pozdravllamo, »rijejo z njimi ti '	“	' “
•noram	*	T1i|ml tudi naše. Nič manje
sloviiTJ, Povzdigniti njegov na Ameriko na-
tbm !» [ P°ziv k sodelovanju z ostalim sve-
Vor J,. 0Pustltvi dosedanje abstinence. Qo.
Še sam^am° z gledišča mednarodne pollti-edino DOKAm>»<«l >__________________
»e SamA _ ,z gieaisca mednarodne poun-č&n Breip u Vlti in mi moremo to storiti pki lntw^rJ*dim°. da so naši in an-ko »CeSkž	° v polni harmoniji. Ta-
vilrfosti MacdoT^M’ Ostro povdarjanie pra-*ia«lu stranke dl nCga stališča, v glavnem Pozornost ’	^a>	zasluži na vsak
"MoSi1ngkp Prijateljstva z RusHo.
tam po?ai^rc a iz Carigrada, da se ?Ma Pakta mirf , za sklenitev prijatelj-®aktom bod0 j” °>>ema državama. S tem •Mia in V7nn!t ,na vsa medsebojna vpra-Jev tne<i oKp^, j prijateljskih odnoša-Pašlst državama
§ liste inVm! odb?r !e sestavil kandidatov. OruJj Predal MussolIn:ju v odo-a razfoffp ?e Jzdal proglas, kjer na-Ilstl. svoje kandidature na iašistov-
Glasom zakona o novi razdelitvi države na samoupravne oblasti, sprejetega po naši konstituanti, je imelo pripasti k mariborski oblasti tudi Medmurje, ki je bilo nekoč sestaven del Madžarske, po osvobojenju pa Hrvatske. Tekom zadnjih političnih kolebanj se ie večkrat govorilo, da se ta prvotni sklep spremeni in se Medmurje prideli varaždinski oblasti. Sedaj pa je končno, kakor poročajo iz Beograda, padla tudi v tem vprašanju odločitev in Medmurje se prideli, kakor je bilo prvotno določeno, mariborski samoupravni politični oblasti. Ta odločitev je za našo severno obmejno oblast velike važnosti, ker se s pripojitvijo Medmurja močno okrepi naš jugoslovenski narodni element v tem ozemlju. Mariborska oblast izgubi pri razmejitvi z ljubljansko južnejše, posavsko ozemlje, ki je razen mozirskega okraja bilo vedno v narodnem oziru najčistejše. To izgubo bi gotovo občutili, če bi ne dobili nadoknade drugod, to je v Medmurju, ki je /docela jugosloven-sko. Medmurje je zelo rodovitna pokrajina in v celi naši državi najgostejše naseljena ter šteje krog 100.000 prebivalcev, ki govore kajkavski dijalekt in se v tem oziru prav malo ali pa skoraj nič razlikujejo od naših slovenskih prebivalcev vzhodnega dela Slovenskih goric in Haloz, s katerimi so stali vedno v tesnih medsebojnih zvezah. Medmurje ima z ostalo mariborsko oblastjo in prav posebno še z Mariborom, dobro železniško zvezo preko Čakovca, Ptuja ni Pragerskega. Po strankarski pripadnosti so Medmurci sedaj seveda po ogromni večini radičevci, toda z novo upravno pridelitvijo se bo najbrže tudi radičevščina polagoma skrhala. Zaenkrat pa bo Radičeva stranka z Medmurjem, Prekmurjem in Halozami imela vsekakor v mariborski oblasti še znatno moč. Medmurje bo v novi oblasti tvorilo poseben srez s sedežem v Čakovcu.
Te dni je zborovalo v Mariboru okoliško učiteljsko društvo. Vdeležba je bila dobra im je pokazala, da se naše učiteljstvo dobro zaveda svojih stanovskih potreb in dolžnosti. Učiteljstvo je vse, razen petih učiteljic slomškaric, organizirano v enotni narodni in napredni organizaciji. Gojenje kolegijalne družabnosti im strokovnih porazgovorov ]e bilo v preteklem poslovnem letu dobro. Društvo je imelo več uspelih konferenc, združenih z zanimivimi strokovnimi In sploh znanstvenimi predavanji. Za predsednika je društvo izvolilo g. Ljudevita Sijanca, nadučitelja v Razvanju, podpredsedniško mesto je dalo gej. Mariji Godec, učiteljici in marljivi stanovski in narodni delavki v Limbušu; s tajniškimi posli je poverilo Franca Ernesta učitelja v Puščavi; blagajniškim pa gdč. Pavlo Delak, učiteljico v Radvanju. V odbor so bili nadalje izvoljeni: g. Radoslav Knaflič, nadučitelj v Radvanju; Silvester Košutnik, nadučitelj v Št. liju; Frančiška Konečnik, učiteljica v Selnici; Bruno Rozbaud, nadučitelj v Limbušu in Mirko Vauda, nadučitelj v Sv. Marjeti ob Pesnici. Stališče našega okoliškega učiteljstva ni lahko; v večini krajev, ki so bili za časa Avstrije močno prežeti z nemčurskim duhom, mora na narodnem polju komaj orati ledino, vendar pa vrši svojo nalogo kljub vsem težkočam vestno in zasluži vse priznanje. Storilo pa bi še veliko več, če bi našlo na pristojnih mestih potrebno
Maribor, 15. febr.
gmotno in moralno podporo. V tem oziru še mnogo nedostaja, zato je treba poskrbeti, da se bo našim obmejnim šolam in učiteljstvu posvečala v bodoče večja pažnja.
V nedeljo se je vršil tu ponovni občni zbor »Slovenskega trgovskega društva«, ker prvi ni bil sklepčen; vdeležba je biia tokrat primeroma dobra. Iz predsednikovega poročila je bilo razvidno, da poteče letos dvajset let, odkar se je ustanovil v Mariboru »Slovenski trgovski klub«, h kateremu so pristopili skoro vsi takrat res zavedni, toda silno redkoštevilni slovenski trgovci. Iz tega »Slovenskega trgovskega kluba« se je pozneje razvilo sedanje »Slovensko trgovsko društvo«, ki prav dobro uspeva. Društvo šteje sedaj 86 članov, vendar pa to še vedno niso vsi slovenski mariborski trgovci; mnogo jih je :se neorganiziranih in zato bo moralo vodstvo društva skrbeti, da se pritegnejo k skupnemu sodelovanju tijdi še'ti. Društvo ima nekaj nad 10.000 Din. gotovine. V prihodnjem poslovnem letu se ustanovi tudi poseben prireditveni odsek, ki bo velike važnosti posebno pri* pripravah za proslavo dvajsetletnice ustanovitve »Slovenskega trgovskega kluba.« V odbor so bili izvoljeni večinoma prejšnji funkcijonarjl. »Slovensko trgovsko društvo« dela pred vsem na stanovskem polju, želeti pa bi bilo, da bi delovalo več tudi na narodnem polju, kar velja v polni meri tudi za »Slovensko obrtno društvo«. Izvedba bojkota, o kateri se je pri nas že toliko govorilo in pisalo, je skoro popolnoma nemogoča brez sodelovanja slovenskih trgovcev in obrtnikov. Tu seveda ne mislimo na to, da bi se pri tem javno eks-ponirali, storili pa bi veliko lahko interno. tajno, kakor to delajo Nemci. Dalje pa bi obe ti društvi morali skrbeti tudi za to, da se osamosvojimo res na vseh trgovskih in obrtnih poljih. Znano je, da v Mariboru sp'oh še nimamo Slovenci nekaterih vrst trgovin, oziroma obrti in da smo tako nolems volens primorani hoditi k Nemcem. Trgovsko ln obrtno društvo bi lahko napravilo seznam teh trgovinskih in obrtnih panog in potem poskrbelo, da se ustanove. Upamo* da bosta obe društvi v prihod-tijem poslovnem letu skušali rešiti tudi to nalogo.
Sokolstvo.
— Sokol I. priredi v soboto 16. t. m. ob 20 uri na Taboru debatni večer. Predava St. Bajič: o socijalizmu Vabimo k obilni udeležbi vse naše prijatelje.
— Prosvetni odsek Sokola II. v Ljubljani priredi dne 22 februarja točno ob pol 21. uri v dvorani »Kazine« zanimivo predavanje o »Umiku čez Albanijo L 1915.«, na katerega so vabljeni član! In članice vseh ljubljanskih sokolskih društev ter sokolstvu naklonjeno občinstvo. Predaval bo dobrovoijec brat Josip Jeras ki se je umika sam udeležil in ki bo podal sliko tragedije srbske vojske in srbskega naroda na potu čez divjo Albaniio — Bratje in sestre, udeležite se predavanja polnoštevilno! Vstopnine ni: prostovoljni prispevki za kritje stroškov se hvaležno sprejemajo.
n m in Iva
dobavija
Družba Ilirija,
Liubljana,
Kralja Petra trs 8. Telefon 220.
Prosveta.
Hugo Zathey.
7^+vrpatlžni ln dragi operni pevec g. *VdJeea'danes dvajsetletnico r i škega dela.
<ifMtni«i,I0 ,, umetnlk je posvetil vse svoje moJlA ln V3e svoje duševne spo-fošfnu.	Lepega	v svetem Thalijinem
ii®Žtnu°i!?lh. .dvajset let napaja s svojimi »kreaciiami vse one, ki so željni i°21 «ra ‘ePOte. Pri njegovi vzvišeni na-“a ®e vznemirjajo viharji življenja: —
<Earvrsti'da siu2i naiiepSiin
Mfeif',11	Poljskega	naroda le bil
oče	v4	Krakovu, kjer je bil njegov
llšatel?	•	Profesor in znan poljski
drovski	.Uiec	pa slavni tenorist Ban-
rotlbint ‘u 8	?	Y ^ ugledni umetniški
Wiko rJfrJ iv P1 občutil svoje umet-!?vanjem pnifi ln težni0 za umetniškim de-»ie k i i tega se ie takoj po maturi. 1 univpr« L Prav?° fakulteto krakov-torliu i„	na	krakovskem	konser-
(eto na .mf? L navdušenjem pripravljal za L Po Wšken» Poiiu. im ln °k°n^anih glasbenih šolah v Kra-
r^eniteira ftaii"3 Punaiu’ kier le Poslušal ® 1SKM « .1 skesa Prof- Manzonia, je kl*— • Prvikrat angažiran kot basist v i*>iedališču. Tedaj je započela ra. ki je bila vedno gledaliških odrih
f^fi^fana1 Vn!^?.ukar*'era'.k*. ieJ)i'a vedno
?wemijana »—»	m	je	una	veano
Lvova, Lod»» u^peJ1’ 113 gledaliških odrih
°stravVta^SaVa' Stanislava> Morav-
l®dposvetnStra®4 svojega umetniškega H.We ljublianei« 0 ln uapredku naše **** svoje Drizn^«°Peire’ kl mu danes izka-in zahvalo.
Apatičen ^"izohra?0 nadarjen umetnik. Je Dridnhn I. .,v zasebnem žlvlje-Priliko, da L **? ie vseh oni*1* k! so x aUm v^otlka "^ovo umetnost
V prvi vrsti in predvsem je g. Zathey človek v polnem pomenu besede in zato je on pravi in, iskren umetnik, ki nam proži svojo plemenito dušo, polno resničnega umetniškega žara.
Njegove kreacije v »Prodani nevesti«, »Faustu*, »Mefistu«, »Hofmannovih pripovedkah«, »Carostrelcu«, »Tajnosti«. »Žonglerju«, »Notre Dame«, »Stancu*, »Onjegi-nu«, »Aidi«, »Borisu Godunovu«, »Rusalki«, »Lakme« itd. nam najboljše dokazujejo njegov umetniški talent, visoko kulturo in pošteno človeško srce.
Prepričani smo, da se bodo našemu za-in agilnemu slavljencu oddolžili tudi ljubljanski ljubitelji umetnosti in izkazan nocoj ono spoštovanje, ki ga on v polni m . zasluži. Uverjeni smo. da bo g. Zathey posvetil svoje delo ljubljanski operi še' mnogo let.
S svoje strani mu želimo mnogo uspehov in vse dobro.	__J—
LJUBLJANSKA drama.
Včerajšnja predstava »Nju« Osip Dlmo-va je bila odpovedana radi sfabega obiska. Odločno pa ci bilo želeti, da se take odpovedi naznanijo publiki ali po časopisju ali pa na dnevnih letakih — jg na (jrUg[jj nj mogoče vsaj četrt ure pred začetkom predstave na letaku pred dramskim gledališčem. Vladala je pred teatrom skrivnostna tema In žive duše ni bilo na izpregled, ki bi vsaj pojasnila s par besedami vso stvar. To se imenuje pomanjkljiva obzirnost.
Danes v soboto zvečer se proslavi v
operi dvajsetletnica opernega pevca g. Hu-gona Zatheyja, In se vprizori pri tej priliki opera »Faust« kot izven predstava. Pri tej predstavi poje slavljenec vlogo Mefista. Na to predstavo vabimo vse številne oboževa-telje in prijatelje umetnika Isti večer se igra v drami Shakespsarjev »Beneški trgovec« in sicer za red D.
Nedelja v Narodnem gledališču. V operi gostujejo Margareta in Max Froman z nekaterimi člani baleta zagrebškega Narodne-
ga gledališča ter prirede svoj plesni večer, s sodelovanjem opernega orkestra pod vodstvom kapelnika Matačiča. Začetek točno ob osmi uri — Drama vprizori popoldne ob treh veseloigro »Danes bomo tiči«, zvečer pa tri enodejanke, ki so dosegle pri vseh dosedanjih vprizoritvah največji uspeh. Vse tri predstave se vršijo kot Izven.
Gostovanje znamenitega Fromanovega baleta, ki je zadnjč v naši operi tako sijajno uspelo, se ponovi v nedeljo zvečer. Spored Je sestavljen iz najlepših točk zadnjega gostovanja in nekaterih novih. Začetek je točno ob 8. uri in ne bo ob pol 8., na kar občinstvo posebno opozarjamo. Predprodaja vstopnic za to gostovanje pri dnevni blagajni v opernem gledališču.
HI. simfonični koncert muzike Dravske diviz. oblasti je določen na 17. marca t. 1. Prvi del koncerta obsega skladbe B. Smetane, da se v tem počasti spomin rojstne obletnice Smetane. V drugem delu se izvaja sploh prvič »Jugoslovanska simfonija«., ki jo je spisal Milenko Paunovič. — Za naše glasbene razmere bo ta koncert historična točka. Orkester muzike Drav. div. in jegov vodja, kapelnik dr. Čerin se čutijo vsled neprestanih, nezasluženih napadov od strani »Sloven Naroda« primorane, simfonične koncerte sploh ukiniti. O zadevi bomo še govorili. —
Ma!lne]a sinfoničnega orkestra »Zveze godbenikov za Slovenijo« ima na svojem sporedu osem Dvorakovih slovanskih plesov, Slavni Čeh Anton Dvofak, je komponiral v začetku svojega glasbenega delovanja na povabilo tvrdke Simrok v Berlinu »Slovanske plese« ter je istih izdal 4 skupine, izmed katerih vsaka šteje 4 plese. Na nedeljski matineji se igrata prvi dve skupini, med njimi kot zaključna točka znani »Slovanski ples št, 8«, ki se odlikuje po svojem izrazito slovanskem ritmu. Matinejo dirigira kapelnik Balatka, vstopnina Je dovoljena na podlagi programov, ki s® dobivajo v Matični knjigarni.
Dnevne vesti.
— Ponesrečena špekulacija. Da je bilo naše uredništvo korporativno, z glavnim urednikom na čelu, na zabavi radikalnega dijaškega kluba, se je zlagalo »Jutro«. Vedno zlobno »Jutro« je namreč špekulira o sledeče: Če ne demantuje laži uredništvo »Narodnega Dnevnika«, potem bomo intri-girali proti »Narodnemu Dnevniku« med neradikali. če pa demantuje vest, potem bomo intrigirali proti »Narodnemu Dnevniku« med radikali. Pa vedno zlobno »Jutro« ni tudi vedno pametno in tako se ie za-špekuliralo. Kajti mi smo poslali »Jutru« popravek, da vsi bralci »Jutra« spoznajo njegovo lažnjivost
— Da se ne pozabi. Nad vse informirano »Jutro« z dne 15 februa ja pije, da bo ministrski predsednik g. Davidovič. če predere opozicšjonalni blok Res je! če ne bo dežja, bo pa so nce
— Lepe pojme o Izvrševanem odboru svoje stranke ima na vsak način »Jutro«. Pravi namreč, da se more vsaki stranki pripetiti, da so izvoljeni v njen Izvrševalnl odbor tudi njeni izraziti politični nasprotniki. Kakšne naloge pa ima potemtakem Iz-vrševabii odbor demokratske stranke, če morejo v njem sedet' tudi izraziti nasprotniki demokratske stranke Ali je morda hotelo »Jutro« reči. da pripuščajo mladini Izvrševalnemu odboru demokratske stranke nemo vlogo marionet? Teroristične metode mladinov bi to na vsak način potrjevale.
— Kratka konstatacija, Konstatiramo, da je prejeo naše uredništvo izjavo JSS dne 14. t. m. popoldne, pojasnilo dr. Ravniharja pa dne 13. t. m popoldne. Komentar »Jutra« je zato le fotografija »Jutrove« dosledne lažnjivosti.
— Fraze ne pomagajo. Na naše vprašanje, če je za ali proti reviziji ustave, sl »Jutro« ne upa odgovoriti in si zato skuša pomagati z neslanostmi Presneto slabo mnenje mora imeti »Jutro« o svojih bralcih, da si jih upa potegniti s frazami tedaj, ko je edino jasen odgovor na mestu.
— Podružnica »Jutra«, prodani »Slovenski Narod« se je včerai zopet enkrat oglasil In pokazal svoi značaj, s tem, da je iztrgal iz članka »Kmetijskega lista* pol stavka in na podlagi tako potvorjene misli napisa: to. kar so zaukazali njegovi častivredni šefi
— Znani	naš kipar	J.	Napotnik,	leži
težko bolan v	bolnici Mladi	umetnik, ki se
nahaja sedaj v veliki stiski bo imel dvoje svojih priznanih del na umetniški razstavi kluba »Mladih«. Upamo,	da	se najde	tudi
sedaj ljubitelj	umetnosti,	ki	podpre i	na-
kupom talentiranega umetnika.
— Sejmi r Veliki Loki se bodo odslej vršili od 18. marca. 12. maja 21 junija, 25. julija. 30 avgusta in 16. decembra Na sejmih se kupčuje z živino In kramarskim blagom.
— Odbor za Malgajev spomenik v Gu-štanju je sprejel sledeče nadaljnje prispevke: gg. Marija Širše St Jur ob Taboru, 25 Din; Peter Majdič. Celje 50 Din: dr. Ri-ko Fux, Ljubljana 100 Din: Tatjana Oher-snelova, Jesenice. 331 Din: Ida Pečnikova, Prevalje, 463 Din: Franc Kotnik. Rečica na Paki, 30 Din: preje 13.031 Din. sedaj 999 Din, skupaj 14.030 Din.
— Otvoritev telefonske centTale Sv. Lovrenc pri Mariboru za medkrajevni promet. Pri že obstoječi krajevni telefonski centrali Sv. Lovrenc pri Mariboru se Je otvoril tudi medkrajevni promet.
— Goljufive insolvence. Posebno v Zagrebu so se zadnii čas pojavljali slučaji, da so razni nesolidni trgovci zahtevali poravnave z upniki, sklicujoč se na in9olven-co. Policija se je interesirala ze insolventne trgovce in v raznih s'učajih dognali goljufivo napoved. Eden izmed trgovcev, ki Je predlagal poravnavo z upniki, ie imel za
1.200.000 Din skritega blaga. Drugi trgovec je zopet vzel od dveh trgovcev blaga za
100.000 Din Kmalu na to je pa predlagal poravnavo z motivacijo, da je insolventen. Pri preiskavi ie oa našla policija pri njem za 40.000 Din skritega blaga. Dokazano je, da se od raznih nesolidnih trgovcev pred-stoji -na tiru, kjer je vozil njegov vlak, več insolvence samo zato. da sl na nepošten način nagrabijo premoženje.
— Avtorsko pravo V ministrstvu zunanjih zadev se je razpravljalo o avtorskem pravu in o pristopu naše države k mednarodni bernski konvenciji o avtorskem pravu. Sklenjeno je bilo. da se predloži to vprašanje ministrskem! svetu, kjer bi se ugotovilo principijelno stališče vlade, nakar bi se izdelal zakon O avtorskem pravu ie ministrstvo prosvete, umetniško od-deljenje, že napravilo zakonski osnutek, ki se bo sedaj skoraj gotovo vzel za podlago nadalinlh razmotrivanj o tem vprašanju.
— Dvakrat Je poskušal, da se vrže pod tramvaj. Pred novim dvorom v B;ogradji se je Kosta Paškov dvakrat zaporedoma hotel vreči pod drveči tramvaj. Obakrat mu je pa to preprečila dvorna straža. Paškov odveden na dom. je Izjav!;, da n č sar ne ve, kaj da dela Tudi nima namena, da se usmrti. Paškov je bil pijan.
UMETNOSTNA RAZSTAVA »KLUBA MLADIH« V JAKOPIČEVEM PAVILJONU.
»Klub mladih« otvori v nedeljo v Jakopičevem paviljonu svojo peto umetnostno razstavo, s katero prične letošnja pomladanska sezona. Razstava bo čisto novo aranžirana, tako da bo prišla do pravega Izraza vsaka razstavljena stvar. Na razstavi bo zastopanih 14 naših predstavite-ljev mlade umetnosti s sl karstvom, grafiko in plastiko. Razstavi.! bodo: brata Kralja, Valentin Kos. Mušič. Napotnik, Ora-
žen, Pilon. Serajnik, Spazzapan, Stlplov-šek, Bruno Vavpotič, brata Vidmarja In Zupan. Razstava bo nudila pregled vseh stremljenj in potov naših mladih. Med raz-stavljalci sta tudi dva Primorca, in sicer Veno Pilon iz Ajdovščine, ki Je znan že lz lanske jesenske kolektivne razstave in Spazzapan iz‘ Gorice, ki zastopa v svojih delih najbolj ekstremno smer. Izmed Mari-
borčanov se udeleži razstave Franjo bti-plovšek s tremi oljnatimi s IkamI :n sedmim! lesorezi. Z grafiko nastopita razen Stlplovška še dva brata Vidmarja. Večino razstavljenih del tvorijo pokrajinske slike
v olju, akvarelu in pastelu. Figuralno slikarstvo zastopata oba brata Kralja, Sti-plovšek (s portretom Kocjančiča) in Serajnik (z žensko g avo, izdelano v pastelu). S plastiko, kl je precej dobro zastopana, nastopita brata Kralja, Va entin Kos, Napotnik in Oražen. Po tej prvi letošnji razstavi priredi Narodna galerija kolektivno razstavo češkega kiparja ln grafika Fran-tiška Bilke.
Liubljana, 15. februarja.
— Tajništvo delavske komore t Beogradu. Na podlagi člena 69 zakona o zaščiti delavcev, je odobrilo ministrstvo zs socijalno politiko ustanovitev centralnega tajništva vseh delavskih komor v Beogradu. — V Sloveniji iman.o tudi delavsko zbornico. Toda samo rta papirju. Nihče st ne zgane, da bi podvzei akcijo za redno delovanje de avske zbornice. Najbol; 90 pasivni socijalni demokrati, ki imaj6 veči-no v zbornici. Kdai se zbude iz spanja? Zad« nji čas je že!
— železniška nesreča v ČuIIncu. V sredo popoldne ob poi 4. uri je trčil tovorni vlak, ki prihaja iz Koprivnice, ria loolodvo-ru v čulincu v tamkaj stoječe lokomotive.-Nesreča se je zgodila vsled tega ker Š6 bile kretnice napačno postavljene Stroje* vodja tovornega vlaka je sicer opazil, da stoji na tiru, kjer je vozil njegov vlak več lokomotiv Ker je pa proga ravno pri postaji Čulinci precej napeta, ni mogel pravočasno ustaviti vlaka Lokomotiva tovornega vlaka je s tako silo zadela v stoječe lokomotive, da se je prevrnilo In razbilo dvanajst z blagom natovorjenih vagonov. Strojevodja je do zadnjega vztrajal na lokomotivi in ie njegova zasluga da se ni pripetila še večja nesreča Skoda se ceni dva do tri milijone dinarjev: človeških žrtev ni bilo.
— Umor v Zagrebu. V Laščinskl ulici je Ivan Bogovič ustrelil svojo priležnicc Amalijo Pisačič v trebuh. Pisačič je podlegla rani ir kmalu umrla. Bogovič se je na policiji najpreje izgovarjal, da ni udeležen pri umoru In da je na Pisačič streljal neki tretii. Pri zasliševanju se je pa Bogovič zapleten v protislovja in končno priznal. da je on zagreši? zločin. Vzrok umori so medsebojni prepiri.
— Škandal na sarajevski gtmnazljt. Ravnateljstvo sarajevske gimnazije vodi med dijaki preiskavo radi iitografiranega lista, kl so ga izdajali gimnazijci. List naj bi bil namenien lepi literaturi, a so se v njem objavljale najgrše pomografigne stvari. V neki pesmi je tudi neki gimnaz']ec govoril o Bogu kot psu, ki ga je treba pobiti. List so či'a't- navadno tudi gimnazijke.
— Defravdaclja pri subotiški železniški direkciji Inšpektor direkcije državnih železnic v Subotici Evgen Aranji se Je ustrelil, ker so prišli na sled defravdaciji, ki Jo je Izvršil v bagajnl, katero upravlja. Revizija je dognala, da je Aranji falzificiraJ uverenja In priznanlce upokojencev, ki sploh ne obstoje, ali pa 90 že zdavnai umrli. Na podlagi uverenj je Aranji dalje časa dobival za nasov fingiranih upokojencev mesečne prejemke.
— Samomor častnika. V Subotici se J« s puško ustrelil v svoji pisarni podporočnik Mi jutin Spasojevič. Sedeč za pisalno mizo, se je naslonil Spasojevič z brado na puškino cev In z nogo sprožil, da mu Je kroglja popolnoma razbila glavo Spasojevič Je bi/ zelo priljubljen med svojimi tovariši. Kot vzrok samomora se navaja nesrečno 1]» bežen.
Ljubljana.
— Uvod v umevanje umetnosti. V soboto dne 16 t. m. ob 6 url zvečer se vrši osmo predavanje v zbornični dvorani univerze. Predava dr Fr. Steli o enotnosti stila raznih umetnostnih panog. Vstopnic« po 12 Din pri vhodu
— Ljudska visoka Sola v Ljubljani pri redi v nedeljo dne 17 t m ob 10. url do. poldne v zbornični dvorani univerze Javno vsakomur dostopno predavanje o naslednji temi: Cerkev v iuč< prava ta etike Predava univ. prof dr. R K u š e I Odbor vabi vse one, ki se zanimajo za pereča vpraSa> nja sodobne družbe.
— V. Umetnostna razstav« »Kluba Mladih« se otvori v nedeljo dne 17 t. m. oii
11.	uri dopoldne v paviljonu pod Tivolijem, Udeležuje se le 14 umetnikov z 91 deli
— Barjanom bo mestn! magistrat deli) v nedeljo dne 17. t m. popoldne v barjanski šoli podpore onim, kl so bili prizadeti vsled zadnje povodnji. Magistra' ima razdeliti 40.000 Din, k! jih le nakazala pokrajinska uprava za Slovenilo.
— Smrtna nesreča vsled neprevidnosti V Bonačevi kartonažnl tovarni ie 30 etnl delavec Anton Kovič, navzlic svarilu stroj-nka Iz radovednosti od pr: vijake parnega kotla, kjer se ie kuhal papir Iz kotla Ji vrdla para s tako silo, da Je vrgla Koviča na tla. Vsega opečenego sr pripeljali v boi' nioo, kjer je kmalu na*o umrl.
— Umrla te gdč Liza Kump. v starosti 40 let; gospa Marija Mezgolets. rojena Božovskv Gosposka ulica št 4 is gospa Katarina Premrou, roj Konjenic stara 74 let v Cigaletovi ulici št. 1. Blat jim spomin!
— Ruski odbor v Ljubljani priredi v nedeljo 17 L m. jia univerz v balkonski dvoran! ob po. 15 uri savnostno predavanje o priliki 100 letnice rojstva znanega slovanofila I. Aksakova. Predavala bosta: Gg. Mustafin »O življenju in delu Aksakova« (ruski) in dr. N. Preobražensky »Aksa-kov In slovanska j a vnest* (slovenski). Vstop prost. Prostovoljni prispevki v korisi Ljubljanske ambulant Ruskega rdečega križa se hvaležno sprejemalo.
Maribor.
»Ta prekleti pes.« V nedeljo 10. t. m, je prišel gospod v gostilno H. v Maribor*, kamor navadno zahaja in kjer dobi tudi hrano za svojega psa Vprašal Je kuharico, če ima kaj mesa za njegovega psa. Odgovorila mu Je, da ga nima. Ko Je pa gospod odhajal, so kuharici ušle iz ust besede: »Ta prekleti pes.« Gospod se le vrnil, šel je h kuharici ter jo vpraša : »Kdo le ta prekleti pes?« Kuharica mu je seveda ravnodušno odgovorila: »No. Vaš pes.«   S
tem Je pa kuharica zagrešila mnogo, kajti njena gospod nja jo je takoj odslovila in JI* še d odanes ni plačala njenega zaslužka. Tedaj zapomni si, drael prijatelj, ml smo že tako daleč, da tudi psa ne smeš razžaliti.
.Tatvine. Mariborskemu trgovcu Franu relleju je bilo med vožnjo med Borovnico m Lazami ukraden? iz žera listnica z 900 dinarji vsebine. — V noči od četrtka na petek so neznan! storilci vlomili v tobakar-no na Koroški cest! št. 64 m odnesli vso zalogo tobaka.
Okradeni poslanci. Poslancu Žebotu Ib nekaterim drugim slovenskim poslancem, ki so se vračali Iz Beograda domov, to bile v vlaku med Beogradom ln Vlnkovcl pokradene zimskt suknje in prtljaga. Tatvl* no so najbrž Izvršil; elegantni železniiki tatovi. ki so se s svojimi žrtvami vozili v v** gonu 1. razreda
Protestno zborovanje železničarjev. V četrtek zvečer se }e vršito v nabito polni OCtzcvi d/orani protestno zborovanje že-Ifzr.ičr.rjev. Govorniki so razpravljali o žalostnem stanja železničarjev in zahtevali cd vlade, da nemudoma ukine omejitev do-»ed-njih železničarskih pravic glede prostih vozovnic, režijskega premoga 1. dr. Poudarjalo se je tudi, da so železničarji v veliki meri sami zakrivili svoj sedanji polo-žal, ker Jftn manjka smisla za enotno organizacijo, ki bi mogla z uspehom zastopati cfh Interese napratn vladi. Končno je bila •prejeta vse zahteve vsebujoča resolucija, ki bo izročena na pristojnih mesilu.
Smrtna kosa. V četrtek dne 14. t. m. je amrl v Mariboru živeči Češkoslovaški ro-lak upokojeni generalmajor g. Otokar Dal-mata pl. Mideghct.
— 2o 21 krat predkaznotana prostitutka Matilda V. je bila včeraj zopet aretirana. ker je po starem običaju zvabila nekega kavalirja v svoje stanovanje in mu pokradla ves denar, ki ga je Imel pri sebi.
Na tukajšnji ljudski univerzi predava 18. t m. ob 8. uri zvečer g. proiesor Favaj o načinu čltanjn.
Družba tatov se Je pojavila v Mariboru. Dne 11. t. m. popoldne je bil pri Simonu Renartu na Koroški cesti izvršen vlom. iz stanovanja je bilo pokradenega blaga v vrednosti za približno 19.000 Din. Policiji je Je posrečilo izslediti osebe, ki so za izredno nizko ceno prodale večjo množino zlatnine, ki je Izginila ob vlomu. Ker je bil Istega dne tudi v stanovanju ietniškega nadpaznika Antona šolerja v sodnijskem poslopju Izvršen vlom, pri katerem je bfto ukradenega blaga v vrednosti za okrog
50.000	Din, le policija nemudoma izdala potrebna navodila in razposlala detektive za storilci. Kmalu je bil aretiran neki Ivan V., ki je bil zaradi tatvine že večkrat kaznovan, vendar pa pri njem preiskava ni dognala ničesar, pač pa je detektiv opazil v Hočah znanega tatu Josipa Počuha iz Slovenske Bistrice v družbi nekega Martina Vipotnika, ki sta oba imela več omotov pri sebi, dočfm je neki policiji dobro znani Re-tnar, ki je tudi spadal k družbi in Imel dva omota, že v Hočah pobegnil, ker je spoznal detektiva. Na Pragerskem sta bila Po-6uh In Vipotnik aretirana. Pri njih so našli velike množine ukradenih stvari. Bila sta izročena sodišču. Remarja. ki ima del ukradenega blaga, pa varnostne oblasti še iščejo.
Od doma sta pobegnila 13 letna učenca Vinko Olušič in Aleks Vukasimovič, oba iz Maribora.
Celje.
Mladinski koncerti »Glasbene Matice« V Celju. Ravnateljstvo »Glasbene Matice« se Je odločilo prirejati mladinske koncerte s predavanji z namenom, da nudi šolski mladini splošno glasbeno naobrazbo. Dostopni bodo tl koncerti samo šolski mladini in učnim močem, ki jo spremljajo in nadzorujejo. Vstopnina k tem koncertom bo malenkostna in sicer samo v namen, kriti stroške prireditve. Prvi mladinski koncert bo v nedeljo 17. t. m. ob pol 11. uri dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma. sodelujejo Dri koncertu: gospa Mirca Sancin (klavir), gg Karel Sancin (vijolina), Mirko Gruden (klavir), Slavko Osterc (predavatelj). Na sporedu so sonate Schuberta, Mozarta in Griega za vijolino s spremljanem klavirja.
Prodaja mestne hiše. Mestna občina bo aa javni dražbi proda"a dne 29. februarja ob 9. url dopoldne hišo mestne občine v Matije Gubca ulici.
Nova trgovina. Tvrdka Julio Metni d. d. Je otvorila svojo zalogo v Celju v Kovaški ulici št. 1.
Škrlatica se je zopet pojavila v celjskem okrožju in so iz nekaterih krajev okrog Celja pripeljali v celjsko bolnico že saaogo obolelih otrok.
Plul.
Imenovanje. Ddč. Matilda Zvinšek je bfia imenovana za učiteljico ročnih del v Nerapljah pri Ptujsk' gori.
Občni zbor Jug. Matice se bo vršil dne
16. t. m. ob 20. (8.) url zvečer v spodnji dvorani Narodnega doma.
Glasbena Matica priredi v nedeljo dne
17. t. m. ob pol 11. uri dopoldne produkcijo za šolsko mladino, v pondeljek 18. t. m. ob 16. uri pa javno produkcijo v dvorani Glasbene šole. Prosti prispevki se hvaležno sprejemajo.
Plesne vaje Sokola v svrho proučitve nekaj novih plesov se vrše vsako sredo In soboto, od 29. do 22. ure v zgornji dvorani Narodnega doma.
Aretacija. Od tukajšnje policije je bil aretiran neki Cezar Josip radi vlačugar-stva. beračenja ter prekoračenja državne «ej« brez vsakega dovoljenja.
Novo mesto.
Gorelo je v sredo proti večeru v stanovanju davčnega uradnika g. Udermana. Na nepojasnjen način se je užgala v spalnici posteljna žimnica in bila je že nemala nevsrnost za celo stanovanje In hišo. Obilen dim je privabil mnogo sosedov in občinstva, naš pridni Suhi, »deklica za vse« )e hotel že alarmirati novomeške gasilce, pa ao domači ogenj k sreči vendar udušill. Skoda le, da ogenj ni mogel, preskočiti na nasprotno 200 letno šolsko poslopje, koder si nabira naša mladina jetiko In druge sladkosti in to vse radi brezbrižnosti bivšega občinskega odbora, ki mu je bilo vse več kot novo šolsko poslopje za rastočo mladino, kar ima danes vsaka zakotna vas. Lani Je udarila v ta »muzej« (bacilov) strela — brezuspešno, letos je v bližini gorelo, mogoče vendar pride potres in jo zruši, sicer Novo mesto gotovo ne dobi še 100 let šole. Saj staršem odbornikom ni treba vdihavati njenega vzduha. mladina naj bo pa ▼escla, da ima šolo sredi mesta 'Sai smo Itti tudi tam trgali olače. in če je bilo za Ota dobro —---------
Iz strankarskega življenja.
Občni zbor kraj. organizacije NSS za Dvoraki okraj Je v »obuto 16. februarja ob *' »rf zvečei pri Mraku (Prešernova sooa). Šomlšljenlkl, pridita točno in polnoštevilno.
Ohčnl zbor kraj. organizacije NSS za Špodnjo Šiško je v soboto dne 16. febru-irjg ob 8. url zycčer v gostilni pri Križu. Tovariši somišljeniki, pridite na važen zbor bčj»l
Ali sl Ulon ]fl||Dsl»bt Ha to?
Primorske vesti.
p Ustanovitev krajevne organljaclje političnega društva »Edinost«. Proglas tržaškega političnega društva v Trstu za »enotno fronto« je rodil prve uspehe. V Gorici so se te dni zbrali številni Slovenci, ki so uvideli potrebo enotne fronte in ustanovili krajevno organizacijo.
p Izmenjava zadružnega denarja. Tržaška prefektura je izdala sledečo objavo: Slovenske zadruge, ki jim svojčas niso bile izmenjane krone, katere imajo naložene pri kreditnih zavodih onstran meje, morajo predložiti do 15. marca t. 1. tržaški finančni delegaciji prošnje. Izšla je torej uradna izjava in zadeva izmenjava denarja, ki je bila tolikokrat obravnavana, bo končno enkrat spravljena s sveta. Primorske zadruge pridejo končno do svojega denarja, ki jim bo zamenjan po znani relaciji 60%.
p Upravne cvetke na Primorskem. Toda to niso pravzaprav upravne cvetke, šikaniranje slovenskih učiteljev od strani šolskih oblasti je izraz one mržnje, ki preveva italijanske prenapeteže do zadnjih postojank našega slovanskega življa. Učiteljstvo ni baš najboljše plačano in marsikdo bi opustil svojo službo že radi preganjanja, toda ljubezen do rodne grude In slovenskih otrok ga zadržuje, da ne zapusti svojega mesta. Najvišja šolska oblast v Trstu če-sto zahteva od naših učiteljev, da predložijo kako spričevalo. To ne bi bilo sicer ničesar napačnega, toda oblast zahteva, da prinese spričevalo dotičr.ik osebno, čeravno bi ga brez vsake škode poslal po pošti. Kaj znači to za našega učitelja, ki službuje n. pr. v idrijskem okraju, bo vsakomur jasno. Samo pot v Trst in nazaj ga stane nad 100 lir, ki mu jih ue povrne nihče. Vajeni smo te igre italijanskih uradov, ki niso ničesar drugega kot eksponenti zasebnikov, ki bi radi čimprej iztrebili naš živelj.
p Prva civllifa poroka v Dutovljah. V Dutovljah na Krasu se je poročil prvi par pred županom. Na svate je napravila ceremonija nekoliko čuden vtis. Vendar pa je potekla v splošno zadovoljstvo. V lepo okrašeni občinski dvorani so bili zbrani vsi občinski svetniki. Po dovršen! poroki je povabil župan vse goste na »častni vermuth«. Pri tem je poklonil občinski svet npvopo-ročencema krasen »servis« za kavo. Najbolj so se gostje odrezali na zadnje, ko so zbrali za »Dijaško Matico« nekaj prispevkov.
Kronika.
k Nepojasnjen zločin. 2e pred več dnevi je odšel Jakob Napast, okrog 50 let star posestnik v Stražgojnici, po opravkih na Pragersko. Ker se mož ni oglasil niti na Pragerskem in se še tudi ni vrnil, obstoja sum, da je bil napaden in oropan, ker je imel pri sebi okrog 3500 Din.
k Tajnik pri obč. uradu v Dolenji vasi pri Kočevju je poneveril iz občinske blagajne okrog 13.000 Din in je neznano kam pobegnil.
k Izgubljeno dvigalo. Med vožnjo z avto od kolodvora Straža-Toplice do Je-lendola pri Ribnici je izgubil Auerspergov šofer Iz Soteske novo dvigalo vredno 900 Din.
Šport.
PO TEKMI JUGOSLAVIJA : AVSTRIJA.
Nedeljska tekma je še vedno predmet razgovorov in komentarjev. Povoda za to je več kot dovoli. Na gledalce nedeljskega debacla je mnogo bolj porazno učinkovala igra našega teama, kot pa številčni poraz. Vsa javnost je zaupala naši reprezentančni enajsterici, saj ze bila sestavljena iz samih slavepolnih imen. In baš ta enajsterica je prizadela nam in nasprotnikom bridko razočaranje. Nasprotnik nas ni podcenjeval, temveč nas je smatral za vsaj enakovredne tekmece ter je bil pripravljen na vse. V nedeljo pa smo se predstavili v tako šibki luči, da sl je moral napraviti o nas naravnost uničujoče mnenje Po krasnih uspehih in rezultatih lanskega leta smo bili prepričani o moči našega športa in tudi inozemstvo je bilo uverjeno, da stoji naš šport na zelo visoki stopnji. Po nedeljski tekmi pa je utrpel naš dobri sloves tak udarec, da posledic ne bomo mogli tako kmalu popraviti.
Časopisje, zlasti zagrebško, ki je preje skoro brez izjeme hvalilo našo reprezentančno enajsterico, se sedai huduje in napada posamezne funkcijonarje. Nasveti, ki jih daje sedaj, bi bili gotovo umestnejši pred tekmo. Zvonjenje po toči nam bo v tej zadevi pomagalo bore malo in bo kvečjemu še bolj razburilo že itak razburjene duhove. Predvsem je potrebno, da si sami omajano samozaupanje zopet utrdimo ter da se z novimi močni posvetimo napredku našega športa.
— Ljubljanski športni klub ima svoj letošnji občni zbor v petek 29. fehruarja v gostilni pri »Mraku«. Začete« ob pol 9. uri zvečer.
PROŠNJA ZEL. GLASBENEGA DRUŠTVA
»DRAVA«.
2e par let se pogreša tri vssh večjih koncertnih prireditvah, kakor tudi pri opernih predstavah v Mariboru in ‘Toveniji sploh sodelovanje harfe. Nar. žel. glasbeno dru štvo »Drava«, ki ima med svojimi godbeniki tudi harfinista-specljalista, nadalo si 14 natogo, da tej kulturni pogrebi odpomore. Te dni je svojo nalogo tudi tevršilo. Dognalo je pri neki mariborski rodbini harfo angleškega vira znamke »Eradh« in stopilo z imetnikom v stik v svrho nakupa. Ker so se za omenjeno harfo zelo zanmiali tudi interesenti Iz Zagreba, ni društvu preostalo drugega, kakor čim preje skleniti kupno pogodbo, da tako reši harfo za Maribor. Pogodba je sklenjena. Harfa je kupljena za
33.000	Din.
Društvo, ki sestoji izključno iz revnih narodnih železničarjev, nima na razpolago tako visoke vsote v gotovini. VpoštevaioČ splošno slabo gmotno stanje »udi noče nadlegovati javnosti z nabiranjem daril, ampak se je odločilo obrniti se do društvu naklonjene javnosti s prošnjo za brezobrestna posojila v poljubni visokosti, ki bi jih po možnosti in točno odplačevalo.
Naklonjenost, katero je javnost do seda) pokazala nasproti našemu društvu, nas navdaja z upanjem, da bodo številni dobrotniki smatrali nakup harfe kot važen kulturni čin, ter nam po svojih močeh priskočili na pomoč. Razposlali smo te dni v javnost tozadevne okrožnice s priloženimi položnicami, ter prosimo, da bi prejemniki smatrali to okrožnico kot zelo nujno In se v obilnem števi u odzvali, V slučaju, da kdo ni prejel okrožnice, naj blagovoli eventu-elno prispevke poslati direktno predsedstvu nar. tel. aiasb. društva »Drava« X Mariboru.
Šah.
(Urejuje M. Kragelj, podpredsednik »Ljubljanskega šahovskega kluba«.)
Izvor šaha in njegov početul razvoj.
(Nadaljevanje.)
Z Arabci se je šah razširil preko vse severne Afrike, Sicilije. Sardinije ter prodrl tudi na Špansko. V 9. stoletju je igranje šaha v mohamedanski Španiji dokazano. Igra se je posebno priljubila višjim aristokratskim krogom. Pesnik Aldanl prvi primerja v svoji pesmi iz leta 1092 ljudi v rokah usode s šaliovskim figurami na šahovnici, kjer pogostoma pešec premaga samega kralja. Dokazano je tudi. da so okrog leta 1000 igrali šah že katalonski kristjani. V 11. stoletju se je seznanila s šahom gotovo že Italija in morda celo tudi Nemčija. O Franciji pa se zamore z gotovostjo trditi. da do leta 800 šaha absolutno ni spoznala, dasi so vpadli Arabci večkrat tudi pred tem časom na francoska tla.
Glede Grkov, ki so bili vendar z Arabci v neprestani zvezi, je čudno, da niso poznali šaha in se pri njih sptoh o šahu, iz-vzemši nekatere neverjetne bajke, ničesar ne omenja.
Prvi nepobitnf dokaz o Igranju šaha v Bizancu je vsekakor dnevnik Ane Komone, hčerke kralja Aleksija, kjer slavna pisateljica okrog leta 1125 pripoveduje, da je njen oče s svojimi prijatelji večkrat igral duhoviti »šah* ter naziva igro v grškem jeziku: »satirikon«.
Na potu šaha od vzhoda na zapad je treba računati le na malenkostne izpre-membe, morda le v prvotni postavi figur, vendar pa je ostal stari arabski način igranja v splošnem neizpremenjen od Ganga pa tja do Atlantskega oceana, dokler ni prešla igra okrog leta 1450 v našo novo, moderno.
Naj večja izprememba med starim, arabskim in med evropskim šahom pa se je izvršila šele povodom razširjenja delokroga šahovske dame in obeh tekačev, t. j. proti koncu srednjega veka.
Končna študija.
(Sestavil ogrski šah. prvak R. Rčti.)
Beli: Ka5: B.: b4, h4:
Crni: Kd8; B.: e6, h5;
Naloga: Beli je na potezi in dobi igro. — Rešitev prihodnjič.
Da vzbudimo med našimi čitatelji ša-liisti večje zanimanje za plemenito šahovsko igro, bomo vsakikrat pri problemih, nalogah in končnih študijah pod šahovsko rubriko priobčili imena vseh pravih rešll-cev, ki naj blagovolijo vposlat! svoje rešitve upravi našega lista.
Zadnji potomci sekundarnih živali.
2e večkrat so se v zadnjih desetletjih pojavile vešti, da žive še vedno na zemlji zavriji, t j. oni zmaji, ki so živeli v sekun-dami dobi naše zemlje ter bili v srednjem jura-oddelku te dobe najbolj razširjena vrsta živali na zemlji. Pred nekaj leti smo či-tali, da so lovci na Alaski naleteli na tako pošast, v nalnovejši dobi pa so prišle iz Konga vesti, da so jih odkrili v Kongu v Afriki, v močvirjih, ki so ljudem skoro nedostopna. Znanstvene ekspedicije, ki so bile odposlane, da kontrolirajo te vesti, pa niso pri vsej pazljivosti in natančnem zasledovanju našle ničesar. Bilo je vse le fantazija lovcev, kakor toliko in toliko lovskih zgodb. In vendar potomci sekundarnih živali še žive; ohranili so se v degeneriranih termah še do dandanes na najbolj osamljenem kontinentu naše zemlje v Avstraliji in njenem otočju.
Zoologi so z ozirom na razširjenost različnih glavnih živalskih vrst razdelili zemljo na sedem regijonov. Prvi, nearktični regijon tvori Severna Amerika z Grenlandijo: drugega, neotropičnega tvori Južna Amerika s Srednjo Ameriko, tretjega, eti-opiškega, tvori srednji in južni del Afrike z južnim delom Arabije; četrtega palearktič-nega severni del Afrike, cela Evropa in cela Azija, razen obeh Indij in Indonezije; petega, avstralskega, tvori Avstralija s svojim otočjem; šestega madagaškega, tvori otok Madagaskar; sedmega, orijentalskega pa obe Indiji z Indomezijo. Nobeden teh regijonov pa ni za geologe tako zanimiv, kakor avstralski, ki se kakor nobeden drugi razlikuje od ostalih. 2e ko je odkritelj Avstralije. Cook, prvič prišel v ta osamljeni svet Južnega morja, 90 njegovi ljudje srečali na svojih izletih nenavadno in dotlej popolnoma nepoznano žival — kenguruja. To pa ni bil le slučaj, kajti pozneja raziskavanjša so dognala, da so vrečarji, kateri največji še danes živeči predstavitelj je konguru, faktični in najštevilnejši živalski prebivalci tega »najmlajšega« kontinenta. Vrečarji niso pravi sesalci, ampak neka predhodna VTsta med reptili in pravimi sesalci. Njihovi pradedi so živeli v sekundernl dobi po vseh zemeljskih celinah, do današnjih dni pa so se ohranili razen v dveh manjših in skoro brezpomembnih vrstah v Južni Ameriki, samo v Avstraliji, kjer tvorijo cele rodbine od najmanjših do največjih vrst. Iz Izkopin pa so zoologi dognali, da so nekoč živeli v Avstraliji, In to še v novejših dobah zemeljske zgodovine, ko jih že nikjer drugje ni bilo, tudi vrečarji, ki so po svoji velikosti prekašali nilske konje in slone.
Komaj se je svet seznanil s kengurujem In njegovimi čudnimi sorodniki, pa je presenetila zoologe že druga avstralska žival, še bolj čudna in še bolj zanimiva kakor kenguru. Ta žival je bila kljunaš. Podobna je našim vidram, razlikuje pa se od njih po tem, da ima mesto gobca rožen račji kljun, da je njena telesna toplota spremenljiva, kakor toplota naših žab, da leže Jajca kakor želva in da svoje mladiče — doji. Ko so prinesli prve nagačene eksemplarje v Evropo, so ljudje in tudi naravoslovci mislili, da so ponarejeni, tako neverjetni so se jim zdeli. Danes sta znani dve vrsti, ena, ki živi ob vodi kakor naše vidre in druga, ki živi po luknjah v gozdovih, katere skoplje sama. Tudi ta čudna žival le zadnja živeča potomka svojih pradedinj, ki so živele v jura-dobl in 90 nekatere po velikosti daleč nadkriljevale današnje. Ohranila se je izključno samo v Avstraliji in na njenih otokih.
Na prvem svojem posetu avstralske celine, so Cookovi spremljevalci doznali tudi za ogromnega kuščarja, ki žre ljudi ter o tem z grozo pripovedovali dalje. Raziskovanja, ki so se podvzela pozneje pa so dognala, da žival, katero so Imeli v mislih, nf prvič noben kuščar, drugič ni tako velika in tretjič absolutno ni nevarna ljudem. .Zoologi, ki so sl jo natančneje ogledali, so spoznali v njej nič manj in nič več kakor poslednjo potomko predpotopnih dinozavrov, brontozavrov, ibdozaurov is podobnih znuu
jovitih pošasti. Oziroma še več, ta tautara, kakor se imenuje, Je celo starejša kakor omenjene velike pošasti; oživljala je zemljo že davno pred njimi in bila pravzaprav njihova — mati. Ona je bila prva, ki se je iz amfibij razvila v poluzavrije in pravi zavriji so se razvili komaj iz nje! Takrat, v tistih davnih pradavnih dobah je Dila v vseh mogočih velikostih razširjena po vsej zemlji, danes pa živi degenerirana, komaj meter dolga, svoje samotarsko življenje na obalah Avstralije In Nove Zelandije. Preživela je zavrije, ki so se razvili iz nje in je še vedno tu, dočim njih žp davno, davno •ni več. samo njihove kosti krase znamenite svetovne muzeje.
Toda ta čudna zemlja Avstralija ima še neko drugo žival, ki je starejša kakor vsi sesalci in sploh živalski in človeški prebivalci kopne zemlje, žival, ki je živela že milijone In milijone let pred tautaro, pred klju-našem In kengurujem. Ta žival je ceratodus, živa!, ki ni ne riba ne kuščarica, ki diha ravno tako lahko s škrgami v vodi, kakor s pljuči na suhem, ki je pokrita z luskinami, kakor prava riba in ima plavuti, katere vporablja na kopnem lahko kot noge. Ta čudna žival, ki je v sivih davninah rrva zapustila vodo in preizkusila izmenoma tudi svojo srečo na kopnem, živi danes samo še v, oziroma ob dveh rekah avstralske pokrajine Oueenslandije, čeprav je nekoč živela po vseh morjih, danes pa žive samo še ob nas, na ozemlju današnje Jugoslavije. Razen navedenih potomcev praživa!! pa ima Avstralija še predstavnike prvih ptic, ki-nije, ki so podobni afriškim nojem, v njenih morjih pa žive amonoldi, neke vrste sipe, ki grade polževim podobne hiše, samo s to razliko, da se, ko raste, pomika vedno bolj na vzven, mašeč za seboj prejšnje stanovanjske prostore. Te sipe so nekoč živele po vseh morjih danes pa žive samo še ob avstralskih obalah.
Avstralija je torej pravi zoologični vrt za potomce praživali, dočim pravih živali poznejših dob, v prvi vrsti pravih sesavcev sploh nima. Zaman bi iskali v Avstraliji dvo-parkljarjev in sploh goved, zaman levov, tigrov in podobnih mačk, zaman veveric, opic itd. Divji pes, dingo, ni prvotni prebivalec Avstralije kakor ne prašič Nove Gvineje, prišel je tjakaj komaj z ljudmi. Istotako tudi par vrst netopirjev in nekaj vrst miši, nima v Avstraliji prvotnega domovinstwa. Iz te popolne oddeijenosti Avstralije od ostalega sveta so fantasti ustvarili nekaj čudno teorijo. ki je seveda nesmiselna, da je ta kontingent le ostanek dela drugega svetovnega telesa, ki je priletel na našo zemljo. V resnici pa je stvar čisto drugačna. Avstralija, ki je tvorila v sekunderni zemeljski dobi skupaj z Afriko in Južno Ameriko skupen kontinent Gondvano, se je prva oddelila od nje in živela od tedaj dalje vedno popolnoma samostojno in ločeno življenje. Živali ki so takrat živele po vsej zemlji, so se na njej ohranile, čeprav v degeneriranem stanju do dandanes, dočim so drugod povsod radi raznih klimatičnih in drugih katastrof izumrle. Tako nam je ohranila Avstralija v svoji samoti dragocene živalske rodove, ki bi jih sicer že davno ne bilo in bi jih, vsaj živili, kulturno človeštvo nikdar ne poznalo.
Izpred sodlKa.
KAZNOVAN 2EPAR-
Delavcu Jerneju Zajcu Iz Spodnjih Ga-meljnov je ukradel v njegovem stanovanju obtoženi J. Cerar iz suknjiča denarnico, v kateri je bilo 125 Din. Tatu so kmalu zasačili. Cerar je prizna! tatvino in bil obsojen na 1 teden zapora. Ker pa je bil že dalje časa v preiskovalnem zaporu, je kazen pre-stana.
PO NOCl SO SE SREČALI
tam nekje na Dolenjski cesti v Ljubljani in sicer brata Krča in nekaj fantov. Vnel se je pretep, pri čemer je Ignacij Kerč zbil enemu zob in mu spahnil roko Nace je rekel: »enga sem. pa ne vem ta kerga, tistga, ki je k mojmo brat skoču Z roko sem ga, kam je pa padel, ne verni« Obtožen je bil tudi njegov brat Lojze, ki pa je odtočno zanikal, da bi bil koga udaril. Ker se mu ni moglo dokazati, je bil oproščen, njegov brat Nace le pa bil obsojen na 3 tedne zapora in mora plačati 150 Din za zob.
NERODEN LOVEC.
Mlad fant iz ljubljanske okolice Je zmaknil doma puško in je šel streljat ptiče. Z njim je šel tudi njegov mlajši brat. Nesrečen slučaj je nanesel, da je mladi tovec zadel mesto vrabca svojega brata fn ga precej poškodoval. Obsojen je bil za to narodnost, ki bi imela lahko še težje posicdice, na 1 teden zapora in pa — »puška je šla«.
Borzna poročila.
Zagreb, 15. februarja. Devize. Dunaj 0.1115-0.1135, Italija, izplačilo 344.30 —347.30, London, izplačilo 341—344, New York, ček 79—80- Pariz 354.35—359.35, Praga 231.50—234.50, Švica 1390-1400. — Valute.	Dolarji	78—79,	avstrijske	krone
0.1120—0.1140.
C u r I h,	15. februarja. New York
574.75, London	2475. Pariz 25.87,	Milan
25.02, Praga 15.725, Budimpešta 0.0202, Bukarešta 2.95, Beograd 7.05, Sofija 4.32. Dunaj 0.0081.
Berlin, 15. februarja. (V milijonih.) Dunaj 59.351, Milan 184.538, Praga 121.695, Pariz	189.525,	London	18,054.750,	New
York	4,189.500,	Curih	730.170, Beograd
53.865.
Praga, 15. februarja. Dunaj 4.81, Berlin 7.55, Rim 151.625, avstrijske krone 4.815, italiianske lire 152, Budimpešta 11.95, Pariz 155.50, London 149.80, New York 34.825, Curih 607.375, Beograd 43.875.
Dunaj, 15; februarja. Devize. Beograd 896-900, Berlin 15.30—15 90, Budimpešta 2.42—2,52, Bukarešta 365-367, London 304.500—305.500, Milan 3089—3101, New York 70.935-71.185, Pariz 3172-3188, Praga 2053—2063. Sofija 526-530. — Valute. Dolarji 70 860-71.26£L/bopgarski levi 504—512, nemške marke 14.70—15.30, angleški funti 302.700—304.300, francoski franki 3150-3180, italijanske lire 3085—3105, jugoslovenskl dinarji 889—895, romunski leji 356—360, švicarski franki 12.320—12.400, češkoslovaške krone 2050—2066, madžarske krone 1.05—1.15, Do 10.000 se,s; polnem znesku, preko tega le 20.
VREMENSKO POROČILO.
Dunaj, 15. februarja. Napoved za 16. februarja. Pretežno oblačno. Po neznatnih padavinah se nebo začasno zjasni. Zmeren mraz. Severno zapadnl vetrov)
„Detiar“.
(Dr. Kari Engliš: »Denar«, posloveni! dr. Albin Ogris. »Splošna knjižnica« št. 14. V Ljubljani 1923. Natisnila in založila Zvezna tiskarna in knjigarna. Strani 236. Cen« broš. 26 Din, vez. 32 Din.)
»Splošna knjižnica« vtš! stavljeno si nalogo s čilo podjetnostjo, ki je v težavnih književnih razmerah sedanjega časa vsega priznanja vredna. Tekom pol leta svojega obstanka je obogatilo to podjetje naše slov-stvo s celini nizom leposlovnih del, sedal nam pa po dr. Cermeljevem spisu o Boško* vičevem nauku podaja v dr. Engliševf knjigi o denarju že drugo znanstveno In 7. sedanjih prilikah skrajno potrebno ter aktualno delo.
Čeprav danes prednjači denarni Pto* blem vsem drugim in se v svolih posledicah dotika nas vseh in slehernega posameznika posebej, vendar o denarju teM preobrata kljub relativno precej znat® književni produkciji nismo dobili v naše« jeziku večjega monografičnega dela, ki N nas moglo voditi skozi labirint dnevno M spreminjajočih valutarnih ugank, šele 7 poslednjem času so razmotrlvania g- dr. G. Gregorina v političnih dnevnikih in V reviji »Bankarstvo« o valutami politiki našega novčaničnega zavoda ter države, v širših potezah načrtala našo denarstveno situacijo. Dr. J. Jan je pred letom obrazložil svoje nazore v svoji brošuri »O valutnem vprašanju« in g. Avsenek Je Pr‘* bližno v istem času prikazal težavno P0‘ valutarne politike v Katol. Obzorniku. — Dnevni časopisi, predvsem »Trgovski List«, so pač v več ali manj srečno zasnovanih člankih zavzemali svoje kritično stališče, kadarkoli je kaka nova valutama odredba vznemirila duhove, in so pri tem skušali širšemu občinstvu pojasniti nekatere osnovne pojme iz denarne politike, vendar P* vse le naključno, sporadično, nesistematično. lo je pa, če nas spomin ne vara, sk®* raj da vse. Tudi Hrvati in Srbi se v tem oziru ne morejo ponašati z bogvečim. L® »Jugoslovenski Lloyd« razpolaga s sotrud-uiki, ki so denarnemu problemu tudi teoretično pogledali globlje do dna. Dr. ProtK je napisal pač obširno študijo o Narodiu banki ( v francoskem jeziku), dr. Ivo B®!*® je v Ninčičevem »Novem Životu« posvetu naši denarni politiki zanimive črtice, dru*® »smotre« prinašajo ob prilikah kakšne P°* lemične članke. Posredno se dotika trt* problema obširna študija Ljubomira K®* siera »Problem štednje i naši uložnl k*9** tali« (pri Jugoslav. Lloydu 1923).	..
Pridobitne krize so v 1. 1923 razvit®*; v vsej zapadni Evropi idejno borbo Ht#f ■ inflacijonisti in deflacijonisti. V nekaterih državah, kakor v Italiji, Švici, Franciji j® Cehoslovaški so inflacijonistične težnje pod' legle takoj v prvem spopadu, dočim *• borba drugod, kakor n. pr. v Angliji, kiju® Baldvvinovem proglasu še ni dobojevan*. o čemur svedočijo neprestane debate * »New Statesmanu«, »Observerju«, »Sp<to* tatorju« itd. Viharne zahteve naših prldo1 bitnih in trgovskih krogov po višjih kre* ditih in novi emisiji nekritih bankovcev to je nadaljni inflaciji, Je odbila Narodne banka dne 6. novembra 1. J. s sklepom o nadaljevanju dosedanje deflacijske oz. s*®' bilizačne politike. Iz časopisja je razvidetl, da zadevne debate še niso utihnile In da ta predmet najbrže v drugi smeri in s pod^R" jeno silo Izsili dalekosežne ukrepe. I*. ‘e‘j Časopisnih polemik kakor tudt Iz enunciincH v finančnem odboru in skupščini pa je tu« razvidno, da naše razumništvo ne razpolaga s teoretično tako zasidranim umevanjem denarnih problemov, da bi diskusije ne segale venomer preko meja stvarnost), ki je v tej tvarini rigorozno potrebna.
Ker ni bilo pričakovati, da dobimo * kratkem Izvirno delo, se je odločila založba »Splošne knjižnice« Izdati v slovenskem prevodu dr. Karl Engliševo delo »Denar«. Izbira temeljitega fn obenem poljudne** spisa o denarju ni bila lahka stvar. Izdaj* izčrpnega in obširnega dela (na ca 400'*® 500 straneh) je bila za ozke naše razm®f* izključena. Veliki evropski narodi razpo*4" gajo sicer s številnimi takozvanimi »valu* tarnimi katekizmi« In »initations«, toda * takšnimi katekizmi občinstvu, ki Išče ra*' umevanje tega problema, ni nikakor ustr#* ž.eno; kajti takšne poljudne publikacije *• ozirajo ponavadi na specljalne razmer* drugih držav, slone enostransko na meta* listični alf nomlnalistlčnl podlagi, ali pa sO le eksponenta za silo In založnikov dobiček« Naše občinstvo potrebuje spis, ki nudi t®4 meljlto teoretično podlago obenem s praK4 ličnimi prikazi iz nam najbližjih razmer.
Dr. Englišev spis je izšel v češkem Jf* ziku 1. 1918 In je doživel že kljub temu, d* Cehom ne nedostaje izborne fn številu* dcnarno-polltične literature, doslej tri h*’ spremenjene izdaje. Dr. Engliš je eden 1* maloštevilnih slovanskih narodno-gospodaf* skifi strokovnjakov, katerih ime je uvaže* vano tudi v zapadno evropskem zr.anstv*-nem svetu. Ožji krogi ga poznajo pri na* morda iz njegovih ftnančno-političnlh govorov v češkem parlamentu £n Izbornih člankov v »Lklovjtch Novinab«. Kot Jf* nančnl minister je v 1. 1921 utrdil od dr. Rašina zasnovano podlago denarno poli« tike ter t dalekosežnim! odredbami, predvsem pa z uravnovesenlem državnega proračuna ter s korenito deflacijo v državne«* gospodarstvu udejstvll nujni pogoj za čvrsti porast, ki ga je zaznamovala češka krO* na takoj v naslednjem letu. NI mnogo znanstvenikov, katerim b| bilo dano, pravilno* svojih teoretičnih spoznani dokazati t lastnimi uspehi v praktični preskušnji. Ako I* dr. Englišu ta preskus sijajno uspel. Je to pač dokaz, da sloni njegova denarna teorija s svojilni zaključki na realni podlagi W da odgovarjajo njeni predpostavki pravil* nemu opazovanju istlnitega dogajanja.
* (Konec prihodnjič.)
Lastnik: Konzorcij »Narodnega Dnevnika«. Glavni In odgovorni urednik: Železnikar Aleksander. Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani-
KINO »MATICA" 15., 16., 17. tabr.
»KAZAN4
Pretresljiva dram« v S. dej. dudo snežnih poljan Alask«.
Gospodarstvo.
Kako sodilo o dvigu dinarja v Švici?
Ravnatelj nekega curiškega baročnega zavoda je izrazil nekemu zagrebškemu listu mnenje Švicarjev o dvigu dinarja.
Švicarski gospodarski in finančni krogi imajo do Jugoslavije, ki je tako bogata na naravnih produktih, popolno zaupanje. Zato so bili v Švici tudi uver-ieni, da nizka notacija dinarja ni bila upravičena in to zlasti ne tedaj, ko je bil naš izvoz najživahnejši.
Hitrost dviganja dinarja je tehnično odsev izvedbe nakupa dinarja s strani inozemskih izvoznikov naših produktov. Brez dvoma je vmes tudi nekaj špekulacije, ki pa je nikjer ne manjka. V inozemstvu se še vedno nahajajo precejšnje količine dinarjev, ki igrajo kljub te-rau, da 9» jih uporablja velik del za plačevanje naših produktov, še vseeno precejšnjo vlogo. Zaupanje inozemstva v dinar je razvidno tudi iz dejstva, da so ™n°8i inozemci nakupili dinar, ko ie bil se nizek, oziroma ko je pričel rasti, da z »um šele po preteku nekaj mesecev po-r3Vnajo svoje obveznosti. Za ta čas pa 50 vložili kupljene dinarje v denarne Zavode na obresti, torej investirali svoj Capital v dinar, kar je vsekakor zname-nje zaupanja.
Deflacijska politika finančnega ministra je v Švici zelo simpatična, zlasti še radi tega, ker je Švica izgubila precej svojega denarja radi inflaoije v nekaterih država/h. Dokler bodo cene kon-venirale^ bo Švica vedno rada kupovala naše proizvode, zlasti surovine, posebno še, ker je Jugoslavija dober trg ^ švicarske gotove fabrikate.
Konvencija o pravni Pomoči s Češkoslovaško.
Odbor za proučavanje te konven-ie dokončal svoje delo. Konvencija 00 Predložena narodni skupščini.
Pogajanja za to konvencijo so se ^sila svoj čas v Beogradu. Našo dr-*av° ie zastopal poleg dr. Arandjelovi-r4 tudi Slovenec in znani pravni stro-ovnjak g. dr. Janko Babnik. Konven-'Ja ie izdelana zelo skrbno in jo je P^pščinski odbor sprejel enoglasno. Ratifikacijske listine bodo izmenjane v ragi in po preteku enega meseca bo st<>Pila konvencija v veljavo. V slučaju odpovedi z ene ali druge strani bo veljala konvencija še šest mesecev po anevu odpovedi.
Po tej konvenciji ima vsak držav-lan ene ali druge pogodbenice neomejeno pravico tožbe pri sodnijah druge države-pogodbenice. člen drugi predvideva razne modalitete neposrednih ftikov sodišč obeh držav, člen 4 vse-“Uie pravico siromašnih (sodno posto-Pfnie z oprostitvijo predpisanih pristoj-***)» v členu 5 so vsebovani pred-za izvršbo oporok, člen 6 ure-*n skrbstvo- člen 8 pro-»le 2a umrleKa. člen 9 dajanje zaicnm i informacij, člen 10 ugotovitev roltn^i r°du otrok, člen 11 razpo-čitev t 14 določa predpise za izro-hitro . .spreinstvo zločincev, člen 15 Pan«« •	0 Pomo^ v kazenskem posto-
in i7vi xi^en 16 obvezno objavo sodb viečkov iz kazenskega registra.
«rQ gospodarstvo najvažnejša dolo-Vsebujejo členl 7, 12 fn 13. Clen 7
0 .° overovljenju (legalizaciji) in olcazni moči listin sploh. Po tem členu imajo trgovske knjige tudi v drugi dr-ono dokazno moč, kakor v oni,
di i 80 vP?en®’ , ***■ 8 to omejitvijo, J« le v toliko, kolikor dopuščajo zakonca Predpisi one države, v kateri se Presoja spor.
O konkurzu govori člen 12. Ta do-'oliuje pravico sodnijskega zavarova-
nja dolžnikovega premičnega premoženja na teritoriju druge pogodbene države. Nadal jni trinajsti člen odreja vzajemnost izvršbe izvršilnih naslovov in sicer izvršbo razsodbe poravnav in odločb razsodišč, če so potrjene od rednih sodišč. Domače sodišče preišče samo formelno pravilnost razsodbe, ne sme pa določiti o materijelni veljavnosti izvršilnega naslova.
Prepričani smo, da bo ta konvencija mnogo koristila za razvoj čim hitrejših in živahnejših gospodarskih odnošajev med našo kraljevino in Češkoslovaško.
Tine Moren:
Izlet v paradiž.
se je to v onem presrečnem L hihitanj	sl*al0 Amerikancem solnce,
M	Da	luna- Moj Bog, kaj
koza do W° V,tem 58811 spe,je CCSta koga po fantovski poti proti paradižu.
Je°taVo^>nun« ie ^Pomirljivo in svet w *n, ~ z Ljubljano vred. Kolikokrat zaželi človek zalemu zaha-
s_°J,1Cu srečno in veselo pot ?a Rožnik m še delj, če hoče - kolikokrat hi rad marsikdo izmed umrljivih •um prestolici Pomakal veličastnega ^videnj^ ko se okrepčano jutro dvigne na oni strani zvestih šentpeterskih zvonikov — sploh kolikokrat goji zvečer Človek željo, da bi ura bila devet, de-~ brez uspeha — in da bi ^ dvanajst in eno — brez h« a~ H1 tako dalje vse brez uspe-wo tiste ure in minute, ki je v koledarju zapisana kot solnčni vzhod Qiejte, to je želja in žeja in hrepenenje po poeziji in po lepoti 1 Pa bije ura cevet — hišna vrata se -iapro — bi]e ura deset — pri najboljši •‘i^lji dobi človek rumen občinski opomin, da Je ura toliko in toliko — pa bije •naist — in oboroženi ukaz se pojavi
Rezultati ruskega žitnega izvoza.
V listu »Dni« piše A. Markov o tem važnem vprašanju sledeče:
Ruski žitni eksporterii dokončujejo te dni svoje nakupovalne operacije. Rezultati te zločinske opc-acije so v vsakem oziru nezadovoljivi.
Predvsem jie treba honstatirati, da je bilo mesto obljubljenih 500 milijonov pudov (pud 16 kilogramov), nakupljeno 170 milijonov, izvoženih pa samo 115 milijonov pudov.
Še bolj pa so osleparjeni kmetje, ki so pričakovali, da bo izvoz dvignil ceno žitu, kajti dejansko so pričele rasti cene žitu šele v trenutku, ko je bil eksport žita zaključen.
Iz ruskih komunističnih listov je razvidno, da je eksport žita pri sedanjih cenah (pšenica po 1.05—1.40 zlatega rublja, rž po 0.72—0.85 zlatega rublja) nemogoč in zato se splošno vse že sklenjene kupčije anulirajo. Izvoz bi bil mogoč le pri ceni 85 kopejk za pud pšenice.
Nastane vprašanje, zakaj da raste cena žitu, kljub temu, da je izvoz žita prenehal.
Tudi na to vprašanje odgovarjajo sovjetski listi. Tako piše >Ekonomiče-skaja Žizn« od 1. februarja, da so zaloge žita v deželi silno majhne in da zadržujejo vsi žito, ker pričakujejo porast cen. To pričakovanje pa je utemeljeno na vedno večjem povpraševanju po žitu. Severni, severnozapadni, pa tudi osrednje pokrajine Rusije nimajo kruha in ponudbe niti primeroma ne krijejo povpraševanj, ki rastejo neprestano. Severna in centralna Rusija se pripravlja že na glad. Posledica tega stanja je za kmetsko ljudstvo v pasivnih krajih naravnost porazna. Ko je bila cena žitu nizka, niso smeli kupovati, ker je bilo vse žito namenjeno za izvoz.
Rezultat sovjetske žitne kampanje je torej sledeč:	Za časa eksporta je
prodajal kmet žito po 35 do 40 kopejk za pud, ko ni bilo več eksporta, pa je moral plačevati kmet iz pasivnih krajev za žito po 1.05 do 1.40 zlatega rublja za pud, pri čemer niso transportni stroški, izguba časa in razne neizogibne podkupnine vštete. Tako kmet producent ko kmet konsument je imel od izvoza žita samo izgubo. Dobiček so imeli le izvozničarji, ki so kupovali pšenico po 40 kopejk, dočim znaša njena prodajna cena na Angleškem ravno štirikrat toliko.
X Dohodki naših carinam so znašali v tretji dekadi januarja letošnjega leta skupno 44,561.595 dinarjev. Največ je daia carinama Zagreb južni kolodvor (7,6Cfl5.294), za njo ljubljanska (4,858.401) in beograjska (na postali 4,154.138 dinarjev). Carinarnica v GornM Radgoni le dala 145.883. v Dravogradu 22.656, na Jesenicah 379.069, v Mariboru 2,579.569 (je na četrtem mestu), v Murski Soboti 11.600. v Prevaljah 28 040, na Rakeku 630 603, v Celju 763.054 in v Čakovcu 587.282. V drugi dekadi so dale vse carinarnice skupno 34,069.395 in v prvi 28,447.279 dinarjev. V tretji dekadi lanske-ga leta so znaSall skupni dohodki vseh ca-rinarnic 46,487.417, v drugi 41,490.151 in v prvi 30,877.225 dinarjev.
vsepovsod in javi enajsto uro kakor v srednjem veku. In tako gre ves večer: mesto da bi človek živel življenje, vidi konec na konec, pravo organizirano minljivost, in kako bo -človek vesel, če Pa hodi mimo njega opomin smrti vsako božjo uro!
II.
Zato se n| prav nič čuditi, kakor že rečeno, ako koga z menoj vred, obide prešerna želja, dvigniti se nad te ozke meje in premagati utripajoče občutke vseh ur in zasanjati pravb sanjo o paradižu. V katekizmu nisem slabo podkovan, če se ne motim, in vem, da tam ni bilo niti tega niti onega, kar danes je, in da je človek bil še precej v redu in spodobno opravljen, kakor danes ni.
Sklenil sem tedaj Jaz — }n pa še ta in ta — saj se imena itak kmalu pozabijo, če so še tako slavna in kratka, — da ob določeni uri zvečer svojega življenja nikakor ne prekinemo, ampak zvežemo zahod z vzhodom s trdno verigo potovanj po vseh kulturnih središčih bele Ljubljane in da zjutraj kakor stari Pitagorejci zapojemo veličastno himno mlademu dnevu in tako venčamo svoje delo z lavoriko mladosti.
Junaško smo dočakali enajsto uro minljivosti in tudi eno uro smo premagali — in bili'bi v nevarnosti da ie nas
Tržna poročila.
ŽITO.
Novi Sad, 14. februarja. — Rž 280, ječmen 300, oves 250, koruza 237.50 do 245. Moka št. 6 322.50, otrobi 190.
Dunaj, 13. februarja. — Pšenica, Jugoslovanska 1.72 čsl. kron, romunska 1.56 čsl. kron avstrijska 3.200 avstr, kron, koruza 1.29 do 1.30 čsl. kron, oves 2.5234 čsL kron.
B u d i m p eš t a, 13. februarja. (V tisočih madž. kron.) — Pšenica 219 do 226, rž 175 do 177, ječmen za krmo 180 do 200, za pivovarne 210 do 225, oves 195 do 200, koruza 170 do 175, ot"»bI 118 do 120.
ŽIVINA.
Dunaj, 14. februarja. (V tisočih avstr, kron.) — Voli 12 do 16, biki in krave 12 do 16, drobnica 7.5 do 11. Svinje 24 do 26 za I kg žive teže.
X Trgovina r. vinom v Dalmaciji. V
decembru lanskega leta ie bila vinska trgovina v Da’maciji zc!o slaba. Srednja in severna Dalmacija sta prodali manjše količine v inozemstv-o, dočim je prodala lužna Dalmacija le neznatne količine za lokalni konzum. Cene so se sukale v severni Dalmaciji med 300 in 100 dinarji, v srednji 32 do 36 dinarjev po stopnji in v Južni 25 do 30 dinarjev po vel. %' a kohola. Boljše so plačevali v srednji Dalmaciji po 400 dinarjev za hi.
X Zakup opekarne In kamnoloma v Trbovljah. Občina Trbovlje oddaja v zakup svojo opekarno in kamnolom za dobo 5 let. Obenem proda 300 do 350 m* zdravih bukovih drv. Opozarjamo na tozadevni razglas v »Uradnem listu«, kjer so razvidni vsi pogoji.
X Italijansko posojilo. »Beograd« do-znava, da namerava dati Italija Romuniji, Poljski in naši državi posojilo vsaki po 100 milijonov lir in se s tem približati Mali antanti
X Pogajanja za nemško reparacijo.
Ker so se pogajanja med našo in nemško vlado končala s konstatacijo, da le sporazum nemogoč, so se naši delegatje vrnili. Pogajanja pa niso definitivno prekinjena, ker bodo naši delegati poročali ministru g. dr. Ninčiču in vladi o dosedanjih pogajanjih. Nemški vladi se bo predlagalo, da pošlje g. Kunteja v Beograd, radi nadaljevanja pogajanj, a ne za izplačilo v govo-vini, temveč za dobave v naturi.
X Inozemsko pcsoillo za našo Industrijo. Beograjska Industrijska centrala je najela v Angliji posojilo v znesku 23 in pol milijona funtov šterlingov, t. i. skoro 9 milijonov dinarjev. Posojilo se bo obrestovalo prvo leto po 17%.
X Izvoz jajec iz naše države. Lansko leto Je bilo izvoženih iz naše države 2100 vagonov jajec. Izvozile so: Slovenija 260, Srbija 150, Banat 200, Bačka 690, Bosna 110 in Hrvatska ln Slavonija 690 vagonov Jajec.
X Krupp v Rusiji. Kakor znano, Je dobila nemška veleindustrljska firma Krupp v Rusiji obsežno koncesijo za obdelovanje zemlje. Dela precej uspešno napredujejo In bo obdelano letos 1400 deslatin dosedaj neobdelane zemlje (1529.5 ha). — Zaposlenih Je 100 ruskih in 70 nemških delavcev. Koncesiionarji so zgradili delavcem stanovanja, delavnice za popravljanje poljedelskega orodja in so povsod napeliall elektriko. Tekom šestih let bo obdelanih
25.000 desjatin (27.312.5 ha).
X Zlat denar v Rusiji. Ruska vlada Je glasom časopisnih vest isklenila, da prične v kratkem s kovanjem zlatega denarja.
X Obtok bankovcev v Madžarski Je znašal dne 31. januarja 1 bilijon madžarskih kron.
X Obtok bankovcev v Franclji Je znašal dne 7. februarja 39.974 milijonov frankov. Povečal se je od pre>šnjega izkaza za 340 milijonov frankov. Zlata rezerva Je znašala 5.540 milijonov frankov.
X Produkcija časopisnega papirja. Po statističnih podatkih Je znašala produkcija časopisnega papirja v Nemčiji lansko leto
580.000 ton, v Angliji 300.000 ton. na Švedskem 210.000 ton, v Finski 160.000 ton, na Norveškem 115 do 120.000, v Avstriji 180 tisoč ton in v Češkoslovaški 220.000 ton.
X Povišanje železniških tarlfov v Franciji. Železniški svet )e na predlog železniških družb sklenil, da poviša železniške tarife v Franclji.
X Konkurzl v Avstriji. Meseca januarja je bilo v Nvstriji 10 konkurzov in 41 prisilnih poravnav izven konkurza.
X Vzorčni semeni v Baslu. VIII. švicarski vzorčni semeni v Baslu se vrši letos od 17. do 27. maja. Detajlne podatke o semnju daje na zahtevo švicarski konzulat v Zagrebu.
X Zvišanje železniških tarllov ▼ Madžarski. Madžarske državne železnice bodo zvišale svoje osebne la blagovne tarife za 35%.
dan položen k večnemu pokoju — ako bi ne bili imeli trdnega namena, porabiti prazen prostor med hišami v Prešernovi ulici, da pridemo do vrat paradiža. Da bi pa zgrešili, se nismo bali. Njegovo ime so poznali že stari Rim!ja>-ni v nekem mestu Emoni, kjer so — menda radi pomanjkanja koncertov — njih legijonarji brenkali po trdih barbarskih glavah. To pa seveda ne spada k stvari; kajti čuti je in čuti bo in čuti je bilo, da Je srečen, kdor vidi raj — i® mi smo ga videli.
III.
Srčno sem hrepenel zlasti jaz, da zavije moje oko in moj korak okoli vogla slonovega bedra in stopi moja popotniška noga naravnost pred rajska vrata. Od daleč že smo videli nekaj svetlega migljati. Baje prav nad vhodom. Hrepenenje je tako prevzelo naša srca, da smo zapeli migljajočo pesem: »Oj zvezdice svetle migljajo lepo« — in potem kakor betlehemski pastirčki pospešili korake...
»Stoj!«.,.
Kakor blisk prereže ta klic naše duše in jih razpara od vrha do tal kakor Potres zaveso v Salomonovem templu na prvi veliki petek.
»Stojte! Vstop v Emono prepovedan!«
To Brs ©n©.
Nova svetnica.
Deverega februarja t. 1. so v_ Rimu z običajnimi cerkvenimi slovesnostmi proglasili Katarino Emmerich za blaženo. Ceremonija se je izvršila na dan stoletnice njene smrti. Katoliška cerkev je povzdignila v svoja nebesa žensko, o kateri je napisal katoliški pisatelj Franc Splrago v Pragi debelo knjigo in v kateri pravi, da ie bilo telo blažene Katarine Emmerich obdarovano s Kristusovimi ranami.
Katarina se Je rodila 8. septembra 1. 1774 v Flamschen na Westfalskem kot hči ubogega malega kmetiča. Bila je peti otrok med devetimi. Šolo je obiskovala štiri mesece ter ni znala ne pisati in ne brati. Kot dvanajstletna deklica je šla služit k nekemu kmetu v domači vasi ter je do petnajstega leta oskrbovala krave. Ponoči Je navadno molila križev pot pri bližnjem mestu Koesfeld. Potem se je učila šivanja pri neki šivilji, toda v 21. letu se je vsled bolezni zopet vrnila k očetu. Stara 25 let je stopila kljub s',oji telesni slabosti v službo pri organistu v bližnjem mestu. Po treh letih so jo sprejeli v samostan avguštink v Diilmenu, kjpr pa se ji ni pospbno dobro godilo. Ker je bila nizkega nviu, je morala opravljat! dela v hlevu. Ko so Francozi odpravili samostan, je bila stara 37 let. Ker jo je v samostanu bolezen precej zdelala, ni mogla dobiti nobene službe ter Je brez sredstev in brez strehe tavala po ce. stah, dokler je ni vzel k sebi neki francoski duhovnik. Njena bolezen pa se je tako poslabšala, da je morala stalno ležati v postelji. Po devetih letih je umrl francoski duhovnik. Po njegovi smrti je vžel k sebi dominikanec, pri katerem je stanovala bivša nurn v podstrešni sobici, kjer je umrla 9. februarja 1824 na nepoznani bo-leznL
r Poincarejevo usmiljenje. Pred nekaj dnevi pridrvi k Poincareju mlad poslanec: ves * razburjen in zastoka: »Za Boga, gospod ministrski predsednik, čul sem, da ne boste jutri odgovorili na mojo interpelacijo?« — »Ne!« je dejal Poincare. »S tem me uničite,« kriči poslanec. »Poročiti nameravam neko gospodično iz province in jutri pride v Pariz samo zato. da sliši v zbornici moj govor.« — V petek le naznanil Poincare izpremembo dnevnega reda parlamenta, mladi poslanec ie brezhibno govoril, Poincare je odgovoril, in gospodična Iz province je bila vzhičena.
r Zdravniško spričevalo. Potriulem, da že dalj časa zdravim gospoda Sepo radi pljučne bolezni In da le imenovani zato zelo oslabel ter je potreben podpore. — Dr. Pinceta, špecijalist za pljučne bolezni.
r Siromašna občina. Josip Revščina leži na stroške svoje domovinske občine v bolnišnici glavnega mesta. Zupan v njegovi občini ga obišče, da vidi, kako dolgo bo še trajalo. Strašno Je. Revščina ne more živeti, pa tudi ne umreti. Župan bolnega Revščino najprej malo potolaži, nato pa se poslovi od njega, mu stisne roko in ga opomni na njegovo podložniško dolžnost: »Jože, glej, saj veš, naša občina ie siromašna, napravi hitro!«
r Nov n?čln tekmovanja lepctlc. »Petit Parislen« vprašuje, zakaj neki je lepota izključena iz mentalitete službene birokracije, saj vendar ni razloga, da bi morali upravni akti socialnega življenje pogrešati estetični okus. Zdi se, da so Madžari dandanes v tem pogledu bolj praktični nego evropski narodi. Madžari so namreč skleni'!, da na novih bankovcih ne bodo več arhitektonične in simbolične slike, temveč bodo v sredi novih bankovcev slike najlepše Madžarke, ki Je sedaj najbrže baronica Szegedy. Ako ta vzgled spremeni mišljenje evropske birokracije, se zna zgoditi, da doživi Evropa zanimiva tekmovanja lepotic.
r Koliko stane ena bitka? Angleško vojno ministrstvo je objavilo statistiko topovskih strelov In stroškov za časa svetov, ne vojne. Po tej statistiki Je Izpalila samo angleška artilerija v bitki pri Messines v Belgiji v enajstih dneh 3,561.630 projektilov, ki predstavljajo po današnjem kurzu vrednost 450 mi ijonov frankov. Največji rekord je dosegla angleška artilerija v bitki dne 28. septembra 1918 v Belgiji. V 24 urah je iz-paliJa angleška artiljerija tedaj 943.847 projektilov. Tak bombardement bi stal danes
70.000	frankov na minuto.
r Praktični Amerikancl znajo vse izrabiti, kar Jim dovolj nese. Tako je dal lastnik nekega modernega new-yorškega eta-blisementa v iiste oglas, da rabi pristne evropske aristokrate »za lahko delo in veliko plačo.« Oglas je dal samo enkrat v list — in javilo se je takoj dvajset različnih »ekscelenc«, med temi šest avstrijskih grofov, trije angleški baroni, trije ruski plemiči In en Nemec. Podjetni Amerikanec je rabil te ekscelence za družabnike ameriškim milijo, narjem, ki so prišli plesat v njihov etablise-ment.
V Emono! Da, v Emono! Kakor dogma me je udarila ta zgodovinska resnica po glavi. Ml ne v Emono! Kaj smo mar Huni, ki jo hočemo razde jati! Ali nismo samo žejnj, po poeziji in lepoti hrepeneči popotniki? Toda nič, pa nič. Človek misli, da pride v raj, pa naleti na trmoglavega angela Keruba pred vrati, z ostro sabljlco ob napetem boku. Bog se usmili — ravno tako kakor da smo res pred rimskim kastelom Emono, mi bar - bar-i Huni, ki jo mislimo razdejati! In ostali bi bili zunaj kn si oblizovali nohte. Toda zgodilo se je nekaj Čudnega. V tistem trenutku se je namreč prikazalo ven nekaj »Emoncev«, mi smo se vrgli v bojno linijo, pričakujoč napada posadke, pa je menda ona velika okrogla lampa pred pošto — sveti ji večna luč! — razsvetlila razum in omečila voljo našega legijonarja.
IV- ^
Spustili smo se navzdol. »To ne bo paradiž!« sem takoj razsodil in to povedal tudi prijatelju'Jožetu. V tem pridemo do nekega skladišča, podobnega manufaktumi trgovini. Jože kot veščak reče:
»Tu začno slačiti«... in me pogleda tako porrenljivo... »in tam«., pri tem pokaže s prstom proti nekim vratom, »tam nas nehajo slačiti.«
»Pa ne. ko bomo že...« on je mignil
Nesrečno spanle.
Pred praškim kazenskim senatom se je pred nekaj dnevi zagovarjal Fran Ru'ioky radi bigamije. Bil Je poročen, toda poročil se Je še enkrat. Njegovi ženi nista vedeii druga za drugo. Z obema ie imel otroke. Pa je odkrila druga žena njegovo skriv* nost in samolastno prekinila zakonsko zvezo. Rulicky se Je zagovarjal tako-le:
»Ce namreč dovolite, gospodje visokega kazenskega sodišča. Na službo sem, namreč. Poročen sem, kar se nikakor ne da tajiti, o tem so na razpolago dokumenti. To je bil torei moj prvi zakon, o katerem natančno vem, da Je bi! sklenjen. Toda potem je prišlo drugače. Moral sem v vojno. Moral, kajti bil sem zdrav, krepak in izučen kuhar. Toda boril sem se na fronti. Prosim oprostite: prihrumela je granata, ki je eksplodirala in bil sem zadet v glavo. Morebiti tako, da se mi le zgodila velika nesreča, kar se je pokazalo kasneje mnogokrat v mojih mislih. Mnogokrat sem izgubil zavest in sem moral spati po več ur, ne da bi za to kaj vedel. Mnogokrat sem bil že zbujen, toda v resnici sem spal.«
Senatni predsednik dr Winter ga prekine: »Lahko pripovedujete naprej, toda svetujem vam, da ne igrate komedije, kajti mi nismo od danes. Razumete?«
Obtoženec pripoveduje dalje: »Nikdar sl ne bi dovolil kot priprost državljan in nekdanji član svetovne vojne po vsej te! nesreči izgovoriti kako laž. Tako je. kakor pravim. O tem morajo biti nekie napisani akti. Sklenil sem drugi zakon, tako se riii Je dejalo, in da Je moja druga žena rodila otroka, so mi rekli, toda laz prisegam, da ne vem, de faeto, kakor se pravi,. ničesar o tem. Vse se le zgodilo v spanju. Po nesreči v svetovni vojni v inojl glavi ni vse dobro. To verjamem tudi sam.«
Predsednik: »Vi ste bili že opetovano kaznovani kot slmulant!«
Obtoženec: »Kaj pa ie to, slmulant? Obiskoval sem samo nižje šole.«
Predsednik: »Sedite!« — Zdravniki so potrdili, da je obtoženec duševno mani vreden, da pa je izrazit slmulant. Niegova druga žena, ki Je bila zaslišana kot priča, je Izpovedala, da H Je vedno zatrleval, da Je neoženjen. Obtoženec je bil nato obsojen na dva meseca ječe, zato, ker se je v spanju oženil, ker Je v spanju Izpolnjeval zakonske dolžnosti in ker ]e sploh spa]» Morda bo prespal tudi ta dva meseca.
r Amerlkanska resolucija. Ameriška senatorja Dill In King sta vložila Interpelacije na vlado, da se mora prepovedati nameravani polet z zrakoplovom »Shemandrah« na severni tečaj. Oba senatorja utemeljuieta svojo resolucijo s tem, da ta nameravani polet ni ničesar drugega, kakor samomorilni namen nekaterih pomorskih častnikov i» vojakov.
Kitajska vlada prepovedala rusko ekspedicijo. Ruska ekspedicija pod Kozlovim vodstvom, ki je hotela preiskati razvallnsko mesto Charachole v Tibetu, se je morala vrniti, ker Ji Je kitajska vlada prepovedala vstop v Tibet.
Nov časomer. Znanstvena akademija v Parizu se je bavila te dni s proučavanjem novega kronografa, ki kaže električnim po. tom minute, sekunde in stotinke sekund. Novi časomer Je določen v prvi vrsti za astronomsko in športno uporabo.
Delavsko mesto Uenln v Rusiji. Ravnatelj moskovskega R8ntgenovega zavoda profesor Nementov je predložil komisarju Lunačarskemu načrt za Izgradbo novega delavskega mesta, ki naj se sezida v bližini Moskve. Mesto naj bi se imenovalo Ljenin.
TrUe humoristični nazivi kijevske univerze. Običaji kratic, ki so v sovjetski Rusiji zelo razvite, so dovedli v nekaterih slučajih do zelo čudnih rezultatov V nekaterih slučajih so kratice celo smešne, kakor n. pr. pri kijevski univerzi. Univerza se Je najprej nazvala »PedagoglceJ-skij Institut Vyšego Obrazovanija«, kar Je dalo kratico »Pivo«. Nato Je dobila naziv »Vis-šii Institut Narodnago Obrazovanija«, kar je dalo kratico »Vino«. Končno so univerzo prekrstili v »Kilevski Institut Narodnago Obrazovanija« In usoda je hotela, da ie dobil zavod najmodernejši naslov »Kino*.
Aforizmi.
Misel, ki ni nevarna, ni vredna, da je misel.	■
Starci vse verjamejo, v moški dobi o vsem sumilo, mladina pa vse ve.
Vsa pota vodijo k enemu cilju — k razočaranju.
Zahtevajte po vseh lokalih „Nar. Dnevnik841
z roko in šli smo. Mene je minilo veselje in vidno sem se jasnil. Nad vrati sem bral napis: »Lasciate ogni speranr za, voi eh’entrate!« Na tihem sem napravi! križ za eventuelno božjo prizanesljivost
Kar fe bilo dalje, je bilo vse v meglL Imel sem namreč v ustih preveč slan okus in sem bil za uživanje popoinoma nesposoben. »To ni paradiž,« sem sl dejal še enkrat. »Tam jih nekaj .jaha na Kolek, vse drugo je fata morganal V paradižu ie bilo samo eno drevc prepovedano, ono sredi raja, tukaj pa je menda ravno to dovoljeno, pa vse drugo zabranjeno!« Zahrepenel sem ven. Moj prijatelj Jože se je smejal, jaz sem bil na koncu saj toliko zadovoljen, da smo proti visoki odkupnini vendarle prišli na sveži zrak. 2al mi je bilo — čeprav se ne cenim nizko — za pelin dati toliko...
Toda, ker smo si rešili življenje in zdravje, smo se še malo poizprehodil! Po Kolodvorski in se po Miklošičevi vrnili v Union, središče načrtov.
Doma dobim na mizi spomin gospodinje, za stanovanje. Sežem v žep...
»Ko Vida pa hoče speči kruh, zmrači se ji krasno lice, odnesel bil Atilov je ogleduh poslednji Ji menuh pšenice.«
Vražii ASkerc!
Hišne
potrebščine
Ne čakaj spomladi!
Naroči takoj: sadno drevje, dalije, vrt* nice, gladiole i. t. d.
Velevrtnarsko podjetjfl
mVRT“ džamonja IN DRUGOVI, Maribor Zahtevaj cenike!
ves teden vso
zalogo trnkov po tovarn ikih cenah.
emajlirano težko posodo znamke „Goliath“ in lnžie vrste, čeSkoslov. proizvoda, pločevinasto in lito posodo, porcelanasto, kameninasto in stekleno robo se kapi nnt-ceneje in nafbolje pri tvrdki
A. Vicel,
Maribor, Glavni trs it 5
našega oddelka za pletenine, trikotažo in perilo si dovoljujemo ceni odjemalce opozoriti, da se nahajajo v zalogi Se večje množine različnega blaga, kakor:
7a rlamp • perilo, bluze, predpasniki, noga-ufl UUllib.	vice,	in rokavice.
Za nncnniip •triko peril0> sviten>. srajce,
UU yuiJ|JUllG • ovratniki, naramnice, nogavice, rokavice, gamaše in dokolenice
Za otrohe in dojenEhe • znamke,Tetra*,
patentne nogavice, svlterji, čepice itd. Brisače, različna galanterija in kosmetika. Vse to blago razprodajamo pod tržnimi cenami, samo dotlej, dokler traja zaloga
A.&E.Skaberne
Ljubljana, Mestni trs št. 10.
Potrtim srcem javljamo sorodnikom, prijateljem In znancem, da je dne 14. t. m. ob 17*/• uri naša ljubljena
AVTO-VOZI
BREZ-BENCINA
KURI-Z-OGL3EM
ZAHTEVAJ • PROSPEKTE
3UGO-HAG
LJUBLJANA- BOHORIČEVA-UL.- 24 TEI.-560	»
vdova
po kratki bolezni, previdena s svetotajstvi za umirajoče mirno preminula v 74. letu starosti. Pogreb predrage pokojnice se vrši v soboto dne 16. t. m. ob V, 16. uri popoldne iz hiše žalosti, Cigaletova ulica št. 1, na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 15. februarja 1924.
Svetoslav in Luiza Premrou
sin in snaha
Vlado, Darinka, Branko, Bosdan
« ., v,	,	vnuki.
Mestni pogrebni zavod.
v filcu in velourju, kakor tudi moderniziranje na najnovejše modele pri poroča tovarna slamnikov in klobukov
d. s o. z.
Domžale.
Podružnica Cele,
Gosposka ulica SL 4.
Prvorazredni moderni brzo-pisalni stroj
Išče ise za takoj ali pozneje
stanovanje
z dvema ali tremi sobami v Ljubljani. Ponudbe pod „Stanovanje“ na upravo lista.
OGLASI g
RECORD
 Vrhunec finomehanike. ”
Zastopstvo Lud. Baraga, Ljubljana,
Šelenburgova ulica štev. 6||.
> PC Gmotno slabejiim slojem dovoljuje uprava poseben popustpri inseriranju v malih oglasih I ~^e
Pozori
Pozori
ZIMSKI
VOZNI RED
s kapitalom do 25.000 Din, ki s* obiMtuI* mesečno s 60 •/» se sprejme. Ponudbe pod .Nujno' na upravo list*
skoraj popolnoma nov, se ugodno proda. Naslov pove uprava lista.
Prvovrstno dalmatinsko vino ter dalmatinski ..REFOŠKO" priporočljiv za bolnike, nudi po najniiiih cenah veletrgovina z vinom, Brača Antičevi, Dolenji Logatec.
Ivan Proselc v Mariboru, Jezdar ska ulica 5. peče izvistno belo in črno pecivo in prevzema v peko domači kruh zvečer ali zjutraj ob 7. uri
Izšli so sledeči zvezki;
St 1. Tajnost.
„ 2. Jenufa.
„ 3. Sevilski brivec.
„ 4. Gorenjski slavček. „ 5. Mefistofeles.
„ 6. Prodana nevesta. „ 7. Nižava.
„ 8. Vrag in Katra.
„ 9. Carostrelec.
„ 10. Janko in Metka.
„ 11. Zapečatenci,
„ 12. Tosca.
„ 13. Aida.
vseh železniških, poštnih In avtomobllnlh prog v Sloveniji s priključitvijo na Inozemske proge, z kurzno karto Slovenije v merilu 1:475.000.
3e ravnokar izšel I
Vsebina:
L SploSni del s Cene za poštne vožnje. Železniška tarifa za prevoz potnikov in prtljage Maksimalna tarifa za izvoščke. Kolkovine Konzulati. Poštne pristojbine. Pristojbine za železniške nosače. Važne telefonske številke. 11 Železniški vozni redi: Direktni, spalni in jedilni vozovi Odhod in prihod vseh potniških vlakov Pregled vseh železniških prog.
III. Pocestni vozni redi: Poštni, avtomobiini.
IV. Seznani postaj.
V Priloea: Kurzna karta Slovenije v merilu 1 : 475 000 z vsemi železniškimi progami in posttijami, vse poštne in avtomobilne proge, vse poštne urade z označbo, če ima pošta brzojav oziroma telefon.
Dobi se v vseh knjigarnah in trafikah za ceno 8 - Din.
Direktna naročila sprejema
Zvezna tiskarna in kniigarna v Ljubila ni, Wolfova ul. št. 1.
skoraj novo, prodam po Izvan-redno nlzk' ceni, ker mi ie postalo premajhno. Naslov pove uprava lista.
v veliko skladišče s pisarno v centru Ljubliane se sprejme. Naslov v upravi lista.
(ev. eno), elegantno raeblirani in čisti išče v lepem delu me sta mlajši zakonski par brez otrok za takoj ali s 1. marcem, samo pri boljši rodbini. Event s prvovrstno pol ali celo pen-zi|0. Plača postranska stvar. Ponudbe pod »Dr. iuris« na upravo lista.
svoj naslov in Din 15'— In dobiš poštnine prosto Veliki ročni spisovnik, primeren za obrtnika, trgovca, uradnika, delavca, rokodelca, vojaka in vsako gospodično. Viljem Požgaj, knjigoveznica in kar tonaža, Krani.
neomadeževane preteklosti, gospodinjsko izobiažena, s popotno opremo, pozneje z večjo doto išče vsled pomanjkanja znanja boljšega uradnika 30 do 39 let starega. Ozira se le na re^ne ponudbe a sliko, ki ae takoj vrne. Tajnost zaiamčena. Ponudbe pod »Črnolasa«, na upravo lista_________________
večji slovensko angleški slovar. Pismene ponudbe na upravo lista pod »Slovar«.
večja množina vsakovrstnih steklenic od črnila «— Ponudbe na upravo lista.
1 Dleselmotor ali benclnmoto' HP 6—8 v dobiem stanju. Ponudbe s ceno na naslov, ki se izve pri upravi lista.
za gimnazijske predmete, posebno za matematiko in latinščino, želi dobiti mesto. Inštruira tudi za hrano. Ponudbe na upr. pod »Inštruktor«.
MM	v starosti čez 1 leto, sprejmem
HIluU	pod ugodnimi pogoji v oskrbo
zasebni nameščenec	želi	zna Naslov v upravi lista_____________
nja * simpatično deklico z ne-	..
kaj premoženja v svrho že-	UMJI)
nitve Dopisi pod »Štev. 30«,	ulbilU
poštno ležeče Ptuj._____________ knjigovodje, korespondenta ali
«	»	,	..	slično sprejme takoi pri Indu-
MilSkl PM
se sprejme takoj za vsako delo Večleten blagajnik vešč slo-te stroke. Prednost ima kmečki venščine, srbohrvaščine, in nem-delavec. Hrana in atanovanie ščine. Reference: Ponudbe pod ter plača dobra. Franc Maček, »Upokojenec« na Aloma Com-čevljar. Dolenji Lopate s,	panjr, Ljubljana,
z dežele bi rada imela moža. Kdor izmed gospodov je piost, nat piše pod šifro »Mita«, na upravo lista.
Fantič sem še mlad, oženil bi se rad,
Kje dekle se dobi,
»N. Dnevnik« povej mi ti. Taka, ki ima dost blaga, povrh še tisoč al’ pa dva.
Še ta predpust pošlji ml naslov, pa po veliki noči bo obema prov. Na upravo tega lista in stvar gotova ie in čista
Izdala in založila
za čas od 1. marca do 31. decembra se vrši dne 2S. februarja 1024 ob 9, uri dopoldne v žrebčarnl na Selu pri Ljub* liani. Zdražitelt ima poleg kupnine plačati 2°/<, za ubožni sklad, 2°/, takso In stroške objave v časopislK.
v Ljubljani, Wolfova ul. 1 Vsak zvezek stane 4 Oln.
Henrjr Murger	40
La Bohšme.
Prizori Iz ilvljenja ciganov.
(Nadaljevanje.)
Ker so ga podpirali slučaji, ki bi nas vedli predaleč, če bi jih pripovedovali, je filozof držal besedo. Dva dni potem je dobro poznal Rudolfovo stanovanje in je prišel k njemu ob šestih zjutraj.
Rudolf je tedaj stanoval v nekem hotelu gami neke zapuščene ulice v predmestju Saint-Germain; stanoval pa je v petem nadstropju, ker ni bilo Šestega. Ko je prišel Colline pred vrata, ni našel v njih ključa. Deset minut je trkal, ne da bi mu bil kdo odgovoril od znotraj; zgodnji ropot je privabil celo vratarja, ki je prišel prosit Collinea, naj miruje.
»Saj vidite, da gospod spi,« je rekel.
»Zato ga hočem zbuditi,« je odgovoril Colline ta je znova trkal na vrata.
»Potem vam noče odgovoriti,« je povzel vratar in postavil pred Rudolfova vrata par lakastih čevljev in par ženskih čeveljčkov, ki jih je bil ološčil.
»Čakajte malo,« je dejal Colline motre ženske in moške čevlje, čisto novi lakasti čevlji! Sem se najbrže zmotil pri vratih, tu nimam opravka.«
»Res,« je rekel vratar, »po kom vprašujete?«
»Ženski čevelički!« je nadaljeval Colline v pogovoru sam s seboj in v mislih na strogo'moralo svojega prijatelja. »Da, gotovo, zmotil sem se. Tu ni Rudolfova soba.«
»Oprostite, gospod, je.«
»No, potem se vi motite, moj dragi?«
»Kaj hočete reči?«
»Gotovo se motite,« je pristavil Colline in pokazal na lakaste čevlje. »Kaj je to?«
»To so Rudolfovi čevlji; kaj se je treba temu čuditi?«
»In to,« je povzel Colline in pokazal na čeveljčke, »je to tudi Rudolfovo?«
»Ne, njegove dame,« je rekel vratar.
>Njegove dame!« je presenečen vzkliknil Colline. »O, pohotnik! Zdaj vem, zakaj noče odpreti.«
»Vraga,« je dejal vratar, »ta mladenič je vendar prost; gospod, če mi hočete povedati svoje ime, ga bom naznanil gospodu Rudolfu.«
»Ne,« je rekel Colline; »sedaj, ko vem, kje ga najdem, bom prišel ob drugi priliki. In takoj je šel in naznanil veliko novico svojim prijateljem.
Rudolfove lakaste čevlje so splošno smatrali za bajko, ki se je rodila iz bogate Collineove domišljije, in enoglasno so izjavili, da je njegova ljubica paradoks.
Ta paradoks pa je bil vendar resnica; kajti še isti večer je dobil Marcel skupno pismo za vse prijatelje. To pismo je bilo tako-le sestavljeno:
»Gospod in gospa Rudolf, literata, vas prosita, da ju počastite in pridete k njima na obed jutri zvečer točno ob ?estih.«
»N. B. Jedli bomo s krožnikov.«
»Gospodje,« je rekel Marcel, ko je naznanil pismo svojim tovarišem, »novica se potrjuje: Rudolf ima res ljubico; še več, vabi nas na obed in,« je nadaljeval Marcel, »v pripisu obljublja, da bomo jedli iz posode. Ne zakrivam vam, da se mi zdi ta paragraf lirična pretiranost; vendar pa je treba videti.«
Marcel, Gustav Colline in Aleksander Schau-r.ard so šli drugi dan ob naznačeni uri sestradani kot zadnji dan v postu k Rudolfu, ki so ga našli, ko se je igral z rdečo mačko, medtem ko je mlada žena pogrinjala mizo.
»Gospodje,« js rekel Rudolf stiskaje roko svojim prijateljem in Vazoč jim mlado ženo, »dovolite mi, da vam predstavim hišno gospodinjo.«
»Ti pa si hišni gospodar, kaj ne da?« je vprašal Colline, ki je imel bolezen za te vrste šalo.
»Mimi,« je rekel Rudolf, »predstavim ti svoje najbol;še prijatelje, sedaj pa pojdi in zakuhaj juho.«
»O, madame,« je dejal Aleksander Schaunard in planil pred Mimi, »sveži*ste kot divja cvetlica.«
Ko se je bil Schaunard prepričal, da so res . krožniki na mizi, je pozvedel, kaj bodo jedli. Svojo radovednost je pritiral celo tako d?leč, da je vzdignil pokrov pri ponvah, kjer se je kuhal obed. Jastog, ki ga je zagledal, je napravil nanj živ vtis.
Colline pa je bil potegnil Rudolfa v stran, da ga je vprašal, kaj je novega z njegovim filozofskim člankom.
»Moj dragi, v tiskarni je. Kustos izide prihodnji četrtek.«
Filozofovega veselja nad tem odgovorom ne bomo slikali.
»Gospodje,« je rekel Rudolf svojim prijateljem, »prosim vas oproščenja, če vam tako dolgo nisem dal nobenih vesti, toda imel sem medene tedne.« In povedal je zgodbo, kako se je oženil s tem ljubkim bitjem, ki mu je prineslo za doto svojih osemnajst let in šest mesecev, dve porcelanasti skodelici in rdečega mačka, ki se je imenoval Mimi kot ona.
»Gospodje,« je rekel 'Rudolf, »sedaj bomo pirovali. Sicer pa vam naprej povem, da bomo imeli meščanski obed; namesto gomoljik bo najodkritejša prisrčnost.
Ta ljubezniiva boginja zares ni nehala vladati med gosti, ki pa so vendar pripomnili, da je ta takozvani preprosti obed imel vendar nekaj imenitnega. Rudolf se je bil res vrgel v izdatke. Colline je pripomni, da se menjajo krožniki, in je na glas izjavil, da je Mimi vredna modre preveze, s katero krase kraljice peči, stavek, ki je bil za deklico čisto sanskrit in ki ga je Rudolf prestavil rekoč, da bi bila imenitna kuharica.
Ko je prišel na mizo jastog, je nastalo splošno občudovanje. Pod pretvezo, da je študiral naravoslovje, si je Schaunard izprosil, da ga je sam delil; to okoliščino je porabil, da je zlomil nož in si odrezal največii kos, kar je povzročilo splošno ogorčenje.. Tod? Schaunard ni bil samoljuben, posebno ne gled“ jastoga; in ker je ostala še ena porcija, je bil tako drzen, da io je dal na stran, rekoč, da mu bo za model za sliko mrtve narave, ki jo je izdeloval.
Prizanesljivi prijatelji so se naredili, kot bi verjeli tej laži, ki ji je bila hčerka nebrzdane požrešnosti.
Colline pa je hranil svoje simpatije za dessert in se kruto branil, zamenjati svoj delež kolača z rumom za vstopnico v versajske pomarančnice, kar mu je predlagal Schaunard.
V tem trenutku je začel postajati pogovor živahnejši. Trem steklenicam z rdečim pečatom so sledile tri steklenice z zelenim pečatom, med kate* rimi se je kmalu prikazala steklenica, ki si je spo* znal po njenem vratu s posrebreno kapico, da je iz polka kraljevih šampanjcev; bil je to fantazijsla šampanjec iz vinograda v Saint-Ouenu, ki ga pro* dajajo v Parizu po dva franka steklenico radi splošne razprodaje, kot je trdil trgovec.
Toda dežela ne napravi vina in naši cigani so sprejeli za avtentičen šampanjec tekočino v čašah ad hoc; in kljub neznatnemu poku, ki ga je M* pravil zamašek, ko je ušel iz svoje ječe, so bili čisto navdušeni nad izvrstnostjo pijače, ko so ^ deli toliko pen. Schaunard je porabil prisotno« duha, ki mu je še ostala, da se je zmotil pri & zarcu in vzel Collineovega in resno namakal suhSf v gorčico in razlagal gospodični Mimi filozofih članek, ki je imel iziti v Kastorju; potem je naelf krat prebledel in prosil za dovojjenje, če sme iti» oknu, da vidi zapad solnca, dasi je bilo že ob desetih zvečer in je solnce že zdavnaj zašlo in z# spalo.
»Prav škoda je, da ni šampanjec ohlajen,« fc rekel Schaunard, ko je poskušal še enkrat zame* njati svoj prazen kozarec s polnim kozarcem sv(p jega soseda; ta poskus pa ni imel uspeha.
»Madame,« je rekel Colline Mimi, ko se je h9 nehal zračiti, »šampanjec hladimo v ledu, led nastane, če se zgosti voda, po latinsko aqua. Vod* zmrzne pri dveh stopinjah in so štirje letni časii poletje, jesen in zima; to je bilo vzrok umiku i* Rusije; Rudolf, daj mi hemistih šampanjca.«
»Kaj pravi tvoj prijatelj?« je vprašala Rudolf* Mimi, ki ni razumela.
»To je beseda,« je odgovoril ta; »Colline ho®# reči polovico čaše.«
Naenkrat je Colline 'močno potrepal Rudolfa po rami in mu je jecljaje rekel, kot bi gnetel zl°2s v testo:
»Jutri je četrtek, kaj ne da?«
»Ne,« je odgovoril Rudolf, »jutri je nedelja.«
»Ne, četrtek.«
(Dalje sledi.)