FIIIMBIm ulaftHH ▼ fTot'"vfnl. Leto XIV., štev. 39 L]nbqana9 sreda 15. februarja 1933 Cena Dii? Lpc«vni£tvu: LjiHMjao*. K.natljeva ulica i. - 1 eietoii št 3122. 3123. 3124 3125 313b-ln sera trn oddelek: Ljubljana. Selen- burgova ii 1 — Tel 3492. 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica štev 11 — Teleton št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2 - Telefon št 190 Račun' pri pošt ček zavodih: Ljubljana št 11 842 Praga čislo 78.180. VV'en 5t 105 241 wiuwwkiMii ii amiN n Pred grškimi volitvami Dne 5. marca, torej isu dan kakor v Nemčiji, se bodo vršiie volitve tudi na Grškem. Kratka je bila življenjska doba grškega parlamenta, vendar pa je doživel tri vlade, dve Venizelosovi in eno Tsaldarisovo, pač znamenje, kako neustaljene so še politične razmere in kako napeti so odnošaji med političnimi strankami. Pri lanskih volitvah na Grškem je Tsaldariseva ljudska stranka dosegla z3I0 veliko število mandatov, dasi si večine ni mogla priboriti. Nastal je položaj, da bi mogel Tsaldaris skupno z nekaterimi manjšimi opozicijskimi strankami stvoriti vladno večino. Toda vse ostale stranke so bile republikanske, samo Tsaldaris je zastopal rojalistični tabor. Njegov monarhizem je vzbujal strah in močno so se oglašale vesti, napovedujoče vojaški prevrat, naperjen zoper Tsaldarisa, za slučaj, ako bi nastala nevarnost, odnosno možnost, da pride na krmilo. Tedaj se je Tsaldaris odločil za dale-kosežno dejanje. Oficielno in s popolno odgovornostjo je objavil, da sprejema republikansko obliko vladavine, se torej odreče stremljenju po povratku monarhije. To ie bil važen dogodek. Po vsej Grčiji se je praznoval kot narodni praznik, sam predsednik republike je izdal slovesno prokiamacijo na narod, slaveč dan nacionalne sprava. Razlike in napetosti med republikanskim in monarhi-stičnim taborom ni bilo več. Vse je pogledalo z optimizmom v politično bodočnost Grčije in pričakovali so se vedri časi v političnem življenju. Toda komaj majhen del tega velikega pričakovanja se je izpolnil. Zakaj ostala so v polni meri dotedanja politična nasprotja, ostale so napetosti, osebne in stvarne, v stari meri, dasi se je rojalizem vdal republiki. Ostalo je pred vsem nasprotje med Venizelosom in Tsaldarisom. Le nekaj mesecev relativnega miru je prenesla sprava, nato pa je borba izbruhnila znova v stari srditosti. Tsaldarisova koalicijska vlada se je morala umakniti, ker ji je Venize-los z lahkoto izpodnesel tla. Niti ni bilo :;r. prvi pog'ed povsem jasno, kako da je Venizelos naprvail tako brž in tako odločen afront zoper Tsaldarisa. Pokazalo pa se je, da je ozlovoljilo venizeli-ste, ko je ljudska stranka hitela na čelo uprave postavljati svoje ljudi namesto venizelistienih, kar je pomenilo po desetih letih naravnost senzacionalno novost. Poleg tega so v venizelističnem taboru zelo zamerili Tsaldarisu, da so njegovi organi neprestano očitali prejšnjim vladnim krogom finančne nekorektnosti ali vsaj namigavali na nje, niso pa hoteli s pravo preiskavo na dan. Tudi je Venizelos zahteval odstop Kondilisa, češ de se pod njegovim okriljem pripravlja vojaški državni prevrat. Ti in še drugi očitki so povzročili, da je moral Tsaldaris odstopiti in da mu je sledila koalicija Venizelosa s Kafandarisom in Pa-panastazijem. ki vodi sedaj volitve. Tsaldarisova koalicija je z ogromnim ogorčenjem sprejela vest o razpustu parlamenta in razpisu novih volitev. Smatra namreč oboje za nezakonit, protiustaven akt in zahteva zaradi tega obtožbo ne le Venizelosa, marveč celo predsednika republike. Volilna borba se vrši tedaj s silno radikalnimi parolami in izid volitev more prinesti še večjo poostritev notranjepolitične situacije nego je že sedaj, zlasti seveda v primeru, da bi sedanja vlada ostala v manjšini. Dosedanje napovedi pa trdijo, da se vladi takega izida ni bati. Prvič je treba vzeti v poštev, da se je proporcionalni volilni sistem zoper opustil in da se bodo nove volitve izvršile po majoritet-nem načelu, kar pomeni veliko prednost '/a. Venizelosa. Dragic se pripisuje sedanji vladi, ki druži najuglednejše sodobne grške politike precejšnja popularnost, dočim je Tsaldaris pred lastnimi volilci izgubil znaten del popularnosti ravno zaradi tega, ksr se je odrekel monarhizmu. Seveda pa v časih gospodarske depresije vsi taki momenti malo veljajo. Stari Venizelos kaže še vedno izredno živahnost in presenetljivo borbenost. Ako bo pri volitvah dosegel večino, si bo s tem zasigural možnost, da ohrani tudi še za nadalje državno krmilo Grčije, ki mu ga je malodane že izvil iz rok Tsaldaris z ljudsko stranko, Veni-zelosovo staro nasprotnico. Pagreb žrtev v NetmkSrchmi Neun^irchen, 14. februarja s. K pogrebu 56 smrtnih žrtev zadnje eksplozijske ka. tastrofe je prišlo mnogo tisočev žalnih gostov iz vseh delov saarskega ozemlja ter iz sosednih nemških in francoskih pokra, jin. Nepregledna množica se je zbrala pred K-istovo cerkvijo Brezštevilni venci so pokrivali krste ponesrečenih. Kot zastop. n 'ca državne vlade sta b;la prisotna pod-kancelar Papen ;n minister za dele Seldte. Francosko vlado je zastopal minister za lavna dela Paganon. navzoča pa je bila tudi delegacija francoskega oficirskega zbora. Naročnin* oic^cCdu Dm 25-— Za možem stvo Din 40 — Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulic« 5. Telefon it 3122. 3123 3124. 3125 3126. Maribor. Gospo&ka uhca 11. Teleton it 2440 Celje. StroBsmayerjeva ul. 1. Tel. 65. Rokopisi ae ne vračajo. — Ogla« po tar'fu Nov način razdelitve poslanskih mandatov Defmltlvna redakcija volilnega zakona — Zopetna uvedba volilnih okrožij — Razdelitev večinskih in manjšinskih mandatov Beograd. 14. febr. p. Na današnji seji Narodne skupščina je narodni poslanec Vasi Ive Trhic predložil še celo vrsto izpre-rnemb v posameznih členih volilnega zakona. Notranji minister g. Ž-ika La» zič je v imenu vlade pristal na predlagane izprerriembe, ki jih je nato pri podrobnem glasovanju odobrila tudi Narodna skupščina. Glavne izpremembe v smislu tega predloga so naslednje: Čl. 4. ki določa število poslancev, s* glasi sedaj: Mesto Beograd z Zemunom in Pančevom voli 5 poslancev, posamezne banovine pa: dravska 29, savska 75 vrbaska 25. primorska 24 drinska 39. zetska 33, du* navska 52. moravska 41. varda-sKa 45. Število teh mandatov se razdeli tako, da prde na vsak administrativni srez po eden poslanec za sreze Ljubljana okolica, Maribor levi brc* Osijek. Belovar. Split in Mostar pa no dva: mesta, ki so sede/ banovine, in mesta, k5 imajo nad 100 00-J prebivalcev volijo sama za sebe po enega poslanca. Ie Zagreb voli štiri, Ljubljana in Sarajevo pa po dva Uvedba volilnih okrožij Banovine se razdele n3 volilna okrožja Dravska banovina ima dve okrožji Prvo obsega sreze Celje. Dol. Lendiva. Gornji grad Konjice. Ljutomer, Maribor levi in Maribor desni breg. Murska Sobota, Preva-lie. Ptuj. Slovenjgradec, Šmarje pri Jelšah. Brežice in Laško ter ma 15 mandatov Drugo volilno okrožje obsega upravne s~eze Črnomelj. Kamnik, Kočevje. Kranj. Krško Litija. Logatec. L jub!jana=okolica. Novo mesto, Radovljica, Metlika in mesto Ljubljana ter ima skupno 14 mandatov. Savska banovirj je razdeljena na 7, vr-baska na 2. primorska na 2. drinska na 4, zetska na 4. dunavska na 5. moravska na 4, •»ardarska na 4 volilna okrožja Poleg tega se voli še toliko narodnih poslancev, kolikor je nosilcev državnih list, ki so dobib' nad 50.000 glasov. Zaobljuba kandidatov na državno in narodno edin-stvo V čl 7 se menjata točka 7., ki se sedaj glasi: Obenem z državno kandidatno listo so predlagatelji dolžni, predložiti pristoj« nemu sodišču pismeno izjavo nosilca, vsakega sreskega kandidata in njihovih namestnikov. ki se glasi: »Izjavljam, da pristajam na kandid^.^ro in se obvezujem. da boni v svojem političnem delu čuval državno celino in delal za narodno edim stvo ter da ne bom pristopil k nobeni verski. plemenski ali pokrajinski politični organizaciji.« Pridržki v taki izjavi niso dopustni Podpis mora biti overovljen od pr-stojnega sreskega, odnosno okrožnega sor dišča. Razdelitev mandatov Večinska lista dobi. kakor znano, v naprej tri petine mandatov. Način dodelitve teh mandatov je sedaj definitivno določen v 5. točki 14. člena, ki določa: Prve tri petine mandatov se razdele na volilna okrožja (V dravski banovini odpade. na mariborsko volilno okrožje 9. na ljubljanske volilno okrožje p« 8 mandatov.) Ti mandati se d-pdele najprej on m • srezom ki je v njih d iavna večinska li-I sta dobila absolutno večino, morebitni pre« j ostanek pa po vrs:i on'm srezom, ki so za ! to listo dili največ glasov. Ako je v srezu J več kandidatov večinske liste, pripade med ; niimi mandat onemu, ki je dobil največ glasov. V srez.ih in mestih, kjer se volita dva al- več poslancev, je taka skupina izvoljena pod enakimi pogoji, kakor če bi se volil le en poslanec. Ostali dve petin: mandatov se razdelita na posamezna volana okrožja. V dravski banovini odpade od teh mandatov na vsako volilno okrožje po 0 mandatov. V onih volilnih okrožjih, kic.r skupno število glasov vseh ostalih državnih kandidatnih list zna«a manj ne?o število glasov najmočnejše državne kandidatne Liste, se ti mandati razdele na vse kandidatne liste, računajoč pn tem tudi listo, ki je dojnla največje število glasov Ti mandati, ki še popadajo vsakemu volilnemu okrežju se dodele onim kand;datom. ki imaio v svoj:h srezih abso» lutno večino oddan;h glasov po vrstnem redu števila glasov Ako s tem niso izčrpani vsi mandat;, se ostanek razde! med vse kandidatne državne liste po D' Houiovem proporcu Dodelitev mandatov v okviru posameznih list se izvrši po enakih načelih, kakor se dodele mandati večinske liste. Ako kaka državna lista ni dobila niti 50.000 glasov, ne sodeluje pri razdelitvi mandatov Če sta dve najmočnejši državni kandidatni listi dobili enako število glasov, se morajo všiti nove volitve drugo nedeljo, računajoč od dneva, ko je glavni vo-!'lni odbor ugotovil volilni rezultat. Definitiven sprejem v Narodni skupščini V debati o volilnem zakonu so na da_ našnji seji Narodne skupščine govorili narodni poslanci Todor 7" >mič. Miloš Drago, vič, Dragu tin Perko, Milan Lasarevič in dr. Franjo Gruber. Narodni poslanec dr. Dragut n Kos-tič je predlagal, naj se doda še določba, da mora senator, ki hoče kan. didirati za narodnega poslanca, najmanj mesec dni pred tem padati ostavko na svoj senatorski mandat. S tem je bila načelna debata končana. Po kratkem resumeju poročevalca večine Trpka Milkoviča in poročevalca manjšine Hcdžere je bil nato volilni zakon v načelu z vsemi proti 20 gla. sovom siprejet. Takoj nato se je pričela podrobna razprava in ie bil naposled ob 14. volilni zakon pri poimenskem glasovanju z vsemi proti 12 glasovom definitivno sprejet. Ob 14. je predsednik zaključil sejo ln napovedal prihodnjo 9ejc za četrtek 16. t. m. dopoldne z dnevnim redom: 1. izvolitev odbora za proučitev zakona o agrarni re_ formi in 2. razprava o občinskem zakonu. Borba Japonske z Društvom narodov Odklonilen odgovor japonske vlade na sklepe odbora devetnajstorice — Zavlačevalna japonska taktika Ženeva, 14. februarja. AA. Japonska delegacija je že prejela od svoje vlade odgovor na vprašmje odbora devetnajistorice, ali je Japonska pripravljena psmeno priznati. da bo spoštovala kitajsko suverenost nad Mandžurijo. Japonska v'ada izraža v rajem svoje začudenje, češ, da je glede Mandžurije že zadosti obrazložila svoje stališče. Odgovor je izročili japonski delegat Macuoka generalnemu tajništvu Društva narodov ob 10. dopoldne. i,n se glasi: »V ocigovor na noto 9 februarja glede pred'laeane resolucije in načrta predsedniške deklaracije, o katerih ie razpravljal odbor devetnajstorice. želim izjaviti, da je točka, ki jo omen;ate. ena izmed tistih, o katerih ie japonska vlada dala že več docela ne dvomljivih izjav. Tud.j jaz sem že da! obsežna pojasnila tako predsedniku odbora devetnajstorice kakor svetu in skupščini DN. ne samo ustmeno nego tudi pismeno. V svojih pojasnilih sem podčrtal, da sicer iaponska vlada ne more pristati na to. da bi bilo vprašanje priznanja neodvisnosti Mandžukua predmet razprave, vendar na hoče pokazati vsemu svetu svojo lojalnost in dokazati nevzdržnost sedanjega položaja, če se in da zadosti časa, da bo ir.'Osrla postreči z dodatnimi pojasnili v tej i. ari. Od vas em dobil vtis, da so bili člani odbora devetnajstorice popolnoma poučeni o vsehni naših razgovorov In da ne more biti z njihove strani nesporazumi':en;a g'e-de japonskega zadržanja v te i aferi. Japonska v'ada nima n:kakih nridržkov prot* načrtu resolucije in izjavi o načelih, ki jih našteva deveto poglavje Lvttonovega poročila, seveda, če bodo ta načela upoštevala sedanji položaj dogodikov. Japonska vlada ie prepričana, da je ohranitev in priznanje neodvisnosti Mandžukua edino jamstvo za mir na Daljnem vzhodu in da se bo vsako vprašanje med Kitajsko in Japonsko, če do tega pride, reševalo na tej pod;iaei. Jap -i.sk a je mislila, da je njena dolžnost počakati, da bo mogel odlbor za dosego sprave proučiti to točko in da se bo moeei prepričati o neprstranosti, pravičnosti in moralni sili japo-nskega stališča. Upam. da vam bo naš odigovor popolnoma pojasnil naše stališče. Pristavljam, da japonska delegacija iskreno ceni prizadevanja, ki sta jih odbor devetnajstorice in vi sami pokazaln v tej aferi.« Odbor devetnajstorice je že popoldne proučil osnutek poročila skupščini DN in odgovor japonske vlade. Kakor se govori, misli odlbor energično protestirat! proti japonski vladi proti načrtom, ki vih ima z voiaškimi operacijami v Jeho'»!. Stališče Anglije London, 14. februarja. AA. Na včerajšnji seji poslanske zbornice je konservativni poslanec Willjam Davison zahteval od zunanjega ministra pojasnila. na«kakšne predele Kitajske se razteza dejanska oblast sedanje kitajske vlade :n aln more kitajska vlada ščititi življenje in interese prebivalcev v krajih, kjer ima oblast ti upravo v rokah. Zunanji minister sir John Simon je odgovoril. da ie težko odgovoriti na to vprašanje. K tajska v'ada upravlja neposredno in učinkovito samo pokrajine okrog prestolnice. toda vse druge pokrajine, razen Mandžurije, priznavajo avtoriteto centralne vlade. V vseh pokrajinah, razen v ctfiih. ki so še vedno v komunističnih rokah, pa je kitajska vlada «torila vse. da ohrani red in mir in ščiti življenje in lastnino tujcev. Spremembe v novem občinskem zakonu Tudi za občinske volitve se uvede proporc, pri čemer pa dobi večinska stranka dve tretjini odborniških mest Beograd, 14. februarja, p. Na današnji seji Narodne skupščine je bik) predlo/eno poro©'ki skupščinskega odbora, ki je pro učil občinski zakon. Skupščinski odbor, ki je razpravljal nad en mesec, je izvršil v prvotnem osnutku občinskega zakona celo vrsto izprememb. med katerimi so najvažnejše: Vsaka občina mora im^ti najmanj 3000 prelvvalcev. Izjeme so dovoljene le v krajih. kier to zahtevajo terenske prilike ali govore za to drugi upravičeni razlogi. V svrho izvršitve večjih del. ki jih je mogoče izvršb saivo 8 skmvrrri de!"»n ali s skunn'mn materialnim' sredstvi, se lahko več občin z odobren jem bana združi v delovno 7.0 ied p: 00. Če jc kafca o?eha staVio nastanjena najmanj deset let v isti občini In proti njej ni upravičenih ugovorov, si :e s '"r po zakonu pridobila članstvo v tej ob?'ni in iz-gub:1a domovinsko zvezo v oni oblini, kjer jo j« imelo doslej, razen fko dotičn-a oseba sama izjavi, da hoče obdržati dosedanje ob^nsko člfirčtvo in dokaže, da jc pri stojna občina na to pristala. Občinski odborniki V tretejm poglavju, ki govori o občinskem odboru, je sprejet novi člen 25., ki določa: Občinski odbor šteje v občinah, ki imajo 3 do 5000 prebivalcev Zi članov, v občinah s 5 do 8000 prebivalci 30, in v občinah z nad 8000 prebivalci 36 članov. V občinah, kjer je število prebivalstva manjše kakor 3000, šteje občinska uprava 18 članov, se pa lahko z občinskim statutom, ki ga odobri ban, še zniža, toda ne pod 10 članov Občinski o<*bor se voli 8 splošnim, enakim, neposrednim, javnim glasovanjem za dobo treh let. Za občinskega odbornika se lahko volijo občani, ki imajo volilno pravico, ki so dovršili 25 let in niso po tem zakonu izključeni od izvolitve. Redne volitve za občinske uprave odreja ban po pooblastilu notranjega ministra. Ako je več kandidatnih list. se proglasita za izvoljene dve tretjini kandidatov z one liste, ki je dobila največje število glasov. Ako sta dve najmočnejši listi dobili enako število glasov, se volitve ponove drugo nasledijo uedefco. Ostala t.retUna mandatov se razdeli po D' Hontovem sistemu med ostale kandidatne liste. Če. imata dva kandidata enak količnik, odloča žreb. župan je oni odbornik, ki je bil izvoljen kot nosilec najmočnejše kandidatne liste; ako on odpade, mu sledi kot župan naslednji o.ibornik z večinske liste. Občinsko upravo tvorijo župan in dva do pot odbornikov. Člani uprave so po vrstnem redu drugi in nadaljnji kandidati z najmočnejše kandidatne liste. Predsednik in člani uprave ne smejo biti v krvnem sorodstvu do četrtega kolena ali v bračnem sorodstvu do druge stopnje, če nastopi tak primer, mora odstopiti oni član, ki je po vrstnem redu zadnji med njimi na kandidatni listi. Občina je dolžna sodelovati tudi t krajevnih poslih državne uprave po obstoječih predpisih in zakonitih naredbah državne oblasti. Po zakonu se lahko poverijo občini tudi druge agende. vendar pa se morajo istočasno s prenosom takih poslov dodeliti tudi potrebna finančna sredstva za kritje stroškov, združenih z izvrševanjem teh poslov. Občinski uslužbenci gesto poglavje govori o občinskih uslužbencih. V tem poglavju so bile izvršene nekatere važne spremembe. Tako določa sedaj člen 85.: Banovinski svet »m> izdal uredb« « občinskih uslužbenieh. v kateri bo_ predpisal glavne pogoje za sprejem v službo, minimalno kvalifikacijo za glavna službena mesta, način izpopolnitve teh mest. vršenje službenih dolžnosti, prenehanie službe, določitev pokojnine, disciplinsko odgovornost itd. Za izplačilo osebnih in rodbinskih pokojnin občinskih uslužbencev se ustanovi Na vprašanje, ali je angleška vlada prejela spomenico kitajske vlade o najnovejšem položaju v kitajsko-japonskem sporu in kakšno stališče bo Anglija zavzela v bližnjih dogodkih na Dal.in.jem vzhodu, je zunanji minister sir John Simon odgovoril, da ie an.g'eška vlada 11. januarj-a prejela spomenico kitajske vlade, ki jo je poslala vsem državam - nodtp:snicam boksarskega protokola z L 1901. Kitajska vlada trdi v njej, da so japonske čete z zavzetjem Sanhajkvana k"-ši!e privilegije navedenega protokola. Zato odfklania kitajska vlada odgovornost za položaj, ki oo nastal z obrambo in z odtporom kitajskih čet. Ang'ešk' zunanji min;ster je v svojem nadaljnjem govoru dejal, da vodi anr'eška vlada g!e-deDaljneo-a vzhoda po'itiko. ki želi v teh kra?ih vzpostaviti red 'n m'r in točno z-nol.nievanje navedenega boksarskega protokola. Vznemirjenje v Ameriki WashingtOn. 14. februarja. AA. V uradnih krogih so močno vznemirjeni zaradi preloma v spravnem prizadevanju Društva narodov, ki ie hotelo najti znoslilvo rešitev kitajsko-iaponskega spora Mrer^a so. da je sedaj voina velikega obsega v Mandžuriji neizbežna. Japonska bi blokirala kitajska pristanišča m se bo umaknila iz Društva narodov. Vsi ti do?od1\; bodo no rtneniu tuk-ačšrvili uradnih krogov nastopili že v n3;'.:rr;šem času. pokojninski fond pri ban s k i upravi. Vse občine so dolžne vplačati v ta fond enkrat za vselej za vsako mesto, združeno 6 pravico do pokojnine, določen prispevek, ki se ravna po višini prejemkov dotičmga uslužbenca. Občinski usl.ižbenoi bodo prispevali v fa fond določeni odstotek svojih prejemkov V ta fond se stekajo tudi vse denarne globe, izrečene za prestopke občinskih uslužbencev. V upravi fonda bodo tudi zastopniki občinskih uslužbencev. Penzijski fond za občinske uslužbence ima lahko več banovin skupno, V tem primeru je tudi uprava skupna. Pokojnine se bodo izplačevale samo iz dohodkov fonda, čigar glavnica mora bili pupilarno varno naložena. Sedmo poglavje, ki govori o občinskih financah. je prav tako znatno spremenjeno. Proračun se mora sestaviti najkasneje tri mesece prfd začetkom novega proračunskega leta in dostaviti z vsemi sklepi pristojni nadzorni oblasti. Nadzorna oblast se mora prepričati, ali ie proračun sestavljen po obstoječih zakonskih predpisih. Ako je proračun v redu, ga nadzorna oblast dostavi najmanj poldrugi mesec pred pričetkom proračunskega leta bnnski upravi. Če pa proračjn ni v redu, ga vrne s svojimi pripombami občinskemu odboru v izpopolnitev. Občinske finance Občinske proračune, v katerih občinska doklade na neposredne državne davke niso večje od 200 odstotkov, odobrava ban, če pa so doklade večje, finančno ministrstvo. Proračune z dokladami do 50 odstotkov lahko odobra\'a s pooblastilom bana sreskt načelnik če pristojna oblast ne izda nobenega odloka mesec dni po sprejemu proračuna. se smatra, da ga je odobrila. Dokler proračun ni odobren, veljajo določbe sta« rega proračuna odnosno po tem proračun« določene dvanajstine. Prehodne in zaključne odredba določajo, da vrši državna uprava nadzorstvo nad poslovanjem samoupravnih organov preko sreskih načelnikov. Sreski načelnik ima pravico prisostvovati sejam občinskega odbora. V završnih odredbah se nadalje določa. da se ta zakon ne nanaša na mesta, ki imajo svej 'tatvt Y dravski banovini so izvzeta mesta Ljubljana. Maribor, Ptuj 'n Celje za katera veljajo do nadaljnjega sedanj- predpisi. Za poročevalca večine odbora j« bil določen dr. Miroslav Stojadinovič, za poro* čtvalca ma-jišine pa dr. Stjepan Bačič. Beograd. 14. februarja, p. Po daljšem odmoru se je vršila danes seja senata. Predsedoval je g. dr. Ante PaveMč. Navzoča sta bila tudi ministrski predsednik dr. Srškič in prosvetni minister dr. Stan-kovič. Po odobritvi zapisnika je bil pree -tan uka*. s katerm je postavljen minister g. dr. Kramer za naenestnika zunanjega ministra. Sledilo je čitanje interpelacij, nakar je bila prečitana cela vrsta prošenj m pritožb, med drug.tmi prošnja zveze bi-oskopov. invalidskega udruženja v Ce'ju, okrožnega odbora invalidskega udruženja v Marenbergu. policijskih upokojencev v dravski banovini in vloga univerzitetnega sveta v Ljubljani. V svojem nadaljnjem poročilu se je predsednik dr. Pavelič spominjal med božičnimi počitnicami umrlega senatorja dr. Stanoja Vukčevica in v lepem govoru orisal njegove zasluge za našo državo. V počastitev spomina tega zaslužnega moža je predlagal, naj se današnja seva prekine Senat je to sprejel, Prihodnja seja bo v četrtek 16. t m. ob 1L dopoldne. Kandidati za nove kardinale Rim. 14. februarja, d. Kakor poroča »Osservatore Romano«, se bo vršil tajni konzistorij 13. marca. Papež bo predlagal za kardinale nuncija v Rumuniji Angela Dolcija. apostolskega delegata v Zedinjenih državah Petra Fumasoni»Biondija. tu-rinskega nadškofa Mavricija Fossatija, nadškofa Rodrigueza Villenuevea. florentm-ekega nadškofa Elijo della Costa in dunajskega nadškofa dr Teodorja Innitzerja. Na novo bodo torej imenovani štirje ita-lijanskvi kardinali in le dva inozemska. Po smrti kardinala Friihwirtha je imel kardi-nalski kolegij, ki šteie polnoštevilen 70 č!a* nov. samo 52 članov in sicer 26 Italijanov in 36 inozemcev Po novem konzistoriju se bo razmerje zopet izpremenilo v prid italijanskim kardinalom, ki jih bo 30. dočim bo inozemskih 28. Finančni kriza v Ameriki Detroit. 14 febr g Vse banke in finančne družbe v državi Michigan so po obiavi državnega guvernorja Constocka za osem dni zaprle svoje blagajne ter ustavle obrat. Ta sklep je bil objavljen po daljši konferenci vodilnih bančnikov v državi Michigan. in sicer ob 3 zjutraj. Po zadnjih ugo-hWfrtvah so po tej začasni zapori prizadeti depoziti v višini 12 milijarde dolarjev. Skupno ie približno 500 bank in hranilnic zaprlo svoje blagajne. Po izjavi državnega guverneria ie vzrok za to nenadno bančno zaporo ta. da Gu^rden Tn*st Cnmpanv naha'a v plačilnih težkočah S tr» zaporo so prizadeti tudi interesi avtomobilskega kra« ija Forda. / Novi banovinski proračun Banovinski proračun za leto 1933*34 predvideva 95,489.133 Din izdatkov in ravnotoliko dohodkov likor ae je dalo. Skrčeni ao izdatki za splošni oddelek in glavno pisarno, za kmetijski in prosvetni oddelek, za socialno politiko in narodno zdravstvo, za agrarne operacije in znatno znižan je tudi rezervni kredit ki je znašal lani 2,662.573 Din, letos pa 1,466.101 Din. Narasli so izdatki le za upravni in tehnični oddelek. Od dohodkov so banovinske doklade narasle od lanskih 31,440.000 Din na 40 milijonov, trošarine pa padle od približno 41 na 19 milijonov. Državna dotacija znaša z banovinsko trošarino vred 17 milijonov. Pregledna slika izdatkov ln dohodkov je naslednja: in dohodki TKI 6,788.314.— 534.860.— 8,875.660.— 5,150.486.— Velik! delavski izgredi v Kiužu Stavkajoči delavci so zajeli več železniških uradnikov in se zabarJka- dirali v delavnicah Zasedanje angleškegi parlament* London, 12. februarja. Angleški parlament se je po sedem tedenskih tako zvanih božičnih počilnicah nanovo sešel ter bo sedaj zasedal do Velike noči. Vse kaže, da bo pomladansko zafltčdanje prav zanimivo in tudi zelo važno. Med zunanje - političnimi zadevami stoji vprašanje vojnih dolgov še vedno na prvem mestu. Dosedanja pripravljalna postajanja med Londonom in VVashinetonom so sicer že precej razčistila položaj, pokazala eo pa istočasno nemajhne težave, o katerih sem v »Jutru« že pisal. Situacija se medtem ni izboljšala. Sedaj se je vrnil iz \Vashingto-na angleški poslanik Lindsay, ki se je v Ameriki cel mesec dni pogajal z Roosevel-tom o tej kočljivi zadevi. Na obnovi njegovega ustnega referata bo pač anglp-ška vlada sedaj točno precizirala svoje staliSče. Tudi parlamentarno debato o mandžur-skem vprašanju pričakuje javnost z velikim zanimanjem, zlasti keT bo vlada enkrat ie morala iz svoie rezerve in bo prisiljena Dokazati svoje karte. Dosedaj ie vlada v japonsko - kitajskem sporu neprestano kolebala in 90 bila tudi mnenja v tej zadevi v parlamentu zelo deljena. Večina konservativcev vidi v Japonski še vedno dobrega in zvestega zav^jznika, s katerim le zaradi odpora nekaterih dominionov ni bilo mogoča obnoviti formalne zveze. Za te krose jp vrb tega Japonska predstavnik redu v pokrajinah, kjer bi vsak nered lahko hudo ogražal tudi anekjžke interes«. Večina liberalnih m laburističnih kroeov pa misli drugače. Oni vidijo v Japonich le militaristično in reakcionarno nacijo. ki se roga vs?m sklepom Društva narekov in ki ji je treba dati korenito lekcijo. V čem bi naj ta lekcija obstojala, pa zaenkrat še ni nikomur prav iasno. V imperijski politiki se pojavlja zopet irsko vprašanje. Volitve 24 januarja so De Valerovo protiangleško večino še bolj oja-čile. Zaenkrat čaka londonska vlada predlogov De Valere. Po raznih vesteh iz Dub-lina se bavi irski voditelj z dalekosežnimi načrti in smatra, da je sedaj njegova prva naloga ne neodvisnost Irske, temveč njeno zedinjenfe. Najprej je treba priključitve Ul-stra. šele potem naj se začne odločilna bitka za popolno neodvisnost združene Ireke. Ker ao se pa ulstrski protestanti pred grozečim irskim radikalnim nacionalizmom še bolj naslonili na Anglijo in groze za primer takih nNJŠetarfri z oboroženim uporom, izgledajo načrti De Valere zelo nevarni in zato mislijo v Londonu, da jih De Valera niti ne goji resno. Ena prvih parlamentarnih sej ee bo morala baviti z zlatimi polji v Keniji, angleški koloniji v Vzhodni Afriki. Koncesija za izkoriščanje zlatih ležišč, ki io zahtevajo in so jo baje tudi že dobili neki iskalci zlata, obsega tudi rodovitne poljedelske kraje, ki iih domače črno prebivalstvo noče zapustiti. Koncesionarji sicer ponujajo zamorcem odškodnino v denarju, toda tamošnje zamorsko pleme, ki živi v neke vrste patriarhalnem komunizmu, noče denarja in zahteva vsaj drugo ozemlje v zameno Dodelitev novega ozemlja je pa zopet naletela na velike težkoče in angleška javnost se sedaj zelo razburja, da bi to mirno in pohlevno prebivalstvo. ki veruje v zaščito imperija, postalo plen avanturističnih iskalcev zlata. Na čelo skupine, ki se bori za pravice zamorcev, sta se postavila angleški nadškof Lan-terboryja in lord Lugard. Tudi indijska reforma prehara v nov stadij. Vlada je mnenja, da je po dveletnem delu konference ob okrogli miri. zadeva ze dozorela in da se sedai lahko prične s praktičnim delom V to svrho namerava vlada imenovati poseben parlamentarni odbor iz obeh zbornic, da bo sestavil definitivno indijsko ustavo. V notranji politiki je predmet živahnih komentarjev nenadni nastoo bivšega notranjega ministra v Macdonaldovi vladi narodne sloge Herberta Samuela. Minister Samuel je izstopil sicer že septembra meseca iz vlade ko je ta začela uvaiati izrazito zaščitno politiko, kateri se liberalci kot po-borniki svobodne trgovine niso mogli pridružiti Vendar so disidenti vedno glasovali za vlado, kadar ni šlo za carinsko politiko. Samuelov nenadni preokret pa kaze. da se je njegova skupina sedai odločila za defim-tiven prelom z večino. Svoi sklep utemeljuje s tem. da v parlamentu ni nobene prave opozicije, kar nikakor ni koristno za vodstvo državnih poslov Glavno delo parlamenta pa bo seveda osredotočeno na novi državni proračun ln na vsa vprašania. ki so z njimi v zvezi, predvsem na problem brezposelnosti. Tako bo pomladansko zasedanje res z*lo važno in najbrž tu in tam tudi precej napeto. Bolgarski emigranti v domovini Atanasov in Stojanov pri predsedniku Sobranja Mafinovu — Težfcoče v bolgarskih državnih financah Sofija, 14. februarja. AA. Glasilo zein- i samo o dejstvih m iz njih sem se prepri- Ijedalske stranke »Vrane« objavlja poro- j čal, da položaj v Jugoslaviji ni rek. kakvr Šlo o včerajšnjih sestankh bivših ministrov i ga hočejo nekateri krogi pn nat. naslikati, z amnestiranim,! emigrantoma Nedeljkom • Opozoril sem ju na to je nadaljeval Mali- Atanasovim in Hristom Stojanov m, o katerih poroča, da sta najprej obiskala zem-liedelsko zvezo, nato pa predsednika Sobranje Aleksandre Malinova. e katerim sta mnogo govori a tudi o razmerah v Jugosla viji. Malinov je o tem razgovoru izjavil novinarjem: Predvsem sta se mi Atanasov in Stojanov zahvalila za amnestijo, k.i jima jo je dal parlament. Rekla sta. da se vračata v svojo domovino z željo, da ji bosta kor -stila, in sta obljubila. d.i bosta vse storila, kair bosta mogla, da dokažeta. kaiko jima je pri srou bolgarski narod. Nato sta mi podala sliko položaja o Jugoslaviji, o katerem vem da ni tak, kakor ga hočejo ne-kater ljudie pm nas nasVfciti. Rekla Rta. da imata vtis in prepričanje da si Jugoslavija želi iskrenega sporazuma z nami. Na vprašanje. aH se je zares prepričal, da položaj v Jugoslaviji ni slab, je Malinov odgovoril: Seveda, na podlagi vsega tega. kar sta mi onadva pripovedovala. Govorila sta mi nov, da je gospodarski in finančni položaj Bolgarije izredno težak Tud tega jima nisem prikrival, da bo m-oral po moji sodbi bolgarski narod prenesti še nove žrrve če naj vlada zmore težkoče pred katere t^o jo postavile pi*tzne državne blagajne Zato moramo vsi razumeti veliko odgovornost, ki jo iraimo. m prebivalstvu poiasniti rezki položaj, v katerem se nahaja njegova država, ter storiti vse. da se onemogoč- demagogija nekaterih krogov Ta demagogija bo drugače uisodn« za razvoi Bolgarije. Nadalje sem jima reke! da ostanem tudi v bodoče prepričan pri;afelj poetike, ki ji je smoter združitev vseh političnih sil Želeti bi bil-o. da pr.de do novega ostanka z njima, kadar bosta že nekoliko spoznala sedanie razmere v Bolgar*ii. Sofija. 14. februarja. AA Bolgarske državne finance so tako na koncu, da država že štiri mesece ni mogla plačati svoj h uradnikov. O tem prinaša več listov članke. v katerih naglasa jo. da bi morala b^ti prva skrb vlade, da pred vsemi drugimi problemi re>ši vprašanje uradniških plaž. Danes ob 10. se prične v stekleni dvorani banske palače v Ljubljani letošnje proračunsko zasedanje banovinskega sveta. Proračun za leto 1933/34, ki bo predložen banovinskemu svetu v razpravo, je že v celoti pripravljen ter predvideva 95,489.183 Din izdatkov in ravno toliko dohodkov. V primeri z lanskim, ki je znašal 111.951.978 Din, je letošnji proračun znižan za 16,462.795 Din. Pri sestavljanju proračuna je kr. ban-ska uprava upoštevala seveda v prvi vrsti neobhodno potrebno varčevanje, na drugi strani pa tudi dejstvo, da se gotovi izdatki ne morejo reducirati brez škode za celokupno narodno gospodarstvo. Tako je proračun pač skrčen, ko- Skupaj Proračuni ban o vinskih podjetij, zavodov ki ustanov izkazujejo letos: kmetijske šele in zavodi izdatkov 6 milijonov 235.768. dohodkov pa 6.251.668 di-nanev. tako da znaša presežek 15.900 Prosvetni oddelek izkazuje izdatkov 3.207.986 in to-liko tudi dohodkov So-cijamo skrbstvo (banovinski dečji dom v Ljubljani in banovinski dečji dom v Mariboru) izkazuje 924.000 izdatkov in toliko čudi dohodkov Narodno zdravje, bolnice. h-ralnice m zdravilišča izkazujejo 34.132.027 Din izdatkov in toliko tudi dohodkov. Skupai imamo torej izdartikov 44 milijonov 499 781 (osebnih 8,538.749. stvarnih oa tf.961.032) dohodkov pa 44.515.681) od teea iastnih 33,740.041. dotacii na 10.775 640 Din. Banovinska sadjarska in vrtnarska šola v Mariboru izkazuje 779.600 Din izdatkov in toliko tudi dohodkov banovinska kmetijska šola na Grmu 226 tisoč 280 Din dohodkov in prav toliko izdatkov, banovinska kmetiiska šola v £t. Junu ob Ki že! 436.430 Din dohodkov in toliko -zdatkov. banovinska kmetijska eospodmiska šola v St Jur-.m ob hi ž. žel. 78.100 Din izdatkov in tiViko dohodkov, banovinska kmetitska šola v Rakčanu 162.510 Dm izdatkov ■in toliko dohodkov, banovinska mlekarska šola v Škof ji Loki 1.059.770 Din izdatkov in toliko dohodkov, banovinska kmetiisko gosoodiniska šo-la v Ma-fc Loki 260 860 Din izdatkov in toliko dohodkov banovinska trsn;ca in drevesnica v Pekrah 260.000 Din. banovinska trsnlca in drevesnica v- Kapeli 203.180. banovinska trsnica in dreves- Kluž, 14. februarja, sč. V tukajšnjih železniških delavnicah je prišlo včeraj do hudih delavskih nemirov. Ker je bila raz-puščena komunistična stranka in so proti razipustu delavci protestirali, so orožniku aretirali pet delavcev, k; so bili na glasu ko-t komunisti. Med delavstvom je nastalo zaradi teh aretacij veliko razburjenji e, ki se je kmalu prelevilo v protestno zborovanje v delavnicah. Delavci, ki so se zbral: v delavnicah, so zajeli nekaj železniških inžeipierjev m uradnikov in jih obdržali kot talce. Na zborovanju so zahtevali od železniške direkcije, naj sprejme njihove zahteve glede plač in dovoli izvolitev tovarniških zaupnikov. Delavnice so takoj obkrožili oddelki vojaštva :n orožništva. vendar pa delavci, ki jih je bilo nad 500. niso hoteli odnehati. Iz bližnjih delavskih hiš so dobili delavci še snoči živež in druge potrebščine, nato pa so se v delavnicah za-barikadi-rali in ostalii v njih čez noč. Davi j.ih ie poveljnik orožnikov pozval, nai zapustijo železniške delavnice in se razidejo. Ker so se delavci 5e nadalje branili, je oddelek orožnikov evakuiral delavska stanovanja v okolici delavnic, zaradi česar so delavci ostali brez brane. Ob 10 dopoldne ie prikorakal v Kkiz 83. pešpolk. ki I« obkolil delavnice. Pred vhodom so se zbrali zastopniki oblasti, naokrog pa se ie razpostavi! oddelek strojnic. Delavce so pozval na.i se zbereio na dvorišču, kjer jih je poveljnik posadlke v Khržu general Stradilescu skušal pregovoriti, naj zapustijo delavnice, ravnatelj Železnikih naprav Ostrogovskj pa jim je sporočil, da je direkcija spreiela njihove zahteve glede ot?č da oa iim ne more ugodit' glede imenovanja delavskih zaupnikov Nato so delavci skiieni.lL da odidejo iz delavnic Iz delavnic so naiprei 'znustili 10 inžeraieriev 'm 30 drugih železničarskih uradnikov, ki so mora M prebiti v njihovi sredi vso noč. nakar ie okrog poldneva zapustilo delavniške prostore 500 delavcev, ki so odikorakaM v 39.153.787.— 16,342.705.— 14,221.797.— 2,215.530.— 739.943.— 1,466.10L— 05,489.183.— 40,000.000.— 19,050.000.— 9,250.000.— 350.000.— 9,839.183.— 17,000.000.— 95,489.183.— niča v Kostanjevici 125.800. banovinska trsnica v Dramijah izdatkov 37.500 iti dohodkov 50.000. banovinska trsnica v V in je m vrhu izdatkov 12.400 in dohodkov 14.400, banovinska trsnica v Dra-šičih izdatkov 26 000 in toliko dohodkov. banovinske žrebčarne na Selu 602.990. banovinska semenogojska postaja v Beltincih 1600 izdatkov in 3000 Din dohodkov, banovinsko velepose-stvo v Ponovičah pri Litiji 327.820 dinarjev izdatkov in toliko dohodkov banovinski ribogojni zavod v Boh, Bistrici 306.000 izdatkov in toliko dohodkov, banovinska kmetijska poskusna in kontrolna postaja v Mariboru 156.640, banovinski pašniški posestvi Robež in Biba planina 35.800, banovinska postaja za čiščenje deteljnega semena v Ljubljani 100.000, banovinska podkov-ska šola v Ljubljani 187.868, gozdarska šola v Mariboru 190.020, banovinska gluhonemnica v Ljubljani 444.660. deško vzgajališče v Ponovičah 397.576, zavod za slepo deco v Kočevju 274.780, banovinska zaloga šolskih knjig v Ljubljani 2,091.970, banovinski dečji dom v Ljubljani 491.710, dečji dom v Mariboru 432.290, splošna bolnica v Mariboru 5,168.453, javna bolnica v Celju 3 milijone 102.571, banovinska javna bolnica v Murski Soboti 1,074.180, javna bolnica v Slovenjgradcu 1,138.276, javna bolnica v Brežicah 925.970. ženska javna bolnica v Novem mestu 838.793, javna bolnica v Ptuju 641.008, banovinska hiralnica v Vojniku 913,460, hiralnica v Ptuju 713.040, zdravilišče na Golniku 4,878.650. banovinsko zdravilišče Dobrna 1,580.300 in banovinsko zdravilišče Rogaška Slatina 13,157.426 Din. sprevod« po mesta tor demonstrirali. Med stavko je prišlo dvakrat do incidenta, prvič takoj po prvem pozivu, naj delavci zapu-ste delavnice, drugič pa ob priliki njihove demonstracije po mestu. Ko so zjutraj delavce pozvali, naj zapustite delavnice in se delavci temu pozivu niso odzvali, so skušali vojaki vdreti v delavnice, delavci pa so se branili na ta način, da so brizgali na vojake vodo z ognjegasnimi brizgaIna-mi. Pri demonstracijah, ki so nastale po njihovem odhodu iz delavnic, pa so nekateri delavci navalili na trgovine in razbili več šip. Ob tej priliki je bilo aretiranih več Mudi. Kakor vse kaže. se bo tudi ostalo delavstvo v Klružu pridružilo železniškim delavcem, ki nameravajo §e nadalje stavkati Oblasti bodo v tem primeru bržkone proglasile obsedno stanje tudi v Kiužu. Popoldne je bil v mestu zopet vzpostavil ep red. Zaupnica vladi Dafadiera Pari«. 14. februarja. AA Parlament je » 359 glasovi proti 215 sprejel načrt finančnega zakona v celoti. Vlada je pred glasovanjem postavila vprašanje zaupnice. Posreb grofa Aoponvija Budni pomoči. Pajl Boncour je zahteval. da bi prišla na dnevni red prej debata o medsebojni podoori. ki io ie predlagala Francija, toda vpčina ie bila proti njegovemu stališču Proti Boncourju sta nastopila tudi angleški in nemški delegat. Osrednji zobni ambulatorij za šolsko mladino otvorjen Ljubljana, 14. februarja. Nocoj se Je v posvetovalnici Hranilnice dravske banov..«« vršila slavnostna otvoritev Centralnega šolskega zot«iega amim-latorija, ki ga je ustanovilo Društvo za ustanavljanje in vzdrževanje šolskih zobnih a/mbulatorijev v dravski banovini Š.ršo sejo upravnega odbora tega društva, kn so se je razen funkcionarjev udeležili tudi številni predstavniki vodnimi h zdravstvenih, socialnih in prosvetnih ustanov ter narodnega žemstva im lepo število zdravnikov, je s kratkim nagovorom otvo-ri4 predsednik društva senator g. dr. Rav-nihar. Delo društva gre v tesnem sodelovanju z državnimi šolskimi poliklinikami. Ljubljanski ambulatorij naj bo vzor vsem drugim šolskim zobnim ambulatorijem. ki iih bo treba ustanoviti po ostalih mestih ter industrijiskh centrih naše banovine. Namenjen je predvsem širšim plastem, in da bodo naega dobrobiti deležni tudi najbolj oddaljeni kraji, ima društvo v načrtu potujoče ambulatoriije, ki bodo od občine do občine vsako leto obiskovali vse šole na deželi. Šolski zobni ambulatorij je zavod izrazito «ociakiega značaja, zato v krogm svodih malih pacijervtov n« bo delal razlike med premožnimi in revnimi; saj je namenjen predvsem neimovitini slojem, ki si pogosto ob lastnem strošlku nc morejo omisliti zobozdravnika. Tajnik društva, zobni zdravnik dr. Tavčar je v zanimivem referat« prikazal najprej. kolikšno pozornost posvečajo zobno-zdravniSki skrbi za šoil mladino drugi narodi, ter je izčrpno poročal o delovanju šolskih atnbulatorijev v Kanadi, na Japonskem ia v Franciji. Po teh državah so šolski zobu« ambulatoršji že zdavnaj v praksi ter so do danes dosegli že nepobitne uspehe. Pri nas pa smo s tem delom pričeli šele pred devetimi meseci. Nega zob je pač naj-bolij usosšna, če prične že pri otroku. Ta mesec izda društvo knjižico o zobni negi, ki se bo prodajala po vseh šolah. Od njenega materialnega uspeha v veliki meri zavisi uspeh ce«!otne akcije. Za zdaj je Osrednjemu ambulatorij« zagotovljen obstoj samo za šest mesecev. Omogočili sta ta začetek s svojimi podiporami mestna občina in banska uprava. Jutri prične ambulatorij poslovati v svojih prostorih v Gledališki ulici. — Spomladi bo društvo v podporo ambulatorija priredilo cvetlični dan. Dr. Mayer je kot zastopnik bana izrazil svoje čestitke in želje, da bi novorojeni humanitarni zavod čim boljše uspeval. Enako je dr. Rus v imenu župana obljubil amibulatorij-u podiporo. Prosvetni šef M a z i je izjavil, da bo banska prosvetna uprava z vsemi svojimi sredstvi šla na roko razpečevanju knjižic« o zobni negi pr. šolah. Predsednik senator dr. Ravnihar je nato povabil vse navzoče, da si ogledajo prostore novega ambulatorija, ki razpolaga z udobnimi prostori in je za začetek prav vzorno opremljen. Jutri prične ta zavod, ki je v resnici dalekosežnega nacionalnega. socialnega in zdravstvenega pomena, s svojim delo«* ))At!antique(( žrtev sabotaže Pariz. 14. februarja. Preiskovalni sodnik, ki vodi preiskavo zaradi katastrofe na parniku >Atiantiquec je zaplenil ostanke ladje da bi se mogla še enkrat izvršiti natančna preiskava. Vedno bolj postaja namreč jasno, da je bil ogenj zločinsko podtaknjen. V teku preiskave eo ugotovili, da je bila ip večkrat poprej poskušena sabotaža na parniku, vendar pa 90 to vselej še pravočasno preprečili. Razsodba o uboju na Šmartinski cesti Ljubljana, 14. februarja Pred malim senatom s« je danes med drugimi obravnaval uboj delavca Jožeta Rutarja, ki je bil lani 17 novembra napaden na Sm-artinski cesti pred Pavčkovo gostilno. Dobil je z nožem v prsa in glavo 4 sunke, od teh sta bila 2 smrtno nevarna. Rii ta r je čez dva dni umrl v splošni bolnici na posledicah teh poškodb. Držav« ni tožilec je trojico »štokglajzarjev« obtožil, da so se udeležili p-esepa pred Pav-škovo gostilno, poškodovali Rutarja in s tem zakrivili ie prestopek zoper življenje in telo po § 184. k. z. ker preiskava ni mogla dognati, kdo je Rutarja zabodel Ob toženi so bili: Maks Temistokle, 331etni delavec brez stalnega bivališča in brez staršev. rojen v Clevelandu. dalje brezposelni rudar Ivan Povhe stanujoč v Štepanji vasi, in samski rudar Štefan Verle, ki j« bu delj časa brez posla. Vsi so tuintam delali v takozvanem »štokglajzn« in zato je bilo za ta proces med »štokgla izarji« večje zani» manje. Obtoženi pa so bili dalje, da je Temistokle vzel železničarju Mehletu usodnega večera v Pavškovi gostilni suknjič s 40 Din gotovine, zaradi česar je prišlo pozneje na cesti do obračunavanja. Ivan Povhe. da j« Štefanu Blažu ukradel že ponosen suknjič z vojaško izpravo, ki jo je pozneje zastavil za 4 Din. naposled pa Verle še. da je lani v Novem mesru bjl soudeležen pri tatvini nekega kolesa Rszprava jo bila zelo živahna in je trajala od 10.30 do 15. popoldne Obtoženci so inkrim nvrana dejanja deloma zanikali. Prva dva obtoženca sta zvračala krivdo uboja delavca Rutarja na tretjega obtoženca, ki je priznal, da ga je res enkrat sun'l z nožem, ker je bil v silobranu, Rezultat razprave je bil, da je bil Maks Temistokle zaradi tatvine Mehletovega, 200 Din vrednega suknjiča obsojen na 4 mescce in 10 dni strogega zapora, trerji obtoženec Štefan Verle pa zaradi uboja Josipa Rutarja in tatvine kolesa na 3 leta in 10 dni rob je. Ivan Povhe je bil od obtožbe popolnoma oproščen Temistokle in Sto fan Verle sta bila s sodbo zadovoljna. Velik požar v Senju Sušak. 14. febr. n. V senjskem pristanišču je snoči okrog 21. nastal v velikem, 300 m dolgem poslopju, ki je služilo kot skladišče za les in vino, silen požar Ogenj so opazili celo na Sušaku vn na Raki. K »reči je močan veter pihal z obale proti morju, tako da je zanašalo iskre proti otoku Krku Če bi pihal veter proti obali, bi nastala nevarnost, da bi se požar razširil na vse mesto. Ogenj se je širil s silno na» glico in so se domači gasilci dolgo časa zaman borili proti njemu. Nazadnje so telefonsko pozvali na pomoč gasilce s Su-šaka in Crikveitice ter mornariški pionirski oddelek iz bližnjih Selc Tudi oddelek mornariških pionirjev ie kmalu prispel z vlačilcem Požar, ki je uničil skladišče, so sicer lokalizirali. kljub temu pa znaša škoda več milijonov. Zavarovan' je bil le del skladišča, drugi del, ki je pripadal drugemu lastniku in ki je docela uničen, ni IrV zavarovan Človeških žrtev ni bilo. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved za dane«: Boli oblačno, toplo. — Situacija včerajšnjega dne: Anticiklon, ki prevladuje nad severo-zapadno in srednjo Evropo, se je v zadniih 24 urah razširil tudi na Balkan. Sredozemska depresija ee je ojačila in pričela prodirati v jugovzhodno Evrojx> Nad Severnim oceanom se ie pojavil relativno nižji pritisk. V naši državi je pritisk v splošnem padel za 5 do 9 mm, najmanj v južnem Primorjj in zapadnih sorskih krajih. Temperature so padle ponekod v centralnih krajih za 1 do 3 stopinje, drugod pa narasle za 1 do 7 stopinj, najbolj v visokih gorskih krajih ca zapadu in vzhodu države. Dunajska »Temenska napoved sa sredo: Temperatura blizu ničle. Močni severni vetrovi. V dveh ali treh dneh zopet mraz. Žrebanje v drž. rair* lot:eri1i Dne 14. februarja so bfl! Izžrebani naslednji večji dobitki: Din 30.000 srečka štev.: 88.176, » 10.000 srečke štev.: 433, 2.237, 23.614, 24.772, 25.682. 27.863. 42.333. 47.575, 62.264. 63 064. 71.261, 75.789. 77.828. 85.553. 85.800. 98.350, 25.836. 30 978, 40.888. 74.779 Din 8 000 srečke štev.: 31.005. 43.084, 44.121, 47.272. 54.983, 50.494. 59.197. 73.137, 92.443. 98987. Din 6000 srečke štev.: 2.183. 6.852. 8.821, 15.224. 23.145. 26.249. 33.652 .H8.259, 44.025 47 090 48 694. 55.888 52 342. 63.805. 68.139. 72.467. 73.929. 78 194. 78.496, Din 5.000 srečke štev.: 1.721, 4.361. 12.491, 24.000, 28.308, 31.216, 34.349, 36.753, 39.299, 54.222. 53.734, 69.747. 84.745, 95.233. 'aradi teleronskega sprejemanja oe jamčimo za točnost številk žrebanje se bo vršilo vsak dan do 27 t. m Komur bo srečka Izžrebana za majhen dobitek mu }o iomo na že Ho zamenjal* za Se neiTžrehnno srečko tako da bo mogel igranje nadaljevati na vt.mirp dobitke Zflmenlnvn'1 bomo Ip toliko časa dokift n<»iz?rebanib srečk razpoloSMivih Man1?e dobitke bomo oMavtiaU naknadno. Zadrušsta hranilnica r* z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra c; 19 Okni izdatki in dohodki IZDATKI Splošni oddelek in glavna pisarna upravni oddelek kmetijski oddelek prosvetni oddelek tehnični oddelek oddelek za socialno politiko in narodno zdravje finančni oddelek oddelek za trgovino, obrt in industrijo komisija za agrarne operacije rezervni kredit Skupaj DOHODKI (kritje) Banovinske doklade trošarine banovinske takse in davščine prispevek avtobusnih podjetij razni dohodki državna dotacija in banovinska trošarina Maši kraji in ljudje Ob 360-letmci smrti Matije Danes pred 360 leti je storil v Zagrebu etra&no mučenišKO smrt vodja naših kmečkih prednikov Matija Gubec, ki je vodil borbo za staro kmečko pravo aii z drugimi besedami za najosnovnejše človeške in sta. ziovske pravice. V Hrvatski in Slavoniji so bili kmetje v 12. in 13. stoletju svobodni ljudje ki so sicer živeli na kraljevski, plemiški, mestni ali cerkveni zemlji, pa so se vendar lahko selili in tudi prodajali ali zamenjavali svoja posestva. Kralj Ludvik I. pa je že leta 1351. začel kršiti stare svobo. ščine in posledica tega so bili upori kmetov, ki so imeli več vere v zakone, kakor pa oblastniki. Leta 1714. je bil velik upor ogrskih kmetov, leto dni pozneje kmečki upor na Kranjskem in ko sta bila oba po. tlačena z okrutno silo, se je povsod tlačan_ Lojze Dolinar: Matija Gubec »fcvt> de poostrilo. Do velikega kmečkega upora, kateremu je stai na čelu Matija Gubec, je prišlo v zvezi z borbo za zapuščino grajščaka Ivana Heninga. Za to veliko zapuščino sta se med arugimi borila tudi grajščak Ambrož Gregorijanac z Medved-grada in Franc Tachy. Nasprotnika sta se borila zlasti za veliko posestvo Susedgrad in prišlo je celo do obkroženih spopadov, pri katerih so sodelovali tudi kmetje, ki so ee oklenili Gregorijanca, ker je bil njegov nasprotnik znan tlačitelj kmetov. V svojem zaupanju v zakone in pravico so kmetje po. giljal. celo svoje zastopnike na Dunaj. Kmalu pa so se prepričali, da je bilo vsako vmešavanje v gosposke spore odveč in da se plemstvo vedno pravda in oomiri na škodo i .aečkih trpinov Borba, ki so jo sprva vo-čll v interesu vel kaša, ki se jim je zdel f ravičen. se je tako prevrgla v splošen kmečki osvobodilni pokret, v borbo za staro pravdo. V drug", polovici leta 1572 je bfia usta. novi jena kmečka zveza z Matijo Gubcem, Ivanom Pasancem in Ivanom Mogajičem na čelu. Vsi trije so bili stubiški kmetje. Kmet r.ija Gregorič iz Brdovca, ki se je odlikoval v mnog:h borbah proti Turkom, m je posta1 organizator kmečke vojske. Pod njegovim poveljstvom je bilo 12 kmečkih kapetanov iz raznih pokrajin. Po Gre. kmečkega nračenlka Gttbca goričevem načrtu bi bila morala nastopiti istočasno kmečka vojska na štajerskem, Kranjskem in Hrvatskem. Eden del naj bi preko Save predrl do Metlike in potem na Jasko, Okič in Samooor, drugi del pa do Celja in potem pomnožen preko Rogatca v Zagorje, kjer bi se vsa kmečka vojska združila ter krenila v Zagreb in tam gospodi narekovala mir. Posebni oddelki bi bili pa morali prodirati iz Celja preko Ljubljane. Prvi spopadi so bili 29. januarja 1573. okrog Brdovca, Stubice in Susedgra^ da, kjer se je zbralo okrog 20.000 slabo oboroženih kmetov. Ban in škof Juraj Dra-Skovič je poslal proti njim vojsko pod po. veljstvom Gašperja Alapiča. štajerska in kranjska gospoda je bila tudi pripravljena ln tako sta bila pobita odreda, ki jih je poslal Gregonč na štajersko in Kranjsko. Pri Kunšperku sta padla Gregorič in njegov tovariš Gušetič v roke štajerskih in kranj. gkih plemičev, glavni del kmečko vojske pa so potolkli banovi vojaki 9. februarja pri Donji Stubci ter vjeli Matijo Gubca in Ivana Pasanca. Zmagovalci so na tisoče njetih kmetov obesili na najbližja drevesa, tisočerim so porezali nosove in ušesa, smrt voditeljev pa so odložili za pozneje, ko bo pomandrana masa, da si lažje izmislijo najstrašnejše muke. Dne 15. februarja 1573. so na zagrebškem trgu Pasanca štrli m razsekali na koksu, Matija Gubca pa so, da bi ga zasmehovali v zadnjem trenutku, posadili na razbeljen prestol, kronali z raz_ beljenim železom in ščipali z razbeljenimi kleščami. V prej navedenih bitkah je bilo uhftfli nad 6000 kmetov. Pri zapeki, krvnem prenapolnjenju trebuha, kongestijah, bolečinah kolknih živcev, bolečinah v kolku, zasopljenosti, hudem srčnem utripanju, migreni, šumenju v ušesih, omotici, pobitosti povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica izdatno izpraznjenje črevesa in osvoboditev od občutkov tesnobe. Mnogi zdravniki uporabljajo »Franz Josefovo« vodo tudi pri nadlogah klimakterijalne dobe z največjim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah.__ Lep večer v »Dvoru« Ljubljana, 14. februarja. Združeni« železniških uradnikov (UŽČ), čigar ljubljanska oblastna uprava je v zadnjem času — posebno po odobritvi svojih pravil v smislu novega zakona — vsestransko poživela svoje delo, je podredila v so« bo to zvečer svoj III. družabni večer, ki je najbolj dokazal, da s« žeL uradništvo zmerom bolj oklepa svojega stanovskega društva. Kmalu po 20. se je zbrala v udobnih prostorih žel. godb. društva »Sloge« v Ljubljanskem dvoru pestra družba vseh uradniških kategorij, in številnih gostov, tako da so se morali nekateri zamudniki zadovoljiti z mesti v stranskih prostorih, kjer pa ni bilo nič manj razgibano kot v glavni dvorani. Prireditelji so večer a prijaznim sodelovanjem večjega števila pevcev in igralcev-diletantov izpopolnili z zabavnim sporedom, med katerimi so prve večerne ure f otekle kar mimogrede Aranžman sam je il v rokah raznih odborovih članov, pri nastopih pa so se med drugimi odlikovali slovenski vokalni kvintet, ki je žel za svo* j« krasno petje prave viharje odobravanja, član cpere g. T. Dermota s svojimi W131y Fritsch Ostali igralci: JAKS ADALBERT EL. SCHWANNECKE DOROTHEA WIE€K JAKOB TIEPTKE HARF.V HALM OSK \R SIMA ROSY BARSOXY ADELE SANDROCK Danes premiera ob 4., Vi 8. in V* 10. zvečer. Elitni kino Matica Telefon 2124 s svojim osvajajočim Sarmom kot slikar v sijajni komediji VESELE NOROSTI Sodeluje znameniti dunajski tenorist, član državne opere LEO SLEZAK V predsporedu najnovejši Ufin zvočni tednik in violinski koncert slavne go-slačice EDITH LORAND solo-spevi, ki jth je na klavirju spremljala učiteljica gdč. Ravnihao-jeva, dalje igralski in pevski kvintet z veselo enodejanko »Krvava rihta«. kjer »o posebno ugajali gg. inšp. Verbič, ravn- Spence in Marinčič in g. Paternost, ki je zapel s spremljevanjem g. Toporiša par posrečenih kitic, s prvih dni svojega bivanja na svetu. Omeniti je treba tudi neutrudljivo go. Zurlinijevo, ki je v poznejših urah nenehoma ubirala na jdaviTju nove akorde in tako skrbela za plesalce, ki se kar niso dali utruditi. Kakor smo že rekli, je prireditev združila v prijetnem razpoloženju žel. uradni' ke vseh strok in položajev; opazilo se je, da so večer posetili številni gosti drugih uradniških strok in tudi ostali krogi Med druoim smo med njimi opazili narodnega poslanca g Ras ta Pustoslemška, direktorja A. Juga, mestnega fizika dr. M. Rusa, pisatelja dr. Laha in še več profesorjev z liceja ter druge. Zadržanega železniškega direktoria je zastopal načelnik občega oddelka g. dr. A. Fatur. Častno je bila na večera "zastopana tudi zagrebška centralna in oblastna uprava s predsednikom g. Ku- šecem na čelu. Po vsem tem ni čudno, če so se številni obiskovalci — čeprav že rano še neradi vračali v vsakdanji dan. Bilo je tako prijetno in domače, da je človek res lahko pozabil na trpke čase, ki jih prav zdaj najtežje čuti uradništvo. Večer je brl zgovorna slika, da živi med uradništvom kljub krizi in križem še mnogo dobre volje, zdravega humorja in lepega idealizma. Ves prireditveni odbor — neumorni oblastni predsednik g. Haszlakiewicz pa posebej — pa zasluži za fca lepi večer posebno zahvalo; saj nas je za kratek hip odtegnil vsakda-nim skrbem in nam s skromnimi sredstvi, toda tem večjo ljubeznijo, ustvaril prijeten družabni dogodek, kakršnih je v veliki železniški družini v današnjih časih mnogo premalo! - Ižanca je opeharila Ljubljana. 14. februarja. Navihana in podjetna Zinka je sedela v kavarni in premišljala. O vsem mogočem. Ker ni našla primernega kavalirja, ki bi jo kratkočasil, je opazivši skozi okno Ižanca z vozom drv. hitela za njim, ga ustavila pred neko večjo hišo v mestu in mu dejala, da kupi drva. Ižanec je bil kajpak ves vesel »Drva boste pozneje zložili kar tu-le v vežo!« je dejala." »Uh, sem jezna,« je nadaljevala. Veste poslala sem služkinjo na trg s 1000 Din, zdajle pa za neko malenkost rabim 50 Din. Mi bi jih mogli posoditi vi za nekaj minut? Ko pride služkinja s trga, vam jih dam takoj nazaj, zraven vam pa seveda plačam tudi drva.« Ižanec je gospe takoj ustregel, nakar je Zinka odšla rekoč, da stopi samo v bližnjo trgovino. Mož je potem zaman čakal na služkinjo, na gospo in nato da bi prodal drva. Zavedel se je, da je opeharjen, šele čez kake pot ure in ves jezen stopil k vtražniku ter mu zadevo prijavil med silnim tarnanjem. Ko je »gospo« ori meni o opisal, so na policiji kmalu uganili, da grt> za znano pustolovko Zinko M., ki ima na vesti že nc-broj takih in sličnih grehov. Svoječasno se je kaj rada predstavljala tudi za ženo nekega pod' jetnika in v družbi tujih ljudi ifngirala trurutno zadrego, nakar so ji ti, kot soprogi znanega podjetnika radi pomagali iz zadrege Zinka pa sc ni strašila stopati tudi v tuja stanovanja, kjer je z enakimi triki vlovila gospodinje, ki so ji slepo verovale in ji posojale denar. Bila je že večkrat zaprta, a jo kazni niso poboljšale. Po zadnji sleparji se je elegantna »go= spa« Zinka nekam skrila in so jo danes zaman iskalu Seveda pa jo bodo kmalu iztaknili, kajti Zinka gre le nerada iz Ljubljane, pa tudi Ižančcvi »kovači« niso baš tako izdatni, da bi si mogla privoščiti daljšo rajžo. Priložnost napravi in razkrije tata Kamnik, 13. februarja Uradnik sreskega načelstva v Kamniku je te dni stopil v podstrešno sobico, kjer je spravljeno zaplenjeno orožje in razna »corpora deiicti«, da bi čedni zbirki vsakovrstnih nožev, pušk in revolverjev dodal še nekaj prispevkov iz zadnjih dni. Nemalo pa se je začudil, ko je zagledal na stropu revolver, ki je bil naperjen proti njemu. Videti je bilo, kakor da orožje pla* va pod stropom, ko pa je natančneje pogledal, je opazil, da visi na žici, ki izhaja »kozi luknjo v stropu. Pri natančni preiskavi so ugotovili, da je nekdo splezal na podstrešje m napravil v strop male sobice luknjo, skozi katero je vtaknil dolgo železno žico. S kavijem, katerega je napravil na koncu ž'ce, je ujel za uho čeden revolver in ga potegnil k sebi pod strop. Luknja pa je biLa premajhna in tat ni mo- gd Izvleči orožja Aod odprtino, nto fi je pustil viseti pod stropom m odšel s skle» pom, da bo prihodnjič nadaljeval z delom. Pri manipuliranju pod streho pa j« izgubil svinčnik, katerega so takoj spoznali za last nekega mlajšega moškega iz širše okolice Domžal, ki je v zaporih sreskega načelstva odsluževal neko kazen. Dovolili so mu. da sme vsako opoldne v mesto na kosilo, on pa je izrabil to priliko, da je obiskal pod* strešje. Kje imajo spravljeno orožje, mu je bilo dobro znano, ker jo kot kaznenec enkrat pometal sobo. Pričakovali so, da bo prihodnje opoldne zopet poizkušal priti v podstrešje, zato so prežali nanj, ko je opoldne dobil dovoljenje za izhod. Možakar, ki je bil prepričan, da ga nihče ne opaziuje, je smuknil pod streho, da bi nadaljeval svoje dek>. Komaj pa se je vrgel na dek), da bi povečal odprtino v stropu in tako prišel do Orodja. ga je priiel orožnik za ramo in ga odpeljal nazaj v zapor. Grenčica Hunvadl Jano« je najzanesljivejše in najidealnejše odvajalno sredstvo. Strašno početje blazneža Zagreb, 14. februarja. V mali vasi Dankovec, ki spada pod občino Sesvete v zagrebški bližnji okolici, se je dogodil v nedeljo ponoči strašen zločin. Vaščan Franjo Ivanovič, star 28 let, ki je živel z očetom Avgustom in materjo Amalijo, je zblaznel in ko je bil oče povabljen na neko gostijo v domači vasi, je nesrečni fant vzel sekiro in začel z njo udrihati po svoji materi, ki je bila že legla k počitku. Blaznež je v svojem besnenju popolnoma razsekal svojo mater. po> tem pa je ves krvav tekel skozi vas in sredi noči planil med vesele svate, med katerimi je bil tudi njegov oče. Na vse grlo je vpil, naj gredo z njim. da bodo videli, kaj je napravil. Med divjim smehom in tuljenjem je pripovedoval, da je mater razsekal na kose. Iz takega zmedenega govorjenja in obnašanja, še bolj pa zaradi njegove strašne zunanjosti so svatje sklepali, da se je moralo res nekaj strašnega zgoditi. Z očetom vred je teklo nekaj svatov na Ivanovičev dom. kjer so videli vso grozoto, ki jo je izvršil nesrečni blaznež. Franjo je med tem divjal po vasi in so ga le s težko muko zajeli in ukrotili vaščani in na pomoč pozvani orožniki. Franjo Ivanovič je bil že od rane mlado« sti nekam čuden Starši so trdili, da je to zaradi tega. ker je kot otrok padel na glavo in postal »malo zmešan«. Fant je bil vedno tih in mrk, ni mara! za družbo in če so ga doma karali, je samo mrmral in škripal z zobmi. Mogoče že dolga leta ni bil več normalen, za njegovo stanje pa se. kakor je po vaseh že navada, ni nihče brigal in tako tudi nihče ni bil pripravljen na izbruhe njegove Dlaznosti. TOG AL ZDAJ MNOGO CENEJŠI! NOTE ZNATNO ZNIŽANE CENE pnj velika fikatUca Din 58*— škatlica Dtn 26*— sedaj samo mala škatlica Din Siv— velika Škatlica Din TO ZNI2AKJS CEN VAM BO DOBRODOŠLO! Zdaj mmm vsakdo kupovati Togal-tablete, ki povoljno učinkujejo proti revmatizmu I hrtpl boleznini prehlada protinu živčnim boleznim | bolečinam v ledjih is hi asu In glavobolu. Togal-tablete ne ublažujejo samo boMHn, temveč pospešujejo tudi izločevanje sečne kisline. Radi tega so se dosegli odlični rezultati tudi v zastarelih slučajih. Ker predpisuje več kot 6000 zdravnikov, med katerimi so tudi mnogi profesorji, Togal-tabJe-te, zamorete tudi Vi z zaupanjem kupovati to zdravilo. Toga! bo pomagal tudi Vam kot tisočem drugih. Togal-tablete so neškodljive za želodec, srce in ostale organe, kadar se jih jemlje v predpisanih množinah. Vprašajte svojega zdravnika! Dobivajo se v vseh lekarnah. Odobreno od min. S. P. N. Z. br. 2082. 2678 Kdo ima največ upanja za veliko dedščino z Jave Za veliko ded&Mno s otoka Jwrm se pogaja, kakor sn>o t* poročali, is jagnb-ške okolice m dragih naših pokrajin okrog 70 oseb. Gre za milijone, k5 Jih je »pustila nekdanja dunajska perrka Ana Ko-vačičeva, ki je postala žen« Javanskega bo. gatoSa Dim kana Lenama. Mož ji je zapustil osromno premoženje, sama pa je umrla brez oporoke pred štirimi leti. Ne "M se natančno, koliko znaša velika z&poSCi-na in tudi to ni znano, če ni morda nekaj od nje že zapadlo oblastem po predpisih, ki veljajo na Javi. Baje živi nekaj sorodnikov umrle milijonarke, ki je bila rojena leta 1855. v Som boru, tudi t Lescah na Gorenjskem. Naijhližja njena rojaka pa sta gotovo njena nečaka in sicer Josip Kovačič, ki ima brivnico na Dunaju, in njegov brat Alojz Kovačič, lastnik stare tovarne barvil in laka r Gradcu. Oba sta sinova brata pokojne Ane Kovačičeve, ki je bil tudi brivski mojster v Gradcu hi je tam umrl leta 1913. V Gradec, ker Je dobil domovinsko pravico ic leta 1908, se je preselil rt Oroslavlja. VSAK NAROČNIK »JUTRA« je zavarovan za 10.000 dinarjev! Starodavni praznik »bokeljske mornarice" Kakor Vlahov dan v Dubrovniku, tako je v Boki Kotorski Trivunj-dan revija slikovitih noš in starodavnih bratovščin in organizacij. Trivunj-dan je praznik patroma Boke Kotorske sv. Trifuna. Ostanke te- v pestri zgodovini Boke Kotorske vatee politične vloge. Na praznik sv. Trifuna nastopajo člani te bratovščine še dandanes v slikovitih starodavnih nošah in s starodavnim orožjem — z zlatom in srebrrm ga mladega svetnika-mučenika so baje leta 809. prenesli v Kotor in shranili v posebni kapeli tamošnje oerkve, istega leta pa je bila v Boki Kotorski osnovana tudi bratovščina mornarjev, ki spada med naj* starejše bratovščine te vrste v" vsej Evropi in je snana pod imenom »bokeljska mornarica«. Ta bratovščina je imela nekdaj posebne privilegije ter je igrala tudi okovanimi puškami im piš-oiaioi na krmilni kamen — kubunami. Bratovščina si vsako leto izvoli po zanimivem eoremosrieloi svojega »admirala« iz vrst najmlajših 8I»>< nov. Praznik bokeljske mornarice tvori it* od nekdaj veliko privlačnost »a turiste od^ blizu in daleč. Na zgornji »liki vkUrae* skupino članov bokeljske mornarice. ULTURNIPREGLED Pregled novih knjig in revij Božidar Jakae. Odmevi rdeče «em-1 je. Po pismih iz Amerike priredil Miran Jare. II del. 1932. Izdala Jngo-slov. knjigarna (238 str.). Tudi v drugem delu svoje vseskoz zanimive knjige ie Božidar Jakae zvest samemu sebi. Z inteligentno zvedavostjo za vse, kar je v ameriški pokrajini, m'e6tih, prebivalstvu in splošnih razmerah svojevrstnega, opazuje Jakae nov evet okrog sebe, beleži, riše. slika. Potuje in ne najde miru, dokler se zopet ne vrne v domovino s spoznanjem, da je domovina samo ena in da je vse zunaj rie hladna tijina. V tej knjigi vodi čitatelje najprej po San Franciscu in obenem — kakor povsod, kamor ga zanese pot po Ameriki _ seznanja 9 slovensko naselbino in njenimi predstavitelii. Mikavno opisuje pokrajino ob Pacifiku in nas popelje v nekdanjo prestolnico Kalifornije Monterey, mesto, ki še kaže prvotni španski značaj. Tu se mu izvij-e značilno priznanje: >0. stara kultura ima vendarle nekaj silno močnega v sebi. nekaj polnega n^kričavesa. kar te vsega obiame kot nobena nova nastajajoča kultura.* Zar<* značilno priznanje, ki obenem jarko o?>VT»tljuie razliko med njim m Loui-som Adamičem: Jakae je vkoreninjen veruje v tradicijo, gleda v preteklost; Adami« je izkoreninjen, ne veruje v to, kar je bilo, njega zanima 9amo to, kar jvj in kar prihaja. Zaradi tega Adamič tudi ni mogel razumeti Duhamela: Jakae mu je v svojem doživljanju Amerike bližji. Jakae ima mimo tega dojemljivo lirično naravo. Njegovo pripovedovanje se ponekod razpoje v pesem. n. pr. »Jesenska noč je. Morje šumi v dalji. Izza temačnih žametnih silhuet cipres je vzšla luna, polna in bleda. Neskončno nebo je temno, pa čudovito čisto. Pod oknom plamene georgine s po-slednimi cveti. Spiet sem popotnik, novim cestam nemirni gost.« (Str. 45). Zanimivi so njegovi opisi v Evropi tolikanj razkriSane-ga Hol1ywooda. njegova srečanja z nekaterimi rojaki in filmskimi divami, n. pr. s Slovenko Zallo Zarano in opis petminutnega portretiranj« Dolores Del Rio fctr. 155). Lepo j"e orisal svoj sveti večer 1. 1929. v Kaliforniji. Prav tako bo čitatelj užival v Jakčevih pismih i« Arizone, kjer je občudoval Grand Canyon io se srečaval z Indijanci. Zadnje poglavje »V ritmu Amerike« vsebuje nekako jedro vseh njegovih doživetij Amerike, samo njegovih opazovanj, Jakčev obračan z Ameriko. Kaj je facit vseh nemirnih tavanj po tej čudni deželi, ki je uresničila načela in metode zapadne civilizacije do skoraj fantasti&rfh rezultatov in Id je vzbudila med samimi zapadnjaki ostro skep-so nasproti amerikaniziranemu zapadnja-Stvu? »In vračam se s tem spoznanjem, da moramo gojiti v sebi samo to, kar je slovensko, da se moramo odvrniti od zapadnja-štva, ki je naša sodobna bolezen. Naj se pismouki, ki jih je okužil veter zapadnih velemest. predajajo strapu vseh patologij in intelektualnih akrobatstev, mi ne potrebujemo američanstva. mi ne potrebujemo babilonskih stolpov velemestne civilizacija, ne v življenju, ne v umetnosti.« Ta izpoved je pri Jakcu naravna: njo je doživljal po vsej Ameriki, ki ga ni mogla preslepiti iz istih razlogov kot je odbijala Duhamela. Brez dvoma jfe, da smo z Jakčevimi »Odmevi rdeče zemlje« dobili potopisno reportažo, kakor je doslej še nismo imeli: slikar je postal literat, ne da bi pri tem zatajil svoje slikarske nagibe in sposobnosti. Njegovi knjigi bi bili slikoviti tudi tedaa, 6e ne bi bili tako obilno in lepo ilustrirani. Ne vem, kako daleč je Miran Jarc sodeloval pri njegovem potopisu, mislim pa, da ga ni mogel izpopolniti v ničemer drugem kot v stilističnih odtenkih in v jeziku. Vsekakor bi bilo zanimivo, če bi podrobneje poznali to, pri nae dokaj nenavadno sodelovanje slikarja in literata pri oblikovanju potopisa, ki sloni samo na slikarievih doživetjih. Ne glede na to se mi B. Jakae zdi v svoji literarni prozi prav takšen, kakor je v svoji grafiki, pa v akvarelih in oljih: samonikel, temperamentno stvarjajoč umetnik. Sumadijfc n proSlosti i sadaSnjestt. Uredi© Dragoslav P. Gjorgjevič. I«da-nje Jugoslovensko* Dnevnika, Subo-tiea. (450 strani. Cena vezanemu izvodu 120 Din. Za dravsko, savsko in primorsko banovino razpošilja Ciril-metodski nakladni zavod v Zagrebu, Gunduličeva ulica 24.) Klasična dežela srbskega narodnega odpora. zibelka Karadjordjeveea rodu in Pie-mont jugoslovanske države, iunaške ▼ svoji preprostosti lepa Šumadija, je dobila i gornjim zbornikom knjigo, ki so jo že dolgo pogrešali i njeni rojaki in njeni prijatelji. Dolga vrsta poznavalcev Šumadije, strokovnjakov, ki poznajo njena tla, prebivalstvo in zgodovino, piesnikov. ki opevajo njeno slavo in lepoto, avtorjev, ki so temeljito poučeni o vojaških vrlinah Šumadijcev, se je zbrala okrog 'jrednika zbonrka, pomočnika prosvetnega ministra DTagoslava P. Gjorgjevi. Urednik fe živim sotmdnikom priključil Se nekatere, ki so nekoč pisali o Sumadnji; tako naideš med prvimi prispevki pesem P. Petroviča - Njegoša »Prahu oca Srbije«, v kateri avtor »Gorskega venca« slavi poosebljenega duha Šumadije. Vožda Cmega Jurija O nesmrtni eenei tega kmeta, ki je postal utemeljitev demokratične državp in njene dinastije, je napisal pisatelj Milo« Cr-nianski topel esej. Prof. dr. Vladimir Coro-vič je opisal srednjeveške Šumadijo. dr. D. j popovid jo je prikazal v 16. stoletju, v času njene globoke sužnosti. Milo® L. Zeče-vid pa je v daljši razpravi oboakl njeno usodo v 19. stoletja, ko Je hrfafe tako no ulogo. Zagrebški sgodovmaT Ferdo je prispeval razpravo: >Karadjordje, ___ Slaveni i Napoleonova Ilirija«. razpravo, ■{ kaže, kako so se že tedaj plefle nšti skupne« j užnoslovenske usode. Na tem mestu ne mo-« remo omeniti vseh člankov iz obsežnega isj vsebinsko bogatega zbornika; naj na vedemo samo še nekatere. Predvsem zoptt šišifou^ članek »Štrosmajer i ideja narodnog u}edi-i njenja«. dalje ponatis znamenitih »Načerta-nij Ilije Garašanina«, jugoslovenski pro« gram srbijanske zunanfe politike iz L 1844^ pa Radoslava P. Markoviča pregled zgodovinskih krajev v Šumadiji. Dalje ftanek Mi-j lena Nikoliča o Kragug'eveu, »prvem pro* svetnem in kjlturnem centru obnovljen« Srbije«, Ž. S. Gjorgjeviča razpravo o začet-; kih in razvoju šolstva v šumadiji, pa ram«' Članke, ki kažejo zvezo Šumadincev s Hrv»-j ti in posebej še njihovo ulogo v osvobodil-i nih bojih 1912./13. in 1914./18. Mnoge strani so posvečene kralju in njegovemu rodu, pa*j posameznim šumadinskim mestom » knw« jem, gospodarskim in kulturnim razmeram^ Skratka: zbornik je vsebinsko mnogovrsten in po večini zanimiv za vsakogar, kij pozna »K hoče spoznati ta zgodovinsko ia politično pomembni del naše skupne z&mlje. Zaradi tega je Glavrri prosvetni sv^t pri prosvetnem ministrstvu priporočil ta xboa» nik vsem šolskim in učiteljskim knjižnicam; tn bo nedvomno važen pripomoček pri poučevanju in učenj« narodne zgodovhfe. Zborniku pa hi glede na njegovo irfuuflf Ilomaee vesli • Premestitve v banovinski službL V notico, ki smo Jo objavili včeraj, se je vrinila pomota. Začetek notice se mora glasiti: 4van Vuk. upravitelj javne bolnice v Ptuju, Je imenovan za upravitelja ženske .lavne bolnice v Novem mestu; Franc Zaje, upravitelj ženske javne bolnice v Novem mestu, je imenovan sa upravnega uradnika v splošni bolnici v Mariboru. • Premeščenja v poštni službL Na predlo« ministra za promet so na področju ljubljanske poštne direkcije premeščeni uradniki, oziroma uradnice: Marija Kolar na pošto Ljubljana 1, Viljem Pupia iz Ljubljane 1 na Maribor 1; Vladimir Pe-sere iz Daruvarja v Novi Marof; Beznard Naglič pa z Maribora 1 ▼ Ptuj, Marija Zor iz Ljubljane na Rakek. • Dunajski visokošolci na poučnem potovanju po Dalmaciji. Večje število profesorjev dunajske univerze ter 150 slušateljev je predvčerajšnjim 8 parobrodom »Kralj Aleksander« prispelo v Split. Družba se nahaja na poučnem potovanju. Po-setiia bo važnejše kraje Dalmacije in Gjške. • Kulturno prosvetno društvo »Edinost« v Beogradu priredi dne 18. t. m ob 8»/» zvečer v Češkoslovaškem domu, Garašani-nova ul 39, izvrstno komedijo »Trije vaški svetniki«. Za pustni čas najprimernejšo veseloigro, ki se bo odigrala brez odmorov med dejanji, si mora ogledati vsa* beograjski Slovenec ter se za mai denar nasmejati do solz. Po predstavi prosta zabava in razne šaljivosti. • Zdraviliška uprava v Rogaški Slatini kupuje kompletno knjižnico izbranih dei. Ponudbe s katalogom in navedbo cene je poslati na naslovno upravo. PRESKOČIL SEM PLOT IN POHITEL ČEZ VRT, OBVESTIL SEM STARŠE IN BRATA: »PRI SLAMIČU DANES JE SULČEK OCVRT IN ZRAVEN FRANCOSKA S AL ATA!« ♦ Lov občine Rateče-Planica pride na dražbo v sredo 22. t. m. ob 9. uri pri »reškem načelstvu v Radovlijci. Lov obsega okrog 2000 ba ter se nahaja v njem vsa lovna divjačina. ♦ Polovična vožnja bo od 18. do 23. t in. v Maribor k prireditvam Mariborskega smučarskega kluba. Potrdila prisostvova-nja izdaja »Putnik«, Maribor. ♦ Članom T. K. >Ska!a«. Dne 19. t. m. priredi Savinjska podružnica skupno z TK »Skala« Ljubljana izlet na Menino planino. Točen program izvedo člani pri tajništvu klubov. V primeru siabih snežnih razmer fe izlet pravočasno brzojavno odpove. — Odbor ♦ Prikrojevalni tečaj za čevljarje v Ljubljani priredi konec t m. banska uprava po referatu za pospeševanje obrti. Tečaj bo vodil obrtni učitelj g. Josip Steiaman. Mojstri in pomočniki naj pri-piase svojo udeležbo do 22. t. m. gornjemu naslovu. Stari trg 34/1, kjer se dobe tudi vsa podrobna pojasnila ♦ Novi grobovi. V Ljubljano Je včeraj prispela vest, da si je v Bje-iovaru končal življenje ugledni ljubljanski trgovec g. Krnil Dobrič, ki ima svojo trgovino v Prešernovi ulici. G. Dobrič je že pred tednom tiui odpotoval iz Ljubljane k svojemu lastu v Bjelovar Že v Ljubljani je kazaJ znake notrtosti. Sploh je bil zadnje čase zelo raz-riražljiv in so njegovi živci h«.1o trpeli Bo 1 >hal je že dalje časa Mi li na srčn. hibi. A' Bjelovaru je v pooedaljsK zvečer posege,, po orožju in si pognal kr>glo v srce. .'>e;a_ nje je storil najbrže v trenutni duševni zmedenosti. Pokoj.nik zapušča v Ljubljani ža ujočo soprogo in 5 nepresta olje.iih otrok e katerimi sočustvuje vse mesio. — V št Jurija rr; Grosupljem pa je ugrnbila emr. gospo Emo T r o b i š e v o, vdovo šolskega upravitelja, stara 74 let. ^ba pogreb bc d i ie0 dopoldne na domači n •»okopaiižču. V Ljubljani je umrla gospa Marija Kan-č i če v fcj bo danes ob 16. oloSena k več nemu počitku na pokopališču pri Sv. Križu. — Pokojnim blag spomin, žalujočim iskreno sožalje! ♦ Naši v Ameriki. Lenart Svobodnik, blagajnik First State banke, ki je nedavno ustavila poslovanje, je obtožen poneverbe. Bil je izročen sodišču. — Nedavno je bil v Dawsonu zasut v rovu rojak Janez Milavec in težko poškodovan, že naslednjega dne je podlegel poškodbam Zapušča ženo, hčerko in pet sinov Rojaki so ga v velikem številu spremili na zadnji poti. — V Ciceru pri Chicagu je preminil Josip Koren, star 80 M, rodom iz Podgorja v Jstri. V Ameriko je prišel pred 10 leti z ženo VTed k svojemu sinu Janezu V Gi-rardu je nmrla rojakinja Marija Leskovec, s»ara 47 let. žena tajnika tamkajšnjega slovenskega Narodnega doma, doma iz Rovt pri Logatcu V Ameriki je bivala 24 let — V Clevelandn pa so umrli rojaki Anton Me štel, mlad samec, doma iz Grahovega pri Rakeku; Neža Lunder, rojena Poželnik, doma n škrloviee pri Sv Gregorju na Dolenjskem, ki je bivala v Ameriki 28 let, ter Jurij Jenškovič, star 48 let, rodom iz Kostanjevice na Dolenjskem. • Uvoz pšenice v Split preko Soluna. V Split je prispel parobrod »Predsje&nik Kopajtič s 36 vagoni pšenice in moke za potrebe mesta. Zanimivo je, da je blago iz naše države bilo instradira.no preko Soluna. ♦ Prebivalstvo Bosne in Hercegovine. Po poslednji statistiki, ki jo je objavil »Napredakc, je bilo v Bosni in Hercegovini 2,317 759 prebivalcev in sicer 1,027.447 pravoslavnih. 716.465 muslimanov in 555.474 katolikov Po statističnih podatkih je v zadnjih 52 letih, to je od dobe okupacije, katoliško prebivalstvo naraslo za 160 odstotkov, pravoslavno za 107, muslimansko pa za 59 odstotkov * Hripa v Sarajevu. V šerijatski gimnaziji v Sarajevu se je te dni pojavilo med dijaki deset primerov hripe Preteklo soboto pa so ugotovili že 50 novih primerov Hripa je blagega značaja, tako da temperatura pri bolnikih začne padati že v dveh do treh dnevih Vsi nižji razredi so se zaradi hripe morali zatvoriti. » Borba parobroda z burjo. V soboto zjutraj je prispel pred sušaško pristanišče parobrod »Njegoš«. Moral je čakati pred pristaniščem, dokler se ni izpraznilo mesto v pristanišču Neki grški parobrod je moral zapustiti pristanišče, da bi na njegovo mesto prišel »Njegoš Ker pa je grški parobrod z veliko zamudo zapustil pristanišče, je moral »Njegoš« vso noč ostati na sidrišču Ponoči pa je nastala buda burja in silni valovi so se zaganjali v ladjo Zaradi silnega pritiska valov so se potrgale močne železne verise in vihar je gnalo ladjo proti Moščenici. »Njegoš« se je vso noč moral boriti z valovi in šele proti jutru se je mogel zateči v pristanišče. V borbi z valovi je izgubil sidro ter železno verigo v vrednosti 50.000 Din * Nevaren požar. V Spodnjem Gradišču pri Toplicah v novomeškem srezu ej nastal v pouedeljek ob polnoči požar na posestvu posestnika Šetine. Ogenj je zajel gospodarsko poslopje ter uničil s podom vred več voz sena, žganega oglja in razno gospodarsko orodje, gasilci iz Toplic i.n Vavte vasi so z veliko težavo rešili sosednja poslopja. » V smrt zaradi zapravljenega denarja. Iz Rimskih Toplic poročajo: Posestnik Skope«, doma iz Turškega lesa pri Dolu, je pred tremi tedni odšel z doma k svoji sestri, katero je poprosil pa posojilo 1000 Din. Nameraval si je kupiti kravo. Pa je zašel z izposojenim denarjem v družbo ter ves denar v nekaj dneh zapravil šele ko je zmanjkalo izposojenega »jurja«, se je zavedel dejanja in ni si u.pal domov Potikal se je okoli, dokler se ni odločil v smrt Skočil je v vodo ter ga je šele te dni naplavila Sava v okolici Krškega. Truplo je moralo ležati že več dni v vodi V svrho ugotovitve identitete je bila o dogodku obveščena tudi njegova žena, kateri je nesrečni obupanec zapustil petero nepreskrbljenih otrok. « Samomor 72 letnega starca. V mesenem parku Maksimira pri Zagrebu so pa-santi predvčerajšnjim našli obešenega na hrastovi veji 72 letnega zidarskega pomočnika Rudolfa 'uesjaka, ki je šel v smrt zaradi bolezni. ♦ Obleke in klobuke kemično Čisti, barva, plisira In lika tovarna Jos. Reich. Iz U«wiaiie a— Predavanje ZKD v Društvu za zgradbo Sokolskega doma v šiški 17. t m ob 20. v Sokolskem domu. Predaval bo g. dr. Franta M is o navodilih za zdravje in srečo v rodbini Občinstvo opozarjamo na zanimivo predavanje Po predavanju se bodo predvajali 4 kulturni filmi o— Predavanje v društvu »Pravnik«. Društvo »Pravnik« priredi danes ob 18. v justični palači soba št. 129 predavanje. Predava! bo namestnik višjega drl tožilca dr. Avgust Munda o kazenskopravnih vprašanjih v jugoslovenskem amnestij-skem pravu. K obilni udeležbi vabi odbor u_ V. (XVII.) delavski prosvetni večer >Svobode< in »Zarje«, ki bo drevi ob 20. v dvorani Delavske zbornice, bo prav lep in zanimiv. Dr H. Turna bo predaval o stvarstvu, »Zarja« bo zaigrala dve novi skladbi, solista Slava Čampa in Drago Burger bosta zapela več solospevov M Zicherl bo za igral na saksofon, Ž Zajec pa na violino Pri klavirju bodo kons Fink in Adamič Saunig in Skuk bosta recitirala več pesmi Vzemite vstopnice ki so po 3 2 in 1 Din BELI DEMON I u— Mali violinist Miran Viher je v poslednjem času koncertiral v Celju. Mariboru Ln tudi v Gradcu Vse kritike se izredno laskavo izražajo o njem Eden izmed teh kritikov pravi: Nastope takozva nih čudežnih otrok spremljamo vedno z nekim nezaupanjem Tako smo sprejeli tudi Viherja. dokler nas niso prvi zvoki nje govega inštrumenta prepričali o popolnoma drugem Je naravnost čudovito, s kako samozavestjo in sigurnostjo obvlada mali tudi najtežje pasaže violinskih komadov in kako topel ton zna izvabili iz svojega inštrumenta Njegova intonacija je čista, skale in flagioletne tone igra z isto čistoto kakor lepo vznešeno melodijo na g-struni Vsi smo bili prepričani, da je Miran Viher velik violinski talent, ki bo delal čast svojemu učitelju in narodu Na koncertu izvaja skladbe Corellija, Mozar ta. Suka, Schaminado-Kreislerja. Cassadoa in Paganinija v obdelavi Szymanowskega. Klavirsko sprem!jevanje oskirbi pianistka Mirca Sancinova, soproga ravnatelja Celjske Glasbene Matice g Karla Sancina, ki je učitelj Mirana Viherja. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni Kino Ljubljanski dvor Telefon 2730 Samo še danes EMIL JANNINGS v največjem svojem filmu Ob 4., pol 8. in 9. zvečer ob znižanih cenah u— »Občni zbor k. o. JRKD — Mestni trg, sklican za četrtek 16. t. m., se je moral zaradi zadržanosti g župana preložiti na četrtek, 23 t. m. v gostilni »Sokol«. Pred škofijo, z istim, že objavljenim dnevnim redom, o čemer se člaui in somišljeniki tem potom obveščajo Lepe bele zobe boste dobili in istočasno odstranili zobni kamen zoprne barve z uvidevno uporabo poznane in odlične Chlorodont-paste za zobe. Poskus vas bo prepričal. Tuba 8 Din. 2193 u_ Občni zbor Podpornega društva na I. državni realni gimnaziji se bo vršil 21 t. m. ob 18. v gimnazijski posvetovalnici v Vegovi u lei 4. u_ Prosvctno-družabni sestanek »Krke« se bo vršil r petek 17 t m ob 8 zvečer pri Mikliču Na sporedu je predavanje o Sofokleju Referenta France Vodnik in Ci-ril Debevec. Po tem oficijelnem delu prosta zabava. Nepreklicno zadnjikrat! Velikanski smeh in obilo zabave prinaša naš današ nji filmski *pored — vojaška šaloigTa Tri dni garisizij-skega zapora Burka z najboljšimi komiki. V glavnih vlogah: Fritz Ssfralz Felh Bressart Pau! Horbiger MAKS ADALBERT — IDA WCST in LUCIE ENGLISCH Predstave danes ob 4., 7. in 9. url Zvočni kino Ideal n— Cmo-bcia redirta Union 18 t m. Reklamacije napodila in rezerviranje baj-Konskib sedežev v damskem salonu kavarne »Emona« dnevno od 17.30 do 19 are Opozarjamo cenj. goste, da posluje pri prireditvi za zavesami — desno v veliki dvorani _ fotografski atelje »Doris« V veliki dvorani igra priznani Jazz »Odeon« Volitev mask po cenj. gostih in juryji umetnikov: maske, ki že.le konkurirati, si pri blagajni mask nabavijo številke; cenj. gostie volijo z listki, ki si jih nabavijo pri blagajnah in oddajo označene z številkami v nabiralnike v veliki dvorani in v baru u_ črno-bela reduta. Seja častnega dam skega komiteja bo danes ob 18 v damskem salonu kavarne Emona Vlju-dno so za sodelovanje vabljene vse že naprošene cenj častne dame — Odbor u— Pozor pred izrabljalei podpor! Mejni socialno politični urad je zvedel za nekaj primerov, da so podpirana ponujnli celo po gostilnah za vsak denar nakaznice za živila, ki so jih dobili pri mestnem socialno političnem uradu Kdor zve za kakega ta-keca brezvestnpža. ki v želji po alkoholu m drugih nepotrebnih užitkih pozabi na svoj* stradajoče otroke in ženo. naj ga takoj naznani pri mestnem 6ocialno političnem uradu. ki bo vse potrebno ukrenil, da tak člo vek. če je samec, ne bo več dobil nakazane niti hrane, niti živil, če pa je oženjen se bo pa strogo poskrbelo, da bodo deležni pod pore žena in otroci, in da on na noben način ne bo mogel izrabiti nakazane podpore Sploh naj 9e naznani vsaka zloraba podpor na pristojnem mestu, da bodo na ta način v resnici potrebni bolj izdatno podpirani, nevrednim in nepotrebnim pa se bo zaprl vir izkoriščanja. Velika beda vlada danes med bednimi sloji, in brezposelnimi Jih je pa med njimi nekaj odstotkov, ki na najrafiniranej-ši način izrabljajo dobrodelnost občine m privatnikov Temu se bo dalo priti v okom le. če bo vsa javnost strogo pazila na take izkoriščevalce in vsak primer izkoriščanja naznanila ali policiji, ali pa mestnemu socialno - političnemu uradu. Vsi v boj proti izkoriščanju podpor in uspeh ne bo izostal! u— V mestu megla, zunaj sonce. Včeraj zjutraj je vladala v mestu silno gosta megla, tako da je bil zgodnji promet na cestah in ulicah precej moten Posebno so morali oaziti na kolodvorih, da se pri premikanju in ranžiranju ni pripetila kaka nesreča Po mestu se je pripetilo par ka-rambolov kolesarjev in drugih manjših nezgod, v Stritarjevi ulici pa se je zaletel tramvaj v mestni smetarski voz in ga pahnil v izložbo Prometne banke, škoda zaradi karambola znaša na vozu in šipah okrog 4000 Din Zaradi silne megle so mo rali v tramvajskih vozovih prižgati luči Megla je ležala samo v Ljubljani in na barjanski strani, dočim je na Gorenjskem, tudi že v št. Vidu, sijalo zgodaj zjutraj sonce. u— Delo pod tromostovjem pri varnostnem oporniku srednjega nosilca vidno napreduje Opornik je zabit okrog nosilca globoko v zemljo in bo lahko kljuboval še tako silnim vodnim masam v primeru na-rastle vode ali poplav Za dela se občinstvo izredno zajiima in stoji na vseh treh mostovih vedno precej radovednežev, ki se sklanjajo čez ograjo ter opazujejo pri delu pridne roke. u— številni berači. Včeraj Je policij« aretirala v mestu številne prosjake Zasačili so jih deloma na ulicah in na trgu, pred raznimi cerkvami in pa tudi v hišah, kjer so nadlegovali stranke Med prosjaki so bili skoro sami nedomačini Ln tudi ne samo stari in betežni. marveč v večini mladi ljudje Na policiji so se izgovarjali, da so prisiljeni beračiti Dela ne dobe nikjer in prihajajo v mesto zaradi tega, ker upajo tu laglje dobiti zaposlenje. Če pa sila kola lomi, se upajo v Ljubljani tudi lažje preživeti, kajti na deželi imajo ljudje še manj. nego v mestu ... n— Izpred malega senata. Pred malim senatom je bilo danes kar 10 obtožencev zaradi večjih in manjših tatvin. Razprave so trajale od 8.30 tja do 18. Dva mlada potepuha Zagrebčana Gjuro in Julo sta bila obsojena zaradi tatvine 8 skodelic na 3, odnosno drugi na 2 meseca strogega zapora. Dva poklicna vlomilca in tatova, ki se klatita po raznih krajih dTavske bano vine, sta lani s tretjim tovarišem ukradla posestniku Jožetu Štreklju pri Kranju 120 Din. Vsi trije so ga obkolili in mu preiskali žepe. Dalje so vsi trije isto noč na Gašteju namdli avtomobil nekih ljubljanskih izletnikov. V avto so metali kamenje in so ga poškodovali za 1000 Din. Nar>osled so vsi trije pri št. Vidu nad Ljubi-ano napadli posestnikovega sina Albina Vidmarja in ga lahkr poškodovali Mogoče bi bilo za Vidmarja hujše, pa ga je rešil neki detektiv. Zaradi teh deliktov sta se včeraj pi 3d malim senatom zago Najboljšo obrambo proti prenosu nalezljivih obolenj potom dupline v ustih in grlu tvorijo okusne ANACOT PASTILE DR. WANDER4A Dobivajo se v vseh lekarnah Cena maie^a omota Din 8.—, velikega Dm 15.—. varjala Zagorčana 31 letni Rudolf Mandri-era in 26 letni Rudolf Žohar. Bi:a sia -obsojena Rudolf Mandriera ua 20, Rudolf Žohar pa na 18 mesecev rouije. Sodbo sta brez ugovora sprejela. u— »Preporod« bo imel v soboto svojo redmo plesno vajo in maškarado. Začetek ob 20., sprevod mask ob 21 Vodil bo g p>sni mojster Jenko Igral bo priznani in popularni »Ronny-jazz«. Poskrbljen bo in založen velik in dober buffet Ker je to edina dijaška prireditev v tem stilu, upamo, da bo dober obisk u— Lovskega psa z znamko Vič št. 52 dobi lastnik na Marijinem trgu 6. Iz Maribora a— V okviru socialno političnega Idejnega tečaja SJSU »Napredek« bo r četrtek 16 L m. ob 20. v Ljudski univerzi (ki-flo »Apolo«) III. predavanje in s.cer to predavaj dr Miloš Vauhnik o temi: Država, njena oblika in ustroj, ustava, vuna,. parlament in samouprava — V nedeljo 19. t. m. ob pol 11 dopoldne bo IV predavanje istotam. Predaval bo narodni poslanec dr Stane Rape o temi: Ali obstoji z-a. Slovence nevarnost klerikalizma (aKra-montanizma) in t čem? Recitacijsfco po. poldne priredi v soboto 18. t. m ob 15. v dvorani državnega učiteljišča literarni odsek združenega mariborskega učiteljskega naraščaja Sodeluje osem mladih. a— Drevi gostuje v gledališču priljubljeni tenor isn bivši član mariborske«* narodnega gledališča g. Djuka Trbuhovič. Nastopil bo v vlogi Tasila r priljubljeni opereti »Grofica Marica.«. a_ Važno obrtniško predavanje. Pod okriljem Slovenskega trgovskega druAtr* bo drevi ob 20. v prostorih hotela »Orel« zelo važno in podučno predavanje zlasti za obrtnike. Predaval bo uradnik Narodne banke g. Tavčar o možnosti in sredstvih za omiljenje sedanjega zastoja v našem gospodarstvu. a— V našem poročilu v zadnjem ponedeljkovem »Jutru« se glasita imeni dveh funkcionarjev mariborske podružnice Slovenskega lovskega društva pravilno takole: tajnik je g prof. Schaup (in ne Schau-bach), gospodar pa je knjigovez g Vuk-manič ( in ne Bukmaničj, Sicer so pa najbrže čitatelji to že sami popravili spričo popularnosti obeh članov zelene bratovščine. a_ Žrtev napada. Pred dnevi Je pričakal neki posestnik z Boča pri Selnici ob Dravi 42 letnega Žagarja Antona Punger-la iz iste vasi in ga udaril s palico tako močno po glavi, da je Pungerl obležal in so ga morali prepeljati v mariborsko bolnišnico a— Prijet tihotapec. Predvčerajšnjim okrog 21. ure se je pripeljal iz Avstrije na našo mejo na državni cesti pri št Ilju mariborski avtoizvošček Miroslav Riedl v družbi svoje zaročenke Albine PoLjančeve. Finančni organi so takoj nekaj zaslutili in so posvetili Riediovemu avtomobilu nekoliko več pozornosti To se jim je temeljito izplačalo, zakaj odkrili so pod avtomobilom i*ri izpuhn montirano posebno kovinsko skladišče za tihotapsko blago ia »pravili iz njega na dan 41.8 kg cigaretnega papirja, 3.5 kg kresiInih kamenčkov za vžigalnike in 4.6 kg saharina Finančni organi so vse odkrito tihotapsko blago seveda takoj zaplenili, isto pa so storili tudi z avtomobilom, o čigar usodi bo odločala dravska finančna direkcija. Seveda ga Riedl ne bo videl prej, preden ne bo plačal visoke globe, ki bo presegla miiijon dinarjev a_ Preprečen požar. Službujoči stražnik Je včeraj zjutraj zapazil r Voikmajer-Jevi nlici, da se iz Temerlove kleparske delavnice močno kadi. Obvestil je lastnico delavnice o nevarnosti ognja, ki pa je bila kmalu preprečena. Vnele so se cunje, ki so se nahajale preblizu peči. Najbrže so tlelo že od prejšnjega večera a_ V soboto ob 20. družabni večer Glasbene Matice v Narodnem domu. | BELI ieleli skrbnejšo in okusnejšo opremo (zlasti ilustracije so ponekod slabe), vendar to in še marsikaj, čemur bi ugovarjali, ne odteh ta stvarna vrednosti zbornika za spoznavanje Sumadije. Roledav Prus. Faraon It poljščine prevedel Franre Koblar. Izdala Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. I knjiga (256 str.). II. knjiga (302 str.) Po Sienkivwiczevih romanih in Reymon fovih »Kmetih« ie »Faraon« Boleslava Pru-Fa nov velik prevod iz poljske literature. -Kakor je Sienkievvicz v romanu »Quo vadiš?« z veetm svojimi epskimi sposobnostmi r/iradil mogočno rekonstrukcijo starorimskega življenia. je hidi Boleslav "Prus v »Faraonu« zapustil poljska tla in se z vso svoio pripovedno umetnostjo vrgel v fantazijski svet starega Egipta Vrstno je uporablja' vse gradivo, ki ga je zgodovina nakopičila o dobi faraona Ramzesa. Vendar mu je zgr> dovina samo kontrola nad pesniško fantazi jo. ki s silnim zamahom nbjja življenje dav nih časov; bogove, ki jih ni več. kralje, k' so v svojih piramidah naSli večni mir ljudstva. ki so se prav kakor današnja borila ta svoi kruh za svoja verovanja, za idea' pravičnost. In ljudi ki so ljubili in sovra žili. up^H in obupavali Skozi pestro fgrad bo PrusovAga ?taro«»giptskega sveta pa »e vendar vidi lahen obris poljske stvarnosti v pisateljevem času: borba za politično moč v faraonovem času je opisana tako. da 6n tirno v teh slikah transpozicijo nasilia nsd Poliaki pod ruskim eanstičnim režimom Posamezni zgodovinski prizori v .Faraonu« so nepozabni in nas spominjajo najboljših strani v velikih zgodovinskih romanih za-padnih slovstev Prevod prof. Fr. Koblaria je lep in prijeten. G K Chesterton. Grehi priara Sa-radina Detektivske zgodbe. Prevedel dr. Fr Kimovec Jugoslov. knjigama v Lf-ibljani (318 str,). Chesterton je poles Shawa eden najduho vilejšib mož ki pišejo v angleškem jeziku ali je vsaj na takem glasu, ker ima preprost a čudovito gibčen slog mnogo pikre ironije oreočitno naslado s paradoksi in nahlinjeno nezadovoljstvo z vsem. kar ie danes v modi in veljavi. Zato je izreden užitek, Citati Che-sterinnove eseie. Pričujoče zgodbe fathera Browna ga kažejo tudi kot bistrega pripovednika. ki se s svojim Brovvnom sprehaja med apaši in zločinci s tako paradoksno ljubeznijo do bližnjega, da se vprašuješ, ni li tudi oče Brown eden izmed C h ost erto novi h — paradoksov Toda ker Chesterton obožuje sv Frančiška Asiškega. o čemer je oričala pred leti njegova jubilejna knjiga in ker ie v svoii ven dober kakor otrok veni 'emo. da je nekie srečal «>votega Browna Pri nas bi jih — mutatis mutandis — najbrž boli malo Arhifektnra (11.—12 Stev.) Mesef na xa «ta\bnn likovno in uu>»^ rahno umetnost Izdnja za konzorei' ins arch Dragotin Fatur S to StevitVn iv ^dina iugoslovensku r^vi-•a te vrste zaključila prvi letnik Izmed obil no ilustriranih člankov v 7aHniem dvomim zvezku, nai omenimo in" Fatnrja članek »Nabožne stavbe«, dr Stoleta poročilo fl 6ter.3kih slikah Mihe Maleša v Cirkveni. Ma lešev članek o slikanju na zid, ing. Cirila Jegliča prispevek »Uredjemie groblja kao zadača savremene vrtne umetnosti« (prav interesantna razprava, žal, da r.Kitijo razni jezikovni pogreški). dalje Bogdana Rajakov-ca »Misli o novoj arhitfkt.iri« in dr. Revija nas prepričuje: da Jugosloveni v arhitekturi ne zaostajamo za gradbeno umetnostjo v drugih. več;ih in osrednejših državah in da •mamo pleiade dobrih in intere«mtnih arhi tektov v Ljubljani, Beogradu in Zagrebu. Dalje: da imamo Slovenci v arhitekturi posebno vidno mesto, o čemer priča baš dejstvo. da ta rf*/ija izhaja v Ljubljani. In slednjič: da ie arhitektura lam. kjer prehaja v umetnost, dosegla oblikovno in vsebinsko sodobnost in stilno izrazitost, kakor nobena druga vrsta .imetnosti. Zdravniški vestnik. Strokovno glasilo zdravništva v dravski banovini Ureja dr R Neubauer Prav za prav je laiku le pogojno mogoč vpogled v to strokovno glasilo, ki — če ■smem soditi — lepo pivdstavl a slovensko jrlravnišfvo Vendar se med revijami, ki se kopičijo na mizi kult'* ^sra in literarne«;-kronista, nahaia tudi *lravniški Vestnik« N* morem zatajiti, da ga rad prelistam in ■»e češče ustavim na tem ali onem mestu V prvi številki novega leUrka je obje vi pn /nč®tek dnllJe razprave na5e?a rojaka, orn V«oria na medicinski fakulteti v Zagrebu dr Fr Kogoia »Racionalna teraniia sifib le< Nato sledi nadaljevanje medicinsko--ilfitictične razprave dr Fedoria Mik^ča .Sezonsko gibanie nekaterih akutnih nalezljivih bolezni v Jigoslaviji v letih 1920.—1930.«, ki kaže, kako interesantno razmerje se lahko naveže med medicino in matematiko :n kako začenja statistik iz dozdevnih slučajnosti izločevati nekak ritem, neko daljno, za sedaj še nedoločeno zakonitost v niihovem valovanju. Dr. Tomaž Furlan z Golnika poroča o svojih raziskavanjih in izkustvih na področju kulture Kochovega bacila. Dr. Anton brecelj opozarja na pojav, ki ga označuje kot epohalno odkritje v biologiji in ki mora — bodi Bogu potoženo — živo zanimati tudi nas laike, katerim je — preko zdravnikov — namenjeno. Gre namreč za dognanja japonskega učenjaka dr. Ogina in nemškega znanstvenika dr. Knausa o naravni fiziologični sterilnosti spolno zrele ženske ob nekih dneh menstrualnega eikla. »Tempus sterilitatis physiologicae« in »tem-pus optinum ad impregnationem« sta označena na posebni razpredelnici' — Z velikim laiskim zanimanjem sem prečital dr R Sfi-ligija »Donos k idravpeniu čira želodca in dvanajst,kike«. ki daje tudi laiku prijetno zadoščenje z uspehi kakor jib je slovenski zdravnik dosegel s svoiim ulperosanom Omenjam še za vsakega socialnega delavcu interesantno noročilo dr J Prodana o delo-vaniu protituberkuloznega dispanzerja • letu 1932 Planinski vestnik. Glasilo Slove« dkega planinskega društva Kakor naoreduje v naši deželi alpinizem in se čedalje boli poghblja v nekako sinte zo športa, kulta prirode in kulta človeške energije, prežeto z večnim religioznim na- vdihnjenjem. napreduje tudi staro, že kletno glasilo slovenskih planincev. Planinstvo je združeno tudi z estetskim doživljanjem in pospešuje estetsko kulturo, vzgojo okusa. V tem pogledu se je »Planinski Vestnik« v zadnjih letih vidno izpojx>lnil in osobito letos razvil do take oblike, da ga z veseljem vzameš v roko (oprema, ilastracije. priloge). Izmexl člankov jr? omeniti iz februarske številke dr. A. Brileia »Veliki Dražki Vrh o božiču« (z avtorjevimi posnetki). Marijana Lipovška prispevek o Voglu, Jos VVesterja potopi9 »V predgorju Savinjskih Alp« in dr. Jakoba Prešerna članek »Imenoslovja okrog Bfgunjščioe in Stola«, poslastica zlasti za filologe in ljudi, ki imajo dispozicijo za jezikoslovje). Ludvik Zorzut piše - -ie. opeva »Pohorje« z njegovimi smučarskimi idilami. —* Vse zgoraj navedene kn jige in revi je se naročajo In dobivajo pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. Ročni slovar o slovanskem narodnem verovanju Prejeli smo: Velika založna tvrdka Walter de Gruyter r Olepševalnega društva vljudno prosi vsa društva v mestu in okolici, da bi ae blagovolila ozirati na to potrebno in tradiaijonalno prireditev. Društvo »Soča« v Cetju priredi v bo-bo&> IS. t. m. v Narodnem domu vesel jj/edpu-stni družabni večer * šaljivimi na-etopi, doaiačimi in tujimi plesi, petjem. Po sporedu ples. Sviral bo znani Kunej-jazz Vstopoma 5 Din. Pričakujejo se predplačila x oziram na to, da je čisti dobiček namen-njen pomožni akciji občine Celje in Celje okolica ter društvenemu Jondu za brezipo-se>Lne. e— Krajevni §o»sfc| om večjem številu. Hrvate V. Cajkanovič v Beogradu, za Cehe in Slovake K. Chotek v Pragi, za Po. ljcke A. Fi^cher v Lwcwu, za Bolgare St. Romanski v Sofiji, za lužiške Srbe J Schneider v Bud šinu, za vbodne Slovane Dimitrij Zelemn v LjeningTadu Za nas Slo-vence v Ljubljani je bdi določen rajni kustos Etnografskega muzeja v Ljubljani dr. Stanko Vurnik. ki je že razposlal raznim gospodom navodila za zbiranje potrebnega slovenskega gradiva. Dr. Schneeweis me je sedaj naprosil naj prevzamem od Vurnika začeto delo. kar sem tudi obljubil. V zapuščini sem našel nekaj Vurn^tovih ekscerotov lz knjig ln le malo poslanega frrad va. NI m-i znano komu le ooslal navo. dlla za zbiranje, kdo Je že odnosi al gradivo s kom si je o te.1 stvari dopisoval in kake načrte 1e Se imel. Ker mora biti delo as 1 zvezek frastline) Se do avgrsta t. 1. go tovo T>ro»'m vse tfsrte sodelavce ki so že o#r>o«flaV dr Vumfku kai eTad'va ln ki gs namerava Vi nnrrrtrrm tn TSP »vem« vreden nsm^TiepT? Irro^a se m1! favMo za »o. de^tmnrie Na Slovenee odrmde 5 de 8 tk>i od 50 k! i»b bo Obsegal 1. zvesek dm ve* bo dobre«rs t-rad'va. tem boli bom^ zastarmrri Zate Mmorel na deV)? Kdor žel' navortn ra na1 «e tevl na ns«ipv Dr TVn" tn«*>e.Vf'vr odfle^Va borove "nrave v Ljub lJani, Levstikova ulica 21.II. Gospodarstvo f Gospodarstvo v januarju po statistiki OUZD v LJubljani V januarju so s prav malimi izjemami nazadovale vse industrije. Delno je temu vzrok sezonski čas, deloma pa izreden mraz, ki je pritisnil v drugi polovici meseca januarja Samo stavbarstvo (to so zadnje tn industrijske skupine: gradnja železnic ,cest in vodnih zgradb, na primer regulacija Ljubljanice, industrija kamenja in zemlje in gradnje nad zemljo) je izgubilo v teku enega meseca^ to je od deccmbra do konca januarja 23/4 delavce aH precej nad polovico celotnega padca v višini 4355 delavcev Naslednje številke nam kažejo gibanje po industrijskih skupinah (prve številke pomenijo povprečna števila zavarovanih delavcev v januarju 1933. druge številke porast odnosno padec od decembra lam, tretje prirast ali padec v od decembra lani. četrte v oklepaju pa odstotni prirast ali padec v lanskem deoem-bru>: Občinski obrati 1280, +130, +10.16 (_j_4.87%); denarni zavodi in slično 554 +26. +4.69, (+7.01); gledališča, svobodni poklici 1206, +8- -H-6^ (+0.58%); rudarstvo 1, 0„ 0, (—400%); industrija tobaka 871, 0, 0, (+1.84^): hišna služinčad 8198. —3. —0.04, (+0.90%); tekstilna industrija 9418, —7, —0.07 (+0-10%); industrija bra ne in pijače 3573, —12. —0.34 (+1%); in dustrija papirja 1738. -9. —0.52 (+0.23^ )_ gostilne, kavarne in krčme 2856. —19, —0.67 (__0.07%); kmetijstvo 526. —8, —1.52 (—2.43%); kovinska industrija 6169, —162. —2.63 (—057%); industrija kože in gu-me 1445, —38. —2.63 (—0 94%); grafična industrija 1077. —31, —2.88 (+0.45); za«eb_ na prometna podjetja 836. —28, —3.35 L(—3.47%); bigijena 1658, —56, —338 (+0.64^): trgovina 3956, —162, —4.10 (_1.68%); industrija za predelavo lesa in rezbarstvo 3813. —205, —5.38 (—2.02 9?): gozdnoplaninska industrija 5224, —290. —5.55 (—8.58 % ): kemična industrija 1379. —118, —8.56 (—7.55%); centrale za proizvajanje sile in zn preskrbo z vodo 520, —45, —8.65 (—10.44%); javn- premet 570, _57 _10 (+1.12%); oblačilna industrija in čiščenje 4184. -426. -10.18 (+0.89%); gradnja prevoznih sredstev 242, —26. _10.74 (—0.75%); predelovanje kože ir> njenih eurogatov 3125, -^43, —14.18 (4-1.51%); gradnja železnic, cest in vod-n<:h zgradb 1367. —341. —24.95 (—36.36%); industrija kamenja in zemlje 2253. —718. _31 87 (—8.75%); grad ni« nad zemljo 1821 —1315, —72.21' (—55.90%). Skupaj 69860, -4355, —6.23% (-4.28%). Gospodarske vesti = Glavna skupščina Privilegirane agrarne banke v Beogradu bo 15. marca z običajnim dnevnim redom in z volitvami članov UP™VpreduJmi češkoslovaške na klirinSke terjatve, češkoslovaška narodna banka je sklenila, da bo na terjatve od izvoza blaga v kliringu z balkanskimi državami dajala predujme do 75%. Terjatve iz češkosiova-ško-juigoslovenskega kliringa so izplačane do rednega števila 9300., a zdaj bo banka dajala lombard na terjatve do rednega števila 13.000. __ Prehod Poljske banke na čisto zlato kritje. Na zadnji generalni skupščini Poljske banke se je izrvršiia cela vrsta izpTe memb v pravilniku. Najvažnejša Je opustitev sedanjega mešanega kritja x zlatom in tujimi valutami in devizami ter uvedba čistega zlatega kritja. Po dosedanjem pra-viiniku so se morali kriti obtok bankovcev in obveznosti na pokazanje najmanj s 40% v zlatu in tujih valutah, od česar so morale biti vsaj tri četrtine zlata, to je 30%. Po sklenjenih izpremembah bo obstojalo kritje izključno v zlatu, pri čemer se obdTŽi 30% kot statutarično minimalno kritje. — Dvig cen jajcem v Avstriji. V počet-ku preteklega tedna so cene jajcem na debelo na Dunaju popustile delno iz špe« kulativnih vzrokov, delno pa zaradi poškodb po mrazu. Zaradi nizkih cen_ je čisto prenehal dovoz iz Poljske, kar je imelo obenem z dejstvom, da »o že tudi pošle zaloge konserviranega blaga za posledico občutno pomanjkanje jajc na trgu in s tem ponovem dvig cen. Cene v veletrgovini so bile ob koncu preteklega tedna za ko* 13 do 14.5 groša za tuje in 14.5 do 15 grošev za domače blago V trgovini na droK-no se dvig cen ni toliko občutil, ker se tr* govci spričo bližajočega se toplejšega vremena žele rešiti zalog. Borze 14. februarja Na ljubljanski borzi so tečaji deviz na Amsterdam, Berlin, London in Trst malo poskočili, a ostale devize »o neizpremenje ne. Avtrijski šiling se je zaključil v privatnem kiiringu po 9.25 Din Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda zopet popustila in se je zaključevala za februar po 211 in 215 Od drugih državnih vrednot so zabeležile 6 od9t. beg» lučke zaključek po 33 in 7 odst. investicijsko po 44 Nadalje je imela zaključek Privilegirana agrarna po 221. Devize Ljubljana. Amsterdam 2305.96 — 2317.32, Berlin 1362 91 - 1373 71 Bruselj 799 41 do 803.35, Curih 1108 35 _ 1113 85 London 197.14 _ 198 74 New York ček 5722.14 do 5750.40. Pariz 224 35 - 225 47, Praga 170.01 do 170 87, Trst 293 24 - 295 R4 Zagreb. Amsterdam 2305.96 — 2317.32, Berlin 1362.91 - 1373.71, Bruselj 799.41 do 803.35, London 195.14 — 198.74, Milan 294.24 do 295.64, Newyork kabel 5744.14—5772,40, ček 5722.14 _ 5750.40, Pariz 224.35—225.47, Praea 170.01 — 170.87, Curih 1108.35 do 1113.85. Curih. Pariz 20.265. London 17.835, Nevf-york 518.75, Bruselj 72.175. Milan 26.51, Madrid 42.575. Amsterdam 208.175, Berlin 123.175 Dunaj 73 08 (59.90). Sofija 3.75, Pra-ea 15.36. Varšava 58.10. Atene 2.97, Bukarešta 3.08. Rfekti. Ljublišana. Vojna škoda 212 — 215. 7*'o investiicjftko 44 - 46. 8»/o Blair 39 - 40, 7"'o Blnir 37 - 88, Trbovlje 140 - 145. Zagreb. Državne vrednote- Vorna škoda za kaso 212 - 215, za februar 207 — 210. za marp 208 bi.. 7°/o investicijsko 43 _ 45. 4»/™ agrarne 22.50 - 24. 7"/» Blair 37 _ 38. 8*'o Blair 39 - 40. 6°/« beglučke 32 - 32.50: industriiRke vrednote: Tsis 30 den.. Tmpeks 50 den. Sečerana OfijeU 140 _ 150. Trbov !ie 14o - 150: banflne vr°dnotv Narodna 3800 den.. Privilegirana agrarna 220 — 221. Beograd. Vojna Skoda promptna zaključka 210 in 207, 7®/t investicijsko 37.50 — 41, 6°/« beglučke zaključek 32, 4»/» agrarne 24 den., Privilegirana agrarna 220 — 224. Dunaj. Danav-Sava-Jadran 13.87. Staats-eisenbahnges. 14.62. Trbovlje 18.30, Alpine-Montan. 12.02, SečfTana 18. Blagovna tržišča LES + Ljubljanska borza (14. L m.) Tendenca za les mlačna. Zaključen je bil 1 vagon rezane jelovinvs. ŽITO. + Chicago 04- t. m.) Začetni tečajir plenica: za marc 47-50, za maj 48.375, M julij 49.375; turščica: za marc 25.625, za maj 27.25. za julij 28.75, oveS; za marc 17 za mai 17.375. + \Vinnipeg (14. t m.) Začetni tečaji pšenica: za marc 48.125, za maj 49, za julij 50.125. + Ljubljanska bona (14. t m.) Tendenca ta žito zelo čvreta Nudijo ae: Pšenica (mlevska voznina slovenska postaja, pla Čilo 30 dni): baška 76 kS 290 - 292.50; baška. 77 ke 297 50 - 300; turščica (mlev. voz., slov postaja plačilo 30 dni): čas« [►nmerno suha. promptna 122.50 — 125: «• februar 127.50 - 130: moka (mlevska voznina slovenska postaja plačilo 80 dn ): baška. Kk 450 - 455: banatska. *0a< 460 do 465. + Norosadska blagovna boria (14 t. m.) Tendenca stalna. Promet 36 vagonov. — Pšenica: baška, oko! Novi Sad, sremska. gor-njebaška, baška potiska, eornjebanateka, srednjebaška 212.50 — 215; baška, okolica Sombor; južnobanateka 210 - 212.50. — Ječmen: baški in sremski. 64'65 kg 110 do 115; pomladni. 66/67 kg 117.50 - 122.50. Turščica: baška in aremska, garantirana 68 — 70; za marc, april, maj 72.50 — 75; 'Tomjebanatska 66 — 68 Moka: baška in banatska, »0g< in >0s:e< 345 — 360. .2< 325 do 340; >5« 305 -320; >6« 280 - 290; »7< 190 - 200: >8« 90 - 95. Otrobi: baški v jutastih vrečah 72.50 — 77; banat-d*breM od Min. m bo«, pot. In nar. idravj« 8. Si. «:». IZ» Utt«. april in maj 74 — 76. Moka: baška ki ba-nateka, »Og« in »Ogg« 345 — 3G0; »2< 325 do 340; >5« 305 — 320: 280 — 290; >7< 190 — 200; >8« 90 — 95. + Budimpeštantka terminska borza (14 t. m.) Tendenca mlačna. Promet miren. Pšenica: za marc 13.72 — 13.73, za maj 13.83 — 13.84 Rž: za marec 6.80 — 6.82. za maj 7.15 — 717 Turščica: za maj 7.45 — 7.46. za juij 7.S3 — 7.85. ŽIVINA. S P O Dneva skokov na FIS tekmah r ki l Mnogoforojno občinstvo se Je v soboto ta nedeljo cHvilo umetnosti smučarskih skakacev — Palme se |e plasiral pred Angleži, Italijani in Rutnuni Innsbruck, 11. februarja. Ob zelo dobri udeležbi »o »e na veliki skakalnici na Berg Lselu vršili skoki za kom« binacijo. Innsbruok se je res potrudil, da so bile tekme sploh omogočene. 400 vojakov je v teku treh dni spravljalo noč in dan na skakalnico sneg, ki so ga pripeljali iz Stubaia — nad 100 vagonov! Spodaj so posuli s soljo in utrdili pol metra debelo plast razmeroma dobrega snega. Tlačenje proge pa ni bilo baš kaj dobro organizirano. Pribiti pa je treba, da so Avstrijci tlačili le bolj za svoje ljudi. Slo se jim je pač zato, da v vseh disciplinah, posebno pa v skokih dosežejo prva mesta, predvsem iz finančnih ozirov Tudi juiry ni bil pravičen, predvsem za Norvežane ne. Tako so pri zadnjem skoku Birger Ruuda so» dili 71.5 m, dočim je po mnenju očividcev doskočil na manj med 74 in 75 m, vse to samo zaradi tega, da je njihov Gregor Holl. ki je morda bolj slučajno skoči 1 72 metrov, postal junak dneva, rekorder in se vrinil na drugo mesto In še to je dvomljivo, če je res skočil 72 m? Pri skoku so razglasili 72 m in v listi stoji 72.5 m! Morda zato, da se je Holl plasiral pred Lusz-czekom, ki je v listi tik za njim. Ob 13.30 naznani zvočnik, da skačejo kot prvi izven konkurence štirje Norvežani: Uleberg, Sorensen in oba Ruuda Nepopisno navdušenje med gledalci, ki so dobro vedeli, da jim bodo ti štirje nudili največji užitek, tako glede stila kakor tu» di glede rekorda. In ne brez uspeha. Zalet je skrajšan; prvič se ne skače z vrha, marveč 8 metrov pod njim. Uleberg skoči silno sigurno m previdno 58 m, Sigmund Ruud ponravi na 60 m, Sorensen na 64 m, pravtakrT Bi-ger Ruud. Od tekmovalcev skače Remi 57, Stoli 61 m, obenem prvi skok preko 60 m. Čehi padajo. Poljaki so nekako bolj sigurni Nemci naskočijo daleč, nekoliko nesigumo. a ne padajo. Marsikateri naskoči na eno smučko, a se v hi» p-u vzravna. Češki Nemci go v stilu in tudi glede dolžm dobri, prav tako Italijani Švedi z malimi izjemami skače.,o razmeroma slabo ne daleč. Finec Valonen poizkusi prekositi rekord, vzame s'len predklon, ki ga ne more več izravnati in z ve« liko s>ilo pade na desno ramo. Publika za hip otrpne Finec negibno leži m saniteta ga odnese r zlomljeno ključnico in poškodovanimi pljuči. Jakopič skoči v lepem stilu 47.5, z rokami zadrsa po tleh, a se takoj dvigne, Sramel skoči "sigurno 435 m. V drugi nmdi skačejo z vrha. Reinl, kot prvi Avstri'ec doseže 60.5, a ga kmalu Stoli (Berchtesgaden) prekosi v silno lepem skoku z 68 m Dosedaj najboljši skok Čehi skačejo med 50 in 60. Poliaki preko 60. sigurni kot prvič Holl skoči 72 m. M"u« rer (Švica) 62 m Jakopič doseže 445. a spet podrsa z rokami, Sramel 57 m a po 10 metrih pade Našim se vidi da nimajo treninga na skakaln:cih tako velikega stila. Saj sra skaksla doma naiveč eden — dva metra preko 40 m In na tei skakalnici trening pred skoki srnloh ni bil mogoč Sfcoke so zMklruč5!' spet Norvežani Sorensen skoči 71 m. Birger Ruud T>a skoči, kot sem že omenil med 74 in 75 m. a zvočnik razglasi 71.5 Publika vsa navdušena nad impozantnim skokom se rezultatu sploh ne more načuditi In zvečer popravljajo oficielno. da je dosegel 73 m' VeUk?) blamaža za Av.stri:ce. ki nanr^vljaio na ta način vtis športnikov, ki nikakor niso — fair. lnn*bruck, 12. februarja. V kombinaciji skokov in teka doseže prvo mesto Erikson (Švedska), drugo Rar> ton (češkoslovaška) (pač prijetno presenečenje), tretje Bosio (Avstrija), čigar skoki nikakor niso bili na višini, tako glede stila kakor tudi dolžine Prvi dan FIS tekem, da so se razkadili oblaki in da je posijalo sonce. Nordkette »e je zableščala v novem snegu. Z lepim vremenom je prišlo tudi dobro razpoložen nje. Ze pred 12 uro so šle nepregledne množice ljudi do skakalnice, avto za avtom, omnibus za omnibusom. Udeležba je bila izborna, cenijo do 15.000 ljudi. Na častni tribuni se je zbrala vsa reprezentanca smučarskih savezov, zastopniki vlad z avstrijskim zveznim predsednikom Mi-klasom na čelu. Ob 13. je naznanil zvočnik, d« se tudi danes udeleže skokov izven konkurence Norvežani. Takoj za njim je spregovoril predsednik FIS odbora dr. Tschon in nagovoril zbrano občinstvo. Godba je zaigrala avstrijsko himno in takoj nato so otvorili skoke Norvežani. Tu» di danes niso šli od vrha, kajti skakalnica je bila mestoma poledenela. Sigmund Ruud skoči 64 m. Sorensen 71 m in Birger Ruud poprav ina 74.5 m Takoj za njimi začno oficielni skoki. Pri vsakem prvem tekmovalcu posameznih držav zaigra godba himno. V začetku je izredno mnogo padcev, ki ne ostanejo brez posledic. Lassueur (Švica) pade tako nesrečno, da obleži nezavesten; pretres možganov in lahka poškodba hrbtenice. Italijan Zardini «i pretrga vezi v členkih. Mariacher, ki skače stilno zelo lepo pa je dobil sred-njetežke notranje poškodbe. Polagoma pa začno skakati previdneje. Burkert. češki Nemec skoči v krasnem stilu 09 Poljaki »o v formi tudi Čehi skačejo boljše od včeraj Avstrijcem se vidi. da se jim gre za rekord in skačejo daleč, a stilno razen Gumpolda ne baš lepo. Sramel skoči 50.5 a pade Palme skoči v krasnem stilu 505 in obstane Tudi Jakopič skoči preko 50 — 5150 m, a podrsa z rokami V odmoru se je po avilo nad skakaln'co več letal — tako od Perutz Zeiss Ikon — in dvoje lepih brezmntornih letal.. Tudi drugi del skakanja o'vorijo Norve* žani 9orensen skoči 81 m! Vendar po 10 metrih pade in si lahko poškoduje noge. Birger Ruud se požene v naravnost divjem zaletu in silnem predklonu na 82 metrov in tako postavi rekord. A tudi on omahne in pade, a se takoj zopet dvigne. Navdii-šenje je nepopisno, fotografi oblegajo Norvežane v taki množ ni, da morajo skakanje za kratek čas prekiniti. Sigmund Ruud pa skoči »)e« 75 m, a ne pade. Tako je njegov skok najdaljši brez padca Za njimi startajo spet tekmovalci. Slika je skoro ista kot pri prvih skokih Holl skoči 71 in pade Ravmond (Švica) doseže 70.5 in zasede prvo mesto Drugo Burkert (Češka — HDW) z 68 in 70 m, tretji je Šved Erikson, četrti Nemec Ostler, 6. Gumpold (Avstrija), osmi Luszczek (Polj« ska Prvi Čeh od Svaza Lukeš na 38. mestu Palme zasede med 104 tekmovalci 39 mesto pred Anglijo. Italijo in Rumunijo, Sramel 78. mesto pred Rumuni. Palmetove skoke je eden od Norvežanov jako pohvalil in izjavil, da ima zelo lep stil. M. Bukovec. Jugoslovenska akademska smučarska organizacija. Članski sestanek smučark in smučarjev^akademikov danes ob 17. v klavirski sobi Akademskega kolegija (Kolodvorska cesta). Ne dnevnem redu bodo naše prihodnje ekskurzije, tekme v skokih in smuku ter nameravani izlet na Roro-iko. Vabimo vse akadrtnike, da se tega sestanka gotovo udeleže. Pred sestankom ob 16. isto ta m odborova seia, katere ae ne j udeleže tudi vsi poverjeniki. Službeno Lz LNP. Deues ob 19. seja poslovnega odbora v Delavski zbornici. Podpredsednik I. SK Reka Redna odborova aeja v četrtek točno ob 20. v gostilni Oblak iw Glin-oah. Točno in polnoštevilnol Vsak naročnik }Jutra" je zavarovan za 10 000 Din! SK Amater v Trbovljah ima redni letni občni zbor v nedeljo 19. L m. ob 9. v lokalu gost. Volker. Dnevni red: poročilo funkcionarjev, volitev novega odbora, slučajnosti, samostojni predlogi itd. Dolžnost vsega članstva je, da se tega važnega občnega zbora s;gurno udeleži. Pred občnim zborom poravnajte članarino, da ne bo nesoglasij. Tem potom vab;mo tudi nečlane, prijatelje kluba in one, ki nameravajo pristopiti. VREMENSKO POROČILO JZSS 14. t m. Planica —12, jasno, mirno, na podla0 cm. suh pršič, smuka idealna, izgledi za nedeljo in smuške ture prav dobri — Kranjska gora. Dovje-Mojstrana —12, ba« rometer pada jasno, mirno, snega 10 — 30 om. — Bled-iezero —8, jasno, srež 15 cm, led 15 cm, unoraben — Boh. jezero —11, iasno. srež 25 cm. mirno, smuka idealna. Kočevje —10. brez oblakov, nizka megla, snega 10 cm. — Pohorje Senjorjev dom —5, jasno mirno 15—30 cm suhega snega, smuka dobra. — Rimski vrelec —4. mirno, 10 — 25 cm suhega pršiča, smuka dobra. — Kofce —13, jasno, po robovih sneg spihan. v zavetju smuka prav dobra. — Krvavec —8, jasno, sever snega na podlagi 50 cm, suh pršič. smuka idealna — VeFka Planina —10. jasno sever, na podlagi 15 cm snega, suh pršič, po robovih sneg spihan, <5muka idealna. St t* M , MVSO Yi\\x>*> .ito -pot**0 Iz življenja Na levi: Cesta v delavski naselbini, ki Jo Je eksplozija docela razdejala. Na desni: Reševalna dela po katastrofi. — Nobena hiša. v Neunkirchnu ni ostala cela. »Ta stvar je brez duha! Drugo dejanje se vrši štiri leta pozneje, pri hiši pa je š« vedno ena in ista služkinja!« Po eksploziji gazometra Umreti je neumnost! Makrobiotična pravila čudaškega higienika Bernard Shaw je pred leti zapisal, da je nesmisel, če človek tako kmalu umre, ta nesmisel pa nastaja tako, da živi nespametno. Tudi zdravniki pravijo tako in so ustvarili celo vrsto sistemov, po katerih naj bi človek učakal MHuzalemovo starost. V resnici se je povprečna življenjska doba človeštva v zadnjih desetletjih tudi bistveno podaljšala. A se bo še bolj. če bomo hoteli poslušati novega preroka dolgega življenja, ki je začel zadnie čase nastopati v Beri nu in ki je izjavil naravnost, da je smrt neumnost Na javnem predavanju je ta mož, ki se imenuje Paul Adolf Ramloc proglasil naj-prvo umetna gnojila, namakana polja. izre. šetano moko m konserve za pomočnike smrti zlasti konserve o katerih trdi, da pripravljajo človeku nagnjenje do raka. Kar se tiče teh nasvetov za dolgo življenje. pa so v glavnem naslednji: Kuhaj s paro, cvri v olivnem olju in orehovi margarini; poleti bode vegetarijanec, pozimi mesojedec; pij pridno matč, ker uničuje mesne strupe v črevesju, kjer je sp>ioh središče vsega zla v telesu; vsak grižljaj prežveči najmanj 50_krat, pa ti bo treba, manj jesti in boš bolj sit — pa zdrav. Tisti, ki uživajo surovo hrano ,so kandidati influen-ce. Krvi primanjkuje kakšnih 99 rudn n. skih soli .ki bi jih morali redno zauživau če hočemo dolgo živeti. Jeze in drugih duševnih razburjenj se moramo čuvati, ker krajšajo življenje. Takšna so Ramlocova makrobiotična pravila. Ravnaj se po njih in postaneš ..letu. zalemov tekmec. Samo: kakšen smisel je v tem postati Metuzalem na račun vseh malih nerednosti in nepravilnosti, ki delajo življenje šele zanimivo ? Francosko-ameriška gospodarska vojna Kakor poročajo iz Pariza, je zzv»Ja od- goditev francoskih plačil Ameriki y Ze-dmjenih državah takšno ccrazpoloženje proti Franciji, da se čutijo posledice posebno na gospodarskem poiju. Amerišk' tuiri6ti se iz načela ne vozijo več 8 francoskimi ladjami v Evropo in družba Laia-yette je mora!« že ustaviti promet s svojimi ladjemi. Nasprotno pa so polne nemško preko morske ladje, k- oskrbujejo promet med Evropo n Ameriko. Stvari pa segajo še globlje. Medtem, ko so imeli poprej Ampričani in Francozi med seboj samo 30 tožb. je število procesov v zadnjem easu naraslo na 7C0, ker se Američani branijo poravnati svoje dolgove v Franciji. Slednjič beležijo v Parizu nerazveseljivo dejstvo. da so v za dnjan času skoro popolnoma izostali ameriški trgovci. ki so prihajali pred pomladjo v Pariz nakupovat blago za ameriške tvrdke. Upravna reforma na Madžarskem Budimpeštanski »A Reggen poroča, da k.ani ministrski predsednik Gombos razdeliti državo v sedem administrativnih področij s samostojnimi centralami. Vsak« centrala bo avtonomno reševala upravne agende in ministrstva bodo v bodoče le nekakšni njih nadzoroval ni organi. Kapitan »Sedmih provinc« se je ustrelil V Amsterdamu so se razširile vesti, da se je poveljnik hoiandske kri žarke »Sedem prov:nc« kapitan Eikenboom ustrelil zaradi dogodkov na ladji, ki je bila podrejena njegovemu poveljstvu. Takšen mož nam manjka Bankir Karel Ffirstenberg ki je umrl te dni v Berlinu v 83. letu dobe, je bil redek vzor vestnega bančnika, ki je posloval vedno korektno in vodil Berlinsko trgovsko društvo po načelih, ki so ga tudi v najhujših časih obvarovala krize. Njegov zavod je bil vedno likviden in vanj so imeli vsi polno zaupanje. Ftlrstenberg mu je stal na čelu celih 50 let Zverinski umor trgovca Kriminalna policija v Dortnvurdu je razkrila zločin, ki so ga storilci izvedli s peklensko prebrisanostjo in naravnost zversko brezobzirnostjo. Žrtev morilcev je postal 47 letni trgovec Fri-c Narovski iz Wit-tena pri Dortmundu, ki je že pred nekaj dnevi izginil brez sledu. Njegovo truplo »o našli v gozdiču blizu Dortmimda. Komisija je ugotovila, da je bil umorjen na nenavadno brutalen način. Narovskega je odpeljal neki šofer z avtomobilom. Kmalu po tistem dogodku sta bila bankam predložena v izplačilo dva čeke s podpisom Narovskega. Banke pa niso hotele izplačati denarja, ker so dvomile v resničnost podpisa. Preiskava je dognala, da je bil podpis sioer pristen, a Narovflki ga je gotovo dal šele, ko je bil prisilljen zaradi nečloveških muk, ki ga pa na koncu niti niso rešile smrti. Ugratttev miltjonarfeve^a sina Te dni so v Denverju (Colorado) odvedli roparji Gharlesa Bottchorja, vnuka znanega industrijalca in milijonarja. Otrok se je igral v bližini hiše. Nenadoma sta stopita predetij dva moška s samokresi v rokah in sta zahtevala z napetimi petelini, naj jima sledi. Roparja sta pustila v hiši staršev listek, na katerem stoji, da se morajo odkupiti s 60.000 dolarji, nakar jim bodo šele vrati sina. Smrt sluge zadnjega Habsktrrž^na V Modlingu pri Dvnaju je te dni umri 631etn Vincenc P e trik, zadnji sluga pokojnega Karla Habsburga. Zadnja leta je ž i ved Petrik ▼ skrajno bednih razmerah. Stanoval je v L-aksenburgu v •stanovanju, ki so mu ga bili dodelili kot rnloščimo za stara leta. Petrik je spremljal Kara Hamburga trudi ne Madeiio, po njegovi smrti pa se je vrnil da Dunaj, kjer je spisal svoje spomrie. Čitajte tedensko revijo »ŽIVLJENJE IN SVET« Šaljapin - 69-!etnik Danes obhaja sloviti ruski basist Saljapin 60-letnico svojega rojstva. Narodil se je v Kazanu, bil je cerkveni pevec, plesalec in operni pevec, pel je najprej v Tiflisu, nato Je postal član Carske opere v Peterburgu, po vojni je ostal še nekaj časa doma, po- Šalja,pin kot Don Quic!iote tem Je krenil v tujino In živi še danes kot emigrant v Franciji. V Rusiji so mu zaplenili vse premoženje, vlada, ki mu je prvotno podelila naslov ljudskega umetnika, mu g-a je pozneje odvzela, a šaljapin ai ni zaradi tega prav nič belil glave. Cstal je zvest samemu sebi in svoji umetnosti, katero navzlic svojim letom še vedno kaže na odru. Njegova najdovršenejša operna kreacija je »Boris Godunov«. Zadnje čase se udejstvuje tudi v filmu, v katerem je upodobil nesmrtnega Cervantesovega d ona. Quichota v trehi jezikovnih verzijah Po vesteh iz Neunkirchcia je zahtevale eksplozije gazometra doslej 66 smrtnih žrtev m okolu 250 hudo ranjenih. Vladni komisar ze Saarsko ozemlje je takoj določil za podporo ponesrečenim druž;nam pol milijona frankov, državni predsednik Hin-denburg pa je votiral iz državne blagajne 100.000 mark. Vsaka družna, ki je izgubila zaradi nesreče kaikšnega Slane ali ki ima hudo ranjenega med svojci, dobi takoj na roko 1500 frankov. Reševalna dela še vodno niso zaključena. Vojaštvo ime mnogo de'a in ga ne bo zlepe obvladalo. Od vseh strani prihajajo ljudje gledat prizoršče razdejanja. Železnica je morala zaradi silnega navali uvesti celo posebne vlake. Pravi jo, da je obiskalo ponesrečeni km i v nedeljo do 60.000 ljudi. Na tisoče avtomobilov stoji v dolgih vrstah pred Neunkirchnom in poišcije jedro obvladuj© promet. Naknadne ugotorttve pravijo, da eksplozija raztrgata 24 molkih in 22 žensk ter 8 otrok. Ostale mrtvece so našli pod ik-velinami. Med 24 moškimi žrtvami jfib je b:lo 21 zaposlenih v tvoroici, kjer je eksplodiral gazometec, mod ženskimi žrtvam* pa je bilo 13 zakonskih družic delavcev. Velike sreča je brla, da )e bilo ob trenutku katastrofe pri gezometTU zaposlenih samo 20 delavcev, scer bi bila nesreče ie večja. Največje sočutje pa zbuja r Neor kirehnu skupina dvajsetih otrok, ki ležejo v bolnišnici ter kličejo očeta in meter, ki jih ni od nikoder. Ne ve se, če so teh siromakov starši postali žrtve katastrofe, ali Če ao se samo porazgubili t splošni smodi. V helandski mornarici vre Po poročilih iz Amsterdama grozi ho-landski mornaric še več takšnih primerov, kakor ga je zadnje dni doživela vlada z moštvom na križarki »Sedem provinc«. V pristanišču Helder v Vzhodni Aziji zas-drana hoiandske mornarica je prav tako nezanesljiva kakor posadka na »Sedmih provincah«. Holandska vlada je zaradi te-jJ« podv/ela posebne ukrepe ter dala ladjam v Dakoiju nalog, naj bodo vsak trenutek pripravljeae na posredovanje. Tor-pedni čolm so v stalni pripravljenosti. Nekatere vesti vedo celo povedati, da je že prišlo do podobnega slučaj« kakor na »Se m i h provincah«. HoLandska kralj;ca Viljemina se je zaradi resnosti položaje vrnila iz Švice domov. Debeli ljndje dosezajo z vestno uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice izdatno iztrebljenje črevesa brez vsakega napora. Mnogoštevilna poročila zdravnikov - strokovnjakov potrjujejo, da so tudi oni, ki bolehajo na ledvicah, protonu, revmatizmu, kamnih in sladkorni bolezni, zelo zadovoljni z učinkom »Franz Josefove« vode. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijab in špecerijskih trgovinah. Strahovite posledice eksplozij kirehenskega gazometra .8 Te dni je umrl šef berlinske trgovske družbe Karel Ftlrstenberg. Bil je znan po svoji veliki dovtipnosti. Nekoč ga vpraša nekdo na borzi: »Veste, kdo je včeraj umrl?« — »Meni je vsak prav,« je odvrni? Fiirsteniberg Vsak dan ena ljenju pričakoval od ženske, je bil z njenimi vrstnicami doživel že mnogo lepega in težkega, ženske so ga imele rade kajti imel je poleg vsega drugega tudi neki posebni, nežni in dobrotni način občevanja ž njimi in ta način si je ohranil do konca celo v razmerju s svojo prvo ženo Mino, ki je bila vse kaj drugega nego ženska, s katero bi mogel človek Wagnerjeve življenjske usmerjenosti in Wagnerjevega značaja učakati srečo. Njegova pisma nanjo od prvih dni, ko jo je spoznal, do poznejš h let, ko sta bila že ločena, nam kažejo isto dobrotnost, ki skuša vse razumeti in opro. stiti, kakor nam kažejo njena pisma žensko, ki je ostala vedno hladna in neprera-čunljiva. V dnev h. ko mu je šlo najtežje in ko je živel v trajnih, neuspešnih poskusih, da bi uveljavil svoje delo in sti ustvaril tudi kakšno eksistenco, nd imel v njej dejansko nobene opore. Ni se mogla uživeti v negotov materialni položaj in ni mogla razumeti, da ji on tega položaja ne more ustvariti s tem, da bi se odrekel konsek. ventnostl svojega umetniškega bistva. Vsak neusipeh, vsaka poklicna neprijetnost je pri njej namesto tolažbe povzročila očitke, a nikoli nd imela v sebi toliko energije da bi tudi sama poskusila dobiti kakšen materialni vir, ki ga Je zahtevala ed no od njega celo v časih, ko mu je šlo najslabše. A navzlic temu, da je njeno srce viselo »bolj na hišni opravi, domu itd. nego na živem človeku«, kakor ji je nekoč pisal Wagner, se ni mogel sprazniti z idejo ločitve, g katero je ona stopila predeni in napravil Je več poskusov, da se ta žalostni zakon uredi tako, kakor si je želela ona in kakor si je želel sam. Ob njenem čudnem značaju se je moral končno izjaloviti vsak poskus in zadnji su- nek je dala v tem oziru njena in tolerantna, ljubosumna narava, ki ni trpela niti najibolj nedolžnih vezi med njim in drugimi ženskami. Matilda Wesendonkova Scena, ki jo je napravila Matildi Wesen-donkovi, drugi največji Wagmerjevi ljubezni, Je dala končni povod, da sta šla Wagner in Mina narazen. O tej svoji ljubezni je pisal nekoč VVagner sam svoji sestri Klari: »Kar me je šest let vzdrževalo, tešilo in posebno tudi dajalo moč, da sem vztrajal ob Minini strani navzlic ogromnim razlikam najinih značajev tn bistev, Je bila ljubezen te mlade ženske, ki se ml je približevala spočetka in dolgo z oklevanjem, dvomom in bojaznijo, potem pa čedalje določneje ta sigurreje. Ker med nama nikoH ni moglo biti govora o kakšni združitvi, Je naj: na globoka nagnjenost dobdla otožno boleči značaj, ki zavrača vse prosta Sko tn nizkotno tn spoznava samo v dobrobiti drugega vir svoje radosti.« To duševno prijateljstvo, ka ga Mina nI mogla razumeti ln ki je ostalo neskaljeno do Wagnerjeve smrti, je ove-koveč l v enem svojih najlepših in največjih del, v »Tristanu in Izcrtdl«. Da na združitev nista mislila, dasi Je Wagner sam dejal, da pripada velika ljubezen njegovega živllenja Mat:ldl Wesendoo_ kovi, je razvidno že iz tega. da Je 1862. po kratkem poznanju pozval neko Matildo Marierjevo. naj bi prevzela njegovo gospodinjstvo. Dekle je to odklonilo iz obzira do meščanske ideolog'je svoje matere to njegovo ponudbo je odklonila tudi nekolffco pozneje, ko se je Wagnerjevo življenje po naklonjenosti bavarskega kralja Ludovika obrnilo mahoma na bolje. Morda pa niso imeli tu povsem odločilno besedo samo m«. Sčanski eziri. Zdi se, da je nastajajoča bolezen v ušesu Malerlevo natpolnila s strahom jn da je zadvomila. ali more biti prava življenska družica glasbeniku. Ta čas pa je stopfla v WagnerJevo It*. $enje odJočitoo ie ga. Oarima, ttta te. Wagner in ženske Nikjer ne pokaže moški svoje notranje vrednosti (ali nevrednosti) v bolj jarki ki. či nego v svojem razmerju do ženske To velja za Wagnerja isto tako kakor za druge. Preden Jt. našel Wagner T OorinK izpolnitev vsega tistega, kar je ▼ svojem živ- jtfinft Wagner roj. Planer --------------n -------- n Tn— ska, ki je njegovo stremljenje in hotenja razumela kakor nobena druga in Id je imela tudi dovolj energije da se je predala vsa njegovemu delu, Id ga je tako sijajno upravljala tudi po njegovi smrti. P. Rosenhaym 27 Štiri prigode oeja Jenkinsa Ravnatelj je spustil Američana noter io zaprl vrata za seboj. »V tem predalu so torej papirji?« Detektiv je stopil k hrastovi pisalni mizi. »Ali bi ga hoteli odkleniti?« Ravnatelj je izvlekel sveženj ključev in vtaknil ključ v ključavnico. Ta >e dvakrat ali trikrat kliknila in spat skočila nazaj. Gospod Kiessling je začudeno m preplašeno pogledal spremljevalca. Nazadnje je zapora odnehala in predal se je odprl. »Nu?« Detektiv je pristopil in se ozrl na papirje, ki so urejeni ležali v predalu. '* »Nu?« je ponovil. Kiessling je vzel papirje iz predala in jih jel živčno premetavati. Njegova roka je vročično brskala med njimi. Nato je zdajci omahnila m ravnatelj se je opotekal nazaj. »Papirjii so izginili,« je zastokal, in siva bledica ma je pokrila obraz. »Izginili?« je ponovil detektiv. »Izginili? Nu, reči moram: ta gospod Thomas zna svoj posel!« Bled in kakor okamenel je Kiessling slonel ob blagajni in bolščal v prazni predal, v to prazno, belo leseno jamo, ki mu je zasmehljivo zijala naproti. »To je konec,« je rekel zamolklo. »Kooec. Izgubljen senu« Joe Jenkins je počasi okreml glavo proti njemu, stopil k njemu m mu položili roko na ramo. »Kar tako ne smete vreči puške v koruzo, gospod Kiessling. Kar tako pa res ne! Kdaj, pravite, da je gospod Thomas brzojavil berlinski centrali?« »Predvčerajšnjim dopoldne.« »Predvčerajšnjim; torej v ponedeljek.« Rahel žarek novega upanja je zasijal na Kiesslingovem obrazu. »Ali,« je rekel z zastajajočim glasom; »seveda, pošta mora še imeti obrazec. Brzojavni obrazec, ki ga je izpolnil gospod Thomas. Pošta. Seveda. Tja se morava obrniti.« Američan je pogleda! v tla. »AH ste trdno prepričani, da je gospod Thomas res tekgraftrail?« Kiesslmg je pomislil. »Seveda,« je odločil nacradnije in se potolažen oddahnil. »Nobenega dvoma ni, da je brzojaviil.« »Zakaj se vam zdi to tako nedvomno?« je vprašal detektiv. »Nu!« Kiessling je skoraj očitajoče zmajal z glavo in se nasmehnil. »To dokazuje že brzooaivm odgovor, ki je prišel čez dve uri. Tisti, ki so md ga zdaj ukradli.« Detektiv je skomignil z rameni. »Prav. Ce tako mislite, se peljiva na glavno pošto.« Kiessling ga je nekam začuden pogledal: atli je bil to res tisti, fci mu je utegnil pomagati? Detektiv, ki ni razumel tega. kar je bilo na dlani? Vzravnali se je tn dokaj nestrpno odvrnil: »Peljfiva se na glavno pošto.«--- Ravnatelj brzojavnega urada je nekaj sekund po tem. ko mu je bil Američan poslal svojo karto, vljudno stopil gospodoma naproti. »VeseH me, da vas spoznam, gospod Jenkins,« je rekel in stisnil detektivu roko. »Le bhže, gospoda. 2e naprej sem prepričan, da opravek, ki vodii vas in tega gospoda — gotovo vašega klijenta — k meni, ni nevažna zadeva.« Detektiv je pokimaJ. »Gospod Kiessling« — tako govoreč je z roko pokazal na bančnega ravnatelja — »gospod Kiessling misli, da je bila včeraj dopoldne oddana iz Hamburga v Berlin brzojavka, ki io je poslal neki Walter Thomas ravnateljstvu berlinske Kontinentalne banke.« Ravnatelj je pokimal. »To brzojavko bi radi videli?« »Da. In razen tega je prišel po žici državne pošte čez nekaj ur odgovor na to brzojavko. To pot je bila torej pošiljalka Kontinentalna banka v Berlinu, naslovnica pa podružnica Kontinentalne banke v Hamburgu.« »Izvrstno.« »Izvirnik prve brzojavke,« ie nadaljeval detektiv, »bi moral biti po tem takem tu na pošti. In kar se tiče odgovora, bi se morale najti v prejemnih spiskih tozadevne zapombe. Prosim vas torej za ljubeznivost. da bi nama pojasnili, kako je s tema brzojavkama.« »Izvolite za trenutek sesti, gospoda. Takoj vama povem, kar želita.« To rekši je ravnatelj odšel iz sobe. Moža sta bila sama. Hladen mir je bil v tej trezni uradni sobi. Skozi visoka okna, ki niso imela zastorov, je lila vanjo medla :;veba svinčenega hamburškega pomladnega neba. Kiessling se je skrivaj oziral na detektiva. Ta je stal pri okno, držal roke v žepih svojega dolgega površn-ka in z dozdevno ravno-dušnostjo strmel na cesto. Samo pazljiv gledalec je mogel opazirtš globoko gubo, ki se mu je dolbla med obrvmi. Koraki so se približali. Vrata so se odprla. Gospoda sta se obrnila. Ravnatelj je vstopil. Pred mescem dni sem iiila na videz 10 let starejši »Imela sem brazde okrog ost ia oči, ras-Siriene pore in upadlo vehasto kožo. Danes je moja polt ravnotako lepa. kakor polt mote 'epe mlade hčerke Po zaslugi tzred-nago odkritja profesoria dunajske medicinske fakultete zamore koža absorbirati hrano i<>r io spreminjati v zdravo m živo kožno tkivo Ne 'eta. temveč preslaba hrana pov-rročuie \Srbe m vehavost kože Uporabljala sem sredstvo. katero mi ie priporočal zdravnik. pa čvrsto oolt brez vsakih gub Krema Tokalon rožnate barve, nai se uporablja ponoči, ona bele barve (ne mastna) pa podnevu. Uspeh je zaiamčen. v nasprotnem primeru pa vr.ira denar »M^ n, niiinn.iK t Repertoarji Sokolstvo Sokolske mednarodne smučarske tekme v Bohinju LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA Začetek ob 20. Sreda. 15.: Slava in njeni meš eta rji. B. Četrtek, 16. ob 15.: Zadoščenje, Gospa Cath-lena. Dijaška predstava ob znatno znižanih ctnah. Petek, 17.: Zaprto. Sobota, 18.: Voda. A. OPERA Začetek ob 20. Sreda. 15.: Morana. Sreda. Četrtek. 16.: Rigoletto. Gostovanje g. Josipa Rijavca. Izven. Petek, 17.: Pri belem konjičku. C. Sobota, 18.: Viktorija in njen buzar. Izven. Znatno znižane cene. * Iz drame. Jutri ob 15. bo po znatno znižanih cenah dijaška predstava »Zadoščenja« tn »Gospe Cathieene« Oba prevoda je oskrbel Oton Župančič Na dijaško predstavo opozarjamo že glede na visoko literarno vrednost obeh del. — V nedeljo ob 15. bo premiera W uchnerjeve pravljice: »Pastir Peter in kralj Rriljantin« Delo je izredno veselo in ljubko n ob zabavnih prizorih bo prišlo popolnoma na svoj račun malo in veliko obč:nstvo. Opozarjamo že danes starše. * Iz opere. Glede na velike uspehe, ki jih je imel odlični naš »ost Josip Riiavec v obeh svojih gostovanjih v »Boheme« io »Manon«, bo jutri nepreklicno zadnjič gostoval v vloci- vojvode v Verd jevi operi »Rvgol^ttio«. — Prenvera ^antlove izvirne operete »Blejski zvon« bo prihodnji teden. MARIR^R^KO GLFDAiJftDE Začetek ob 20 Sreda. 15.- Grofica Marica. Gostovanje g. Gjukp Trbuhoviča Četrtek. 16.: Švejk. II del. A. Diuka Trbiihovič ^ot Tasilo ▼ »Grofici Marici« bo nastopil drevi. Priljubljeni bivši Član našpcra gledališča ki ie sedai režiser in pevec v sarajevskem Narodnem po zoriš tu, bo kot gost v ulosi Tasila pokazal eno najmočnejših svojih krpacii. ki io je pel nešte- | tokrat po vseh krajih Jugoslavije in v ino- j nemstvu. Nabavite si pravočasno vstopnice! Sokolski smučarski praznik »e bliža. Že cez nekaj dni se bodo pričele zbirati v Bohinju množice sokoJskih smučarjev in smučark iz najrazličnejših društev saveza, da pomerijo v plemeniti tekmi svoje moči z najboljšimi iz bratskega češkoslovaškega in ruskega Sokolstva. Vse priprave za tekme do najmanjših podrobnosti so že izvršene. CeLo sneg je pred dnevi zncva zapadel, taiko da ne bo treba nobene proge prelagati, ampak se bo tekma izvršila v polnem obsedu po prvotnem načrtu. Spored tekem je naslednji: V petek 17. t. m. ob 9. tekma Kanov oa 18 km; ob 10 tekma olandc na b km. V soboto 18. t. m. ob 13.30 tekma članjc v smuku na 2 km; ob 14.30 teikma članov v smuicu na 4 km. V nedeljo 19. i, m. ob 10. tekma članov v skokih. Razglasitev uspehov bo ▼ nededjo ob 17, v Sokolskem domu v Bohinjski Bistrici. Dan prej, v soboto ob 20.30 pa bo pri Sv. Janezu pozdravni večer na čast gostom in tekmovalce« n. Delo pri vodstvu tekme je razdeljeno takole: Vodnik tekme Miroslav Ambrožič, načelnik SSKJ, pucnočnik vodnika Dušan Podpornik, načelnik zdravniškega odseka dr. Venčeslav Arko. Na 18 km: Tehnični vodja Avgust Rav-hekar, vodja nastopa Iva« Česen, nadzornik proge Janko Tomažič, sodniki na cilju Lojze Lubej (rezervirano za goste), merilci časa Slavko Smolej, Franjo Pikelj. zapisnikarji Lovro Humer, Rudolf Veber. Milan Rudolf, nadzorna postaja pri 9. km Oton Zupan, Peter Belinger. Na 8 km: Tehnični vodja Anton Buh, vodja nastopa Ferdo Majnik, nadzornik proge Franjo Konič, sodnika na ciljiu Vlada Tratarjeva. Mirko Kerstein, merilci ča-oa Drago Cerar, Franc Pristavec, zapisnikarja Janez Pristov, A dela Mužioova, Franc Lužnik. nadzorna postaja pri 4 km Ivan Zalokar. Smuik na 4 km: Tehnični vodja Oton Zupan, vodja nastopa Ferdo Majnik. iaizor-nik proge Ivan Česen, sodniki na cilju Avgust Ravheker (rezervirano za goste), merilci časa Anton Buh. Milan Rudolf, zapisnikarji na nastopnem mestu Drago Cerar. na cilju Janez Pristov. Rudolf Veber, Franc Pristavec, nadzorniki vrat Mirko Kerstein Lojze Lubej, Anton Bratuš. Ivan Zalokar. Smuk na 2 km: Tehnični vodja Oton Zupan. vodja nastopa Vlada Tratarjeva, Slavko Smolej, nadzornik proge Ivan Česen, sodniki na cilju Avgust Ravhekar (rezervi rano za goste), merilci časa Anton Bub. Milan Rudolf, zapisnikarji na nastopnem mestu Franjo Pkelj. na cilju Adela Mi ž; nova, Rudolf Veber. Janez Pristov. nadzor niki vratc Anton Bratuš. Ivan Zalokar Skoki: Tehnični vodja Anton Buh. vodja nastopa Ivan Česen nadzornik skakalnice Janko Tomažič, nadzornik dosko oišoa Ivan Zalokar, nadzornik izteka Frani Pristavec. sodniki Avgust Ravhekar, Oton Zupan (rezervirano za goste), merilci skokov Ferdo Majnik. Slavko Smolej, \ntor Bratuš. Milan Rudolf. Franjo Pikelj. sod nik pri doskoku Janez Prstov, zapismkarj Lojze Lubej. Rudolf Veber. na mostu MiT ko Kersetin. številke za objavljanje sko kov Bernard Svetlin. Razdelitev odsekov: na 18 km- od 1. do 7 km načelnik Anton Bratuš: od 7. do 10 km Janko Tomažič: od 10. do 13. km Lu dovik Trček: od 13. do 18. km Vlado R -barič. — Na 8 km: od 1 do 4. km Franjo Konič: od 4. do 8. km Avgust Rozman. Značke posameznih odsekov: Vodstvo tekme: svetlomoder trak, nadzorne postaje in načelniki posameznih odsekov: bel trak. informativni, železniški, stanovanjski in prehranjevalni odsek: zelen trak. reditelj-sfci odsek: rdeč trak. V9ak tekmovalec (tekmovalkah naj bo, če le mogoče, že tisti večer pred tekmo, za katero se je prijavil, v Boh Bistrici. Vodniki tekmovalcev (tekmovalk) enega društva aH župe se morajo, takoj ko pridejo v Boh Bistrico. zglasiF v pisarn5 vodstva tekme ki ie v Sokolskem domu. in javit' imena tekmovalcev in tekmovalk fci 90 jih prineliali s seboj Tekmovalci, ki ootu-jeio sami pa se morajo tudi sami pri ia viti v pisarni vodstva tpfcme. kjer bodo dobil5 vsa notrebna navodil« Nakaznice »a prenočišče In prehrano se bodo izdajale v informacijski pisarni na postaji v Bobmjski Bistrici. Tekmovalci (tekmovalke) morajo biti že doma zdravniško preiskani in morajo prinesti s seboi zdravniško izjavo, d« smejo tekmovati. To izjavo je treba oddati v pisarni vodstva tekme. Za tekmo določeni zdravnik bo pregledal samo tekmovalce, ki bi iz tehtnega vzroka ne mogli biti preiskani že doma. Pred Sokolskim domom v Bohrnnjrxt>o »ROLI« ploščic za odstranjevanje dlačic. DobiTajo se povsod. — Engw. »C0SM0CHEM1A« Zagreb, Smičiklasova ni. 23 9»>J Speoijelni entel oblek, ažuriranje, predtisk najhitrejša postrežba, najfinejše delo pri Matek & MiUeš. Lmbijana poleg hotela štrukelj. Vezenje raznovrstnih monogramov, perila, zaves, pregrinjal: entlanje, izdelovanje gumbnic, predtiskana roč. dela. »Breda« žepni robci kom 2 Din, beli robci s čipkami 5 Din, batist in svileni robci 79 Vaše zdravje, življenjska sreča, velike denarne žrtve zavise od kvalitete. — Zahtevajte samo »OLLA«! Vaše zaupanje zasiuži samo blago, čigar Kvaliteta je preizkušena tn ki je že de-cenije poznano po vsem svetu. dela Podpisani krajevni Šolski odbor razpisuje oddajo dela za prezidavo državne osnovne šole v Ljubnem Ponudbeni rok je do SL marca 1933. Načrti so pri podpisanem odboru na vpogled. Odbor si pridržuje pravico oddati delo po lastnem preudarku, brez ozira na najnižjo ponudbo. Kr. šolski odbor v Ljubnem, Gorenjsko, dne 12. februarja 1933. 2721 Hnmar Franjo, zapisnikar AmbroHč Jožef, predsednik Sijajna prilika! Knjižico Praštedione za 150.000 dinarjev lahko od daste za 100 odstotkov pod jako ugodnimi pogoji. Absolutna varnost zajamčena. Informacije samo osebno. 2728 ZORE, Ljubljana, Gledališka ulica 12 D. br. 4698/33. 10. februara 1933. g. 2723 iafa sprovodnih listova sa markama Dunavska direkcija poŠta i telegrafa u Novom Sadu odr-žače 3. aprila 1933. god. u 11. časova prvu javnu usmenu licitaciju za prodaju 7000 kgr paketskih sprovodnih listova sa upotrebljenim jugoslavenskim i stranim franko i porto markama od 1921.—1929. god. Prodaja če se izvršiti po partijama od 500 kgr bruto težine sprovrdnih listova. Kaucija se polaže na blagajni pošte Novi Sad 1 najkas-nije do 10 časova na sam dan licitacije i to dinara 500.— za svakih 500 kgr sprovodnih listova. Pobliži uslovi za licitaciju mogu se dobiti u Računsko-eko-nomnom otsekn direkciie uz nanlatu takse od dinara 10.—. Telefon 2059 PREMOG suha drva POGAČNIK Bohoričeva nHca št 5 Kupim rabljene vreee Obrnite se na A VRAM A ŠIFA, Novi Sad, veletrgovca vreč, ponjav in motvoza. Posojevanje vreč in ponjav 2198 Telefon štev. 2-1—03. Depeša: Jutešif. m TRAJNO LEPOTO SI OHRANITE, ČE VEDNO RABITE TOALETNO MILO TVRDKE KLEIN & FILS, PROIZVOD PRVE JUGOSLOVENSKE KEM. FAB-RIKE D. D. NOVI SAD. POriPEJ QOLD~ KOSE MRF/ITHEN-UIJOLKE LANOLIN ob Biefveisool cesii tristanovanjska, solidna zgrajena, z velikim vrtom, ugodno naprodaj. Pojasnila: Tehnični biro, Gradišče 13. 2722 y/ ;-• ' :v,->:, '--f -tO ObfcvM L.inbij*na Mestni pogretai fr žalostnega srca naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da je naša ljubljena mama, stara mama, sestra, teta, gospa Marija Šesck dne 14. februarja v 89. letu starosti, po težki dolgotrajni bolezni izdihnila svojo blago dušo. Pogreb drage pokojnice bo v četrtek, dne 16. februarja 1933, ob pol 3. uri popoldne iz mrtvaške veziv ZavetidCa sv. Jožefa, Vidovdanska cesta 9, na poke pališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 14. februarja 1933. 2727 ŽALUJOČI OSTALI. Cene malim oglasom tenltve ti dopisovanja, vsaka baseOa Dtn 2«— ter enkratna pel* Vojbina ta ttfro alt ta dajanje naslova Dta 5.—» Oglasi trgovskega In reklamnega moča /a: vsaka beseda Din J.—s Po Din 1-— ta besedo te taračunajo nndalje vet oglasi, kt tpadate pod rubrika »Kam pe kam*, »Auto-moto«, »Kapital*, »V najem*. »Posest*. »Lokali*, »Sta oovanja odda*. »Stroji*. »Vrednote*. »informacijea, »Živali*, mObrt* bi »Les* ter pod rubrikama »Trgovski potnikim to »Zašlo-tek*, te *e t oglasom mudi zaslužek, oziroma, če te tiče potnika Kdor ti pa pod tema rubrikama iiče tasluika ali tlulbe, plača sa veako besedo 50 par. Pr* vseh oglasih, ki se taračunajo po Dtn Ista besedo, se taračuna enkratna pristojbina Din 5.— ta iitro aH ta dajanje naslova Vsi ostali oglasi toctalnega tnače.fs se računajo po 50 pm ta vtako besedo Enkratna pristojbina ta htro ali ia da fan le naslove prt oglasih, ki te zaračunajo po 50 par ta vsako besedo, tnaia Din 3.—. NajmanjU znesek pri oglasih po 50 par ta besedo, fe Din 10.—\ %ri oglasih po I Din ta besedo pa Din 15.— Vse pristojbine ta male oglate fe plačati pn predati naročila, ozv ruma Hh le vpnslah e pismu obenem t naročilom. mmm I Kdic ifičt mesto pot aika. plača ia vsako besedo o<> («ar; ta lajanj« naslov« ali za Šifro 3 Din. — Klor sprejema potnike, pla (ia besedo pn 1 Din; »t dajanj« naslova ali ia Si fro « [In. (5) Potnika pi» možnosti tekstilno-manufaktume stroke s-f>rej m-m za Maribor in okoli-oo Ponudbe na podruž. »Jutra« v Mariboru pod mačko »74«. 15*79 5 Potnika vpM,'anega v Sloveniji — sprejime domača tovarna pletenin in 'rikotaže. Po mudbe na oglasni oddelek »Jtr.ra« pod šifro »I!speh gow«. 5200-5 jBS^ids Kdor i a 6 « zaslužka, plača ta vsako besedo .VI par; ta naslov aH Šifro 3 Din. — Kdor j n n d i zaslužek, f>a m i vsako b^s^do 1 Din. j ia daianj« naslova ali ( ra Šifro pa 5 Di.n. (3) j Pozor! Novo! Reklamni sr*rat. soliden, eleganten. poceni, rn.no eo-stransk« uporabljiv 7.a vsa ko i-zlcZbo . Agentom io ag.T.':ajain MjviSji rabat. »i':uo<. Dnnajska c. 36. 5:;-'! 3 ! Vsaka oeseda 50 |«ar. t.a dajani? naslova ali Šifro pa 3 D:n. (11 Mladega človeka sa prodajalca iščem. Uspo-sobljen.pst nd pnt.re.bna — sano do je pismen in vešč hrvaščine 'fr zmožen položiti kavcijo v getovi.ni 3—1000 Din za sprejeto b'ago. plača 1000 Din in procent:: mesto stalno. — Pismene ponudbe z navedbo dosedanjega dri oranja pod »Stalno* na Pu-b'>v::«6, Zagreb. II iea 9. 5-29-1-1 Vrtnarja i Trifio praks^o v vzgoji S"V:vja i.n sadnem dre1 jn. iščem ia privatno vrtnarijo v Kočevju. Re f ek :ra f n sa mo na prvo-vrstno. popolnoma samo-5*0 :-.j šo moč. P»- ?re: p ponudbe s prepihi spričeval pod »Vrtnar« — LjuVana. poštni predal &t. 98. 5308-1 Usnjar, pomočnika vsestransko izurjenega, s hrano in stanovanjem v heši. sprejaie Ivan Cuper. nsrrtr. F- -'eanei. 5S27-1 Dimnikar, pomočnik mlad, trezen in zanesljiv dobi mesto. Oglasiti 9« je na naslov: Lapuh Gustav, 1:Kiin:kar»kf mojster. Brezovica št. 85 pri Ljubljani 5286-1 K-iharice samostojne. spretne in izurjene dobe s'užbe v posredovalnic-* v Sriecburgo vi ulici 7/1. Na pismene ponudbe se ne ozira. — Brezposelna d<'k'eta d.obe prenočišče. Nanvn e*; list »Gospodinjska pomočnica«. 5322-1 Tekstilni tehnik absolvent strojnega oddelka Tehnične srednje So le in Višje tekstilu« šole v Brnu vešč srbohrvaščine, češči.ne ta nemščine, s prakso, vojaščine prost Iti zmožen kavcije, išče primerno službo. Cenjene ponudbe na oirasni oddelek »Jutra« pod šifro »Takojšen nasto,p 13«. 52S5-2 lit»«!7ie i Poročen o žensko sprejmem za pospravlja.nie 'Inih. iiarkefranih sob od 8. do 1.1. ure. Bit.i mo ra zelo čista in vajena t-e-<*a dela. Celovška c. 14. 5364-1 AkvfzHerja za Maribor pri treo"c:h ta industrij-eih zan< si ji v« dobro vpe-ijjiiega. z dostojnim na sroi>om. spre.jmem. Vstrai ni in za tnikaso zanesljivi srotspodje naj ?e ponudijo pod značko »Renta« o* oglasni oddelrk »Jutra«. 5347-1 Samostojno kuharico vaiono t kuhanju okusne meščanske h-ane. ki je že s'už;'a pri boljših družinah sprejmem k dvema oseba ma proti dobri plači. Na-s-lov pov.e oglaeTO oddelek »Jutra«. 5339-1 Mesarski vajenec priden in pošten, išče mesto. Naslov v oglasnem oddeliu »Jutra«. 5316-44 ; Vsaka beseda 50 par; i ta dajonje naslona »li i za šifro p« 3 Din. (2) Dve sestri stari 16 in 21 let. iz dobre družine, želita tapoelenie v Mariboirn. Starejša zn« kuhati in šivati, mlajša pa bi bila v pomo-č go&podinji Dopise na naslov: A. T., Ljirtom er 119. SM4-2 Mesto gosix>d'nje išče pospa sreda jih let. Gre tudi v skupno gospodinjstvo. Ponudbe na ogl. ■idelek »Jutra« ped šifro šifro »Varčna »ospodiinja« 53! 5-2 Mesto podkuharice v restavraciji aH boljši gostilni želi mlado in pošteno dekle z gospodinjsko šolo. Nafl-ov v oglas, oddelku »Jutra«. 5296-2 i000 Din nagrade dobi tiictl kdor mi preskrbi stalno pisarniško mesto. Ponudbe na ogla.sni oddelek »Jntra« pod šifro »Kavcija 2000«. 5302-2 Mlado dekle ki sna nekoliko šivati ter op-avl jati vsa hi&na dela, želi mesto pri kakršnikoli družini. PWn.ud.be n« ogl. oddeek »Jutra« pod šifro »Zdrava«. 52S3-2 150 Dm dam rtftem.n. kč mii presk-bi slu-žibo v fovarni, ali do bro mesto postrežniee. Na •lov pove oglasni oddelek »Jutra«. 5294-2 Služkinja vajena kuhe i® vseh M5- nih del. išče za takoj siu-Jbo pri bol.,®: dmiiini. Neži.ka Sptir. Sip. Krapie št. 47. Ljutomer. 5787-2 Vzgojiteljica z znaneem slovenskega, srbohrvaškega im nemšike-Ta jezika, sprejme službo za popoldanske nre k malemu o-trok«. Z»lo zanesljiva. vestna in poštena; vaiena vseh hiSnih dri. — Ponudbe na oiglasni oddelek »Jutra« ood »Din 300« 53114-2 Kot hotel, sobarica bi Ha intoligenitina Slovenka, srednjih let. ki govori srbohrvaško in nemško Pip nndbe na t>g'as.ni oddelek »Jutra« pod znamko »Sobarica«. 5%5-2 Zob tehr;v z desetletno p. 3 kso, per-fekien v kavčuku, heko!i.t in siat-D, išč-tm od 1. marca naprej celodnevno ali poldnenao za.poslCTje. — Eventnelno pristopi kot družabnik z nekaj kapitala h kakemu drjiu. (po^et niku). (tenj. ponudbe na o-glas. odd e 1 ek »Jutra« pod »Tehnik 30« 5363-2 Dekle Šivilj*, v«.jena pospravljanj« hotelskih 'ii privatnih sob, išče kakršnokoli službo. Naslon pri podruž ttioi »Jutra« v Cel ju. ITI 5-2 Kot čudežno izginejo hibe polti Oporaf^;ajta r edini ilateom« tOuJ« tlKlffi« tiftnr nSink« .Virgwn6iitga čaiob ntjg-a Uamiamuslias (Haoib xc.'. t -,-ij ETII'40 VV-jUit Bov-tel). ki gs trvaJirjK) a-rt<»rKt«tf fenrt ftaoobno tdra rilo tVll>r*i1 t»jio» tirbo. »tvar' jaam ai^hko lohrv. • farvi«i pa-f. plato fcorfeo. pretrtn? cuOti rftff« r.i-.Mt,nf pojarve IzrBjtor« ta orgo »vo J« polti oa Sndio owije6o ooi »Vir^iTiič.n^s* jnmičja-c. tVetekurfrue LAVENOR" vodo za kožo in obraz Cem atall stefcl«jnaea Din SO.—, »redn^ I>uu 38.— ln v«l ifei Doo 48-— IzdelovatelJ: JOngrer & Geb-hardt, ustanovljeno 1873, Berlin 8 14, ZaJoga Droge-rija Greg-orift, Ljubljana, •rešernova f Šofer, šola E. Ceh Tyrševa fDunajska^ cesta št. 36. Zahtevajte prospekt Oglasi trg. znaiaia pu 1 Din beseda; za da ;anje naslova a-li za šifro 5 Din. — Oglasi sooialneg-a «n«iaja p« vsak* beseda 50 par; za dajanje na/»lova ali za šifro r« S Din. Kupim knjige Dostojevski »Ponižani ln -azžaljen:« Kaksim Gor sij: »F>ma Gordjejev« 'iizšla v Gaoriikov- Si o vansk: knjižnic, v Gorici — prefl vojno). Zola: »Dve iy>veln« ftzšlo t Gabrščko r. Salonski knjižnici v G. — tuddi pred vojno) Cham 3ol: »Mož Simone« 'izšla i Leposlovni knjižnici v Ljubljan: preo vojno). — Knjige oaj Oodo po tnož-3 osti lobro ) hranjene '.n Siete Po-nudbe i navedbo •ene na >glasn< oddelek »Jutra« pod znafeke »Do bro plača m«. 4706-8 urlaai trg tua^aja po i 1 Dis beseda; za da i janje naslova aii za ' Šifro 5 Din. —- Oglasi | socialnega značaja vsa ka beseda 50 par; ta - Šifro p» S Din. (6) Čmobeio masko proda Lipar. Suvoborska nlics 5t. 22 — Bežigrad. 4769-« Puhasto perje 15 Din, čohano 32 Din. puh 140 Din leg ter volno in žimo za martrace Izredno poceni prodaja Sega Wol-fova 12 (dvorišče). 1479-6 Ugodno prodam star denar, različne poštne znamke, zlato verižico, erebrno u-ro. zlat obesek, razminoževalni stroj in steklenice po 50 litrov. Na slov pove ogla sni oddelek »Jutra«. 5230 6 Iz vanr. dno povolj-na prilika! Vunena debad od So.— Ao 85.— dinara prodajn se hitmo zbog licitacije. Fa brika čebadi, Beograd. po«L fah 108. 481^6 Staro pohfštvo t. j. postelje, iimrace in omare po zelo nizfci cena naprodaj v Kotodivorski nI. St. 36. 5S17-« Lep lestenec ■ po □ godni ee-nd naipr-c^daj. N'a.siov v oglasnem oddelkn »Ju.tra«. 5330-6 Otroški voziček dobro ohranjen, na peresih naprodaj na Zabjaku 7/1. 5367-6 Aparat zdravilno solnce (Hrilaonme) ter krojile« (\Vi ede rsi and) 150 vol tov, ugodno proda Polanc v Kopitarjevi ulici štev. 1. 53G3-6 t-n^ar H t ve BurrougliiC Tarzan, kral] džungle DRUG] DEL 204. PoložO je svoje breme v travo, prinesel Iz bližnjega potoka vode in ji omočil obraz in roke. A niti to je ni oživilo. Ves potrt ie spet vzel dekle v naročje in hitel z njo dalje proti zahodu. Ko je Jane pozno popoldne vendar že odprla oči, se ji je zazdelo, kakor da bi jo nosil n.ien mrtvi ljubi po listnatem raj« Vsaka 6e»eda 1 Din; za dajanj« naslova ali šifre o« 5 Din. (9) Radio-aparat na i.nn«M] ični tok. kupi Franc Dovjak, Dravska ulica 7. 5315-9 AvWntofp Vsak a beseda 1 Dio za dajanje na-sio-v« ah sa šifro pa 5 Din. (10) Osebni avto Ohrjrsier. imuz;-na modri 75d, 4 vrata. 5 sedežev (event. tudi 7^ rabljen, a prav dobro ohranjen na prodaj s kovčkom 'n celo pritiklino. — Spre;me se rloina knjižlica kake hranilnice fne zadrugeV — Vprašati prt »Jugoindus« Trinmph) v Ljubljani. Celovška ceste 38. 2906-10 Kupim lokomobilo Pomidbe na podruž Jutra v Mariboru pod »75 PS«. 5378-10 Šoferji! Kdo bJ p-»vzel avoiakst (i limuzroo) 7 letovvčar-skem kraju na Gorenjskem — na telo prometna točki. Voz j« v brezhibnem sta nju io obrt dobro vpeljana Sprejmejo se tudi knjižice Mestne sli Kmečke hranilnice. Ponudbe aa oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Na Gorenjskem« 4825-10 Motocikl A. J. \V. sopersport 500 cmm (e-troj Rndge Pvton) sa torpedo pri koli com. nožnim šal tangom na 4 brzine, vložen 5000 km, mali potroeak benzina. brzina oko 115 n. s., velike gume 27 X 4. prodajo se Užitna m pod račun drugi motocikl sa desnom prikolicom. Pred nost Harlev. Indian. Upi« Ito Janekovič, Zagreb — Trg Washingtona br. 1. 5292-10 Odprt avto dobro ohranjen. 35.ogoji naprodaj — tudi proti hranilni knjižici Ljubljanske kreditu« banke. Ponudbe na oglas, oddeiek »Jutra« pod šifro »Avto«. 5293-10 Uglasi trg. enačaja |>o 1 Din beseda; ta dajanj« naslova aii u šifro 5 L)i». — Oglas-solatnega inaiaja vsa ka beseda 50 »ar; ta iajanj« naslova aii ja Šifro pa 3 Din. (J) Fotoaparat star, event. samo optiko poceni kupim. Ponudbe na oglas, odd-eiek »Jntra« pod šifro »Optika«. 5224-7 Tko bi i»n«M> i želi« prodati raMjeao ali d«»brom stanj« ee na!aie6o ruču n"ika »e javi sokolskom društvu Gola, žmpa Bje-lovar. 5232-7 Ročno blagajno ma5hno, dobro ohranjen ra.zmii.oževal.nd aparat, pisalno miz.o in 2 omari kupimo. Ponudbe na ogla.sni (nldel ek »Jutra« ped šifro »Pisalna mi-za«. 534il-7 Kupimo bradlo ..obro oihranjeno. Ponudbe na oglasn^ od Iriek Jutra pod šifro »1&£»« 5355 7 Vsaka IH«en st.nV prodam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 5272-12 Novo spalnico izdelano po modernih načrtih. iz uplenjenega lesa, S kom. tapeciranib. prodam za Sr-K) Din. Naslov t oglasnen oddelku Jutra 5357-12 Novo spalnico k trdega 1« t, elegantno, ter več- drugegi pohištva, umivalnike, omare, stole, zavese itd. ugodno prodam radi prfao+k.ve. Naslov pwve Ciglt.fc-ni oddelek »Jutra«. 5T49-12 Vsa. S a beseda l Dui. ia dajanja naaUrra aH za šifra pa S Dim. (80) Prodam vilo ob koi<'dvorn. gorenjska proga, proti »otovini ali vioini knjižici. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod ši.fro »300.000«. »589 20 Majhno posestvo v ceni okoli 30.000 Din kupim v neposredni bližini Novega mesta. — Po nndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Bližina«. 5309-20 Stavbne parcele v Studencih naprodaj. Tudi proti dobrim v! o in i.m knjižicam. Naslov pri podružnici »Jutra« t Maribora. 5277 20 Parcelo ?.V) m1 veliko, vogalno. ta knjižico Ljudske km-et-ske posojilnice proda Pa-rovri. Devinska nlica 9 — Kolz-zija. 534)3-20 Novo hišo enodrnžinsko, z velikim vrtom, pri Mariboru za D:n 4-2.0O0 proda Zasrnrski. Maribor, Frančiškanska 31. 5289-20 Enodnižrnsko vilo v centra mesta, z lep'm vrtom, obstoječa ix 8 sob io vseh prititklin, primerna za stanovanje s pisarniškim prostorom, oddam e 1. majem, event. tudi prodam. Pismeno ponudbe na ryg'as. oddelek »Jutra« pod »Lepa lega«. 5305-20 Stanovanjsko hišo s točilnico, na prometna točki v mrestu ugodno pno dam. Ponudbe na podružnico »Jntra« v Crijn pod značko »Dobro mesto«. 5343-20 ■ k« >»e«rxla i Dm ta dajan}« nasjora al' ta Pfro na 6 Dta <35* Srebrne kror.e staro zlato in srebro k;upoje rafinerij« dragib kovin Ljubljana. Ilirska ulica štev 36 — vhod :i Vid ovda ruske oeete, p« go stilni M riina. 70 Prehrana K.dot a « d t prebraou plača ta vsako besedo 1 Din; kdor iAč* pre brano pa u besedo 50 par; sa dajanje im-»lova aM »itro 8 Ka. jiiroma B Din. H4) Trjrovaki ogiarf t Dtn Gospod ali gospodlčra kateri st želi res poceni prvovrstno domačo hrano ter zračno ln čisto opremljeno sobico, naj vpraša za naslov v ogl. oddelku »Jutra«. Na dobro hrano (domačo) sprejmem nekaj gospodov ali dam na Alek sandroori cesti 4/HI vrata St. IS. 5328-14 Deklico 2 meseca staro, idraio ta simpatično, oddam za sto jo. Poiave « t slaščičarni Novotny. Dunajska cesta. 530T-J4 Lokali Vsaka »eeevini. Pismene ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Dober promet«. 5299-19 Vinotoč Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Vi.notoč«. 531.1-19 Lokal v sredtai mesta išče aka demsfci khib. Ponudbe na ogas. o>Welek »Jutra« pod šifro »Klub«. 53.12-19 2 lepi pisarn, sobi s posebnim vhodom, v I. nadstropju, pri sodišču oddamo. Poirve se v dro-teriji »Hermes«. Miklošičeva cesta 30. 5378-19 , Vsaka beseda 1 Dtn, , ta dajanj« naslova aH ; ta šifro pa 6 Dta. (31) Trisob. stanovanje lepo im soinčno. z vsemi pri i i.ki inami oddam takoj al; z marcem. Naslov pove oglasna oddelek Jutra. 5280 21 Dvosob. stanovanje s kopalnico in Tsemi pri-tfklimami. 5 miTmt od pošte odda Jemec na Tria-Aa cesti 8. 4833-21 Enosob. stanovanje s 1. marcem oddam v M«i št rovi ulici 16. 5285-JI Štirisob. stanovanje solnčno. k-orefort.no. v vili pri drami oddam. Naslov neve oclas. oddelek Jntra 5384-21 Enosob. stanovanje s kuhinjo takoj oddam na Celovški cesti štev. 56. 5iV>4-31 Dvosob. stanovanje parketi-ra.no, oddam na Rimski cesti 23. 5296-23 Stanovanje obstojoče iz lepih 5 in kofialnice. v vili v centru mesta oddam g 1. ma j^m. Primerno tudi za pisarne. Ogledati samo dopoldne. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«.* 5326-21 Tri stanovanja štiri sobna. renovirana, » kopalnicami, v centru m«-s;a oddam event. takoj. Dvoje v prvtličjbi«e v kdau ta sušene gobe ku-piim. Ponudbe na o glas n^ oddelek »Jutra« pod šifro »Brusnice*. 5204-33 Sobo odda Vsaka beseda 80 par. s« dajanj« oaaiora att ta litre S Dta. (23) Gospodično sprejmem v sobo, event. ko« sostanovalko na Sv. Petra nasipu šter. 57/n. 4670-23 Solnčno sobo seio mirno, z »'ektriko ta posebnimi vbodom takoj oddam mirnemu gospodu n« Mirju. Riharjera ulica §t 4. 5268-33 Lepo sobo r ©entru mesta oddam takoj. Naslov v oglasnem oddeku »Jntra«. 5251-23 Solnčno sobo parketirano s posebnim vbodom, oddam z marcem •»talnemu goepodn po zanerni ceni v Koleri isiki ulici 21/1. 5226-23 Kabinet čeden ln zračen ▼ vili na Mlrju poceni oddam solidni stalni osebi. — Naslov v oglasnem odd »Jutra«. 5167-2? Kabinet dobro opremljen, r centru mesta oddam tako; z razsvetljavo in postrežbo za 300 Din. — Ogledati v Knafljevi nliei štev. 13T1. Opremljeno sobo zelo sna ž.no oddam pri oošti. Nas(wv v oglasnem oddelku »Jutra«. 5279-73 Sobico fedmo ta zračno oddam s braiw>. sprejmem pa gdč. kot sostanovalko. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 5208-23 Sobo x 2 ali 1 postelj« ta po sebnim vhodom z dvorišča oddam na Sv. Petra cesti H. 81. 5301-28 Opremljeno sobo takoj oddam enem« ali dvema gosTvidoma. ozirfv ma gospod jčnama v Za lamikovi trši oa Starem trgu št. 31/1. 5313-23 Dvosob. stanovanje 'epo, parketirano. pri tli J no. s kuhinjo, drvarnico. elAtriko in vodovodom, pri šentjakobskem mosiu oddam začetkom marea. — Pojasnila daie kro:af Bu-kovntk. Krakovski nasip St. 10. 5323-31 Prazno sobo poleg »odinij« tokoj oddam Naslov v orlasnem oddelku »Jutra«. 5305-23 Nebotičnik — družinski pension SViha za enodnevno b;vanje s kopalnico. af«rtementi - kopalni o-,. p tn dajanje naslova ali ta šifro pa 5 Din (27 Psiček črno-rjav, s kratkim re-p"cn, se je izgubil. Najditelj naj ga p--o-; nag:rsd£ odda na Celoviki c.,-- 10 5->«-77 Psiček bei, rjav«-pegast, s* je zatekel. Lastnik g« dobi pri naslova, ki ga pvve o-gi asnii odd«! ek »Jn" a <. 5354-27 4 Vsaka bt*aeia DLU. { sa dajanje naslova »I' za šifro r Din r o<) 1 Stroj za entianje znamke »Slnger«. še mai« rabijen. po nizki cen: prodam. Poizve io ogleda s« pri podružnici Bizjak. Rimska cesta 31. 5227-29 Veneeijanko rabljeno, v dobrem stanja prodam. Ponudbe na ogl. odde ek »Jutra« pod šifro »Žaga 33«. 5206-2» Vsak* oeseda ! Du; «i dajanj« naslova al? ta šifro pa 5 Din. (57 Kurja očesa Najboj^e sredstvo proti kurjim očesom »Ciacrer« je mast SJ Dopite v lekarnah, dr^sge-rijeh ali naravnost iz tvornice in glavne«« sklad-sčn Čuva:tp se prmaredb! 15 M. Hrnjak lekarnar — Sisak Občina Ljuttljana Mest,m »..^ebna za v on V globoki žalosti naznanjamo, da je naša srčno ljubljena soproga, mati, stara mati, teta in tašča, gospa MARIJA KAUČIŠ zasebnica dne 13. t. m. po daljšem trpljenju, pre\idena s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspala. Pogreb bo v sredo, dne 15. februarja 1933, ob 4. uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. 2725 V Ljubljani, dne 14. februarja 1933. Žalujoči ostali* r i.i V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša iskreno ljubljena mati, stara mati, tašča in sestra vdova po šolskem upravitelju dne 13. t. m. po dolgem trpljenju, previdena s sve-totajstvi v 74. letu starosti mirno preminila. Pogreb nepozabne bo dne 15. t. m. 1933. ob 10. uri dopoldne izpred šolskega poslopja v št. Juriju pri Grosupljem na pokopališče istotam. St. Jurij pri Grosupljem, dne 13. februarja 1S33. Josip, Sol. upravitelj, Franc, sinova; Polai Pare! in Alojzija Požun, hčerki; Mari Prokop, sestra; Tinca Trobiš, snaha; Smilko, vnuk, in ostalo sorodstvo. ni ZAHVALA Vsem, ki so sočustvovali z nami v najtežjih trenutkih in počastili s svojo navzočnostjo na zadnji poti našega preljubega soproga in očka, gospoda izrekamo najlskrenejšo zahvalo. V Ljubljani, dne 14. februarja 1933. Družini: SImcič. žmdaft? 2726 V. J Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij >Jutra< Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani.